Leto LVIII. JteulIRn 199. v LiuMioni, v ietrteh 3. septenara 1925. Cena Din r SLOVENSKI |ihm|a vsak dan popoldne, lz vzemi i nedelje in praznike. — Inaerati: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inseratl petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — bisera ni davek posebej. — vtSloveoakl Narod1' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i Upravnfatvo: Knallova ali ca štev. 5, pritličje. — Telefon ste v. 304. Uredništvo: Hnailova nllea it 5,1, nedstropte. — Telefon Stev. 34. Poštnina plačana v gotovini. Francoski dezinteresma Razvoj srednjeevropske politike v zadnjih letih in sploh od premirja dalje ne jemlje tistega pravca, ki smo si ga želeli slovanski narodi. S svojimi težnjami za samostalno nacijonalno državnost smo med vojno nastavili vprašanje likvidacije bivše avstro-osrrske monarhije in potem ob premirju m pri sklepanju mirovnih pogodb povedali, kako si zamišljamo svoje nadaljnje, kuHuri tn gospodarstvu zamišljeno samostalno nacijonalno in politično živjenje. V tej zvezi smo že tedaj odgovorili na vprašanje sigurnosti in varnosti naše samostalnosti ter zahtevali preureditev Srednje Evrope, ki bo onemogočila vsak poizkus povratka kakršnekoli oblike Pokopane Avstro-Ogrske. V tem stremljenju in s temi zahtevami smo le de'no uspeli. Res smo prepričali svoje zapadne zaveznice, da je povratek avstro-ogrske monarhije. Četudi samo v gospodarski obliki podonavske federacije povsem nemogoča koncepcija in da se ji moramo zoper-stavitt iz vitalnih prometnih, gospodarskih, finančnih in sploh nacijonalnodr-žavnih motivov. Zato pa nastopa avstrijsko vprašanje v še težji obliki. Kljub našim opominom so se pri mirovnih pogodbah storile usodne pogreške in te pogreške gredo v dobri meri rta rovaš francoske diplomacije, ki ni razumela naših političnih nasvetov ter hodila svoja pota. V tem ožini velia opozoriti na izjemno francosko stališče napram Avstriji! V tej točki Jahko danes povsem sigurno in dokazljivo trdimo, da je francoska politika storila usodepolen pogre-šek, ki se že temeljito maščuje. Izhajajoč iz napačne predstavke, da bo mogoče preprečiti ustanovitev Velike Nemčije le z ustanovitvijo samostalne Avstrije, je francoska diplomacija pomagala Avstriji ekonomsko i politično na noge. Pri tem so sodelovali tudi motivi romantične zaljubljenosti do Dunaja, do dunajskega življenja in druge take stvari, ki igrajo v diplomaciji in v politiki marsikje m marstkedaj prevažno vlogo. Francoski politiki so mislili, da se bo samostalna Avstrija bolj in bolj diferencirala ter na koncu postala samostalna država, nasprotnica vsakega vsenemškega združevanja, kakor je Švica. Kaj vidimo v zadnjih štirih, petih letih? Da se je Avstrija s pomočjo zapadnih velesi1 in predvsem s podporo Francije ekonomsko tako stabilizirala, da ima danes eno najbolj zdravih valut v Evropi! Pa še več! Koncesije, ki se leto za letom izsiljujejo iz Evrope na Škodo sosedov avstrijske republike pod pretvezo združitve z Nemčijo, služijo le nadalinemu jačanju te države in sicer jačanju, ki naj koristi bodoči faktični združitvi z Nemčijo. Pokret za združitev je zavzel že take dimenzije, da moramo z združitvijo računati kot z gotovim dejstvom najbližje bodočnosti! Gre sedaj samo zato, da se razčisti politični teren in da se ugotovi, kdo bi fmel od te združitve koristi in kdo škodo in kaj je treba sedaj, morda res v pos'ednji uri ukreniti, da se ta združitev paralizira s primernimi srednjeevropskimi političnimi programi in preureditvami. Z združitvijo pridobi predvsem Nemčija. Ta bo pojačala svoje revanšne zahteve napram Franciji. Tudi Češka republika in naša država imata dovoli povoda, da se radi take združitve sporazumeta na gotovem konkretnem odškodninskem programu in da naglasila svoje prctizahteve. Ali se bo Italija dobro počutila, če bo za Bremerjem čeoela Velika Nemčija in prežala na priliko, da se vsuje na Južno Tirolsko in da rešuie svoje zarobljene brate v Nemškem Tirolu, je drugo vprašanje. Nas se to vprašanje ne tiče. Naj *e Italija sama rešuje svojo varnost. Mi imamo velik interes na tem, da izvemo, kako misli o teh stvareh francoska diplomacija, ki kaže tako v časo-Disiu kakor drugod nekak dezinteresma na dogodkih v Srednii Evropi. Nemška diplomacija je že dokazala, da zna v povoinem času izrabiti marsikatero slabost Pariza. Prepričani smo, da bo tudi v bodoče na diplomatičnem polju mnogo bolje, kakor Pa je nastopala v svetovni vojni s svojimi pretirano proslavljenimi vo;skami. Na Dredstoječem zasedanju Društva narodov bodo evropski diplomati govorili o Avstrifski republiki ter menda priznali, da ie vredna in možna samosta1-nega ekonomskega življenja brez varilstva evropskega komisarja dr. Zimmer- Pred rešitvijo Minister Trifunović namestnik dr. Ninčića. — Rešitev uradniškega vprašanja« — Obojestransko nezaupanje med radićevci in radikali« — Beograd, 2. septembra. Sestanek Zveze nanodov v Ženevi vzbuja pozornost vseh političnih krogov, ker se računa, da bo ob tej priliki urejeno mnogo vprašanj glede medsebojnih odnoša-jev balkanskih držav, zlasti v zvezi z znanim načrtom grškega zunanjega ministra Rendisa o varnostnem paktu za balkanske države in o obvezni arbitraži. Naši vladni knogi ne taje nezadovoljstva nad načinom, po katerem se vrši reklama za ta načrt, ki za nas nima to-: likega pomena, dokler se ne rešijo med nami in Grško razna sporna vprašanja, v prvi vrsti vprašanje železnice Gjev-gjelija—So*un in vprašanje solunske svobodne cone. Zunanjega ministra, ki je že odpotoval na Lido, kjer obišče svojo družino in odkoder odpotuje v Ženevo, bo zastopal v času njegove odsotnosti minister za vere Miša Trifunović. S povratkom namestnika min. predsednika Marka Gjuričića, ki je bil včeraj na Bledu v avdijenci pri kralju, se pričakuje nekoliko več življenja v političnem položaju in v delu vlade. Na vrsto imajo priti razna resorna in politična vprašanja, predvsem glede imenovanja novega uradništva v prečanskih krajih, glede katerega postajajo radi- čevci že nestrpni. Kakor znano, vlada v tem pog!edu nesoglasje med radikađi in radiČevci in se je rešitev tega vprašanja odlagala do zadnjega Časa. Iz vladnih krogov se javlja, da bo rešeno popolnoma sporazumno, kakor hitro se se-stanejo v Beogradu vsi ministri. Iz rešitve tega vprašanja bo tudi razvidno, kakšno bo na daljne stališče radikalov napram radičevcem. Tako iz radičevskih, kakor radikalnih rogov se v javnost neprestano razširjajo vesti, da so volilci z velikim zadovoljstvom sprejeli novo politiko sporazuma. Ravno to neprestano zatrjevanje o odobravanju te politike pa vzbuja med poetičnimi krogi upravičen sum, da razpoloženje med pristaši ene, kakor druge stranke napram RR sporazuma ni ravno presiiajno, ker se na obeh straneh dvomi nad odkritosrčnostjo in iskrenostjo zavezništva. — Beograd, 2. septembra. (Izv.) Da* nasnja «Politika» objavlja izjavo Gjorgja Jeienića v zagrebških «Novostih», s katero se priznava nesoglasje med radicevci in ra* dikali v zadevi rešitve imenovanja novih uradnikov, kar skuša Jelenić odstraniti s fuzijo radićevcev m radikalov. Radićevci seveda to odklanjajo v posebni izjavi, ki jo prinaša današnja «Politika». Neodvisnost Austrije in varnostni pat Onemogočen je priključitve Avstrije k Nemčiji s posebnimi pogodbami. — Gospodarska pogodba med nasledstvenimi drža- vami« — London, 1. septembra. Sklep Italije, da se udeleži konference pravnikov o varnostnem paktu, se smatra v Londonu kot dogodek večjega pomena. »Dailv Telegraph« je mnenja, da bo Italija kot kontinentalna država zahtevala zakliučitev posebnih pogodb v svr-ho varstva lastnih mej m interesov. Ker pa ne obstoje med Italijo in Nemci)} neposredne meje, bi se morala pritegniti k zaključitvi teh pogodb Avstrija, radi česar bi se moral varnostni pakt razširiti v tej smeri. Diplomatski so-trudnik lista je mnenja, da skušajo ne samo v Berlinu, temveč tudi v Parizu v zadnjem času iz raznih razlogov pritegniti Italijo k pogaianjem o paktu. Ni pa še gotovo, ali je Briand podvzel tozadevne korake samo zaradi tega. da b! se sklenila posebna pogodba o neodvisnosti Avstrije. Kar se tiče Anglije, ni izključeno, da se uresniči italijanski načrt pogodbe med Italijo in Anglijo glede skupnih interesov v Sredozemskem morju in bližnjem vzhodu za slučaj, da pride do posebnih pogodb. — London, 1. septembra. Kakor poroča »Daily Telegraph«, sta oba delegata Zveze Narodov Layfon in Rist mnenja, da je mogoč obstoj neodvisne Avstrije. Glede tozadevnih predpogojev pa se njih mnenji ne strinjata. Lay-ton zagovarja znižanje uvoznih cartn med Avstrijo in sosednimi državami brez prejudica za določbe o največjih ugodnostih v zunanjih trgovinskih pogodbah Avstrije. Rist pa zahteva nasprotno zaključitev gospodarske pogodbe med vsemi naslednstvenimi državami, pri čemer naj bi se Anglija in Francija odpovedali največjim ugodnostim. FrancMa bi bila pripravljena sprejeti ta načrt, da bi za vselej preprečila priključitev Avstrije k Nemčiji. Nasprotno pa angleško trgovinsko ministrstvo ni naklonjeno misli, naj bi Anglija v to svrho žrtvovala svojo trgovino z nasledstvenimi državami. Zasedanje Zoeze narodov Mosulsko vprašanje pred rešitvijo« — Francoska delegacija« — London, 1. septembra. Chamberlain Je v ponedeljek odpotoval z angleško delegacijo preko Dovra v Ženevo. Razen zunanjega ministra so Člani angleške delegacije viscount Cecil, vojvodinja AtholI, ki je državna podtajnica za prosveto in ki bo prvič prisostvovala zasedanju Zveze narodov, nadalje ravnatelj prekomorske trgovine A. M. Samuel ter sir G. D. Grahame. KakoT poročajo listi, bo glavna naloga angleške delegacije v sodelovanju pri razpravi o mosulskem vprašanju. Predlogi komisije Zveze narodov se bodo še enkrat podrobno razpravljali ter se z ozirom na to omenja, da bo imela angleška delegacija zelo težko stališče napram turškim željam in zahtevam. »Star« izjavlja, da leži odločitev o vojni in miru v srednjem vzhodu v sklepih Zveze narodov glede mosulskega vprašanja. Čuje se, da je Baldwin pripravljen, sprejeti podaljšanje mandata za na-daljnih 25 let, da bi tako preprečil vrnitev Mosula Turčiji. To stališče Baldwma ome- njeni list ostro napada, Češ da bi imeli ck! podaljšanega mandata koristi samo petrolejski bogataši. Angleški narod nima nobenega interesa na tem mandatu, ker ima nositi samo znatna finančna bremena, na drugi strani pa je tudi mogoče, da bi bila Anglija prisiljena vsled naraščajočega sovražnega stališča Turkov aH pa vsled obmejnih sporov pričeti vojno. Dogodki v Maroku in Siriji naj bi bili Angliji dokaz, kako težavno Je voditi tudi dobro oboroženim velesilam kolonijalne vojne. — Pariz, 1. septembra. Kakor znano, bosta francoski delegaciji na zasedanju Zveze narodov načelovala min predsednik Pamleve in zunanji minister Briand. Stalni zastopnik Francije pri Zvezi narodov Leon Bourgeois, ki zarpdi bolezi ne bo mogel prisostvovati zasedanju, je imenovan za častnega predsednika francoske delegacije. Francosko delegacijo tvorijo Pavel Bon-cour, Loucheur, senator Henry de Jouvenel, senator Pams, poslanci Montigny, Plate- manna. Prepričani smo, da se bodo tudi Dri tej priliki našli uglajeni govorniki, ki bodo velikodušno priznavali vse mogoče laskavosti sosedni republiki pri tem pa pozabili na sedaj že večletno politično akcijo Berlina In Dunaja za čimprejšnjo gospodarsko in politično ustanovitev Velike Nemčije. Ta pokret je tako jasen m na dlani, da je že čas, da odpoš'je francoska diplomacija v Ženevo spretnejše polir/ke in da rudi sicer opozori svet kako si hoče Nemčija pripraviti politično hc«retno-nijo nad Evrooo. Najprvo z združitviip z Avstrijo, nato z ffospodarskopolitični-mi zvezami z Madžarsko, Italijo, Bolgarsko, ev. z Rusijo in kar je še drugih takih kombinacij. Ne verjamemo v francoski dezinteresma v vseh teh stvareh. Reči pa moramo, da nas veže prijateljstvo z veliko francosko republiko ravno vsled skupnosti interesov, ki jih imamo na svoji severni granici s Francijo. Nemčija je In ostane zvezno mostišče med francosko in jugosfovensko zunanjo politiko v Srednji Evropi. san t, Nogaro, glavni tajnik splošne strokovne zveze Jouhaua in vseučiliški profesor prava Cassin. Briand je dospel v Ženevo v ponedeljek popoldne z Loucherjem. Italijanski finančni minister za zaščito lire — Rim, 2. septembra, Da se prepreči špekulacija v škodo Ure, je italijanski finančni minister prepovedal dovoljevati kredite v lirah inozemskim finančnikom, eskomptirati lire, ki jih emitirajo Inozemske tvrdke za svoje nastavi j ence v Italiji, nadalje izplačila inozemskim denarnim zavodom, ako ni podana protivrednost v devizah. Vsi menični raporti se morajo sporočiti vladi z navedbo imen nasprotne stranke. Eskomptnim družbam dovoljeni krediti se morajo takoj pregledati, da ne pridejo v inozemstvo. CARINSKA VOJNA MED AVSTRIJO IN NEMČIJO — Dunaj, 2. septembra. Načrt ppd-vizoričnih pogajanj med Avstrijo in Madžarsko je opuščen. Madžarska Je tozadevni avstrijski predlog zavrnila, ker more v tem času izvažati v Avstrijo edino le še grozdje v večjih množinah. Avstrija pa noče privoliti v znižanje uvozne carine na vino. ki ga zahteva Madžarska, Kakor se cboznava, želi Madžarska, da bi došlo povodom zasedanja Zveze narodov do razgovora med zastopniki avstrijske in madžarske vlade in da bi se ob tej priliki ustvarila podlaga za končna trgovinska pogajanja. NEMŠKO - RUSKA TRGOVINSKA POGAJANJA V ZASTOJU. :— Berlin, 2. septembra. Medtem, ko se je pred par dnevi še pričakovalo, da bo nemško-ruska trgovinska pogodba v kratkem podpisana, je sedaj nenadoma nastala nevarnost, da se pogajanja prekinejo. Prvotno so se na obeh straneh opustile razne sporne zahteve, ki so se rešile večinoma s kompromisi, te dni pa je ruska sovjetska vlada umaknila skoro vse svoje popustitve in obnovila svoje prejšnje zahteve. V zunanjem ministrstvu Nemčije so mnenja, da hoče ruska vlada izvršiti na ta način pritisk na Nemčijo v vprašanju varnostnega pakta in tako dolgo zavleči zaključitev trgovinske pogodbe, dokler ne bo padla glede varnostnega pakta končna odločitev. Incident na kolodvoru Z današnjim opoldanskim brzovlakom se je vozilo skozi Ljubljano več italijanskih dijakov, ki so na kolodvoru izstopili ter se sprehajali po peronu. Iz neznanih razlogov so nekateri izmed njih pričeli izzivati ob* činstvo z ostentativnimi klici: «Ewiva I ta* Ua» itd. Vsled tega je prišlo med posameznimi italijanskimi in našimi dijaki do pre* rekanja, ki bi se bilo gotovo razvilo v prav neprijetne prizore, da ni policija takoj ener* gično intervenirala. Publika se je zgražala nad provokativnim obnašanjem italijanskih dijakov, ki so pri odhodu vlaka iz oknov vagona hrupno kričali proti peronu: «Ewiva Itatia*. AVSTRIJSKI DRŽAVNI PRORAČUN — Dunaj. 2. septembra. Včeraj se je zopet sestal avstrijski narodni svet, ki mu je vlada predložila novi državni proračun. Na podlagi ženevskega dogovora bi proračun za leto 1926 ne smel biti večji kakor za 1. 1925. Da bi zadn-stil zahtevam tega dogovora, je včeraj finančni minister dr. Ahrer predloži! narodnemu svetu proračun, ki znaša nekoliko mani kot 600 miijonov zlatih K. Od teh 600 milijonov je 80 milijonov določenih za investicije. Normalni državni izdatki presegajo vsoto 500 milijonov kron samo za nekaj milijonov, torej nekoliko nad normalno proračunsko mejo 495 milijonov zlatih knm ŠPANSKA LADJA SE POTOPILA PRED MAROŠKO OZALO — London, 2. septembra. Pred maro-kansko obalo se je potopila španska ladja s Španskimi Četami O usodi moštva ni ničesar podrobnega znanega. Več kot sto mož le utonilo. TURISTOVSKA NESREČA — Innsbruck, 2. septembra. Princ Co lonna iz Napolja je napravil s svojim tajnikom Gi-jliano v spremstvu dveh gorskih vodnikov Franca ki Rudolfa Pisggere izlet *a goro Savoretto (3094 m) v ortlerski sku- MEINL KAVA mešanice za poznavalce 109 L. pini. Princ Colonna Je dospel na vrh, njegov tajnik in vodnik Franc Pinggerra pa sta pod vrhom padla v 300 metrov globok prepad in se ubila. Teritorijalna pristojnost naših konzulatov v Italiji Ministrstvo inostranskiH clel je izvršilo sledečo teritorijalno razdelitev pristojnosti naših konzulatov v Italiji: Konzulat v Milanu ima province: Pije-mont, Lombardijo, Emilijo in Llgurijo. Konzulatu v Trstu so podrejene vse tri Benečije in Istra. Konzulat na Reki obsega Reški teritorij ta otoke v Kvarnerju. Konzulat v Zadru ima zailarsko oblast. Konzulatu v Bariju so podrejene province: Kalabrija in otok Sicilija. Poslaništvo v Rimu, ki ga v Irratem zameni novoustanovljen konzulat, obsega province: Toskana, Marija, Umbrlja, Lacija, Abruci In Kampanija. Borzna poročila. Ljubljanska borza. Žitni trg. Pšenica bačka fco. bč. post., blago 255, pšenica domača fco. LJ., denar 245, koruza slav. par. LJ., blago 218, oves slav. par. LJ.» blago 175, otrobi pšen. drob. fr. LJ., blago 180. Lesni trg Hrastove vozovne deščice '44 mm —. 2.65 m, od 18—29 cm fco. meja, denar 1300, hrastovi dueli 44 mm od 1.33—2.17 m dol ž. fco. meja, blago 1030, bukovi parketi 4.50 —8 cm šrr. 20—50 cm dolž. fco. meja za m*, denar 42.50, trami monte fco. meja, denar 300, blago 330, bukova drva 1 m d. sm ha fco. n. p., količina 8 vag., 'denar 17.50/ blago 17.50, zaključki 17.50. 7% invest. posoj. iz 1. 1921 'denar 77? Celjska posojilnica d. d. denar 202, blago 203, zaključki 202; Ljubljanska kreditna banka denar 225, blago 240; Merkantilna banka denar 100, biago 104; Prva hrvatska štedionica denar 910; Kreditni zavod denar 175, blago 185; Nihag denar 38; Strojne tovarne hi livarne denar 82; Trboveljska premosokopna družba denar 340, blago 350, zaključki 345; Stavbena družba d. d. denar 165, blago 180; 4V2% kom. zad. dež. bke denar 20, blago 25; 4lA% zast. 1. denar* 20, blago 25. Zagrebška borza. Dno 2. septembra. — Sprejeto ob 1j. Devize: Curih 10.84—10.92, Praga 165.94—167.94, Pariz 265—269, Ne^vork 55.75—5635, London 272.25—274.25, Trat 224.05—226.45, Berlin 13.30—13.40, Dunaj 0.078S2S—0.0799825. Valute: dolar 55.10 do 55.70. Efekti: 7% invest. posoj. 1921 80, 2JA% 'dri. rente za ratnu štetu 295—297, Ljubljanska kpeditna 230, Centralna banka 10.50—11.50, Hrv. eskomptna banka 123—124, Kredima banka, Zgb. 119—120, Hipotekama bankg 73—74, Jugobanka 102—103, Praštediona 910—9i5t Slavenska banka 65—66, Eksploa* taerja 51—54, Drava d. d. Osijek 180—190, šećerana, Osijek 500—525, Isis d. d. 60—62, Nihag 38—40, Gurman 425—430, Slaveks 155—160, Slavonija 51—52. Trboveljska 350—355, Union, paromlin 380. Inozemske borze. — Curih, 2. septembra. Prcdborza: Beo* grad 9.225—9.275, Pariz 24.25—24.30, Loti* don 25.10—25.30, Newyork 517.30—518.20. Milan 20—20.20, Praga 1525—15JO, Dunaj 0.00727—0.00737. — Trst, 2. septembra. Prcdborza: Beo* grad 4530—45.70, Pariz 121—12130, Lon* don 125—125.25, Newyork 25.75—25.85. Praga 76.25—7630, Curih 499—501, Dunaj 0.0360—0.0370. < 11 i 11 n i i ii mir 11 * ■ u ^ Velecenjene dame! Ali že poznate SANOFORM7 > L4 VsenemSki pokret V času, ko se v Jugoslaviji še vedno prepiramo, ali smo Srbi, Hrvati in Slovenci en narod ali trije, v Času, ko je na vseh koncih in krajih naše države še vedno v bujnem cvetju separatizem, se doigravajo v sosedni Avstriji veliki dogodki, ki pričajo, kako daleč so v narodni in politični zavednosti naši nemški sosedje. Po svetovni vojni se je zdelo, da razpade nemška država v svoje drobce in da predvsem nastane radi nesrečnega vojnega izida ostro politično na-sprotstvo med Nemčijo in malo avstrijsko državico, ki se je vzdržala kot neznaten, brezmočen ostanek bivše mogočne Avsrno-Ogrske. Toda te nade se niso uresničile. Nemčija je ostala vkljub vsem zmedam kompaktna, med Nemci V rajhu in Avstrijo niso nastala nobena naspPDtstva nasprotno skupna katastrofa, ki jih je zadela, je v Nemcih vzbudila močan čut narodne skupnosti, ki se Je vedno energičneje in glasneje javljal v zahtevi po skupni in enotni državnosti od Belta in Nemškega morja pa doli do vrhov Karavank in do Ogrskih ravntn. Pokret za združitev Avstrije z Nemčijo se je sprva pojavljaj samo kot nekaka skromna želja. Polagoma pa je to gibanje pridobivalo na intenzivnosti in se ni dalo več udušiti. dasi je iz Pariza opetovano zagrmela grožnja: quos ego! Prva svarila iz Pariza, Iz Londona in tudi iz Rima so vsaj navidezno izdala. Zaenkrat so v Avstriji in v Nemčiji potihnili glasovi, ki so zahtevali državno m'edmjenje vsega nemškega naroda to-stran in onstran črno-rdeče-žoltih državnih mejnikov. Letos pa se je situacija, kakor vse kaže, bistveno izpremenila. Očividno so Nemci zaslutili, da veje danes v politiki docela drug veter in da jim ni več treba skrivati svojih tajnih misli in načrtov. Dočim so prej nemški in avstrijski odgovorni državniki z ogorčenjem zavračali vsako podtikanje, da bi imeli nemška in avstrijska vlada kakršnekoli stike s propagando in agitacijo za združitev Nemčije in Avstrije, je letos nemški minister dr. Stresemann v parlamentu odkrito izjavil, da teži nemška državna politika, ne glede na ovire, ki se danes stavljalo, po združitvi Nemčije z Avstrijo. Stresemannova izjava v evropski javnosti ni našla onega odločnega odpora, kakor se je pričakovalo. Francoski Sn angleški, predvsem pa italijanski politični krogi so, skoraj bi rekli, molče prezrli Stresemannovo enuncijacijo. Ni se potem čuditi, da se je ta molk na nemški strani tolmačil, kakor da smatrajo merodajni politiki in državniki na zapadu pokret za ujedinjenje Nemčije in Avstrije kot nekako potrebno zlo, ki se mu ni mogoče trajno upirati. Posledice te angleške, predvsem pa francoske in ne v manjši meri italijanske popustljivosti, so se takoj pokazale. VsenemSki pokret — to je v bistvu pro- paganda za nemško-avstrijsho ujedinjenje — je mogočno narastel, in baš te dni so priredili politiki in državniki vseh struj in barv iz Nemčije politično romanje na Dunaj, da tu na najizrazitejši način pred vsem svetom denroustrirajo za idejo, ki je danes prešinila ves nemški narod, to je za priklopitev Avstrije k nemški republiki. Da je bil voditelj tega romarskega izleta iz rajha na Dunaj predsednik nemškega parlamenta Loebe, ki je nastopil na dunajskem manifestacijskem zboru kot prvi in glavni govornik, to govore debele knjigo. Naj je v svojem govoru tudi mimn^rede omenil, da nima nobene oficijelne misije, eno je gotovo, da je govoril, kakor je sam naglašal, kot reprezentant celokupnega nemškega nanoda v rajhu. »Ne govorim kot tolmač kakršnekoli vlade,« tako je naglašal, »govorim kot Voditelj naroda in kot tak seveda celokupnega nf^da v vseh njegovih strankah.« Ako je torej kot reprezentant, kot predstavitelj celokupnega naroda govoril o »nemški domovini z velikim trgovinskim empo-rijem Hamburgom, ki usmerja svoje oči proti zapadu, da zre na vzhod in na Balkan,« se morajo te njegove besede smatrati za velepomenljive. zlasti ako jih počrtava z vzklikom: »trajno ne bo nobena tuja demokracija mogla vzdrževati Kršenja svojega lastnega načela, namreč izvedbe trdne volje celokupnega nemškega naroda.« V enakem smislu so govorili tudi vsi ostali nemški politiki. Poslanec Eng-berding iz Miinstra je med drugim izjavil: »Kjer je volja, je tudi pot, in narod 70 milijonov se trajno ne da pokoriti.« Izjavam rajhovskih politikov so krepko sekundirali avstrijski politiki. Dr. Stol-per je svoja izvajanja zaključil z emfatičnim vzklikom: »Samo ena politika je za Avstrijo, politika, ki vodi v Nemčijo.« Še izrazitejše je govoril dunajski podžupan Emmerlin, ki je zaključil svoj govor tako-le: »Večina vseh političnih strank želi ujedinejnje. Mi hočemo vse meje porušiti, hočemo biti en enoten narod združenih bratov.« Ne prihaia nam na misel, da bi vse te politične govore jemali kot suho zlato in iz njih sklepali, da je preces ujedinjenja Nemčije in Avstrije neposredno na pohodu, mnenja Pa smo, da so dunajske manifestacije in demonstracije simptomatične. ker izpričujejo, da je v nemškem narodu, tako v Nemčiji kakor v Avstriji, krepka volja in neukrotljiva težnja, da pride preje ali sleje do ujedinjenja avstniskih alpskih pokrajin z nemško republiko. Če smo realni politiki, moramo s tem računati in se pravočasno temeljito pripraviti, da nas ne presenetijo dogodki, ki se z vedno večjo silo napovedujejo, ako ne v bližnji, pa vsaj v daljni bodočnosti! Ceneni Hfitzendorf v srbski luči Danes pokopljejo z velikimi voja-!§kimi častmi na pokopališču v Hietzin-gu na Dunaju generala Hčtzendorfa, ki je med svetovno vojno kot načelnik generalnega štaba in kasneje kot poveljnik avstrijske armade na tirolski fronti igral veliko vlogo. Znano je, da je bil general Hotzendorf eden najzagrizenej-ših nasprotnikov jugoslovenskega pokreta in Srbije kot nositeljice tega pokreta. Zanimivo je, kako o tem avstrijskem generalu sodijo sedaj srbski listi. Zato priobčujemo sodbo, ki jo izreka o tem avstrijskem vojskovodji beogradski »Balkan«. List izvaja: »General H6tzendorf je bil zelo nemaren nasprotnik ne samo kot vojskovodja, marveč tudi kot diplomat. Kot vojskovodja je zaustavil ruski orkaiski naval v Galiciji. V tistem času to ni bila majhna vojaška vrlina. Rusija je bila takrat še sveža. Toda kot diplomat je bil on mnogo nevarnejši. Bil bi namreč še mnogo nevarnejši, ako bi bila stara in okorela habsburška diplomacija poslušala njegove nasvete. Slučaj generala H6tzendorfa je dokazal, da le lahko vojak po poklicu često mnogo boljši in dalekovidnejši diplomat, kakor diplomat po poklicu. Tudi pri nas se je na jesen 1915. leta dogodil tak slučaj. Prihranjena bi nam bila albanska Golgota, ako bi takrat ne bili poslušali naše in francoske diplomacije v civilnem kroju. Hotzendorf je bil kot diplomat dalekoviden in ie predlagal, naj bi Avstrija leta 1911 napadla Italijo. V 14 dneh bi bila takrat avstrijska vojska v Rimu. Nihče bi takrat Italiji ne bil pomagal. Vojna bi se bila omejila na Italijo in Avstrijo. Ako bi iz te vojne Italija tudi izšla teritorijalno neoškodovana, vendar bi bila tako potolčena in moralno uničena, da bi kasneje niti ne mislila na to, da bi v splošnem metežu vstopila v vojno proti Avstriji. H6tzendorf je bil že leta 1911. prepričan, da se Italija v slučaju vojne izneveri trozvezl. Uganil je, predvidel je to. Bil je boljši diplomat, kakor vsi takratni habsburški diplomati v civilu. To so bili osli, kakršnih svet ni videl. Birokrati, ohole buče, sklerotiki, domišljavi aristokrati. Ni Avstrija propadla radi slabe in nesposobne vojske, marveč zbog slabe in nesposobne diplomacije. Ako bi bila ta domišljava in bedasta diplomacija poslušala koncem julija 1914. leta sir Lorda Greva in sprejela njegov predlog, naj Avstrija v svojo satisfakcijo okupira Beograd vzdolž Save in Donave, bi na to pristali i Francija i Rusija in Sr-biia bi bila onemogočena za akcijo in moralno uničena. Centralne države bi kasneje lahko izzvale veliko vojno, kadarkoli bi same hotele. Toda Bog je Čuval našo pravično stvar in oholi grof BerchtoM ni poslušal diplomatskih nasvetov Konrada HStzendorfa. Mi izkazujemo priznanje temu zadnjemu velikemu generalu in diplomatu habsburške Avstrije, dasi je bil naš sovražnik. Njegov primer je bil poučen tudi za nas in dokazuje prepričevalno, da je treba često v velikih državnih in nacijonalnih krizah iskati tudi pri generalu diplomatskih lasvetov in jih poslušati« Sodba beogradskega lista o Hotzen-dorfu je povsem točna. Ako bi bila Avstrija leta 1911. Italijo napadla, kakor je to hotel Fran pl. Konrad Hotzendorf, bi bila le-ta v svetovni vojni izločena kot faktor, ki ga je treba upoštevati. Drugo vprašanje pa je, bi li bil izid svetovne vojne drugačen, ako bi se Italija ne bila aktivno udeležila svetovne vojie na strani Antante. Kolikor je mogoče stvar sedaj presoditi, bi bila Antanta zmagala v vsakem slučaju, tudi ako bi bila Italija ostala zvesta trozvezi. NOVI PAPEŽEV NUNCIJ V MONAKO VEM Torre di Grossa. Dosedanji nuncij PacetH je bil odpoklican v Berlin. Slika kaže novega nuncija na kolodvoru, kjer ga je sprejel min. svetnik Stegel v imenu bavarske vlade. Iz soeioune politike Prvo leto Davvesovega načrta« Dne 29. avgusta je poteklo leto dni, odkar se je bila v nemškem parlamentu velika bitka za Dawesov načrt. Danes se lahko reče, da se je eksperiment posrečil v vseh delih in da je Dawesov načrt dobro prestal svojo preizkušnjo in se je izkazal v resnici kot podlaga za mirno sporazumevanje Evrope. Tako naglaŠafo nemški gospodarski krogi in beležijo z zadovoljstvom, da se je ne-lahki program prvega renaracijskega leta izpolnil do zadnje točke. Nemška valuta je stabilizirana, reparacijsko posojilo je doseženo in plačila so se izvršila gladko in točno. Od 840 milijonov, ki so bili oddani v prvih 11 mesecih do 31. julija Pri generalnem agentu za rep ara-cijska plačila, je izplačanih že 827 milijonov. Največji delež 360 milijonov je dobila Francija, 178 milijonov Anglija, 85 milijonov Belgija, 56 milijonov Italija, 27 milijonov Jugoslavija in 17 milijonov drugi reparacijski upniki. Francija je skoro polovico. Italija in Belgija pa večji del svojih zahtev dobila v obliki stvarnih pošiljatev, zlasti premoga, Anglija pa svoj delež v obliki 26 odstot. oddaje na nemško uvozno blago. Eden največjih uspehov Dawesovega načrta je v tem, da se je dosedanji razvoj re-paracijskih poslov izvršil popolnoma mirno. Zasluga za to ne gre samo možem, ki so namislili načrt, marveč pred vsem možu, kateremu je bila zaupana provedba, Parker Gilbertu, generalnemu agentu za reparacijska plačila. Mož šteje šele 33 let, je odvetnik in je pokazal tudi na tem odgovornosti polnem mestu vso svojo spretnost, kakor že poprej v raznih uradnih in poluradnih poslih Zedmjenih držav. Težji del repa-racijskih obveznosti šele pride na vrsto. Z vsakim letom rastejo bremena in od 1929 dalje bo moralo nemško ljudstvo na leto plačati 2 in pol milijarde ali pa še več po razmerah. Dana pa je po dosedanjih preizkušnjah verjetnost, da se tudi to posreči, in že danes se lahko reče, da si je Nemčija s podpisom, ki ga ie postavila pred enim letom pod Dawesov načrt, zopet pridobila svobodo. Po angleško-kitajskem konfliktu« Vlada v Cantonu je izdala dekret, ki poostruie a ngleško-ki tajski konflikt. Angle-sk im m Japonskim brcdovom se prepoveduje prihod v cantonsko pristanišče, ki je najvažnejše na južnem Kitajskem. Druge inozemske ladje so izuzete iz prepovedi, ako se niso poprej mudile v Hongkongu. Smisel naredbe je jasen. Canton in angleška kolonija Houg-kong sta med seboj v ozki gospodarski in geograiični zvezi. Prepoved zasleduje brezposelnost homrkong-skega pristanišča. Tako morajo angleške trgovce v Hongkongu zadeti velike izgube. Anglija smatra to prepoved za veliko provokacijo. Vlada v Cantona je od Pekinga precej neodvisna, vživa pa politično In di-pfomatičfio podporo Moskve in njeno armado so izvežbali ruski oficirji. Vlada v Cantonu bi rada razdražila Anglijo, da bi segla po nasilstvu. To bi bilo po volji vladi v Cntorro, da bi se potem toliko laf je razširilo m poostrilo gibanje proti angleški sffi na Vzhodu. O sovjetski Rusiji, Iz Pariza so se te dni razširile vesti o odstopu ljudskega komisarja za zunanje zadeve Č i č e r i n a. Poljski tisk v Varšavi je objavil slične vesti. Čičerin, ki je že dali časa zelo bolan, potrebuje baje enoletni odmor. Potrebuje okrepčila, ki ga išče v Italiji na otoku Caprio. Pravijo, da postane njegov naslednik sedanji sovjetski poslanik v Pekingu — Karahaa. Cičerin je edin pravi in izraziti Rus, ki zavzema odlično in vplino politično mesto v svetu ljudskih komisarjev S. S. S. R. Poljski listi pristavljajo, da nadomestuje čičerina za časa njegove odsotnosti L i t v i n o v. Na potu v Italijo se Čičerfci najbrže ustavi tudi v Varšavi Vojaški krogi Poljske in drugih držav še vedno govore o velikih manevrih ruske rdeče armade, ki so bili 18. avgusta v Ukrajini in Beli Rusiji. Operacije najspredaejšlh ruskih čet so bUe potisnjene tik do meje poljske republike. Manevrov si je po poročilih moskovskih listov udeležila pol milijonska armada in ruski sovjetski listi odkrito poudarjajo, da so ti manevri javna demonstracija proti poljskim manevrom. Pred nekaj dnevi so listi javlM. da je sovjetska vlada sklenila nov zakon o takozvani »gospodarski spijonaži«. Stvar ni nova na Ruskem. Pod pretvezo »gospodarske špijonaže« je bilo v sovjetski Rusi i že ne-broj procesov in tudi mnogo oseb kruto ob-sojenih. Znani so zelo različni slučaji. Pred sovjetskim sodnim tribunalom je bil Yz tega naslova obsojen oskrbnik posestva oziroma ravnatelj tovarne, ki je poslal v Inozemstvo bivajočim lastnikom situacijsko poročilo, k?kšne razmere vladajo na posestvu ali v tovarni. Radi »gospodarske špijonaže« so se morali zagovarjati pred sodiščem zastopniki svetovnih trgovskih rvrdk, ker so jim brzojavno ali pismeno poslali navadna tržna poročila, kakšne razmere vladajo na ruskem trgu in kakšno blago Rusi"a potrebuje. Ker so ruski sovjeti sedaj uvideli ne-vzdržnost sedanje sodne prakse proti »gospodarski špijonaži«, so sedaj izdelali nov zakon, ki omejuje pojem »gospodarske špijonaže«. Sedanji zakon določa kazen za to špijonažo, kakor tudi za vojaško najvišjo kazen treh let ječe, v gotovih in izrednih slučajih pa — smrt z ustrel;enjem. Višina kazni je odvisna od višine škode, ki jo je trpela država. Kaj pomeni francosko posojilo ? Vrši se velika propaganda za francosko notranje posojilo. Herriot je imel velik govor o posojilu, ki se Je čul po vse! Franciji. Pariški nadškof kardinal je razposlal novo pismo v prilog posojila. On pravi, da ga mariskdo graja, ker priporoča posojik za vlado, katera ne daje katolikom nika-kega jamstva za izvrševanje svojega kulta. O tem danes ni primerno razpravljati, ker gre za rešitev Francije in ta se mora postaviti pred vsa druga razmišljevanja. Ako bi se posojilo ne moglo doseči, bi se bliže'i sigurno socialistični vladi in to bi bilo zaietek socijalnega in verskega upadanja in korak h krvavi komunistični revoluciji. Politične vesti bb Iz naše žurnalistike. G. Svetolik Savković, glavni sotrudnik beogradskega dnevnika »Balkana«, je izstopil iz redakcije tega lista. =3 Sol no grad za priključitev k Nemčiji. V nedeljo je bila v Solnogradu ob otvoritvi visokošolskih tečajev velika manifestacija za priključitev Avstrije k Nemčiji. Glavni govornik je bil bivši poslanik D. Hintze iz Berlina, ki je pred večtisočglavo množico izvaja!: »Nič ni bolj pravičnega, kakor naše stremljenje po združitvi. Versaileska !n saintgermainska pogodba jo obsegata po*4 pogojem soglašanja s strani sveta Disjfsrva narodov. Mi ostanemo v okvirju zakonov in pogodb, ako pripravljamo priključitev duševno in materijelno In delamo na to. da izreče Društvo narodov svoje soglašanje z njo. Tako smo na temelju teh pogodb za novi red med državami in narodi. Ne mi, ampak naši nasprotniki kršijo pravico in pogodbe, ako sumničijo naše stremljenje po združitvi in zlasti ako bi isto predstavliali kot PTotipogodbeno. Meseca maja 1922 je bilo v solnograški pokrajini izredno ljudsko glasovanje za priključitev. Glasovalo je za priključitev Avstrije k Nemčiji 98.546 upravičencev, proti jih je glasovalo 877. Manifestacija v Sol-nogradn ie bila zelo ognjevita in burna To [e pravi zamotek Aspirin tableta katero livritoo polaflavajo boli. Past« oa modro-bclo-rdeto V. h Križanovska: 40 0 Iiroljestuu nesmrtnih Roman. In res, pri njih je vse — »umetnost«, od pudra In rdečic na obrazu do ljubavnih monologov, ki jih ponavljajo novincu prav tako, kakor preizkušenemu oboževalcu nežnega spola, Če je dovolj bogat, da jih vzdržuje kot privesek modernega človeka. — O! Te velemestne Ženske so res divne, mu je idejal včeraj z globokim vzdihom vikont. — So pa tudi strašno požrešne. S tem, kar človeku izvabijo, bi se lahko preživljale tri rodbine. Mnogi riskirajo vse svode imetje, da usrrežejo njihovim Željam. Ko se je Supramati spomnil teh besed, se je lahno nasmehnil. Njemu sicer ne preti nevarnost gmotnega ali fizičnega poloma, vendar se pa hoče rabavati samo do gotove meje. K zajtrku je prišel vikont z izredno bogatim sporedom za tisti dan, toda Supramati je izjavil, da bi si rad ogledal katedralo Matere božje in Louvre-ski muzej. Zvečer bi pa šel v Alkazar. — Potem pa večerjat s Pieretto? — je vprašal ivikont in ga pomembno pogledal — O, ne! Naslajati se dan za dnem s Pieretto, to bi bilo predolgočasno. — Razumem- Po včerajšnjem večeru ste še utrujeni Ali oa vam ie morda žal, da niste izbrali Moucheron? Sirota si je tako prizadevala, da bi vam bila všeč, — je pripomnil de Lermeil smeje. —* To se da popraviti. Kmalu se privadite veselemu življenju, dragi prijatelj. Zdi se mi, princ, da ste bili na dolgih potovanjih prevelik asket, ker ste se preveč zanimali za znanost in premalo za resnično življenje. To je treba popraviti in najboljše sredstvo imate v družbi igralk in vestalk svobodne ljubezni. Te ženske znajo živeti. Vsa okolica dobi neko posebno privlačnost, ker imajo zelo fin okus. Vem, da omožene ženske, t. j. poštene ali bolje rečeno ženske z »omejenim obzorjem, sovražijo te nevarne Čarovnice, ker je omoz-eirim ves svet v gospodinjstvu in otrocih. V taki družbi Človek nekako otrpne. Tekom dolgih let pa lahko spremeni dolgočasno in zoprno životarenje v zakonskem gnezda vsakega moža v idiota. — Pa menda vendar niste oženjeni, đa mislite tako slabo o zakonskem življenju? —- ie vprašal Supramati smeje. Vikontov obraz se je zmračfl. — Ah, princ, uganili ste! Oženjen sem z zelo naivno gojenko nekega zavoda. Ta vam je sanjala o večni idili in nastopala z bedastimi zahtevami. Ce je našla pri meni kako pismo Ženske, s katero sem imel mimogrede rečeno prav nedolžen flirt, se je moja nadebudna žena takoj onesvestila. Povsod je trobila o mojih grdor/ -ah in zahtevala, nai se zado- voljim z njeno družbo . .. Smešno! Pri tem pa sama ni imela niti pojma o okusu ali eleganci. Zaman sem si prizadeval, da bi predrugačil njeno slabo vzgojo in razvil v nji čustva prave finese. Kazal sem ji v gledališču obleke in frizure — prave vzorce elegance in finega okusa — in svetoval sem ji, naj jih posnema. Toda moj Bog! Ko sem potem primerjal posnetek z izvirnikom, sem se kar davil od smeha. Sirota ni imela nečesa, kar se ne da ujeti, kar imajo samo igralke. In tako je začela sovražiti gledališče in prezirati igralke, na katere sem jo opozarjal kot na vzor. Ni bila sposobna za tekmovanje z njimi. — Kljub temu me pa seve predstavite vikon-tesi? Bržkone je včeraj ni bilo doma, kaj ne? — je vprašal Supramati. Zoprno mu je bUo to, kar je slišal. Kot dobro vzgojenemu sinu strogo nravstvene matere se mu je sdelo nekaj nečuvenega priporočati pošteni ženi za vzor navade in okus kokotk, ki jih je posečal mož. — Vikontese ni v Parizu. Nekaj mesecev po porodu hčerke je pobegnila v Normandijo k sorodnikom, k! so jo vzgojili. Njen stric, ki je umrl lani, je bfl star kUot z nazori iz Noetovih časov. Njegova žena, po naanrih tudi strašno zaostala, živi kot sova v svojem starem gradu, kjer ie vse pol.io duhovnikov. Moji ženi je taka družba všeč in jaz ne zahtevam, da bi se vrnila, ker z njo sploh ni mogoče živeti. Ona vohuni za menoj, išče domačih prepinov in me sili, da se skrivam kakor tat. Zdaj živim hvalabogu že tretje leto samsko življenje — brezskrbno in veselo življenje, v katerem lahko zadostim svoji strasti do muzike in dramske umetnosti. Toda pustiva ta dolgočasni pogovor, — je pripomnil vikont in prijel Supramatega pod pazduho. — Će hočete, vam lahko pomagam pri nakupu daril za Pieretto. Po včerajšnjem večeru je to malene neobhodno. — Ne mislim se izogniti tej neobhodnosti in zelo vam bom hvaležen, ako mi pokažete dobrega zlatarja, — je odgovoril Supramati in malo zardel. — Ce je tako, potem sem takoj pripravljen lotiti se tega posla. Spremim vas k zlatarju, kjer lahko kupite po zmernih cenah krasne reči. Vikont je bil izredno postrežljiv. Najprej je spremil princa k zlatarju. Dajal mu je tako dobre nasvete, da je nastal iz kupljene igrače briljantni okrasek, za katerega je plačal princ stotisoč frankov. Poleg tega je kupil Supramati za spomin na divni večer, ki ga je preživel z igralkami, še drugima dvema damama vsaki po eno zapestnico za pet tisoč frankov. Zadovoljna z nakupom, sra se odpeljala nato v katedralo Matere božje, da si ogledata njene zanimivosti ' Stev 199. »SLOVrTNSKI NARODc dne S. septembra 1925. Stran "o. Prosveta Narodno gledališče v Ljubljani Repertoar opere 'i drame od 28. avgusta do 8. septembra 1925. 2. septembra, drama Manners: Pegica mojega srca, premijera. 3. sept opera Cornellus: Bagdadski brivec. 4. sept drama Petrovič: VozeL 5. sept opera Offenbach: Hofmannove pripovedke. 6. sept. drama Manners: Pegica mojega srca; opera Verdi: Aida. 7. sept Strauss: Netopir (opera). 3. sept opera a) Mascagni: Cavalleria rusticana, b) Leoncavallo: Glumači (I Pa-gliaci). Začetek opernih predstav vedno ob %20. zvečer, začetek dramskih predstav ob 20. zvečer. Predprodaja stopnic od petka dalje pri dnevni blagajni v operi od 10. do pol 13. to od 15. do 17. popoludne. Velik uspeh zagrebškega dramatika Koso nju, Vojnovieu in Ogrteovfču, ki so aosegli tudi v inozemstvu velike uspehe, se je sedaj pridružil zagrebški dramatik Milan Begović. Njegovo najnovejše in ob-ecem najpopolnejše delo »Božji človek« vprizore še to jesen v Narodnem divadlu v Pragi fn Brnu. Nadalje pripravljalo vprizoritev tega dela na Dunaju in v Berlinu. Avtorska prava si je Begović za jamčil tudi za skadinav-ske dežele, z Anglijo ic Ameriko. Največja fihnska družba v Berlinu je od Begovića odkupila pravico, da uporab! snov »Božjega človeka« za film enakega imena. Za ta frlm bo uporabila najmodernejše tehnične pripomočke. Tozadevne pokrajinske slike se bodo posnele v Dalmaciju »Božjega človeka« vprizore še to sezono tudi v Beogradu, Ljubljani, Splitu, Osfjeku in Celju. Milan Betovic", praznuje 19. januarja 1926 svo-'o 501etnfco rojstva in 25Ietnico pisateljskega delovanja. Jugosloslovenska gledališča bodo proslavila to obletnico z vprrzorftvaNagilo zato, ker se mi mudi,« je dejal Gauwain smeje in nadaljeval: »V tem je, dragi moj učitelj, razlika najinih utopij. Vi hočete imeti obvezne vojašnice, jaz pa šolo. Vi sanjate o človeku-vojaku, jaz sanjam »d člove-ku-državljanu. Vi hočete, da postane Človek strašen, jaz bi rad imel mislečega človeka. Vi ustanavljate republiko mečev, jaz ustanavljam--« Popravil je stavek: »Jaz bi pa ustanovil republiko du- oa.« umetnosti silografika Milenka D. Gjurčiča, k! je razstavil ciklus »Delo«. Te umetnine zaslužfrjo občudovanje radi jasnosti in tehnične popolnosti. Gjurič je umetnik izrednega kova. Peča se tudi s pisateljevanjem in z žurnal zrnom (izdaja v Zagrebu umetnostno revrjo). Gjurič zasđuži, da podčrtamo njegovo pravo vrednost: izredno slikarsko spretnost in idealne crteže. Njegova dela bi lahko tvorila razstavo zase, visoko nad povprečnimi drugimi deli... Grafika »Kluba mladih" na I. internacionalnoj izložbi na »Klub mladih«, vrlo dobro je zastupan na ovoj izložbi, gdje se odlfkude sa svojim posebnim i osebujnim shvatanjem. Dobro je, da »Mladi«, istupa.u na Izložbama skupno, time daju preglednrju sliku o svojim težnjama u ftkavnoj umjetnosti Slovenačkoj. Ml smo imali prilike vidjeti ih i na V. jugosl. umjetničkoj izložbi u Beogradu, gdje su dominirali braća Kralj, kot* I sada na ovoj izložbi upadaju u oči. Knjiga »Kralja M a ti ja š a«, od F. Kralja, pobudila je težnju, ter je trpravo šteta, da se autor nije odlučio, da sve crteže u okviri kako bi došli na skupnu stijenu ostale grafike, ovako ie prepuštena malom djelu posjetioca, da je pregleda u koliko se za knjigu zanima. Neki su htjeli i knjign kupiti, aH autor nfa'e poslao za katalog cijenu I tako će knjiga izgubiti mnoge kupce, što je šteta. Kralj Tone se odlikuje sa radovima »Ciechi« i »Profughi« (xflograff*a ! bakropisi), koji vise na ulazu u grafičko odjelenje. J a k a c Božidar, koji je postao stabilniji u grafici i koji počinje već više študirati i ulagati u radove pažnje izložio 'e: »Concerto« (xnografiJn) i Paeseggio (bafcropis). Pilon Vono izlaže jake bakropise »II Veccletto« i »Ponte Veccio«, gdje se opaža više slikah no (rrafičar, jer traž! tonove i boju, koja se rtiože i ovim sredstvima sretno riješe-vatl. Materijal mu je prema tome sporedan, radi se o izražanju. Stiplovšek Fran, izlaže drvoreze: »Verso la citta* i »Tetti«, oba široko i dekorativno shvaćeni. Negova tehnika u xiIografiji bliži se modernoj školi, koja ie irzela maha ti ilustraciji knjiga. Braća Vidmar, izložili su isključivo drvoreze od ko*1h jsrlčemo od Drago Vldma-r a : »II desfderio« i »Calvorio« od Nande Vi dm ara. Osim »Kluba Mladih«, izložio je vrlo lijepe I Izvedene bakropise H. Smre-kar, poznati ilustrator i bakropfsac. Njegov rad »Iz Slavenskih prfča lijepa je kompozicije I misaona. Uz njega je | V i I o 11 č , izložio dobru xIlografiju iz okolice Maribora. Grafika Slovenaca je ovdie simpatično prim-Tena, te ima svoju budućnost, koje će vrijeme pokazati bud-u li mladi urrjetnici i dalje ozbiljno svaćali visoku zadaću lijepe umjetnosti grafrčke in umjetnosti likovne uopšte. prof. Milenko D. Gjnrić. Dunajska dramska gledališča v jesenski sezoni Na Burgfcheatru vprizore kot prvo delo Shakespearovo tragedijo »Romeo in Julija«. Dekorativno opremo preskrbi profersoT Stmad, režijo prevzame g. Brahm. Sledi ncviteta veseloigra A. Engeljeva »Večni mladenič«. Režira g. Hefne. Nato Hebbelo-va »Judita«. Na Akademietheatru igrajo noviteto »2krat 2 je 5«, kl jo je spisa! Gustav Wied. Nato igrajo Nestrovevo veseloigro »Nepričakovano«. Sledi komedija »Karavana«, »Peer Gynt< in veseloUgra »Ali naj povemo?« t Dunajski Ltrstspiertheater si je postavil zelo pester program: L. Pirandcllo »Živa maska«, A. Strindberg »Gustav III.«, Grabbe »Šala, satira, ironi;a in globlji po- ' men« (gostovanje režiserja Viktor Barnow-skega), Grabbe »Don Juan In Faust« (gostovanje režiserja Georg Altmanna), H. Essig »Nadhudič« (gostovanje režiserja Leopold Jessnerja), Walter v. Molo »TU Lause- bnms«, L. AntonelH »Človek, ki je srečal samega seb«, Dario Niccodemi »Sveta nezvestoba«, Eugene O* Nem »Poželenje pod brstom«, W. v. Svjol »Steklena žena«, Ka-ren Bramsoa »Profesor Klenow«, R. E. *~ iss »Soba san>, Kari Swoboda »Sta-\ «, Anton Doerfel »Mati sodnica«, Leo Lcnz »Skrivno ženitovanje«, Fritz Fasekas »Altona«, Arnold Bach »Pravi Jakob«, Fritz Gottvvald »Lastovičje gnezdo«, F. Gott\v2ld »Legitimna prijateljica*, Armin Fnedmarm »Honka«, W. Giford »Skrivani zakoni«, E. in A. Golz »Divji avtomobflist«, R Fauchois »Govoreča opica«, Tristan Bernard »Poljubi me!«, Guitry »Lev in mačka«, Armont - Gerbidon >Mali zvodnik«, Birrabeau »Nazaj v šolo«. Hennequm-Ve-ber »Montmartrski bar«, Mouezv - Ron »Radi Soffe je treba nekaj ukreniti«, M. Vancaire »Okovi ljubezni*. Franz Schulz »Esther Labarr«, Reimann - Schwarz »Radio«, L. Pirandello »človek, žival b čednost«. — Na Renaissancebiihne vprrzorijo ameriško kinodramo »Zadnji opomin« pisatelja Thomas F. Fallon. Glavno vlogo igra Jamo. Zdi se nam, da bi ravnala tudi naša drama praiv, aiko bi posnemala notranje smernice teh programov ter predvsem forsirala moderno lahko dramo ter klasične stvari potisnila nekoliko v ozadje. Naše občinstvo zanima sodobnost, preteklost pa spada bolj v šolo. — Dramsko gledališče. »Vozd«, vaška šala v treh dejanjih Petra Petroviča, prevel M. Skrbinšek. Študirano in igrano povodom velesejma. Delo zastarele tehnike, komični položaji se rode dostikrat iz neverjetnih ali čisto nemogočih zapletk. Mnogo medlejše od »Plohe«. Rešiti se da le z ciajboljsrm igranjem, ki preslepi gledalca čez stalno naivnost, obstoječo v tem, da se kmetskemu fantu, ki se smuče okrog sosedove žene, nikdar ne posreči uteči iz nevarne hiše. Ima zato nešteto prilik, tedaj pa, ko bi jo vsak človek pobrisal, se neutemeljeno zadržava s pogovori, mesto da bi skozi vrata zbežal, ženina mlada sestra, prršedša ti a obisk iz druge vasi, lastnega svaka čudoma sploh še nikoli ni videla ni in ga do konca Igre zamenjava z njegovim tekmecem, dasi bi se tekom obširnih njenih prizorov s pravim svakom morala zmota samaposebi pojasniti. Radi vnaprei zamišljenih veselih situa-cii je moral pisatelj temeljito posiljevatl brihtnost oseb in vporabljatl razne dii ex machfna. Vse to delajo Francozi tudi, samo ne tako nerodno, da se kar čuje Škripanje umetnega kolesja. Igrali so tako, kakor ponavadi po počitnicah: Zanič. Mesto humorja smo videli le krčevitost, načelno caplja-vost in poslušali silno vpitje. Zakaj so režiserji? Če bi se par takih funkcijonarjev pri skušnjah vsedlo v različne konce gledališča, bi menda vendar mogli regulirati moč glasov. Na brže pa so igralci pri skušniih z glasom samo markirali, kar imajo žaiibog navado, i:i ni drug za drugega vedel, kakšen »ton« mu bo daj"! na predstavi. Čedalje bol' se mi zdi, da ta hišica sploh ni gledišče. Tako majhna je, da smo — človek ne bi verjel — pri predstavei obduhari mrzlo svinjino, ki so jo na odru iz lonca jedli, notri v zadnje vrste sedežev. Pa ni bilo prijetneo; kakor ni prijetno, če greš mimo krčme in puhne vate vonj golaža. Gledalcev je bilo precej malo. Trsti, za katere so te pre****rve nosetniki velese?ma. bi si zvečer pač želeli elegantneo lahke zabave, dobrega kabareta, ne pa gledališča. kTer se vrhutega ne sme pušiti, jesti rn piti. Zato tudi operne predstave niso bogvekako obiskovane. Ima pa tudi skoro vsakdo, ki je iz večjega kra*a, doma vsai »avnotako »dobro« gleđ'šče, kakor je bil tale »Vozel«. -- Zbrani sp?sl Ivana Cankarja. II. Nova založba, ki je v pretekli VelfkI noči začela izdajati Zbrane spise Ivana Cankarja, je za sedan'i jesenski knjižni trg pripravila že drugi zvezek te zbirke. Zvezek obsega 400 strani, uvod in opombe mu je napisal Izidor Cankar, vsebina pa so mu črtice in povesti, ki so nastale med 1. 1S93. in 1899., in kritrke ter polemike, kar jih je Ivan Cankar napisal med 1. 1896. in 1899. Izidor Cankar je v uvodu označil splošno slovstveno stanje ter sotnrdrrfke in prt'atelje pesnikove ob Času postanka moderne slovenske literature (Govekarja, Ketteja, Murna, Zupančiča) in dodal nekaj besed o pesniko- Cimourdain se je oziral v zamrežena okna ječe in vprašal: »Kaj pa hočeš imeti dotlej?« »To, kar je zdaj.« »Torej odpuščaš sedanjosti to, kar počen'a?« »Da.« »Zakaj?« »Zato. ker je to vihra. Vihra pa vedno ve, kaj dela. Koliko ozdravljenih gozdov da samo en hrast, ki ga razkolie strela! Kultura Je bila okužena, ta vihar jo ozdravi. Samo da ni preveč izbirčen. Ali pa more ravnati drugače? Njegova dolžnost je, temeljito pomesti. Kadar grozi tako okuženo ozračje, razumem besnost vetra.« Gauvain je nadaljeval: »Sicer pa. kaj me briga vihar, Če imam kompas, in kaj mi je do dogodkov, če imam svoje prepričanje?« In pripomnil je z glasom, ki je spominjal na glas gov»Drnika ob svečanih trenotkih: »Je nekdo, ki mu je treba vedno dovoliti, da dela po svoji volji.« »Kdo?« je vprašal Cimourdain. Gauvain je pokazal s prstom navzgor. Cimourdain je sledil z očmi smeri iztegnjenega prsta in zdelo se mu je, da vidi skozi strop celice zvezdno nebo. Oba sta molčala. Nato se je Cimourdain oglasil: »Družba je večja nego narava. Kot rečeno, to ni mogoče, to so prazne sanje.« »To je cilj. Če bi ne bilo tako, čemu pa naj bo družba na svetu? Ostanite v naravi. Živite v naravi, tu je raj. Le da se v tem raju ne misli. BoUŠi bi bil inteligentni pekel. Bodimo človeška družba, večja nego narava sama. Da, Če naravi ničesar ne dodaste, čemu tedaj siliti iz nje? Snrijaznite in zadovoljite se z delom, kakor mravlja, in z medom, kakor čebela. Ostanite vprežna živina in ne silite med kralje duha. Ako pa kaj dodaste prirodi, postanete nedvomno večji kot je ona. Dodati pomeni razširiti razširiti pomeni povečati Družba je visoko razvita narava. Hočem imeti vse, kar manjka uljem, in vse, kar manjka mravljiščem, spomenike, umetnost, poezijo, junake, genije. Nositi večno breme in Človeški zakon. Ne, ne, zdaj ni več otrok, nobenih zločincev, nobenih obsojencev. Hočem, da postane vsaka Človeška oblast simbol civilizacije in čuvar napredka. Duh mora biti svoboden, za srce zahtevam enakost, za dušo bratstvo. Človek .ii ustvarjen za to, da nosi okove, nego da razprostira svoje peroti. Proč s človekom, ki se plazi po tleh! Ličinka se mora spremeniti v metulja. Hočem, da se spremeni črv v živeč cvet in poleti kvišku. Hočem . ..« Prekinil je svoj E?ovor. Oči so se mu zasvetile. Premikal je samo ustnice, govoril pa ni več. Vrata so bila odprta. Od zunaj se je slišal ropot. Culo se je, kako udarjajo kopita vojaških pušk ob tla. Straže so se menjale. Kmalu se je začul v bližini ječe ropot. Kolikor se ie dalo v temi razločiti so nosili deske i.i hlode. Potem se je oglasilo kladivo* ki ie zabijalo žeblje v mrtvaški oder. — »Triindevetdeset.« vem življenju, kolikor je za bol&e umeva-nje nekaterih spteov iz tega časa potrebno; v Opombah navaja vire, iz katerih je spise zajel, ter pojasnjuje povode in posledice spisov, kolikor jih je mogoče ugotoviti. Med tem ko je I. zvezek Zbranih spisov zanimal naše občmtvo zlasti zato. ker so bile v njem objavljene prve knjige Ivana Cankarja, ki so že davno pošle, je II. zvezek na drugačen način zanimiv: To, kar je v II. zvezku tiskanega, je nov, tudi slovstvenemu svetu po večini neznan Ivan Cankar. Ponatisnjene so v njem črtice in povesti, ki so ali ostale v rokopisu ali bile anonimno dovoljene ali tiskane pod številnimi psevdonimi tako da vstaja iz II. zvezka docela nova podoba mladega Ivana Cankarja. Gotovo bodo zanimali tudi prvi polemični in kritični spisi pesnikovi, ki 90 bili doslej raztreseni po raznih listih in ki, tukaj v časovni vrsti zbrani, jako osvetljujejo izvaianje one reforme v zadnjih letih 19. stoletja, katere posledica je nova slovenska književnost. Knjiga je tipografso vzorno izvršena, je okrašena s pesnikovim avtogramom in se dobiva v vseh knjigarnah po 68.— Din za broš., po 84 Din za v polplatno vezano in po 100 Din za v poluusje vezan izvod. — Drugi zvezek Zbranih spisov Ivana Cankarja je dotisfeaa in se bo dobival od 31. t. m. v vseh knjigarnah po Din 68.— za broš. izvod, po Din 84.— vezan v polplatno in po Din 110.— vezan v polusnje. DrugI zvezek ima 400 strani in obsega črtice in povesti od 1. 1893. do 1S99. ter kritične in polemične spise od 1. 1896. do 1899. — Spominska plošča Joh MUtonu, pesniku »Izgubljenega paradiža*, se odkrije 30. t. m. v Vallombrosi pri Firenzi. Tam mu je silno ugajalo in vstavil se je bil v lepem kraju dvakrat v svojem italijanskem potovanju 163^-39. Slavnosti govor bo imel Ugo Ojetti. Iz Vallombrose ie Mil ton posečal takrat fizično že slabega Galileja. — Umetnostna razstava novejših del bratov Kralj se nahaja na Miklošičevi cesti št. 5 poleg hotela Union in je odprta dnevno od 10—13. in 15—18. — T. Jedrlinic: Kratka srpska Ili hrvatska slovnica (II. deo). I ovaj II. deo slovnice dobro će doći: djacima i učiteljima kod poučavanja srp.-hrv. jezika. Več se I. deo pokazao kao vrlo dobar priručnik, Što dakako olakšava samopoučavanje, Primera ima dovoljno. Snov je razdeljena na poglavlje, te se može uzimati prema prilikama, ne držeći se strogo reda po knjizi. Dok je u I. delu posvećena veća pažnja glagolima, izgovoru, pravopisu i naglasku, u II. delu obradjene su imenice, pridevi, zamenice i ostale vrste reči I. i II. deo ove slovnice sačinjavaju cellnu. Da je I. deo dobro primljen od djaka i učitelja, vidi se i po tome, što ie nakon tri meseca izašlo drugo Izdanje. Uvereni smo, da će Isti uspeh prostići I II. deo. Cene su minimalne: I. deo (56 str.) 5 Din, II. deo (70 str.) 6 Din, te je može nabaviti I najsiromašniji djak. Knjižarama običajan popust, učiteljima, koji naruče više komada, 15% popusta. Narudžbe prima: Tomo Jedrliirić, učitelj, Ljubljana (Prule). žavo sotov pomen, ker bo naša delegacija, čim bo odpotovala v Francijo, da uredi jugoslovenske dolgove v Franciji, lahko računala na gotovo popustljivost, kakršr.e je bila deležna Francija od strani Anglije. ^SSSKOZflKIIO! Francoski dolg Angliji Potovanje francoskega finančnega ministra Caillauxa v L»ondon je popolnoma uspelo. Po prvih ugibanjih se je razpršila negotovost in francoska javnost je kmalu izvedela, da gre za ureditev francoskih dolgov Angliji. Francoski finančni minister je s tem storil važen korak h konsolidaciji francoskih financ. V spominu je še, kato se je pri prevzemu finančnega resorta v kritičnem trenotku Francije polotil francoskega finančnega problema ter napovedal notranjo konsolidaciio francoskega franka potom politike deflacije in primernih »obdavčenj. Francoski srednji in kapitalistični stan je razumel dolžnost ptatrijotičnih žrtev in je potrpežljivo prevzel Caillauxove davščine. Po par mesecih so se že videli uspehi stroge de-flacijske politike rutinira-ie«"» finančnega ministra Caillauxa. Francoski frank je na mednarodnih tržiščih dosegel prilično stabilizacijo in v mednarodnih spe-kulacijskih kr^~:r« ne govore več o tuberkulozi francoskega franka. K tem prvim korakom ministra Cail-lauxa se je sedaj pridružil nov korak, ki pomeni korak k defiiitivnl stabilizaciji francoske valute in s tem k ozdravljenju francoskega gospodarstva. To gospodarstvo je v bistvu zdravo, producira danes mnogo več kakor pred vojno in tudi splošno blagostanje je v vseh slojih francoskega naroda precej nara-stlo. Caillaux se ie pa zavedel, da treba končno urediti tudi vprašanje vojiih dolgov in je sedaj pristopil k likvidaciji dolgov napram Angliji. Svojo pot v Anglijo je kronal s popolnim uspehom. Dosegel je, da se odplača ves francoski vojni dolg Angliji v 62 anuitetah, v 62 obnokih po 12 in pol milijonov funtov. Za redia plačevanja prevzame garancijo francoski državni proračun. Anglija pričakuje pred podpisom tega sporazuma, da dovoli tudi Amerika Franciji primeren popust in enako plačljive anuitete. S to potezo je angleško zakladno ministrstvo dokazalo veliko prijateljstvo, ki veže Francijo i j Anglijo. Minister Caillaux je razven tega dosegel moratorij do L 1930. Francija bo do tega leta oproščena plačevanja anuitet. Pomisliti je treba, da je s tako ureditvijo dolgiov v Angliji Francija dosegla izredno velik uspeh. Saj je s posojili, ki jih je prejemala iz Anglije in iz Združenih držav v prvi vrsti finansirala vojskovanje malih držav. Pomunije, deloma Italije, Jugoslavije, Grcjje, Rusije in da bo lahko sedaj Francija te zneske zahtevala od svojih upnikov gotovo v taki obliki in višini, da bo prišla na svoj račun. Na vsak način ima ureditev francoskih dokov v AngUii tudi za našo dr- če kupite nogavice brez £Ig* .ključ", ker eden par nogavic z ligom in znamko (rdečo, modro, zeleno ali zlito) ' „fclju6" traja tako dolgo kakor štirjej pari drugih. Kupite eden ptJ in Drenriča:če se! *d Julijsko krajino Razstava na Reki Na Reki, 1. septembra V nedeljo se je otvorila industrijska, kmetijska in trgovska razstava. Velika reklama se je delala za njo in oni krogi, ki upajo na obnovo Reke, pričakujejo, da bo tudi ta razstava pomagala k dviganju gospodarskega življenja ob Kvarneru. Razstava Je dala mestu nekoliko živahnosti in vodilni možje so znali napraviti otvoritev zelo slovesno. Prvi je govoril conte Sca-pinelli, predsednik razstavnega izvršilnega odbora, proslavljajoč nacijonalno produkcijo in želeč Reki gospodarske povzdige. Za njim je govoril posl. Mrach, ki je navaja' žrtve reškega mesta za odrešenje in po vdarja! pomen razstave ob meji domovine. Spominjal se je za Reko najbolj zaslužnih mož, D' Annunzia In Mussolinija in sledilo je ploskanje. Občinski komisar je nato Izjavil, da je razstava otvorjena. Naglasal Je veliko vrednost Inicijative, da se spravljalo produkti narodnega delovnega življenja na Peko bi se od tu razpečavajo po tem na tržiSča vzhodne Evropo, kjer se razprostira za Italijansko industrijo In trgovino široko še ne Izkoriščeno polje. Razstava obsega razne oddelke za avtomobile, vozove, športne stvari, stroje, električne izdelke, potem so zastopane domače industrije, slede izložbe iz kolonij, tobačni izdelki, manufaktura itd. Razstava kaže očitno svoj namen, kakor ga je označil občinski komisar, da se zbira naRekl blago, določeno za razprodajo proti vzhodu. Glavni dobiček ima razstava prinašati industrijalcem iz starih provinc. * » • —j V Opatiji se počutijo Italijani iz starih provinc kakor v inozemstvu. Hotelirji so Nemci in Madžari, natakarji ne znajo italijansko, povsodi se sliši le tuja govorica, nemška, slovan* ska, madžarska. Tržaški «PiccoIo» jc že nekaj dni ves iz sebe radi razmer v Opatiji. Sedi je dobil iz Opatije ? mercJajnc strani nauk, da v Opatiji ne bo drugače, ker so vsi hoteli last tuj* cev, kateri so pa optirali za Italijo. Teh torej ne bo mogoče kar tako lahko odgnati! Italijanskega kapitala ni torej v Opatiji nič in tistih par itali=» janskih plemenitašev z juga ne bo dr« žalo Opatije po koncu. Ni drugače ne* go da ostane Opatija še dalje «un luogo esotico» kot kopališče ali pa naj pro* pade... —j Občina Kačja vas je i dekretom ? dne 7. avgusta t. I. priklopi jena postojnski mestni občini. ~j Strup. 221etna Karolina Prodan v Trstu je bila bolna in njen zaročenec jo je zapustil. Imela je ž njim dete, ki je pa umrlo Vsa obupana si jc preskrbela strup in ga izpila zunaj mesta. Ko so jo peljali v bolnico, je po poti umrla. Zastrupila se je tudi 711etna vdova Marija Kulcer. Stara je bila. bolehna in denarja premalo. Pila je strup in padla mrtva na tla. Dva poskusa, zastmpljenja pri neki ženski in nekem mo» 5kem sta bila preprečena. —j Tarvine. Tatovi so okradli tvrdkf, Vorani v ulici Ghcga v Trstu, in sicer so prišli po kanalih od spodaj v skladišče. Do* bili so denarja 1500 lir in blaga so odnesli za 2000 lir. V Tržiču so odnesli tatovi uradniku J. Colauttiju tačas, ko je spremljal svoje prijatelje na vlak, dragocenosti in blaga za deset tisoč lir. —j Truplo neznane ženske so potegnili iz Vipave v Renčah. Ženska je stara okoli 40 let. Truplo je ležalo v vodi že par dni. —j Pod vlakom je iskala smrti 31Ietna žena Adclina Barli, stanujoča s svojim mo. 2em v Gorici v Tržaški uilci št. 3. V bližini štandreža se je s svojim 16 mesecev starim snčkom vlegla na progo, ko je čula, da pri« haja vlak. Strojevodja jo Je še pravočasno opazil in vlak ustavil. Zaslišana, zakaj m je hotela usmrtiti, je izjavila, da je bila prit pravljena storiti to radi večnih prepirov z možem. Nesrečna žena je doma ir vasi Marzana pri Tilmentu. —/ Goldschnraedtova kommnditna banka. Te dni prične poslovati v Trstu nova velika komanditna banka pod imenom Gold« schmiedt & Co. Italijanski listi dostavljajo, da bo to pravi poslovni zavod, kakor jih v Italiji ni, ker prevladuje povsodi tip splo&i ne banke, posegajoče po vseh bančnih pa* nogah brez specijalizacije. Goldschmicdt jo rojen Tržačan. —I Iz brezdna pri Rašporju v Istri so potegnili truplo ponesrečenega Blaža Boži« ča po velikem naporu. Trupla drugega po* nesrečenea mladeniča Karla ne morejo iz* vleči, ker se je navalilo nanj do vratu toliko kamenja in zemlje, da bi bil zaman ves trud. Poskusili so pa ni šlo in tako ostane Karlovo truplo v brez dnu, Blaža pa so po« kopali v Račevcu. —j Proces proti banditu Collarigu sa prične v Puli dne 2. oktobra. Trajal ta t al PAVILJON „J" 616. ANTON ŠINKOVEC D. D. GROSUPLJE. WJ". 616. Motvoz A. Šinkovec, d. d. Grosuplje. 7« mm velesejma popust! LU luiO V moderni konfekciji Jos. Rollna, Ijnbljana. 3HHHEHHHHHHHHH Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 2. septembra 1925. — Vprašanje ^Narodnega doma*. Iv sokolskih krogov nam pišejo: Vpra* sanje, kdo naj «Narodni dom» prevza* me, oziroma kupi, je pred leti načela ^Slovenska Matica*, ki je hotela eno* stavno prevzeti to poslopje s tem, da bi poplačala dolgove, s katerimi je obremnjeno, češ da bi bila s tem izpol* njena ona točka pravil društva «Na« rodni dom», ki določa, da pripade vsa njegova imovina »Slovenski Matici*, Hm društvo izpolni svojo nalogo in po* plača vse svoje obveznosti. Stvar pa nI bila tako enostavna, kakor si je to predstavljala »Slovenska Matica*. Vi ta aranžma bi moralo dovoliti še ob« stoječe društvo «Narodni dom», ki pa takrat ni hotelo o tem ničesar slišati. Stvar je potem nekaj let mirovala. Le? tos se je znova sprožila misel, naj bi se Narodni dom prepustil to pot trem društvom: »Slovenski Matici*, snujoči se »Slovenski akademiji znanosti* in •Društvu za humanistične vede. To pot Je bilo društvo »Narodni dom*, kakor čujemo, bolj naklonjeno pogajanjem. Z omenjenimi društvi se je baje že do* cela sporazumelo glede izročitve, ozi* roma prodaje »Narodnega doma*. O tem priča tudi najemninska pogodba, ki jo je odbor tega društva enostavno diktiral «Sokolu*. V načrtu je bilo, da se skliče občni zbor (društva «Narodni dom»), na katerem bi se v društvo Sprejelo več novih članov iz vrst «Slo* venske Matice*, »Društva za humani* stične vede* in onih gospodov, ki snu* jejo »Akademijo znanosti*. Tem go* spodom bi se nato prepustila večina v odboru in posest in lastnina «Narode nega doma* bi tako avtomatično pre= šla v roke omenjenih treh društev. S to rešitvijo pa bi bil občutno prizadet •Ljubljanski Sokoi», ki ima, odkar ob* stoja »Narodni dom», tu svoje prosto* re in ki je tudi gmotno največ prispe* val v to, da se je svoječasno zgradilo to poslopje. V 90 letih preteklega sto* letja je imel »Sokol* namen si zgraditi svoj lastni sokolski dom. Imel je že brezplačno podarjeno stavbišče, pokoj* ni Gorup pa mu je naklonil 30.000 gol* dinarjev rjrezobrestnega posojila za sgradbo. Ker pa se je društvo »Narod* ni dom* zavezalo, da zgradi v svojem poslopju sokolsko telovadnico in sprej* me pod svoj krov Sokola, se je Ljub* ijanski Sokol odpovedal velikodušni \Gorupovi naklonitvi na korist «2Va* rodnemu domu» ter prispeval Še sam zgradbi iz svojega stavbnega fonda znesek 10.000 goldinarjev. Ljubljanski Sokol je torej prispeval v celem za zgradbo »Narodnega doma» okroglo 40.000 goldinarjev, kar je bilo za ta* kratne razmere naravnost ogromna svota. S tem denarjem — ne bilo bi ga treba še posebno pomnožiti — bi si bil •Ljubljanski Sokol» prav lahko zgradil vsem zahtevam ustrezajoč lastni dom. Tega pa ni storil, samo da s tem orno* či zgradbo ^Narodnega doma*, ki so jga takrat v Ljubljani, kakor je znano, tako nujno potrebovali. — Tako je bila 6tvar! Zato pravimo: «Ako ima kdo pravico do ^Narodnega doma*>* jo ima prav gotovo «Ljubljanski Sokol» in krivičen je tisti, ki hoče sedaj Sofco* lu njegove, z največjimi žrtvami prU dobljene travice kratiti! — Izterjevanje đavkov. Gremij trgovcev sporoča, da je z ozlrom na izdano okrožnico g. delegata glede iztirjevanja tlavkov sklenil v svoji seji opozoriti g. finančnega ministra na to okrožnico, ki je bila izdana vsem davčnim oblastvom baš v ifcbi največje mrtve sezone in splošne stagnacije, ki je nastopila deloma vsled upe-ljave nove carinske tarife, deloma vsled občutnega porastka vrednosti dinarja, ter jga konečno naprosil, da dovoli za poravnavo zapadlih1 davkov obsežne plčilne ugod-tiosti. — Razpis Narodne biblioteke. Narodna biblioteka v Beogradu razpisuje mesto upravnikovega pomočnika, mesto šefa odseka za rokopise, Šifre itd., mesto pisarja, štiri mesta ročnih manipulantov in dve mesti zvaničnikov. Tozadevni razpis se nahaja v »Službenih Novinari« od 22. in 29. avgusta. — Beograd v mednarodnem savezu mest. Zastopnik predsednika beogradske občine g. Bobič je prejel dopis mednarodnega saveza mest v Bruselju, v katerm pozivajo Beograd na tretji mednarodni kongres mest, ki se vrši od 28. septembra do 4. oktobra t. 1. v Bruselju. Beogradska občina se odzove pozivu in imenuje v kratkem svojo delegacijo. — Slovenska večna fatč na Lovčetin. "Strojne tovarne in livarne imajo na vele-sejmu razstavljeno moderno visečo svetilko, ki jo je naročila uprava dvora Nj. Vel. kralja na Bledu za večno luč v grobnici „J". 616. i Mreže ▼ A. Šinkovec, d. d. Grosuplje. gospodarja Črne gore, vla'dike-pesnika Petroviča Njegoša na Lovčenu. Izredno in zgodovinsko odlikovanje slovenske Industrije. Posebno naši bratje z Juga občudujejo umetniško delo s tajlnstveno pobož-n ostjo. — Statistika prometa v pristaniščih. V proračun 1926/27 se uvrsti svota 250.001; dinarjev za vodstvo statistike o blagovnem prometu v naših pristaniščih. Ta posel bo poverjen trgovski obrtni zbornici v Splitu. — Lep september? Veliko je že bilo letos vremenskh napovedi, pa vse one, ki so nam obljubljale solnčne in tople dneve, so so izjalovile. V pratiki in koledarju drzi= jo samo oni svetniki, za katerih god je zabeležen dež. Včerajšnji prvi september je bil sijajen poletni dan in kmet naš pravi, da ako je 1. septembra lepo in toplo, ostane tako vreme ves mesec. Prav bi bilo in do* bro, da bi se vsaj to vremensko proroko* vanje obistinilo. Naš poljedelec, zlasti vi* nogradnik, potrebuje ugodnega septembra, da se bo pridelalo, kar kaže dobro in kar ni pokvaril dež. Pa tudi po letoviščih in zdraviliščih bi radi imeli ugodno vreme v septembru. Sv. EgkHj bo pridobil na svojem slovesu, ako se uresniči z njegovim imenom združena vremenska napoved. — Naselitev ruskih beguncev v Južni Ameriki. Mednarodni delovni urad poda Društvu narodov poročilo komisije, ki se je mudila v Južni Ameriki v svrho, da prouči možnost naselitve v tamošnjih pokrajinah za ruske begunce, katerih je v Evropi brez posla okoli 200.000. Vlada republik Argeirrrnija, Brazilija, Urugvaj m Paragvaj so že storile izborne tostvarne naredbe hi pričakovati je, da se bo dalo vprašanje naselitve ugodno rešiti. — Vremenska napoved. Vremenske opazovalnice napovedujejo za Četrtek: menjaje se vedro In oblačno vreme, sem-tertja lahke nevihte, ponoči hladno, po dnevi zmerno toplo. Po ostali Evropi je bilo včeraj večinoma oblačno. Deževalo je na Dunaju in v Hamburgu, jasno pa je bilo v Celovcu, Trstu in Beogradu. Najvišjo temperaturo 30* so imeli v Florenci, najnižjo pa v Sarajevu 11°. Zanimivo je, da je bilo v Celovcu jasno vreme, kljub temu pa je bila temperatura jedva 13° C. — Nezakonski sin kralja MIlana umrl. V Dunabegdanyju na Madžarskem Je pred dnevi umrl Milan Kristič, nezakonski sin kralja Milana in neke lepe Grkinje iz Carigrada. Milan Kristič je bil svoječasno vzgojen na srbskem kraljevem dvoru in je po smrti svojega očeta prišel k grofu Ev-genu Zichvju v Budimpešto, ki je kralju na smrtni postelji obljubil, da bo skrbel za otroka. Po smrti grofa Zichvja je ostal Kristič brez pomoči, kajti groiovi nasledniki so mu odklonili vsako podporo. Kristič Je morsl zapustiti zavod v Kološvarju in je odšel v Budimpešto, kjer je v orfeju nastopal kot ostrostrelec. Nastop Krističa pa je polici!a na temelju diplomatične intervencije prepovedala in nato je bil Kristič nameščen v ministrstvu. Čira je Avstrija napovedala Srbiji vojno, je zapustil Kristič Madžarsko ter je postal natakar v obedovalnem vozu VVaggon Lits. Ob prevratu se je vrnil na Madžarsko in se v Dunabogdanyju poročil. Umrl je v starosti 39 let. — Ponarejevalci železniških kart Beograjska policija je odkrila tolpo, ki se je bavila s ponarejevanjem brezplačnih' železniških kart ter jih prodajala raznim osebam. Člani tolpe so v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in drugih mestih. V zvezi s tem odkritjem je beogradska policija Izvršila več aretacij in so se pri aretiranih osebah našle štampiljke za ponarejanje žigov. Preiskava se nadaljuje. — Velika avtomobilska nesreča pri Do. brovnlku. V nedeljo popoldne se je pripetila blizu Grude velika avtomobilska nesreča. Na poštnem avtu je počila zavora m je avto treščil v brzojavni drog ob cesti, potem Je padel pod cesto. V avtu je bilo osem potnikov. Potnik Alamat Niko se je ubil pri padcu, gospa Monopoli, rojena Balarfci, učiteljica, je težko ranjena. Vsi drugi so tudi precej ranjeni, tako da so bili vsi s šoferjem vred oddani v bolnico v Dubrovniku. — Justifikacija v S tipu. Dne 31. t. m. je bila v Štipu izvršena Justifikacija nad" morilcem komitskega vojvode Stojana Mi-ščeviča. Zjutraj je bil morilec Čiro Gllgorović-Keleš brez vsakega obvestila odpeljan izven mesta in justiflciran nedaleč od kraja, kjer Je na m ukopom način umoril junaškega vojvodo Miščevića. Justifikacfji so prisostvovale samo uradne osebe in člani sodišča. Gligoroviča so odpeljali v avtomobilu na morišče. Morilec je bil nemiren in drhtel je po vsem životu. Ko so mu preči-tali smrtno obsodbo, je ostal popolnoma apatičen in na vprašanje svečenika, če se kesa, b*a Je ubU vojvodo Miščevića, je glasno odgovoril: »Ne!« Ko so mu zapovedan, da naj stopi k jami, se je Gligo-revlč nekoliko obotavljaj, nato pa se Je ohrabril in stopil na usodno mesto. Pristopili so orožniki, počili so štirje streli In Gllgorević se Je zrušil v Jamo. Vojaški zdravnik je ugotovil takojšnjo smrt Sorodniki CBlgoreviča so bili o justifikaciji obveščeni ob 6. zjutraj. — Truplo NIčmanove potegnjeno H Ue&IJanlce. Včeraj zjutraj ob 11. Je Ho iz Ljubljanice na Selu potegnjeno truplo Šivilje Ivane Ničmanove, ki je dne 25. t. m. skočila za deželno bolnico v Ljubljanico, o čemer smo svoječasno poročali. Truplo Je v vodi opazila železničar!eva žena Neža Svetek, ki je obvestila stražnika. Na lice mesta je prispela pol. komisija, ki je ugotovila, da ni na truplu nobenih znakov nasilja in da gre za samomor. Pozvan je bil tudi pretikalec Avgust NIčmau, ki je spoznal v utopljenki svojo sestro. Truplo pokojnice so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. — Samomor slovenskega orožnika. V Sarajevu se je ustrelil orožnik Avgust Vrhovnik, rodom Slovenec. Pognal si je dva strela v glavo, vendar je bil še toliko pri zavesti, da je povedal svoje ime, ko so ga :iašli. Prepeljan je bil v bolnico. Zdravniki upajo, da ga ohranijo pri življenju. Vzrok samomora se ne ve. Vrhovnik je izjavil, da se mu je zamerilo življenje. — Identiteta samomorilke v Zagrebu. Poročali smo včeraj, da se je v Grand hotelu v Zagrebu zastrupila neka mladenka, 3ije identiteta se ni dala ugotoviti. Vedelo se je samo, da se piše M. K. in da Je rodom Slovenka Tekom včerajšnjega dne Je prišel na policijo v Zagrebu krojač Josip Sokolović, rodom Slovenec. Ta je v fotografiji mladenke spoznal Mihaelo Kern iz Škofje Loke. Kernova ima brata, trgovca Adolfa Kerna v Kranju in svaka Antona Savnlka v Škofi i Loki. Sokol ovič je med drugim izjavil, da se je hotela Kernova že pred dvema letoma zastrupiti. — Krško. G. Josip Hočevar iz Bleda je otvoril v bivši Stogerjevi trgovini novo trgovino s papirjem, šolskimi knjigami, šolskimi in pisarniškimi potrebščinami in galanterijo. Trgovina je v strokovnih rokah in smo prepričani, da bo dobro uspevala, tembolj ker so cene jako ugodne. Novo trgovino vsem krogom toplo priporočamo. 1589/n Veliko kolo se le vrti n goni mlin na veter, ki ga je zgradila tovarna čokolade ,Mirim1 na velesejmu, paviljon ,H2I. — Neškodljivo raz debeli lo. Kupite si v najbližji lekarnicl 4 dkg zrnc »Fuca« in jih štirinajst dni zapored použivajte dvakrat na dan po eno zrnce po jedi, nato tri tedne trikrat na dan po eno zrnce po jedi. Uspeh vas razočara! Ta zrnca dobro vplivajo na telesno delovanje, ne škodujejo pa človeškemu telesu. — Parno in kadno kopališče v hotelu »Slon« bo za čas velesejma odprto vsaki dan od 7.—18. zvečer. 1580/n — Buddha čaj na velesejmu. Oglejte a; H paviljon St. 4£1 485. 1564-n — Ako hočete štedlti svoje perilo, tedaj uporabljajte pri pranju samo milo »Gazela«! 1567L Proti odebelelosfl d*%, katera se že pridno pri* pravi j a. —c Renoviranje celjskega kolodvorske* ga poslopja. Te dni so pričeli z renovira* njem celjskega kolodvorskega poslopja. Ta* ko bo poleg renovirane palače Mestne hra* nilnice tudi kolodvor v okras prijaznega Krekovega trga. —c Sadje na celjskem trgu. Na našem trgu se dobi letos veliko raznega sadja. Kljub temu pa prodajne cene niso z m no* žino v skladu. Temu, da so cene precej vi* soke, bo krivo pač prekupčevanje. Stojni* carji za cenen denar pokupijo razno boljše sadje in ga potem drago prodajajo. »Glasbena Matica" v Ljubljani (Občni zbor.) Občni zbor Glasbene Matice v Ljubljani je bil v ponedeljek 31. avgusta. — Zborovanje, vršeče se v dvorani poslopja Glasbene Matice, je otvoril predsednik dr. Ravnihar, ki je pozdravil vse navzoče. Takoj nato je prešel občni zbor na dnevni red. Tajniško poročilo le podal g. Mabkota. Glasbena Matica je preteklo leto štela 1007 članov, med temi 6 častnih (701etnik Vilhar), 132 ustanovnih, 217 rednih, 539 šolskih, 100 pevskih. 52 orkestralnih. Na zavodu so bili štirje oddelki: glasbena šola, konser-vatorij. tečaj za drž. izpit in operno šolo. Zavod je sprva posečalo 713 gojencev, kasneje 584. — Pevski zbor je priredil preteklo leto dva velika koncerta. Dne 18. maja pa Cesar Franckov oratorij »Les Beatitudes«. Pevske točke je vodil pevovodja Srečko Kumar, orkestra^! zbor pa L. M. Škerjanc. Orkestralno društvo je nastopilo dvakrat na koncertih. Po raznih razmotrivaniih so sledilo volitve in je bil izvoljen ta-ic P)J". 616. ■ Lan, konoplja v A. Šinkovec, d. d Grosuplje. odbor: Emil Adamič, dr. Fran Cerne, Adolf Grobming, Anton Lovše, Stanko Premrl, Radovan Prosenc, dr. VI. Rnv-nihar, dr. iMirko Rupel j, Saša Šantel in dr. Janko Zirovnik. Šolstvo — Rajoniranjc v obisku osnovne šole * Ljubljani. V zadnjih letih je obisk otrok iz zunanjih občin ljubljanske okolice na ljubljanskih osnovnih šolali tolik, da ie smarral mestni šolski svet za potrenno, da se brani prevelikega obiska od zunaj. Rajoniranjc ima pa tudi nameri, da šoloobvezni otroci obiskujejo svojo najbližjo šolo in da se obisk porazdeli racdJonelno na posamične zavode. Tudi so se dogajali slučaji, da otrok prestopi na srednjo Solo, takoj prvo leto izstopi, predno je dovršil predpisano dobo in Šolsko naobrazbo (14 let) in se ne vrne na osnovno šolo. Evidenca takih slučajev je z rajonlranjem Sol v Ljubljani mnogo lažja. — Odredba glede rajoniranja se pa nanaša samo na mesto Ljubljana, zato so tozadevne napačne trditve »Slovenca« vz trte izvite. —aOriuna« In III. državna gimnazija v Ljubljani. »Orjuna« je v uvodniku zadnje številke postavila v tem pogledu trditve, ki ne odgovarjajo dejstvom. III. državna gimnazija je imela v prvih letih po prevratu nemško - manjšinski značaj. Danes ima zavod popolnoma isto učno snov in učni načrt kot ostale realne gimnazije pri nas. Goji se torej materinski jezik narodna zgodovina itd. popolnoma v isti izmeri kot na drugih naših srednješolskih zavodih. — Manjšinska šola v Ljubljane!. Ta je Imela doslej 4 razrede, ker Je sprejemala poleg Nemcev tu-di otroke staršev, ki so jih pošiljali tja iz kateregakoli razloga. Nova odredba dopušča na tej šoli sprejem onib otrok, ki z izvirnimi dokazili osvedočijo, da so Nemci po materni ali očetovi strani. Na ta način se skrči število nemških razredov od 4 na 2. — Šole na Kočevskem. Tu se izvrše v pribodntfh tednih bistvene in načelne izmene. Od okrog 30 učnih oseb ostane na Kočevskem od dosedanjih samo še okrog pet učiteljev (ic). Učna uprava nI imela zadostnega jamstva, zato je premestila nemško učno osbje po drugih šolah ljubljanske oblasti in namestila tla slovenske učne moči. Tudi učni načrt se prilagodi potrebam na-cijonalnega poučevanja. Nove odredbe so važen mejnik na šolskem polju med preteklostjo fn bodočnostjo v Kočevskem. — Vinarska in sadjarska šola v Mari. boru, ki ie bila dotrtej dvotetna, se je spremenila v enoletno. Pogoji za. sprejem so razpisaiH tudi v »Kmetovalcuc od 15. avgusta t. L Prošnje za sprejem se morajo pošiljati Be do 1. oTctobra, ker Je »ačetek novega Šolskega leta za novince preložen na prve dni novembra,.o čemer se bo vsakega prosilca posebej svoječasno točno ob. vestilo. — Nova strokovna šola. Na Tehniški srednji šoli v Ljubljani se letos otvor] I. letnik strokovne šole za keramiko. Učna doba tratfa tri šolska leta. Odhodno izpričevalo nadomešča dokaz o pravilnem dovršenju učne dobe (učno izpričevalo, oziroma pomočniški izpit). Sprejemajo se učenci in učenke, ki so stari 14 let jn dovršili 4 razrede osnovne šole. Redni pouk se prične 10. t m. Vpisovanje je 4., 5. In 9, t. m, dopoldne pri ravnateljstvu Tehniške srednje šole v Ljubljani, ki daje vsa natančnejša pojasnila. — V glasbeni šoli operne pevke, proie. sorlce Jarmile LIIy Oerblćeve se prične s poukom v solopetj-u in klavirju dne 1. oktobra. Dan vpisovanja bode pravočasno v časopisih objavljen. 15S6n — Vpisovanje v glasbeno šolo In kon-servatori] Glasbene Matice se vrši te dni dnevno od 9. do 12. In od 3. do 5. popoldne. Ravnateljstvo prosi, da pridejo gojenci v spremstvu staršev k vpisu. Lanski gojenci naj prineso s seboj letna spričevala. Pri vpisu je plačati 10 Din, vpisnine in 25 Din članarine. Poleg tega pa ukovino za september, ki znaša za klavir in vrjolino na glasbeni šoli 70 Din, na konservatoriiu 120 Din, solopetie 150 Din, instrumentalni pouk (viola, čelo, kontrabas, flavta, oboa, klarinet, fagot, rog. trobenta, pozavna, tolkala in orgle) 90 Din. Poleg tega se poučujejo tudi vsi teoretični predmeti. Razdeljevanje in določitev umika se vrši v soboto popoldne. Redni pouk pa se prične v vseh razredih in oddelkih v ponedeljek dne 7. t. m. dopoldne. — Ravnateljstvo. 15S5n * Romarji. Iz Rima poročajo, da se ceni za sveto leto tja došlih romariev v prv! polovici tekočega leta na pol milijona. , Mednarodna radickonferenca se bo vršila prihodnje leto v TVashlugtonu. Ameriški državni departernent Jo razposlal na 42 tujih vlad vabilo na konferenco z željo, da bi se vršila v zgodnji pomladi. Glavni namen konference bo pospeševanje med. imrodiiih zvez potom brezžične telegrafije. „J". 6i6. i Vrvi v A. Šinkovec, d. d. Grosuplje. 5C Gospodarstvo Dr. Fran Wlndtecner: Zadružna informacijska tečaja v Ljubljani in Mariboru V Sloveniji je organizacija obrtnikov in trgovcev dobn:> razvita. Organizacija trgovcev in obrtnikov je dvojne vrste. V obeb teh stanovih imamo organizacijo, ki je obvezna in temelji na določilih obrtnega reda, ter organizacijo, ki je prostovoljna in sloni na predpisih društvenega zakona. Organizacija je razpredena po celi Sloveniji in se je osobito, v kolikor je obvezna, močno razvila po prevratu. Obvezno stanovsko organizacijo obrtništva v Sloveniji tvorijo obrt. zadruge, katerih je v ljubljanski in mariborski oblasti 215. Organizacija višje vrste je Zveza obrtnih zadrug. Zveza obrtnih zadrug za ljubljansko oblast ima svoj sedež v Ljubljani, Zveza obrtnih zadrug v mariborski oblasti pa svoj sedež v Mariboru. Zadruge so ali mešane aH stnokovne. Oostilničarskih zadrug, ki so strokovne, je 46. Gostilničarske zadruge imajo svoje zveze, in sicer je Zveza gostilničar -skih zadrug za mariborsko oblast v Celju, za ljubljansko v Ljubljani. Obvezna organizacija trgovcev v Sloveniji je izvedena v trgovskih zadrugah in gremijih. Število trgovskih zadrug in gremiiev znaša 33. Trgovske zadruge in gremiji so združeni v Zvezi trgovskih zadrug in gremijev s sedežem v Ljubljani. Za dobro in redno poslovanje obrtnih in trgovskih zadrug in gremiiev je predpogoj, da imajo na razpolago spretnih zadružnih funkcijonariev, odbornikov ali uradnikov. Zadruge imajo Živahno poslovanje z različnimi uradnimi mesti, oblastmi in korporaciiami. Člani se obračajo do njih za pojasnila v najrazličnejših upravnih in gospodarskih vprašanjih. Že leta 1910 je Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko v Ljubljani priredila tridnevni informacijski tečaj zadružnim funkcijonarjem v ta namen, da jih seznani s postavnimi predpisi, ki so zanje najvažnejši, ter jim pokaže praktično zadružno poslovanje. V tem lepo uspelem tečaju so sodelovali gg.: dr. H. Blodig, E. Franchetti, dr. Viktor Murnik. vladni svetnik Ivan Subic, dr. Fran Windischer, ki je vodil tečaj. Od tistega časa se je pri nas v organizaciji trgovcev in obrtnikov mnogo izpremenilo. Število zadrug in gremijev je čvrsto poraslo. Zadruge in gremije smo združili v zveze. Število zadružnih funkcijonarjev, zadružnih odbornikov in zadružnih uradnikov se le jako pomnožilo. Ustrezajoč živi praktični potrebi in utemeljenim željam organiziranega trgovstva in obrtništva priredi Zbornica za trgovino, obrt in Indus'trHo v Ljubljani dne 12., 13. in 14. septembra v prostorih Tehniške srednje šole v Ljubljani ter dne 26.. 27. in 28. septembra v prostorih Narodnega doma v Mariboru zadružen informacijski tečaj. V obeh teh tečajih bodo predavanja v naslednjih predmetih: 1. Uredba zadrug in gremiiev, zvez in Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani; obrtne oblasti in njih pristojnost. 2. Poslovanje obrtnih in trgovskih zadrug. 3. Obrtno in trgovsko strokovno šolstvo. 4. Važnejše določbe obrtnega reda. 5. Važnejše določbe o delavskem zavarovanju in zaščiti delavcev. 6. Pospeševanje obrta, obrtne razstave in obrtniški krediti. 7. Vajenstvo, pomočniške in mojstrske preizkušnje. 8. Carina in premet. 9. Davčni in taksni predpisi. Izven predavamih ur bo udeležencem v Mariboru dana prilika, da vidijo uredbo in poslovanje pisarne Gremija trgovcev v Mariboru. V Ljubljani pa pokaže udeležencem ravnatelj g. Josip Reisner naprave Tehniške srednje šole. Prometna vprašanja V naši j avnosti je sTroro premalo zanimanja za prometna vprašanja. V naših dnevnikih čitamo sem in tja kak glas Jz občinstva, ki se zavzema za uvedbo kakega vlaka aJi za izboljšanje zvez (ti glasovi pa so navadno čisto lokalnega značaju, ker se ozirajo le na potrebe gotovega kraja) adi pa splošna poročila o stanju naeih železnic z navedbo suhih številk ter konstatacijo, da napredujemo, da se razmere izboljšujejo itd.; — poleg tega se oglašajo še razni strokovnjaki z vsemi možnimi nasveti, naj se zgradi ta ali ona proga — in pri kraju smo! Da pa bi se kdo natančneje bavll z našimi prometnimi prilikami, proučil dejanske razmere, teh je bore malo; — saj pa tudi zahte. va od človeka to precej časa in izrednega zanimanja za promet. Namen mojega članka je, dotakniti se prometnih prilik na območju ljubljanske direkcije in na podlagi daljšega proučavanja iznesti konkretne in izvedljive predlo-ge. Na eni strani hočem vzbuditi tudi zanimanje Širše Javnosti, zlasti gospodar, krogov, da bodo s svoje strani energičneje pritiskali na merodajnlh mestih za izboljšanje, na drugi strani pa podati železniški upravi nekaj nasvetov, opozarjajoč jo na odpravljive nedostatke. Zavedam pa se pri tem, da bi se bHo marsikaj s strani železniške uprave uredilo, kar vsebujejo moji nasveti, če bi ne bil večni križ b krediti in materialom — zato naj se ne smatrajo moja Izvajanja kot graja žel. direkcije v LJubljani, ki Je, kar priznava vsalkdo, ena najboljših v državi Hočem le, da 8e zganejo tud* gospoda v ministrstvu in da se da direkciji vsaj to, kar neobhodno potrebuje! V prvi vrsti se hočem na kratko poba-vtti s stanjem naših prog v Slovemiti. Na teritoriju ljubljanske direkcije imamo po prevzemu bivše južne železnice v drž. upravo — več vainih glavnih prog, od katerih pa jo na višini, katero zahtevajo moderne prometaie prilfeke, le dvotirrn proga Maribor—Ljubljana—Rakek. Pro*-a je že skoro 70 let stara, a je zgrajena iako solidno in tako skrbno vzdrževana, da je kljub svoji starosti ena najboljših, če ne najboljša proga v državi, zlasti, ker se Je sproti modernizirala, tik pred vojno so se položile 15 m dolge moderne tračnice in tudi škarpe se redno obnavljajo, deloma so se zgradile nove betonske; na progi, ki Je dvotirna, Je dovolj velikih postaj talko, da proga z lahkoto, razen v Zid. mostu, obvlada precejšnji promet. Da posveča gradbeno odelenje vso svojo pozornost tej progi je samo ob sebi umevno, saj je to ena najprometnejših prog v kraljevini ter mednarodnega značaja vezoč velik del srednje Evrope z Jadranom. žal, da se o ostalih glavnih progah ni možno izraziti tako pohvalno, ker je njih stanje — slabo, pač radi dejstva, ker za potrebne investicije in še potrebnejša popravila »nema kredita«, kakor za marsikaj drugega ne! Predvsem treba omeniti'Vrogo Zid. most —Zagreb, ki Je Izza ujedinjenja postala ena glavnih prometnih žil države, vezoč severni del države in srednjo Evropo z Beogradom in preko njega z ostalim Balkanom. Po progi, po kateri je pred vojno vozilo le par osebnih in tovornih vlakov, vozi danes več brzovlakov poleg številnih osebnih in tovornih, dasi komaj zmaguje ta ogromni promet in je zahvaliti le Čuječnostl im vest-u emu opravljanju službe naših vrlih železničarjev, da se ni dogodilo že več večjih nesreč. Predvsem je na tej progi, iakoj pri njenem izhodiSču t. j. v Zid. mostu zgraditi direkten spoj z ljubljansko progo, ker je na mali postaji, ki se ne da povečati, dragocena vsaka minuta, a vlaki stoje radi obračanja lokomotiv po 15—20 minut, vrhutega pa se izgubi precej čnsa z ranžiranjem z enega konca kolodvora na drugega. Dxlje je na tej progi čimprej položiti drugi tir, obstoječega izmenjati z novimi močnejšimi tračnicami, utrditi nasipe itd. Drugi tir je za enkrat neobhodno potreben vsaj med Zagrebom in Zaprešičem, ker vozijo na tem odseku že itak preobremenjene proge vlaki proti Varaždinu. Nobenih posebnih težav In izdatkov bi tudi ne povzročala položitev drugega tira od Zid. mosta do Brežic, ker je nasip že gotov. Od ostalih prog naj zgledoma omenim še dolenjsko, ki je menda od vseh glavnih prog naže direkcije — razen odseka Novo mesto—Bubnjare i, v najslabšem stanju. Promet na tej progi, ki je bila zgrajena v devetdesetih letih prošlega stoletja kot lokalna proga, po kateri je dnevno vozilo po par osebnih in tovornih vlakov z lahkimi in malimi lokomotivami, je izza zgraditve belokranjske proge, ki jo veže s Karlovcem, zelo narasel in še narašča, zlasti odkar se je zvezal Gorski Kotar z Dalmacijo, tako da vozi daraes po njej že lepo število osebnih in tovornih vlakov ter bo treba skoro misliti na uvedbo dir. brzovlaka na Split. Po progi, ki ima še danes stare kratke in šibke tračnice in pragove, izmenjani so bili med In po vojni le do Škofljice, vozijo danes težke lokomotive in preti vedno nevarnost, da se zgodi kaka težja nesreča, katero je mnogokrat preprečila le skrbnost progovnih mojstrov in čuvajev. Vrhutega morajo vlaki voziti tudi z zmanjšano brzmo, kar gotovo ovira reden m hiter promet, še slabše pa je z odsekom Bubnjarci—Karlovac, tu se kljub temu, da vozi brzosebni le 30 km na uro, proga 6umljivo nagiba, tako da se Je bati mnogokrat, da se vlak ne prevrne v Kolpo. Poleg vseh teh nedostatkov so na stari dolenjski tudi postaje, razen nekaj večjih, premajhne. Tej progi, na kateri promet polagoma narašča im še bo, če enkrat srečno v bodočnosti dobimo zvezo preko Kočevja na Moravice in preko Črnomlja na Ogulin, je treba torej že sedaj posvečati vso pažnjo. Predvsem je izmenjati pragove, tračnice in napraviti močnejše nasipe, poskrbeti za zadostno številno železniških zapornic, povečati postaje in uvesti na njih bločni sistem. Isto, kar sem omenil glede te proge velja tudi za kočevsko. Ostale glavne proge Jesenice—Ljubljana, Jesenice—Podbrdo, MariboT—Prevalje in Pra-gersko—Kotoriba so kljub temu, da »o enotirne, še dovolj dobre in zmorejo ne bas preveliki promet, seveda bi tudi tu gotova popravila in izpopolnjen j a ne škodovafla. KrVt pa je, kakor ravno čitana v Ustih z novo Prekmursko progo, ki je baje zelo slabo zgrajena, nasipi so iz navadnega gramoza in ilovice — in jasno je, da Jih voda lahko izpođjeđa; to progo bo tudi treba polagoma dograditi in temeljito popraviti, O ostalih progah naj omenim le, da naj se Čim prej zgradi spoj Rogatec—Krapina ta. Semt Jan ž —Sevnica. Dalje bi predlagal, da se proga Zapre, šič—Varaždin—Čakovec, kakor že nameravano s stranskimi progami podredi ljubljanski direkciji, ker je področje Zagrebške direkcije itak preveliko, ljubljanske pa ras-m erom a majhno, ker dalje Zagrebška direkcija tej progi ne posveča dovolj paznosti in ker slednjič ta proga, obkrožena od glav. nih prog ljubljanske direkcije, Itak bolj gravitira na te proge, nego na ostale hrvatske. (Konec p rib.) Položaj na žitnem trgu Svetovni trg. Tendenca svetovnega žitnega trga je bila zadnje dni mirna. Rusija je začela izvažati žito In Je sklenila že večje kupčije v Nemčiji in Italiji. Krožijo celo vesti, da ie dala neka mednarodna rvrdka sovjetski vladi večje posojilo v dolarjih in si tako zasigurala monopol izvoza ječmena iz Rusije. Po vplivom izvoza ruskega in vedniivrnp^ke^-o. »LasJi mndžar. skega žita* so morale cent v Ameriki pasti. Žetev Je v državah severno od ekvatorja malone že končana. Rezultat ie mnoge razočaral v kakovosti žita, ki Je letos vsled neprestanega dežja slaba. Iz statističnih podatkov je razvidno, da je rezultat kontinentalne letine za četrtino boljši kot lanski In zato bo tudi potrebnost uvoza manjša. Posledica tega Je, da cene v glavnih žitnih središčih padajo. Domače tržišče. (Tedensko poročilo novosadske blagovne borze.) Zelo slaba tendenca traja dalje. Povpraševanje po žitu Je še vedno slabo. Iz inozemstva skoraj sploh ni zanimanja za nove kupčije. Kar je bilo povpraševanja, je šlo na račun prejšnjih prodaj. To velja ne samo za pšenico, nego tudi za ostale poljske pridelke. Kupcev sploh ni, dovoz Je slab, ker so cene nizke. Promet na borzi srednji. Pšenica Je popustila v ceni za 10 para. Bačko vagonsko blago po 265 so ponujali koncem tedna po 257.50—255 Din brez kupcev. Blago na Tisi je padlo od 272.50 na 262.50 Din. Po tej ceni Je bilo sklenjenih koncem tedna več kupčij. Kupovali so večinoma izvozničarji. Domači milni se za pšenico ne zanimajo. Za relacijo Bralla sremsko blago na Donavi so ponujali 260. Za relacijo Bratislava—Dunaj sploh ni bilo kupčij. Na bratislavskem in dunajskem žitnem trgu vlada tudi mrtvilo. Zaloge domačega žita so znatne. Tudi situacija s koruzo je popustila. Največji zastoj je v blagu na rekah. Za to blago sploh ni kupcev. Kupčije so šle na račun prejšnjih prodaj. Cene vagonskega blaga so padle od 180 na 177.50 Din. Sremsko koruzo ponujajo po 182.50 brez kupcev, plovbeno na Tisi po 186—187.50 Din tudi brez kupcev. Braila notira 164 S, Dunaj 138 Kč. Promet z novo umetno sušeno koruzo je še slab. V inozemstvu ta koruza ne gre, zato se izvozničarji zanjo ne zanimajo. Ponudba je precejšnja. Cene so padle za 2—3 para- Januar in december Je notira! začetkom tedna 135, koncem 132.50 Din, Suho koruzo so kupovali Izvozničarji za relacijo Bralla. Blago na Tisi notira 167, Braila 148 S, Dunaj pa 128 Kč. Promet z moko je zelo nazadoval. Ponudba Je velika, kupcev pa sploh ni. Bosna In ostale pokrajine slabo kupujejo. Moka se je vnovič pocenila za 5 para (od 440 na 435). Pocenili so se tudi otrobi In sicer od 150 na 145. Oves In ječmen ponujajo brez kupcev. Bački oves ponujajo po 165, slavonski pariteta Osijek po 155. KR.DVOft NI OPTIK UHBUANA. —g Centralna carinska blagajna v Solunu. Finančno ministrstvo je sklenilo ustanoviti pri glavni carinarnici v svobodni coni v Solunu centralno carinsko blagajno, ki bo spadala pod kompetenco tamkajšnje glavne carmarlce. Vsa ministrstva, ki imajo svoje zastopnike v Solunu, otvorijo pri tej blagajni kredit. —g Podpora velesejma v SabotlcI in Jadranski razstavi. Minister trgovine in industrije dr. Krajač je podpisal odlok, s katerim se podeljuje velesejmu v Subotici 40.000 Din podpore. Jadranska razstava dobi od trgovinskega ministra 10.000 Din za ureditev turističnega oddelka v Zagrebu. —g Agrarna reforma v številkah. Ve- ieposestva na Hrvatskem, v Slavoniji, Vojvodini in Sloveniji so imela 851.000 kat. ju-trov gozdov in 392.000 kat. j. ostalega zemljišča. Skupaj so zavzemala ta velepose-stva 2,089.000 kal jutrov. Od tega so dobili agrarni interesenti in dobrovoljci doslej okrog 557.000 jutrov. Dobrovoljci imajo 93.311 Jutrov, kolonisti 35.390, siromašni kmetje dotičnih krajev pa 355.936. —g Hmelj. Nfimberg. 31. avgusta. Živahna kupčija — prodanih 300 bal — tržno blago od 400 do 480, holaodsfco od 475 do 520 M za 50 kg. —g Dobave. Ekonom, oidelejen direkcije državnih železnic v UubllanI sprejema do dne 3». avgusta t. 1. pismene ponudbe za dobavo kuvert, do 2. septembra t I. pa ponudbe za dobavo 2.000 kg svinčenih zalivk. (Predmetni pogoji na vpogled pri ekonomskem odelenju direkcije državnih železnic v LJubljani). — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 14. septembra t 1. pri direkciji državnega rudnika Zabukovca pri Celju glede dobave 10 vazonov krajni-kov. — Dne 15. septembra t 1. pri komandi vojnega okruga v Otočacu in pri komandi mesta v GospKhi ta Bihaču glede dobave mesa za predmetne garnizije. — Dne 15. septembra t. 1. pri komandi mesta v Sisku glede dobave mesa za sisačko garnlzljo; pri komandi Petrinjskega vojnega okruga v Petrinji glede dobave mesa za garnizijo Petrinje. Dne 17. septembra t L pri Intendanturi Vrbaske divizijske oblasti u Banji Loki glede dobave mesa za garnizijo Banjaluka. Dne 22. septembra t. L pri direkciji držav-nih železnic v Zagrebu glede dobave stavbenega materijala. — Dne 23. septembra t L pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave železne pločevine. — Dne 24 septembra t. L pri komandi Dravske divizijske oblasti v LJubljani glede dobave 420.000 kg ovsa. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt In Industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Nogomet Sport Nogomet zavzema v Jugoslaviji po svoji razširjenosti In popularnosti prvo mesto med športi. Organiziran je v Jugoslo-venskem Nogometnem Savezu, ki Ima svoj sedež v Zagrebu ter šteje 234 včlanjenih klubov s približno 8000 verificiranimi igrači. JNS se deli v sedem podsavezov, katerih sedeži so Zagreb, Beograd, Ljubljana, Splft, Sarajevo, Subotica in Osijek. Teritorij Ljubl'anskega Nogometnega Podsaveza obsega Slovenijo s Prekmurjem. Začetki slovenskega nogometa segajo nazaj v leta 1907 in 1908. Obstojali so sicer že preje v Ljubljani, Mariboru. Celju in Celovcu razni nemiški ter v Trstu nekateri italijanski klubi, toda med Slovenci je vzrasflo zanimanje za nogomet šele v letih 1907 do 1908. Pojavilo se je najprej med srednješolskim draštvom v Lj-ubljani, Gorici In Trstu. Glavni miciiatorji sporta med dfjaštvom so bili ing. St. Bloudek in za njim E. Betetto v LJubljani, Al. Gorjup v Gorici ter prof. M. Maehr in E. Rajgelj v Trstu. Nogomet se je gojil v začetku seveda v jako primitivni obliki. Ker ni bilo na razpolago dovolj velikih ifrišč, se je do leta 1910. največkrat igralo z moštvi po sedem igračev. Leta 1910. so se mali dijaški klubi v Ljubljani združili v »Srednješolski Foorball-klub Hermes«, ki je dobil na prostoru sedanjega velesejma pravilno igrišče. S pomočjo nekaterih profesorjev, ki so Imeli razumevanje za nove težnje svojih dijakov (dr. Tominšek, ML Kenaa. dr. Hočevar, Pavlic, dr. Požar) se je razvil srednješolski »Hermes« v solidno organizacijo, ki je postala kasneje pod imenom Ilirija matica slovenskega nogometa. Sporedno s Hermesom se je v Gorici lepo razvijal srednješolski klub »Jugoslavija«, v Trstu pa je nastala »Studentesca Sportiva«. Vse tri klube je vezalo mnogo skupnih interesov; večkrat so nastopili proti težjim protivnikom celo kombinirani pod firmo SFK Hermesa. SK Ilirija je razstavil iz te dobe tri fotografije: I. moštvo SFK Hermesa, kombinirani team Hermesa in Jugoslavije ter skupino kombiniranega teama in zagrebške Concordije. Korak naprej v razvoju slovenskega nogometa je bil storjen leta 1911. z ustanovitvijo sedanjega športnega kluba »Ilirija«, ki se je takrat nazival »Slovenski! Football-klub Ilirija«. Prva dva predsednika sta mu bila dr. Fr. Kandare m Josip Rohrmann. Pritegnili so k termi športnemu gibanju meščanske sloie in starejšo generacijo. Vodstvo SFK Ilirije m že v prvih mesecih obstoja spoznalo, da je življenjske važnosti za klub, da si pridobi naraščaj. Rešilo je to vprašanje na najsrečnejši način s tem, da je pridobilo za priključitev srednješolski Hermes. Odslej predstavlja zgodovina Ilirije dolgo vrsto let v glavnih obrisih tudi zgodovino slovenskega nogometa. Leta 1913. se je osnoval SK Slovan, sedaj poleg Ilirije najstarejši slovenski športni klub, ki goji nogomet. Važen mejnik v razvoju našega nogometa je gostovanje slavne praške Slavlje v Ljubljani leta 1913. V tej propagandni prireditvi, kateri so prvič prisostvovali oficijelni zastopniki oblastev, je Slavija demonstrirala mladim Igračem lihi je moderni nogometni in praški trener, ki ga je poslala v Ljubljano Slavija, je vcepil Ilrriji sistem in Igro, katere se z uspehom poslužuae še danes In katero so posneli od nje več ali manj skoro vsi domači klubi. Tudi rz te dobe Ima Ilirija v razstavi nekoliko slik. RapkUfl razvoj nogometa je leta 1914, nenadoma prekinila vojna. Vstajenje Jugoslavije leta 1918. znači rudi vstajenje in prerod higoslovenskega sporta. V Sloveniji je leta 1919. trojica dr. Berce, rng. Bloudek ta Betetto najprej oživotvorila Ilirijo. Zbrali so se v njenemu okriPju poleg preizkušenih moči iz predvojne Ilirije tudi nekateri člani nekdanje goriške Jugoslavije, ki so kasneje osnovali v Ljubljani SK Primorje. Kmalu je začel delovati tudi SK Slovan. V Mariboru se je osnoval poleg že obstoječega SD Rapdd I. Slovenski Športni Klub Maribor fci v Celju SK CeUe. ki imata oba ve« Hke zasluge za razvoj našega naoijonalnega sporta. Poleg njh je nastala leta 1919. in 1920. cela vrsta novih klubov. Znatnejši klubi, med njimi v prvi vrsti Ilirija, so stopili v ozke stike s hrvatskimi krobi fn poiskali zvez tudi do inozemskih klubov, predvsem do čeških in avstrijskih. S tem se je njihov razvoj znatno pospešil. Leta 1920. se je osnoval v Zagrebu Ju-goskrvanskii Nogometni Savez, ki je štel prvo teto 116 včlanjenih klubov. Isto leto je organiziral SK Ilirijo za Slovenijo Ljubljanski Nogometni Podsavez, v katerem je bilo v začetku sedem klubov s približno 300 verificiranimi Igrači, odnosno s približno 1200 celokupnega članstva. Danes Šteje LNP 19 klubov z nad 800 verificiranimi igrači, ne vštevši nara*ščai, odnosno s približno 4000 celokupnega članstva. Skoro VSi tli klubi goje poleg nogometa še raznovrstne druge sporte, zlasti lahko atletiko, hazeno, terris, plavanje In zimske sporte. Vsi pomembnejši khrbi LNP so zastopani na velesejmskl športni razstavi. Razstavili so v prvi vrsti slike, iz katerih se more zasledovati njihov razvoj, nadalje trofeje m soonimska darila iz raznih tekmovanj, tako: pokale, kipe, plakete, spominske zastavice, poklonjene jim od tujih klubov itd. Na nekatere, za razvoj nogometa v Sloveniji markantne slike smo opozorili že preje. Med predmeti, ki jih razstavi SK Ilirija, vodilni kiub LNP, predstavlja eno najvecjflh zar^tmivosti športne razstave zbirka klubskih znakov, v kateri je zbral SK Ilirija znake vseh klubov, s katerimi se je sestal na zelenem poh'u tekom svojega petnajstletnega obstoja. Večji inozemski klubi med njimi so: Slavia (Praga), CAFC (Praga), Rapid (Dunaj), Wiener Sportklub, Ad-rmra (Dunaj), Stavam (Dunaj), Wacker (Muncheu), Sturm (Gradec). Athletih SK ^Celovec). Sparta (Kladno). Zklenice (Br- no), Leipzrger BC, AC Venezia, CS Olfm-pia (Reka), FAC (Dunaj) itd. Za podsavez je absolviral SK Ilirija več reprezentančnih tekem, med njimi proti izbranemu teamu francoske nogometne federacije (spominski trak federacije v razstavi). Kot prvak podsaveza stoji Ilirija naravno v tesnih stlkit tudi z vsemi večjimi klubi v državi. Izmed ostalih klubov Slovenije, ki ima-jo razsežne tekmovalne stike, je treba imenovati SK Primorje (Ljubljana). SSK Maribor in SD Rapid (Maribor), Athletik SK (Celje) in SK Celje, SK Hermes (Ljubljana) in SK Jadran (Ljubljana). V sledečem naštevamo klube, ki so včlanjeni v Ljubljanskem nogometnem pod-savezu: V Ljubljani: Športni klub »Ilirija«, Športni klub »Jadran«, Zelezničarski športni klub »Hermes«, Akademski športni klub »Primorje«, Športni klub »Slovan«, Športni klub »Slavija«, Športni klub »Svoboda«. — V Mariboru: I. Slov. športni klub »Maribor«, Športno društvo »Rapid«, Trgovski športni klub »Merkur«, Športni klub »Svoboda«. — V Celju: Športni klub »Celje«, Atletski športni klub »Red Star*. — V Ptuju: Športni klub »Ptuj«. — V Kranju: Športni klub »Korotan«. — V Trbovljah: Športni klub »Trbovlje«. — V Murski Soboti: Športnik klub »Mura«. — V Šoštanju: Športno društvo »Šoštanj«. ★ ★ ★ — Planinski dom v Krvavcu je dovršen In se svečano otvori v nedeljo 6. septembra. Solidna, z največjo preciznostjo izvršena stavba v taki višini (1700 m) napravi mogočen vtis od blizu fn daleč. Opremljena je kakor planinski hotel. Svet okoli zgradbe je izravnan in ograjen. Novi planinski dom leži dober četrt ure pod vrhom Krvavca na razgledni točki, ki ji ni prava v naših planinah; razentega bo izhodišče za ture v predgorju od Grebena do Krvavca in bo tvoril zvezo preko Grebena in Cojzove koče tudi v glavno pogorje Grrntavcev. Okoli Krvavca in pod razsežnimi planinami pod istim bo tudi pozimi najlepši teren za smuči z dobrodošlimi sestopi na vse strani. Prometu se sedaj izroči ponosna planinska stavba, ki bo vsestransko služila turistov-skenru prometu. — Letovišče ali planinska postojanka? Načelnik savinske podružnice SPD gospod Kocbek nam piše iz Gornjega grada: V št. 195. »Slov. Naroda« je nekdo objavil dopis rz Solčave, ki ne odgovarja resnici. Dopisnik trdi, da Je Tillerjeva koča samo za leto-viščarje in ne prihaja za turiste v poštev. Razvidno je, da je dopisnik o razmerah pri Pi skernlkovem zavetišču ni prav poučen. V novi Tillerjevi kočt so sobe opremili zasebniki, ki imajo edino to prednost, da lahko stanujejo v svojih sobah. Ako niso navzoči, se vse postelje oddajo turistom. Vsd zasebniki pa itak niso vsi naenkrat navzoči, tako še tam vedno ostane več postelj) na razpolago. Razen tega je še v podstrešju skupno ležišče za 20 oseb, v Pisk ero ik oveni zavetišču pa dve sobi s petimi posteljama In v verandi štiri postelje. V slučaju, da zasedejo letoviščarji vse sobe, je še za turiste na razpolago 34 ležfšč, ki še po otvoritvi koče niso bile nikdar zasedene. Da »ta se v Piske makovem zavetišču porabili dve sobi, kjer so bile popreje postelje, za gostilniško obrt, je bilo mrjno potrebno, ker bi samo ena obednlca ne zadostovala za veliki obisk. Turisti so navadno bolj skromni in ne zahtevajo vsak za se sobe, ampak se zadovoljijo tudi s skupnim ležiščem, samo da so pod streho. Poudarjati pa moramo, da PIskeruikovo zavetišče s Tillerievo kočo ni prava postojanka za turiste, ampak Frischauiov dom na Okrešlju, navzlic terrru pa je sedaj tam dovolj prostora za letovi-ščarje in turiste. Kar se tiče dece, pa je stvar zasebnikov in se bode o tem govorilo na občnem zboru. — »Planinski Vestnlk« prinaša v sep-tembrovi številki tole vsebino: Dr. H. Turna: Cez Nizki vrh. — Vilko Mazi: Rekord. — Jožef Zazula: Planinska cesta Crna-Jezersko. — D. T.: Prirodni gaj Like (Plitvička jezera). — F. S. Copeland: Mount Lo-gan - ekspedicija, — Dušan Jelkič: Izlet Srpskog Planinskog društva u iztočnu Srbiju. — Obzor. — Društvene vesti: Slovesna otvoTrtev THlerjeve koče v Logarski dolini. Otvoritev spominske plošče pok. dr. Kle-mentu Jugu. O zvezi slovanskih planinskih društev. Češko - slovenska - Jihoslovenska Liga. Italijansko planinsko društvo, podružnica v Gorici. Podpora In zahvala. Državno zdravilišče na Golniku. — Naše slike: Stor-žič te Loma. — Slovensko planinsko društvo priredi v nedeHo 6. septembra slovesno otvoritev novega planinskega doma na Krvavcu hi vabi k otvoritvi vse svoje člane In sploh vse prijatelje planinstva. Novi dom je že popolnoma opremljen in dobro oskrbovan ter bo na dan otvoritve najizdatnejše preskrbljen z vsemi okrepčili. Ob 11. uri bo sv. maša. pri kater! bode sodeloval poseben pevski zbor In orkester iz Kranja. Po maši pozdrav in govori in ljudska veselica, pri kateri sodeluje tudi znana godba iz Domžal. Pred svečanostjo in po isti se bodo prirejali skupni izleti po bližnji okolici. Prihod se priporoča aH že zveečr ali pa s prvfrnl jutranH-rni (planinskimi) vlaki preko Kamnika ali Kranja in Cerkelj. Na povratku si bodo Izletniki lahko izbrali pod veščim vodstvom poti, ki jih bodo najbolj zanimale. Slavnost se vrši ob vsakem vremcmi. Na mnogobrojno udeležbo vabi odbor. — Kavkaski nogometniki v Nemčiji. Iz Tifišsa je odpotovala kavkaika nogometna reprezentanca v Neinč*)o b nastopi v tek-se vrši Še to jesensko sezono v Dresdenu. — Ukrajinsko nogometno moštvo po-sett v kratkem Nemčijo in nato Francijo, kjer bo absorviralo več tekem. SBEKBEBBBEEEBB Darujmo za sokolski Tabor! Stran 6. »SLOVENSKI NAROD« dne 3. septembra Ifgg štev Ljubljanski oelesejem Včeraj je ponovno posetil velesejem veliki župan ljubljanske oblasti dr. Vilko B a 11 i č, ki se zelo zanima za razvoj te važne narodno - gospodarske ustanove. Po Ljubljani so krožile vesti, da nameravata p-osetiti velesejem zu-nanii minister dr. N i č i ć in Stiepan Radič, ki sta bila v nedeljo v avdi-jenci pri kralju na Bledu. Te vesti še niso potrjene. Dalje sta si ogledala včeraj razstavljeno blago francoski generalni konzul v Zagrebu g. Andre Bas-sier in madžarski poslanik v Beograda g. Andre de \Vodianer. Oba sta se izrazila o našem velesejmu zefc> pohvalno. Madžarski poslanik se sploh zanima za nase gospodarske razmere in je obljubil, da bo prihodnje leto na Ljubljanskem velesejmu zastopana tudi madžarska industrija. To jc nov dokaz. n4 iz mesta na piano ter se nekaj časa. z nj< prav ljubeznivo pogovarjal. Nenadoma pa Ji potegnil no4 in ga nič hudega sluteči žen večkrat porinil v prsa. Misleč, da Je mrt va, je odšel mirno v mesto, kakor da bi s« ne zgodilo ničesar. Nesrečna žena pa nI W3a mrtva. KmaU nato se je zavedla ter se vsa okrvavljeni vlekla preko polja na cet=to. kjer je neza. vestna obležala. Tu so Jo našli pasantje ti jo prepeljali v bolnišnico, kjer se sedaj bo rt s smrtjo. Morilec Je bfl ta/kod prijet in raaliSan Ko je izvedel, daje njegova žena §e živa je cinično pripomnil: »če bi to vedel, bi Jć toliko časa enval, dokler bi bila le kapljica krvi v njej!c Izročili so ga sodišču. Razporoka med muslimani Znano je, da le šerijatsko, to se pravi muslimansko žetritbeno pravo eno najHbe-ralnersih na svetu. Zlasti glede raztporoke vsebuje velike olajšave. Radij tega je razumljivo, da so bile v prejšnjih časih rarpo-roke pri muslimanih na dnevnem redu. V zadnrem ča«u pa se je začelo krčiti število muslimanskih razporok. Ljudje, ki se sedaj lcčfjo, pripadajo najn»ržjim slojem. So to koči'ajži, delavci, dnmarji Kd. Med boljšimi krogi izginja celo običaj, da jemljejo po več žen. V Sarajevu so v zadnjem času zabeležili samo en sluča\ da ie muslinam vzel dve zakonski ženi. Najprfk radne jša sezona za razporoke je, kakor pri drugih narodih tud" pri muslimanih, poletna sezona. V teh mesecih se pojavMo najštevilneišc razporoke. Žerrftbe se pa vrše navadno pomladi ali na jesen, šerijarsko sodišča v Sara !evu je od 1. januarja t. 1. naprej potrdilo 310 porok- dočrm je odobrilo 95 razporok. 60^ teh razporok se je dogodilo od meseca mala do avgusta. Letos se je sklenilo le par zakonov, k:er je bft mož musliman, žena pa drugoverka. škofje Loke kupi svojo zakonsko postelj prav na V. Ljubljanskem velesejmu... — Ali poskrbljeno je tudi za vsa druga okrep* Čila. Nekoliko «restavracij» ima nalogo s pomočjo laškega al: ljubljanskega piva re* stavrirati izmučene posetnike, dočim za nji» hova ušesa skrbe cele serije lajn, katerih bojevite in kontradiktorne arije se mešajo v pravi sejmarski trušč. Naravno je, da je v takšnih razmerah izgubljen idealizem ko* rektne in prave glasbe, ki s svojimi instru* menti dela vsemogoče poskuse, da reši glasbeno reputacijo Ljubljane. Ta častna ali težka naloga se posreči šele celi bateriji pravih šentviških zvonov, ki tudi tu ozna* njajo bogaboječe slovenske tradicije. Zvo* novi še niso posvečeni, ali razbijajo, kakor da bi bili posvečeni. Naravno je, da izziva njih zvonenje raznovrstne refleksije. Pred* vsem je napačno ako se Slovencem očita, da so mračnjaki zato, ker so po svoji ve* čini klerikalni. Ta njihov klerikalizem ni niti malo asketski. Fantje in deklice. Orli in Orlice so vrlo vesela družina in njihovo skupno veselje velečastiti gospodje radi po* zakonjajo, nikdar pa ne proklinjajo. Zvo* novi, glasbila, telovadne priprave, grla in mišice, vse to se postavlja v službo ene ideje, od katere se vidijo samo najbližji predstavitelji, svetli oltarji in črni veleča* s ti t i gospodje. Pa tako, ko na vsakem hol* mu opaziš cerkev, moraš vedeti da to ni znak mračnjaštva, nego da je okrog nje ljudska veselica, slovenska veselica. Ali eno je gotovo: nas Hrvatov, zlasti pa Zagreba Slovenci ne marajo. Razlogi konkurence in razlike v temperamentu dajejo često povod za neugodne in smešne izpade tako pri kle* rikalcih kakor pri liberalcih. Neki gospod, sicer kulturen človek, ki mi je zatrjeval, da ne odobrava dr Koroščeve politične takti* ke, ali je pred vsako cerkvijo snel klobuk (bil je torej takorekoč neprestano gologlav) se je pred mano strašno razkoračil na ne* moralni Zagreb. Povodi mu je nedvomno dal nedavni senzacijonalni proces proti za* vodnicam. Zaman sem ga prepričeval, da se ves Zagreb vendarle ne bavi z zavodni* Stvora in da niso vse nase pucice «belo rob* lje», moj Slovenec je ostal trd kakor Tri* glav.. j» Citirali smo glavne odstavke iz «Ob* zorovega», ljubljanskemu velesejmu posve* čenega podlistka. Listkar je hotel biti duho* vit in poln humorja, toda njegov humor se mu je v ocresu spremenil v žolč. ki ga z največjim užitkom izliva na Slovence, na Ljubljano in na velesejem. Ali se ie potem čuditi, da «Hrvate, a napose Zagreb Slovenci ne vole!» * * ¥ — Razstava posteljnih odej (kovtrov). Na velesejmu se nahaja v pavijanu tudi tet os razstava krasnih posteljnih odej (kov* t rov) v svili, atlasu in satenu. Popolnoma novi, jako ukusni, najmodemejc izvedeni, nad vse lepi vzorci. Te posteljne odeje iz* deluje tvornica Jorgana d. d. (kovtrov) v Karlovcu. Cenjene gospodinje naj si ogle* dajo to razstavo na velesejmu. 1583/n Urejuje: Josip Zupančič. Za *Narodno tiskarno*: Fran Jezeršek Za inseratni del lista: Oton Christof. Vsi v Ljubljani. Srečko Potnik in drug Ljubljana parna destilacija esenc, eteričnih proiz« vodov, eterov ter izdelovanje sadnih sokov Metelkova ulica štev. 13 Telefon 110 priporoča pravi malinovec, limonov sok, arome za neakoholne pifaCe- sadne etere, esence za rum i. t. d. Paviljon „E" 94 3106 Najnovejši epohilnl Unu, petrolejska plinska »vetiljka ,fllDA* rjgg žarHico 200-500 sveč moči. Krasna bala luč Neznatna poraba petroleja Sve I kakor elektrika! „AI DA" se rabi za lazsvetljavo p--odaialnic, uradov, gosti!nic ?o* cerkev, dvorišč, vrtov itd. „AIDA" le prikladna za najmanjše in največje prostore — Zahtevajte prosneMe! Glavno skladišče za SHS ima elektrotehnična firma T 157-l SVARC i drug ZAGREB, Preradovllm ulica 1 — Iščemo zaupne zastopnike. — — Zahtevajte takoj prospekte I — po vsem svetu zaščitena ! Patentna rtljuka za obleko v telov-nlskem žepu, neobhodna vsakomur. Varuje vrata in stene. Se rovsod lahko priti di na en prijem. Peresno lahka. Zastopana po vsem kontinentu. Dobiva se pri Anton Reya, SALZBURG, Austria Dreifaltigkeitsstrasse 13 Odda se zastopstvo za SHS a cd — — Sfrifno iizarstvo is tavana pohištva — — Josip Andlovlc Ljubljana, Karlovska cesta 22 Razstavljeno na ljublianskem velesejmu, paviljon E št. 94-96 3177 I • iien Mina se priporoča, da si ogledajo ra?sfavo v pa vil ionu I St. 624 kjer je razstn Ta tvrdka: F. in I. Goričar „Prl Ivanki'1 Liub-liana, Sv. Petra resta 29 predmete damske konfekcije I. stnega izdelka in sicer: plašče, bluze, oblekce, velike in male predpasnike itd. v krasni izbiri. — V te> trgovini se dobi tudi tazno moško in žensko perilo po najnižji ceni — Za trgovce posebno nizke cene. Gesio tvrdke je: .Mali, a tem gostejši dobiček.- ujs-l Edino na.boljši šivalni stroji so le Josip Peiellnca znanke GRITZNER, ADLER, P H 6 N IX za rodbino, obrt in indust ijo. — Posamezni deli za stroje in kolesa, Lam-rz igle ljubljana im-l blizu Prešernovega spomenika 910990 56 •.......tt..i.....T. ^roi modni salon ■■■■■■■■■ Mam Mongresni trg 8. 77^,.,,,Mn.iWWh.tiUilUUIU,li,l),nlWil.hJitnNl.llWlllh...MM>onTrT7n Dospeli najnovejši modeli od 2>in T5&— naprej. Oglejte si v salonu. Popravila in precbtikanja klobukov se sprejemajo in hdetujejo po zmernih cenah. 3150 Mali oglasi, ki služilo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5. GLHSI Zenitve, dopisovanje tei* oglasi strogo trgovskega značaja, vsaks beseda Din 1"—. Najmanjši znesek Din 10 Sobarica ¥SCe mesta v hotelu. — Dopisi pod Sobarica/3161 na upravo «Slov. Nar.«. Urarski pomočnik išče službo. — Dopisi na upravo «Slov. Naroda* pod «Urar/3184». Plačilni natakar išče službo za kavarno sli večjo restavracijo. — Dopisi pod Natakar/3160 na upravo «Slov. Nar.». Dva kleparska pomočnika sprejme takoj — J. Fligl, klepar, Ljubljana, Prešernova ulica 5. 3193 Trg* pomočnik vojaščine prost, izurjen v mešani stroki — išče mesta v boljši trgovini v mestu ali na deželi. — Ponudbe pod «Trgovski pomočnik/3165» na upra* v o a Slov. Naroda«. Krojačkog pomoćnika za fini veliki posao — potrebno bi bilo, da raz* umije bolju konfekciju — trebam odma. — Radi pogodbe obratiti se pi* smeno: Niko Babić, Pri* jcdoT (Bosna). 3138 I topim j Namizna jabolka hruške in orehe kupuje Eroti takojšnjemu plačilu avrič i Kovač, Sombor (Bačka). Ponudbe našlo* vite: Jožo Kovač, Ljub* IjanasRudnik 58. 3050 ^.......Službe J I Stanovanja | Večja prazna soba s posebnim vhodom se išče. — Dopisi pod «Mirs uost/3l12» na upravo «SL Naroda«. Oddam sobo enemu ali več gospodom. — Naslov pove uprava aSlov. Naroda». 3052 Dijakinje sprejme profesorjeva rodbina. — Naslov pove uprava «Sl. Nar.». 3193 I Frofam | Kratek klavir (dober glas) se ceno pro* da. — Karlo vska cesta št 26. 3186 Klavir dobro ohranjen — ceno naprodaj. — Naslov po* ve uprava »Slovenskega Naroda*. 3187 Dijakinja se sprejme na stanova* nje in dobro hrano pri boljši družini. — Naslov pove uprava aSlov. Nas roda». Stanovanje« Samostojen gospod išče stanovanje dveh sob s kopalnico in pritiklinami (cli večje). — Ponudbe pod «Samostojen/3137» ua upravo <*Slov. Nar.». Zakonski par brez otrok išče stanova* nje 1—2 sob s kuhinjo. Plača za pol leta naprej — Ponudbe pod aStano* vanje/3182» na upravo oSlov. Naroda». ^^opisova^ Gospodična 20 let stara želi dopiso* vati v svrho ženitve z gospodom srednjih Irt. Prednost imajo državni oradniki ali trgovci. — Dopisi pod «Blaga/3190» na upravo «Slov. Nar.». Godbeni avtomat na utež se jako poceni pioda. — Ljubljana, Du« nejska cesta 71. 3194 Siv damski plašč dobro ohranjen — na* prodaj. — Dopisi pod «Jesen/3181» na upravo «Hov. Naroda*. Pregrinjalo iz platna za dve postelji naprodaj. — Eržen, Kon* grešni trg. 3178 Proda se dobro ohranje* na kompletna. kuhinjska oprava« Ponudbe pod «Kuhinja 3164» na upravo «Slov. Naroda». Stenska ura pripravna za gostilničar? ie — po nizki ceni ni? prodaj. — Ponudbe pod ^Stenska ura/3192» na v pravo «Slov. Naroda«. Jedilnica dobro ohranjena in ne* kaj drugega pohištva — naprodaj. Prodaja se tu* di posamezno. — Po* nudbe pod Pohištvo/3191 na upravo «Slov. Nar.». Črna obleka za srednjo postavo, sko* ro nova naprodaj. — Dopisi pod «Din 800 3183» na upravo «S:ov. Nflroda». Pozor! Naprodaj tovarniški ostanki za pe* rilo. Istotam vsakovrstni predpasniki za natakari* cc, gospodinje in za šolo po polovični ali zelo zni* žani ceni. — Resljeva ?e* r.ra 30/1, desno. 3196 Manjša hiša z enim praznim stanova* njem v Ljubljani — se kupi takoj. — PonudSe pod ccHiša/3136» na upra* :o aSlov. Naroda*. Enonadstropna hiša, v Ljubljani, pripravna za vsako obrt ali trgovino, 15 minut od glavne po* se pod ugodnimi ste nogoji proda. — Ponud* be pod «5t. 2700/3197» ita upravo «Slovcnskega Naroda«. Hiša z lokalom na prometnem kraju na Gorenjskem se radi dru* žinskih razmer takoj proda. Dopisi pod «Hi* šti /3162» na upravo «S1. Naroda«. Enodružinska hiša ob železnici, novo zida* na z 12.000 m3 zemlje — naprodaj za nizko ceno Din 70.000. — Izredno ugodna priii::a! — Na* slov pove uprava «Slov. Naioda». 3179 Suhe gobe M GERSAK. Ljubljana Kongresni trg 10 129 L Hrana! Buffet univerze «rDvorec» priporoča okusen oben in večerjo za 15 Din dnev* no. 165/L Zimnice, matrace, posteline mre* že, železne postelje (zlož* ljive), otomane, divane in tapetniške izdelke — nudi najceneje — Rudolf Radovan, tapetnik, Kre* kov trg št. 7 (poleg Mest* nega doma). 3109 Otomane najfinejše izdelane v bla* gu Din 900—, afrik*mo* droce Din 250—, patent fotelje in vse tapetniške izdelke po najnižjih ce* nah Vabi n« ogled! — Rud Sever. Ljubljana. Gosposvetska cesta 6 (v hiši mesarja Slamiča) 152/L Največja zaloga in najcenejša dvokolesa, motorji, otroški vozički, šivalni stroji, pnevmati* ka Ceniki franko. Pro* daja na obroke »Tribu* na« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vo* zičkov, Ljubljana, Kar* lovska cesta 4. 160*L Pozor! Interesenti l Pozor t Nova jedilnica se proda. Ker mi ni mogoče razstaviti v vzorčnem velesejmu moderne in solidno izdelane jedilne oprave, zato si jo izvolite ogledati na domu. Rad! tega je tudi cena zelo ugodna. sosi Avgust Čeme, Zg. Šiška 122. — Splošno mizarstvo. pravi bohinjski zajamčeno polnomasten, velikoluknjičast, ki ne zaostaja prav nič za pravim švicarskim ementalcem, dobite le pri Franc Žmitekn, Bohinjska Bistrica Postrežba točna, cene nizka. — Zahtevajte ponudbe. VELESEJEM PAVILJON „JM štev. 647. Zastopnik ALBIN TURK, LJUBLJANA. Zbirališče sejemskih obiskovalcev je restavracijski paviljon :- X B" «83-85 Oglejte si bogato opremljeni povečani paviljon „H" 483/85 na velesejmu. kjer najdete veliko zalogo vsakovrstnih kožuhovinastih izdelkov tvrdke GiuIOIJ EBZR, krznar, zaloga in popravljalnica kožuhovin, LJubljana, Kongresni trg št 7. 3176 X X X X &$brih zidarfeu ^ za Jnžno SRBIJO se ^ tahol sprejme« Prednost imajo zidarji, vešči dela s ^% kamenjem. Sprejmelo se tnd! trije kamnoseki. na veseliftiem prostoru Mrzla in gorka jedila. Izborna vina. VEČERNI KONCERTI. 3180 Usok dan zabavne predstave TURC. Popolnoma varno naložite denar v I Ljubljansko posojilnico v Ljubljani, Mestni trg štev. 6 ker ima že nad 11,000.000 Din jamstvene glavnice. Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje najugodneje- Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Sprejema v Inkaso fakture in ceslje terjatev. Posojila daje. le proti polni varnosti na vknjižbo in proti poroštvu. Telefon štev. 9. 23 L Telefon Stev. 9 Zglasiti se je takoj pri 3195 Ljubljanski gradbeni družbi z o. z. liubliana. Rimska cesta it 13. Ivan Perdan, nasledniki, LJnbliana Veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga. Glavni založnik Ciril in Metodovih vžigalic, nudi po najnižji dnevni ceni: kavo, riž, najfinejše namizno olje, testenine, čaj, žganje in vse drugo špecerijsko blago. Postrežba točna in solidna. 2985 rTTmnnrrrinrr^ 51 m ■ n ■ ■ ■ 5 ■ 55E5 Zo Kršbo in okolico! Novo otvor jena trgovina s papirjem, šolskimi knjigami, Šolskimi io pisarniškimi po* trebščinami in galanterijo Josip Hočevar, Krško štev. 19, poprej Friderik Stoger, se vljudno priporoča, j Točna postrežba! § Nizke cene! f H H II M Ml II MMIMOJOni Mi MJMI H I MM Ml IM I Hotel in restavracija Miklič nasproti glavnega kolodvora Priznano dobra kuhinja prvovrstne pijače. Obnovite naročnino! 1 gBBBBBO!]^^ LTlirb " Mubliana -• 1 III n Pred Skelijo l-l Strojno pletenje, nogavice, čepice, obleke, jopice, majce itd. MT Najnižje cene m 2984 VRVI-UZETA =—= RAZSTAVLJA 9 J4* Mmlu marca, terilnlca \m in konoplje ter predilnica !<• fi'i b Union Šinkovec d. d. fi'i a v * v Grosuplje pri LJubljani \J M. \J KANAP - MOTVOZ Št. 17.799/ref. IX. Razpis. Mestni magistrat razpisuje oddajo vseh - kleparskih del - na strehah vseh objektov mestne pehotne vojašnice na Taboru. Ponudbe je vložiti do 3. septembra 1925 do desetih dopoldne pri mestnem gradbenem uradu, kjer se tudi dobe potrebne informacije in mere. Mestni gradbeni urad si pridrži tudi pravico, pomezne objekte posameznim mojstrom oddati. Mestni magistrat Ijubljaniki, dne 25. avgusta 1925. 3100 S. SEMLER, Plzenj (Pilsen) 6eikoslO¥**ka Fužine! izdelujejo jeklene lopate, krampe, sekače, sekire, kopače, Fužine: Tovarna galanterijskih kovinskih izdelkov: 2ične tovarne. kladiva itd. — Tovarna galanterijskih kovinskih izdelkov: vlasnice (lakirane, žgane, ravne, valovite), vlasnice za kodre (lasne pšice-, tako železne kakor medene, pletilke fino polirane in ponikljane tudi s kvačko. Kvačke v jeklu in z lesenim držajem v bogati izbiri. Knofljice, železne, medene in jeklene. Zapence, železne, medene, posrebrene, garantirano proti rjavini. Varnostne ig?et železne in jeklene, lakirane in ponikljane. Hlačni zaponci, hlačne zapone, rU salni žebljički, pisemske spone, etikete z bučko, šivanke za ročno in strojno šivanje. — Žične tovarne: železna in jeklena žica vseh specijalnih vrst. Patentna žica iz litega jekla, uravnana, trda, žični žeblji, potplatnl žeblji, špriklje za kolesa, otroških voz, bicikljev in avtomobilov. — Tovarna sitarskih izdelkov: Žične tkanine v vseh gostotah in žični debelosti, tkanine iz gaze za moškiro*mreže, ze* leno, modro ali rumeno lakirano. Strojne žične mreže za ograje, žični modroet. NAŠE ZASTOPSTVO ima g. Vido Bratov ž, skladišče Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 2. Za Časa velesejma paviljon „E" 12. 3176 Slavenska banka d. d. Podružnica: Lfobijana. Centrala: Zagreb, Vplačana delniška glavnica in rezerve preko Din 120,000.000-—. Podružnica i Beograd, Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj. Maribor, Murska Sobota, Sarajevo, Osijek, Sombor, Sušak, Sabac, Šibenik, Wien. Ekspozitura i Rogaška Slatina (sezonska) in Jesenice. Afllljaeljl i Slovenska banka, Ljubljana in Jugoslovanska industrijska banka d. d. Split Lastno agonoijs v Južni Ameriki i Buenos Aires Rosario de Santa Fe; v Severni Ameriki v vseh večjih mestih direktne bančne zveze. Posreduj« vso bančno In trgovske posle z Inozemstvom, posebno z Italijo In Avstrijo. Olajšuje posle eksporterjem In importerjem s tem, da jim eskomptlra menice v lirah kakor tudi v drugih inozemskih valutah. Otvarja akreditive« izstavlja garantna pisma ter Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. Vlogo nI knjlžloa in v tekočem računu obrestuje naj-povoljne je. Izdaja garancijska pisma za triptike. Stran 8. »SLOVTNSKI NAROD« dnt 3 septembra 1925. ;tt*v 199- Fosef ikom uelesejma priporočamo naslednje rordke: Ne boste se kesali, ako kupite obleke za dame in gospode vseh vrst najmodernejšega kroja, kakor tudi dežne plašče in vse modne predmete po najnižji ceni v konfekcijski in modni trgovini 3013 FRAN LUKIC Pred škoftio 19. Pred Skotilo 10. Restavracija na ,Sfreli£6u< pod Roinlkom prlporoea M« in F« Balija. J. Kostevc manufakturna trgovina in zaloga plrot. preprog Sv« Petra e. 4. IW. Barfl specijalna parfumcri}a. trgovina rokavic in nogavic Ljubljana, Stritarjeva ul. 2. Paviljon g 49, 51 Narodna tiskarna UiMfana, Krufiova u'ica štev. 5. ALFONZ BREZNIK MESTNI TRG 3 (poleg magistrata). Največja in najstarejša tvrdka klavirjev, pianinov in harmonijev ter v*'ga glasbenega orodja in strun. Oglejte si to najpopolnejie podjetje Jugoslavije! Prodaja na obroka I 2951 Ivan Jaxin$ln Gos^-svetska c. 2. Velika zaloga š valn h, pisalnih strojev in kol«. 2956 Restamtija jri lin" LJubljana Gosposvetska o« 16. 29'5 Narodna kavama Dvorski trg Josip Carl. 2954 2953 Kj:ei in rs«**avr ei;a „lLOYD" Sv. Petra cesta štev. 7. Izborna kuhinja. Pristna pliaoa Marila Tavzes. Mania Rogelj manufakturna trgovina perilo za gospode in dame. Blago dobro, cene nizke, »o Sv. Petra c. 26. Ložar & Bizjak manufaktura, moda. konfekcija. :: galanterija, modni salon :: Ljubljana Sv. Petra c. Itev. 20. 2959 Ign. Zargi »Pri nizki ceni'1 Ljubljana, Sv. Petra cesta Številka 3. Trgovina s drobnim, pletenim in modnim blagom ter ravnim perilom in kravatami na debelo in drobno. • Potrebščine za krojače In šivilje« 2957 Modna trgovina Peter Šterk Ljubljana, trg št. 18. 29*0 j " 1mar iVnh na Pred Š t lifo st. 19. Tovarna dežnikov in soirtfnikov 2961 F© to-atelje Anf. Uršič (v hiši Trgovske banke) Dunajska cesta. 2966 Efektrotvrdka A. VERBAJS Ljubljana 2964 Gosposvetska cesta 13 (Kolizel). Foto-atelje V. Bešter Aleksandrova o. 5. Telefon st. 524. 2967 Veletrgovina žita in vseh vrst mlevskth izdelkov A. Volk Ljubljana, Resljeva c 24 2963 Elektrotehnična dela solidno In ceno Ivan Mihelcic Ljubljana. Lepi pot 12 (Iflirje) 2965 Modna mnnufak urna trgovina Janko Cešnik 2962 Stritarjeva ulita LJUBLJANA llng->rjeva ultca Priporoči pri nakupu svojo zaloga najnovejšega blaga za ženska In motke obleke, belo in barvasto perilo, raznovrstne preproge, tekalnlke, zavese odeje itd., p« nizki ceni! srodna tiskarna Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5. Ure, zlatnina, srebrnina Ed- Škopek Mestni tro itev. 8. Popravila točno in solidno. L. Mlikus Mestni trg štev. IS. Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic 2969 Paviljon Vidmar naši. na veseličnem prostoru veleseima. Prvovrstna vina. - Gorka, Mrzla Jedila. ZA ČASA VELE SEJMA: Velika izbira: žepne ure, budilke zapestnice, uhani In posebno lepo jedilno orodje (Besteck) iz pravega kina srebra. Po nizkih cenah. 2968 Ob enem priporočam gostilno „Cra'tka klet" preje pri „Frldrihu". Mestn« trg It. 13 s svojimi pristnimi vini, dobrimi jedili in točno postrežbo. Samo pri tvrdki Jos. SeTovln - Čuden, Ncrtnl trg 13. ikdar ni dovolj t da razstavite svoje blago na velesejmu, potrebno je tudi nekaj REKLAME za svojo razstavo v..SLOVENSKEM NARODU" Informacije v upravi lista: Knaflova štev. 5 in na felesijm pri usni zastoptikn Zaloga manufakture Brzojavi i Hribemlk, LJubljana — Telefonska številka SSO — M.HRIBERNIK Ljubljana, Tavčarjeva (Sodna) ulica SI. 6 Priporoča svojo veliko zalogo manufakturnega blaga, prvovrstnih ino* —- zemskih iovaren -— Opozarjamo da se bodo klobuki za gospode in dečke vseh vrst do najfinejših tekom velrsejma najceneje prodajali v trgovini klobukov Jos. Pok naslednik A. Jani Ljuljan, Stari tn. X Najstarejša sedlarska delavnica X JOSIP K6HLER jj x x X X X X X X X X X X X X X X X X XXIXXXXXXXXXXXXXXXX!IXX LJUBLJANA, Dunajska cesta 19 priporoča izgotovljene konjske oprema ter vse sedlarske potrebščine. Dalje popolne opreme za pse in dresuro psov. lzdelu:e]o se tudi razni kovčki, ženske ročne torbice, nogometne žoge Itd. Popravila se izvšujejo točno. sa»~ Cena solidna. 2996 - Radio - patent, tip „WESTERN - TELEFUNKEN" — — najboljši aparat na kontinentu — — Samoprodaja: Vojnović Cie, Ljubljana-Vit 309S L Zaloga* strojenje, barvan e in izdelovanje KOŽUHOVINE 2982 = L. ROT, krznar = LJUBLJANA, Gradil2e Stev. 2. Nakup kol divjačine. Nakup kol divjačine. j Mehki liv (Temperguss) po modelih, načrtih ali vzorcih za vse strojne, vajenske in ostate predmete, specijalno opečne oblike fn prčvrsto-valne pločice (Klemmplatten) za železnice — v zajamčeno prvovrstni kvaliteti izdeluje in dobavlja Livarna mehkaga liva fTemperg'esserel) „TITAM" d. d., Kamnik pri Ljubljani 3987 Solsfce potrebščine: Zvezke, risalno orodfe, risalni papir itd., na debelo in drobno priporoča L Pevalek. Ljubljana, Židovska ulica. 3070 L Gerkman :: trgovina z usnjem na debelo r Uubflana, Sv. Petra c. 71 nasproti tovarne Potok. I 2986 = Ivan Bogataj = konces. elektrotehnično podjetje, Ljubljana Kongresni trg 19 (poleg nunske cerkve). Tel. it. 8 Tel. ftt. 3 Instalacije: Radiopostaje, moderne telefonske postaje, zvonci in električna razsvetljava. Trgovina In salogas Instalacijski materijal, motorji, telefonski aparati, moderni lestenci in svetiljke lastnega izdelka. Sadto-aparati, posamezni delt in anodne baterije. Strojna mizarska delavnica v blžinl Liubtjane se pod ugodnimi plačilnimi pogoji odda v na-iem oziroma se PRODA- Poizve se pri ALOMA COMPANY, Ljubljana, Kongresni trg 3. 169-l Pile izdeluje strokovno ter prevzame tudi vsa specijalna naročila po zmernih cenah vsakovrstne — (turpije) — pilama IVAN FIGAH Ljubi ana, Hrenova ulica 19 31 (Vi Josip Krega? oblastveno preizkušeni mestni tesarski mojster LJUBLJANA« Cesta na Kodelievo št. 2, (Povšetova cesta št. 19). Izvršuje vsa v svojo stroko spadajoča dela in sicer vodne in nadtalne stavbe ter umetno tesarstvo. Prevzamem po danih kakor tudi lastnih načrtih zgradbo mostov, jezov, hiš, vil ter razne gospodarske in industri ske stavbe, Stolpne Strehe, kupole in cerkvena ostrešja, balkone, vrtne utice, verande in stopnice. 2983 0009009900000999999900900006 Ani Krisper Izdelovanje čevlfev, velika zaloga pletenine, drobnega In galanterijskega blaga. Eksport kranjskih izdelkov: krtač, zobotrebcev i. t. d. 3105 _ o 0000000000000000000000000009 000 LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA mm nad Din i. 151-l ustanovljena 1900 LJUBLJANA — DUNAJSKA CESTA (v lastni hiši) PODRUŽNICE: Brežice, Celje, Črnomelj. Gorica« Kranj, Maribor, Metković, Rovi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trat, Agencija Logatec PoStni ček. račun Ljubljana 10509 Brzojav, naslov: Banka Ljubljana Tel. štev. 261. 413. 502.503.504 Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoča dela in kisle »Narodne tiskarne« ASO 2141