29. štev.
V Ljubljani, nedelja 1. februarja 1920.
Poštnina pavšallrana.
m. leto.
i‘H n o o
Vprašanjem vor dopisnic
Velja v Ljubljani in po pošti:
celo lelo	...	K	120*—
dol leta	.	.	.	„	60 —
fetrt leta	.	.	,	„	80'—
m mesec	.	.	.	„	10'—
Ki plamene narofbe bres
pošiljat e denarja ae ne moremo ozirali
Novi naroinlki naj pošiljaj* naroinlno po nakaznici.
Za inozemstvo:
celo leto ... K 140*— ;.Ol leta. . . . „ 70 — četrt leta ...» 35— za mesec ...» 12'-«-
3MBMmennaBM*HBUHmaaMDaarw.T. u • moi sxauc
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teleion štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu ~~	 ■———*?	štev. 8. Telefon štev. 44.	—	■ J....' —■
glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgo-ali znamka. — Dopisi naj se trankirajo. — Rokopisi se ne vračajo. t —...........................—
U«“'"a %ii.)ica ■tu.«	Ljubljana'
Oglasi se zarainnajo p( porabljenem prostoru In sicer 1 nun visok ter 55 mm širok prostor za enkrat 1 K, za veCkrat popust.
Izhaja vsak
Posamezna
Ugoden vtis našega odgovora na
ultimat.
Beograd, 31. jan. (Izvirno poročilo.) Vsa poročila iz zavezniških glavnih mest soglašajo v tem, da je odgovor naše vlade na angleško-Irancoski ultimat naredil v antantl-nih krogih — razun seveda v italijanskih — najboljši vtis. Časooisle pov-darja. da le odgovor naravnost moj-stersko diplomatsko delo. Zlasti v pariških listih se opaža pomemben preokret, dočim so stali poprej z malimi iziemami vsi na Italijanski strani, »edai resno uvažuleio naše stališče. Londonski listi izražajo mnenje, da Jugoslavija sploh ni mogla dati dru-
gačnega odgovora. Ameriško časopisje pa kar odkrito pozdravlja našo odklonitev, češ da bi zaslužila Italija še vse drugačno lekcijo.
LDU. Washington, 31. jan. Kakor dozr.ava »Newvork Sun« iz Pariza, Je dejstvo, da Je .Jugoslavija odklonila predloge zaveznikov glede jadranskega vprašanja, napravilo v pariških krogih vtis, da Jugosloveni z gotovostjo računajo na ameriško finančno in gospodarsko pomoč, kakor tudi na podporo svojih zahtev od strani Zedinjenih držav.
redile v Rimu veliko manifestacijo, pri kateri bodo zahtevale izvedbo
londonskega dogovora.
Načela volilnega reda.
LDU Beograd, 31. Včeraj popoldne je bila seja ministrskega sveta, ua kateri se je v glavnem razpravljalo o novem volilnem redu. Sprejeli so načelo občne, enake, tajne, direktne in čisto proporcionalne volilne pravice.
Beograd. 31. (Izvirno poročilo.) Ministrski svet Je na včerajšnji seji sklenil med drugim tudi važno Iz-prernembo v občinskem volilnem redu za Mrvatsko. Tajnost glasovanja in proporcionalni sistem sta razširjena namreč tudi na vse večje kraje po deželi, ne samo na mestne občine kakor dosedaj. Kakor se govori bo spremenjen v mnogih toč-
kah tudi volilni red za Slovenijo, ki ga Je predlagala ljubljanska vlada. Med drugim bo znižana doba bivanja od dveh na eno leto.
LJUBLJANA DOBI TRI MANDATE
Beograd, 31. (Izvirno poročilo.) Po sklepih včerajšnjega ministrske ga sveta bo razdeljena cela država
za parlamentarne volitve v jednotne volilne okraje, katerim bodo pripadala tudi mesta. Izjemno bodo tvorila samo tri glavna mesta, ki postanejo samostojni okraji.. Beograd dobi 5, Zagreb 4 in Ljubljana 3 poslanske man da e.
Pred sklicanjem parlamenta.
Beograd, 31. (Izvirno poročilo). Pogajanja med vlado in opozicijo-nalnim blokom se nadaljujejo in potekajo razmeroma ugodno, tako da je vedno večja verjetnost, da se parlament sestane še v prvi polovici februarja. Na dnevnem redu bosta samo dve točkijadransko vprašanje In volilni red. Jutri se vrši plenarna seja opozicijonalnega bloka, da sestavi odgovor na vladine zahteve.
PROTI ZAVLAČEVANJU PARLAMENTARNEGA DELA PO OP0-ZICl II.
LDU. Beograd. 31. jan. Presbiro lavlja: Ugotavljajoč, da orozicionalni blok zavlačuie odgovor na vladni predlog v vprašanju sestave ustavnega odbnra in parlamentarne rešitve volilnega zato "h le poslal ministrski predsednik Davidovič opozicionaine-
mu bloku pismo, kjer zahteva, da opozicionalni blok polasni svoje držanje. Nadalje se naglaša potreba tega odgovora, ker se bliža rok za sklicanje ali razpust začasnega narodnega predstavništva
Italija upa, da bo Jugoslavija popustila.
lDU Berlin, 31. »Deutsche Allge-meine Zeitung« poroča iz Londona: Sooči je imel italijanski ministrski predsednik Nitti pogovor s francoskim poslanikom Barrereom. Nato se je vršila seja ministrskega sveta, kjer se je razpravljalo zlasti o Jadranskem vprašanju. Kakor poročajo listi, je italijanska vlada glede spora z Jugoslovani zelo optimistična in trdno preverjena, da bo Jugoslavija odnehala. Italijanska vlada je pa tudi odločena, da se ne spušča v nobene pogovore več .V tem jo podpira vse Javno mnenje. Italijanske nacionalistične zveze bodo prihodnje dni pri-
PREPRECEN HABSBUŠKI PUC NA MADŽARSKEM.
LDU. Budimpešta, 31. lan. Kakor pišejo listi, je Hortlyjevo povelje preprečilo Friedrichov poizkus puca, po katerem bi se imel nadvojvoda Jožef lzklicati guvernerjem ali celo kraljem. »Szosza« piše, da to ne bi bilo v interesu dežele, da le sicer nadvojvoda Madžarom simpatičen, da pa je Habsburžan, kar bi utegnilo privesti do razporov z entento, da je treba, da se o tem odloči narodna skupščina. _________
UKRAJINCI ZASEDLI ODESO.
LDU. Dunaj, 30. jan. Mesto in pristanišče Odesa sta padli, potein ko je bil zlomljen odpor Deniikinovih čet. Večina posadke je bila zajeta, ostanek ie pobegnil na romunsko ozemlje, kjer so ga razorožili.
Vkorakanje ukrajinskih čet v Odeso ie prebivalstvo pozdravljalo z navdušenjem.
Pogajanja z Avstrijo
bodo v Ljubljani.
Beograd, 31. (Izvirno poročilo.) Pogajanja med Avstrijo in našo državo se bodo začela koncem februarja. Avstrijski in naši državniki se sestanejo v ta namen najbrže v Ljubljani, ki ie Iz prometnih ozirov veliko bolj prikladna kakor pa Beograd. Dunajsko odposlanstvo bo vodil kancclar dr. Renner, jugoslovansko pa ministrski predsednik Davidovič.
NERESNIČNE VESTI O POTOPU LADJE Z UJETNIKI.
Z ozirom na razširjeno vest. da se je potopila ladja, vozeča jugoslovanske ujetnike iz italijanskega ujetništva v domovino, ugotavlla ljubljanski dopisni urad, da na merodajnem mestu ni o tem nič znanega, tem manj. ker ie bilo določeno, da se bodo izvršili vsi transporti ujetnikov v domovino po kopnem.
NARODNA SOCIJALNA STRANKA sklicuje v pondeijek, dne 2. februarja ob pol 11. url dopoldne v veliki dvorani »Mestnega doma«
javen shod
Dnevni red; Položaj javnih in privatnih nameščencev. Slučaj-
nosti- • , ,
Nameščenci, vsi do zadnjega na Načelstvo NSS.
Za vzgled.
človek ljubi v resnici le to. za kar prinaša istinite žrtve. To je psi-bologično tako utemeljeno in vsakomur iz lastne skušnje tako ugotovljeno dejstvo, da se o njem ni treba razširjati.
Da je slovenski širši javnosti ogroženo Primorje drago, stoji izven diskusije. Moglo pa bi se zgoditi, ne bo li zmagal v Rimu v poslednjem trenutku zdravi razum, da bo postavljena izkazana požrtvovalnost slovenskega naroda pred novo herojično skušnjo. Vojno stanje med nami in Italijo ne more prenehati, dokler nimamo svobodne poti na svobodne morje. Mislim vojno stanje političnega in kulturnega tekmovanja med odtrganimi brati. Sovražna ofenziva se bo poslužila vsega italijanskega upravnega aparata centralistične države, da iztrga narodno zavednost iz src svojih slovenskih državljanov in brez skrajnega odpora od naše strani se nam je bati, da se nekulturna nakana v opasmem obsegu posreči. Za to bodočo vojno pa bo treba denarja, denarja in zopet denarja. Poljaki so oteli svojo zernlio pred navali pruskih milijard. Čehi so rešili svoje manjšine in zgraditi občudovanja vredno strokovno in srednje šolstvo z neizmernimi žrtvami, in priboje-vali si bomo i Jugoslovani naše Primorje. Naj zvedo gospodje na Tiberi, da se bodo po Julijski Benečiji sprehajali pač nekaj časa njih karahl-nerji, da pa ta zemlja ne bo nikoli njihova, da tod ne bo vzklila ne bilka italijanskega patrijotizma.
Čaka nas narodni davek, obenem vesoljnemu svetu vidno znamenje našega neukrotljivega odboja in konkretna osvojitev slovenskega''Jadrana.Ne ena duša, ne ena ped zemlje onstran mejne črte se ne sme izgubiti narodni posesti, ne ene duše, ne ene pedi zemlje tostran meje ne sme biti. ki bi ne prispevala po svode p obrani naše dedščine.
»S čeki bomo strli nemški militarizem«. je klical Lloyd George leta
1917.	zaveznikom, in s tem orožiem se bo volevati 1 nam proti vojaškemu militarizmu Ttaliie . P. P.
Tržaški škof, Vatikan in naš narod.
O priliki odstavitve tržaško-koperskega škofa mons. dr. Karlina, Je prinesla tržaška »Edinost« pod gorenjim naslovom daljši članek, ki pa le bil v celoti zaplenjen. V naslednjem prinašamo najvažnejše in naizamrnivetše odstavke iz zaplenjenega članka:
Takoj po zasedbi Trsta to primorskih dežel po italijanski armadi, se je pričela tajna gonja s strani italijanskih nacijonalističnih krogov; proti škofu Karlinu, ki je zagrešil neodpustljiv greh — da je sin slovenskih starišev. Ko so prišli Italijani v Trst, je vzel izpremembo po Utične uprave na znanje; več kol katoliški škof. ni mogel in ni smel storiti. Očiten dokaz zahrbtnega hujskanja je bil barbarski napad poulične drhali na njegov dvorec 29. decembra 1918, nad katerim se je zgražal ves kulturni svet in ki ga okupacijska oblast ni znala ali ni hotela preprečiti. Od tedaj je to vprašanje navidez nekoliko utihnilo, podvojilo se je pa tajno rovarenje. , katerega uspeh je bila odstavitev škofa. Karlina. Vatikan se je udal nacionalističnemu pritisku in skleni! brez vsakega vzroka odstavit! sedanjega škofa. Naš narod v zasedenem ozemlju smatra to kot udarec v obraz, kar zna imeti nedo-gledne posledice.
Kot glavni vzrok svojega odpora proti moais. Karlinu navajajo nacionalistični šovinisti, da Je večina tržaško-koperske škofije italijanska, ki noče »vsiljenega« (a vendar od papeža potrjenega I) slovenskega škofa. Ta predrzna trditev je čisto navadna laž. kar izhaja tudi iz uradnih podatkov. Po prospetku trža-ško-koprskega ordinarijata za leto
1918.	je štela škofija v letu 1918, 245.000 Slovencev in 151.000 Italijanov; ogromna večina je torej Slovenska In vsaka druga trditev j«, neresnična in potvarjena dejstev. Kje je torej ona »italijaska« večina, ki noče »vsiljenega« slovenskega škofa?!
Kje je torej vzrok, da je Vatikan nastopil proti slovenskemu škofu? Ali se je morda mons. Kacini pregrčšil proti kakim cerkvenim predpisom to je bil zato kazensko odstavljen? Vsak pošten človek tržaško-koperske škofije mora priznati, da je rnons. Karlin vedno obiek-tivno posjopal z vsemi verniki brez razlike narodnosti. AH se .je morda pregrešil proti katoliškim principom, če Je dovolil slovenskim vernikom' slovensko pridigo pri sv. Antonu starem? Ali morda, ko ie porial svoja pastirska pisma vsem svojim vernikom v njihovem narodnem jeziku, kot je njegova dolžnost? Kje je torej vzrok, ker vzrok njegove odstavitve pač mora biti?
Vemo in priznavamo, da ima sv. Stolica pravico postavljati, prestavljati to odstavljati škofe, toda tre brez vsakega vzroka. Ker mons. Karlin ni ničesar zakrivil, kar bi povzročilo njegovo odstranitev, ležf vzrok Izven njega.
(Halle.)
PETNAJSTO POOI.AJE.
Gostoljubnost gospodične Hilary Aspin-wal! je bila znana daleč naokrog. Kot siroti brez ožiega sorodstva se ie posrečilo, da si je pridobila mnogo prijateljev. Kadar je hotela, si le lahko v svoji hiši zbrala najprijetnejši, oo duhu nji sorodni krog. To poletje ie vodila gospodinjstvo neka starejša, zelo izobražena vdova iz New Yrka; kaka dvanajstorica mladostnih gostov obojega spola ie oživljala dru-bo z židano voljo. Ona sama je odkazo-vala vsemu veselju in zabavi vedno primerne meje. Od narave vesela je vendar v življenju okusila preveč skrbi in občutila težko odgovornost bogastva, da bi jo vrtinec razkošnega veselja kedai potegnil seboj. Vendar se ie udeleževala vsake zabave in je imela toplo sočutje za veselje drugih, da so se radostni v nJeni bližini počutili vedno najbolje.
Prisrčno umevanje pa fe kazala za žalujoče. A ko se ie prikazal med smejočo trumo na vrtu ali v dvorani resnejši obraz, v čigar °čs>t je ležala globoko zakrita senca, tedaj ji ušel tihi vzdih, ni ušla tajna solza. V trenutku tega sicer ni pokazala, toda ko Je mol-i,? j, razgrnila svoja krila, se je tiho pri-** mladi deklici, katere bolest je zasluti.a. si znala z nežnim sočutjem pridobiti njeno zaupanje, da Je prekipelo polno srce, ta da je žalost našla Izraz v besedi, ne da bi žalujoča
na to mislila. — Toda opazujmo jo onega veselega poletnega večera v krogu svojih gostov!
Hilarv Aspinvval! sedi sredi svoje družbe pod jasnim zvezdnatim nebom zdai molče, zdai v zaupljivem pogovoru. Tudi njene tova-. rišice so krasne, mikavne, živahne, toda pri nobeni ne najdemo toliko mirnega dostojanstva, toliko pristno ženskega, kakor pri m«. Posebno trije možje, ki se mtidijo v njeni^bližini, so uprli oče vanjo m to pazno poslušajo. Prvi stoji v senci stebra, drugi za njenim sedežem, tretji jo opazuje nekoliko oddaljen od družbe. Njena lepota žari danes v deviškm ognju v skoro nedosegljivi veličini. Kje pač se mude njene misli? Namah se nam zdi kakor sprementena. Zaslišala je korak na peščeni poti. Kakor zelo se le tudi znala premagovati, vendar opazimo na njej veselo pričakovanje. Dvigne se in ostali ii slede; spodaj pa se prikažeta Iz sence dve postavi: krasna moška to Ifudbka ženska. Za trenutek tiho obstoje, sc pogledata in se smehljata, predno začneta stopati po širokih stopnicah.
Še nikoli niso videli Degrav/a to signorino Valdi. ki se zdaj imenuje gospodična Rogers, tako zaupljivo občevati. Ko sta se bližala, se Je mlada družba Iznenadena spogledala to marsikatero oko je skrivoma Iskalo dražestno gospodinjo. Tudi ona je bila presenečena, a znala se je premagovati, spreleta ie novodo-šleca prisrčno kakor vedno. Kmalu Je družba zbrana In s zabavlja v krasno razsvetljeni dvorani; tudi Hihury Asptawall Je vesela, le
kdo jo pozna natančneje, bo čutil, da se njene vesele, živahne narave polašča otožnost. Kljub njenemu ženskemu ponosu se vendar včnsi ukrade kateri izmed njenih pogledov do kotička pri oknu, kjer sedi umetnik s pevko tako nad vse srečen, da mu ni mogoče svoje radosti prikravati.
Pa tudi signorina se nastala v razkošni: pravi čarobni blesk le razlit čez vse njeno veselie in upanie. Hilarv AspinwaH ve. kaj to pomeni, tako natančno, kakor da fe pol ure prej prisluškoval prisegam vroče ljubezni, ki jih je šepeta! ognjevit umetnik svoji izvoljenki, da bi tudi v nje! vnel žar ljubezni. — Ona pa. katere ljubezen je bila čistejša to svetejša, je globoko v srcu skrila svoje čustvo; naučila 9e le v življenju trpct1, razumevati tujo srečo to svojo lastno darovati drugim.
Na klavirju se igrajo vesele skladbe in ko zvoki plavajo po dvorani, se zašepeta huntam komaj slišna besedica o !epem paru: o nadarjenem umetniku fn dražestni deklici ob njegovi strani, ki iih Je bog ljubezni zadel s svojim! puščicami. Sama pa ne vidita to ne slišita ničesar. kar se godi okoli njiju.
»Sluša! me, ljubica,« Je šcpetal ognjevati snubec, »ti s! moje vse na tem svetu, samo ena misel živi še v meni, narediti te srečno: zaupai} ml, pokloni ml svoje srce! Za me ni kor tvola liubezen.«
zaklada na svetu, ki bi mi bil dragocenejši ka-
»Tn Je ljubezen res tako velik dar?« Ja dahnila ona. »Ali Je mogoče, da nas odškoduje
za vse izgube, za vse zak!ade. ki nam jih nudi . Šimi svet? Rada bi verjela, naučite me te umetnosti!«
»To hočem, oboževana signorina. živim ta dlšem samo za vas. Še nikoli do danes ni našla ljubezen pot v moje srce, to tako globoko, tako glasno se je zbudil v meni ta vsemogočni čut. da prosim nebo, naj mi podari vašo liubezen — ne slavo, ne čast. ne bogastvo. samo vas, vas samo!«
Oko Ji Je žarelo, ustnice so se krožile v odgovor, a predno Je beseda zazvenela le utihnila glasba in pogledi vseh so se obrnili k vratom. Vstopil je tujec, odlične zunanjosti, velik in postaven, a vsem neznan, tudi gospodinji. »Kdo Je to?« so povpraševali vsi radovedni, ko je prestopil prag. vlludno se klanjajoč. Nato pa Je obvisel njegov prvi pogled, kakor začaran po tajni magnetičnl sili. na dekbci, ki je sedela ob oknu pod vtisom ravnokar izgovorjenih umetnikovih besed.
Ako je že to izneuadilo pričujoče, se jim fe zdelo še bolj čudno vedenje gospodarice. Držala Je v roki karto, ki Jo Je oddal strežaf, to strmela v njo z neizmernim začudentom
»Oprostite,« je rekla končno in v dvomu pristopila k tujcu: »Ali je tukaj na karti vaše Ime?«
»Seveda,« Je odgovoril začudeno, »to je moja vizitka. Gospod Morris iz Cleveland (e bil tako prijazen In mi dal seboj priporoči no pismo za vas. Prosim, preberite, da bo moja blvanie tukaj opravičeno.«
Mogcča Je le ena rešitev te uganke: spremembo politične oblasti. Pred našimi očmi vstaja veličastna prikazen belgijskega kardinala Mercieria, ki se je neustrašeno boril proti nemškemu barbarstvu za časa okupacije, ki se pa Nemci niso upali izgnati, kljub neštetim pritožbam v Kirn. Takrat se je ves kulturni svet klanjal kardinalu Merci-erju in Vatikan je odobraval njegovo apostolsko delovanje v prid muče-niskemu belgijskemu narodu! Nočemo postavljati analogije med kard. Mercženem ui škofom Karlinom, ker so poslednji politično ni udejstvoval, a Mercienev slučai nam dokazuje, da Izprememba politične oblasti ne more in ne sme biti vzrok odstavitve kakega škofa, dokler se ta ne pregreši proti cerkvenim zakonom. Ce Vatikan v Kar lino vem slučaju drugače postopa, je to znak, da se je uda! političnemu pritisku izven cerkvenih krogov, ki nimajo pravice uiue.v.t vali se v zgolj notranje cerkvene zadeve, je to znak, da je zmagala pn Vatikanu protisiovao-ska struja! Žalostne posledice ki bi jih moglo imeti tako postopanje za cerkev samo m za versko življenje v naših pokrajinah, leže na dlani. Hrvatsko-stovenski narod tržaško-koperske škofije bo smatral odstavitev priljubljenega in napram v -cm pravičnega Škota kot groba žalitev njegovega verskega in ura v nega čuta, ki je ne bo mogel, ne hotel prenesti!
A -še nn nekaj moramo opozoriti Vatikan. Vsled nove politične konstelacije na Balkanu, je vzhodno-cerkveno vprašanje postalo znova silno aktualno. Jugoslovanski cerkveni krogi delujejo z vsemi močmi na zbližanje s pravoslavno cerkvllo, kar bi bilo v največji blagor cerkve in našega narodu. Udarec pa, ki ga je zadal Vatikan z odstavitvijo mons. Karlina našemu narodu ob Adnji. bo to nujno potrebno zbliža-nje če ne onemogočilo, pa vsai za deb časa otežkočilo. Vse to v neizmerno škodo katoliške cerkve lo vsekupnega krščanstva!
Prepričani smo, da se slov. hrv duhovščina popolnoma strinja z našim izvajanjem; prepričani smo. da >e skušala odvmid to nesrečo ?a cerkev m narod. Toda Vatikan je ukrenil drugače, ukrenil proti nam. Zapustil le pota Leona XIII.. KI se Je v svojem plemenitem. dalck «sC2-nem stremljenju trudil i vsemi močmi. da bi prebližal razkofrte slovanske narode Rimu. Tedanji politični položaj, posebno v Rusiji, mu žal ni prinesel zaželienlb uspehov. Danes, ko carlstične Rusije ni več. ko ni več vrhovnega poglavarja sv. Sino da. danes, ko so se katoliški Slovenci in Hrvati združili s pravoslavnimi Srbi. v trenutku torej, ki te najbolj ugoden za končno rešitev vzhodno-cerkvenega vprašanja, ki tlači kot mora vse krščanstvo, udsrl Vatikan primorske bi z njimi vse ostale Jugoslovane v obraz! Veliki čas ie našel maihne Hudi. imrerfja-hstični naciionalizem le zast,Mapil tu dl one kroge, ki bi sm&U biti zonj Tialmanj dovzetni.
Italiianske spletke.
Diplomatsko zastopstvo Italije je na Dunaju poverjeno markizu della Toretta, katerega glavna naloga le čim več In čim uspešnejše spletkariti proti naši državi.
Ko se ie mudil avstrijski državni kancler dr. Renner v Pragi, je bilo na dnevnem redu češko-avstrlj-sklh pogajanj tudi vprašanje o
zgradbi nove železniške proge, ki bi šla s Jadrana čez našo državo na Nemško Avstrijo v Čehoslova-ško. Češki dogovori z Rennerjein so dospeli že tako daleč, da je bil kancler pripravljen prepustiti potrebno ozemlje v kompenzacijo za premog in sladkor od Cehoslovaške in za žito od Jugoslavije. Za ta načrt pa je pravočasno izvedela Italijanska diplomacija. Della Toretta se je takoj napotil k Rennerju ter vplival nanj, rekoč, da Avstrija kaj takega nikoli ne sme domov tako je načrt padel v vodo. ker se mu je morala Avstrija vsled italijanskega pritiska odločno odpovedati.
Nič manj izurienegn v spletkah se ne kaže italijanski diplomat z ozirom na mogoče zveze med W!e-nom in Beogradom. Prej se je govorilo, da posed dr. Renner Beograd takoj po prihodu iz Prage, seda: pa ie kannlerievo potovanje v Reograd odgodeno. In vse to se godi le vsled italijanske bojazni, da bi se v srednji Evropi sklenila zveza med Cehoslovakj. Avstrijci In fugoslnvanl. ki bi pomenjala oslabitev Italile.
Japonska.
Japonska v minuli svetovni vojni ul veliko trpela, čeprav je bila soudeležena. Z brezpomembnimi žrtvami sl Je zelo povečala svoje ozemlje. Kraji, ki jih Je dobila, so redko naseljeni In to pride Japonski ravno prav, ker Ima doma preveč ljudi.
Kakor smo že Imeli priliko či-tatl, se tudi Japonska zelo boji boljševizma. To je znamenje, kakor piše •The Janan Wockley«. da se je tudi v Japonski začel sodjolistični po-kret. ki lahko postane v neugodnem slučaju opasen. Da zaustavijo prodiranje ruskih bollševikov in s tem zmanjšalo nevarnost bolfSevIških Idej doma. so Japonci Izkrcali v jugovzhodni Sibiriji precej močne čete. Pri Amurju že bijejo, kot pravijo zadnje vesti, težke boje z boljše-vlkl.
Japonska država le povsem fevdalna. čeprav ji ie uspelo dvigniti se do države prvega reda. VendaT so v fevdalni Japonski prodrla nekatera demokratska načela. Tako Imajo Japonci tudi svoj parlament — ali vse le samo navidezno demokratsko.
Dejstvo ie. da so v Japonski vse vlšie državne in vojaške službe kakor tudi mesta v upravah večjih pod-letlj In tvomic v rokah članov starih privlligiranfh rodbin. Proletarijat le zatiran, in dih iz daljne s soctjal-nodemokratičnlmi idejami pmžete Evrope ter burja I* boljševlške Rušile ga gibata. Splošno se misli, da se fevdalizem ne bo dolgo držal. Delavske organizacije se širijo po mestih In po deželi. Zlasti se odlikujete v ustanavljanju organizacij ženske. posebno študentke. Kakor izgloda, le socijalistični pokret na Japonskem zelo podoben gibanju v Evropi In tudi tako pomešan z boljševl-Škimi idejami.
Japonska noče v nobenem oziru zaostati za Evropo. Med delavstvom In omladino se ie započelo tudi drugo gibanic, ki stremi za tem. da pride ljudstvo do večje izobrazbe. Zato se otvarjalo takozvane ljudske šole, v katerih predavajo za to sposobni učitelji iavno In privatno pravo, ter navajajo narod na ta da misli realno in praktično in da ne zablodi v komunistične utopije. Te šole iz-vanredno uspevajo. Narod se v njih evolucijonita do prave demokracije. In «te obenem zdravi od utopij. Vla-
da mora mirno trpeti, da zrušijo ta šole fevdalne tradicije, ker ve. da bo
Japonska ie na ta način rešena boljševiške revolucije.
V teh šolah je zaposlena skoro vsa mlajša inteligenca, ki je prožeta z modernim demokratskim duhom. Omladina ie uvidela, kje tiči zlo In Je šla zato med neuki in teptani narod, ter začela trebiti zlo pri korenini,
Beležke.
Ferdinand bolgarski.
V Berlinu izide kmalu spis v bolgarski politiki v času svetovne vojne. Sestavek le napisal znani publicist Gopčevič ki trdi o razkrallu Ferdinandu. da le med vojno večkrat skušal obrniti hrbet. Tako ie n. pr. Ferdinand L 1917. poslal v Savojo svojega odposlanca, ki se ie tam pogajal z angleškim delegatom o odstopu Dobrudže in Macedoniie Bolgarski. Fogalania so se razbila samo vsled zahteve bolgarskega odposlanca, da ostane'' Ferdinand še za-naprei na prestolu. Oončevič niše da-He. da ie na Ferdinanda dolgo časa vplival ameriški poslanik, ki le raz-carlu prigovarjal nat prekine zveze s centralnimi državami. Radi te ameriške agitacije ie Viljem podelil Ferdinandu ukor. kar nam tudi leno izpričuje samostojnost Bolgarske napram Nemčiji.
Bo! za svobodo.
NADAL.INE MANIFESTACIJE. Protestna zborovania oo celi Srhlll
LDU. Beograd. 30. lan. Na vsem ozemliu bivše kralievine Srbile so se vršila poslednje dni protestna zborovanja proti nameravani rešitvi la-drauskeea vprašanja in proti pariškemu ultimatu. Tako ie oredsedniŠ-tvo vlade nreielo karakteristične depeše iz Sabca^ Vaiieva. Hruševca. Kraguievca. Skopila. Niša itd.
Dalmatinska duhovščina.
LDU Split, 30. Splitska duhovščina le poslala predsedniku mlnt-strskega sveta nastopno brzojavko: Katoliška lo pravoslavna duhovščina splitske občine, ne videč v pariški konferenci nikake garancije za trajni mir. ki brez Krista In njegovih načel ni mogoč, oosoja vsako deljenje pravic brez evangelskih načel bratstva, enakosti in svobode, ker bi se sicer rodile same žalostne posledice, ki bi neugodno vplivale na nas in naš izmučeni narod. V imenu omenjenih načel obsojamo očitno krivico in nasilje mirovne konference proti našemu jugoslovanskemu narodu In ne priznavamo rešitve, ki bi zahtevala, da se odpovemo svoje zemlle. svojih pravic in svoie krvi.
Nove manifestacije v Splitu.
LDU Split. 30. Snočl so se vršile v Splitu velike manifestacije v čast Wilsanu »n Ameriki. Silne množice so se zbrale na Narodnem trgu. zapele »Oj. Slovani« in potem krenile na obal. kjer je usidrana ameriška vojna ladja. Tu so prepevali rodoljubne pesmi in vzklikali Wilsoou. Na povratku so manifestirali pred poslopjem pokrajinske vlade, zapeij »Bože pravde« In vzklikali kralju, regentu in vojski. Množico Je pozdravil predsednik pokrajinske vlade dr Krstelj. ki je pozval manifestante. naj se mirno razidejo in prepuste stvar poklicanim faktorjem. Masnlfe-stantl so se nato mirno razšli.
Jugoslavija.
AvsfrflsHfi delavcev m bo v Jugoslavijo.
LDU. Dunal. 30. lan. Državni
talnik za socialno skrbstvo Hanusch dementlra vest dunajskih listov, da pride 40.000 avstrijskih delavcev na delo v Jugoslavllo.
»Sovražnik pesnika.«
LDU. Milan. 30. jan. »Secolo« poroča bt Trsta, da so d’ Annunzlje-ve straže aretirale povelinika 45 di-vizile generala Nigro in ga odvedle na Reko. Obdolžujejo ga, da Je sovražnik pesnika.
Bolgarski terorizem v obmejnem ozemlju.
LDU Beograd. 31. »Pravda« piše: Zasedba Caribroda in okolice, ki nam pripada po mirovni pogodbi. Še ni izvršena Bolgari še vedno terorizirajo nesrečno prebivalstvo te občine. Vlada se je večkrat obrnila do zaveznikov v Parizu za odlok o zasedbi. V tem oziru se morajo storiti slcrami koraki, ako zavezniki ne odgovorijo takoj
Otvoritev opere v Beogradu.
LDU Beograd. 31. Prva predstava opere v beogradskem gledališču
bo dne 6. februarja. Dali bodo Puc* cinijevo »Madame Butterfly«. Zanimanje za opero je take velika da sd že sedaj razprodani vsi sedeži tu lože.
Banket vscučlliških profesorjev.
LDU Beograd. 31. Profesorji beogradskega vseučilišča so snoči v hotelu »Imperial« imeli banket v čast odposlancev ljubljanskega lo zagrebškega vseučilišča. Minister prosvete je nazdravil kralju Petro, prestolonasledniku regentu Aleksandru, dekan beogradskega vseučilišča Djordjevič pa gostom in naglasa! nade glede ožjega strupnega delovanja vseh teh treh zavodov. Rektor zagrebškega vseučilišča dr. PoilS je ljubeznivo pozdravil idejo vzajemnega dela za ustvarjanje nove kulture edinstvenega naroda. Prorektor ljubljanske univerze Zupančič le po vda rial potrebo edinosti v načrtu in zaupanju v našo boljšo bo« dočnost.
Trgovski list v Splitu.
LDU. Split. 30. lan. Tukajšnil trgovci nameravajo v Splitu ustanoviti svoi Ust.
Razna poročila.
Franclia fn Celioslovaška.
LDU. Praga. 30. lan. Francoski poslanik Clemens Simon ie sporočil zunanjemu ministru dr Benešu. da le preiel brzojavko svoie vlade v kateri naznanla. da se z ministrstvom Millerand ni Izoremenila francoska politika naoram čehoslovaški republiki.
Za Izročitev VIHema.
LDU. Pariz. 30 lan. »Petlt Parl-sieti« iavlla Iz ofizioznega londonskega vira. da sta Millerand In Nitti spreiela povabilo Llovd Georgea h konferenci kjer se bodo sklenili na-dalinl koraki v stvari izročitve bivšega nemškega cesarla. V angleških dinlomatičnih krogih prevladuje mnenie. da se bodo upoštevali nemški pomisleki v tem zmislu. da se revidira Usta krivcev volne in nemara tudi skrči.
Kotčak ušel bollševlkoni?
LDU. Washington. 31 lan. Iz Honnlulula se poroča: Admiralu Kol-čaku se ie posrečilo, da le ušel boU-ševiknm.
Judcnič na svobodi.
LDU. Stockholm. 30. taa. Vslod
posredovanja zavezniških miši! pri estonski vladi le bil general Judenlfl zopet izpuščen na svobodo.
Valutno vorašanle na Madžarskou,
LDU. Budimpešta, 30. lan. Nasproti vestem, da se bodo na Madžarskem kolkovali bankovci in prt tem odtegnilo 35 %. ugotavlja »Az Uisag« na nodlagi naznanila finančnega ministra barona Koranvia. da vse te vesti ne odgovarjajo deistvu. Finančni ministeT ie proti kolkovaniu in spoh sodi. da ima o tem vprašanja odločevati narodna skupščina
Požar na bivšem cesarskem dvoru.
LDU Dunaj. 31. Snoči je nastal na dvoru požar ki je naprav'! pre ceišnjo škodo Ggenj Je pravočasno zapazila straž * angleške \eparaclj-ske komisiie. Naspal te v ^ubah nave dene komisija <1 -e i.ahalalo v le-opoldlnskem traktu dvora to v katerih je svoičas stanoval nadv.ijvo.1a Franc Karel, oče ccsaria Franca Jožefa.
Gospodarstvo.
BORZA.
t,DU. Curih. 30. lan. Tečatl. Devize: na Dunal 2.05 Praga 6.00. avstrijski bankovci žigosani In nežigo-sanl 2.25.
LDU Dunal. 30 lan. (CTU) Te-čali: Devlza na Curih 4675. Tečaji v prosiem prometu: Zagreb 245. 260. Praga 320. 345. kronski .bankovci SHS 225. 245.
LDU. Dunal. 31 lan. Curih 4675. Kurzi v prostem prometu: Zagreb 237 -247. Praga 317—332. SHS-kro-ne 225—245.
•
-f Sladkor v Budimpešti stane
kg 23—27 madžarskih kron, v našem denarju okrog 11—13 K.
+ Beograjska občina Je prejela Iz Rumunije 30 vagonov petroleja, ki stanevna obali Save po 4.60 dinarjev liter.
Gledališče.
MIGNON.
»Mlgnon«. S solisti, z zborom In orkestrom, ki ga ima naše operno gledišče v letošnji sezoni na razpolago, Je mogoče doseči če ne popolno, vsaj dostojno in v celoti zaokroženo izvajanje izbranih opernih del. To pesem lajnamo že od začetka sezone. Ce jo nekateri gospodje, ki se neprestano jeze na sitne in brezobzirne operne recenzente, niso mogli ali pa niso hoteli razumeti, jo Je dobro razumel vsaj mož, ki ga jc letos gledišče vzelo med kapelnike in mu hotelo milostno dovoliti dirigiranji neslanih operet. Ta mož ni mnogo besedičil, marveč je korajžno zavihal rokave, se je lotil dela z le pravemu umetniku lastnim navdušenjem, s pridnostjo in eneržijo. Uspehi so se kmalu pokazali. »Hoffmanove pripovesti“, nato pa kmalu »Prodana nevesta", obe uprizoritvi ste svedočili, da dobivamo čezdalje lepše operne predstave. Vseskozi vestno in natančno naštudirana „Mignon“ pa je dokaz, da Je bila zgoraj navedena trditev upravičena. Pri nobeni dosedaj uprizorjeni operi
ni orkestralni part bleščal v tako sijajni. mojstrski izdelavi. 2e uvertura mi je napravila nepozaben vtis. Prava naslada Je poslušati tako imenitno naštudiran orkester, v spremljavi nežen In skrajno decen-ten (niti enega recita'va v vsej operi ni zabrisal), vt samostojni vlogi zopet enoten, v plesnu ritmih na las točen. Pa ta dinamika v trobilih! In še v arpežijih harfe sem čutil natančnost dirigenta, ki c' lada ves orkester suvereno ln ima naravnost sugestiven vpliv na godce. Izvajanju orkestra vsa č isti
Zboru se Je očitno poznalo veselje do stvari. Bil Je no živahnem ternpu orkestra v začetku prvega dejanja podžgan hi je pel z navdušenjem. Nasprotno je pa v zadnjem dejanju s strogo ritmično in lepo dinamično prednašanim zborom za odrom dokazal, da ima zmožnega korepetitorja. Dober vtis odra kvari le večno šepetanje posameznih pevcev in pevk, ki motijo pač najbolj soliste. S to grdo razvado takoj proč!
Pa k solistom. Gdč. Thierryjeva se je poglobila v vlogo nesrečne Mlgnon ter Je imej« r petju Ib igri
dovolj občutenih momentov, dasl bi se njen temnobarvani in poinozvočni glas, prijetnejši v višini kot v nižini, lepše podal Carmen kot Mignon. Bila Je najboljša v pesmi »Poznaš deželo, kjer oranže cveto,« dalje v drugem dejanju pred zrcalom in v dramatično prednašanih recitati-vih začetkom izpremembe. Naša opera je pridobila v gdč, Thierryjevi dobro in vrlo pevko.
O. Kovaču so dali vlogo Viljema Meistra in bal sem se. da ji ne bo kos. Res, da mu vloga ljubimca ni bogvekako dobro pristajala, pač pa Je v pevskem oziru popolnoma zadovoljil. Odlikoval se je zlasti v ariji »Ne plakaj več Mignon«. Napreduje in mirne vesti mu lahko vodstvo poveri eno ali drugo tenorsko partijo. Domačin je, priden In vesten je. zakaj pa ne? — V vlogo starega pevca Lotarija, ki išče s trpečo Mignon, čeprav ne ve. da Je njegova hčerka, se je pohvalno uži-ve! g. Rumpel. Izkazal se Je v dvospevu »Ve ptice lastavlce« ln v zadnjem dejanju^
Vloga koketne Flline je dobro prlstojala gdč. Oajevl, Id ni kolora-turka par ezelemc, pač p« Je vseeno
s svojim drobčkanim in gibčnim glasom dovedla svojo partllo do precejšnje veljave, tudi do zaslugi tihega orkestrovega spremljanja. O. Trbuhovlč je bil prav dober Laertes. gdč. Vrhunčeva navihan študent Friderik. Ce povem še, da je vodstvo poskrbelo za lepo inscenacijo opere. Je » tem moj nehvaležni posel recenzenta končan ln le želim, da bi uprizoritve bodočih opernih del stale na višini izvajanja opere »Mignon«. G. kapelniku Brezovšku pa Iskrene čestitke!	Z.	P.
•
»Brezdno«, dramo človeških ciničnih mask, za katerimi se skrivajo mostovi od duše do duše, smo videli sinoči na našem odru v stvari primerni Interpretaciji nekaterih momentov. Prvo in drugo delanje sta živahni, medleiši le konec, ki ie pre-monoton. Drama ne izveni v pozitivnem smislu, ln ni sklenjena z močnim akcentom, kar Ji je v škodo. — Glavno žensko vlogo Je giumlla g. Saričeva, junaka-neiunaka Pa g. Gabrščik. Dober je bil, kar se vobče lahko reče tud! o gospe Ro-gozovi ln deloma o g. Pregarcu. Avtor Je vprizoritvi prisostvoval
-f Emisijska banka SHS o tvori
v najkrajšem času svojo podružnico v Splitu.
+ Za prebrano- In obnovitev mesta Skoplja je dala beograjska vlada na razpolago 60 000 dinarjev.
-f Geodetska akademiki se ustanovi v Sarajevu Odpre st 1. septembra. V ta namen se že pripravljalo prostori, ki Jih Je kupila držav« za 510.000 kron.
-f Ameriški sladkor za našo državo. Ker so nam Čehoslovaki hoteli za sladkor zaračunati tako vt-soke cene, da Jih ne bi mogli prenesti. se ie sedaj naša vlada obrni!« na Ameriko, ter upa. da bo mogla dobiti sladkor iz prekoceanskih krajev po nižjih cenah kakor iz Cehoslovaške.
4- Železniška proga Užlce-Var-dlšte. Bosanske In srbske železnic« bi trebalo zvezati s kratko progo, ki bi šla od Užic do Vardišta. Na ta način bi bil velik del Srbije zvezan po železnici direktno z morjem (a pristaniščem GruŽem). Naše časo-plsie se vsled tega zelo zavzema z« zgraditev proge Užice-Vardište. Id bi bila najprikladnejša ln bi sorazmerno malo stala.
4- Izvoz živine Iz Hrvatske bo glasom vesti iz Zagreba, v najkrajšem času skrčen na minimum. Vsafc! izvoz živine se bo v bodoče., strogo nadziral.
+ čilski soliter. V Ljubljani. Miklošičeva ulica, 8(11. se nahaja pisarna »Delegacije proizvajalcev čilskega solitra za lernliestvo SHS.« Vodi lo kot poddelegat (za Slovenilo) kmetijski strokovnjak dipl, agr. A. Jamnik, glavni delegat Irt osrednll urad te delegacije pa ie v Reovradu. Ta ustanova se ne peča z nikako trgovino, temveč je njen namen le, da dale vsakomur brezplačni pouk o najboljši porabi bodisi umetnega gnojila. — Kdor želi. d« se mu tudi vsa tiskana navodila It! poučni spis! brezplačno dopošiliajO, naj lavi svol naslov ljubljanski pisarni omenjene delegacije.
Dnevne vesti.
— Sokolski sistem se ima v smislu ukaza naučneua ministrstva uvesti pri pouku telovadbe v vseh Iuro-slovanskih šolah. Obenem se združi s sokolstvom organizacija četništva (skavtov).
— Potovanje v Nemčijo. Deželna vlada v Salzburgu naznanja, da delavci, ki potuiejo v Nemčijo, ne morejo prestopiti meje, akt- niso izpolnili nastopnih pogojev: l. imen morajo poleg vizuma avstrijskega zastopnika tudi vizum nemškega zastopnika ( urad za potne liste). 2. dobiti morajo od politične oblasti onega kraja, kamoi žele potovati, potrdilo. da prihodu njih samih ali članov njih družine ni ovire. 3. nabaviti si morajc potrdilo delodajalca, da so spreieM v delo. oz. da bodo sprejeti. 4. potni list ne sme biti sta-reiši od Irta dni.
— Naši železničarji iz Zagreba nam pišeio: 7. vso paro se le delovalo za razpust ravnateljstva drž. Žel. v 1 .jubilant, da se nas dodeli zagrebškemu ravnateljstvu. Da pa nismo erlvde stanovanj na nalbolišem Stališču, evo vam dokaza! Nastanjeni smo po hotelih In čidte s kakšnim komfortom! Boli podobno in-temaciti kakor pa bivališču državnega uslužbenca Zamazana okna sem In tla tudi pobite šipe. da ti piha zefir že na itak premrle ude. Odeta umazana in k* toliko, da tc zfufrai ne naideio trdega v koritu, (vsa* tako smrmn nazlvliafl poslrho. katera ne odvovaria sanitarnim prednisu) Ali ima soba In omara kiinč. kamqr hi spravi? potrebno prtltatro. zato se ne brisa nihče. Prepuščeni smo nemili usodi! Prcdno ste nas ločil? od naših, družin iti lastnega doma. Domislili h? prete in ure-diU bivališča tako. da bi se vsal za Silo izba talni
— ljubljansko avstriisko zastopstvo pozna še vedno samo f aibach. Lutfenherst Itd. Naša vlada bi morala vendar gledati, da se naša imena imenujeio samo v našem ieziku. ker tudi Avstrija zavrne dosledno vsako pismo, ki ie naslovljeno na Dunaj. Oradec itd.
— Pri italllanskent konzulatu v Lfuhliani so uvedli gospndie čudne manire, ki so skraino nenriletne za Hudi. kateri Imaio s konzulatom ooravka. Mnogokrat moralo čakati Stranke po ure in ure. ker v uradu nt nobenega uradnika. Ako sledniič kdo pride se Hm zgodi, da Hh kratkomalo odpravilo in lih naroče za drugi dan. Da ie takšno nostopanie nrl današnjih Drenočevalnih in Drepotovalnih razmerah skraino brezobzirno, menda ni treba še nosebei Dovdarfati.
— Vlom v Kočevlu. Neznani vlomilci so te dni vlomili v trgovino Adolfa Schleimerla ter odnesli za 20 000 K raznega mahufakturnega blaga.
— Okradena voivodlnia. Vlom-Heno le hilo v grad Rogenšperk. ki ic last nemške voivodinie Meklenburg. Odnesli so za 14.900 K raznega blaga in dragocenosti.
— Trboveljska oremogokopna družba razpisuje javen natečaj za zgradbo lastne palače ob Aleksandrovi cesti. Opozarjamo zainteresirane kroge na današnji oglas.
— Opozarjamo na današnji oglas domače slovenske tvrdke Verdnik & Žnidar. Tvrdko priporočamo vsem domačinom, ker ie prvovrstno jugoslovansko podjetje.
Lnibfi&oa.
= 0oo7ar»amo ponovno na ustanovno zborovanje Narodnega sveta za zasedeno o/emlie. Ul se vrši dane« dopoldne ob 10. url v Mestnem domu.
— Shod lavnih In privatnih na-6tavHencev se vrši v nondeliek 2. t.
m. ob pol 11. url dop. v velik! dvorani Mestnega doma. Sklicuje ga načelstvo NSS.
— Dijaški transport na Dunaj.
Udeležnik! dijaškega transporta na Dunaj dne 3. febr.. ki žele zacariniti svolo prtljago v Llubliani. nai prineso isto dne 2. febr. ob 14. url na glavni kolodvor.
— Za diiake Iz zasedenega oze-miia ic nabral g. Josip Ivančič, ka-varnar v Zvezdi, med svojimi gosti 1800 K. Iskrena hvala.
= Sodbe proti verlžnikora. Zad-nle dni je hilo zopet izrečenih večle število obsodb proti raznim trgovcem i. t. d. zaradi naviiania. tihotapstva lii veriženla. Trgovci so se vsi pritožili.
= Blre ni liofel daiatl duhovščini. Ljubliansko deželno sodišče le včerai obsodilo na 14 dn! strogega zapora kmeta Franceta Rota. 62 let starega, očeta 5 fantov in dveh hčeri, posestnika v Zalesu. domovini *Ob-loškega Tončka.« Rot se ie upira! biri In le izvrševalneva organa nagnal: »Za biro bom laz tebe obril s cepcem. Vsi s farli držite! Ce ne greš z mciega hleva, te na mestu hudič vzame!« Tudi niegova žena Te bila huda ter ie vzkliknila: »Nai duhoven zarubi enega otroka T«
= Denarnico z legitimacijo je pozabil neki železničar v soboto dopoldne v prekajevalnici Chalupnik na Starem trgu Zglasi sc nai tam osebno v cvrfto izročitve.
— {zgubila se Je v torek zvečer fz Narodnega doma grede zlata zapestnica. Ker le ista drag spomin, se nalclireli naproša, da io izroČ1 proti primerni nagradi v upravni-štvu »Jngnsinviie«.
Maribor.
Ekspozitura urada proti navijanju cen. proti verižnikom in tihotapcem je začela poslovati v Mariboru. Ekspozitura bo Imela dovoli hvaležnega posla, ker po Mariboru mrgoli kot mravelj raznih verižnikov in tihotapcev.
Slov. mestno gledališče. Za prihodnji teden se pripravlja v mariborskem gtpdališču »Hasanaglnica«. Ravnateljstvo ie dalo za to uprizoritev napraviti popolnoma nove kulise in obleke
Ro?»r. 28. pr. m. je nastal vsled kratkega stika električne naneltave ocen? v Malbfirthovl tvornlc! za ustnic. Openl le predrl streho tet ie tako nastala nevarnost, da se razširi na Sosprtnig poslopja Neumorni požarni hrambi se je končno posrečilo ogenj omeUti in pogasiti.
CeKe.
Oncrni In operetni večer, ki ic
bil zadniič odpovedan se bo vršil v nondeliek 2. t. m. v mestnem gledališču. Spored ostane nelznretuenlen. 7.c kunliene vstonnfce ostanejo ve-liavnc za to prireditev.
VSEM SRBOM. HRVATOM IN SLOVENCEM!
Na jugu Srbije, blizu bolgarske
meje. se nahaja mestece Smdulica, »mesto okostij«, kjer so pomorili Bolgariji za časa okupacije 5—600?) izbranih Srbov.
Po oslobojenju se je začelo v prisotnosti mednarodne komisiie izkopavanje teh žrtev bolgarske besti-jalnosri, — in pokazalo se je nešteto grobišč po celi okolici, po polju, po gozdu in celo po prepadih leže tl mučeniki, ki so zakrivili samo to. da so bili Srbi! Naravnost z rafiniranim barbarizmom so opravljali Bolgari tu svoj krvniškl posel, vezali so svoje žrtve, fih prebadali, vleki! jim kožo s P - en, jim iztfkali oči — ter iih pote’ ele pobili'
Svobodna domovina le dolžna, da se spomni tistih, ki so dali svoje
življenje za njeno osvoboditev.
Zato se je osnoval v Surdulicl »Odbor Ta podlzanle spomenika mučki ubijenim Srblma,« da s pomočjo domovine zbere vse posmrtne ostanke teh terorlev in iih shrani v skunni grobnici. Na to grobnico se bo sezidala kapela, v kateri se bo shranilo vse. kar je bilo v zvezi z mnčeniem in ubijanjem. V zvez! s tem spomenikom se bo zgradila kot sestavni de? spomenika bolnica, ki nai služi potomstvu.
Spomenik bo kulturna naprava, poleg tega po zgodovinski dokument strašnih časov, kot iih ti! nikdar do tedni videla Srbita.
Odbor računa pri svoiem delova-nln na podporo vseh bratov v ln-eoslaviii in upa, da mu bodo pomagali S prnstovollnimf darovi, s prispevki veselic in koncertov, da tidej-sfv? svol namen
Vse prispevke jo poslati neposredno Odboru.
Odbor r.a podiranje soomenlkn mu5-k? nhHonln? Sr Mm a, SurdoHca,
POMOŽNA AKCIJA ZA PETROGRAD.
Ruskij kružok prosi in vabi te enkrat vse človekoljube in prijatelje Rusije, da bi sodelovali pri akciji. ki so jo započele rodoljubkinje In rodoljubi v Beogradu. Gre za pomoč stradajočemu Petrogradu.
Srbi so se stvari oprijeli z veliko vnemo in akciji so stopile na čelo najodličnejše in najvplivnejše osebe naše prestoiice. Mar naj bo pri nas drugače? Kaj nam n! trpeča Rusija prav tako blizu?
Da se o stvari pogovorimo in vloge razdelimo, vabi podpisani odbor vsa kulturna in karitativna društva na sestanek dne 5. februarja ob 8. uri zvečer v prostore Slovenske maitee. Kongresni trg št. 7.
Zlasti pa prosimo sledeča društva. da se po svojih odposlancih sestanka zanesliivo udele:
Splošno slovensko žensko društvo. Društvo jugoslovanskih novinarjev. Društvo tugoslovanskib do-brovolicev. Društvo političnih preganjancev, Jugoslovansko napr. aka-demično društvo Jadran. Narodni dom. Akad. društvo fugoslov. tehnikov v l.iiib'jani. Slov akad društvo tehnikov »Danica«. Udruženje jugoslovanskih akademičara Begunaca. Odsek Ljubljana. Zveza slovenskih odvetnikov. Slovensai »Rdečt križ«. 0'asbena matica Matica Slovenska. Slov Šolska Matica. Ljubljansko učiteljsko društvo. Društvo slovenskih profesorjev. Gospodarsko napredno društvo za St. Jakobski okraj. Češka Obec. Telovadno društvo »Sf-kol« I b.a okra' St Petcr-Vodmat). Telovadno društvo »Sokol« l. (Krakovo-Tmovo-št. Jakob). Telovadno društvo »Sokol« v Ljubljani Narodni dom. Družba sv. Cirila in Metoda D Sv C iM mestna ženska podružnica. D. Sv. C l M §t Jakobska moška podružnica. D. Sv. C I M St. lakobska ženska podniž-nica. D. Sv. C I M St. Peterska moška podružnica. D. Sv. C i M St. Peterska ženska podružnica. Delavska Zveza kat. političnega društva Narodni dom. Slov. pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Zveza slov. pevskih društpv v I-jubljanl. Društvo slov. tič?teliic, Telovadno društvo »Sokol v Šiški. Telovadno društvo »Sokol« občine ^ič. Zveza dobrodelnih društev v Liubliani. Zveza jugoslovanskih železničarjev. Osrednji odbor v LJuhliani. Lfublianska sok.ilsko žima. c,oven^ka 'doteka /veza. Zensko telovadno društvo v l lubllani. Slovenska krščanska «wv ctfalna zveza. Slovensko učiteljsko društvo. T.eonova družba. Vlncend-
3.-.,XUn r’ T '"Ml-mf
Ce bi bili kako društvo izpustili, naj se nam to blagohotno oprosti —
ni nam popolen seznam na razpolago — in naj to ne bo povod, da bi se društvo temu človekoljubnemu delu odtegnilo. Vabljeni so pač vsi, ki imajo odprto srce In odprte roke za trpečo deco Petrograda.
Ljubljana, 31. januarja 1920.
 ____________________________ODBOR.
NSS.
Ustanovni občni zbor krajevne organizacije NSS za kollzcjslti okraj v Ljubljani se vrši v sredo dne 4. februarja točno ob poi osmih zvečer v restavraciji »Novi svet« (Prešernova soba). Vobitno somišljenike m somišljenlce, da se ustanovnega zborovanja zanesljivo udeleže.
Shod NSS. v Novem mestu. Danes v nedeljo se vrši javen shod Narodno-socijal. stranke v dvorani g. \Vindischeria v Kundiji. Somišljenike Iz Novega mesta in okolice opozarjamo na ta shod in Jih vabimo. da se istega polnoštevilno udeleže.
Shod NSS. v Celju. Četrtek dne 29. t. m. ob S. uri zvečer vršil se je v Celju pri »Kroni« jako dobro obiskan shod. kateremu je predsedoval tov. Žabkar. O političnem položaju, delovanju vseh dosedanjih političnih strank, občinskih volitvah ter o strankinih zadevah poročal ie v daljšem, poljudnem govoru tov. Est i z centrale. Navzoči ao izvajanjem sledili z zanimanjem ter ista t stvarnimi medklici in splošnem pritrjevanjem odobravali Tov. Bobek . je v kratkem, a jedrnatem govoru obrazložil smernice prvega dela Na-rodno-socijalistične stranke v smislu svojih načel, kar !e izzvalo navdušeno odobravanje. Tovariš Žabkar predlaga resolucijo proti laškemu nenasitnemu hnperijalizmu. ki je bila soglasno sprejeta. Slednjič predlaga tov. Est. da se današnji shod pridruži resolucijam svojih tovarišev v Mariboru s posebnim ozirom barbarskega in nesocijalnega nosfopa-nfa mariborske »fnternacfkmafe«. kar se soglasno tn z ogorčenjem spre?me Ob pol 11 url zakliuč? predsednik s pozivom, da se vse združi v naših vrstah k vstrajnemu delu leno uspelo zborovanje, icl le donesM za tiskovni sklad tudi lepo zbirko
230 Vrr*u
Šport in turistika.
Motorni klub. Dne 2. tebruaij* ob 9. uri dopoldne se vrši v rtsiuv-racljl Novi svet v Prešernovi sebi, obenem z občnim zborom klulvi slovenskih kolesarjev »Ilirija«, ustanovitev motornega kluba, na katero se vabiio vsi motociklisti.
Turnir ljubil, šahovskega kluba v kavarni Evropa. Četrti dan. Položaj se ie že precej iziasnil Dobili so Poljanec proti inž. Vaeail. Zupančič proti Torošu. dr. Čadež, ki ie ponudil remis a na ic nasprotnik odklonil, proti prof. Vaeaji. Kragelj proti Ka-literni. Ferjan proti Albertu, dr. Puc proti Dolencu. Stanie po četrtem dnevu: Fcrian. PoHanec 4. dr. Čadež, Zupančič 3. Kraceit. Torn§. prof Va-gaia 2. Dolenc. Kaiiterna. dr Puc, inž. Vagala 1. Albert 0.— Turnir se nadallulp v torek.
Društvena in uradna obvestila.
Splošna gospodarska zadruga zi Slovenijo v Ljubljanil bo z dnem 3. februarja delila svojim članora mast. olje, kis. milo. kavo in šib', e (vžigalice.) Mast se bode oddajala; samcu kg 1/2. kdor Ima svoje go-.spodinstvo kg l, do 2 oseb 2 kg. do 4 oseb 3 kg. do 5 oseb 4 kg In čez 5 oseb 5 k«. Olje se bo delilo na iz-kanico pol litra, kis I liter, milo in kava v poljubni množini, šiblce t zavitek. Vrstni red: Dne 3 febr od član .štev. 1—2»H), od 4. febr od 201—400. dne 5. febr. od 401—600. dne 6. febr. od 601—800. dne 7 febr. od 801—1000. dne 10. febr. od 1001 do 1400. Ob tej priliki bode vsak član dobi! pri blagajni tudi nakupno knjižnico. Načelstvo.
Člani (n članice »Društva zasebnega uradništvj Slovenije*, ki so se svotečasno priglasili sa cenelo dobavo blaga proti takojšnjemu plačilu, nai se nemudoma zlease v društveni pisarn!. Gosposvetska cesta, št 12, fl nadstr.. Mer dobe takozvane 'z-kaznlce. — Društvo zasebnega umd-nfštva Slovenile v Ljubljani.
Srbohrvatskl jezikovni tečal s« prične v tnrek. 3. februarja v Virantovi hiši lakoha ’T2 štev 2. n nadstropje, ob V4 na 19 In se b« vršfi vsak torek !n petek oh omenjenem času Člani se sprejemajo vsakokrat pred uro.
Pokrajinske vesti.
V Bistrici v Rožu se le vrši! preteklo nedello laven ljudski shod. ki le bil zelo dobro obiskan. Govorili so zastopniki vseh strank. V soboto 24 L m. so preplavili nemškutarji Bistrico in sosednje vasi v Rožu z letaki kateri hujskajo proti naši državi. Žalostno pri tem ie posebno dejstvo, da se puste vfeti na nemške limanice otroci slovenskih starišev. ki raznašalo in vsiljuieio letake. Mladi ljudje nai bi pomislili na posledice, ki iih utegne imeti takšno protidržavno postopanie za nie.
St. Jani v Rožu. Poročil se le g Hornbek. Slovenskemu koroškemu bojevniku naše iskrene čestitke.
Na Vrhniki se je razpaslo veriž-nlštvo do neverjetnih mej. Veriži vse, mlado in staro, reveži in bogataši. Bili so slučaji, ko so prevažali celo ljudje, ki sede na milijonih Čez demarkacijsko črto polne vozove lesa. prid lesom tobak In živila. Vrhniške gostilne so polne elementov, ki zapravbajo s pijančevanjem hi igranjem lahko In hitro zasluženi denar. Ako državna oblast verižništva že ne more zatreti, naj vsaj omeji to brezmejno pijančevanje in hazardl-ranle. ki vpliva nalezljivo tudi na Iftidi. kateri so se dosedaj verižnUkl sVttšnlavl še ustavllall. Za red skrbe še nalboM srbski vojaki, zato pa so f-urtl r*rl verižnišk? gospodi nad vso
mero osovraženi. Kjer le morej« ščufeto prebivalstvo proti nflm. zl*» stl r>a hutskato Dudi s tem. da skušajo Srhom naprtiti vse tatvine, kf se v zadnjem času na Vrhniki In ▼ okoild silno množe.
Kočevle. Kočevski Sokol priredi danes v prostorih hotela »Trst« <>b 8 zvečer Sokolski plesni venček g raznim razvedrilom, kamor vabi vse svoje člane, prijatelje In znanca. Vstopnina 6 kron za osebo.
Iz šaleške doline se nam pritožujejo. da poštni uradi no naročilu ravnateljstva nočelo sprejemati zme5-kanih ali zamazanih bankovcev, Klluh temu pa pošte same no navad! iznlačiilelo takšen denat Izgovarjat« se. da dobivajo iz LluhHane no navadi slabe bankovce, dočim obdrže lepše tamkaj.
Braslovče. Poročata nam: Tukajšnja veleposestnica baronica Kno bloch je dohila pred kratkim ?g Avstrite pismo, ki je bilo naslovljene na Frassiau Untersteiermark hi Deutschftsterrelch. Da le ga baronica pismo sprejela, n? samo na sebi nič hudega, hudo fn~nam nerazumljivo le le to. d?» pošta takšnih pisen* odločno ne zavrne Skratul čas da takšna Žallenja /bnkrat za vselej nehalo
Izdajatelj in odg. urednik A. Pesp?c
Mali oglasi. Proda se: Proda se takoj dobro idoča trgovina za modiatinjo z bogatim Bkladi-SČem. Anton Senčar, Prešernova ulica 19 v Ptuju. 166	Prodani 1 kočijo lahka, napol krita ckoraj nova, 2 kobili 170 cm visoki, stare po 7 let in ste z« vsako vožnjo. Več se izve na Karlovški cesti Štev 11 v Ljubljani. 146
	Proda eo takoj ncetilcnski aparat z vso napravo in »Francis Ssng turbine s 6 HP* Več so poizve no licu mesta pri Alojziju Stroj, gostilna in trgovina z leaom v Žapužah, p. Begunje pri Lescah, Gorenjsko. 159
Umivalnik, že rabljeni ženski pol Čevlji št. 38 ptodam ceno. Naslov v Upravi. 170	
	Lepo bukovo ogije ee dobi na Emonski cesti 10. 156
Proda se majhna hišica z vrtom ob veliki cesti, Brunavas St. 13 pri Mokronogu. Pismeno ali ustmeno se h-ve: Restavracija Petrovče pri Celju.	
	Prodam moške obleke, harmonike, visoke čevlje, ženski uri, briljantni prstan, zapestnice Ogleda *e »d 10. ure v soboto in nedeljo, Študontovska ulica 11. Uršula Bebcr.
, Motorno kolo, skoraj novo, 2 '/s	
Dvu toiiiir.a. ki hi pridno in do-
Dopisovanje Sn že-nitne ponudbe:
Renna feni 1n» ponudba. Mladenič
Jiočno, novo pneumatiko se pri.da ra K. Ogleda se v mlekarni v Vojaški uitci št. 10:	161
Frexo, skobolnik, mizno okrožno *»«o In lej.no etruga!no mizo proda takoj Električna družba*, Ledenico, Koroško. Zglasiti 60 za ogled in poga-•l*J L«r'	Araejc,	pošta	iu	jjo-
Kupi se:
Glasovirje in pianine kupujeUskso
Ropaš, graditelj glasovira Zagreb, Mcs-nička ul. 15. Telefon 23-04.	117
SE&sibe:
Išfem poštenega mlinarja * hrano
in stanovanjem ali brez, nastop takoj. Naslov pove uprnvništvo.	16®
v pisarni.	B®
Rama:
Akndcmlk išče prazno ali opremljeno sol>o proti nagradi. Ponudba na upravo pod .Vslrajnost 10*	^
. Soliden gospod i?če mesečno	  ^___
6obo. čo možno s posebnim ulindom. vajen lesne trgovine in poljedelec s crortetvi
 O ,1,..,. Dobra i nrec jšnjo vsoto prihrankov. Ponudbo, breQ8lVI
:e mogoče s sliko s- prosijo pod .Zadovoljna bodočnost 735* na .Anončni zavod*, Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo uabr. 5.	144
1J pii-
Wetap|p podgan, niiii in uta
Vzorce
in m
Dopisi se prosijo pod šifro »Dobra plača* na anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana. Kongresni trg 3	149
<• j p i* | Čl
„Gostilna se da na račun pod dobrimi pogoji. Obrt je v dobrem stanu zemlja na raz .olago Vpraša i-e i,n Anton Petauer Šmarje pri Jelšah. (Slovenija.)	1®®
Kolodvorska ulica 39
se pnporoca v pokončavanje pod- p0 |zherj nazaj vrne. gan, misi, ščurkov, rusov, ptenlc, moljev itd. z različnim! novoiz-najdeniml povsem zanesljivimi v zvezi s posebno metodo. Uspeh zajamčen. Spričevala na razpolago.
seznaniti v svrho ženitve z gospodično primerne starosti, ki bi hneia samostojno boljša posestvo, že vpeljano gostilno ali trgovino. Vdove t 1 ali 2 otrokom« niso Izključene. Ponudnik je |
Zahtevajte *Jugoslavije* *»
vseh gostilnah, kavarnah. in brivnicah ! Pridobivajte naročnikov!
Franjo Paar, Varaždin,
Brzojav Paar Varaždin
Ustanovljeno god. 181*
Prva hrvatska trgovina panjev in Čebelarskih izdelkov. Lastni izdelki umetnega satja.
Tapetnik in dekorater
M. ZOR
Kolodvorska ulica 89.
so priporoča v napravo žimnic, vzmetnih žimnic, divanov, otoman, dekoracij, zastorov in tapeciranja sob, katera dela izvršuje priznano solidno in po nizkih cenah. Prosi blagohotnih naročil.
Prva gorenjska razpošiljalo« IVAN SAVNIK. Kranj.
Vžigalniki
na bencin vsake vrste se dobijo v vsaki množini najceneje
pri IVAN SAVNIK, KrauJ.
Poravnajte zaostalo naročnino takoj, da se Vam pošiljanje Lista ne ustavii
BSaSŠk'
Rlči Scagnetti naznanja v svojem in v imenu svojih bratov Zdravka in Romana pretresljivo vest, da je njih nadvse ljubljeni dobri in skrbni oee, gospod
arhitekt
Valentin Scagnetti
mestni stavbenik, posestnik in tovarnar, načelnik zadr. stavbenikov v Sloveniji
po dolgem mukepolnem trpljenju danes v soboto 31. januarja mimo preminul, zapustivši mnogo prezgodaj svojo ljubljeno deco.
Pogreb našega nepozabnega očeta bo v pondeljek ob pol 4. popoldne iz hiše žalosti Šelenburgova ulica 6 na pokopališče k sv^Križu.
Blag spomin in večni mir ljubljenemu očetu.
V Ljubljani, dne 31. januarja 1920.
Francosko-jugosl. komerc. družba
Pariz - ------- Zagreb
Toiletno milo od 5 K do 35 K. Kolinska voda 70° garantirana. — Razstava in prodaja v drogeriji „Adrlja“. Šelenburgova ulica Stev. 5.
Na debelo posebne cene. isi
Kupujem staro zlato in srebro
::	po najviSjih dnevnih cenah. ::
Velika izbira zlatnine, ur, srebrnine in briljantov. Popravila izvršujem v lastni delavnici toftno in solidno.
Pe^rl i	PM®r*
■src lisestasnassam tsUSS X'Jr ^S3 13 ■Birumrns    
i!K3S£S3SSj»
Strycbnin ima v zalogi oblastveno koncesijonirano pro-j daja strupov in drogerija
A. Kauc, Ljubljana, Židovska ul. 1.	1
Naznanilo!
Vljudno naznanjava, da sva prevzela staroznano
galanterijsko trgovino
V. Si RK, nasl. v Ptuju.
Prosiva, da se dosedaj izkazano zaupanje ohrani tudi nama ter zagotavljava, da se bova potrudila sl. občinstvo kar najbolje zadovoljiti s solidno in točno postrežbo.
Z odličnim spoštovanjem
V. Sirk nasl. Snoj & Urbančič.
PTUJ, 10. januvarja 1920.	125
NAZNANILO 1	”
Naznanjava slavnemu občinstvu, da sva otvorila na Poljanski cesti štev. 12	H
lijiUiojii ifiBi alelje za flai in pofii.
Nahajala sva se pred vojno v inozemstvu v sa-movelikih mestih, n. pr. v Bruslju, Berlinu, Bukarešti, Dunaju itd. ter sva s tem pridobila možnost slavnemu občinstvu postreči z najsolidnejšo postrežbo ter najboljšim delom. Ker imava na razpolago modne žurnale vseh najnovejših številk in vrst zamoreva postreči z najnovejšimi kroji.
Se priporočata diplomirana krojača
Verdnik & Žnidar.
	
	
Ima levljarsKa zadruga v Pliijii
sprejmo večjo 'število dobro izurjenih
mmpoioni
takoj v delo. Plača po dogovoru. Dopisi ae pošiljajo na zgornjo zadrugo.
Kina železu ato vino
I lekar ja „Piecollja“ v Ljubljani,
Dunajska eesta, krepča malokrvne,
I nervozne, oslabele odrasle in otroke. Narofiiln proti povzetju.	168
proda trgovino za špecerijo in kolo-nijale 8 pisarno in skladiščem (blagom) na najprometnojem kraju v Celju; nadalje za tvomico sposobno poslopje j blizu kolodvora. Oglasiti se je pri zastopstvu Gosposka ulica 6/1. v Celju.
KONCERT !!***“ Krznarska meda 192®
pondeljek dne 2. februarja zvečer svira
Ljubljanski orkester
v restavraciji,Zlatorog*.
Cigaretni papir
sledeče vrste:
Club m Ssmum
priporoča na debelo;
J»Papimlca“, ljubljena, Mesini trg 11.
3 rodbine
je strankam na vpogled in se izdeluje v najkrajšem času.
&Jjjpaajem veveričine in polhove kože, vsako množino in po naj višjih dnevnih cenah.
Strojenje vsake vrst kož na kosmato.
IUDOVIK R©t, krznar
Gradišče 7 nasproti dramskega gledališča.
TVORN1CA LAKOV BARV.
'V'
Altstetten-Ziirich, Švica
Zaslepili za JipMio: lHifi fil. M lis I. k. k Inudi:
Imam naprodaj večjo množino
brezovih debel
za kolarsko obrt.
Vpraša se pri Ivan Bohinc - Medvode. 128
Dr. ALOJZIJ ŠLECHTA
je otvoril po mnogoletnem zdravniškem delovanju v tu- in inozemskih bolnicah zdravniško prakso in ordinira za
(jb lile
kfrurgične in splošne bolezni. Ljubljana, Dvorni trg 1.
od 10-12 In 3-4.
skupno iščejo stanovanje obsto-1 m 1 f £ ■ lake’ lakove. biu;ve 111	hoje kakor tudi
ječe iz 6-7 sob, kuhinje, ko-1	**10 B sorodne proizvode, sosebno za zelezmce, va-
palne sobe, z vsemi pritiklinami ;^onske in auto Gornice, električno industrijo, stavbeno indu-ter električno razsvetljavo v stri.i°’ tvornice strojev in livarne, tvornice velosa, šivalnih strojev, in kovinastega pohištva, tvornice pločevinastih izdelkov, pločevinastih plakatov, pločevinaste embalaže itd. tvornice za pohištvo in za lesno industrijo, pivovarne, tkalnice, predilnice, kemične tvornice itd.
mestu ali na pereferiji Ljubljane, za takoj ali pozneje. Oskrba s kurjavo in posebna nagrada je dotičnemu, ki stanovanje oskrbi zagotovljena. Sporočila se prosijo pod »Kurjavo" na »Anončno ekspedici o“ Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg št. 3.
Biai!I O terpentinovo olje, pravi amerik§m-slci šelak, čisti, vsi popolnoma pristni švicarski izdelki.
Ml Solffli rut
.	»Trboveljska	premogokopna	družba v Ljubljani" namerava zgraditi v
Ljubi ja na, Dvorni trg 1. pjubljani na stavbišču ob Aleksandrovi cesti nasproti Narodnega gledališča uradne
poslopje in razpisuje v svrho pridobitve stavbenih načrtov
javen natečaj
Proizvajamo in dobavljamo
pr ta kol
dvigala, lifte, priprave za nalaganje, mala dvigala, bencin motorje, najfinejše mehanične instrumente i. t. d.
Tovarna strojev fn fina mehanična delavnica
11 Aiainu.
Zastopstvo: Zagreb, Samostanska ul. 15.1.
t*
SEVER
Menjalnica
Slovenske Eskomptne banke v Ljubljani
nasproti južnemu kolodvoru
sprejema vloge na tekoči račun in hranilne kniižiee. — Kupuje valute in devize po naj višjih dnevnih cenah. — Ima stalno v zalogi velike množine tuje valute. 92
Mo lesnih inMialtsv diavske dolini!
rezan, tesan, okrogel, drva z omejitvijo na udeležbo arhitektov, ki prebivajo v kraljestvu Srbov, Hrvatov in £ in o»ije kupuje in prodaja Slovencev ali pa prebivajo v inozemstvu, morajo pa biti jugoslovanske narodnosti.
Določa se, da je osnutek v smislu razpisanega programa in pogojev izdelati v skicah v merilu 1:200.
Doba izročitve osnutkov določena je do 12. ure opoldne 31. marca 1920 Maribor, Tegetthofova cesta 45. na naslov: »Trbovel.ska premogokopna družita v Liubljani , Knatijeva ulica 13 ~	T“7“	v zapečatenih ovojih, označenih z geslom v smislu razpisanih pogojev.
Stare, obrabljene, tndl razbite	r __	\	  ...	,	,	-.
V presojevalno komisijo izvoljeni so sledeči:
Ing. A. Klinar, gradb. direktor za Slovenijo, kot predsednik.
Arh. Jan Duffe, mest. gradb. nadsvetnik v. p., kot podpredsednik.
Ing. J. Foerster, profesor obrtne šole, kot član komisije.
Ing. M. Pirnat, dvorni svetnik.
Ing. M. Preiovšek, mestni gradb. nadsvetnik.
Ing. S. Radnai, ravnatelj »Trboveljske premogokopne družbe".
Dr. M. Zarnik, mag. direktor,
Ljubljana, Sodna ul. 5. Vgj Stanujoči v Ljubljani.
Za osnutke, ki jih bo presojevalna komisija spoznala za najboljše so
VV
kupuje ali zamenja do konca svečana.
Edina zaloga gramofonov in gramofon, plošč za Slovenijo
A. Rasberger,
Popravila gramofonov in avtomatov:
izvrže se strokovno in ceno v lastni ,	,	x	  .
mehanični delavnici oziroma pri veli- sledeC DUglude. kih avtomatih na licu mesta. 82
Medica&Comp-
priporoča svojo veliko zalogo manufaktnr. blaga na debelo
LJUBLJANA,
SODNA ULICA ŠT. 7.
Istotam se dobi večja množina praznih zabojev.
I,	darilo	v	znesku	K	10.000*—
1L	„	„	„	„	6.000—
III.	„	„	„	„	4.000—	(jugoslovan.	kron)
in poleg tega še nadaljne	dve	nagradi,	vsaka	po	K 2000’ za eventualni	nakup
dveh osnutkov, katera sicer nista bila odlikovana, vendar pa od presojevalne komisije v nakup priporočena.
Za izgotovitev konkurenčnih osnutkov potrebni pripomočki, razpisni pogoji
in drugi podatki se dobivajo poštnine prosto pri »Trboveljski premogokopui družbi v Ljubljani, Knafljeva ulica Štev. 13.	124