201. številka. Ljubljana, v ponedeljek 2. avgusta. XXII. leto, 1889. Ishaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pot leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden ir.esec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld,, za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na dom računa s<» po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Dredništvo in upravnifitvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Upravnifitvu naj se olagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročho. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovć, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........ 13 gld. — kr. „ pol leta........ 6 ,. 50 ,, „ četrt leta........ 3 „ 30 „ „ jeden mesec....... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ... ... 15 gld. — kr. , pol leta........8 — „ , četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu ae mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. TJpračntAtvo ,tslov, jSTarotla■". Gladstone in Armenija. Vodja opozicije angleške je poslal Časniku »Daily Nevvs" število vzgledov o turških grozovi-tostih v Armeniji, ki izvirajo iz tacega vira, da se jim sme verjeti, kakor pravi on. Pismo, katero je poslal zraven priloženo, se pa glasi: „Gospodine! Ko sem čital v predalih lista vašega z preteklega petka najnovejše poročilo ar menskega vašega dopisnika iz Tiflisa, pošiljam vam izvestje, ki sem je pozneje dobil, da je natisnete, če se zdi Vam primerno. To izvestje navaja posi-tivne podatke in osobe, in prihaja iz vira, da se mu sme verjeti. Ni še pozabljeno, da so baš „Daly News" največ pripomogle, da so se pred trinajstimi leti razkrile grozovitosti turške v Bolgariji, katerih posledica [je bila uničenje gospodstva turškega v tej pokrajini. Treba tudi jemati v poštev, da smo po pogodbah opravičeni zahtevati od sultana, da zabrani taka zverstva in strogo kaznuje krivce. Nadejam se, da bode vlada Njenega velečastva to zadevo temeljito pretresavala in preiskavala, in če se pokaže, da so dejstva resnična, se poslužila v stvari človečnosti in pravice mogočne pomoči javnega mnenja". Izvestje, katero je poslal Gladatone, ima nastopno vsebino: „ Preteklega marca ulomil je Musa bej s svojim bratom Djazom in svakom Eomerjem bejem na čelu mnogobrojne tolpe ljudij, kacih 100 mož močne, v hišo necega Agačijana. Ta hiša je v vasi Kare kacih 18 mil od MuŠa, mej poslednjim krajem in Bitlisom. Najprej ustrelili so s puško očeta Agači-jevega. Potem so udrli lupeži v sobe, v katerih so trdno spali različni člani rodbine. Streljanje jih je predramilo iz spaoja, ko so že lupeži stali okrog njih. Hoteli so bežati, pa jim neso pustili. Musa bej in ljudje njegovi začeli so odpirati omare in skrinje, oplenili so vso hišo in odšli, odpel javši saboj Agačijanovo ž^no, Altun, in ujeno petnajstletno hčer Gjulizar. Poslednja je bila bosa in v sa-mej srajci. Debel sneg je pokrival zemljo in bilo je jako mrzlo. Altun, mati, je na potu utrujena kmalu pala na tla, ker ni mogla iti dalje, pa so jo puslili v snegu iežati Hči sama ostala je roparjem v rokah, ki so s tepenjem odgovarjali na prošnje njene, da naj jo izpuste ter nesrečnico včasih za lase krog vlačili. Čez nekaj časa ni mogla iti dalje in pala je v sneg. V tem stanji dobila je od lupeže v nek«j obleke, da se je pokrila. Privlekli so jo v Zengahbar, kjer ima Musa bej nekako prenočišče. Tu so prenočili in Musa bej jo je prvikrat posilil. Po tridnevnem potovanji prišli so v vas Paresant, kjer sta dva Kurda uplenjeno devojka spravila v hišo šejka Mehemeda. Pala je na kolena in prosila šejka, da naj jo osvobodi iz rok lupežev. Šejk je šel k Muzi beju in ga prosil, da naj dekle izpusti, pa mu je odgovoril, da je ne more, ker so jo odpeljali zato, da bode žena brata njegovega Djaza, in Musa bej je zaukazal, da 'naj poroči njegovega brata ž njo. Na to je odgovoril šejk, da je dekle kristijanka in se brani pristopiti mohamedanskej veri. On bi je v tej hiši ne poročil, ter da mora iti kam drugam. Bej je na to potegnil nož svoj in je hotel dekle zaklati, kar so mu tovariši zabranili. Proti šej kovini ugovorom je Djaza odpeljal dekle v vas Avedik, kjer sta ustopila v hišo nekega Seferja, ki ima sestro Muse beja za ženo. Tu je zastonj prosila' Gjulizar bejevo sestro, Meheri, da nHJ se potegu/ za njo, da jo izpuste, kajti Kurdinja je trdila, da je Gjulizar postala mohamedanka, ker se je poročila z Djazom. Ostala je jeden mesec z Djazom v tej hiši, dočim je Musa z ljudmi svojimi odšel drugam plenit in pobijat po gorah. Koncem meseca odšla je z Djazom v vas Šejkhavoran, kjer je ostala šest dnij v hiši tamošnjega šejka, potem sta se preselila v Hevenio, prestolno vas Muse beja, kjer sta ostala tri tedne. Tačag je prišel iz Muša nek Hadži Dayib z dvema žandarjema. Šli so v Djazovo hišo in zahtevali, da izroči dekle. Djazo ni hotel dati je in mlada osoba sama seje branila iti žnjimrek^i: „Jaz sem mohamedanka, pustite me v miru!" Na to je izrekel Hadži Dayib, da mora priti v Muš h gover-nerjn, da to ondu izpove, a ona mu je odgovorila, guverner in sovet naj h1 pridejo, bode jim isto tako povedala, da je mohamedanka. Ta čas je bil Musa bej prišel v Bitlis in je potoval v Carigrad. Ker je Hadži Dayib videl, da mlada AtmenUa ne mara iti v Mub misleč, da je res pnstala mobamed»nka, spravil jo je v Bitlis, v kar je bila privolila. Tam so jo peljali v hišo šejka Emina in je izjavila potem pred guvernerjem in Bovetom, da je kristijanka in kristi-jana hči. Potem so jo izročili armenskemu sovetu in so storili vse potrebno, dajo pošljejo v Carigrad, kjer da naj bi izpovedala proti Musi beju. Djazo je še le šestnajst let star in že ima več umorov na vesti. Dolgo je Musa bej preganjal nekega moža Obana iz vasi Godin, kacih 9 milj od Bitlisu. Minulega marca poslal je Musa bej, ki je zvedel, da je Ohan v Bitlisu , nekega svojih ljudij z imenom Flarabi k njemu, da ga bode spremljal, češ, da je njegov prijatelj. Ko sta prišla blizu vasi, videla sta beja z drugimi priti naproti. Ko so prišli vkupe, je ukazal bej železje, ki so ga imeli pri sebi, razbeliti in Ohana ukleniti ž njim. Po tem so skupaj znosili nekaj suhljadi in naredili ogenj ter nanj vrgli trpinčenega Armenca. Ko je izdihnil dušo, vrgli so LISTEK Blodne duše. Roman. Češki spisal Vacslav Beneš - Tfebizskv, preložil I. Gornik, ^r-vl čLel. XVI. (Dalje.) „Ne poveš? — Saj boš povedal, jazbec!" Mušketir razkoračil Be je pred Kvčtom. Seljak ugriznil se je v ustno in krčevito stisnil pesti. Mušketir se je prestrašil. „ Sodnik — pozabljate svoje dolžnosti! — Temu železa, dva vojaka ostaneta pri njem, vi pa preiščite z ostalim hišo ! „Iskali bi zaman! — Saj sem vam že rekel, da je odšel pred tednom dnij." Sodnik Oufada govoril je nekaj boječe, z neodločnim glasom. In vender veselil se je današnjega dne, odkar je postal sodnik. Kvetu pripravljal je današnji dan že zdavna, moram reči, že mnogo let. Oko njegovo obstalo je le tako, kakor mimohite na odrevenelem obrazu Kvčtove žene in na misel prišlo mu je za hip, da je ta žena njegova sve-kerna, da v življenji ni niti stebelca položila na njegov križ, da mu vode skalila ni, a Oufada odgnal je misel z levico, s katero si je pogladil zarudelo obličje, in srce njegovo bilo je zopet kakor led, kadar je najdebeleji na tukajšnjem ribnjaku. »Za to, sodnik, stojite nam s svojo uradniško častjo! — Pomnite, da ste prisegel! — Železa sem !a Mušketir zapovedoval je, kakor bi bil na tukajšnjem posestvu direktor. Dva vojaka stopila sta z lanci do srede sobe. Bila sta orjaška moža. Pruski kralj ue bi se ju mogel sramovati niti v svoji telesni službi. „V imenu cesarja in milostljive Visokosti !" Mušketirja je bila volja, da bi pristavil tem besedam trde kletve. Ni že mogel gledati večnega obotavljanja. „Tako ne bomo doma do jutra. Ali slišite vojaki!" „Sveker, niti besede nemate za mojega moža? — Vi privajati jih sem danes — na sveti večer!" Kvčtova žena se je stoprav zdaj zavedla od strahu. Ni in ni mogla, da bi bila popreje spregovorila jedno besedo. „Zakaj postali ste, striček, tako trdi proti nam? — S čim smo vas kedaj razžalili ?" Svčtluški bilo je, kakor bi ji segala studena po mladem srci, in kakor strela bila je pri otci, kateremu so desno roko in levo nogo zvezavali s težkimi lanci in vezi zaklepali b ključem. Kvčt stal je doslej s krčevito stisnenima ustnicama in z rokama stisnenima v pesti, kakor bi niti ne vedel, da mu na roki in nogi že visi železje da se mu uriva do kosti, in da mlada devojka pritiska roko z okovi k vročim ustom, da jo poljublja, da jo krepko stiska k razpaljenemu obrazu . . . „In kaj vara je storil moj mož, da mu niti danes ne daste miru?" „Bodete že slišali, kaj nam je storil? — Le nekoliko tednov počakajte!" Mušketir zasmejal so je že drugič na polno grlo. „In vi, Bveker, trpite vse to? Kdo bi si bil mislil, da bodete tako proti nam, da nas bodete hoteli popolnoma pogubiti!" „Ne morem za to! Vse si je zakrivil mož sam! Le sebi more očitati!" osmojeno truplo na pot, ker so ga dva dni pozneje dobili Armenci. Prinesli so ga v vas k njega vdovi, ki jej je Ginlo ime Potem so nesli Armenci mrliča v konak v Muš, mutesarif Ahmed paša je pa mislil, da ta stvar njega nič ne briga in da jo morajo naznaniti valiju v Bitlisu Edhem paši. Mrliča so pokopali in prošujo poslali v Bitlis. Musa beja so sicer pripeljali v palačo guvernerjevo, pa čez jedno uro zopet izpustili. Dne 16 aprila t. 1. prišel je Musa bej v spremstvu brata svojega Djaza, Kara Eoinerja beja, Sija Roraerja beja, Ismalija beja, Sadika, Bova^luja na na čelu mnogobrojne drbali v vas Dabavank, in ulo-mil v hiš > Hagopovo Ondu so ubili najprej očeta Hagopovega, Manuka, na kar sta Musa Ismajil in Eomer sama s hanžarjema posekala Hagopa. Ko je žena Hagopova s svojimi tremi otroki pala na tla proseč za življenje moža, prijel je Musa najmlajša dva otroka v starosti dveh let in 8 mesecev in jima razbil glavi ob tla. Vse ženske in dekleta v hiši so potem posilili. Bilo jih je sedemnajst in najmlajša je bila stara še le deset let. Roke žene Hagopove bile so pokrite z mnogimi ranami, katere je dobila braneč sebe in otroke svoje." Zares lasje se ježe človeku, ko čita o teh turških grozovitostib, katere oblastva mirno gledajo. Vsekako že humaniteta zahteva, da se temu naredi konec. Zaradi tega moramo se le veseliti, da je po vzdignil GladBtone v tej zadevi svoj glas. Anglija je zavezana kaj storiti, da se urede stvari v Armeniji, vsaj je ona se zavezala, da hode varovala turške provincije proti sovražnikom. Tako se ta zverstva gode nekako pod njenim varstvom, kar eivilizova-nemu narodu angleškemu gotovo ui v posebno čast. Pa tudi ostala Evropa bi ne smela biti ravnodušna za zadeve v Armeniji, saj vender zahteva reforme v Armeniji Berolinski dogovor, pod katerim so se podpisale vse evropsko velevlasti. In židovski listi so pa zopet pri tej priliki pokazali vso svojo sprijenost. Podtikajo Gladstonu da hoče le Rusom dati povod, da bi zopet začeli vojno s Turčijo Ker zlepa ne more vreči angleške vlade in v notranji politiki ne more doseči nobenega upliva, ne je poprijel armenskega vprašanja, da pozornost javnega mnenja zopet nase obrne in vladi napravi kake težave. Upati hočemo, da njih grda klevetanja ne bodo škodovala stvari, vsaj dru-zega nt- dokazujejo, nego da Žid res nema srca za druge ljudi. Okrajna bolniška blagajnica Ljubljanska. Na podlagi postave z dne 30. marca 1888. 1. drž. zak. štev. 33, tikajoče se zavarovanja delavcev ; ukaza ministerstva za notranje zadeve z dne 14. maja 1888. I., štev. 8351, tikajočega se izdelovanja osnovnih načrtov za upeljavo okrajnih bolniških blagajnic; razglasa imenovanega ministerstva z dne 20. oktobra 1888. 1., drž. zak. štev. 159 in osnovnega načrta po § 12. postave o zavarovauji bolnikov okrajne bolniške blagajnice, in s porabo določil dotične postave o zavarovanji tika jočem so lekarničnega osobja, sestavila so se pravila okrajne bolniške blagajnice Ljubljanske, katera je potrdila visoka deželna vlada za Kranjsko z ukazom z dne 25 feb-ruvarja 18S9. 1., štev. 817. Omenjena, pod nadzorstvom mestnega magistrata Ljubljanskega stoječa blagajnica pričela je s svojim delovanjem v zmislu obstoječih rainisterskih določil s 1. dnem avgustom t. 1. in se nahajajo dotični prostori v „stari kresiji" v Špitalskih ulicah oziroma v Medarskih ulicah št. 3 nasproti škofiji. Delodavcev je malone 600; delavcev 2666, ki bo zavarovanju podvrženi. Ker morajo dotične blagajnične prispevke (doneske) delavci isto tako delodavci po postavnih določilih vsak mesec naprej odrajtavati blagajnici, dostavili so se že večinoma dotični plačilni listi in dostavili se bodo ostali tekom tega in naslednjega tedna. Da se blagodejni zavod ne moti v svojem de lovanji, nadejati se je, da ne bodo odrekali gospodje delodavci blagajnici svojega pospešila ter bodo odrajtavali postavno določene prispevke tem točueje, ker imajo zavarovanci pravico do prejemanja bolniščine, zdravil in zdravniške j>omoči z istim dnem, ko so za nastop dela oglašeni pri blagajnici Da se more uprava vršiti redno in se morejo plačila zavarovalcem točno odštevati, morajo se zglaševati in odglaševati delavci glede nastopa in izstopa pravočasno, to je v zmislu pravil pri blagajniku in računovodji z glasnico in odglasnico Da je prikladneje obolelim udom blagajničnim, razdelilo se je mestno okrožje v 4 okraje iu nastavil se je za vsak okraj jeden zdravnik. Vsak zavarovanec dobi na ime glasečo se izkaznico, mi ka teri je zapisan zdravnik, ki je določen za oni okraj, v katerem biva dotični zavarovauec. Kedar zavarovanec oboli, oglasiti se mu je pri i In ličnem blagaj ničnem zdravniku ali pa pri blagajniku in računovodji ter seboj prinesti svojo izkaz nico, da se pravilno izdela bolniški list. Ako bi se ne mogel dotičnik zaradi hude bolezni oglasiti osobno, sme v ta namen poslati drugo osobo k blagajnici. Prispevke plačuje zavarovanec vsak mesec izimši nedelje, torej za 6 dni j v tednu, dobiva pa za ves teden, torej za sedem dnij bolniščino. V pojasuilo naj je sledeče: Za bolniško bla-gajnico Ljubljansko ne velja v premerjenje bolniščine pravi vsakdanji zaslužek, ampak razpredeljeni so delavci in delavke v 5 mezdnih vrst (vrste določenega zaslužka) i u sicer je odmerjeno za prvo vrsto. „ Mladostni delavci (vajenci, volonter ji), kateri se še vežbajo, torej prejemajo od svojega delodavca neznatne mezde ali celo nič plačila ne dobivajo, 40 kr. za drugo mezdno vrsto: „delavci" 80 kr.; za tretjo mezduo vrsto: »prvi delavci" 1 gld.; za četrto mezdno vrsto : »mladostne pomočne delavke" 30 kr. in za peto mezdno vrsto: „delavke" 50 kr. Od teh določenih mezd plačujejo blagajnični udje po 2 kr. in delodavec 1 kr, od goldinarja. Bolniščina iznaša 60 odstotkov od zneska v dotični mezdni vrsti določenega. N. pr. zavarovanec tretje mezdne vrBte dobiva na teden 4 gld. 20 kr. ali na dun 60 kr. bolniščine. Bolniščina izplačuje se proti izkazom z bolniškim listom, katerega ima v rokah bolnik, v sobotah popoludne od 2. do 5. ure pri okrajni bolniški blagajnici. (Konec prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 2. septembra. „Agraraer Zeitung" ne odobrava programa «lal mati uske narodne stranke, ker se v njem govori le o zjedinenji Dalmacije s Hrvatsko na podlagi hrvatskega državnega prava. Tako zjedinenje je pa mogoče le na podlagi skupnega ogersko-hr-vatskega državnega prava. Hrvatska narodna stranka mora odločno zavračati vsako skupno delovanje k stranko, ki prezira državnopravno podlogo, na kateri Hloni hrvatska avtonomija. Nas taka pisava Zagrebškega oticijoza ni dosti presenetila, saj vemo, da vedno, piše, kakor vlada želi, ban pa itak po-iabi vsako priliko, da pokaže, da je Hrvatska podčinjena Ogerskej! Od hrvatske narodne stranke pa tudi ni bilo pričakovati, da bi se energično potegnila za pridruženje Dalmacije. Dalmatinski zastop niki so do8edaj v deželnem in državnem zboru jako odločno postopali in zatorej ni pričakovati, da bi v hrvatskem saboru podpirali madjarsko vlado. Zate-gadel se pa vladni kimovci na Hrvatskem že boje, da bi odklenkalo njihovemu gospodarstvu, Če se Dalmacija zjedini s Hrvatsko, in ne bodo v tej zadevi storili nobenega koraka. Sabor hrvatski »uide se koncem t. m. in bode zboroval baje do božiča. Vlada mu bode predložila jako mnogo predlog, tako da mu dela ne bode manjkalo Mej drugim se mu bode zopet baviti z zakonom o kazenskih nasledkih. Ta zakon je bil že lani rešil sabor, u ni dobil najvišje sakcije. ViiaiUc države. Po prizadevanji metropolita Mihajla se je v ftrbljl osnovalo društvo svečenikov. K temu društvu bodo pristopili svečeniki vsega kraljestva, redovniki in svetni duhovniki. Namen društvu bode širiti in utrjevati pravogavje. Častni in podporni udje bodo pa mogli hiti tudi neduhovniki, da celo taki, ki ne bivajo v Srbiji. To društvo bode bolj zbližalo samostansko in svetno duhovščino in tako povzdignilo moč in veljavo cerkve. Ker bode gotovo več Rusov imenovanih za častne člane in bodo ti imeli jednake pravice s pravimi člani, trdijo židovski listi, da bode vodstvo tega društva kmalu v ruskih rokah ter se je društvo le zaradi tega osnovalo, da bode pospeševalo ruske nakane v Srbiji. Nek Dunajski list pa že jmzivlje Avstrijo in Turčijo, da naj bodeta pozorni, ker bode društvo svoj delokrog gotovo razširilo čez srbske meje, ko v Srbiji ne bode imelo dosti dela, ker je že tako skoro vse prebivalstvo pravoslavno. Res velik strah imajo Židovi pred slovanstvom, da po svojih organih tako kriče, če se jame kje malo živahneje gibati. V ltusiji je dosedaj bilo v vseh službah jako mnogo tujcev, ki pa, kakor kažejo skušnje, neso delali za blaginjo Rusije. Sedaj pa hočejo polagamo vse tujce odriniti iz državnih služeb in je nadomestiti z domačini. Pri ruskih vojaških godbah so skoro samo tujci kapelniki, največ Nemci in Čehi, a kakor zatrjuje „Graždanin" zamenili jih bodo kmalu s samimi domačini. Tudi tujih častnikov ne bodo več vsprejemali v rusko vojsko. Rusija ima sedaj že zadosti inteligence, da lahko izhaja brez tujcev. Francoska vzhodna železnica znižala je je vsem v Alzaciji bivajočim sorodnikom železniških uradnikov in služabnikov vožnjino za polovico- S tem hoče nekoliko p'iralizovati nemške določbe glede potnih listov. Te določbe imajo pred VBem namen otežiti občevanje mej Alzacijo in Francijo, omenjeni ukrep vzhodne francoske železnice ga bodo pa nekoliko olajšal. — Volilno gibanje na Francoskem je že jako živahno. Monarhisti več ne skrivajo svojih namenov. Grof Pariški je izdal manifest, v katerem se obrača ne le do rojalistov, temveč tudi do Oufadi je za poslednji stavek že uhajala sapa. | Čutil se je vender nekako krivega Bilo mu je tudi vroče, potne kaplje lile so mu po obrazu. nIn vi, striček, ga še obtožujete? — Saj vam ni ne jednega lasu na glavi skrivil!" Oufada obrnil je obraz k oknu. »Delajte! — Delajte! Do gradu je daleč. — Morali bodemo iti polagoma. Zunaj je tema kot v rogu !" „Oče! — Oče!" Kvčt stisnil je ustni še tesneje, potem nagnil se je k Svčtluški, poljubil jo na čelo in podal ženi molče roko. Verige so pri tem čudno zazvenele. „Z vami pojdem! — Mamica pojdsjo tudi. Kake praznike bi imeli brez vas sami!" Mladostna devojka oklenila se je z obema rokama otčeve levice in položila glavo na njegove prsi. Orjaški vojak imel je dela, preden jo je odtrgal od Kvota „Kdo pa bo vodil gospodarstvo, kdo hodil na tlako. Milostliva Visokost bi morali dati vaše po sestvo v naiein !u Mušketir nasmehnil Be je škodoželjno. „Uteši se! — Ne plakaj, SvČtluška! dokaži, da si moja hči. Ti, žena, pa bodi pametna! Za | vsako solzo, ki jo pokažeš, dobiš le zasmeh! Ti pa, Oufada, zapiši si današnji dan dobro v glavo!" „Za vse pekle! — Ali pojdeš kmetska kiklja!" V sobi so zazveneli lanci, vojaki obstopili so Kveta in čez nekoliko minut bili bo že v vasi. Na Na poti v Okrouhlino je stal voz. Vojaki pomogli so Kvetu nanj, sedli poleg in nasproti njemu, voznik švignil je po konji, in slišati bilo je le gaženje konj v hreščečem snegu. V sobi pri Kvetovih dogorevala je luč na ognji. Seljakinja sedela je pri peči ne klopi s skleneniina rokama in z očesima uprtima v ugašajoč plamen. Oči imela je rudeče kakor kri, obraz nekako čudno zasinel, ruto za na glavo na tleh in lase nad čelom razmršene. V sobi bilo je tiho kakor malo poprej, ko se je vzbudila iz polusua in se ji je zdelo, da sede vsi kakor odreveneli. Ura pri vratih odbila je jednajst „Ustanite! — Slišite? Kaj ste tako trdo zaspali? — Po konci, družina — Svčtluška — oče — jednajst je že preč. V Okrouhlini zvoni k polu nočuici — v cerkev ! — Slišite li?u Seljakinja je ustala, poravnala si lase na čelu in se ozrla po sobi. Žive duše ni bilo ; o družini, 0 Svčtluški, o seljaku niti sledu. „Ali so morda že odšli? — In mene ostavili so samo doma! — Najbrže bo tako! — I no — 1 no!« Luč na ognjišči je le še brlela. Seljakinja sedela je zopet na klopi s skleue-nima rokama, z očmi uprtimi v pepel, iz katerega so se časih prikazale še iskrice. Temni lasje pali so ji zopet na čelo in rudeča ruta spolznila ji je zopet z glave na vrat. Naglo Čuli so se v veži trdi koraki. Dveri v sobo so se naglo odprle. Dve ženski pridehteli sta v sobo s svetiliiicama. „Nikjer ui niti sledu po njej! — Po vasi sva letali! - Morda je pobegnila za njimi! — Mati!" Starejša dekla stopila je s svetilnico h kmetici. Videti je bilo, kakor bi bila mati spala. „Bili sva na Okrouhlini. — Niti voza nisva došli!" Seljakinja dvignila je glavo. Devojka je odstopila Za trenotek ni mogla spozuati mater««. „Ve sta? — Rozika s Franco. — In sami? — Kje sta pustili moje dete? „0 Svetluški ni nikjer sledu 1" (Daljo prih.) bonapartistov in boulangistov, da bi mu pomagali na prestol. Obeta, da bode spoštoval vero in duhovnikom zagotovil nezavisnost.. Povzdignil bode domovino, kajti Francija more le od monarhije pričakovati spolnenja menih želja. Pot do monarhije pa lahko pogladijo volitve. Nora zbornica bode rao rala premeniti ustavo in omogočiti, da ves narod s plebiscitom izrazi želje »voje. Kak upliv bode imel ta manifest, se sedai še ne da sklepati, a vender kdio preverjeni, da booapartistov ne bode privabil, da bi pomagali groiu Pariškemu na prestol. Vlado turiko je kaj neprijetno dirnulo, da Be je Gladstone začel potegovati za Armence, kajti boji se Že, da bi ne prišlo do kake ustaje. Časopisu „Daily Newsu je že prepovedala uhod v turško carevino, da kristijanBko prebivalstvo ne bi zvedelo, da se za njegovo usodo že zanimajo nekateri angleški politični krogi. — Guverner na Kreti bnče začeti odločno postopati, da napravi red. Izdal ji novo prok'.amacijo, v katerej napoveduje, da se bodo v notranje kraje poslali vojaki. Kdor se bode upiral, postavili ga bodo pred vojno sodišče. Ker ne zde Porti zahteve krisujanov pretirane, se neče več pogajati ž njimi, temveč hoče s silo napraviti red. Ko se prebivalstvo zopet pomiri, hoče pa kristijauom dovoliti nekatere nove koncesije. Šakir paša po roča o stanji na Kreti redno v Carigrad in njegova sporočila se na povelje sultanovo sporoče velevlastim. Če se kristijani ne udajo, pričakovati je v kratkem novih poročil o bojih na Kreti. Ako se Sak'r paši ne posreči kmalu napraviti reda, se pa uazadnje le Še utegne diplomacija pečati k krečanskim vprašanjem. Zasedanje augleKlteiru parlamenta se je zaključilo v petek s prestolnim govorom, v katerem se naglasajo dobri odnošaji z vsemi državami in pa upanje, da se bode ohranil evropski mir. Mirni hod so le nekoliko motili Sudanci, ki so napadali Egi-pet, pa so bili zavrnjeni. Na željo kraljice je dovolil kralj belgijski, da se jeseni snide v Bruslji kongres, ki se bode posvetoval, kako bi se zatrla trgovina z robi. S Francijo se je Anglija sporazumela glede mej njijinih pose>tev v Afriki, i Nem-mčijo in Francijo sklenila je poštne in brzojavne konvencije. Dovoljeni krediti za varstvo dežele bode podložnikom države omogočili, da se bodo z večjo zaupnostjo v mir lahko bavili z industrijo in trgovino. Blagostanje se boljša glede trgovine in kmetijstva in na Irskem se vrača red. Dopisi. Iz Oorl&ke okolice 1. septembra. [Izv. dop.] Ko je ostavil naše Goriško mesto okr. glavar baron Rechbach, ki je pobiral stopinje za Tržaškim cesarskim namestnikom baronom Pretis-om, nadejali smo se goriški Slovenci boljšega in ugodnejšega časa. Izpraznjeno mesto nastopil in zašel je novi glavar vitez Bosizio in takoj razposlal osmim županstvom politiškega Goriškega okraja v sloven skem jeziku uljudno okrožnico, v kateri se priporoča našim županom, obetajoč jim, da hoče, kolikor bo v njegovi moči, v zmislu jednakopravnosti delo vati. A laskavi obeti ostali so zdaj le na papirji, kei — obečati in dati je preveč! Vremena se niso nam razjasnila in usoda ni niti za pičico boljša, nego je bila za barona Iteehbaeha vlade. Novi okrajni glavMr razpošilja vsem, v svoje področje spadajočim slovenskim župaustvom, vse spise in odloke jedino v izveličavui nemščini. Ni davno od tega, kar je razposlal neko „Kundmaehung" glede trtue uši „Filoksere," v ka teri svari občinstvo pred kupovanjem iu izvaževa-njem kolčev, trtnih sadik iz krajev po trtni uši okuženih. Prav pošteno smejal sem se pred nekimi dnevi, ko je v neki vasi občinski obhodnik klical občinstvu, da se ne sme v vasi Šmarije na Goriškem, vino kupovati. Iz tega je jasno, kaj nam hasnejo nemška naznanila in nemški odloki, ker jih naše ljudstvo ne razume. Izlet „Sokola" Ljubljanskega, Tržaškega, Goriškega in drugih južnih društev v Divačo. Notranjska, kameniti Kras pač še ni videl tolikega sestanka naroda, kakor se ga je zbralo včeraj v Divači. Položaj Slovencev, sosebuo primorskih in goriških, težil je po snidenji bratov in bratskih društev, da se mejsobojno okrepijo, da vztrajajo i nadalje proti sili, katera ne spoštuje pravic slovenskega naroda. „Ljubljanski Sokol", ki vedno pazi s svojim bistrim očesom na vsako narodno gibanje, poprijel se je tudi tega dela ter po svojem neumorno delavnem starosti g. Ivauu Hribarji priredil v Divači, na kraji, ki je obdan s podzemeljsko čarobnostjo, pravi ljudski shod. Da so izleti „Sokola" bili in bodo velikega pomena v razvoji naroda, prizna pač vsakdo. Da pa je včerajšnji izlet vzbudil mej Primorci posebno srčnost in naudušenje, katero se je spajalo b hvaležnostjo, uvidel je lahko vsakteri udeleženec. Na povabilo „Sokola" privrela je na tisoče broječa množica s svojimi pevskimi društvi in zastavami. Srečal si veljavne prvake, razno gospodo, vedno narodnega obrtovalca in zvestega seljaka prijazno pogovarjaje se o resnem položaji za sveto našo stvar. Že mej potjo kazala je zavedna Notranjska posebno prijateljstvo čilemu „Sokolu Ljubljanskemu". Na postajah na Rakeku, Postojini in Št. Petru pridružilo se je mnogo izletnikov Lubljančanom. Postojina odlikovala se je posebno še s tem, da je mimo vozeče izletnike pozdravljala z grome-njem topičev. Dospefši v Divačo , čakal je na kolodvoru slavnostni odbor izletnike Ljubljanske in notranjske, da jih vsprejme. Nagovorov ni bilo. Ker je dospel Ljubljanski vlak za tri četrt ure pred Tržaškim v Divačo, počakali so izletniki na kolodvoru Tržačane. Po prihodu Tržačanov (nad 400) vršil se je sprevod, na čelu Tržaška veteranska godba v selo Divačo. Pri slavoloku pozdravil je došlece župan Nakelsko Divački g. Mohorčič v navzočnosti vsega občin skega odbora. Odgovarjala sta mu starosta »Ljubljanskega Sokola", brat Ivan Hribar, in starosta „Tržaškega Sokola", brat Kariž. (Dalje prih.) Domače stvari. — (Vojaške podrobnosti.) Dne 28. m. ra. došli so iz Pulja, Trsta in Gorice 72, 73 in 74. brambovski batalijon v Ljubljano k polkovni koncentraciji. Iz teh batalijonov in tukaj bivajočih 24, in 25. batalijonov sestavljen je po novi oganizaciji kranjsko-primorski brambovski pešpolk št. 5 , čegar poveljnik je polkovnik pl. Mi tro vi ć.— Dne 1. septembra pride brambovski polk nadzorovat brigadir, generalni major Spinette, dne 5. septembra pa komi povel)nik F. Z. M. baron Schonfeld, ki se dne 6. septembra popelje od tukaj v Postojino. — Brambovski batalijoni št. 72, 73 in 74 ostanejo v Ljubljani do 8. septembra. — Kranjsko-primorski brambovski pešpolk št. 5., je jedini polk v Čistita v i; i, ki ima pet batalijonov, drugi polki imajo le -3—4 batalijone. — V Ljubljani biva sedaj 2500 domobrancev ali hrambo vcev. — (Zlato mašo) praznoval je včeraj v sv. Jakoba cerkvi v Ljubljani gosp. Anton Č i baše k, umirovljen župnik. — (Na akademiji lepili umetnost i j v Benetkah) dobil je za svoja dela prvo nagrado Josip Lalič iz Spleta. — (Na akademiji v Monako ve m), v katero je izmej 200 zglašenili bilo vsprejetih samo 70 kandidatov, bil je Celestin Medovič prvi. Go spod Medovič, rodom Hrvat iz Dalmacije, bil je poprej frančiškan, a je s sv. Stolice dovoljenjem svetni duhovnik, da se še bolj popolni v slikarstvu. — (Občni zbor „Učiteljskoga društva v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam") vršil se je danes dopoludne ob 9. uri v magistratni dvorani, ob navzočnosti 30 udov. Zborovanje pričel je predsednik prost dr. J ar c z zahvalo za mnogobrojno udeležbo in željo, da bi se to eminentno blagodejno društvo mej uči-reljstvom zmirom bolj širilo. 10 vdov in 19 sirot dobiva podporo iz društvene blagajnice. Neumorno delujoči tajnik in blagajnik Matej Močnik naglasa, da društvo letos obstoji že 25. leto, da je je v prvo ustanovil pod škofijskim nadzorstvom ranjki kanonik Zavašnik, 1. 1870 pa prešlo v lastno oskrb učiteljev. Od 1. 1882 uživajo vdove po 10O gld., sirote četrtino zneska, kot letno podporo. Račun kaže prihodkov 4005 gld. 34 kr., stroškov pa 2398 gld. 68 kr. Premoženje se je preteklo leto pomnožilo za 600 gld. in iznaša 45.750 gld. Udov šteje društvo 69. Pregledniki računov izvolijo se gg. Dolar, Žumer in Kavčič. Na vrsto pride razprava o mnogih prošnjah vdov, sirot in učiteljev za podpore. Trem učiteljem, katere so zadele nezgode, dovoli se podpore po 20 gld., neki hromi učiteljski siroti tudi 20 gld. Druge prošnje se odklonijo. Tajnik in blagajnik g Močnik potem obširno razvija svoj že odboru predloženi načrt o prenaredbi pravil, katerih glavni smoter gre na to, da učitelji, ki so udje, dobivajo ako so upokojeni po 10 letih po 20 gld., po 20 letih 40 gld., po 30 letih 60 gld podpore na leto, po 30 letih oproste se tudi vsakega prinosa. Vdove in sirote pa bi uži- vale iste podpore, kakor doslej ali morebiti še boljše. Tem načinom bilo bi upati, da pristopi mnogo mlajših učiteljev, ki naj bi po mnenji g. Močnika uživali tudi koristi društva, kajti drevo se sadi, ne da bi se vprašalo, kdo uživa koristi. O tem predlogu tinela se je jako živa in obširna debata, katera je trajala skoraj do 1/a12. ure. Pro in contra je bilo mnogo govornikov. Konečno se je na predlog g. Zumerja odboru naročilo, naj pravila vzame še jedenkrat v pretres in poroča potem občnemu zboru prihodnje leto. V odbor so bili izvoljeni: predsednik g. dr. Jarc, tajnik g. Matej Močnik, odborniki gg. Govekar, Praprotnik, Andrej Stegnar, Andrej Žumer, Čenči č, Borštnik in Tomšič. Predsedniku in tajniku izrekla se je zahvala in zborovanje končalo ob Val2. uri. — (Na Gorjancih) je znani turist, profe-Bor dr. Frisschauf pot zaznamovati dal do svetega Miklavža in dalje do podrtih cerkva sv. Jere na Kranjski in sv. Ilije na hrvatski strani. Zaznamovana je tudi pot proti Sošicami, Metliki, Kuučani, na severno stran proti Brusnicam. Z dovoljenjem posetnikov izsekalo «e je na vrhu drevje in je sedaj prekrasen razgled na vse strani. Napravil je tudi 5 ključev za sv. Miklavža zvonik, da vsak obiskovalec lahko uživa prelep razgled. Ti ključi se hra-ni|o : dva v Št. Jerneji, jeden v Metliki, jeden v Rudolfovem, jeden v Sošicah. Vsak obiskovalec naj da 10 ali 20 kr., da se troški za zgradbo cerkve poravnajo. — (Hrvatski učiteljski dom) otvoril se bode slovesno v sredo 4. t. m. v Zagrebu. Zgradba stane 95000 gld., stoji na vseučiliščnem trgu ter je kra«ota celemu mestu. Slovenski učitelji naj pri tej priliki pokažejo dejansko uzajemnost ter naj se mnogobrojno udeleže te velevažne slavnosti, kajti omenjeni učiteljski dom je prvi v Avstriji. Slovencem v obče pa bodi ta dokaz narodne požrtvovalnosti v Bpodbujo, da dobimo vsaj v kratkem svoj „Narodni dom" ! — (Nove pismene znamke) narejene iz tacega papirja, kakor novi bankovci po goldinarji, prišle bodo v promet še le dne 1. januvarija prihodnjega leta, ker je treba počakati, da se vidi, kako se bosta obnesla papir in tisek sedanjih gol-dinarskth bankovcev. Število znamk pomnožili bodo za 15 vrst. — (Nova živinska bolezen) prikazala se je, kakor čitamo v „Edinosti," v Istri v Dajili, Umagi, in Novemmestu. Živini unamejo se oči in polagoma žival oslepi. Bolezen je nalezljiva in se znatno širi. Prekoračila je že Mirno in prikazala se je tudi že v Poreškem okraji. — (Visoko c. kr. trgovinsko minister-stvo) prijavilo je trgovski obrtniški zbornici po visokem c. kr. ininisterstvu unanjih stvnrij potrjena pravila avstro-ogerske trgovske in obrtniške zbornice v Solunu. Zbornica je osnovana na podlagi združbe avstrijskih in ogerskih trgovcev in obrtnikov v namen, da se posvetuje in zastopa njih težnje in potrebe z ozirom na pospeševanje in razvijanje skupnih trgovinskih koiistij ter da v obče deluje v pro-speh trgovine in prometa avstroogerske države iz svojega nagiba ali na vprašanje domačih oblastev. Zbornica občuje neposredno s trgovci in obrtniki avstroogerske države. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Dunaj 1. septembra. Cesar pride jutri zjutraj iz Ischla semkaj, bode dopoludne zaradi prisege ministra Josipovića v avdijenci vsprejel, zvečer ob 8. uri pa se odpeljal k manevrom v Galicijo, kamor je nadvojvoda Rainer že danes opoludne odpotoval. — Crnogorski knez Nikola z dednim princem Danilom odpotoval na Cetinje. Sofija 1. septembra. Izvestje Havasovo: Odgovarjaje na bolgarsko naznanilo o srbskih vojnih pripravah brzojavila Porta v Solijo: „Bolgarska je celokupen del Turčije. Vsak napad na njo, bil bi napad na Turčijo." Bolgarski se torej ne treba bati, sicer pa je Srbija materijalno nezmožna, da bi Bolgarsko napala. Dunaj 2. septembra. Cesar dospel ob 6. uri zjutraj, zaprisegel dopoludne hrvatskega ministra Josipovića in ga potem vsprejel v avdijenci. Potsdam 2. septembra. Cesar zjutraj odpotoval k manevrom okolu Jessnitza. Razne vesti. * (Odlikovanje pri svetovni razstavi v Pa r i z u.) Olbor letošnje Pariške svetovne razstave razdelil je 890 fastnih daril, 5599 zlatih 11.104 srebrnih, 10 985 bronastih častnih svetinj in 9027 častnih priznanj, torej skupaj 37 605 odlikovanj. Izmej 5G.012 rastavljaleev bilo jih 859 od odlikovanja izključenih, ker so presojevali, komu je podeliti kakšno odlikovanje. — Razstava bode se, ker je udeležba velikanska, zaključita še le 15. novembra t. 1 Po vseh oddelkih na Eiftlovem stolpu ima pošta obilo posla, ker se nabere v poštnih tružicah vsak dan do 6000 pisem in dopisnic Vrhu stolpa otvorili bodo te dni tudi brzojavni urad. * (Ubežni marki.) Iz Genove se javlja 30. m. m.: Marki Spinola, ravnatelj tukajšnje podružnice narodne banke („Banca Nationale"), zginil je brez sledu. V podružnični blagajni zasledili so pri pregledovanji primankljaj 300 000 lir. Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. uu-7) se i zTor mUM HTCOjt za vse leto gld. 4.60; za pot leta gld. 2.30; za četrt lota gld. 1.15 SIS parila za „Narodni Dom", XXXII. l/liii/. ,.lii-ii.jfiirslt«' Družbe". Pronesuk . . . 7525 gld. 26 kr. Mesečni doneski za julij, katere ao nplačali: Gg. dr. V. Gregorič, I. Hribar, dr. Alf. Moaohe, Franju Ravnlbar, Ferd. in Fr. Ka. Sonvati, dr. I. Tavčar in 1. Vilhar a B gld............ 40 „ — Gg. dr. A. Ferjanćič, A. Globočnik, I. Go- gola, Fr. Ki)llinann, I. Muri.ik, I. Per- dan, M. IMetoršnik, pl. U. Trnkoczv in dr. J. Volnjak a 3 gld...... 27 „ — ,, Gg. dr. K. \it. Bleiwe1a, dr. Fr. Mnnda. V. Kohrman in Fr. Soss a 2 gld. . . 8 „ — „ Gg. A. Bavr, J. Benedikt, A. Benkovli, 0. Deteta, P. Drahaler, Fr. Gtarbie, 1. Hraaky, Drsig. Hriba.', dr. A. Jarc, I. Knez, E. Lah, G. Pire, K. Plei\veis8, L. liobie, S. Katar, I. Slatnar, J. Svoboda, dr. K. Thller, Fr. Wieathaler, T. Zupan, dr Fr. Zupane, Dr. Žugai in I. Žitnik h 1 gld......... Gg. V. Boritner, J. Geba, J. Piobler, L. Pintar, K. Pire, dr. I. Svetina, I. Šubic, A. Tavčar, Fr. Trtnik in A. Bartel a SO kr. . . . , . . . . . . . Doneski povodom Vodnikovo slav-nosti, darovali so: Poverjeništvo v Poljanah...... 10 „ — „ n ua Studencin..... 3 „ — „ PoverjcniStva v Ljubijani..... 13 , — „ Od knjižice „Slava Vodniku", poslali so: Poverjeništvo v Veliki Dolini .... — „ 50 „ , , Celovci...... , — „ i n« Ptuji....... 4 , 75 „ „ v Postoj ini ..... 7 „ 50 „ ■ Logatei...... 1 „ 50 „ „ na Dobrovi..... — „ 60 n KrajC&rskB družba V Kamniku (poverjenik J. Štele) na kuj. št. P25 . . ." ._4 ■ 08 Skupaj . . 7G7» glči! 09 kr. Vsem požrtvovalnim in vatrajnini poverjenicam in poverjenikom, podpornicam in podpornikom, ki so na ta aH oni način pripomogli k označeni Bvoti, odkritosrčno zahvalo, združeno z željo, da tudi v prihodnje kr> pko vztrajajo z nami! V Ljubljani, dne 1. septembra 1889. 23 „ — 5 odbor „Krajoarske družbe". rI' it J <• i : 1. septembra. Pri Malici t Eranč iz Gradca — Smola z Dunaja. — Scbivvizhifen iz Gorice. — Stnino, Osen, Jung| Berta-gnoli z Dunaja. — Mirkowich iz Opčine. — Antonietti iz Arbe. — Hertaiia iz Trsta. — Schiwlzh-fen iz Kranja. — Hudkovic iz Trebnja Pri Slonu : VValdaten iz Prage. — Ružič z Reke. Mavvcr iz Lupicole. — Vidic, Florio iz Trata. — Meixner iz Prage. — K ;vnikar iz Logatca- — Brua iz Bukurešta. Pri Juiuemkolo dotrn: Leveč iz Prage. — Ni-colo Maaić iz Zagreba. — A. Mašić iz Zemuna. — Schvvalbe iz Postoj ine. Meteorologično poročilo. g Cm opa-L StanJf 1 Tem-3 " barometra „„„„♦„,.«, o zovauja peratura Vetrovi Nel.o Mo-kriua v mm |P j 7. zjutraj 2. popol. h i 9. zvečer 138 3 mm. 737'5 mm. 7U88 mm. 13 15° C 24 1-0 18 3» 0 al. al. al. azh. avz 8VZ, 7. zjutraj I 730 4 mm. 17-2° C 2. popol. 737-9 mm. 25«6n C 9. zvečer I 738 2 mm. 20 6° C brezv. al. jz. al. jz. megla I jao. j 0-00 mm. d.jaa.I jas. jas. obl. 3-80 mm dežja. IDm-naJslsa, borza dne" 2. septembra t. 1. 'Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — Papirna renta .... gld. 8350 — gld. Srebrna renta .... , 84*35 — „ Zlata renta......, 10990 — . 5" marčna renta .... , 9950 — _ Akcije narodne banke. . . . 907*— — Kreditne akcijo...... 303 75 — London . . . ..119'30 — l Srebro........ . — Napol........, 9-46 — " C. kr cekini ... ( 563 — Memfik«? mark.; , 5820 — 4°/, državiiB srečke is 1. 1861 250 gld. 132 pld Državne 3iečke iz I. 1864 100 , 174 „ Ogeraka zlata renta 4°.■„ . . ... 99 ,, Ogerska papirua renta 5n/0 . ... 94 „ 5°/o Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . — Donava reg. srečke 5°/u . . 100 gld. 122 „ Zemlj. obt. avatr. 4«/,° 0 zlati zast. listi 119 „ Kreditne arefike .....100 gld. 185 „ Rudolfov« srečke..... 10 20 „ \kcije anglo-avstr. baike . 120 131 ., ! rammway-druSt velj l7o gld. a v. 226 „ dane8 83-50 84 30 109 90 9955 906-— 30390 119-35 9*47 5-63 58-20 — »r. 55 " 45 ,. 75 / 10 „ 50 50 20 ,. 50 .. Zahvala g-cspod.-u. profesorju. Č2 vl 6 Is: vl, Gospodičina, ki je podarila cvetlico, se Vam zahvaljuje za prijaznost, ki ste jo nam izkazali v Medvodah. (706) Slavnemu občinstvu naznanjam, da prevzamem na račun od 7. «lne septembru t. 1. naprej g. Borštniku g'ostilnico v Kurji vasi ter prosim za mnogobrojni obiak. — Hkratu javljam, da prodam gostilnicarsko opravo, kakor kozarce, steklenice, postolje, žiiuuate blazine itd. Prodam pa tudi uoMtilni^itrNlto obrt, vino itd. do I. Jauuvurjn a fundusom inatruetusom, ker jo plačana najemščina do Novega leta in to v Kolodvorskih ulicah ftt. 29 (goatilnica „Pri lokomotivi"). (704—1) Spoštovanjem Janoz Cerar, g o a t i 1 n i č a r. Srednja temperatura 187u in 211°, za 14° in 4*1( nad ooiuiHiotu. Naznanilo. Pri občini deželnega stolnega mesta Sarajevo v Bosni odda se mesto konjača. Plača 400 gld. na leto s postranskimi pristojbinami za lovljenje psov, odiranje in pokopavanje mrhovine itd. Prošnje, katerim je pridejati spričevala o lepem vedenji, dokazila o dosedanjem delovanji, potem rojstni list in zdravniško spričevalo o telesnej krepkosti, imajo se do 30. Septembra tekočega leta doposlati magistratu deželnega stolnega mesta Sarajevo. V Sarajevom, dne 28. avgusta 1889. Zupan: Mustafa Fadil Pasić. (703—1) Načelništvo užitninske zadruge v Ribnici na Dolenjskem inee izurjenega dacarja z meaečuo plačo 50 gld. in povračilo pisarnib atrogkov. Položiti Ima najmanj 10 ^.j. kavcij«-. Prošnje do SO. tlite MeptcuiUra t. i. na podpisanega. (70'i-lJ E^rara. ^=od."boj, načelnik. m 7pti;1 vnn a nnnnrtha g Trgove« in poNCMtnik KONtilnice. star 38 let, v prijaznem kraji na Dolen|. ■ii, iščo si -/a aopogo poSteno, domačo vzgo-loveaakeira In nemškega je/.ika veića go-22 — 3<> let. Premoženje stran-pritoiene s fotografijo, blago-fro F. C. v tleiietlh i v velikej izberi, o{$ujlšć in oigujlH<;iilh tlelov, kotlov v vsakorfinjej obliki in velikosti itd. itd., Ilteioi blttieu za stavbe: stebrov, oprijemačev, svetilničnib stebrov' priprostih in olepSanih, palic z;i okrižja, celih držališč, polževih stopnic, strežnih oken itd., eevlf za stranišča, plino- in vodovode, celih vodovodnih oprav, vodnjakovih cevij, sesalk itd., rudniških priprav: stop in mečkal, pripravljalnih, zavornih naprav, strojev za vertanje kamnov, rudniških vozk itd., iuiiu-Hkih iiiiiinn : valjarjev v pesek litih, trdilnih valjarjev litih v surovo železne oblikov-uike, peresnih kladiv, klešč, škrpcev, itd, strojulh de|ov surovo litih in zlikanih, parnih strojev do 60 konjskih sil, rastlin|ako v in pavllljouov iz litega in kovanega železa, mlinskih priprav, papiruienili prlprnv, ovnov za vodne tavbe, reaervaruv v vseh velikostih iz ploščevine in litega železa, turbin po Girardovej in Jonvalovej Bistemu po 6 do 200 konjskih sil, tran«oiisiJsk*li priprav: vratil, plofič za jermena, čelnih in složnastih koles z lesenimi in železnimi zobmi, stalnih, s tenskih in visečih 8teljk. plo&č za \.-vi, konopce in žične vrvi, itd., sti'o|ov vodostolpnlc, o«lva)ajoeih vododržulh strojev, vodnih koles iz litega in kovanega železa, zuK»ih delov, kakor tudi priprav za parne in vodne žage in posamičnih cirkuiarr;h Tavoletti- in žag z jarmom, stiskalnice: hidravličnih stiskalnih, stiskalnic z vretenom in vodom, kopirnih stiskalnic, itd, železa v palicah in oslj iz kovanega pretopljenega železa. vprašanja glede oen »e hitro odgovore. izdajatelj in odgovorni urednik: Dragutin Hribar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne*. 4711 47