LETO XXVI.	St. 9., SEPTEMBER 1977	CENA 0,20 DIN
OB PRAZNIKU
Zopet je leto naokrog in naš praznik samoupravljanja pred nami. Sedemnajstega septembra bo minilo že 27 let, odkar so delavci kolektiva Induplati vzeli upravljanje v svoje roke. Od takrat sc samoupravljanje krepi in razvija ter vedno znova išče poti in oblike za boljše in uspešnejše delo.
Samoupravljanje postaja vedno bolj razvejan in razvit sistem naše socialistične samoupravne družbe. V njem se uresničujejo ekonomska in politična načela, da sta delavec in njegov interes osnova izgradnje samonpravnega sistema.
Leto 1977 je za vse nas še posebej pomembno, saj nam je prineslo Zakon o združenem delu, ki je zelo pomemben za razvoj nadaljnjih oblik samoupravljanja. Zakon mora zaživeti, saj nam nalaga nove naloge in obveznosti, z dolžnostmi pa seveda tudi pravice, saj je samoupravljanje dolžnost in pravica vsakega delavca.
ZA 17. SEPTEMBER ČESTITAJO VSEM DELAVCEM V DELOVNI ORGANIZACIJI INDUPLATI DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE!
Jacquardska tkalnica pred 20 leti (1957)
Stavba v Radomljah, kamor bo preseljen obrat Konfekcije PREMAKNILO SE JE
KONČNO IZDELANI PROJEKTI
Koncem meseca julija so bili izdelani projekti za adaptacijo objektov v Radomljah s precejšnjo zamudo.
Projekte smo morali predati republiškim inšpektorjem (sanitarnemu in požarnemu) v pregled, zato da bi dobili potrebna soglasja za gradbeno dovoljenje pri Skupščini občine Domžale.
Po pridobitvi gradbenega dovoljenja bomo sklenili pogodbo z gradbenim podjetjem SGP Grosuplje, ki bo izvajalo dela po projektih. V tem času pa na nekaterih objektih Opekarne — na hali B, že vršimo razna investicijska vzdrževalna dela, za katera je bila sklenjena pogodba in ki se lahko izvajajo brez gradbenega dovoljenja. Rok za dokončanje del po projektih je zelo kratek z ozirom na dobavo statev v decembru. Odmerjeni čas — do konca decembra — je torej skop in morali bomo delo dobro organizirati in vskladiti posamezna opravila različnih izvajalcev (električne, vodne, toplotne instalacije, pleskanje itd., da bomo, ne po naši krivdi, zamujeni čas doprinesli in zaželjeni rok ujeli.
Predvidena je tudi zunanja ureditev.
Seveda vseh del v zimskem času ne bomo mogli opraviti, a se bo kljub temu predvidena dejavnost v obeh halah lahko odvijala. Ce zaradi slabega vremena ali kratkega termina vseh del pri zunanji ureditvi (fasada itd.) ne bi uspeli izvršiti, jih bomo preložili v naslednje leto.
Prostori predvideni za dejavnost — v hali A za izdelovanje šotorov, v hali B za težko konfekcijo in kovinske konstrukcije — bodo popolnoma zadostili pogojem za opravljanje teh dejavnosti, saj bodo veliki, dobro osvetljeni in zračni (montirane bodo naprave za prezračevanje, moderno pa bodo urejeni tudi sanitarni prostori in garderobe, jedilnica ip.).
Sicer pa bo k dobremu počutju zaposlenih veliko pripomogla tudi naravna okolica objektov, ki jo odlikuje zelenje in čist zrak.
Dipl. ing. Anton Dečko
IZOSTANKI Z DELA IZ LETA V LETO NARAŠČAJO
Kritičen pregled rezultatov poslovanja zadnjih nekaj let nam med drugim pokaže tudi stalno naraščanje izostankov z dela. Skrb za boljše počutje delavcev, ki se kot rdeča nit vleče skozi zadnja leta, izgleda, da pri tem nima vpliva na izostanke. Nekatere teh izboljšav naj naštejem:
—	skrajšan delovni teden od 48 na 42 ur,
—	uvedba toplih obrokov in stalno izboljšanje le teh,
—	organiziran prevoz na delo z javnimi prevoznimi sredstvi,
Iz tabele je razvidno, da izostanki z dela iz leta v leto naraščajo.
Posebno izstopa naraščanje bolniških izostankov, kar večkrat povzroča težko rešljive probleme v proizvodnji. Izostanki z dela vslcd dopustov, porodniške in podobno sc lahko predvidijo vnaprej, ni pa mogoče predvideti izostankov vsled bolezni in tako večkrat vsled tega stojijo stroji in je s tem zmanjšana proizvodnja.
Znatne so tudi obremenitve kolektiva za plačevanje bolniških izostan-
—	zamenjava strojnega parka in delovnih prostorov in s tem izboljšani delovni pogoji na delovnih mestih,
—	izboljšano varstvo pri delu,
—	preventivni zdravstveni pregledi,
—	itd.
Vsi ti ukrepi imajo namen olajšati delo na delovnem mestu in omogočiti zadosten počitek po delu in s tem boljše zdravstveno stanje zaposlenih, kar naj bi omogočilo večjo zavzetost za delo med delovnim časom.
kov do 30 dni. Dvakrat torej plačamo take izostanke, prvič ni proizvodnje in dohodka, drugič pa plačamo izostanke.
Namen tega sestavka je, da bi začeli razmišljati o tem, ali smo res tako slabega zdravja in ali so vsi bolniški izostanki upravičeni. Čudno je, da kljub izboljšavam, naštetim v začetku sestavka, naše zdravje peša. Premislimo o tem in mogoče bomo našli vzroke za to, oziroma poiskali način, kako bi te stvari izboljšali.
Ing. Lado Zabukovec
PREGLED IZREČENIH UKREPOV V PRVI POLOVICI LETA 1977
Ukrep prenehanja lastnosti delavca v združenem delu, ki se izreka po samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu le za naj hujše kršitve delovnih dolžnosti, so morali pristojni organi v cit. razdobju izreči štirikrat in to predvsem zaradi neopravičenih izostankov, ki so trajali tudi do 15 oz. celo 30 delovnih dni zaporedoma. V enem primeru pa je bil izrečen navedeni ukrep zaradi vinjenosti na delu, ki je bila povezana še s poskusom fizičnega napada na obratovodjo.
Prav tako so morali pristojni organi izreči štirikrat ukrep pogojno prenehanje lastnosti delavca v združenem delu.
Sveti organizacijskih enot (SOE), delavski sveti TOZD oz. svet za medsebojna razmerja DO (SMR DO), se za izrek obeh ukrepov odločijo šele po vsestranski proučitvi kršitev obveznosti ali pa v primeru, ko uvidijo, da določeni blažji ukrepi ne zaležejo v tem smislu, da bi se delavci kasneje varovali kršitev obveznosti.
Največkrat so se pristojni organi odločili za izrek teh dveh ukrepov v TOZD Proizvodnji, in sicer za 2 izključitvi in 4 ukrepe pogojnega prenehanja lastnosti delavca, od ostalih pa le TOZD Slamnik Mengeš — organizacijska enota Mokronog 1 izključitev oz. prenehanje lastnosti delavca in DSSS oz. O E vzdrževanje v njeni sestavi 1 izključitev. Ob sorazmerno velikem številu ukrepov pogojnega prenehanja lastnosti delavcev v združenem delu je treba poudariti, da so se člani pristojnih organov odločili za izrek tega ukrepa prav iz razloga, da se da tem delavcem še zadnja možnost, da se kršitelji prevzgoje in dobe drugačen odnos do dela, do predpostavljenih, kakor tudi do delovnih sredstev.
Izrek tega naj strožjega ukrepa mora v prvi vrsti prav tako vplivati na ostale člane delovne skupnosti, po drugi strani pa seveda tudi na storilca, ki je sicer izgubil lastnost delvca v tej delovni skupnosti v tem smislu, da v bodoče kjerkoli bo nastopil delo, takih dejanj ne bo ponavljal.
Na drugem mestu so bili izrečeni štirje javni opomini in to predvsem zaradi predčasne zapustitve dela, kajenja v delovnih prostorih, odklonitve delovnega naloga predpostavljenih organizatorjev dela in neopravičenih izostankov z dela.
Poleg teh ukrepov sta bila izrečena še dva opomina (zaradi lažjih kršitev obveznosti), pri izreku katerih je pristojni organ oz. organa spoznala, da bo že z izrekom tega ukrepa dosežen namen izrekanja ukrepov. To pa se je izkazalo kot utemeljeno, saj sta delavca po storjeni kršitvi pokazala nedvomno, da
KAJ JE POD ODEJAMI?
Mogoče je še kdo radoveden? Odgovor je tu: pod odejami je zavarovana pena za telovadne blazine. Ceradni oddelek ima namreč naročilo za izdelavo 190 prevlek za telovadne blazine. Naročnik je DO ELAN iz Begunj.
Pregled izostankov v % na skupne ure v proizvodnji:
Leto	Skupni izostanki v proizvodnji	Bolniški izostanki		
		Predilnica	Tkalnica	Konfek.
1967	14,49	4,72	3,10	3,50
1968	15,22	2,17	4,70	4,69
1969	16,50	6,48	4,50	5,22
1970	16,61	5,14	5,00	4,93
1971	16,70	6,46	5,00	5,01
1972	17,55	4,39	5,40	8,09
1973	17,61	4,60	7,42	7,83
1974	17,40	6,16	7,11	8,52
1975	18,60	8,18	6,19	9,24
1976	19,83	6,55	7,83	11,39
sta kršitve storila slučajno oz. v trenutku razburjenosti oz. nepremišljenosti.
V	tem časovnem obdobju pa niso bili izrečeni le navedeni disciplinski ukrepi, ampak tudi sproženi odškodninski postopki, od katerih sta bila dva sprovedena.
Vzroki za uvedbo navedenih odškodninskih postopkov so bili različni.
V	prvem primeru je šlo za poškodovanje stikalnih kombinacij v kopalnici stanovanjskega dela upravne zgradbe Opekarne, Radomlje. V dru-
gem primeru pa za poškodovanje stanovanja, prav tako v Opekarni Radomlje. Vzrok te nastale škode je bila vinjenost delavca, kar pa delavca ne oprošča odgovornosti, saj se je oz. bi se moral, preden je prišel v tako stanje, zavedati, da lahko v tem stanju povzroči oz. lahko zaradi njegovega ravnanj a nastane škoda, v prvem primeru pa je bila vzrok velika nepazljivost delavca.
Ostala dva odškodninska postopka sta bila sprožena zaradi nevestnega oz. malomarnega odnosa do dela.
Vendar je pristojni organ glede
na to, da je bila povzročena škoda majhna in povzročena le iz malomarnosti, oprostil delavca povračila povzročene škode.
Nedvomno je, da je težnja nas vseh, da hi bilo tako disciplinskih kot odškodninskih postopkov čim manj, če pa že pride do teh kršitev delovnih obveznosti, pa je dolžnost predpostavljenih, da predlagajo uvedbo postopka proti kršilcu oz. kršilcem delovnih obveznosti in s tem prispevajo k uresničitvi zgornje misli;.
Vinko Vodnik
Program za izvedbo določb zakona o združenem delu
NALOGE, KI JIH MORAJO POSAMEZNI NOSILCI OPRAVITI V SEPTEMBRU IN OKTOBRU
ROK IZVEDBE NALOGE: do 30. 9. 1977
naloga iz programa	FAZA NALOGE	NOSILCI		
IV. Sklepanje sporazumov s prometnimi OZD	3. Proučitev osnutkov sporazumov	komisija DS DO za tovrstna sporazumevanja, komercialni sck., DS DO in TOZD		
V. Sklepanje sporazumov s proizvodnimi OZD	3. Proučitev osnutkov sporazumov	komisija DS DO za tovrstna sporazumevanja, nabavni in tehnični sck., sindikat, DS DO in TOZD		
VII. Sklenitev sporazumov o pridobivanju skupnega prihodka med TOZD Proiz., Konf., Indust. prod.	2. Pregled in določitev osnutkov	odbor za samoupravne DS TOZD	akte,	sindikat,
Vlil. Ureditev dohodkovnih razmerij med preostalimi TOZD in DSSS na eni strani ter TOZD Rest. na drugi strani	2. Proučitev poročila nosilcev, pregled osnutka sprememb in dopolnitev sporazuma, njegova določitev ter organiziranje poprejšnje obravnave	odbor za samoupravne sindikat	akte,	DS DO,
IX. Ureditev dohodkovnih razmerij med TOZD in DSSS	2. Proučitev poročila nosilcev, pregled osnutka in sprememb, organiziranje obravnave	odbor za samoupravne sindikat	akte,	DS DO,
X. Sklenitev sporazuma o medsebojnih razmerjih med združenimi TOZD in delovno skupnostjo	2. Pregled in določitev osnutka sporazuma	odbor za samoupravne akte, sindikat, DS DO, TOZD in delovne skupnosti		
XI. Sprejem sprememb in dopolnitev sporazuma o združitvi v delovno org. in statuta delovne org.	2. Pregled osnutka sprememb in dopolnitev sporazuma in statuta in njihova določitev	odbor za samoupravne DS DO	akte,	sindikat,
ROK IZVEDBE NALOGE: do 15. 10. 1977				
naloga iz programa	FAZA NALOGE	NOSILCI:		
IV. Sklepanje sporazumov s prometnimi OZD	4. Izvedba javne obravnave	sindikat, komisija za tovrstna mevanja, pravna služba		sporazu-
V. Sklepanje sporazumov s proizvodnimi OZD	4. Izvedba javne obravnave	sindikat, komisija za tovrstna mevanja, pravna služba		sporazu-
VII. Sklenitev sporazumov o pridobivanju skupnega prihodka med TOZD Proiz., Konf., Indust. prod.	3. Izvedba javne obravnave	sindikat, odbor za samoupravne akte, pravna služba		
VIII. Ureditev dohodkovnih razmerij med preostalimi TOZD in DSSS na eni strani ter TOZD Rest. na drugi strani	3. Izvedba poprejšnje obravnave	odbor za samoupravne pravna služba	akte,	sindikat,
IX. Ureditev dohodkovnih razmerij med TOZD in DSSS	3. Izvedba poprejšnje obravnave	odbor za samoupravne pravna služba	akte,	sindikat,
X. Sklenitev sporazuma o medsebojnih razmerjih med združenimi TOZD in delovno skupnostjo	3. Izvedba poprejšnje obravnave	odbor za samoupravne pravna služba	akte,	sindikat,
XI. Sprejem sprememb in dopolnitev sporazuma o združitvi v delovno org. in statuta delovne org.	3. Izvedba poprejšnje obravnave	odbor za samoupravne pravna služba	akte,	sindikat.
Reportaža
iz TOZD Konfekcija Mengeš
V torek, 23. avgusta sva se s fotografom, tov. Kosmačem napotila v našo TOZD Konfekcije Mengeš.
Mengeš ni daleč od Jarš, vendar večina naših delavcev, bralcev Ko-noplana, v preurejene prostore bivšega podjetja Slamnik, kjer je sedaj nameščen del naše konfekcije, ne zaide. Zato smo mislili, da bi bilo zanimivo izvedeti, kako pri njih utripa življenje.
Kaj bodo povedale ženske, ki so se v začetku letošnjega leta s tesnobnimi občutki poslovile od Jarš in sc podale v novo delovno okolje?
Vemo, da se je z ustanovitvijo naše nove TOZD Konfekcija Mengeš, s 1. 1. 1977 del konfekcije iz Jarš preselil v prostore Slamnika v Mengeš in da je bila takrat izvedena pripojitev OE Konfekcije iz Mokronoga in OE Konfekcije iz Peč.
Ing. Janez Rainer, vodja TOZD Konfekcije Mengeš
V	Mengšu je sedaj zaposlenih 108 naših delavcev oz. delavk. Zgradba stoji ob glavni cesti skozi Mengeš. Pročelje je obrnjeno proti širokemu asfaltiranemu dvorišču, ki je tudi odlično parkirišče in dovolj široko za manevriranje tovornjakov, ki dovažajo in odvažajo potrebni proizvodni material.
Ob južnem delu dvorišča se je oranžno svetil nov viličar, pridobitev, ki so jo zelo veseli, čeprav je bilo treba za to odšteti precej denarja.
Povzpela sva se po stopnišču v nadstropje zgradbe, kjer sta na desni dve pisarni, garderoba in sanitarije, na levi se pa po vsej dolžini zgradbe razteza šivalnica. Šivalnica ima na levi steni okna, ki dobro osvetljujejo in prezračujejo prostor. Škoda le, da je nekoliko pretesen!
V	pogovoru s tov. Francem Majdičem, ki je mojster v šivalnici in ga nekateri že poznamo kot navdušenega in marljivega športnika, sem izvedela, da pravkar izdelujejo nov artikel — spalne vreče za inozemskega naročnika. Izkušenj s tem artiklom nimajo, zato ugotavljajo čas iz-
delave in številne podrobnosti, da bodo v najkrajšem času čimbolje organizirali delo in ga normirali.
Ko sem šivilje vprašala, kako jim gre delo od rok, so dejale:
»Kar gre, lažje se dela, ker je blago tanjše in lažje od tistega, ki smo ga navajene.«
Bile so zelo dobro razpoložene, vedrih obrazov, sproščene in nasmejane in takoj sem dobila vtis, da se tu dobro počutijo. Kmalu so to tudi same potrdile, vsaj tiste, s katerimi sem govorila. »Pravzaprav nam tu ničesar ne manjka ... najvažnejše je, da je dela dovolj ... prostor je manjši, ni nas tako veliko skupaj ... tudi zrak imamo boljši kot v Jaršah.«
Vse, ki pa se vozijo (zlasti z mo-ravške strani) pa so začele tožiti zaradi slabih avtobusnih zvez. Pravijo, da jih to nemalo moti, saj morajo zjutraj zelo zgodaj od doma, da ujamejo avtobus za Mengeš, potem so pa v Mengšu že pol ure pred pričetkom dela. Čim pa gredo z avtobusom, ki odhaja iz Domžal deset minut pred šesto uro — zamudijo. Res ni nobene možnosti, da bi se ta problem rešil?
Stroji so potihnili, ženske so postale še bolj živahne in šivalnico je napolnil smeh in prijeten živžav. Pa se pošalim:
»A tako, ko mojster odide, pa takole delate!« Pojasnile so, da imajo ob osmih in dvanajstih sedemminutni odmor, da se nekoliko razgibajo in oddahnejo. Pravijo, da bi bilo brez teh kratkih odmorov težko zdržati neprekinjeno ob stroju.
Povedale so še to in ono, zanimalo jih je, kako napredujejo dela v Radomljah, če se bodo tudi one selile tja, pa še kaj.
Nato sem obiskala še delavke v pritličju. V pritličju je več manjših prostorov, v katerih je od ene pa do pet, šest delavk. Ko hodiš med njimi, dobiš občutek domačnosti in vse daje vtis bolj obrtniške kot industrijske dejavnosti. Najbrž je to tisto, kar je ženskam všeč. Prijazna mojstrica, tov. Kristina Pungerčar, mi je razkazala prostore, v katerih krojijo, robijo, klasirajo in etiketirajo prte in prtičke. Tu je tudi večina žensk, ki so nekdaj delale pri nekdanjem Slamniku. Nekatere sem vprašala, kako se sedaj počutijo in kako so se navadile na to delo. Ena od njih je dejala, da je to delo manj umazano, da se je riževa slama, iz katere so izdelovale slamnike, večkrat močno kadila. »V vsakem pogledu je sedaj
Tov. Franc Majdič, mojster v TOZD Konfekcije Mengeš
bolje,« pravi.
Slišala sem, da je imel nekdanji Slamnik dobro kuhinjo. Kako so sedaj zadovoljne z malico? Kar zadovoljne so in niimajo pripomb.
Šivilje, ki robijo prte, so pa tako hitele z delom, da jih skorajda nisem upala motiti. Ko sem jih vprašala, kako dosegajo normo, je ena povedala, da morajo kar krepko delati, da jo dosežejo.
V zadnjem prostoru etiketira izdelke tov. Zofija Zupan.
»Da, res je bilo ob selitvi hudo! Nismo vedele kako nam bo ... Navajene smo bile Jarš. Tja smo nekatere hodile že več let... jaz od 14. decembra 1938! No, pa sem vmes za 9 let prekinila,« pravi tov. Zupanova. Nato se oglasi še tov. Pungerčeva, ki s smehom pristavi: »Z zgornjega nadstropja konfekcije v Jaršah je pristala tu v pritličju!«
Poslovila sem se od njih in se napotila še k tov. Janezu Rainerju, ki je vodja TOZD konfekcije Mengeš.
Pogled v šivalnico
Gozdna šola
V pritličju je več manjših prostorov Z leve proti desni: Marija Gostič, Ana Kunstelj in mojstrica Kristina Pungerčar
Tov. Rainer je potrdil, da je prevoz velik problem, ker delavke zamujajo. »To bi se na nek način moralo rešiti, saj red pri delu mora biti. Bilo je obljubljeno, pa neizpolnjeno . ..« pravi. »Mučno je zlasti za tiste delavke, ki presedajo avtobuse. Ženske tu vidijo rešitve, kako bi se stvari dale urediti, ne vem pa koliko je resničnih možnosti.«
Ko sva se pogovarjala o proizvodnji, me je zanimalo, kako jim uspe imeti stoodstotno realizacijo mesečnih planov. Tov. Rainer pravi, da so bili taki rezultati doseženi predvsem zaradi izredno dobrih delovnih pogojev v I. polletju. Delali so dobro znane, rutinirane izdelke, dobava materiala je bila odlična, ni bilo zastoj nih ur in podobno. Vedno pa tudi skrbijo, da je na razpolago dovolj dobrega orodja (pred nedavnim so nakupili več odličnih Škarij, seveda tudi zelo dragih). Precej pa je storilnost padla, ko so zamenjavali artikle in prešli na manjše serije.
»Sedaj delamo za izvoz,« pravi tov. Rainer »in potrudili se bomo, da bomo imeli dobiček. Gre za devizna sredstva, ki so potrebna za nabavo novih strojev. Zaenkrat smo sprejeli naročilo za 3000 spalnih vreč. To je poizkusna količina. Možnost pa imamo, da se sklene tudi pogodba za vnaprej.
Planirano količino naših izdelkov dosežemo in zato nam ostaja nekaj Prostih kapacitet, ki jih zapolnimo s takimi deli kot je to.«
Vprašala sem še, kako je z normami, saj so nekatere delavke potožile, da so precej »napete«.
»Pri nas ima vsakdo možnost za ponovno normiranje, če misli, da je t°v vmesno, le napisati je treba pritožbo. Kar je bilo pismenih zahtevkov, smo vedno ugotavljali pravilnost norme.«
Potem sva se pogovarjala še to in ono, med drugim o tem, da v naših ljudeh še ni občutka, da je tudi TOZD konfekcija Mengeš del Indu-plati. Preveč je še razširjena miselnost, da je TOZD Konfekcija Mengeš nekaj zase. Res je ta TOZD še »mlada« iin moralo bo najbrž preteči še nekaj časa, da bodo ljudje občutili, da so tudi vse dislocirane enote del Induplati.
Urednica
V	soboto, 9. 7. 1977 sva se s Petrom Koželjem odpravljala v Mozirje. Vreme ni bilo ravno najlepše. Od Ljubljane do Žalca so naju spremljali težki oblaki, kasneje pa se je po nekaj kilometrih nebo zjasnilo.
V	Mozirju, mestecu ob Savinji je vsako leto »gozdna šola« — šola v naravi, ki jo organizira Partizan Slovenije — Zveza za športno rekreacijo in telesno vzgojo. Skupno šolanje traja dve leti, učni program pa obsega devet intenzivnih dni učenja.
Namen te šole v naravi je pridobiti čimveč mladih vaditeljev za telesno vzgojo predšolskih (od 4—5 let) in šolskih otrok (od 7—15 let). Program obsega učno snov naslednjih predmetov:
—	športna medicina
—	športna gimnastika
—	splošna metodika
—	metodika telesne vadbe
—	košarka, atletika, nogomet
—	ordinacija.
Po uspešno opravljenem izpitu v I. delu dobi kandidat naziv VADI-TELJ-PRIPRAVNIK, po enoletni praksi v svojem društvu in uspešno opravljenem izpitu v II. delu pa naziv VADITELJ.
Praktičnega pouka je bilo največ; bile so to vaje iz atletike, nogometa, športne gimnastike in ritmične vaje. Urnik je bil zelo natrpan. Ob 7 uri smo vstajali, nato je bilo do 7,30 umivanje, do 8. ure zajtrk. Od 8. do 12. pa so bile učne ure. Po kosilu, ki se je začelo ob 13. uri smo imeli prosto. Med tem časom smo se kopali v Savinji, seveda, če je bilo vreme lepo. V nasprotnem primeru smo se učili, spali ali pa igrali družabne igre. Od 15. do 19. smo imeli popol-
danski pouk. Šolske ure so bile dolge od 45—50 minut, odvisno od predavatelja. Med posameznimi urami pa smo imeli desetminutne odmore.
Po večerji ob 19. uri smo imeli prosto do 22. ure, nakar je v taboru zavladala popolna tišina.
Učne ure so bile različne, tako da je bilo delo bolj pestro in da smo z večjim zanimanjem sledili posameznim predavanjem. Najraje smo imeli praktične ure, saj nas od teh niso bolele zadnje plati. Med najbolj priljubljenimi predavatelji pa je bil tovariš Ulaga (učitelj VSTKS), ki je edini med svojimi predavanji predlagal »minuto za zdravje« in to sredi ure! Po njegovem mnenju ni dobro, če človek cele ure sedi, pa naj bo to v šoli ali pa v službi.
Zadnji večer smo priredili v taboru taborni ogenj za slovo od novih prijateljev, predavateljev in mesta samega. Taborni ogenj se je zavlekel pozno v noč, saj so se vrstile razne pesmi, šale, bilo je veliko smeha in zabave in težko smo se poslovili.
In še nekaj besed o samem taboru!
Tabor je od Mozirja oddaljen 2 do 3 km (15 minut pešačenja). Obdan je z gozdom in Savinjo. Tabor sestoji iz okoli 30 šotorov, kuhinje in učnega prostora ter skladišča orodja. Vseh tečajnikov nas je bilo okoli 60 iz cele Slovenije. V šotorih smo spali po dva in imeli smo srečo, če je ostal šotor znotraj suh ob vseh nalivih, ki so bili letos tako pogosti.
Nazadnje bi se rada zahvalila delovni organizaciji, ki nama je omogočila obisk gozdne šole, saj bova le tako lahko prenesla vse svoje znanje, pridobljeno v tej šoli, na šolske in predšolske člane TVD Partizan.
Bine Hribar
S posnetka je na prvi pogled težko spoznati, da je to naš park. Pa je! In tudi takle tabor bi se nam prilegal, če bi imel še morje ... Šotori so iz letošnje kolekcije
nas razgovor
O PREIMENOVANJU NAŠE TOZD IN O DRUGIH NAČRTIH SE JE DOPISNIK KONOPLA-NA POGOVARJAL Z DIREKTORJEM DIPL. ING. BERGANTOM
Slabo vreme, ki nas je naredilo v drugi polovici avgusta nejevoljne, je pripomoglo, da sva za pogovor izbrala popoldansko uro.
Dež je že zjutraj ponehal in sonce se je nekaj ur kazalo. Popoldne pa so oblaki ponovno napovedali oziroma obetali dež. Dež pa je prizanesel do konca najinega pogovora.
Pri razgovoru nisem imel nikoli občutka, da se direktor brani določenih vprašanj. Ne, to ne drži. O vsakem vprašanju se je porazgovoril tako, kot vedno, saj vztraja na načelu, da sloni vodenje na sodelovanju, in da informiranost pogojuje samoupravljanje.
Konoplan: Induplati je leta 1970 v osnovi menjala svoj proizvodni program. Opustila je predelavo trdih vlaken in se oprijela uporabe in predelave sintetičnih surovin. Ta prehod je tekel pod vašim vodstvom. Kaj vas je pri tem vodilo?
Direktor Bergant:	Koncept sem
postavil že leta 1963 (Konoplan, julij 1963). Leta 1969 smo začeli uresničevati ta koncept, ker smo se zavedali, da s staro proizvodnjo ni več življenja v Induplati. Studijo o tem vprašanju sem vzel tudi za osrednji problem svoje diplomske naloge 1960. Pripominjam, da so bili laneni izdelki za kupce predragi, proizvodnja umazana in tehnološko zastarela ter neprimerna za Slovenijo, ker smo izven surovinske baze. Vedeli smo, da lahko takoj zamenjamo 80 % klasične surovine s sintetiko, odločitev pa je segala še naprej. Ne menjati samo en artikel ampak celotni asortiment izdelkov Induplati. V prehodnem času smo izdelovali tkanine iz mešanic in proučevali domači trg, kako bo sprejel naš novi program. V naslednji fazi smo odstranili stare stroje in nabavili nove. Mnogi so nas s strahom opazovali pri tem delu. Nekateri, le za posameznike gre, še danes tarnajo za starimi časi. Zame in za moje naj ožje sodelavce je bil to smel korak, za vse člane kolektiva pa edina pot v jutrišnji dan.
Konopaln: Starejši se še spominjamo na prah in vlago v vseh prostorih predilnic, na prah v tkalnici in na stalne težave s klorom v belilnici. Povejte kaj o delovnih pogojih prej in danes!
Direktor Bergant: Deset let dela v mokri (predilnici) je pomenilo obvezno obolenje za revmo, po desetih letih dela v suhi (predilnici) pa so delavci lahko postali astmatiki. Podobna je bila situacija v tkalnici in v oplemenitilnici. Več ni treba pojasnjevati.
Starejši člani kolektiva, predvsem pa naši upokojenci, mi bodo potrdili, da je ta ocena točna. Za ureditev boljših delovnhi pogojev, za zdravje naših sodelavcev, je bilo treba ukrepati. Mnogo oddelkov ne spominja več na pretekle čase. Vsega pa še vedno nismo naredili. To vemo in ta
dela so del našega načrta za prihodnje. Da smo na pravi poti, bodo potrdili predvsem starejši delavci, mlajši pa prejšnjih prilik ne poznajo. In dobro je tako.
Za dosego današnjega stanja je bilo potrebno ogromno truda, toda vredno je bilo. Uspeli smo. Uredili smo tudi okolico. Te dosežke pa moramo čuvati in se zavedati, da je to naše. Vedeti moramo, da nismo le
Direktor, dipl. ing. Srečo Bergant
samoupravljalei na papirju, ampak tudi v zavesti.
Urejeno okolico ne negujemo le okrog glavnega vhoda v podjetje ampak povsod. Lep izgled je naš ponos. Red in čistoča sta vir zdravja in predpogoj za predelavo sintetike. Ne pozabimo na to!
Konoplan: Red in utečena organizacija dela vplivajo na maksimalne delovne uspehe. Kljub temu so naši osebni dohodki nižji kot v občini Domžale. Kaj obetate k temu?
Direktor Bergant: Višje osebne dohodke lahko delimo le na osnovi uspehov našega dela. Denarja nam ni in ne bo nihče poklonil. Kakšni pa so letošnji rezultati našega dela, vidimo iz polletnega obračuna po tozdih. Žal produktivnost dela v naši delovni organizaciji, predvsem v tkalnici, pada; vendar so ukrepi za izboljšanje situacije v teku.
Konoplan: Kolektiv, ki ga sestavljajo štiri TOZD in skupne službe, je čvrsta celota, ki se zaveda družbenih in ekonomskih ciljev. Kakšen organizacijski razvoj predvidevate do konca leta 1978?
Direktor Bergant: Do konca tega leta predvidevamo ustanovitev še enega TOZD in to ZA VZDRŽEVANJE IN INVESTICIJE TER ENERGETIKO. Ustrezni predlog je izdelan, analiza narejena ter dana kolektivu v obravnavo. Do zadnjega decembra bi naj bila tudi selitev konfekcije šotorov, težke konfekcije in obrata za kovinske konstrukcije končana. Od 1. januarja prihodnjega leta dalje bi naj bil tudi sedež TOZD Konfekcije v Radomljah. Izdelan je tudi predlog za preimenovanje TOZD Industrijska prodajalna v TOZD Maloprodaja. Dela tečejo tudi okrog odprtja industrijske prodajalne v Novem Beogradu. Predvidevamo tudi, da bomo do konca tega leta ustanovili poslovno skupost, v kateri bodo Predilnica Litija, Tovarna dekorativnih tkanin iz Ljubljane, To-sama iz Domžal, Svilanit iz Kamnika in mi, Induplati. Referendum, na njem se bomo odločali o ustanovitvi te skupnosti, bo v naslednjih dneh, a najkasneje 25. septembra. Ta skupnost pa ne izključuje nadaljnje povezovanje, pri tem mislim na Poslovno skupnost tekstilne industrije Slovenije.
Konoplan: Številni uspehi so rezultat vašega osebnega prizadevanja. V pomoč so vam strokovnjaki, člani kolegija. Vsi dogovori, to naglašam, pri vodenju se je vedno odražalo soglasje, so bili doseženi na političnih forumih in na množičnih zborih naših članov na ravni delovne organizacije ali v TOZD. Ko ste nastopili mesto direktorja, ste zamenjali stari vodstveni kader. Mnogi vam ob tem priznavajo smelost in soglašajo, da je bila to pot, ki je peljala naprej. Kako ste danes zadovoljni z ljudmi, ki vodijo TOZD oziroma neposredno proizvodnjo?
Direktor Bergant: Ko sem nastopil mesto direktorja Induplati, je prišlo do menjave generacije. Nova pa je v tem času postala zopet stara in nekateri se bodo morali sprijazniti z dejstvom, da bodo morali svoja mesta prepustiti mlajšim. Ne gre za slovo ampak za čas, ko bodo svoje izkušnje prenašali na mlajši rod. Sodim, da menjava generacij ni slaba zadeva. Ideje je mogoče uresničiti, če so dane vodstvene možnosti. Seveda so za to potrebne cele osebnosti z jasnimi ter politično zrelimi
Predilnica sintetike — danes
koncepti. Ugotavljamo pa, da se dandanes mlajši izogibajo večje odgovornosti — opravičilo za to vidiim delno v nezadovoljivem nagrajevanju, kjer so razlike premajhne.
O osebnih ocenah bi pripomnil le, da ni nobeno delo opravljeno tako dobro, da ne bi bilo mogoče to narediti še boljše. Tudi med nami so ljudje, ki bi lahko naredili več kot so. To so še mladi in tudi na teh delovnih mestih še niso dolgo, zato sem prepričan, da bodo še veliko prispevali za uspešen razvoj Induplati.
Konoplan: Pravilno je, da starejši prepustijo svoje mesto mlajšim. Kakšno politiko vodi ob tem kolektiv pri reševanju kadrovskega vprašanja in pri politiki štipendiranja?
Direktor Bergant: Kadrovsko politiko smo dobro zastavili po vprašanju visoko kvalificiranih ljudi. Rahlo pa smo zanemarili nosilce dogajanj, to je mojstrski kader. Vendar bomo organizirali šolo za mojstre, ki bo začenja z delom 1. 9. t. 1. V dveh do treh letih bodo odšle v pokoj mnoge predice in tkalke moje generacije, zato bomo morali že v prihodnjem letu organizirati šolo za delo pri stroju in istočasno pustiti odprta vrata za prihod vseh profilov, ki želijo sodelovati pri našem delu.
Konoplan: Cilj vseh je priti do stanovanja. Kdor le more, se odloči za individualno gradnjo. Kako bo to v naslednjih letih, ko govorimo o spontani gradnji velikega stanovanjskega bloka sredi Domžal. Pomeni to odložitev gradnje stanovanjskega bloka v Preserjah in kako je z gradnjo stanovanjskega bloka v Radomljah?
Direktor Bergant: Prepričan sem, da bo kolektiv tudi v prihodnje podpiral svoje sodelavce pri gradnji individualnih domov. Pomagali bomo tudi tistim, ki bodo stanovanja kupovali. Zamisel, da bi gradili stanovanjski blok za tiste sodelavce, ki stanovanjskega vprašanja nimajo urejenega, je še vedno aktualna, čeprav sem sam pobudnik akcije, ki jo podpira tudi občinska skupščina v Domžalah, da naj delovne organiza-°ije iz tega področja v prihodnje kupujejo stanovanja za svoje delavce v gigantskem stanovanjskem bloku, ki bo zgrajen v centru Domžal. Vse
računice kažejo, da je smotrneje kupiti stanovanje v Domžalah kot samostojno graditi stanovanjske bloke. Slednje terja še ureditev komunalnih naprav, kotlovnice, zaklonišča ipd.
Po podatkih imamo 40 do 50 stanovanjskih problemov (vsi niso pereči). Zadeva bo kritična, ko bomo posegli v rešitev vprašanja TOZD Restavracija, kjer predvidevamo preselitev oziroma izselitev vseh strank iz stavbe »menze« in tam urediti sobe za goste.
Blok v Domžalah bo vseljiv do leta 1980, do takrat bomo morali tudi mi urediti vsa ta vprašanja.
Konoplan: Kakšna je sploh naša »skupna« politika do izgradnje konfekcije v Radomljah. Ali bo TOZD Radomlje zaključena enota po velikosti iin obsegu del (proizvodnje) ali pa bomo dopustili možnost, da se širi in sčasoma preraste podjetje v Jaršah, kjer ni prostora za večjo ekspanzijo? Kaj vse bo treba v Radomljah še graditi in do kdaj?
Direktor Bergant: Kolektiv Induplati se je odločil, da prevzame Opekarno Radomlje z jasno opredeljenim konceptom, da se proizvodnja opeke ukine in da objekte opekarne preuredimo v proizvodne dvorane za potrebe razširjene proizvodnje naše težke konfekcije, konfekcije šotorov in obrata za kovinske konstrukcije. S preselitvijo konfekcije v Radomlje bo tam sedež te TOZD, v katero bodo spadali tudi dislocirani oddelki.
Ni vzroka, da bi TOZD v Radomljah, zaradi ugodne lege v industrijski coni, prarastel matično podjetje v Jaršah. Smatram namreč, da Induplati ne sme širiti svoje kapacitete v tekstilno proizvodnjo, ampak mora misliti na organizacijo nove proizvodnje v obstoječih objektih v Radomljah. Razumljivo je, da so za to potrebni novi stroji in druga oprema. Razvojna služba že ima nalogo, da razišče možnosti za proizvodnjo in plasman novih izdelkov.
Novi delovni prostori v Radomljah bodo urejeni do roka, to je do 1. 1. 1978, ko bo tam začela z delom TOZD Konfekcija z vsemi oddelki.
Tudi za prometno povezanost je urejeno; vodovod obstaja, za kanalizacijo pa je delavski svet na začetku letošnjega poletja izglasoval pripravljenost sodelovanja. Asfaltiranje dela ceste je aktualno in se bomo o tem vprašanju pogovarjali s Krajevno skupnostjo Radomlje. Za ogrevanje pa je treba zgraditi novo kotlovnico, ki pa z dimom ne bo onesnaževala okolice, ker gre le za proizvodnjo toplote za ogrevanje delovnih prostorov.
V	sedanje prostore konfekcije v Jaršah pa bomo namestili brezčol-nične statve. Nekaj prostora bo pridobila tudi sukančarna, ki bo tako tehnološko zaključena.
V	prostorih, kjer je sedaj obrat kovinskih konstrukcij, pa bomo uredili samopostrežno restavracijo, kjer bodo delavci dobili toplo malico. S tem bo ukinjeno odhajanje med delom iz podjetja, kar nekateri (sicer maloštevilni) izkoriščajo.
Ko je govora o toplih malicah, naj povem, da bomo serviranje tople malice organizirali v Radomljah in Mengšu, vsaj za dopoldansko izmeno pa tudi v Pečah. V Mokronogu pa bomo vprašanje prehrane uredili, ko bomo oddelek preselili v prostore stare osnovne šole.
Konoplan: Modernizacijo terja tudi zdravstvena služba. Kaj, kje in do kdaj bo to urejeno?
Direktor Bergant: Točno. Zdravstvena služba terja temeljito obnovo. Akcija je v teku. S predstavniki sindikata se dogovarjamo, da bi v prihodnjem letu (en dan morda že letos) delali 2 dni za novo ambulanto splošnega zdravstva in za zobozdravstvo. Gre torej za 3 udarniške dni, katere lahko prispevajo člani kolektiva tudi v obliki svojega rednega dopusta. Poleg zgradbe bi ambulanto opremili tudi z novimi zdravstvenimi napravami in zobozdravstveno ambulanto. To nas bo veljalo okrog 2 do 2,5 milijona dinarjev. Zadevo lahko dokončno uredimo do konca leta 1978.
Konoplan: Z ureditvijo parkirnega prostora pred restavracijo je to vprašanje prilično dobro urejeno. Pomeni to, da se odpovedujemo ureditvi parkirnega prostora za osebne avtomobile med cesto in zračno halo?
Direktor Bergant: Nikakor. Moja zamisel je, da uredimo celotno vprašanje, ki zajema kolesarnico in parkirni prostor za osebne avtomobile. Pri ureditvi bi uporabili naše najnovejše izdelke, kar bi služilo obenem kot reklama (glej sliko!).
Konoplan: Kaj je še aktualno?
Direktor Bergant: Bližajo se volitve v samoupravne organe in v delegatske skupščine za občinske, repu-Nadaljevanje na 8. str.
Marija Pirnat pri delu v mokri predilnici (aril 1965)
LETOŠNJI UPOKOJENCI
Dvanajst se jih je poslovilo
V	sredo, 31. avgusta smo se v posebni sobi restavracije poslovili od naših letošnjih upokojencev.
Za ves trud in požrtvovalnost v teh dolgih letih preživetih v I udu plati, se jim je v imenu delovne organizacije zahvalil in jim želel zdrava in spokojna preostala leta tov. direktor, dipl. ing. Srečo Bergant.
Letos je bilo upokojenih 12 naših delavcev in sicer: Slana Petre (tkalnica), Marija Malež (tkalnica), Vera Zanoškar (tkalnica), Terezija Kosec (tkalnica), Pavla Kušar (prejemarna), Alojz Zupan (tkalnica), Ivanka Gorenc (konfekcija), Matilda Prosenc (vzdrževanje), Ivanka Janežič (tkalnica), Albina Homšak (TOZD Konfekcija Mengeš), Franc Vavpotič (prejemarna) in Ante Zelenika (skupne službe).
V	restavraciji so se razen tov. Romšakove in tov. Anteja Zelenike zbrali vsi.
Nočem biti sentimentalna, toda resnično so ti ljudje naredili name močan vtis. Toliko volje do življenja po vsem, kar so nekateri doživeli in prestali, zlepa ne najdeš!
Najbrž se mladi danes resnično premalo zavedamo, kako dobro nam je, da bi se znali tega bolj veseliti...
V soparno dopoldne se je tkalo pričakovanje.
Počasi, druga za drugo kot velike deževne kaplje, so prihajale v prostor. A obrazi so bili vedri, nasmejani! Ko smo bili končno zbrani in smo posedli, je ob dobri kapljici in prigrizku stekla beseda.
Tov. Tilka je veselo vzkliknila: »Res se čudim, da gremo v pokoj, saj smo same rožce! Mislila sem, da sem samo jaz, zdaj pa vidim, da so tudi ostale!« Toda tov. Alojz Zupan je nekoliko manj veselo pristavil: »Jabolko zunaj dobro izgleda, kaj je v njem, se pa ne ve ...«
Mogoče je imel prav, saj ko sem se pogovarjala z njimi, jih je več potarnalo, da imajo težave z zdravjem. Ta z želodcem, drugi s hrbtenico, pa spet z želodcem ...
Tov. Stana Petre je začela hoditi v službo z enaindvajsetim letom, nekatere pa še veliko prej. Tovarišica
Maleževa je povedala: »Se šestnajst jih nisem imela, ko sem začela delati ... Starši so mi že pri trinajstih letih pomrli in ni mi preostalo drugega, ko da se zaposlim ...« Podobno usodo so imele tudi druge. Vsi se pa še spominjajo, kakšno veliko srečo je imel človek, če je dobil zaposlitev. Tov. Zupan Alojz je povedal: »Zelo močno doživetje, ki mi je ostalo živo v spominu iz časa krize 1936. leta, je dolga vrsta ljudi, tudi po 14 in več, ki so čakali, da bi jih sprejeli na delo v tovarno. Včasih so vzeli enega, dva, včasih pa so vse odslovili«. Tudi tov. Prosenčeva se spominja: »Veste, tam v Konfekciji, pred Poldino (op ur.: Tov. Polda Pavli) pisarno, je bilo natrpanih toliko deklet, kolikor jih je sploh moglo stati. Največkrat so jih vzeli par, ostale pa smo poskusile srečo spet naslednjič. Najhuje je bilo, ko ni bilo dela in so nas množično postavljali na cesto.«
Tov. Alojz Zupan je še povedal, da je bilo treba v tistih časih pokazati več prizadevnosti, delavnosti in pridnosti. »Če se ni zanimal za delo, je kmalu dobil ,polno’ kuverto — delavsko knjižico!« Tudi sam je z last-
O PREIMENOVANJU NAŠEGA TOZD IN O DRUGIH NAČRTIH . . .
Nadaljevanje s 7. str.
bliške in zvezne organe. Nove delegate bomo izvolili tudi v samoupravne interesne skupnosti. Smatram, da bi ob tem moral kolektiv pregledati dosedanje delo svojih delegatov, to oceniti in na podlagi uspešno opravljenega dela podaljšati mandat sedanjim delegatom oziroma izvoliti nove, boljše.
V načrtu imam, da bi naš počitniški dom v Umagu nadzidali za eno nadstropje. Odprto je pri tem
vprašanje, če bomo uspeli dobiti v Umagu ustrezno gradbeno dovoljenje. Od vseh članov našega kolektiva pričakujem, da bodo to zamisel podprli.
Zal mi je, da je tako malo zanimanje za dom na Mali planini. Sam bi rad večkrat obiskal dom v planinah, pa sem zelo zaposlen z vodstvom delovne organizacije. Poleg tega imam več družbenih funkcij.
Razgovor je vodil Otmar Lipovšek
Model parkirnega prostora, kakršen bo stal pred Induplati
Strop ogromne hale nekdanje sušilnice opeke je prekrit s sajami. Običajne barve saj ne prekrijejo, zato bo strop premazan s posebno umetno snovjo, imenovano fasadex, izdelek JUB Dol. V tem prostoru bo Ceradni oddelek in obrat kovinskih konstrukcij
šlo. Meni pa se je dobro zdelo, ker sem edino jaz vedela, kako. Bil je namreč od »šmira«. Naj večje veselje je bilo, če so stroji lepo tekli, da nisi bil tako hudo obremenjen, pa je bilo vseeno nekaj narejenega.
Zadnje čase sem bila malerka. Ne bi šla več za malerko. To je naporno delo. Čeprav ni norme, moraš res skozi delati. Vsak te vidi, če »zabu-
šavaš« in reče: Lahko bi meni pomagala. Res, to ni hvaležno delo. Malerka mora biti dobra, izkušena tkalka. Mlade po mojem, ne morejo biti, ker ne poznajo vseh strojev, vseh artiklov in predvsem nimajo izkušenj.«
Tovarišica Maleževa pa se spominja, da ji je bilo najbolj hudo, ko so podrli stare stroje in nabavili nove. Tudi ona je bila zadnjih pet let zaposlena kot malerka. Pozdravlja sodelavce iz ATR tkalnice in pripravljalnice in jih vabi, naj jo v pokoju kaj obiščejo.
Tovarišica Prosenčeva mi je s smehom rekla: »Vedno sem si govorila, ko bo prišla taka priložnost, bom pa res veliko povedala. Zdaj pa skoraj ne vem, kaj bi rekla. V Jarše sem prišla 1947. leta. Stanovala sem na Prevojah. Spominjam se, kako smo bili slabo oblečeni, kako smo komaj imeli kolo, največkrat pa smo hodili peš. To so bili drugačni časi!
Moj življenjski cilj je bil imeti svojo hišo. Nazadnje se je zgodilo, da smo jo trikrat delali. In zdaj je tu še končni cilj—pokojnina. Z ,luštno’ zavestjo grem v pokoj, saj smo se v vzdrževanju zelo dobro razumeli. Naš prehod je bil res čudovit — iz naj slabšega v najboljše!
To je hecno misliti, da ne boš šel več na ,šiht’, da boš kar doma! Toda dolgčas mi ne bo. Strašno rada ,štri-kam’.
Vam pa povem, da me v glavnem samo dobra volja drži pokonci!«
Tovarišica Pavla Kušar je zaklicala: »Tilka, če se spomnim, kako sem peš hodila po tistem makadamu! Prišla sem iz internacije in niti čevljev nisem imela! Čez 3 leta sem »na-šparala« za eno staro kolo. Nekje sem delala, da sem zaslužila za hrano, poleg tega, da sem pešačila v službo. Oh, kako bi bila zjutraj spala!«
Ko tako premišljujem o vsem, kar so mi povedali, se sprašujem kakšni bomo mi po toliko letih službe. Bomo tudi mi z lahkim srcem vzkliknili kot danes tovarišica Tilka: »Nikoli se življenja nisem bala, pa se ga tudi sedaj ne bojim!«
Urednica
Z leve proti desni: Marija Malež, Vera Zanoškar, Franc Vavpotič
Ob dobri kapljici in prigrizku je beseda sama stekla ...
Z leve proti desni: Ivanka Gorenc, Tilka Prosenc, Itezka Kosec
no iniciativo od tkalca kmalu napredoval do pomočnika mojstra, nato do mojstra in nadmojstra. Ves čas pa se je za delo resnično zanimal in prizadeval. Danes mu je hudo, ko vidi, da tkalnica ne napreduje kot bi želeli, zato želi »nadaljnji razvit podjetja, posebno pa tkalnici oz. TOZD Proizvodnji!«
Tov. Terezija Kosec se spominja: »37 let službe imam. Štiri mesece sem delala v Kartonažni tovarni v Ljubljani, drugače pa ves čas v In-duplati. 31 let v tkalnici, zadnjih šest Pa v prejemarni. Bili so žalostni in veseli trenutki — vsega je bilo dovolj ... Delovni organizaciji pa se zahvaljujem, da so mi omogočili teden dopusta v Umagu, ki je bil nepozaben. Doma ni tako lepo, bolj dolgčas mi je ...«
Tudi neprijetnih doživetij se sedaj spominjajo z nasmehom: »Se en mesec nisem delala, ko mi je čolniček nekajkrat zletel iz stroja,« se spominja tov. Stana Petre. »Bila sem tako togotna in bilo me je tako sram, da bi najraje takoj ušla domov. No, Pa je bilo drugi dan že bolje in pozabljeno.
Enkrat pa je bil en kos blaga »fajn« popackan in so okoli skakali in si belili glave, kako je do tega pri-
Krajevni praznik Jarše-Rodica
Na ta dan leta 1941 so za strah delavcev v Induplati pred vhodom nemški okupatorji ustrelili pet talcev, in sicer: Jakoba Dacarja, Josipa Vidmarja, Franca Vidmarja, Lovrenca Dragarja in Marzela (ime neznano). Znano je, da se je odpor pričel prav na tem področju. Svobodoljubna misel delavcev te tovarne jih je povezala z osvobodilno fronto, veliko pa jih je odšlo že na dan vstaje v partizane. Za preprečitev aktivne gestapovske dejavnosti so partizani skušali likvidirati aktivnega gestapovskega sodelavca, ki pa
je bil le ranjen. Zato je moralo dati življenje pet mladih ljudi, ki so potem ves dan mrtvi na kole privezani opozarjali na krutost nemške okupacije. Učinek je bil prav nasproten, saj se je odpor še bolj razširil, osvobodilna fronta pa je postala množična organizacija.
Prav ta dan pa je krajevna skupnost Jarše-Rodica določila za svoj krajevni praznik.
27. avgusta 1977 je bila ob spomeniku pred našo tovarno proslava.
A. O.
ZAKAJ PROPAGANDNI FILMI?
DVA PROPAGANDNA FILMA O ZAVESAH INDUPLATI
Podjetje Viba film nam pripravlja izdelavo dveh propagandnih filmov o zavesah — 60-sekundnega za kinematografe in 30-sekundnega za televizijo. Za ponudbo tega podjetja smo se odločili, ker je bila cena najbolj konkurenčna in ker garantirajo kvaliteto. Propagandni filmi, ki jih je delala Viba, so imeli tudi komercialni uspeh — spomnimo se televizijske reklame »Topra«.
Marsikdo pa se bo le vprašal, čemu dajati sredstva za tako propagando. Upam, da mi mesta propagande nasploh v naši družbi ni treba opravičevati. V družbi, kjer je potrošnik dobrin že veliko in si med seboj konkurirajo, ima prednost na trgu tista tovarna in njen izdelek, ki jo potrošnik pozna. Kako približati propagandna sredstva glede na cilje propagande, pa je naslednji korak pri določevanju strategije propagande.
Vsi se strinjamo, da je televizija eden najbolj razširjenih medijev da-
našnjega sveta. Pa tudi v kino ljudje še radi hodijo — kinematografska podjetja v Jugoslaviji po rahlem upadu obiska ob prvem prodoru televizorjev spet beležijo stalno rast obiska. Torej — kot prvi razlog za to, da smo se odločili za televizijsko reklamo in reklamo v kinomatografih je velika razširjenost obeh medijev.
Pa si oglejmo naše zavese. Paleta njihovih barv in vzorcev je pestra, očem prijetna, vsakdo lahko najde nekaj, kar se bo ujemalo z njegovo opremo. Filma bosta barvna — torej bomo lahko v njih prikazali lepoto in pestrost naših zaves.
Film bo režiral Pogačnik. V dogovoru z njim smo poudarili, da naj bo film tak, da bo potrošniku blizu
—	da se bo lahko enačil s hotenji in dejanji v filmu.
Upamo, da vam bosta filma všeč
—	v kinematografih in na televiziji ju bomo lahko videli v oktobru.
Cirila Črne, dipl. ing.
KAKO IN ZAKAJ SE ZNOJIMO
Poletni dnevi jemljejo slovo in marsikdo bo pogrešal pripeke ali sončne energije, ki nam je bila zdravnik za razne bolezni, nam rjavila kožo in pomagala pri kopičenju zalog D vitamina za zimo ter pogosto zadala občutek, da nam je tako vroče, da nas občasno kar zebe. To pa zato, ker smo se znojili.
Znojenje je normalen pojav in pomaga do ohranitve stalne telesne toplote. Ce se toplota poveča, se znoj izloča skozi odprtine v koži in jo hladi z izhlapevanjem. To nalogo opravlja cirka 2,5 milijona žlez, ki so neenako razporejene na raznih delih telesa. Najpogostejše so na dlaneh, podplatih in pod pazduho, vsled česa se ti deli najprej oznojijo. Center, ki opravlja izločanje znoja pa je v skorji velikih možgan. Na tem mestu se sprejemajo tudi vsi dražljaji, tako vsako vzburjenje — žalostno in veselo, — delovanje alkohola, kofeina in nikotina, ter razni dejavniki stresa, katerim pa se v današnjem času ne moremo izogniti (hitrica, hrup, odgovornost na delovnem mestu itd.). Iz skorje velikih možgan se vsi dražljaji prenesejo prek vegetativnega živčevja pod površino kože do znojnih žlez, kar (ima za posledico znojenje, oz. živčno povzročeno znojenje. Kako močno bo znojenje in na katerih delih telesa, je odvisno od posameznika. Nekoga oblije znoj »od glave do peta«, če ga pokliče predpostavljeni ali v šoli profesor, drugemu se v trenutku oznojijo dlani, če sreča nekoga, ki ga ne mara, tretjemu se oznoji lice ali je ves moker pod pazduho, če mora govoriti pred večjo skupino ljudi. Nekdo pa se bo ves prepotil ptr skodelici kave. Najgloblji vzrok znojenja pa je strah, čim večji je, tem bolj gotovo je, da se bo tista oseba prej ali kasneje vsa prepotila. Valovi vročine, od katere trpe mnoge ženske v času mene, nastajajo na isti način.
Proti pretiranemu znojenju pa lahko sami ukrepamo tako da: pijemo čim manj tekočin, se izogibamo začimbam — sol uporabljamo, ker se z znojenjem izloča iz telesa in jo je treba nadomestiti. Prenehamo kaditi, piti kavo in alkohol, umivamo se samo s hladno vodo, ker zožuje pore v koži in zmanjšuje potenje, namesto mila uporabljajmo neko sintetično sredstvo. S tem se zmanjšuje vezanje vode v zgornjem sloju kože, ki počasi izhlapeva, ne da bi pri tem nastajale kapljice znoja. V lekarnah in drogerijah se dobijo sredstva za zunanjo uporabo, ki preprečuje potenje. Uspešne so tudi izmenične kopeli, kopanje v naravnih zdravilnih vodah, ter hoja z bosimi nogami po rosni travi. V nekih primerih pomagajo vaje sprostitve.
Če pa vse to ne pomaga, se je treba posvetovati z zdravnikom, ki bo odredil primerno zdravilo.
sm
Tudi predstavniki ZB NOV Induplati so k spomeniku pred našo tovarno položili venec
obvestila iz kadrovske službe
TOZD PROIZVODNJA
Vstopi:
Birk Rajko, pom. tkal. mojstra, vstopil 1. 8. 1977
Dacinger Majda, šivilja v konf., vstopila 1. 8. 1977
Kos Franc, pom. tkal. mojstra, vstopil 3. 8. 1977.
ZAHVALE
Ob boleči izgubi drage mame
KATARINE GALJOT
se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavkam in sodelavcem iz konfekcije in predilnice za izrečeno sožalje in denarno pomoč.
Posebna hvala vsem tistim, ki ste jo spremljali na zadnji poti
Ana Ocepek Tončka Galjot
Ob težki izgubi dragega moža in očeta
ANTONA DROLCA
se iskreno zahvaljujemo sind. organizaciji Induplati Jarše za venec in izrečeno sožalje. Hvala tudi sodelavkam lahke konfekcije za denarno pomoč.
Žalujoče: žena Marija in hčerki Pavla in Urška
Ob boleči izgubi moje drage mame se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz predilnice obeh izmen, ki so se od nje poslovili, zahvaljujem sc za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje ter denarno pomoč.
Žalujoča Narat Tončka
Iskreno se zahvaljujem OOS Konfekcije za denarno pomoč, ki ste mi jo dali za časa moje bolezenske odsotnosti
Pcvc Jože
Ob boleči izgubi dragega očeta
FRANCA ZADRAVCA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam iz konfekcije za izrečeno sožalje in denarno pomoč.
hčerka Mojca Mujdrica
Izstopi:
Živič Vido j e, del. v oplemen., izstopil 16. 7. 1977
Avbelj Marija, p revi j. v pred., izstopila 4. 8. 1977
Janežič Ivanka, tkalka, upokojena 20. 8. 1977
Vavpotič Franc, mojster izmene, upokojen 31. 8. 1977
Malež Marija, tkalka, upokojena 31. 8. 1977.
TOZD INDUSTRIJSKA PRODAJALNA
Vstop:
Gorza Veronika, koresp,- fakt., vstopila 1. 8. 1977
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
Vstopi:
Šuštar Anton, ključavničar, vstopil 1. 8. 1977
Brauhar Zvonka, korespondent, vstopila 1. 8. 1977
Dolinšek Marjana, tehnični adm., vstopila 1. 8. 1977
Mušič Alojz, dvor. in transp. del., vstopil 12. 8. 1977
Stupica Marija, labor. v kem. lab., vstopila 15. 8. 1977.
Izstopi:
Prosenc Matilda, čist. prost., upokojena 18. 8. 1977.
POROČILI SO SE:
Klobučič Pavla, šivilja, poročena LILIK,
Slapar Ana, šivilja, poročena CAPUDER,
Mojstrovič Jožica, šivilja, poročena GRABNAR,
Lipovšek Marija, šivilja, poročena BRCAR,
Dolinar Ivanka, šivilja, poročena ROME,
Stoeva Pavlina, predilnica, poročena LAZIČ.
Iskreno čestitamo!
POROČILO O GIBANJU OD ZA JULIJ 1977
Vrednost točke za III. tromesečje je bila po potrditvi polletnega obračuna sledeča:
TOZD-1 in DSSS — 0,0441 din TOZD-2 Ind. prod. — 0,0441 din TOZD-3 Restavracija — 0,0481 din TOZD-4 Konf. Slamnik — 0,0441 dinarjev.
Menjajoči del OD za julij pa je bil izplačan v sledeči višini:
R-D-Z za TOZD proizv. in DSSS je znašal 110,5 %
R-D za TOZD proizv. in DSSS je znašal 115 %
TOZD Industr. prod. je znašal
115%
TOZD Rest. in poč. domovi je znašal 104 %
TOZD Konfekcija Mengeš je znašal 114%
Povprečno izplačani osebni dohodki so se gibali sledeče:
TOZD proizvodnja 3.917.— din TOZD Industr. prod. 4.488.— din TOZD Rest. in poč. domovi 4.703.— dinarjev
TOZD Konf. Mengeš 3.524,— din Del. skup. skupnih služb 5.563.— dinarjev.
Vera Habjan
TOZD proizvodnja
Razred	pred.					d	24	c/1		Q	Q
		prip	tkal	opl.	C J*	cer.	I	c/l c/l P	N c O o htd	Ss hK	TOZ Trg.
do 2100	2										
2100 do 2500	—	—	—	1	—	—	—	—	6	—	—
2500 do 3000	12	3	4	18	1	—	—	2	31	—	—
3000 do 3500	35	33	38	9	42	3	1	9	78	3	1
3500 do 4000	23	53	98	19	33	9	4	28	63	5	1
4000 do 4500	9	11	37	24	6	9	10	47	17	3	8
4500 do 5000	6	5	3	8	2	2	6	33	10	7	3
5000 do 5500	1	2	6	5	4	—	4	33	1	2	—
5500 do 6000	2	2	7	1	1	—	1	18	1	2	—
6000 do 6500	—	1	5	3	—	1	1	15	—	1	—
6500 do 7000	1	—	3	—	1	—	—	9	1	1	—
7000 do 7500	—	—	2	—	—	—	—	8	—	—	1
7500 do 8000	1	—	1	1	1	1	—	10	—	—	--
B000 in več	—	1	—	—	—	—	1	32	1	1	—
Skupaj	92	111	204	89	91	25	28	244	209	25	14
Najnižji OD	1987	2910	2748	2395	2972	3068	3292	2926	2191	3141	3099
Najvišji OD	7543	8117	7887	7696	7758	7543	8075	13440	9329	8493	7139
Povpreč. OD	3601	3781	4000	3959	3712	4209	4692	5563	3524	4703	4488
KRIŽANKA 17. SEPTEMBER
Križanka se rešuje vodoravno. Pri pravilni rešitvi boste brano vodoravno dobili v okroglih poljih črke določenega gesla (dve besedi). Poskusite, ni težko!
V petek, dne 5. 8. 1977, nekaj po drugi uri, je pri izpeljevanju vagonov prišlo do nesreče, ko je eden od vagonov zadel v krilo železnih vrat, ki je bilo premalo odprto. Pri tem je k sreči nastala le materialna škoda, lahko pa bi bili ponesrečeni tudi ljudje, ki so stali v bližini na pločniku Popravilo stebra je bilo dosti težavno, saj je bil temelj stebra globok preko 1 m, kar pa so naši »vzdrževalci« solidno popravili
1. Znano pristanišče na Arabskem polotoku; ime franc. film. igralca, 2. Ena izmed OE Induplati, 3. Najvišja igralna karta; grška boginja jeze; mešanica izpušnih plinov, dima in megle, 4. Zračna hala; eden od izdelkov Induplati, 5. Puč; življenjska tekočina; reka v Italiji (orig.), 6. Začet, priimka in imena vodje TOZD Konf. Mengeš; vrsta tkal. stroja, 7. Tekstil, rasti.; nočna ptica, 8. Kratica »neomejena solidarno subsidiarna odgovornost (tudi odgovornost naše DO), 9. Miodrag Petrovič ...; temeljna organizacija združenega dela, 10. Imeni dveh šotorov Induplati, 11. Splitski športni klub; slov. tednik.
NOVE KNJIGE V NAŠI STROKOVNI KNJIŽNICI
Inovacije
INVENTIVNA DEJAVNOST V ZDRUŽENEM DELU. Knjigo je založila DE v Ljubljani leta 1976. Avtorji: prof. dr. D. Bošlcovič, dipl. ing. J. Jan, dipl. oec. L. Kcrsnič, dipl. iur. II. Mačus, prof. dr. S. Pretnar in m gr. K. Puharič.
Vsebina: avtorji obravnavajo vprašanje pravne zaščite pri inovacijah ter varstvo pravic industrijske lastnine v Jugoslaviji. Kljub dejstvu, da smo za leto inovacij prograsili leto 1975, ni omejitev za izboljšave in izume.
Inventivna dejavnost obravnava vprašanje inovacij z vidika združenega dela, zato sodi med sodobno strokovno literaturo, s katero bi se morali seznaniti v TOZD in v DSSS vsi, ki zasedajo vodstvene položaje.
INDUSTRIJSKA PSIHOLOGIJA je izšla leta 1965 v založbi Panorame v Zagrebu. Avtor knjige je Norman R. F. Maicr, prevedel pa jo je Bojan Kugler.
Vsebina:	Knjiga obravnava štu-
dijsko vprašanja psiholoških prijemov v delovnih organizacijah. Gre za vplive učenja, opozarjanja, kaznovanja in izrekanja pohval v danih primerih. Knjiga je namenjena študiju psihologije.
NASI IZREDNI DIJAKI IN ŠTUDENTI imajo knjige za študij na različnih srednjih in visokih šolah. Po opravljenih izpitih so dolžni te knjige vrniti ter omogočiti vrstnikom in naslednikom, da se poslužijo ugodnosti študiranja iz knjig, ki jih je plačal delovni kolektiv.
O dolžnosti vračanja študijskih knjig so bili prizadeti pismeno obveščeni. S tem bi jih le ponovno opozorili, da knjige niso njihova last in jih naj zato vrnejo v strokovno knjižnico Induplati. Knjižničar je
O. Lipovšek
Izdaja v 1000 izvodih DO INDUPLATI Jarše n. sol. sub. o. Uredniški odbor: Marija JEREB, Vida KOŽELJ, Cilka MRDENOVIČ, Ingo PAŠ, Janko UKMAR, Lado ZABUKOVEC in Ivana SEIFERT — odgovorni urednik. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72 od 8. aprila 1974)