Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—. četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Poi ino-čekovni rač. 10.303, LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO 2 MESEČNO PRILOGO „NAŠ DON!" Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5. Telefon 2113 Ceno i n s e r a t o m : cela stran Din 2000.—, pol Sitrani Din 1000.—, četrt strani Din 500.—, 1U strani Din 250.—, 1lu strani Din 125.—. Mali oglasi vsaka besedčt Din 1.20. Besedna bitka m raz V Ženevi zboruje svetovni parlament, da reši vprašanje razorožitve. Ali ga bo rešil? Eden vprašaj ne zadostuje, morali bi napraviti več vprašajev. Ako bi yse bilo odvisno od besed, bi to težavno in pereče Vprašanje bilo ria tem ženevskem zasedanju rešeno. Vsi odposlanci posameznih držav, ali bolje rečeno posameznih vlad, so se izjavili za razorožitev. Ženevski govori se kar topijo in cedijo miroljubnosti in pripravljenosti k razoroženju. Zastopnik Italije zunanji minister Grandi se je v svojem za razorožitev se vnemajočem govoru pritoževal o prevlasti orožja, o kateri se po krivici govori, da je v službi pravice. Tudi japonski delegat Mačudejra je zapiska! na mirovno piščal ter je svoj govor zaključil z besedami: »Japonska je pripravljena storiti vse, kar je v njeni moči in v mejah političnih možnosti, tla se znižajo izdatki za oboroževanje in porabijo v boljše namene, pod pogojem, da ne bo ogrožena varnost države. Upamo, da se bodo prijateljski odnošaji in zaupanje med posameznimi narodi Okrepili z vzajemnim naporom vseh držav, da dosežemo mir, po katerem vse Človeštvo tako željno hrepeni.« Škoda, da ni bil sprejet predlog kitajskega odposlanstva, naj bi se v sejni dvorani v ¡Ženevi napravila pojačena radio-spro-jemna postaja, Tako bi bilo mogoče slikati v Ženevi gromenje japonskih topov izpred Šangaja, katero noben človek tudi z naj mi loj šini i in najbolj sladkimi besedami ne moro pretolmačiti kot pesem skladnosti in miru. Da so so tudi Zastopniki vseh drugih držav, počenši pd Angleža Simona preko Nemca Brii-ninga in Rusa Litvinova do odposlanca poslednjo države, izjavili kot pristaši in zagovorniki mirovne in razorožitvo-no idejo, ni treba posebej poudariti; Zadostuje namreč, da to zabeležimo. Omeniti pa jo posebno treba francoski razorožitvoni načrt, ki ga je na vaz-orožitveni'konferenci predložil ter vneto in spretno zagovarjal minister Tar-dieu. Ta načrt je zasnovan na podlagi načela, da je treba prej narodom zagotoviti varnost in šolo potom .misliti na razorožitev. Ima to prednost, da so opi- Ca na Zvezo narodov, katero moč naj se ,yopi s tem, da se da Zvozi na razpolagi» oborožena sila. Zveza narodov nikakor ne moro prisiliti kršilca miru, da odloži orožjo, ker nima na razpolago Oboroženo silo. V smislu francoskega predloga je treba temu velikemu nedo-statku odpomoči s.tem, da članice dajo Zvezi narodov na razpolago oborožene čete. Prav v kitajsko-japonskem sporu se jo Zveza narodov pokazala brez vsake moči radi tega, ker ne razpolaga s silo, s katero bi lahko svoje sklepe tudi udejstvila. Glede oboroženih sil na suhem in na morju pravi predlog, da jih bodo smele imeti samo tiste države, ki se obvežejo, da bodo del teh stavile na razpolago Zvezi narodov, če bi jih ta rabila. Ta določba zadeva predvsem težko topništvo in ladjo, oborožene s težkim topništvom ter podmornice nad določeno tonažo. Treba jo ustanoviti mednarodno vojno policijo, ki naj bi bila na razpolago Zvozi narodov, da lahko napravi red v primeru mednarodnega spopada. Francija bi bila pripravljena dati na razpolago ono brigado vojaštva, eno pomorsko divizijo in mešano skupino letalstva, V primeru spora bi bila obveznost posameznih držav glede oboroženo sile, ki naj jo stavijo na razpolago Zvozi narodov, različna, glede na to, kje jo vojna izbruhnila, —i- V svojem govoru, s katerim je tolmačil in zagovarjal francoski načrt, je Tardietl med drugim poudaril, da jo za omejitev oboroževanja predvsem treba izpolniti 4 pogoje, ki so neobhodno potrebni in nujni pred vsako razorožitvijo. Ta vprašanja so varnost, .izvrševanje splošnih obveznosti, ki jih imajo izpolnjevati posamezne države, upoštevanje zemljepisnega položaja držav in posebno okol-nosti. Vsak pravi in izvršljivi razoro-žitvoili načrt mora temeljiti na pravilih Zvezo narodov, kakor v resnici temelji francoski načrt. Zveza narodov no sme ostati slabotno društvo, kakQf jo bila dosedaj. marveč se mora ojačiti. Miru tako dolgo ne bo, dokler so (/kropi Zveza narodov, edina sila na svetu, ki bi mogla Uspešno ' preprečiti kršitev miru. liussoljr.i pri papežu. Dno 11. februarja, na dan tretjo obletnico latoranske pogodbo, jo sprejel papež Pij XI. italijanskega ministrskega predsednika Mus^olinija v svoji zasebni knjižnici z izrednimi častmi in so jo razgovarjal z njim iZ.* ' .-"i "¿-»i ono uro. Ob priliki Mussoiinijcvcga poseta v Vatikanu je bila vsa vatikanska država v zastavah in vatikansko glasilo je izšlo v posebni izdaji. Mussolini se je pripeljal v Vatikan z velikim spremstvom fašistov, vojaštva in avtomobilov. Na trgu sv. Petra je pričakovala Mussolinija papeževa garda. Po razgovoru s papežem se je podal Mussolini z vsem spremstvom k vatikanskemu državnemu tajniku kardinalu Pacelliju, pri katerem se je pomudil pol ure. Po ogledu vatikanske palače je šel ministrski predsednik v cerkev sv. Petra, kjer je pokleknil pred glavnim oltarjem ter nad grobom sv. Petra in je tamkaj molil. Istega dne popoldne je sprejel Mussolini vatikanskega državnega tajnika kardinala Pacel-lija. ki mu je vrnil opoldanski obisk. Hindenburg je pristal na to, tla bo prevzel kandidaturo za predsednika nemške republike. Japonci neprestano izkrcavajo pred Šangbajem nove čete, s katerimi napadajo trdnjavo Vusung, ki je pa odslej odbila vse napade in je stala Japonce težko žrtve. Japonsko čete so v Šang-haju korakale skozi mednarodni del mesta in so tamkaj celo pretepli ameriškega podkonzula in še nekega drugega ameriškega državljana. Radi teh dogodkov je zavladalo veliko ogorčenje med inozemci proti Japoncem. Kitajci dobivajo od vseh strani ojačenja in so pripravljeni, da so branijo do zadnjega moža. Te dni je pričakovati srditih bojev med napadalci Japonci ter mod branitolji Kitajci. $me iz vojne na vziiodu. vojna med Japonci in Kitajci ni sicer bila napovedana, kakor jc doslej bila navada med civiliziranimi narodi, marveč so se začele srdite borbe med japonskimi in kitajskimi 'četami ter trajajo naprej. Japonci so zavzeli s svojo dobro oboroženo armado najvažnejše postojanke v Mandžuriji, naposled mesto llarbin ob vzhodno-kitajski železnici. Pred najvažnejšim kitajskim trgovskim mostom šangajem so japonsko bojne ladjo izkrcalo mornariško vojake, ki so zasedli nekatere dele mesta, druge pa obstreljujejo. Za trdnjavo Vusung so dnevno vršijo strahoviti boji. Kitajski vojaki branijo z obupno hrabrostjo to trdnjavo in tudi druge važne točke svoje rodne zemlje. Ako bi Kitajci bili tehnično tako dobro opremljeni s topovi, z bombami, ki jih mečejo Japonci iz letal, in vobče z orožjem in municijo kakor Japonci, bi njihova obramba bila še veliko uspešnejša. — Navesti hočemo nekatere elike iz te krvave borbe. Grozote medsebojnih bojev. Poročevalec londonskega lista »Daily Herald« opisuje v tem listu dogodke v Šangaju, ki jih je videl na lastne oči. Najbolj grozoten je bil, tako opisuje ta očividec, japonski letalski napad na kitajski vlak z ranjenci. Kitajci so odpravili iz Sangaja v notranjost dežele d >lg vlak, ki je bil nabito poln ranjencev in bolnih vojakov. Japonska bombna letala so vlak opazila in nenadoma napadla kljub vsem nasprotnim mednarodnim določilom. Spustila so na vlak več bomb, ki so docela razdejale en vagon, vrgle več drugih vozov s tira n povzročile 18 človeških žrtev. Nenadoma pa so se oglasili iz vlaka Kitajci s strojnicami. Tudi to ni bilo po pravilih mednarodnega prava, vendar v ter" primeru popolnoma opravičljivo. Japonska letala so se sicer umaknila, vendar pa so Kitajci nekatera izmed njib prisilili, da so pristala. Kitajci so plauiii na japonsko posadko prisilno pristalih letal, jo pobili in razmesarili. Ta1'--» je našlo smrt 18 japonskih častnikov in podčastnikov. Nekaterim so Kitajci iztrgali cela srca iz prs in druge ¡de. Zadnji boji pred Harbinom. Nek angleški časnikar opisuje kot očividec krvave borbe za najvažnejšo por'ojanko v Mandžuriji, za mesto Harbin. Japonci so za«edli to mesto po ja-ko krvavih bojih. Ti boji so se končali s j'rasnim pokoljem Kitajcev- Izgube Kitajcev cenijo na 2200 mrtvih in nad 50 ranjenih. Na japonski strani je bilo po uradnih podatkih le 8 mrtvih in večje število ranjenih. To nesorazmerje pojasnjuje dejstvo, da so Kitajci večinoma neoboroženi in da razpolagajo le z malim številom strojnic. Razen tega je n ihova pehota oborožena z povsem zastarelimi puškami. Nasprotno uporabljajo Japonci razven bombnih letal najbolj moderno napadalno orožje. Kitajske čete so zašle v japonski ogenj strojnic, ki so jih na stotine pobile. Na voinji po cestah Harbina je videl dopisnik cele množice ranjenih kitajskih ujetnikov, ki so čakali na zdravniško pomoč. Japonci so tivedli v zasedenem me«tu s proglasitvijo obsednega stanja zelo strog režim. General Čangkaišek se priporoča za molitev. General Čangkaišek, ki je sklenil svojo domovino braniti do poslednjega, je sprejel odposlanstvo misijonarjev, kateri delujejo na Kitajskem. Bili so v tem odposlanstvu 4 katoliški misijonarji in 21 protestantovskih. General Je sprejel misijonarsko odposlanstvo v svoji vili, ki je blizu groba Sunjatsena, ustanovitelja kitajske republike. Čangkaišek je kristjan — krščen je bil od-me-todistov — ter je govoril z velikim spoštovanjem o krščanstvu. Prosil je navzoče misijonarje, naj bi za njega molili, mu pri izvrševanju njegove težavne na- ZA MASIRANJE pri prehlajenju, lenem krvnem toku in posebno pri revmatičnih bolečinah se že skozi 35 let najrajše vporablja kot zanesljivo domače sredstvo Fellerjev blagodišeči Elsafluid. Po-skirsna steklenica 0 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 velike specijalne steklenice 62 Din brez daljnih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 341. Savska banovina. loge pomagali ter z vsemi silami sodelovali, da bi Kitajsko rešili iz sedanjih težav z Japonci in tudi s komunisti. V imenu katoliških misijonarjev je govoril jezuitski pater Jacquinot, ki je poudarjal, da so katoliške cerkvene oblasti odredile molitve, ki se že dalje časa opravljajo za mir in zmago pravičnosti na Kitajskem. Kar se tiče komunizma, ga katoličani na vso moč pobijajo ter učijo otroke v šolah in tudi odrasle, da morajo spoštovati lastnino in zakonito oblast. Jezuitski pater posreduje za žene in ctroke. Pater Jacquinot, ki je govoril, kakor je razvidno iz gorenjega poročila, v imenu katoliških misijonarjev pred generalom Čangkaišekom, se je zavzel za žene, otroke in siromake, da jih reši vojne pogube. Jacquinot že dolgo vrsto let dela v Čapeju, kitajskem predmestju Šangaja, ter je pravi oče ubogih ter trpečih. Poclal sa je k vrhovnemu poveljniku japonskih čet, admiralu No-muri, ter ga prosil, naj dovoli premirje, dokler se ne bodo iz Čapeja odstranili bolniki, žene in otroci. Moški «o že itak vi nobiii od bomb in topovskih strelov, ali pa so ušli. Japonski admiral je t^ko.i dovolil p-emirje ter patra pohvalil za njegovo človekoljubno posredovanje. S r-if4parodn?h čet in prostovoljcev se je mesto Čapej izpraznilo. Žene, otroci in bolniki so jokali, da je nretie^o vse onazovalce. Izpraznili so tudi trd'\i°vo Vusung. V trdnjavi je oc-tol od civilneora prebivalstva samo nekdanji angleški mornariški oficir David. 80!etni starček, ki ima že 20 let v Vusungu malo gostilno. Vsi domači so gn zapustili, ostala sta pri niem samo dva p?a, on pa noče zanustiti svoje hišice, marveč se da rajše pokonati pod njenimi razvalinami. — Japonci se pripravljajo na strphovite napade na Šan°-ai in Vu^uner. Dobivajo vedno nova ojačenia. Te dni je prispela japonska divizija 20.000 mož pehote in artilerije in veliko število letal. Prišle so tudi nove bojne ladfe, tako da je tamkaj zbranih preko 10 japonskih vojnih ladij. * Vesoljno svobodomiselstvo molči k izgonu jezuitov Iz Španije. Razlog je v tem, ker je ta izgon delo španskih svo-bodomislecev, vrana pa vrani oči ne iz-kolje. In vendar je izgon jezuitov iz lastne domovine delo nasilja. Jezuiti niso storili nobenega dejanja proti Španiji in njeni sedanji vladavini, nasprotno so vedno najvestnejše izpolnjevali svoje državljanske dolžnosti. Niti ene krivde jim svobodomisleci ne morejo dokazati. Da jih preganjajo, je razlog v tem, ker ne morejo tekmovati z jezuiti, kar se tiče duha, znanja in izobrazbe. Kako drugače je vesoljno svobodomiselstvo postopalo 1. 1909! Tudi takrat je šlo za španske zadeve. Ni šlo za jezuite, marveč za zadevo takozvanega svobodomi-selstva. To je bil anarhistični frama-son Ferrer, ki je 1. 1909 bil vodja revo-lucionarcev v Barceloni ter bil od pristojnega vojaškega sodišča obsojen na smrt in ustreljen. Takrat je vesoljno svobodomiselstvo od severnega do južnega tečaja zahrumelo in zaje alo. Sedaj pa, ko so se preganjali in izgnali popolnoma nedolžni jezuitje, so svobodomiselni bratci na vseh svetovnih kontinentih in otočjih umolknili. Za nje po-menja nasilje proti katoliški Cerkvi vdanim sinovom »svobodo«. Vredno je tudi omeniti, kako je židovsko časopisje po vsem svetu nastopalo v slučaju židovskega francoskega oficirja Drey-fusa, ki je bil od sodišča obsojen. Ni namreč mirovalo, dokler ni bil ta proces obnovljen in Dreyfus oproščen. Ko pa je šlo za jezuite, se ni ganil nobeden židovski časopis. Na grobu sv. Franca Esaverja. V prvi polovici meseca januarja je bilo telo velikega apostola vzhoda sv. Franca Ksaverja izpostavljeno v cerkvi očetov jezuitov v mestu Goi v Indiji. Iz vseh krajev Indije so prišli verniki, da se na grobu velikega misijonarja zahvalijo za milost spreobrnjenja svojih prednikov. Preko pol milijona vernikov je do-šlo iz raznih pokrajin. Vrsto pobožno-sti je zaključila slovesna služba božja, ki jo je daroval patriarh Vzhodne Indije Veiera de Castro. Komisija najboljših zdravnikov je pregledala mrtvo truplo svetnikovo ter izjavila, da je gibljivost kože in mesa po 380 letih ohranjena na način, ki je naravno nerazložljiv. Sv. Franc Ksaver je namreč umrl leta 1552, tako da letos obhajamo 3801etnico njegove smrti; za svetnika je bil proglašen leta 1622, ie torej letos 3101etnica te proglasitve. Telo sv. Franca se shranjuje, kakor rečeno, v Goi v Indiji, desna njegova roka pa v Rimu. Stari oče kanibal, vnuk katoliški duhovnik. Na praznik Marije Brezmadežne — 8. decembra 1931 — je apostolski delegat za južno Afriko škof Gijlsvvijk v semenišču v Romi v Vasuto-deželi posvetil za duhovnika vasuto-črnca Rafaela Mohasi. Novoposvečenec je prvi dqmacin iz južne Afrike, ki je postal katoliški duhovnik. Njegov stari oče je še bil kanibal (ljudožerec). Mohasi je 1. 1905 kot 151eten mladenič proti volji očetovi zapustil domačo hišo, da bi postal katoličan. L. 1909 se je dal krstiti. Da bi pridobil denarna sredstva za študije, je nekaj časa kot delavec delal v rudnikih v Johanesburgu. Od 1. 1914 do 1. 1921 je študiral. Ker je iskreno želel postati duhovnik, ga je neki pater pripravljal za to. Z njim se je pripravljalo za duhovniški stan še nekaj drugih črncev. Na praznik Marijinega Brezmadežnega spočetja se je Mohasijeva ' srčna želja izpolnila. Srečanfe Uveli papežev. V Rimu pripovedujejo ta-le doživljaj: Mlad duhovnik je potoval iz Milana v Rim. Ker ni imel dovolj denarnih sredstev, je šel pač peš. Po vseh mestih, kamorkoli je prišel, je obiskal cerkve in je opravljal tamkaj svojo pobožnost. Lepega spomladnega jutra je ba£ od-maševal v stolni cerkvi v Mantui in je hotel posetiti škofa, o kojega blagoslovljenem delovanju je že bil tolikanj slišal. Cerkovnik, kateremu jc bil zaupal namen obiska, mu je odsvetoval. Rekel mu je, da mora visoki gospod sprejeti predpoldne celo vrsto cerkvenih organizacij, gotovo ne bo imel časa za tujca. Mlad duhovnik pa si je hotel ogledati vsaj lepo škofovo palačo in opraviti v senci dvorišča brevir. Vstopil je skozi majhna vrata v prostorno poslopje. Upal je, da bo zadel na kakega služabnika ali duhovnega tovariša, ki bi mu bil razkazal znamenitosti škofovske prestolice. Zašel je v teman in hladen hodnik, kjer je vladala popolna tišina. Vsa vrata iz hodnika v sobe so bila odprta in je bilo mogoče vse pregledati. Slednjič je čul obiskovalec ropot — kavinega mlina. Prišlo mu jc na misel, da mora gotovo biti nekdo v kuhinji, ki mu bo pokazal pot na dvorišče ali na vrt. Splazil se je skozi priprta vrata v ozko sobo, katero je razsvetljevalo le majhno okno. — »Dobro, da ste prišli, moj ljubi«, ga je ogovoril prijazen glas, »glede tega modernega mlina se še ne spoznam. Morda poskusite vi srečo s to napravo!« Predno se je mladi kaplan zavedel, kako in kaj, že je držal novi mlin v rokah. Častitljiva postava se je dvignila. »Mojo sestro so nenadoma poklicali k bolniku, si moram pač sam pripraviti zajutrek.« Bil je škof iz Man-tue, ki je govoril te besede. Mladi duhovnik je stisnil mlin med kolena in je mlel z vso močjo. Jednako-merno mletje je pričalo, da je pogodil srečo z napravo. »Prečastiti, bil sem uverjen, da ste moj tajnik«, se je opravičeval cerkveni knez. »Ne boste mi zastonj na pomoč, povabim vas, da popi jote z menoj skodelico kave.« Nagovorjeni je vstal in se poklonil Škofu. Nikdar še ni bil sprejet od kakega škofa v kuhinji. Slednjič mu je dal škof v roke še meh, s katerim je podpihal žerjavico in rekel: »Tak je naš poklic!« Na opisanem doživljaju bi ne bilo nič kaj posebnega, ako bi ne bil postal takratni mantuanski škof poznejši papež Pij X. — in oni mladi duhovnik naš sedanji sv. Oče Pij XI. NeClovešfta volna sredstva Poskusi, izločiti nečloveška vojna sredstva, so stari najmanj 800 let. Leta 1139 se je vršil drugi lateranski cerkveni zbor. Ob tej priliki so predlagali škofje, naj oblasti prepovedo uporabo tedaj najnovejšega bojnega orožja ta-kozvano »Matras-pušice«. Te velike jekleno pušice so predrle vsak oklep in je z železjem zavarovani vitez bil brez moči napram strelcu iz zasede. Cerkveni zbor je sklenil, da se te pušice prepovedo, papež je potrdil sklep škofov in je izdal tozadevno pismo (encikliko) na naslov celotnega katoliškega sveta. Od omenjenega papeževega koraka je minilo osem stoletij, ne da bi bil potihnil boj proti nečloveškim bojnim sredstvom. Resnični zaključki tega boja pa so ostali do današnjega dne prav malenkostni. Ženevska posvetovanja mednarodnega Rdečega križa so dosegla, da jc bila prepovedana za celi svet raba dum-dum patron. Nikdo se za to prepoved ni zmenil in rajna Avstrija je začela prva v svetovni vojni streljati na Ruse z dum-dum patronami. Društvo narodov je izdelalo načrt prepovedi glede rabe strupenih plinov v vojni, a je padel ta predlog na najhujši odpor. Najnovejša razorožitve-na konferenca v Ženevi se je bavila kakor lateranskih cerkveni zbor z izločitvijo nečloveških vojnih sredstev. Bojna tehnika je od svetovne vojne do danes neverjetno napredovala. Avtomatična puška ter strojnica bosta orožje bodoče vojne. Tanki, ki so igrali zadnja leta svetovne vojne veliko ulo-go, zavzemajo danes glede moderne opreme armad prvo mesto. Moderni tanki dosežejo na navadni cesti .hitrost srednje močnega avtomobila. Preko polj in gričev brzi tank s 30—iO km na uro. Kolona tankov ne pozna ob času napada nikakih ovir, ker gre preko potokov in rek, do živega jej ne more ne topništvo in ne strupeni plini. Strojna vojna, ki ogroža celokupno človeštvo 20. stoletja z vsemi grozovi-tostmi, je najbolj nečloveški način borbe, ki je osamljen v. zgodovini. Bombe, ki bodo vržene na tisoče in tisočo iz višine več tisoč metrov; .strupeni plini, katerim bosta z isto smrtno nevarnostjo izpostavljena vojak in civilist; smrtonosni žarki, na kojih izpopolnitvi se dela z mrzlično naglostjo, ne bodo delali nobenega razločka med vojakom v jekleni čeladi, med delavcem v delavnici, med mirnim potnikom na cesti in med otrokom na igrišču. Nova vojna, najbolj nečloveška ter najbolj strahotna, kar jih pozna doslej svet, bi pomenila po mnenju evropskih državnikov uničenje Evropo in konec zapadne kulture. * Krog zadeve mariborske Kmetijske ekspertne zadruge. Zadnjič smo poročali, da je državno pravdništvo ukazalo zapečatiti poslovne prostore mariborske Kmetijske eksportne zadruge, ki se je pečala s poHmrtninskim zavarovanjem, in aretirati člane upravnega odbora zadrugo. Dne 10. februraja je sklenil senat trojice mariborskega okrožnega sodišča, da ostanejo trije aretirani člani glavnega odbora: Krištofič, Žun-kovič in Kenda še nadalje v preiskoval- nem zaporu, ker se vrši pregled poslovnih knjig. — Mariborsko drž. pravdni-štvo je odredilo zapečatenje podružnic Eksportne zadruge v Ljubljani in v Zagrebu. Radi zadeve z omenjeno zadrugo razglaša uradna stran sledeče: Javnost v njene lastne koristi opozarjamo, naj/, odklanja poverjenike Kmetijske eksportne zadruge v Mariboru, ki baje nabirajo še nove člane, dokler ne bo zadeva popolnoma razčiščena. Pol milijona dinarjev za Sokola. V banovinskem proračunu dravske banovine za naslednjo budžetsko leto se nahaja podpora Sokolu v znesku 500 tisoč dinarjev. Na seji banovinskega sveta je notar Jereb iz Konjic v zvezi z drugimi gospodi predlagal, naj se ta banovinska podpora zviša na 1 milijon dinarjev. Predlog ni uspel. Vsenčiliščni profesor v Ljubljani ter častni kanonik lavantinski g. dr. Fran Lakman je pri povratku na svoje stanovanje na Poljanski cesti v Ljubljani spodrsnil na oledeneli poti in si je zlomil pri padcu nogo. Blagemu gospodu profesorju želimo skorajšnjega okrevanja. Smrtna obsodba. Mariborski senat je obsodil dne 13. februarja znanega zločinca Štefana Faleža na smrt na veša-lih. Obsojeni se je tokrat zagovarjal radi 14 zločinov in sicer: štirih tatvin, treh vlomov, šest posilstev in roparskih napadov in radi roparskega umora po-sestnice Julijane Heričeve v Gačniku pri Jarenini v noči dne 28. avgusta m.l. Falež smrtne obsodbe ni sprejel. Volu posestnika Josipa Kolariča v Krčevini pri Mariboru je spodrsnilo pr: napajanju, da je padel v globok ribnik in so ga komaj rešili. Krvav obračun na maškeradi. V Koreni pri Vtrrbergu so imeli na pustni večer kmečki fantje maškerado. Posestni ški sin Jožef Greifoner se je spri s Feliks Škofičem. Škofič je zabodel Grei-fonerja dvakrat v prsa in so težko ranjenega prepeljali v mariborsko bolnico. Pri gašenju ga je sunil v trebuh. V Vojnici pri Cirkovcah so obhajali gostijo. Ob tej priliki se je zbrala pretežna večina vaščanov krog hiše, kjer so rajali svatje. Na drugem koncu sela se je vnela hiša, ki je že bila vsa v plamenih, ko so se lotili gašenja gasilci. Ogenj je bilo mogočo le omejiti, hiša je pogorela. Pri gašenju sta se sprla en gasilec ter posestnik Bauman. Gasilec je sunil Bau mana v trebuh tako močno, da mu je pretrgal čreva in je težko poškodovani moral v bolnico v Maribor. Strel iz zasede. Kovaški pomočnik Ivan Tomažič iz Stojncev pod Ptujem se je podal zvečer na obisk k staršem v Malo vas. Iz teme je nenadoma počil strel in zadel Tomažiča v stopalo desne noge. Obstreljeni napadalca ni videl. Po neprevidnosti prevrnjena petrolej' ka povzročila požar. Na Stari cesti v Prlekiji se je podala posestnica Amalija Pangerčič s petrolejko na skedenj po krmo. I.eščerba je ženski padla iz rok, zanetila slamo in ves skedenj je bil ma« homa v objemu plamenov. Pogorela sta hlev in skedenj, rešili so živino ter ne« kaj gospodarskega orodja. Škodo cenijo, na 15.000 Din, zavarovalnina pa znaša komaj eno tretjino. Istočasno požar pri dveh posestnikih. V Lončarjevcih v Prekmurju je izbruhnil ogenj istočasno pri posestnikih Ivo-fiišu in Novaku. Pri prvem se je vnela oslica slame, drugemu je upepelil požar gospodarsko poslopje. Ogenj je uničil v torek dne 9. t. m. evečer na Ostrožnem pri Celju posestniku Ivanu Hriberšku kozolec. Kozolec je pogorel do tal, zavarovalnina je le polovična. Gospodarsko poslopje je pogorelo 8. februarja posestniku Škrubiju v Ravnah pri Šoštanju. Zgorela je vsa krma, oteli so le živino in nekaj voz. Višek surovosti — sin ubil očeta. Celo okolico trga Kozje je pretresel zločin, kakoršnega ne pomnijo tamošnji ljudje in se je doigral v vasi Zdole na domačiji 551etnega posestnika Antona Žagarja. Pri Žagarjevih so imeli 8. februarja fu-rež. Domači sin 201etni Tone je bil na večer domačega praznika pijan in izzval prepir z očetom. Iz prerekanja je prišlo do dejanskega napada, v katerem je obdelal nečloveški sin'očeta s polenom tako, da se je ves oblit s krvjo zgrudil nezavesten. Pri pogledu na onemoglega očeta se je surovina še bolj upil in ko se je smrtnonevarno ranjeni zganil, je divjak še enkrat navalil nanj. Mrtvemu očetu je ur;i v^vUeno glavo, ga položil v posteljo — se splazil na peč in je tamkaj zaspal. Drugo jutro je oznanil sosedom, da je oče umrl in ga naj položijo na mrtvaški oder. Po zločinca so seve prišli orožniki in ga odtirali v Kozje. Slučaje, ko se spozabi otrok nad roditeljem, kar se šalibog dogaja pogostokrat, bi morala oblast kaznovati z vso strogostjo! £rtev preobilne pijače in podivjanosti. Pri posestniku Božičniku v vasi Prevali v kozjanski okolici so fantje ostrili kole za vinograd. Na večer je do-šlo v pijanosti do pretepa in 181etni Klavžer iz Vojskega je obležal mrtev. Uboj. V Zapenčah v občini Dovje pri Kozjem je bila maškerada, katere se je udeležil 201etni Tone Janko. Na vese- Po^pV^o angleško podmornica »M 2« so našli. Zastava na sliki nam kaže mesto, kjer se je zgodila nesreča in je umrlo strašne smrti 53 mož. Tik ob mestu potopa je dvigalna ladja, iz katere se spuščajo potapljači do podmornice, da jo bedo pripravili za dvig. Levo: španska republikanska vlada je izgnala jezuite. Slika .nam preds.u*i,a odhod jezmubv iz domovine. — Desuo: Japonski letalci se poslužujejo na bojiščih velikanskih slušal, ki jim javljajo bližanje sovražnih aeroplanov na velike razdalje. -čal Istos. J. j 8 UUs i. Največji jez na svetu je dolg 3 km in je zgrajen preko indijske reke Inuus. O tem ličnem prostoru se je pojavil nenadoma komaj iz zapora izpuščeni Franc Sakošek, ki je navalil z gnojim krev-ljem na Janka in ga udaril tako srdito po rami, da se je zaril krevelj žrtvi v pljuča in je udarjeni kmalu za tem umrl. Za pregriznjeni nos se maščeval s sekiro. Enkrat v januarju je pregriznil posestnik Ivan Baloh s Trnove gore pri Sv. Krištofu nad Laškim v stanovanju svoje ločene žene brezposelnemu rudarju Jožefu Drnovšeku nos. Drnovšek se je pozdravil v celjski bolnici in se je vrnil 9. februarja domov, kjer je zagrabil sekiro in z njo tako obdelal Baloha, da so morali sedaj njega prepeljati v bolnico v Celje. Vsled duha prisotnosti rešen smrti. Pri gorjanskem lesnem podjetju v Novem mestu je uslužben za šoferja Faj-diga. Nekega jutra je omenjeni popravljal tovorni avto, zažejalo ga je pri napornem delu in v naglici je zagrabil mesto vode steklenico z žvepleno kislino, katere je požrl nekoliko. Silne bolečine v želodcu so ga poučile, da je v — smrtni nevarnosti. Tekel je iz garaže na prosto in srečal mlekarico, kateri je iz-pil mleko in začel nato bljuvati. Za-strupljenje je opazil tudi lastnik podjetja, ki je prepeljal šoferja v bolnico, kjer so mu izprali želodec. Šoferja je rešila gotove smrti prisotnost duha, da se je spomnil, da je mleko najboljše sredstvo proti zastrupljenju s tolikanj nevarno žvepleno kislino. Tri požare so Imeli v Ljubljani v noči od 11. na 12. februarja. Kolesa voza so mu strla prsni koš. — Delavec Franc Jereb, uslužben pri županu na Loki pri Mengšu na Kranjskem, je padel pri prevažanju drv pod voz, kojega kolesa so mu strla prsni koš, da je izdahnil. Požar povzročil pol milijona škode. V vasi Vir pri Domžalah na Kranjskem je izbruhnil dne 9. t. m. zjutraj ogenj na podstrešju Kocjančičeve tovarne za izdelavo zdravstvenih in manufakturnih potrebščin. Podeželski gasilci so preprečili, da se ogenj ni razširil, a kljub temu znaša škoda pol milijona dinarjev. Ogenj je povzročil kratki stik na podstrešju. Požigalec je podtaknil ogenj pod kozolec trgovca De Glerie v Dolnjem Logatcu na Kranjskem. Ogenj je uničil stavbo in gospodarsko orodje. Veliko gospodarsko poslopje žrtev požara. V noči dne 8. februarja je nastal požar v gospodarskem poslopju posestnika in tesarskega mojstra Jermana Franca v vasi Drsko pri Novem mestu. Pogorelo je gospodarsko poslopje, ki je obsegalo velik kozolec-dvoj-tiik, skedenj in uto. Stanovanjska hiša je pogorela na pe* pelnico zjutraj posestniku Matiji Drob-niču pri Ribnici na Kranjskem. Gospodar, žena in sostanovalec z družino so si rešili jedva življenje. Smrtna žrtev zime. V gozd se je odpravil po drva dne 11. februarja iz vasi Besnica pod Sv. Joštom pri Kranju posestnik Franc Bešter. Ker se ni vrnil, so ga iskali po gozdu zaman pozno v noč in so ga našli šele drugo jutro mrt- vega. Nesrečnež je zgubil V snegu smer ter padel v hudournik. Iz Celja se nam poroča, da se vrši od 15. II. do 25. III. 1932 velika odprodaja manufakrtur-nega blaga in perila v veletrgoviniFranc Do-bovlčnik, Celje: Gosposka ulica 15, po zeio znižanih cenah. Ljudska samopomoč« v Mariboru naznanja vsem našim cenj. članom kakor vsemu cenj. občinstvu, da ni v nobeni zvezi s podpornimi društvi »Vzajemaa samopomoč« v Ljubljani in »Kmetijska eksportna zadruga« v Mariboru. Naše poslovanje je bilo revidirano mesca oktobra 1931 po inšpektorju ministrstva za trgovino in industrijo dr. Mladen Bedir v Bel-rgadu, ki je našel isto popolnoma v redu; radi tega prosimo za nadaljno zaupanje kakor do sedaj. 193 Najnovejše vesti o odličnih priznanjih, ki so jih hvalžen kupci poslali tovarniški tvrdki II. Suittner v Ljubljani št. 992, so jasen dokaz, kako koristno je, če si omislite veliki inlustri-rani letni katalog, preden kupite uro, zlatnino ali srebrnirio. Tudi naši bralci dobe ta lepi cenik popolnoma brezplačno, ako ga zahtevajo od tovarniške tvrdke Sutlner. Tvrdka pošilja žepne ure že od 35 Din naprej, ure budilke od 45 Din. ure zapestnice od 98 Din itd., vse takorekoč po originalnih tovarniških cenah. »Domači žlvinozdravnik«, o kateri je danes poseben inserat v »Slovenskem gospodarju« je zelo dobra knjiga. Naročijo naj jo občine ali zadruge za celo svojo okolico, ker posameznik si te knjige ne more tako lahko kupiti. Naročila sprejema tudi Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, kjer si knjigo lahko ogledate v vsaki prodajalni na Koroški in Aleksandrovi cesti. * Čudni naravni pojaii. Ribe padajo iz oblakov. Deževanje rib je posebnost narave, ki je nekaj redkega, vendar pa ne čudež. Znanstveno je dokazano, da je tekom 1600 let bilo 71 ribjih dežev, od te svote odpade 27 na Evropo. Prva beležka o deževanju rib je iz leta 1555 in izpod peresa nadškofa iz Up-sale na Švedskem. V tem poročilu se omenja, da niso padale z \ieba samo ribe, ampak tudi žabe, miši, črvi in kamenje. Kakor daleč nazaj segajo novejša raziskovanja, je padal zadnji ribji dež dne 18. maja 1928 v bližini farme v državi North Carolina v Združenih državah ob Atlantskem Oceanu. Po zelo hudem nalivu so našli po mlakah, ki so bile baS tedaj nastale, vse polno rib in nekatere so dajale celo znamenja, da so še žive. Ribji dež pač povzročijo silni viharji, ki se dvignejo na morju, vzamejo seboj v višino celo ribe in jih pozneje pome-čejo med deževjem daleč na suho, kjer polomi tak vihar drevje, odnese s hiš strehe in tudi popolnoma opustoši kraje v večjem obsegu. Največja toča na svetu. Najstarejše poročilo o strahoviti toči je ohranjeno iz leta 1545 in se glasi ta-ko-le: »Ko smo bili oddaljeni eden dan hoda od francoskega mesta Lyon, smo slišali v noči ob 10. uri pri popolnoma jasnem nebu silovito grmenje. Bil sem oddaljen od družbe za strelaj. Po vsakem gromu je nastal na nebu tak ropot, da sem mislil: sodni dan se bliža. Pri-držal sem konja. Naenkrat je začela padati brez kapljice dežja kot fižol debela toča, ki mi je povzročala bolečine pri za-detju. Zrna toče so se vedno večala. Ker je bil konj ves preplašen, sem zdirjal nazaj k tovarišem, ki so se že bili zatekli v smrekov gozd. Toča je padala v velikosti limon. Molil sem k Bogu, in že je priletel z neba kos ledu, ki je odsekal smreki, kamt»r sem se stiskal, debelo vejo. Več takih ledenih kosov je zadelo konja, ki je bil v smrtni nevarnosti. V smrtni nevarnosti sem tudi jaz omotal glavo s plaščem. Čez nekaj časa se je vreme umirilo in smo odjezdili. Med potjo smo kazali eden drugemu rane in bunke ter videli, kako so bila drevesa vsa razcefrana in živina, ki ni bila pod streho, je bila ubita. Toča je pobila tudi mnogo pastirjev.« Znana je toča, ki je padala 5. julija 1. 1905 v Turingiji na Nemškem. Največje zrno je tehtalo 625 gramov in je merilo v premeru 11 cm. Angleška policista aretirata Indijko, ki se je potegovala neustrašeno svobodo tlačene domovine. Na Štajerskem so že večkrat opazovali kose toče, ki so tehtali — 1X kg in merili v premeru 14 cm. Na južnem Tirolskem je padel 192 kg težak kos ledu, ki je imel v premeru 16 cm. Tečaj za sadjarske pomočnike (oskrbovalce sadnega drevja) se vrši tudi letos na banovin-ski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Namen tega tečaja je, izobraziti neprestare delovne moči v vseh najvažnejših opravilih v drevesnici in sadovnjaku ter pri najvažnejših načinih sadne uporabe. Tečaj Iraja pet tednov in se vrši v*treh razdobjih: a) tri tedne v spomladi, od 7. do 26. marca; b) eden teden poleti, od 6. do 11. junija in c) eden teden v jeseni, od 28. septembra do 1. oktobra. Udeleženci dobe hrano in stanovanje na zavodu brezplačno. Ob zaključku tečaja delajo praktičen izpit in prejmejo spričevalo, ki jih usposablja za izvrševanje raznih sadjarskih opravil pri lastnikih drevesnic in sadovnjakov proti primerni nagradi. Prosilci iz dravske banovine, stari najmanj 18 let, naj pošljejo pravilno kolkova-ne prošnje (kolek 5 Din) najkasneje do 25. februarja t. 1. podpisanemu ravnateljstvu. Prošnji je priložiti krstni list, domovnico, spričevalo o nravnosti in poslednje šolsko spričevalo. — Ravnateljstvo banovinslce vinarske ter sadjarske šole v Mariboru. Dvodnevni sadjarski tečaj se vrši dne 4. in 5. marca t. 1. na banovinški vinarski in sadjarski šoli v Mariboru Prvi dan se bo obravnavalo sajenje, oskrba in gnojenje, clriiari dan pomlajevanje in precepljatije sadnega drevja. Tečaj je teoretičen in praktičen ter traja vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. uro. Zanimarict naj javijo udeležbo z dopisnico do konca februarja ravnateljstvu šote. foCenfe domaČega fin- Vinogradniki smejo prodajati svoje vino lastnega pridelka na svojem do-movališču in sicer v mestih in trgih v količinah najmanj 10 litrov in v vaseh pa najmanj 5 litrov naenkrat in na eno osebo. Istotako in na isti način smejo prodajati svoje vino na trgih izven svojega rednega domovališča. Pod »na trgu« se razume, da se mora vršiti prodaja v mestih, trgih in vaseh na mestu, ki je določen za prodajo poljskih pridelkov sploh, torej ne na poljubnem kraju — pred cerkvijo, tovarnami itd. Ravnota-ko ni dovoljena prodaja iz lokalov, ampak se mora vino prodajati na trgu. Pri tem je s stališča trošarinskih in točarinskih (taksnih) predpisov brezpredmetno, ali prodajajo vinogradniki svoje vino na običajni način, ali napolnjeno v steklenice; glavno je, da znaša najmanjša količina naenkrat in na eno osebo prodanega vina 10, odnosno pet litrov. Trošarino na vino, prodano na ta način, bi moral plačati po trošarinskih predpisih kupec vina in mora tedaj voditi prodajalec vina natančno evidenco o kupcih in količinah prodanega vina, ker jamči prodajalec v vsakem slučaju za trošarine (državno, banovinsko ter občinsko) na prodano vino. Temu se izognejo prodajalci vina — zlasti oni, ki prodajajo vino na trgu — na ta način, da zatrošarinijo za prodajo namenjeno vino v naprej in prodajajo tedaj vino, na katero so vse trošarine že plačane. Na ta način nimajo tudi kupci vina nobenih nadaljnjih sitnosti s prijavo in plačanjem trošarine več. Točilna taksa pa pri taki prodaji vina seveda odpade. Kmefie, v združitvi fe Da je to resnica, so sprevideli že naši pradedi, ko je bilo treba postaviti se v bran proti Turkom ali Krucom, ki. so nadlegovali in požigali njih domove — vzajemno združeni so lahko odbijali sovražne napade, posameznik pa je bil že vedno sovražniku v igračo. Danes bi se morali kmetovalci tembolj zavedati, da je to resnica, ko čutimo na lastni koži vso težo gospodarske krize. Marsikaj bi se obrnilo v naš prid, ako bi znali in hoteli upoštevati pregovor: »Sloga jači in nesloga tlači.« Neobhodno potrebno je, poglobiti vero v samopomoč. Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. To so besede, katere bi moralo danes upoštevati kmečko ljudstvo. Združimo se v naših kmetijskih zadrugah, ker edino na ta način bomo v stanu kljubovati izkoriščevalcem ljudstva, ko bomo si za svoje pridelke znali sami nastavljati primerne cene, ki bodo vsaj približno odgovarjale pridelovalnim stroškom in nakupni ceni naših potrebščin. Kakor so razmere danes, ne gre in ne more iti naprej. Industrija in kapital si delata dobičke na stroške trpina delavca, kmečki pridelki pa nimajo cene vkljub temu, da nas je preko 70 odstotkov. Geslo vsakega kmetovalca naj torej bode: Zato le urno vsak, kdor je pošten junak, naj pristopi k domači kmetijski zadrugi, da se reši pred poginom. Združeni bodemo zmagali, razcepljeni propadli. 1. K. Kmetje imamo precej dobrega vina na prodaj, pa ni kupcev od nobene strani, da bi ga kupili. Ponujamo ga tu pa tam gostilničarjem; če se kateremu posreči, da proda, mora dati prav po nizki ceni. Odkod bomo dobili denar za davke, za obresti in druge potrebščine? Po našem mnenju bi bilo dobro, ako bi se postopanje pri pobiranju trošarine spremenilo. Sedaj mora vsak, kdor vino kupi, takoj ko ga spravi v klet, plačati trošarino od vsega vina. Svojčas je plačal gostilničar trošarino le od tistega soda, ki ga je dal v promet, oziroma, ko ga je dal na pipo. Sedanje postopanje pa hudo zadene vinogradnike, ker ne morejo vina prodati. Gostilničar, ki je prej kupil 50 do 60 polovnjakov vina, kupi zdaj komaj kvečjemu do 10 polovnjakov. Tisti, ki je prej kupil 10 polovnjakov, kupi sedaj 1 do 2 polovnjaka manjši gostilničarji pa še manjše množine. Vsled tega stoji vinska kupčija, ker si ne morejo gostilničarji vina nakupovati. Saj trošarina več stane kakor pa vino. Veliko je takih, ki si na mošt posojujejo denar, dobivajo v trgovinah živež, obleko itd. na up, češ, ko prodamo, bodemo plačali. Pa žalibog vina ne morejo prodati, gostilničar ga ne kupi, upnik ali kdo drugi ga tudi ne kupi, ker bi moral plačati trošarino. Pomislimo, v kako težkem položaju se nahajajo taki reveži, ker tudi živina nima prave cene. Naše misli in naši predlogi so ti-le: 1. Trošarina: državna, banska in občinska, se naj čez polovico zniža. 2. Trošarinsko postopanje naj se preosnuje tako, da plača trošarino gostilničar le od soda, ko ga da v promet, oziroma ko ga tla na pipo, ne pa od vsega vina, ki ga vkleti. 3. Nakup vina: kmet od kmeta, ali vinogradnik od vinogradnika od 50 litrov naprej naj bo trošarine prost. To pa radi tega, da tisti, ki imajo denar, kupijo od tistih, ki rabijo denar. 4. Vinogradniki, če hočejo vino pod vejo točiti, naj so razen trošarine vseh drugih taks popolnoma. prosti in naj smejo vino na svojem domu točiti, ne pa v vinogradu. 5. Treba je misliti na znižanje davkov, ker pri sedaj obstoječih davkih kmet Ktih ne bo moe-el plačevati. Če ima kak kmet 2000—3000 Din letnega davka za ni a f.t ti, mora prodati 5—6 krav. Kje pa 'ih bo vzel? 6. Blagu, ki ga kmet mora kupiti, kakor: obleki, usnju, železu, cementu, umetnemu gnoju itd., naj se cene izdatno znižajo primerno cenam vinu in živini. — Kmet in vinogradnik. o najboljšem in najcenejšem zavarovanju vseh vrst. Janez: »Zadnji čas so se pojavile vse vrste zadrug in društev za različna zavarovanja. Zavarovala so napol mrtvega človeka ali žival, zavarovala doto itd. Sedaj so te organizacije v reviziji. Kako bo ta pregled izpadel, ne vem, toda n«kaj pa vem: Vsako tako zavarovanje je razmeroma zelo drago. In če pride človek v nesrečo, da ne more več plačevati, izgubi vse, kar je dotedaj vplačal.« Martin: »Jaz pa poznam drugo zavarovanje, kjer redno vplačuješ samo toliko, kolikor sam hočeš, poleg tega pa stalno razpolagaš z vsemi vplačanimi zneski, ki se med tem najbolj visoko, kar je mogoče, obrestujejo. Kadar pride nesreča, naj bo kakoršna hoče, vedno dobiš vse izplačano.« Janez: »Kje pa je to?« Martin: »Vzemi hranilno knjižico Spodnještajerskc ljudske posojilnice v Mariboru, redno nalagaj po 50 ali 100 Din ali še več na mesec, kolikor pač moreš, videl boš, kako bo svota hitro rast-la, obresti boš dobil in sam boš gospodar nad svojim denarjem. Vse sedaj vložene svote dobiš na zahtevo tudi v celoti izplačane.« Janez: »Še danes grem v Maribor v Spodnještajersko ljudsko posojilnico in naložim ves svoj denar pri njej! Ti imaš prav! Nad svojim denarjem moram biti sam gospodar! Ko bi le bili vsi tako pametni kot si Ti?« Martin: »Saj kdor nc more osebno v Maribor, lahko piše tudi položnice; jaz tudi po položnicah pošiljam in jih v knjižici shranim. Jaz že ne bom drugam denarja pošiljal, kakor v hranilnico! S Spodnještajersko ljudsko posojilnico sem prav zadovoljen. In boš Ti tudi!« Zorenje smetane. Za pridobivanje masla uporabljamo sladko ali pa kislo smetano. Iz sladke smetane dobimo sicer finejše maslo, ta-kozvano čajno maslo, vendar manjšo količino, kakor pa iz kisle smetane. Zato poslednjo največkrat uporabljamo za medenje. Pod označbo »kisla smetana« pa nikakor ne smemo razumeti ono povsem gosto in kipečo smetano, katera se kaj pogostoma uporablja za medenje. Iz take mažaste snovi se samoobsebi umevno ne da pridobiti drugo kakor malo-vredno žarko maslo. In tega pač nikdo ne želi. Smetana, iz katere hočemo dobiti dobro okusno maslo, sme biti samo malo skisana in gostotekoča. Le izkušnja nas nauči, da poznamo, kedaj je pač smetana zrela za medenje. Vedno pa se držimo načela: raje manj kislo kot preveč. Ravnanje s smetano je merodajno za pridobivanje res dobrega masla. Več kakor najdalje tri dni, in to v hladnem vremenu, ne smemo spravljati smetane za medenje. Posoda za smetano mora biti snažna in se ne sme na noben način rabiti za drugo kakor za mlečne proizvode. Visok lončen lonec, znotraj lošen je prav prikladen, še boljši je porcelan ali steklo. Takoj, ko smo spravili sme- tano iz latvic v lonec, ga postavimo v hladno in zračno mlečno shrambo, nikakor pa ne v klet, kjer bi se navzela smetana vseh slabih duhov. Pri prihodnjem posnemanju dodamo svežo smetano k stari, ne smemo pa pozabiti premešati, da se obe smetani pomešata med seboj in se vsa smetana enakomerno kisa. Tako ravnamo tudi prihodnjič. Zadnjikrat dopolnimo smetano vsaj 12 ur pred medenjem, karneje pod nobenim pogojem, ker sicer ne dobimo po-voljne količine masla in trpi tudi kakovost istega. Smetano, l-< L Štrigova. Na Svečnico sta prejela zakrament sv. zakona g. Franc Pergar, sin uglednega posestnika g. Martina in Marije Pergar iz Stri-gove, ter gdč. Bari ca Šomen, hčerka pokojnega Marka Šomen in Ane rojene Cziguth, po-sestnice v Nedelici, župnija Turnišče. Po izvršenem obredu v cerkvi sv. Magdalene v Štrigovi se je mladi par v družbi sorodnikov in prijateljev podal na ženinov dom, kjer sta ga pričakovala oče in mati ter ga z roditelj- skim blagoslovom spremila v dom. Ganljivi prizor krščanske družine je nudila svatba, ko je okrog ene ure pred kosilom domači župnik, vlč. g. Juraj liorvatovič v prisotnosti številne duhovščine, občinskega predstojnika in druge odlične gospode posvetil novo družino presv. Srcu Jezusovemu. Tekom v tako vzvišenem krščanskem smislu začete gostije .se je oglasilo več govornikov, ki so povdarjali svetost katoliškega zakona. Prvi govornik je bil vlč. g. župnik, ki si veliko dobrega obeta od te nove družine, posvečene presv. Srcu Jez. Govor velike moralne, socijalne in gospodarske važnosti je imel g. plemeniti Fodroczy, kapetan in predstojnik obširne štrigovske občine. Govoril je tudi bivši, sedaj vpokojeni župnik, vlč. g. Štefan Možar, ki je na poseben način naglačal dobrodelnost cenjene Pergar-jeve obitelji, zlasti pa njegovega gospodarja, ki mu je svoj čas bil v največjo podporo pri olepšavi žtrigovskih cerkva. Nad vse ganljiv in življensko praktičen govor je imel vlč. g. Peter Czlglith, nevestin sorodnik, ki je s svojim prepričevalnim govorom prešinil srca pri-stenih. Po izrečenih čestitkah srečnemu mlademu paru je govornik povabil vse goste na podaniški pozdrav Njeg. Vel. kralju Aleksandru I., kakor tudi celi naši vladarski hiši. Sv. Peter pri Mariboru. Oživeli so naši hribi in livade. Naenkrat se je pojavil med našo mladino beli šport »Smuk«. Mladina od zadnjega paglavca, ki je komaj oblekel prve hlače, pa do postavnih fantov, ki so odslužili vojake, se zbira v bratski vzajemnosti ob nedeljah. Vsakemu se bere z obraza vprašanje: Bo li sneg? In nekako tiho poparjeno se podajo za vasjo pod gozdove iskat snega! Z velikim strahom opazujejo, da ga jim poredno solnce vsak dan več spremeni v led ali vodo. Kriza, povsod kriza, tudi pri snegu! Hudomušno nas gledajo stari šentpeierski očanci, ko z našimi »dilcami rajsamo« po blatu, ako zmanjka snega. Posebno Vodolčani so se skupaj vzeli. Pravijo, da hočejo pri tekmah zasesti prva mesta. A tudi Metavčani so pravi »kampeljci«, ki se ne dajo kar tako postaviti v koš, ne zaostajajo dosti za vodolskimi tovariši. Sicer pa bomo videli ta dvoboj v nedeljo dne 28. t. m. pri tekmah. Fantje smučarji, ki žele pri tekmah sodelovati, pridite v nedeljo dne 21. t. m., popoldne po večerni cah, vsi na sestanek v posojilnfški sobi, da se domenimo o Izvedbi tekem, če nam nebo nakloni »nega. potem vsi z dilcami. Na svidenje! Smuki St. Peter pri Mariboru. Gospodinjski tečaj pri čč. šolskih sestrah obiskuje 11 deklet Je to že dosedaj četrti tečaj, kar priča, kako pri-, ljubljeni so ti tečaji in da naša dekleta niso kar tako, temveč da žele postati dobre gospodinje. Običajne pustne veselice so leto« ia-ostale, kar je tudi prav, saj v teh slabih časih se lahko denar za potrebnejše stvari porabi. V nedeljo dne 21. t. m. popoldne po ve-černicah imajo fantje svoj sestanek. Na dnevnem redu bo zanimivo predavanje o obnovi socijalnega reda po evangeljskih načelih. Povabljeni so vsi fantje. Trbonje. Poročil se je dne 3. februarja t. 1. vrl mladenič posestnik Peter Šak, po domače Potočnikov, zvest naročnik katoliških časopisov. Ker je v domači fari v Trbonjah premalo nevest, poiskal si je družico v Pamečali in izbral za zakonsko tovarišico Francko Go-lobifevo iz dobre krščanske hiše. Kot vzorno članico pameške Marijine družbe so jo naša dekleta-članice pozdravile z lepo zamišljenimi govori in jo belo oblečene peljale pred poročni oltar. Gostija se je vršila pri Vrhnjaku, bilo je na njej zelo zabavno in veselo. Na ženinov! strani so bili iz trhonjske župnije zastopani Kučejevi in Inžetovl, Urbanov Ivan pa je igral vlogo »camerja« in za spomin vesel odnesel na klobuku družičin venček po končani svatbi na svoj dom. Iz pameške župnije so bili navzoči med drugimi tudi domačij vlč. g. župnik Trinkaus in cerkveni ključar g. ing. Vinko Vrhnjak s svojo zaročenko, ki sta veselje v družbi še pospešila s krasnimi in radosti prekipevajočimi napitnicami. Res so nekateri rekli, danes je prav lušno! Novo-poročencema želimo mnogo sreče v zakonskem stanu! Bog živi! — I. V. Fram. Celi mesec januar tega leta je počival mrtvaški zvon v naši župniji. V začetku meseca februarja pa je Bog naenkrat poklical med angelce dva otročiča. In na prvo nedeljo smo pokopali tudi bivšo posestnico iz Morja Nežo Kraut, ki se je vedno, zlasti še zadnja leta, pripravljala z vzglednim svo- liko manj toplote in za.o nam je toplo. Obleka zadržuje oddajanje toplote iz zraka. Obleka sama pa ne dela toplote. Obleka je le toliko topla, kolikor dobi toplote od našega telesa. »Obleka prezeba za nas«, je rekel učen naravoslovec Pettenkofer. Za zimo je najboljša obleka iz blaga, ki toploto slabo prevaja. Dobri prevodniki toplote nam toploto hitro odvzemajo in jo tydi hitro oddajajo. Kako hitro plavajo ribe. Mnogo ljudi se čudi trditvi, da plavajo ri-Jie približno tako hitro kakor hitro letijo ptiči. Hitrost ptičjega le- sostvoval slovesni zaprisegi v moško punto. Ker je obolel bizeljski kapitan Krištof Pustak, je postavil mesto njega Filipa Višeriča iz Bizeljskega in za Pišečane, Zdolane ter Artičane Petra Zupana iz Vitne vasi. Resnični vodja celega tedaj za vojni pohod organiziranega upora je bil Pavel Šterc, ki je skrbel v lesičkih delavnicah po možnosti za orožje in ga delil med bolj brihtne in izurjene puntarje. Ob sklepu leta 1572 je lahko z mirno vestjo javil vojvodi Gregoriču, da ima pripravljenih 16.000 bojevnikov, ki samo čakajo od strani vrhovnega vodstva povelja, da odrinejo na zaukazano jim mesto, ali se pa priključijo glavni četi, ki je gotovo že tudi pod orožjem. Na zgornje poročilo je sprejel povelje, naj bo 4. februarja zjutraj že na Vidmu pri Krškem, kjer se bo sestal vojni svet, ki bo napravil odločilne sklepe. Njegovi bojevniki naj bodo pripravljeni na glas iz dolge lesene troblje, iz katere bo klicala pod zastavo Gregoričeva četa, ko bo marširala mimo Pilštajna na Planino in dalje. Vojvoda mu je še omenil v pismu, da so začeli Hrvati že krvavi ples krog Cesargrada. To za kmečko vojsko važno trdnjavo so osvojili po kratki oblegi, zaplenili mnogo pušk in streliva, grajskega ošabnega oskrbnika pa obglavili. Osvojeni Cesargrad pridno še bolj utrjujejo, tukaj bo glavna utrjena točka in skladišče orožja ter smodnika. Kapitan Pavel Šterc je bil izpeljal poverjeno mu nalogo. Treba je bilo upornike le še obiskovati, jih podžigati z besedo in jim zabičavati strogi red in pokorščino. Celi januar 1572 mu je bil na razpolago, da je lahko tem pogosteje posečal pilštajnski trg, kjer je koprnelo po njem srce nekake voditeljice ženskih puntaric — Pištelakove Eme. Ema je že dolgo gledala v izvoljenem le vojaškega poveljnika in po sigurni zmagi pa vladarja slovenskega Spodnjega Štajerja. Nikoli je ni oplazovala bojazen, kaj potem — ako bi kmečki puntarji podlegli s Pavlom vred in bi zagospodovalo nad kmeti plemstvo s turško neusmiljenostjo in rob-stvom. Kaj tacega ni mislil nikdo, kaj šele, da bi bil izrekel to na glas, ali celo verjel. Vse je jim življenjem na večnost. Naj počiva v miru! Sv. Bolfank v Slov. goricah. Resničen je ljudski rek: Mtadi lahko, stari pa mora umreti! Mala župnija, niti 1000 duš ne štejemo, pa se kar redčijo vrste starih očaneev in babic. Imamo precejšnje število 801etnikov ter takih, lci se že bližajo 90. letu. Med vsemi v naši iari pa je imela, moderno rečeno, rekord starost» nedavno v Sovjaku umrla Katarina Kramberge r, po domače Jurkovca. Pol spomladi bi še naj dočakala, pa bi lahko obhajala svoj 100. rojstni dan. Pogreb v sobo"» 6. t. m. je pričal o splošni priljubljenosti rajne mamice, babice in prababice. Bila je globoko verna, krščanska žena, za božjo čast in vse dobro vneta članica III, reda, zlasti zadnje čase vzor potrpežljivosti in vdanosti v božjo voljo kot mučenica v svoji dolgotrajni bolezni. Nazadnje jo je zapustil še vid in sluh; tako si je rajnica s potrpežljivim trpljenjem že na tem svetu zaslužila nebesa. V sprevodu k večnemu počitku so jo spremljale z zastavo članice III. reda od Sv. Trojice in tudi še druge so se jim pridružile, štiri duhovni gospodje so jo spremljali na njenem zadnjem potu. Vsem bodi izrečena iskrena zahvala! Pokojni pa želimo-večni mir in pokoj! — V minulem mesecu pa smo še položili k večnemu počitku dva očanca, ki jima je lezel že osmi križ na pleča. Bita sta to v Bišečkem vrhu umrli Jožef Ivančič in v Črnili Jurij Farazin. Oba dolgoletna naročnika in kot taka poapeševatelja katoliškega časopisja. N*aj jima Večni podeli počitek na svojem božjem Srcu! Šeiarjeva pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Neizprosna smrt je pokosila mlado življenje, 271etno živahno gospodinjo kmetico Aniko Kramberger. Rajnka je rada pope val a in bila vesela. Rada je čitala.»Slovenskega gospodarja«, na katerega je bil njen mož naročen, ter ga ni prej iz rok dala, tla je vsega prečitala. Bila je skrbna gospodinja, ki je znala dobro, kar delavcu ali beraču sliši. Akoravno je bila šibkega zdravja, ^e delala in skrbela za družino in živino, da je bilo storjeno vse ob svojem času. Da je bila priljubljena pri sorodnikih, sosedih, sovaščanih in znancih, je pokazal njen zadnji sloves od hiše. Strinjale so Kje kupujejo naši naročniki? V trgovinah, ki so tukaj navedene: V teh trgovinah je dobro in poceni blago. Vsakdo, ki kupi vsaj za 100 Din blaga v gotovini, dobi brezplačno Gospodarski ali Gospodinjski žepni koledar Te trgovino so: V Mariboru: Anton Macun, trgovina z manufakturo v Gosposki ulici. Mariborski konsum, Glavni trg. Franc Klajnšek, trgovec, Glavni trg. Jančič Kari, trgovina, Aleksandrova cesta 11. Penič Mira, trgovina, Vetrinjska ul. 9 Tekstilni bazar, Vetrinjska ulica 17 Sv. Jurij ob Seavnici: Josip Farkaš, trgovina. Perger Tomaž, trgovec. V Ka-ieli pri Kadenclh. PYanjo Steinbauer, trgovina. ¥ Fiuju. Anton Brenčič, trgovina z železnino. ¥ Ormožu H. Jurkovič, trgovina. ¥ Celju Franc Dobovičnik, Gosposka ulica 15. (pri nakupu za 300 Din.) Franc Strupi, steklar. Brumec Anton, trgovec, Gosposka 2 (pri nakupu za 200 Din) Ljubno v Sav. deliai: Jakob Sem, trgovec Pod tem zaglavjem bomo objavljali te in druge trgovine, ki se bodo še prijavile. Ta objava je za trgovce, ki odvzamejo vsaj 10 komadov koledarja, brezplačna. Trgovci, pišite takoj Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. se množice od blizu in daleč. Ko so na pokopališču pevci odpeli žaloatinko in pogrebci njeno krato spustili v grob, ni ostalo nobeno oko suho. Rajni svetila večna luč, možu in otročičem naše sožalje! Sv. Jurij ob Ščavnicl. Na Svečnico je mirno zasipal v Gospodu daleč naokoli poznani Jakob Gorički, bivši posestnik, pozneje prevžit-kar na Janini, 'v nekdanji Suhačevi hiši, iz katere so izšli že pokojni dekan in častni kanonik dr. Anton Suhač, profesor Matej Suhafi in č. šolska sestra Bonaventura Suhač. Leta 1924 se je preselila v večnost soproga sedaj umrlega, Marija rojena Suhač, po domače: Kšelova Micika. Rajni Jakob Gorički je bil značajen, umen in povsod spoštovan mož. Modro je gospodaril, lepo v krščanskem duhu vzgojil svoji dve hčeri Aniko in Klaro, bit vedno v dobrih odnošajih s sosedi, storil je pa svoječasno tudi za občino, kar je bilo v mejah možnosti. Polnih deseit let je načeloval k rajnemu šolskemu svetu pri Sv. Juriju in to baš v času, ko se je morala razširiti šola ter pri-zidati cel novi trakt. Veliko skrbi in truda mu je prizadelo to delo, toda ko je bilo dovršeno, je bil ponosen nanj, saj je služilo in še služi mladini v pouk in odgojo. Od vseh strani so prihajali sorodniki, prijatelji in znanci kropit mrliča, udeležba pri pogrebu dne -i. t. m. pa je bila naravnost nepričakovano velika, dasiravno je bil delavnik, ko se ljudje nekoliko težko odtrgajo od doma. Dcmače ljudstvo jo dokazalo, da je pokojnika ljubilo in spoštovalo. Ni se čuditi, saj je bila poglavitna lastnost dedeka Goričkega, ki je doživel 78. leto starosti, zgolj prijaznost in dobrohotnost. Bodi mu žemljica lahka in v miru naj počiva! Spomin nanj bo dolgo živel v Jurjevča-nih. Č. g. kaplanu, ki je v odsotnosti vlč. g, župnika vodil pogreb, g. Kocpeku in pevcem, učiteljstvu in šolskim otrokom ter vsem ostalim udeležencem pri pogrebu pa izreka zet rajnega, bivši župan Lovro Šijanec, iskreno zahvalo. Bog plati! Kapela pri Hadencih. .Smrt letos v naši m rini j i pridno kosi. Samo meseca januarja smo imeli osem mrličev. Med temi je bila tudi Marija Mir, posestnica v Radencih, ki se je naglo preselila od nas. Na novega leta dan je bila še v cerkvi pri službi božji, nič hudega sluteč, a dne 10. januarja pa že na mrtvaškem odru. Bila je blaga, dobra, res mirna žena in ravno tako tudi dobra mati, ki je bilo pripravljeno samo za zmago in za ljudsko vlado z vsemi zasanjanimi svobodščinami. Nekoliko je zagrabilo Emo vendar le za srce, ko jej je raztolmačil Pavel pravkar došlo povelje vojvode Gregoriea in da bo moral odriniti na vojni posvet na Videm. Ko j mu je padla krog vratu in ga prosila, če sme z njim. Kar po pregledu kmečke vojske se bo vrnila nazaj domov. Pavel se Je nasmehnil z zavrnitvijo, da nimajo ženske nobenega opravka tamkaj, kjer reže orožje pravico. Svojo radovednost z ozirom na bojevnike ter poveljnike moške punte bo itak lahko na-pasla tukaj doma, ko bo marširal del kmečke vojske pod trgom skozi Lesično proti Planini. Ema se je sicer zadovoljila s to tolažbo, bila je pa resnega mnenja, da bi mu ne delala sramote, ako bi se poskusila ob njegovi strani s plemiči za staro pravdo. Med obiski v trgu pri ljubi in med pripravami za pohod se je približal za Pavla čas odhoda na vojni posvet v Videm. Treba je bilo odriniti že tretjega februarja dopoldne, da bo sigurno ob pravem času na zaukazanem mestu. Poslovil se je za teh par dni odsotnosti od drage že na večer poprej, da bi ne kazal preveč rahločutnosti vpričo spremstva. Ema je sicer ihtela pri poslednjem poljubu, se vendar primeroma potolažila hitro, saj je šlo le za ločitev za kvečjemu par dni in potem bo njen prebljubi zopet nekaj časa pri njej. Dne 3. februarja zjutraj so se zbrali na dvorišču lesičke kovačnice tile puntarski bojevniki iz pilštajnske župnije, ki so tvorili Pavlovo spremstvo: Gubenšek Joža, Amon Martin, Kova-čič Anton, Zakošek Miha in TopliŠelc Matija. Vsak je jezdil konja, imel meč, oprsnik, glavo zavarovano s čelado iri sulico. Kapitan Šterc je bil oblečen kakor kak plemič na potovanju, viteško bojno opremo je nosil na konju njegov orožar Matija Toplišek. Pilštajnčani so gledali s ponosom na četo, ki je preclpoldne omenjenega dne odjuckala proti Kozjemu in se ustavila šele prvič v Podsredi. Podsredčani tržani se še vedno niso odločili za punt. Pri pogledu na oboroženo četo, kateri je načeloval vitez, so bili uverjeni, da jezdi zopet kak plemič na grad, ki straži Se danes dobro ohranjen precej visoko nad trgom. ta so že dostikrat me-« rili, malo pa so še pro* učevali, kako hitro da plavajo ribe. Neki an-« gleški opazovalec i» poskušal ugotoviti plavanje s tem, čim večje so. Suleo plane zelo naglo, tudi če se je vjel na trnek in mora vleči vrvico st seboj. So pa tudi ribe, zlasti morske, ki plavajo po 80 do 120 km na uro. Med najhitrejše plavače spada som, kita pa ne moremo f. ribami primerjati, keC ker ie sesavec, svoje otroke -vzgojila v pravem krščanskem duhu bolj z lepim vzgledom ko z besedo. Da je bila njena hiša vzgledna. krščanska hiša, se vidi tudi iz tega, da v to hišo prihaja že od nekdaj »Slovenski gospodar«, ki je nosi-telj in branitelj krščanske misli. Zato ji naj bo tudi na tem mestu zasnovan blag spomin. Blagi ženi in dobri, nepozabni materi želimo v resnici pravi mir, kakor znači njeno ime, ostalim pa izražamo naše globoko sožalje! Sv. Jernej pri Ločah Tukaj se je poročila gdč. Tilka Cvahte z vrlim mladeničem Ignacom Tomažič iz Prihove. Našemu mlademu paru želimo obilo sreče in Bog naj blagoslovi njuno delo! ^ Marija Reka. Kot bi hotela za lani nadomestiti, se zaporedoma oglaša bela žena. V sredo po Svečnici smo pokopali vzgledno deklico Heleno Hribar po domače Krajnc. Bila je nekdaj odlična šolarka, pa krotka, pohlevna ter ponižna in srčno pobožna. Kot izborna šivilja je pozneje zaslovela daleč na okoli. Doma je bila kakor angel miru. Ni bila zmožna koga žaliti. Dolgo je že govorila o svoji smrti, pa nihče ni mogel tega umeti. Dve želji je pogosto izražala: 1. da bi doma umrla, 2. da bi umrla pred Marijinm praznikom, da bi na praznik ležala na parah. Obe želji ste se ji izpolnili. Četudi je bila v zadnjem času v bolnici, so jo vendar pripeljali domov, kjer je v teku 24 ur izdihnila. Naj v miru počiva! — Umrl je tudi najstarejši gospodar v župniji in v občini Janez Dolar, kmet po dom. Kralj. Rojen dne 22. junija 1857, je blizu 46 let »kraljeval« na svoji razsežni pa težavni kmetiji. V tem času je večkrat bil v občinskem odboru, načelnik takratnega krajnega šolskega sveta, in tudi cerkveni ključar. Vseh pet sinov je služilo vojake in sta v vojski preminula dva. Bil je veren krščanski mož stare korenine. Blag mu spomin! Preostalim prisrčno sožalje! t Sv. Frančišek v Savinjski dolini. Na pobudo odbora, tukajšnjega Prosvetnega društva se je «ačel v nedeljo dne 24. januarja pri nas zimski kmetijsko-gospodarski tečaj, ki bo (trajal skozi šest tednov. Predavanja so vsako nedeljo dopoldne v šoli. Udeležencev je vsakokrat lepo število. Prav je tako, ker od pouka in izobrazbe zavisi v veliki meri napredek v celokupnem kmetijstvu! — Čeprav je bil letošnji predpust kratek, je vendar pet parov stopilo v varno pristanišče zakonskega stanu. Med drugimi se je poročil član našega Prosvetnega društva Jože Prislan iz Meliš z Jo-zefo Nerat iz Radmirja. Članico tukajšnje Marijine družbe Anico Tesovnik iz Okonine pa je odpeljal Alojzij Brezovnik na svoj dom v Šmartno ob Dreti. — Smrtna kosa nam v tem letu še precej prizanaša. Do sedaj sta umrla neki mali otrok in pa Elizabeta Zales-nik, po domače Tončevka iz Radmirja. — Sobotno izdajo »Slovenca« s slikami in prilogo lahko dobite vsako nedeljo zjutraj pri cerkvi. Za 2 dinarja imate prav primerno nedeljsko čtivo. •— Izpit za zidarskega mojstra je napravil v Ljubljani Martin Golob iz Savine. Vrlemu fantu, ki deluje že skozi daljšo dobo v naših organizacijah, iskreno čestitamo! Kebelj na Pohorju. V preteklem letu je bila zima bolj mila, sedaj pa je precej ostro nastopila. Zapadel je precej debel sneg in razliudil se je mraz, zato smo pa bolj na topli peči in premišljujemo gospodarsko krizo. Nič se nam ni treba bati roparjev, ker nimamo denarja. Preteklo leto jih je umrla 11, rodilo pa se jih je 42. Prešmentani predpust, letos prav kratek, je v težki in grenki zakonski jarem spravil komaj 1 par, drugi pa niso imeli časa, ker je pač bilo prekratko. Dobili smo novega župana Franca Fridrika. Preteklo leto je bilo k vojakom potrjenih kar 6 fantov. Vsi bodo morali služiti polni rok. Na pustni večer je smrtno ponesrečil hlapec posestnika Martina Bočeka. Šel je na hlevsko podstrešje po slamo za postelj; lezel je s skednja po lestvi navzgor. Ko pride do slame, se mu je zavrtelo v glavi in je padel kake 4 m globoko na skedenj. Pa del je na glavo, počila mu je lobanja in nastopila je takoj smrt. Pogreb se je vršil 12. t. m. Bil je priden in trezen hlapec že dolgo let pri tem gospodarju. Bog mu daj večni mir in pokoj! Končno priporočam tistim, kateri še niste naročili »Slovenskega gospodarja«, da ga kar hitro naročite; kateri še niste plačali naročnine, če vam je mogoče, jo pa hitro plačate! »Slovenski gospodar« mora biti v vsaki naši hiši! Sladka gora. Pri nas tudi nismo čisto za spali, čeravno se poredko kaj oglasimo v dopisih. Lansko leto smo pri nas imeli 13 porok, rojenih je bilo 58, umrlo pa je 25 oseb. Zelo malo res, bi človek mislil, pa to je zato, ker smo v naših krajih bolj zdravi in čili, kar Bog daj še v bodoče! Tudi sedaj pred pustom je bilo precej porok. — Dne 2. t. m. je preminul v starosti 83 let g. J. Knaflič, stari oče g. načelnika hranilnice na Sladki gori, istočasno tudi trgovca g. J. Šepeca. Bil je zelo dober in bogaboječ človek. — Pa še nekaj. Delo vo dovoda se bo kmalu začelo nadaljevati, kar bo za naš kraj in okolico velikega pomena. Šmarje pri Jelšah. V sredi zime smo imeli skoraj sušo in mile pomladanske dneve. Pust pa nam je nametal snega, da bomo imeli s solncem vred mnogo opravka z njim, in nam je prinesel hud mraz, ki nas zopet sili na in za peč. To bi naj bilo znamenje, da se bomo o Veliki noči že greli na solncu. — Pomladno delo se bliža, delavcev bo treba in marsikaj bi si morali nakupiti za svoja posestva, denarja pa ni in ga ni dobiti od nobene strani. Ta stiska se je kazala tudi v predpustu. Le malo gostij smo imeli in samo dva plesa so si nekaterniki privoščili. V resnobnem postnem času pa vsega tega itak ne bo in bomo še bolj skromno živeli ter se zvesto ravnali po februarskem navodilu letošnjega koledarja Mohorjeve družbe: »Odreci si zabavo in trošek za njo daj revežem!« — Edino sadje se nas je lani usmililo in prineslo vsaj nekaj denarja v naš kraj. Zato pa le lepo oskrbimo svoje sado-nosnike! Umestno bi bilo kakšno tozadevno predavanje, nasveti in navodila. Prijatelji naši, zganite se! Sv. Peter pod Sv. gorami. Nova cesta črez smrtnonevarni in strmi klanec Srebrnik je dograjena in je bila dne 9. decembra 1931 tudi kolavdirana. Izročena je bila prometu popolnoma brez vsakega slavja ter običajnega banketa, kar je nepotrebno in v času te hude gospodarske krize, ki nas tare, tudi neprimerno. Primerno se nam pa zdi, da se ob tej priliki s hvaležnostjo spomnimo vseh onih, ki so k uresničenju skoro sto let starega problema sodelovali. Zahvala gre banski upravi v Ljubljani, ki je uvidela nujnost rešitve tega pere- Pri pokvarjenem želodcu, plinih v črevesu, slabem okusu v ustih, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski, učinkuje že kozaiec naravne »Franz Josefove« grenčice sigurno, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za-želodec izpričujejo, da se izkaže uporaba »Franz Josefove« vode kot prava blago-dat za po jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz Josciova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. čega cestnega, vprašanja. Zasluge pa si je ste-? kel pri tem tudi bivši okrajni cestni odbor v. Kozjem, ki je pod vodstvom že rajnega preč, g. Marko Tomažiča, načelnika, in pozneje pod vodstvom načelnikovega namestnika g. Lojze Zorenča vzel navedeno zadevo energično v roke. Predvsem pa ne smemo pozabiti na onega, ki je uspešno sprožil predlog za preložitev tega klanca, namreč g. dr. Antona Ogrizeka--odvetnika v Celju in bivšega predsednika avtobusnega podjetja mesta Celje, ki je storil pri raznih oblastvih vse, predvsem pa kot poslanec bivšega oblastnega odbora v Mariboru pri istemu ukrenil, da se je želja vseh Obsotelj-čanov izpolnila. Bog mu plačaj njegov trud! Sv. Peter pod Sv. gorami. Na božji njivo smo dne 5. t. m. spremili k večnemu počitku blago mamico Kunšt Nežo iz dobre, ka.oltsko-zavedne hiše Kunštekove iz Trebč. Rajnicl, ki je bila svojim otrokom dobra mati, vaščanom dobra soseda, želimo sladek mir pri večnemu Očetu, preostalim pa naše iskreno sožalje! — V kratkem bo zapustil našo župnijo priljubljeni gospod kaplan Štefan Stiper, ker ga je Previdnost božja postavila na župnijsko mesto v Sromljah. Sromeljčanom na taki pridobitvi le častitamo! Z navedeno premestitvijo bodenio Šentpeterčani občutno prizadeti. Pogrešalo ga bode predvsem naše društveno življenje. Pre-osnoval je namreč društveno knjižico ter nabavil okrog 300 komadov lepih knjig, ki so članom in tudi nečlanom vodno na razpolago. Poslužujmo se torej društvene prenovljene knjižnice, ki posluje vsako nedeljo in praznik po obeh sv. mašah, kakor tudi popoldne po večernicah v Katoliškem prosvetnem domu. Izposojevalnina je prav malenkostna. Člani društva plačajo pol dinarja, nečlani pa 1 Din. od knjige. Sezite po njili! Za dijaško kuhinjo v Ptuju. Na poroki Alberta Kureš z Marijo Kekec v Moškanjcih »o se veseli gostje spomnili dijaške kuhinje v Ptuju in nabrali 200 Din, kateri znesek je izročen temu zavodu. — Spominjajte se vedno naših dobrodelnih društev in institucij. mu kniige. »Kubična računica« za remeljne, žaganice (deske), plohe, polmorale, morale, madrierje, ta-volete in testone. Sestavil Mirko Logar. 312 sir. Cena 45 Din. — Kako velikega pomena za našo kmetijsko in lesno gospodarstvo je te vrste pripomoček, pričajo vsakdanja povpraševanja po te vrste računicr. Vsi trgovci, posebno pa naši kmetski gospodarji, bodo z veseljem segli po njej, saj si bodo prihranili na podlagi izračunanih ta.jel tako na času kakor na sigurnosti računa. Tabele vseh lesnih izdelkov so tako enostavno in pregledno sestavljene, da so vsa nadaljnja navodila odveč, prodajalcu ali kupcu je le treba, da pomnoži za določeno mero izkazano kubično vsebino s številom desk ter plohov, ki jih prodaja ali kupuje, pa že ima kubično množino vsega blaga. Ker je knjižica res praktično sestavljena, jo toplo priporočamo vsem posestnikom gozdov in lesnim trgovcem. Dobi se v Cirilovi tiskarni v Mariboru. »Pravi prijatelj kmetovalca.« Ta knjiga obsega poseben oddelek, ki razpravlja o pripravi domačih zdravil ter navaja okrog 2000 receptov za nje s posebnim ozirom na uporabo domačih zdravilnih zelišč, ki jih predočuje v slikah. Njena navodila za spoznavanje vsakovrstnih bolezni in njih zdravljenja so za naše-gft živinorejca velike važnosti. Ni dvoma, da ostane živinoreja tudi v nadalje eden glavnih virov domačega gospodarstva in skrb za zdravje živine; ena najvažnejših v našem gospodarstvu. Da jo bo ta knjiga veliko olajšala,, je gotovo. Koliko pa ž njo živinorejci šele prihranijo, ko si bodo znali pomagati v stvareh, proti katerim so bili preje brezmočni! Tudi vse ¿■like so izvirne. Cena knjigi 350 Din je glede na njeno obsežnost in krasno opremo primerna, ne glede na to, da jo daje založništvo tudi uit odplačilo v 20 mesečnih obrokih. Na ta način omogoči, da si jo nabavi vsak tudi majhni živinorejec, kar je založbi treba posebej šteti v dobro. Prav radi priporočamo naročbo te knjige pri: Umetniški propagandi, odpravništ-vo Loka pri Zidanem mostu. Povest »S strelo in plinom« (Titana) je pre-oitalo na stotisoče ljudi. Vsakega, je ganila do (*olz. Knjiga se dobi v Cirilovih prodajalnah v Mariboru. Stane Samo 10 Din. * Vprašanja in odgovori. P. K. v K.: Kako visoke obresti sme zasebnik računati? — Vam je računal Ako bi pa zdper to protestirali, bi se morali sklicevati na dogovor, ki pa ga žal niste naredili. Vedno se je dogovoriti tudi za odstotke, koliko bodo znašali. — Ob tej priliki moramo povedati tudi nekaj splošnega. Če kdo privatni posodi drugemu, mora javiti oni, ki denar posodi, davkariji, da je posodil in koliko je posodil. Tudi to, po kakih obrestih je posodil. Kajti od dobljenih obresti mora plačati davek, ki se imenuje rentnina. Kdor rentnine ne prijavi, zapade velikim kaznim. Zvedeli smo, da nekateri izrabljajo stisko revnih in posojujejo na zelo oderuške obresti. Edina pomoč zoper to je, da ee take javi davkariji, kjer bodo plačali velik davek od velikih obresti! F. 2. v P. Ali je res, da imajo mnogi bogataši denar izven države naložen? — Zal i bog je res. Izvedeli smo tudi za sicer znane osebe, ki imajo veliko svoto naloženo zunaj v drugih državah. Lahko mirno rečemo, da so to izdajalci domovine. Zakaj? Prvič za to, ker bi ta denar doma umanjšal pomanjkanje gotovine, drugič zato, ker bi od obresti država dobila rentnino, tretjič bi zunanji svet bolj zaupal našemu denarju, ako bi videl, da rnu mi sami zaupamo. Pravilna je vaša zahteva, da se morajo takoj prijaviti vse naložbe naših državljanov v tujih državah, da borno videli te patri-jote! In take se naj še posebej obdači! ¡R. J. v B. Kaka je cena sodov? — Vaš sod do 300 litrov in že rabljen smete računati po 1 Din za liter, torej 300 Din' — Glede krive prisege .morate najprej natančno vedeti, da je res kriva, nato istega tožiti, da je krivo prisegel, nato se šele prejšnji proces obnovi. A. V. v G. G. Kdaj sprejemajo v podcficirsko Solo? Pošljite svojo prošnjo na podoficirsko šolo v Mariboru, k jer boste dobili odgovor glede sprejema. Za druge službe, ki jih želite, ni mesta, saj bodo celo vrsto državnih nastavljen-<-e\ sedaj odpustili, ne pa še na novo nastn ¡vili. J. D. v H. Mladoleten sin soseda mi je ukradel denar. Pri sodniji je bil obsojen pogojno. Denarja pa nisem nazaj dobil. Ali lahko težim očeta? — Oče odgovarja za škodo mladoletnega sina in vam mora ukradeni «lonar vrniti! J. P. v Ud. b. Pri sosedu sem imel sod ja-bclčnika, ki ga je sedaj nekdo zarubtl in odpeljal k sosedu. Ali ia kako bi dobil sedaj svojo stvar ven? — Tedaj, ko se je rubilo, bi moral sosed povedati, da je .tisti sod vaš, sedaj naknadno morate pa stvar samo potom izlo- čitvene tožbe zahtevati, da se vaš sod izloči iz zarobljenih predmetov. M. H. v Z. Ali je družina z 9 otroci prosta kuluka? — Ne, mora ga delati ali plačati. Ku-luk je cestna taksa ali dajatev in se ne smatra kot direkten davek, če tudi se na tej podlagi računa. — Glede točenja domače pijače vam bo vlogo napravil financar. ako sami ne znate. F. S. v G. Sodišče me je obsodilo, ker sem nekega razžalil, ko sem mu rekel: Ham, čam! Ali je to žaljivo? — Kjer je že sodišče izreklo svojo besedo, tam mi ne odgovarjamo več, ker je itak saino pritožba na višjo instanco mogoča, vsako drugo prerekanje pa odveč, ali je prav ali ne. K. M. v K. Ali sme meni sosed poslati pismo brez znamke? Ali ni to kaznjivo? — Saj ste gotovo kazen plačali in sicer še enkrat toliko, kakor sicer znaša poštnina. Niste pa bili dolžni pisma sprejeti! — Glede skal, ki z vašega letijo mi sosedov mlin, ste dolžni iste škodo povrniti, ako skalovje sami spravljate. Ako se pa skalovje samo odkruši, ne odgovarjate za škodo. F. M. v S. Iznašel sem velevažno stvar, stala bi pa vsaj 1G0.000 Din, kje bi jih dobil? — Dajte najpreje tehniško preiskati svojo iznajdbo, in sicer v Ljubljani na srednji tehniški šoli, kamor pišite. Nato šele, če bo kaj vredno, iščite onega, ki ima denar za take reči. F. B. v T. Sem porok, sedaj bi rad odstopil, ali in kako to napravim? — Dokler ne plača, ostanete porok. Zahtevajte, da se dolg izterja, dokler je še kaj gotovine ali premoženja pri dolžniku. Vsi poroki si jamčijo tudi med seboj, če bi pcrok, ki je z vami podpisal, tudi ne imel nič, plačate ves znesek vi. Biti porok je isto, kakor biti sam dolžen. Človeku, ki mu za-pate, da bo pošteno sam vrnil, bodite porok, sicer pa ne! A. P. v Sv. T. Imamo sredi vasi obširno mlako, radi bi napravili cementno dno, da bi imeli vodo. Kje bi se dobilo kaj podpore? Postavite se na stališče, da je mlaka zdravju škodljiva in da potrebujete zdravo vodo, ker je tu edini vir za vso vas. Obrnite se na Zdravstveni dom v Mariboru in ga prosite, da zadevo pregleda in priporoči zazidanje mlake, da boste imeli čisto vodo in dovolj vode za pitje in tudi za gašenje v slučaju požara. Za stvar se naj zavzame predvsem občina, —• Ostali odgovori sledijo. A. H. y M. Končala sem meščansko Solo, kje lahko dobim službo? — Službe ne, pač pa kot učenka v trgovini ali kje drugod. — Glede podpor i/. Beograda ste lahko brez skrbi, da jih za nadaljevanje šole ne boste dobili! F. V. v R. Ali je kje določeno, kako visoko plačo mora dajati mojster pomočniku? — To ni nikjer določeno, to Je stvar dogovora, če ni dogovora, naj se napravi. Danes, obrtniki slabo zaslužijo, zato slai>o plačujejo. * Iz fivlfenfa tnlnoaincrK-Mi zamorcev. Ako se kdo izkrca v brazilijanski luki, misli, da je zašel kam v Afriko. Po pristanišču in po ulicah kar mugoli črncev. Stotisoči in stoti.soči zamorcev, katere so prignali iz Afrike v južno Ameriko trgovci s sužnji, so se neverjetno razmnožili in pomešali s Španci, Porhi«al-*ci in Ilolandci. Na ta način je nastalo čisto novo zamorsko pleme. Južnoameriški zamorec je brez prave domovine, brez lastnega jezika in brez lastne vere. Južnoameriški črnci so vsega pomilovanja vredni ljudje. Kolonisti so najtežje grešili nad temi reveži. Nikakor še ni dolgo od tega, ko je bilo trgovanje s !sužnji po južni Ameriki na vrhuncu. Še danes živijo zamorci, ki so še bili sužnji in pripovedujejo iz lastne izkušnje, kako so jih kot deco na farmah pretepa-vali in kako so stare in obnemogle sužnje postrelili kakor pse. To brezvestno in trinoško postopanje s črnci je rodilo v njih samih zavest, tolike pasje ponižnosti, da se smatrajo danes oni, ki so že rojeni v prostosti, za ljudi IV. reda. Belokožec je v očeh črnca še zmiraj nadčlovek, katerega gleda z največjim spoštovanjem. Zamorec gara ter se muči, a le za one, ki z njim slabo ravnajo. On naravnost zahteva, da je njegov predstojnik surovina. Ako bi ravnal kdo s črncem po človeško, bi mu kaj lepo ponudil, mesto da bi mu osorno zapovedal ter ga nahrulil, bi se zdeio to zamorcu sumljivo in bi milosrčneža za hrbtom zasmehoval ter bi postal malomaren in naravnost len pri delu. Južnoameriški zamorci so ljudje zelo malenkostnih potreb. Koče si postavijo črni reveži iz bambusovih palic, katere opletejo in obmečejo z ilovico baš na isti način, kakor so gradili svoj stan njih pradedje v Afriki. Po kočurah imajo po en zaboj, v katerem hranijo malenkosti in ta tvori tudi celo pohištvo. Razen razcapane obleke še poseda zamorec nož, katerega se poslužuje pri vseh opravilih in mu služi tudi kot orožje. Če stopi mlad zamoreč v službo kot hlapec, ali zamorka kot kuharica, ne stavi nikakih zahtev. Zamorski služabnik nima niti postelje. V noči se potegne v kak kot v hiši ali na skedenj. Iz srajce ali hlač si napravi zavojček, katerega potisne pod glavo in spi na goli deski ali na ilovnatih tleh. Zamorka, katere koža je barve kakor, bela kava, se čuti nepopisno zvišeno nad ono, koje koža je le nekoliko bolj temna. Kot oglje črna deklica, ki je pr» zunanjosti najdalje oddaljena od belo-kožnega ideala, je v očeh kavnobarvasta tovarišice popolna ničla. Glavna želja zamorskih deklet je, da stopijo v zakon s črncem, ki je nekoliko svetlejše barve nego nevesta. Zamorke se pudrajo in mažejo obraz z vsem mogočim barvilom, le da bi bile glede barve bolj podobne belokožnim ženskam. Najboljše izhajajo v Braziliji oni fotografi, ki znajo na sliki napraviti zamorca kolikor mogoče belokožnega. Tudi glede obleko skušajo zamorci , posnemati belokožoa. Zamorec se oblači po evropskem načinu, četudi poseda samo ene hlače in eno srajco. Zaslužen denar izmetava črnec za nepotrebnosti, kakor: ura, palica, cevka za cigarete in očala, ki jih nikakor ne rabi. Na višku je zamorcev ponos, ako si lahko privošči v nedeljo- trd in visok ovratnik, rujave čevlje, slamnik, da mu pač tovariši zavidajo. Južnoameriškega zamorca diči to dobro, da se svojega žalostnega položaja niti ne zaveda, ker je v tem oziru preveč otrok. Živi brez skrbi ter misli tja v en dan. Južna Amerika je rodovitna. Vsak ima dovolj prehrane, tudi tedaj, ako prav nič ne dela. Sadje, so- čivje, kava, sladkor raste sam in je treba te dobrote le obrati ali se ponje pri-pogniti. 90 odstotkov Črncev je nepismenih. Za politiko in socijalna vprašanja se zamorec niti ne zmeni. V cerkev gre dvakrat v življenju: ko ga krstijo in ko se poroči. Pa tudi v teh dveh slučajih ne prestopi cerkvenega praga iz pobož-nosti, ampak radi tega, ker je župnik obenem tudi uradnik. Niti smrt ne dela zamorcu skrbi. Pogreb črnca nikakor ni nekaj žalostnega. Sorodniki in prijatelji nesejo krsto. Nosači si pripovedujejo med potjo šale, pušijo cigarete, se prepirajo in če so trudni, se enostavno odpočijejo in položijo krsto na cesto. Neki očividec je zabeležil o zamorskem pogrebu to-le: »Srečal sem nekoč zamorske pogrebce, ki so se smejali iz polnih grl. Dno krste se je bilo udašo in mrtvec je padel na tla. Nosači so se dokaj enostavno izmotali iz sicer mučnega položaja: Krsto so obrnili, položili v njo mrliča in polomljene deske dna so služile za pokrov. Naložili so krsto na rame in kresali naprej med najveselejšim krohotom.« MALA OZNANILA Zahvala. Zahvaljujem se.- prav prisrčno g. • dr. Mogilnicki iz Sv. Jurija ob južni železnici ker me je ozdravil hudih napadov trenja — božjastega —, od katerih me niso mogli pomagati ne na živčni kliniki v Zagrebu, niti drugi zdravniki, niti pri Zeileisu. — Franc Dobevšek, posestnik v Loki pri Žusmu. 221 Pošten mladenič išče službe za slugo ali kaj sličnega, Naslov v upravi lista. 222 Hranilnica in posojilnica v Šmarinem ob Dreti r. z. z o. z., sklicuje občni zbor svojih članov v nedeljo dne 28. svečana 1932, po sv. maši v uradnem prostora z dnevnim redom: 1. Volitev načelstva in nadzorstva. 2. Premem ha pravil ter odobritev računskega zaključka za leto 1931. .3. Razni predlogi. — Obenem razglaša gori imenovana zadruga, da bo, počen-ši z 1. aprilom 1932 obrestovala po 6% samo vloge z svat o 25.000 Din ali več proti trimesečni odpovedi. Vloge v iznosu izpod 25.000 Din se bodo obrestovale po 5%. 224 Iščem osebo, bodisi invalid ali karkoli, s srednjim kapitalom, v popolno oskrbo po ugodnem dogovoru. Naslov v upravi lista. 228 Učenka, stara. 14 let. dobra v računstvu, poštena, kmečkih staršev, se sprejme v trgovini mešanega blaga pri tvrdki Nada Šmid, Jurklošter. 227 Soba in kuhinja, vrt, blizu mesta, za rodbino brez otrok, se odda. Vpraša se: Maribor, Go sposka ulica 46, vrata 6. 22 Pfafl in Singer šivalni stroj (Rundschiff) ugodno na prodaj: Mehanična delavnica Da dieu, Maribor, Vetrinjska ulica. 11. 230 Dobro računarko s 4000 Din kavcije sprejmem v trafiko. Ponudbe ha upravo lista pod »Vestna«, Maribor. 226 Trgovski vajenec, močan in zdrav, se sprejme takoj v večjo trgovino na deželi, predpogoj: meščatiskošolska izobrazba. Ponudbe poslati upravi lista pod značbo »Vajenec«. 231 Iščem majerifo, imam 3 delovne moči. Naslov v upravi lista. 212 Vabilo na 44, redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Dravogradu, r. z. z n. z., ki se ho vršil v sredo dne 24. februarja 1932, ob 10. uri dopoldne v posojilničnih prostorih v Dravogradu s sledečim dnevnim redom: 1. citanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1931. 4. Citanje revizijskega poročila. 5. Volitev načelstva in nadrzorstva. 6. Slučajnosti. Ako bi ta. občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. — Odbor. 232 Viničarja, pridnega in poštenega, z 2 do 3 ljudmi, sprejme takoj za stalno: A. Arbeliter v Mariboru, Dravska ulica 15. 209 14. dražba ,Divje kože* se vrši 21. marca na velesejmu. Kože pošljite ua naslov: „Divja koža" Ljubljana, Velesejem. Najavljeno je mnogo inozemskih kupcev. 220 Opeko zamen- rjSj » jam za v svetli premo 0 za kurjavo od Din 40* naprej in koks za kovače prodaja najccneje 213 Mejovšek Tattenbachova 13 telefon 2457. EESBEBEEBBEB □ □ H □ □ □ □ □ □ □ □ H a □ Naročite za fante, ki se odpravi jajo k vojakom, knjižico: Mol to variš. Molitvenih za mlade-niče in še zlasti za vojake. Cena z rudečo obrezo 16 Din, z zlato obrezo 18 Din Po pošti l Din več. Tiskarna sv. Cirila Maribor. □ H □ H □ H □ H □ H E H E E BBEEBEBBSEEE NafboflSe !ami>urgce! Farkaševega in sremskega sistema izdeluje ter razpošilja z* jamstvom stara tovarna tamburic Stjeoan M. Gilg Sisak 128 Hrvatska. Cenik tamburic pošljem na zahtevo brezplačno. Odlikovan s 3 zlat. kolajnami. Ni igra na kolo (razrede)!! Enkratna vloga!! PET MILIJONOV DINARJEV znaša glavni dobitek SREČKE ZA ZGRADBO KATEDRALE dobrodelnega društva sv. Vincencija v Beogradu. TOLIKO MORETE DOBITI TUDI VI z vlogo Din 200.— (Dvojna srečka). BEBEBEBBBBBB Inserirajtel BEBBEBEBBBEB Na % srečke (Din 25.—) odpade od zadetega glavnega dobitka Din 625.000 — Dobitki: Din 2,5oo ooo*— = Din S.ooo-ooo1- 2 X 2 X 10 X 100 X 500-000"— loo-ooo-— = lO.OOO'— = 1,000000-l.oooooo1-1,000 ooo-— Žrebanje 1. maja 1932. Cene srečk: Dvojna srečka 7. » v« Prodajajo: vsi župni uradi, kolekture. denarn Jelne ustanove itd Din 200'— „ 100— , 50— I 25-- zavodi, cerkvene in dobro- Glavna uprava: BEOGRAD Ulica Jovana Risiiča 20. Prodajna podružnica: ZAGREB ~ Tvrlkova ulica 5. 1/to naravne velikosti M preglejte, veljavno samo do Konca marca 1.1. Na splošno željo Vam še nudimo izredno ugodno priložnost, da postanete last* nik za Vas prepotrebne knjige »Domači živinozdravnik«, velikega svetovalca za vse primere bolezni in nesreče pri domačih živalih. To, za naše razmere ogromno delo (obsega čez 800 strani velike oblike v krasni opremi), z mnogo stotinami tudi celostranskih, lepih barvastih slik, je spisano od strokovnjaka v slovenskem jeziku in prinaša vse, kar se tiče zdravja živali in bode služilo našemu živinorejcu kot največji in najzvestejši svetovalec dolgo vrsto let, še zlasti zato, ker obrača pri zdravilih posebno pozornost na uporabo dobrih, domačih, davno že preizkušenih sredstev. Knjigo dajemo do preklica na zmerne mesečne obroke, tako da jo kupi lahko vsak kmetovalec. — Nekaj ocl premnogih priznanj: G. Gselmcn Franc, ekonom in oskrbnik graščine, Pragsrsko: Vaša knjiga »Domači živinozdravnik« mi je že v par slučajih prav dobro s svojimi navodili služila. Ta knjiga je zelo pripravna in potrebna za vsakega živinorejca in noben ekonom, ki ima opravka z živinorejo, bi je ne smel pogrešati, ker v njej najde vsako bolezen živali in navodila za zdravljenje. Vsled tega jo najtopleje priporočam vsem živinorejcem. Vam pa se srčno zahvaljujem za trudapolno delo, ki ste ga imeli z založbo te knjige. G. Plemčar Franc, sreski tajnik in posestnik, Litija: Knjigo »Domači živinozdravnik« sem temeljito pregledal in primerjal z več inozemskimi, ki jih poseduj-em. Našel sem pa v njej vse, kar more celo našemu največjemu posestniku in živinorejcu zadostovati. Ta knjiga je za vsakega živinorejca pravi blagoslov in smem upravi le čestitati na tako krasnem delu. Knjigo najtopleje prporočam. Občina Šmarjeta, Dolenjsko: Z Vašim »Domačim živinozdravnikom« smo prav zadovoljni. To nad vse poučno-praktično knjigo bi naj imel iz vsake vasi vsaj po eden živinorejec, ker bi se z navodili in ravnanjem po »Domačem žtvinozdravnlku« obvaroval marsikatere občutne škode. Naročili naj bi knjigo vsaj vse občine in posojevale živinorejcem. G. Hauptman TJlrik, šolski upravitelj, Ribnica na Pohorju: Knjiga »Domači živinozdravnik« je prvovrstno strokovnjaško delo in prvovrsten svetovalec v vseh slučajih obolelosti 'domače živine. Zato se zla 'i živinorejcem najtopleje priporoča v nakup. G. Plementaš Josip, trgovec in posestnik, Planina pri Sevnici. Z Vašo knjigo »Domač*-živinozdravnik« som zelo zadovoljen in sem ts pomočjo njene zelo poučne vsebine ozdravil svojo Celico akutne neprebavljivosti, bila je že tik prod poginom. Omenjeno knjigo toplo priporočam in bi ne smela manjkati„ pri nobenem živinorejt-u. G. Smodiš Janko, vlastellnstvo Marušsvac kod Varaždina: Ker imam Vašo nenadomestljivo knjigo »Domači živinozdravnik«, se čuti mpopolnorna sigurnega rešiti živino različnih bolezni in napak, in mi je že v par težjih slučajih izvrstno pomagala. Iskreno hvaležen in zadovoljen priznavam to knjige kot» najkoristnejšo in prepotrebmi, ter -jo* vsakemu-najtopleje priporočam. • • - Kmetijska šola Rakičan pri Murski Soboti, upravnik ing. Sadar: V kratkem čmu, odkar imam knjigo »Domači živinozdravnik«, sem p» njej zdravi! drisko pri teletih in starejši živini, koliko, napenjanje, difterijo pri koko->ih, zmetanje krav, različne rane in odrgoti-lieild. in vselej z odličnim uspehom. Rešil sem pogina svoje najbolje tele (bikca), potomca originalnih simentalskih roditeljev. Ze s tem se je knjiga izplačala Poznam mnogo sličnih knjig v raznih jezikih, toda »Domači živinozdravnik« se mi najbolj dopade, ker je v njej snov praktično in pregledno razdeljena, poleg tega je knjiga lepo opremljena in cena ji je razmeroma nizka. Knjigo uporablja lahko vsak pismen kmetovalec in vsak jo »tudi potrebuje. G. Kramfcerger Rado, ekonom, Sv. Marjeta ob Pesnici: imel sem v kratkem času enega meseca priliko, zdravit, po Vaši knjigi: kravo, ki se ji je zapiralo blato, dva vola, obolela na mehurju, zaprtju Scalnice ter kri krave na vnetju vimena, na kar sem v Vaši knjigi »Domači živinozdravnik« uvidel neprecenljivo svetovalko, ki ji gre čast in čast. G. Suman Franc, posestnik, Sv. Lenart v Slov. goricah: Ne najdem dovolj izrazov za pohvalo in.smelo trdim, da prekaša Vaša knjiga »Domači živinzdravnik« po obširni ,lahko-umljivi vsebini in primerni ceni ne samo domače, ampak tud tuie izdaje tozadevne strokovne vede. Za sebe se Vam. Zahval ju jem, da se niste ustrašili truda in založili to dragoceno knjigo, ki nam je vsikdar pri rokah, kjer ni možno do živinozdravnika. Že v enem slučaju obolenja živine je knjiga plaabna, ostane pa naprej pri hiši kot. dober svetovalec. Iz ljubezni do kmetskega stanu jo vsakomur "priporočam L G. Gajšt Vinceno, posestnik, Podlog 4: Vašo knjigo »Domači živinozdravnik« rabim že tri mesece. Z njeno pomočjo šem v tem kratkem času rešil pogina sebi in svojim sosedom več goveje živine in tri konje. Priporočam" jo vsakomur! G. Urh Josip, posestnik, Ravne: Z Vašo knjigo »Domači živinozdravnik« sem zelo zadovoljen, ker je neprecenljive vrednosti. Pokazal sem jo tudi odbornikom bralnega društva, ki so sklenili, da jo takoj naroče. G. Kan deli Jakob, Brce 3: Sporočam Vam, da mi je "knjiga »Domači živinozdravnik« neizrečeno po volji. Marsikateri nasvet iz te knjige me je rešil velike zadrege. G. Pertekelj Franc, posestnik, Hruševo: Ker imam po Vaši živinozdravniški knjigi velike uspehe in ker najdem v njej za vsako vrsto bolezni vse recepte, priporočam »Domačega živinozdravnika« vsem živinorejcem. G. Plesalk Anton, Javorje. Z veseljem mi je sporočiti, da se mi je Vaša neprecenljiva knji- ga »Domači živinozdravnik« že sedaj večkrat pri živini izplačala. Nje vsehina je tako obsežna, da v resnici odgovarja za vsak slučaj bolezni pri domačih živali. G. Vešnik Anion, Zgornje Hoče: Preizkusil sem nekatera zdravila iz Vaše knjig pri oboleli živini ter bil presenečen. Trud je bil obilno poplačan, ker uspeh ni izostal. G. Sinko Miha, Dragotisci: Podpisani sem bil naravnost očaran nad vsebino Vaše pre-koristne knjige »Domači živinozdravnik«. Našel sem takoj pomoč v njej za mojo bolno kobilo. G. Cizej Alojz, Podkoren. Podpisani sem naročnik knjige »Domači živinozdravnik«, katera mi je že v par težkih slučajih uspešno pomagala, posebno pri porodih. Prav lepa hvala za to zlato knjigo. G. GLinšek Janez, posestniški sin, Zgornja Eudinja: S knjigo »Domači živinozdravnik« sem ze!o zadovoljen ter Vam naznanjam, da mi je že v enem slučaju obolenja živine prav izvrstno pomagala. Zato se Vam zahvaljujem in knjigo vsakemu živinorejcu zelo priporočam. G. Serec Franc, Satahovei: Že v dveh slučajih sem ozdravil svoje in sosedovo živinče po predpisih Vaše knjige »Domači živinozdravnik«. G. Urnaut Štefan, Ribnica na Pohorju: S knjigo »Domači živinozdravnik« sem ezlo zadovoljen. Komaj mesec dni jo imam in mi je že pomagala v dveh slučajih pri vnetju vimena in pri telečji driski. Zato jo vsakomu najtopleje priporočam, posebno kmetom, ki so oddaljeni od živinzdravnika, G. Kunej Rozs, Videni ob Savi: Knjigo »Domači živinozdravnik«. ki mi pride večkrat na pomoč pri različnih boleznih moje goveje živine in svinj, vsakemu priporočam. Izrekam Vam najtoplejšo zahvalo. Itd. itd. Iz vsega tega je razvidno, da mora imeti to knjigo vsak, tudi^mali posestnik. Da olajšamo njeno nabavo, jo dajemo tudi na obroke. Ne zamudite torej le izredne prilike in prec naročite. Fo nrefemu naročilnice Vam knjieo takoj donošljemo. Prvi obrok plačate, ko jo prejmete, naslednje pa mesečno po položnicah, katere priložimo. To naročilnico pravilno izpoinite, izrežite, dajte v ovitek, napišite naslov »Umetniška Propaganda, odpravništvo Loka pri Zidanem mo3tu in po pošti kot pismo čim prej od.pošljite. N^rocllrtaca za Umetniško Propagando v Loki pri Zidanem mostu. „ Pošljite mi po pošti knjigo »Domači živinozdravnik«. 1. Plačal jo bom v 20tih zaporednih mesečnih obrokih po 27.50 Din. Z odplačevanjem pričnem takoj po prejemu Knjige. Poštnino 20 Din povrnem obenem s prvim obrokom. 2. Plačam s povzetjem 520.— Din s poštnino vred.*) Knjiga je Vaša last, dokler ne bo plačana. Pri nerednem odplačevanju ugodnosti obrokov ne bo. Datum Lastnoročni podpis in natančen naslovi Česar nc želite, črtajte. SLOVENSKI GOSPODAR !!. - DIH lilR'- iz g°vejega usnŠa. trpežni, M,H ,UU velikost 40—47. Velika zaloga oblek, klobukov i. t. d. najceneje pri Jakob Lah, Maribor, Glavni Irg 2 Moderna delsra tira zapestnica z znamko »IKO« ali »AXO« iz švicarske tvorniike hiše ur Suttner je smešna cena napram njeni sposobnosti. Že 34 let znana strokovna tvrdka pošilja po naročilu ure zapestnice že od Din 4iS- . prav posebno priljubljene so sledeče vr&te: Št. 727. Din 1S8-— Št. 725. Din 1S2-- Št. 724. Din 128" -Cena, a dobra anker „AXO" tua zapestnica z raiiijum svetlečim kazalcem in kazalom, lepa ponlklana Sksilla, trak iz kože. Razpošilja se po povzetju, ali se pošlje denar naprej. Noben riziko, ker je dovoljena izmenjava, ali se vrne denar V velikem ilustrovanem Suttnerje-vem ceniku najdete največjo izbiro ur zapestnic za vsako ceno iz zlata, srebra itd., istotako žepno uro že od Din 44—, budilnice že od Din 49.—. Zahtevajte veliki cenik, dobite ga brezplačno od tvor-niške hiše ur H. SMTTOER, Ijsiimana M. 902. Reklamna cena! Že za Din 35.— žepna nra, za samo Din 45.— budilnico. Obe so dobre. EBBBBBEEEBBBBEBESEBE H H B B B B B B Kdor želi prave in poceni pristavske molike, irsne šk gnojne vile in krampe, cement in travarce, žično ograjo, bodečo žico, podkove, pluge in posamezno žeiezje za nje, šine in drugo železo, kakor tudi barve, lake in iirnež, naj 6e oglasi in ogleda zalogo pri: 197 FRANJO VRABL, železnfna, PTUJ B B B B B B B B Nervozni umiralo igodal! Ste li opazi*! pri sebi čeludi le tupatam katerega izmed nssSednfih znakov bližajoče se živčne oslabelosti? Hitro razburjenje, neraz^oložeage drgetsnie udov, nemirnost, utripanje srca, omotični napsdi, tesuobncst, nespečnost, nem rite san|e, neobčatHHost posamezn h telesnih delov, plsši iivcsti prevelika rszdražljivost spričo ugovarjanja, ropota, duha, poželenje po omamilili, tobaku, alkohola, čaju. kavi, trzanje očesnih vek ali migljanje pred očmi, naval krvi, tesnoba, muhavost, odpoved spomina ali govora, izredna nagnenja ali odvratnost. Ako se pojavi pri Vas kateri teb znakov nervoznosti, eden močan ali več hkrati, .tedaj so Veš* ž.vet resno estebt eni >n potrebujejo okrepila. Ne pustite tega vnemar še naprej, ker slede temu lahko kmalu resne motnje duševnih zmožnosti, kot nesmiselno govor,enje in nazavedna dejanja, hitra telesna propast in zgodnja smrt. Nič ni na tem, odkod Vaša živčna oslabelost, vabim Vas, pišite mi! Uadevol^e Vam zagoni in BOšffiiiie prosto enostaven način Odhfif€H1 ki Vam bo pripravil veselo iznenadenje. Morda ste za razna sredstva izdali, že mnogo denarja, dosegii pa v naiboljšem slučaju le kratkotrajno zboljšanje. Zagotavljani Vas, da peznam pravi način kako slabosti V šib ž vcev odp« moči. Ta način prinese oben m tudi zboljšanje razpoloženja, veselje do življenja, moč in delazmožnost, zcie «i tud im » n »zdravnikov. Stane Vas samo dopisnico. Pošljem Vam zelo poučno sen igo s;opo.notna zusfoaj. Če Vam ni mogoče pisati takoj, si spravite ta oglas! Nabinlno me