261. Številka Ljubljana, ? sredo 11. novembra 1903. XXXVI. leto. nar »v.ce;, •> -13 8. ostietje l .. r*£r;Ju\ ter veijft po pditi pn|aBiaf) £a avstro-*, (^rske s* *ae tete 25 K, etgpol leta 13 K, aa četrt leta 6 R 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano • v*>»" gjt dem 65 vse loto 94 K, za pol tata IS K, «a četrt iet« B K, za suen mesec a S. Kdor feodi reuin £C£»J, »s"? sa celo leto 82 K, aa pol leta 11 K; aa Četrt leta 6 K 50 h, aa eden mesec 1 K 90 h. — Za tuj* deiei* tohkt 3@č, kolikor aa&fta rx?fitcica. — Na naročbo brez istodobne tpoSiljatve \ ucotatao so ne ce^ra. * £& isanunila g^iadaje ae od peterostopne petitrvrste po ld h, ce ae oznanilo enkrat tiska, po 10 h, de se dvakrat, m po B h, ct Sg trikrat ali večkrat tiska, r- Dopisi oa} ae '.zvole* frankovati. — Bokopiai se ne vračaj t. — Uračuna In H^ravalatvo je na Kongresnem trga St. 13. — Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacij oanantir t. j. administrativne stvari. — Vbod v uredn«3t*c S* & tokove ulice St, 8, vhod v apravnifitvo pa a Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Fosftm^&n® Številke po 10 h. »Narodna tiskarna" telefon št. 85. Župan in častniki. Pred tremi meseci vzbudila jo v slovenski javnosti precej senzacije vest, da je 21 častnikov tukajšnje garnizije vložilo ravno toliko tožba zaradi razžaljenja časti zoper — gospoda župane Ivana Hribarja; bili so to udeleženci turnarske slavnosti z dne 7. junija t. I, in Žalil jih je baae župan s svojim odgovorom na interpelacijo občinskega svetnika g, Vel-kavrha zaradi »ravnanja« s cesarsko zastavo na omenjeni slavnosti. — Mi smo to vest le registrovali, a niti z besedico nismo reagovali na strastne in hujskajoče napade, katere je izzvala ta zadeva zoper gospoda župana in našo stranko sploh zlasti v graških dnevnikih. Čakati smo hoteli do končnega izida kazenske pravde ter stoprav potem izpregovo riti jasno in odkrito besedo o tej, za naše razmere preznačilni aferi. In sedaj je prišel ta dan. Včerajšnji uradni list priobčuje oficijelen komunike" tukajš njega c. kr. državnega pravdni š t v a, ki pove, da so bili častniki za;?1*'4111 * *°žbe P° netočnem poročilu pT*v uradnega lista samega o dotižnl seji občinskega sveta, da so se pa naknadno uverili iz avtentičnega sejnega zapisnika da g. župan ni imel in ni mogel imeti namene, žaliti jih. Ergo umaknejo tožbe brez« pogojno in ne da bi f r i $ I o tudi le do glavne razprave ali tudi le do najmanjše izjave od strani toženega žu pana, ki je na sodišču »informativno« zaslišan izpovedal zgolj to, da se piše za Ivana Hribarja in da bo dal odgo vor na obtožbo edinole na javni razpravi. Tak je torej konec te afere, in skrivnosti pač nikakršne ne razodevamo, ako naglašamo še, da so tožili častniki na izrecni ukaz c. kr. kornega poveljni-štva v Gradcu, vsled Česar je pač ob sebi umevno, da so smeli tudi umakniti tožbe le z izrecnim privoljenjem iste predstojne oblasti. V ostalem pa se v krščanski ljubezni do bližnjega rade volje odpovemo vsaki polemiki z uradnim »pojasnilom« c. kr. državnega pravdništva, ki je na prošnjo tožečih oficirjev prevzelo njihovo zastopstvo ter s tem dokumentovalo tako liberalno interpretacijo zakona, kakršne dosedaj vsaj slovenski javni funkcijonarji niso bili vajeni od strani veleslavnega c. kr. višjega pravdništva graškega. Sapienti sat . . . PaČ pa ne moremo prihraniti c. kr. kornemu poveljni-Štvu očitanja, da bi bilo mnogo pra vilneje in previdneje postopalo, ako bi se bilo, predno je oficirjem ukazalo tožiti, prepričalo iz sejnega zapisnika o avtentičnem bese-diiu županovega govora. Saj je go voril župan v javni seji in zategadelj bi se vojaški oblasti gotovo ne bilo odreklo vpogleda v zapisnik. Čim bi bilo komo poveljništvo tako postopalo, prihranilo bi bilo prizadetim oficirjem mučni občutek popol nega pravdnega poraza, slovenski javnosti pa marsikatero grenko misel o narodni objektivnosti merodavnih yojaških krogov. In s tem smo pri poglavju, h kateremu že davno nameravamo zastaviti pero! Dve dejstvi sta namreč, ki slovenskemu občinstvu silno ote-žujeta vero v popolno objektivnost vsaj nekaterih vojaških oblasti. Na eni strani dosledno eliminovanje slo- ! venskih oficirjev it domačih polkov in na drugi strani rekrutovanje ljub Ijanskega častništva v tukajšnji kazino , to nemško strankarsko društvo; v društvo, pod čigar gostoljubno streho je združeno vse, kar se v Ljubljani in na Kranjskem sploh bori zoper ravnopravnost ultra-dinastičnega slovenskega naroda. In v to društvo je komandiran vsak čaBtnik in vojaški uradnik ljubljanske garnizije! Naj se nam ne ugovarja fikcije, da je pristop »prostovoljen«! Saj poznamo tisto voja ško prostovoljnost: gorje onemu čast- niku, ki bi se branil pristopiti temu društvu! In tako de facto ljubljanska garnizija Četudi nevede vzdržuje društvo in društva, v katerih se goji mržnja zoper vsako naše kulturno stremljenje; v katerih se vsak deželnih razmer ne poznavajoči mladi oficir mora hote ali nehote napiti sovraštva do slovenskega naroda, čigar sinovi so mu podložni. Sicer vse hvale vredno dejstvo, da se v poslednjih letih vsaj enkrat na leto v plesni dvorani oficijelno priznava jednakovrednost slovenske družbe, teh žalostnih in nezdravih razmer ne more ublažiti. Sedmi junij t. 1. in to, kar mu je sledilo, bi moralo poučiti merodavne kroge, da je socijalna taktika ljubljanske garnizije nezdrava in da vsled tega močno ovira tisto neskaljeno sporazumljenje med vojaštvom in ogromno večino civilnega prebivalstva, kakršno iz srca želimo. — V to svrho pa je pred vsem nujno potrebno, da se vojaški krogi otresejo že enkrat tiste, Še izza časov posilnega nemškega gospodstva na Kranjskem izvirajoče kazinotske tradicije o inferijornosti slovenske družbe, to se mora namreč povedati že enkrat na ves glas, da se ta družba ne da več gledati od zgoraj navzdol od nikogar, Sleherni dan se naglasa v vseh oficijelnih enuncijacijah, da stoj avstrijski oficir visoko nad političnimi J strankam*, in mi ne zahtevamo nič več in nič manj, nego to, da naj ta beseda tudi v Ljubljani meso postane. Do danes pa še ni in tako dolgo tudi ne bo, dokler bo za ljubljansko častništvo obliga-ten pouk v šoli nemške kazine. Edini remedij zopet to je glede na I obstoječe razmere: Častniki naj si ustanove poseben vojaški kazino, v ostalem pa bodi vsakemu častniku prosto, da se giblje v onih nepolitičnih društvih ene ali druge narodnosti, v katere ga vlečejo njegove zasebne simpatije. — Sodimo, da ta naša zahteva Opatov praporščak. Zgodovinska povest. — Spisal F. R. XLV. Peter Linibšak je bil zopet opat y Zatičini. Najnevarnejši njegovi nasprotniki prijor Markvard in meniha Mhael in Ivan so bili zaprti v ve-trinjskem samostanu, prejšnji opat Aibertus pa je pod strogim nadzorstvom sameval na pristavi Weinhof pri Gradcu — potrt mož, ki ni bil v stanu še enkrat stopiti v bojno areno. Matija Jazbec je na priporočilo patra Hugona res postal praporščak zat-šfcega opata ali veselil se je svojega novega dostojanstva le prav malo časa. Kmalu je začel uvidevati, <5a je pater Hugon le imel prav, ko mu je rekel, da pride ura razočaranja, ker tudi najboljši opat ni nič vreden. — Meništvo, je bil takrat dejal pater Hugon, se je preživelo in kakor je bilo svoj čas koristno, tako je aedaj škodljivo in vsled tega je tudi vsak posamezni menih le nesreča za ljudi, med katerimi živi. Matija takrat ni prav razumel, kaj da je hotel pater Hugon povedati s temi besedami, ali čez nekaj časa se mu je le začelo svitati. V samostanu so vladale sedaj nekam drugačne razmere, kakor za časa Albertusa. Menihi so ae morali držati vsaj glavnih predpisov svoj&ga reda. Pretepov in orgij ni bilo več v samostanu, ali uzorno radi tega samostansko življenje ie vedno ni bilo. Menihi so pogottoma hodili iz samostana in obiskovali kmetske hiše po okolici. Pri tem so vedno skrbeli, da so ujeli kaj drobiža za maše ali kake druge namene in denar na vadno zapili. Tudi za obljubo Čistosti ae niso menili, čeprav je niso več tako očitno kršili kakor prej. Zgodilo se je pa dostikrat, da so kmetski fantje zasačili kakega meniha na prepovedanih potih in mu kosti pošteno prerahljali. Edini Hugon Aiba ni nikdar zapustil svoje celice, če ga niso klicala opravila, in občeval ni z nikomer, izvzemši Matijo. Ta je večkrat hodil k patru Hugonu na pogovore. Zapazil je kmalu, da je Hugon nesrečen v svojem stanu in počasi je izvabil ni pretirana! — Vojaški kazino bo reprezentoval tista v resnici nevtralna tla, kjer se bo lahko zbirala vsa olikana družba obeh narodnosti, goječa prijateljske odnošaje s častni škimi krogi, in nič več se ne bo bati, da bi senca izvestnih dogodkov v posameznih društvih padla tudi na odnošaje med civilnim prebivalstvom in častništvom. — In tudi materijalnih žrtev ne zahteva uresničenje te ideje, ker se da tako vojaško družabno središče prav lahko vzdrževati z zneskom, kateri vpla čuje dandanes skoro 200 ljubljanskih oficirjev v blagajno nemškega društva. Streho temu vojaškemu domu pa bi brezdvomno rade volje postavila mestna občina proti skromnemu amortizovanju založene glavnice. To jo naš nasvet in naše mnenje vspričo skrajno mučnemu vtisu, kateri je napravila in morala napraviti v naših krogih uvodno omenjena afera v očigled sedanjim, kar nič zdravim razmeram. — Zapisali smo to mnenje sine ira et studio in tako bodi tudi sprejeto tam, kamor je namenjeno. In naj bi padlo to zrno na rodovitna tla — v interesu socijalne sloge in prave avstrijske ideje! Deželni zbori. Seje dne 10. novembra. Štajerski deželni zbor. Posl. baron Rokitanskv je predlagal za povzdigo domače vinoreje, naj bo vinska klavzula v trgovinski pogodbi z Italijo odpravi, točenje umetnega vina prepove, a državo naj se naprosi, da prispeva več odstotkov k brezobrestnemu posojilu vinorejcem. — V istem smislu je govoril tudi posl. Schwaiger, ki je predlagal, naj se na italijanska vina zopet naloži carina 20 gld. v zlatu. Proti je govoril posl. grof Stttrgkh ki je rekel, da ne gre vladi dajati direktiv ter ji vezati rok pri obnovitvi trgovinskih pogodeb. Posledica bi lahko bila, da bi Italija zaprla meje našemu lesu. Nadalje je iz njega njegovo skrivnost. Pater Hugon je bil izgubil vero. Ni več verjel, da je katoliška vera prava vera, spoznal je, da je med Kristusovimi besedami in med nauki rimske cerkve nepremostno nasprotje, obsojal je početje rimskih papežev in njihovih duhovnikov in obžaloval ^a nj mogoče vzbuditi proti tejr razmeram takega odpora, kakor ga je vzbudil Jan Hus na Češkem. Počasi se je Matija seznanil s Husovimi nauki in oklenil se jih je z vso gorečnostjo. S temi nauki je primerjal dejanja in nehanja zatiškega opata in njegovih menihov in polagoma se je porajala v njegovem srcu velika nevolja proti tem menihom in tudi proti opatu Petru. Ta nevolja pa se je spremenila v očitno sovraštvo, ko je videl, da opat strogo iztirjuje vse, kar so bili kmetje dolžni dajati. Krivičnega ni zahteval ničesar, le to, kar je imel samostan pravico zahtevati. Za kmete pa je bilo že to jako hudo, kajti bremena, ki jih je moral nositi, so bila silno velika, a zmagoval jih je tem težje, ker so jih menihi neprestano skubili in ker jih je bil prejšnji prav nečloveško odrL. Matija se je hodil v gt Lambert tolažit in kad^p flta B graj8kim kaplanom 8e(ieia pri vinu, je brezob zl*1iO dajal duška svojim čutilom in svojim mislim. Nekega dne je prišel nekam razburjen v Št. Lambert in je zahteval, naj se ga pelje k Margareti, češ, da ji ima nekaj važnega povedati. — Kaj pa se je zgodilo, gospod praporščak, ga je prijazno vprašala Margareta. Matiji se je jako dobro zdelo, da ga je Margareta imenovala gospoda. Lej, lej, je mislil sam pri sebi, saj le ni tako napačna ta gospodična, glasno pa je rekel: — Nekaj se je zgodilo, kar Vas bo zanimalo. Bog mi je priča — prijatelj Vašega brata jaz nisem bil nikoli. Večkrat me je roka tako srbela, da bi ga bil najraje zadavil. Tudi zaslužil bi bil to. — Pustite mojega brata v miru, je Margareta prekinila Matijo. Jaz ne zagovarjam njegovih dejanj, ali Vašega govorjenja ne morem poslušati. —■ Lejte jo! Mene ne morete po- nasvetoval vinorejski odsek ustanovitev deželne vzorne vinske kleti. Zoper sta govorila grof K o 11 u 1 i n-s k y in baron S t o* r c k , češ, da bi bili stroški za deželo preveliki in bi z ustanovitvijo take kleti posegal deželni odbor v delokrog zveze kmetijskih zadrug. Predlog se je vsled tega odložil do prihodnjega zasedanja. Nadalje se je na predlog vi-norejskega odseka sklenila, proglasiti vse vinorejske kraje na Štajerskem za okužene po trtni uši ter se dovoli promet trt brez ovir po celi deželi. Volilna reforma. Posl. dr. Kokosohinegg je poročal v imenu političnega odseka o spremembi deželnega reda in deželno-zborskega volilnega reda. Povedal je, da so tri stranke manjšine predložile istočasno načrte za volilno reformo. Vse tri stranke zahtevajo 4. splošno kurijo in tajno ter direktno volitev v isti. Pa tudi veČina je predložila svoje načrte, ki se glede 4 kurije razločujejo od volilne reforme manjšine samo v tem, da zahteva manjšina 11 mandatov ločenih po mestih in kmečkih občinah* večina pa 8 mandatov po volilnih okrajih skupno, kakor je to v 5. kuriji v državnozborskem volilnem redu. V imenu manjšin je govoril baron Rokitanskv, v imenu Veleposestnikov grof Sttirghk, v imenu nemške ljudske stranke W a 1 z, v imenu klerikalcev pa Ilagenhofer. Med govorom grofa 5 tiirgk ha je napravil posl. K o - bič neke opazke, za kar mu jo posl. Einspinner zaklical: »To je deželni odbornik, ki sestavlja napačne številke!« R o b i č je zahteval za Einspinnerja ukor, kar je deželni glavar tudi storil. Posl. baron Rokitanskv je povedal, da ni bila njegova ali klerikalna stranka, ki je predlagala, naj se Slovencem da še en odborniški mandat, temuč je izrazil grof Stttrghk. — V ifneml Slovencev je govo*" . _ 1 & -jI temeljito in prepričevalno * , , u . x n r * . . »josI. dr. Hraao,- v e c. Reke' t w . - }?) da so stranke sin f J --postavile vse bvoje želje, samo slušati, se je čudil Matija. Pametno besedo zmerom lahko poslušate! Ali sem Vam jaz že kdaj kaj neumnega povedal? Sicer Vas bo pa res zanimalo, kar sem Vam prišel naznanit. — Povejte torej! — Poslušajte! Matija se je mogočno razkoračil in s povzdignjenim glasom rekel: Vaš brat, nekdanji za-tiski opat, premilostni gospod Aibertus pl. Lindeck, je zaprt. Margareta se je prestrašila in ni vedela, ali govori Matija resnico ali se šali. — Kaj pravite? Zaprt? To vendar ni mogoče! — Ali nisem rekel, da Vas bo zanimalo, kar sem prišel povedat, je triumflral Matija. Pa me niste hoteli poslušati! — Povejte vendar, kaj je na stvari! Kaj se je zgodilo? — Hude reči so se zgodile, strašna reči! Vaš brat je najel človeka, da bi opata Petra zavratno umoril. — To ni res, to ni mogoče, je kliknila Margareta v groznem strahu. — Mogoče bi že bilo, je menil Matija. Vaš brat je ves zlodjev. Le đa bi se sprejela volilna reforma. Zahteval je, đa se volilni cenzus sniža, večini je dokazal, da zasleduje pri volilni preosnovi svoje interese, ker se boji, đa bi pri spremembi volilnih skupin zgubila kateri svoj mandat; dokazal je na zgledih češke in tirolske manjšine, kako upravičena je zahteva Slovence! za novo deželno odborništvo. Odgovarjala sta grof S t d r g h k , dr. L i n k in Einspinner. Posl. dr. Hrašovec je še enkrat polemiziral proti govornikom večine. Končno je izjavil v imenu strank manjšine baron Rokitanskv, da bodo glasovale za načrte večine, svoje predloge pa odtegnejo. S tem je bila generalna debata končana. V specialni debati so se določili volilni okraji za 8 novih mandatov 4. kurije. Prvih pet mandatov ima Gornji in Srednji Štajer, 6. volilni okraj obsega sodne okraje: Radgona, Cmurek, Arnuž, Arvež, Marenberg, Maribor, Slov Bistrica; 7. volilni okraj: Celje, Vransko, Gornjigrad, Laško, Šoštanj, Konjice, Slov. Gradec; 8. volilni okraj: Šmarje, Brežice, Kozje, Sevnica, Ljutomer, Ptuj, Ormož, Sveti Lenart, Rogatec in Gor. Radgona. Na predlog barona R o k i t a n -b k e g a se je na to med splošnim odobravanjem sprejel ves zakonski načrt večine en bloc. Zvečer se je seja nadaljevala. V nižj ea v s t r i j s k e m deželnem zboru je predlagal posl. Medinger, naj vlada po celi Avstriji razpreže brzojavne žice. Za udeležbo na mednarodni in znanstveni razstavi, ki jo prirede ta me sec v Peterburgu pod protektoratom carice, se je dovolilo 50 000 K. Potem se je začela škandalozna debata o aferi župana V o 1 k 1 a. Kričalo in psovalo se je, kakor že v Luegerjevi zbornici. Dalmatinski deželni zbor je odobril deželni proračun za leto 1903 04 z vsemi računi. Bukovinski dež. zbor je deželni glavar pismenim potom zaključil na cesarjevo naroČilo. Premirje med Hrvati in Italijani? V dalmatinskem saboru je prišlo do velepomenljivega pojava. V odporu proti germanizatornim težnjam vlade združili so se Hrvati, Srbi in Italijani in složno odbili nemški naval. A kar je pri tem najvažnejše, je to, da je poslanec dr. Salvj v ime italijanskega kluba izjavil, da isti priznava hrvatskemu jeziku prvenstvo v Dalmaciji, ker to odgovarja dejanskim razmeram, a je takisto prepričan, da bodo Hrvati branili prava italijanskega jezika, kateri je kot kulturni jezik vsekakor v Dalmaciji potreben, zato pa bodo Italijani Hrvatom sledili na političnem potu kakor prosti vojaki in se bodo od srca ra- dovali vsem hrvatskim narodnim vspehom. Ker je Salvi tudi zatrjeval, da se bodo Italijani skupno] s] Hrvati borili za ledinenje Dalmacije s Hrvatsko, so Salvijeve besede izzvale velikansko navdušenje med Hrvati. Dr. Trumbic se je t iskrenih besedah zahvaljeval Italijanom, da so vedno sočustvovali, zlasti pa prigodom zadnjega hrvatskega pokreta s Hrvati, in izrazil svoje veselje, da prožijo prijateljsko svojo roko narodu hrvatskemu v trajno zvezo v boju proti skupnemu sovragu — german-stvu. Dr. Smodlaka je naglašal, da je Koerberjeva zasluga, da so si podali roko Italijani in Hrvati; ker so se Italijani postavili v boju proti germanizaciji na stran hrvatskega naroda, bodo jim Hrvati dali jamstvo, da bode italij a nske mu j eziku ohranjeno odlično mesto v Dalmaciji. Ako se sodi po teh go vorih, bo mora sklepati, da se je med Hrvati in Italijani že sklenilo začasno premirje in da bode v najkrajšem času prišlo do poštenega sporazumljenja. Kaže se torej, da se pripravlja v dogledni bodočnosti zbli-žanje romanskega elementa s slo vanskim, med katerima ni bilo nikdar onega nepremostljivega prepada, kakor obstoji od pamtiveka med slo-vanstvom in germanstvom. Germani-zatorično postopanje avstrijske vlade je ta proces pospešilo. Vsekakor je to važen pojav v političnem življenju na slovanskem jugu, ki bo močno vplival na razvoj političnih odnošajev v Primorju. V Istri, v Tr3tu in na Goriškem se bije med Hrvati in Slo venci na eni strani in Italijani na drugi strani hud, neizprosen boj, kar pa ne koristi niti eni, niti drugi stranki, ampak samo — Nemcem. Morda bodo to s p r e vid e li tudi laški politiki na tem ozemlju in po vzgledu svojih dalmatinskih sobratov na temelju pravičnosti in medsebojnega spoštovanja podali prijateljsko roko v pošteno sporazum-ljenje! Nadaljevanje obstruk-cije na Ogrskem. Ogrske krize ne bode konec. Neodvisna stranka je prevčerajšnjim sklenila, da dovoljuje svojim članom proste roke glede obstrukcije, kar znači, da se bode v parlamentu še nadalje obstruiralo s strani neodvisne stranke in da se o odstranitvi ex iex-stanja v doglodnem času še ne more govoriti. Nezadovoljnost skrajne levice z izjavo ministrskega predsednika Tisze v zadevi volilne reforme je pač samo dobrodošla pretveza, ker se mora vendar upravičeno dvomiti, da bi b la večina neodvisne stranke vneta za korenito volilno reformo ali celo za splošno volilno pravico, ki bi prav lahko prinesla večino v zbornici nemadjarskim življem. Zaključek neodvisne stranke glede ob- strukcije je skoro gotovo izzval strah pred eventuvalnim razkolom v stranki, ako bi se sedaj brez pravega povoda položilo orožje. Sada) je Še 50000 ogrskih vojakov tretjeletnikov pod zastavami in ako bodo ti le še morali nadalje služiti, bo to zakrivila samo neodvisna stranka. Zato se pač utegne v na-bližnji bodočnosti obrniti javno mnenje »roti njej, da bo primorani spremeniti svojo taktiko in vsaj z »časno opustiti ob-strukc jo. Politične vesti. — Državni zbor. Nemške stranke so uverjene, da se bo predstojeće zasedanje začelo v znamenju češke obstrukcije. Zato se vrši med nemškimi strankami in vlado neko dogovarjanje, naj bi vlada ugnala češko obstrukcijo z grožnjo, da razdeli Češko. Prvo sejo bodo vsekakor izpolnili nujni predlogi. — Volitev podžupanov v Pragi. Mestni svet praški je v ponedeljek izvolil za I. podžupana odvetnika dr. G r o š a, za II. podžupana pa Ivana Seifferta. Oba sta voljena s 65 od 85 oddanih glasov. Oba podžupana sta Mladočeha. — Grško-katoliški nadškof proti rimskokatoliškemu škofu. Kakor poročajo poljski listi, je ruski metropolit, grško katoliški nadškof grof Szeptvcki odpotoval v Rim, da se pri papežu pritoži proti rimsko-kat. škofu v Przemvslu, dr. Pelczarju, ker je ta v dež. zboru hudo napadal grško-kat. duhovuištvo, in trdil, da se po smrti kardinala SembratoviČa dela med gališkimi Rusi javno za razkol. Nadškof grof Szeptvcki bo za ta napad katoliškega škofa zahteval zadoščenja od sv. stolice. — Prvi konzis t o r i j je otvoril včeraj papež Pij X. z latinskim nagovorom, v katerem je povedal, da bo hodil ista pota, kot so jih hodili njegovi predniki. Zagovarjal je tudi pravico papežev, da se pečajo s politiko. — Bolgarsko-turška vojska? Vsled častniške zarote, ki je organizirala celo deželo je mogoče, da se znova spravi na površje vprašanje o bol-garsko-turški vojni. Turčija je naročila pri Kruppu topov za 1 3 milijonov mark ter zopet poklicala pod orožje neki že odpuščeni polk rezervistov. — Častniška zarota na Bolgarskem. Oficijalno se priznava, da se je res razkrila zarota bolgarskih častnikov. Izdal jih je častnik D i m i-trov. Zarotniki so hoteli provzročiti na Turčijo pronunciamento. Bolgarski častniki so bili v zvezi s srbskimi častniki v Belgradu in Nišu, da bi se bilo doseglo skupno nastopanje obeh armad. Pri hišnih preiskavah so našli pri Častnikih razne revolucionarne spise. V neki zelo razširjeni tiskovini se zahteva personalna unija med Bolgarijo in Srbijo, češ, da je taka uredba nujno potrebna za obstoj Slovanov na Balkanu. — Pokojni italijanski finančni minister Rosan o se pokoplje na državne stroške. Pred samomorom je pisal ministrskemu predsednika Giolittiju, naj izroči kralja njegovo demisijo. Finančno ministrstvo prevzame mornarični minister Mirabello. — Med San Domingo in Z e-dinjenimi državami so se pretrgale diplomatične vezi. Dopisi. Iz Moravč. Moravski »gospodje« ;n njihovi podrepniki pripovedujejo, da bode Povše zopet ovrgel izvolitev občinskega odbora v Drtiji. Mi MoravČani sicer dobro vemo, da ima t ■ h ti Povše pri tukajšnjem dekanu veliko veljavo, ker v cerkvi daje ljudstvu vzgled s kronioam*, ki jih meče v tukajšnji cerkvi v tisto kapico — bisagtco, dvomimo pa, da bi imel toliko veljave pri vis. c. kr. deželai vla * , kakor se splošno za trjuje. — Ko se je volitev prvič ovrgla, povedali so nam farovški privrženci, da bi se to nikakor ne zgodilo, ako bi se ne bila vlada ozirala na vsemogočnega Franceta P o v š e t a. To je pa res čudno ! Iz Domžal. Kdor opazuje gibanje Nemcev v najnovejšem času, ptč lahko pregleda njihovo grdo sa-mopašnost, njih samoljubje. visoko domišljavost, pmelo predrznost in nekako podivjanost napram slovenskemu narodu. To naj bi bil kultu ronosen narod, ki hoče v Slovencu zatreti čut do lastnega naroda, ljubezen do lastnega jezika, domoljubje. Ljudje, čijih srca so napolnjena z grdim sovraštvom do svojih sosedov Slovencev, so žalostna prikazen. Tak narod ni kulturonosen, ampak na pol podivjan. Upravičen srd pograbi rodoljubnega Slovenci, ki opaža surovo predrznost celjskih in ljubljanskih hajlovoev. la britka čuvstva navdajajo pohlevnega, krotkega in mirnega Slovenca, ki opazuje smešno domišljavost in nadutost domžalskih Tirolcev. 3o pač pozabili ti Germani iz hribovite Ti rolske, da so »privandrali« na ravno slovensko ozemlje. Ta privandrani »Herrenvolk« se na slovenski zemlji tako obnaša, da Slovenec nehote začne misliti, da je ptujeo na svoji zemlji. Ko bi se Slovenee tako oholo obnašal napram domžalskemu Germanu, ostro bi ga morali posvariti. Kaj pa naj rečemo šele ptujcu, ki se obnaša na naši zemlji take izzivajoče?! Psovka »windischer Hund« je v Domžalah kaj po ceni. Oster pogled Tirolca te bo pokaral, če ga slovensko pozdraviš. V gostilni so kaj glasni. Družba treh Tirolcev prevpije družbo desetih Slovenoev. Ti ljudje so fanatični. Fanatizovani so tudi otroci. To je pokazala pretočeno nedeljo 161etna hčerka nemškega očeta in slovenske matere. Neko gostilno v Domžalah so pose-tili izletniki iz Kamnika. Neki mla denič, od jkrasnega petja izletnikov navdušen, se toliko izpozabi, da zakliče g. pevcem »živice ! A imenovana punica pokaže svojo german sko nevoljo z besedami: »Wenn man da »živic« ruft, muss man sehen hinaus gehen auf die Sšraase«. Ti rolci so to odobravali in ji prikimali. Jako občutljive ušesne živce imajo ti ljudje. No, 161etna gospica, ali je to sad domače ali šolske vzgoje? Vidi se, da bomo morali mi, dasi smo »imndervvertig«, vso pozornost pomislite, da je bil najel dva nemška strelca, ki sta hotela Rovana umoriti. — Šele pred nekaj dnevi mi je pisal moj brat, da se je uda! v svojo usodo in se odpovedal vsem namenom in vsem nadam, kar jih je gojil, je jokaje pripovedovala Margareta. Zato ne verjamem, da bi bil res to storil, česar ga dolže. Matija je postal sedaj nemiren. Solza ni mogel videti. — Veste gospodična, je rekel, jaz tudi ne verjamem, da bi bil Vaš brat to storil, česar ga dolže. Ali dolže ga in zaprli so ga v strašno ječo — tako so mi pravili naši menihi — in pred sodnike pride kot morilec. Vizitator Angelus pa je šel na koncil v Basel, da spravi tudi to zadevo na razgovor. — To je strašno, je ihtela Margareta. Ubogi Albertus! Ko bi bil kriv, bi nič ne rekla, ali tako — — Nič ne jokajte, je Matija tolažil obupajočo Margareto. Po mojih mislih se Vašemu bratu ne more nič zgoditi. Nekaj časa bo zaprt, to mu pa ne bo nič škodilo. Bo vsaj vedel, kako je v ječi. — Torej vi tudi verjamete, da je Albertus nedolžen, je vprašala Margareta, kakor da je od Matije odvisna usoda njenega brata! — Seveda verjamem. In če ne bodete jokali, Vam vse povem. Jokati pa nikari! Sicer grem takoj domov. Margareta si je otrla solze in prisedla k Matiji. Položila je roki na njegovo ramo in nagnila nanjo svojo glavo. — Saj ne jokam več, je rekla. Prosim, povejte mi vse, kar veste. Matija pa se je nekaj obotavljal in začel cmakati z jezikom ter požirati sline. — Kaj se je bilo treba jokati? Vaše jokanje me je tako ganilo, da se mi je kar grlo posušilo. Ali bi ne bilo mogoče dobiti kako merico vina. Margareta je takoj pohitela iz sobe in se kmalu vrnila z velikim vrčem vina. In Matija jo prijel vrč z obema rokama in si svoje suho grlo pošteno pomočil. Potem pa jo vrč postavil pred Margareto in rekel: — Pijte malo, gospodična. Vino Vam bo dobro storilo. Če sem jaz žalosten, ga toliko časa pijem, da postanem vesel. Margareta pa ni hotela piti, nego je silila Matijo, naj pove, kar mu je znano o njenem bratu. — Stvar je ta-le, je začel pripovedovati. Pred nekaj časom je opat Peter začel z okna svojega stanovanja klicati na pomoč. Vsi smo hiteli gori in našli tam nekega potepuha. Opat je rekel, da ga je b«jte? ta potepuh umoriti, on pa da mu je izvil bodaio iz rok in ga premagal. Meni se je takoj Čudno zdelo, ker poznam opata in v« ni, da je strahopetec in slabotne?. Tega potepuha so zaprli, a v ječi se mu prav dobro godi. To se mi je zopet čudno zdelo, a rekel nisem ničesar. Potem je opat tega potepuha zasliševal več dni, danes pa se je izvedelo, da j<* opat dal Vašega brata v Weinbofu pri Gradcu zapreti, ker je potepuh izpovedal, da ga je Albertus najel, naj opata umori. Margareta je trepetaje poslušala Matijevo pripovedovanje. — In kaj mislile, da je na celi stvari? je vprašala strahoma. Matija se je nagnil k nji in še-petaje rekel: — Jaz mislim, đa je opat Peter najel tega potepuha, naj obdolži Va šega brata. — Ali zakaj ? To je vendar grozno! Saj mu moj brat sedaj ničesar več neče. — Far je far, je modroval Ma tija in vsi so maščevalni. Albertus je svoj čas Petra vrgel v ječo, zdaj se je pa Peter maščeval in vrgel Alber-tusa v ječo. In da bi ga mogol dlje časa trpinčiti ali celo ob glavo spraviti, je najel tistega potepuha. Margareto sta žalost in obup premagala tako, da se je glasno jo kaje oklenila Matije in ihte prosila: — Matija!— usmiUte se me — pomagajte mi! Matiji se je milu storilo. S svojo okorno roko je previdno gladil Mar garetine laso in težko požiral, kakor da le šiloma zadržuje solze. — E, saj bi Vam rad pomagal, je rekel, a kaj, ko imam samo dolg jezik, pa prazno glavo. Zdaj se je Margareta vzravnala. — Ah — je zaklicala — k Kovanu pojdem — ta mi pomaga, če kdo na svetu, mi pomaga on. — In jaz z njim, je navdušeno zaklical Matija. Margareta je koj ukazala upreči in ae je odpeljala na Smreko, Matija pa je odjahal v Zatičino. zborovanji . v prijav obračati na početje domžalske »Herrenvolka«. Iz Gornjega grada. Učitelj. sko društvo za gornjegrajski okraj imelo svoje glavno letno minulo nedeljo, t. j. 8. t., m nem selu Bočna pri Gornjemgrada Lep jesenski dan privabil je skoraj vs$ Člane društva in tudi nekaj dragih nam gostov. Tako dobro obiskovanega zbo rovanja že dolgo ni bilo. Po običajnem pozdravu predsednikovem, ki je v pea niŠko navdahnjenem govoru otvoril zbo rovanje,: spominjali smo se pred par dnevi umrlega tovariša g. Jarca, nad. učitelja v Braslovčah. Predsednik Burdian je omenjal, da je pokojnik, čeravno služi vsi v sosednem okraja vendar bil vsem dober prijatelj in zvesi tovariš. Navzoči so stoje zaklicali nje govemu spominu trikratni „Slava-! Učitelj8tvo našega okraja se ni moglo udeležiti pogreha, ker je zvedelr prepozno, da je umrl ljubi kolega. Na mesto za venec na grob smo zložili 10 K za družbo sv. Cirila in Metoda Zapisnik zadnjega zborovanja z dne 19, julija t. L se je prečital in odobril. Ko so se razni dopisi, došli v zadnjem lasi na društvo, rešili, prešlo se je na obrav navo referatov. Nameraval je preda znani strokovnjak g. A r m i č, učit v Mozirju „0 risanj'u". Ker pa je šele v zadnjem ča3u izšla Marinova knjiga o risanju in ker isto še niso Člani dobili in pregledali, zato je referent prestavil svoje predavanje na euo prihodnjih zborovanj. Sklenilo seje, Daj stalni odbor učit. konfereucije predlaga, da se pri učiteljski konferenciji sa 1904 obravnava „0 risanju v 1 j u : s ki šoli", o katerem predmetu naj bo referent g. Armič. Nato je prečital Kocbek ravnokar došli odlok okr. šolskega sveta glede dorao- in kraje-znanstva, ter povdarjal veliko vaša te discipline. Razpravljal je o pred logu, naj se za vse šole naredijo tudi učue slike iz domoznanstva, da bo na novo na isto šolo došlemu učitelji delo olajšano. Šolske kronike so slasti začetkoma pomanjkljive, zato bode treba marsikateri vir preiskati za sestavljecje krajepisa. Govornik je posebno apeliral na tovariše, naj ne rabijo raznih napač nih krajevnih nazivanj. Tako n. pr. bi pač že bil čas, da se ime „ Solčavske planine", ki je neumestno, popolnoma izrine. Od merodajnih strani se je pri-poznalo edino pravo nazivanje za planine „Savinske". Razpravlja nadalje o imenih Tir, Golte, Hlipavec, Crnilec itd. O tem predmetn razvnela se je kaj živahna debata. Govorili so gospodje Kelc, Knaflič, Šijanec, Armič, in Dedič. Sklenilo se je konečno, da pri prihod njem zborovanju poroča g. K o c b e t o krajepisu Gornjega grada, g. Sijane pa bode referiral o domoznanstvu m podlagi učne slike. Kot dodatek k ome njeni razpravi govoril je g. sijane« o šegah in navadah našega okraja in zlasti o ženski obleki v prejšnjih d v Solčavi. Poročevalec nabira gradivi za obširen folkloristični spis zato pi « vse navzoče, naj ga podpirajo z nabiranjem snovi. Vsi obljubijo sodelovanje in bodo tudi gledali na to, da zbe; slučajne kostume oziroma tudi ti stare noše za narodopisni muzej, kateri se osnuje pod okriljem Bavim. podružnice „Slov. planinskega društva-*. Predsednik se zahvali ob vseobe. pritrjevanju govornikoma in onim, Id M se udeležili debate, za prezauimive in aktualne Črtice. Poročilo o „Lehrerbuu-dovem** zborovanju je moralo odpa- . ker delegat, katerega je društvo v Upnico poslalo, ni prišel v naš krog. i gajnikovo poročilo kaže dohodkov -K 20 h, stroškov 54 K 65 h. Ako pla« čajo še vsi letošnji dolžniki, dobi se blagajna 26 kron, kar bi 88 K 55 h prebitka kazalo. VeČina se je že takrat odzvala blagajnikovemu pozivu. Želeti da tudi tiste g. učiteljice, ki niso člani e društva store svojo stanovsko dolžn« Račune sta pregledala g. Klemenčič in g. Kelc, ter vse v redu našla, naka je blagajniku g. Wudlcrju izrekla hvala in priznanje. Volitev novega bora. Voljeni so bili gospodje: Kelc Ivan v Novi Štifti predsednikom ; K o bek Fran v Gornjeiugradu, namest kom ; W u d 1 e r Peter na Ljubnem, blagajnikom ; Pijanec Ignac v Goro gradu, tajnikom; Klemenčič Iva Rečici in Knaflič R. na Gorici, bornikoma. Pri zadnji točki sporeda, „ Nasveti in predlogi-*, predlaga p Kelc, naj se pošlje poslancu gosi RobiČu za njegov nastop v deželu ! zboru v prilog učiteljstva tretje plačilne vrste zahvala in aaftaa dež. poslan cema g. dr. DeČkotu in g. dr. Hrašovv i spomenica v tej zadevi. Se vsprejme soglasno. Zastopnik učiteljstva v okr. šolskem svetu g. Kelc poroča o sve jem delovanju v tej korporaciji, za.kar se mu izreče srčna hvala. Po raznih lokalnih vprašanjih se zahvali dosci. predsednik za podporo v svojem delovanju ter zakjjuči čez tri ure trajajoče zborovauje. Resnemu delu sledil je bavni del. Pri bogato obloženi mizi g. Dediča smo se Še do večera v neuka ljeni slogi v živahni zabavi prav dobro imeli. Da napitnic ni manjkalo, se itak Dalje v prilogi. Priloga »Slovenskemu Narodu" št 261, dne 11. novembra 1903. Uzume. Ni ga bilo, kateremu bi ne ugajalo v tej prijetni tovariški družbi, Irlasti tembolj, ker smo bili vsi ene (misli in enega duha. Da bi le vedno tako ostalo ! Prihodnje zborovanje bode meseca suSca, če bi prej ne bilo kaj Ifliijnega, v Gornjem gradu. Dnevne vesti. V Ljubljani, 11. norembra. — Osebne vesti. Premeščeni I so notarji: dr. M. Pasooletto iz Ajdovščine v Gorico, Artur Lokar iz Kanala v Ajdovščino, a notarski kandidat dr. Ferdo Terkuč v Go rici je imenovan za notarja v Kanalu. — Posl. Žičkar in slovenski kurzi v Celju in Mariboru. Gosp. Žičkar se hoče v »Siiist. presse« oprati pred dolžitvijo, da ni storil ničesar proti uvedbi slovenskih kurzov za nemške avskultante, dasi je bil pravočasno -na nje opozorjen, na zelo čuden način. Pred vsem se čudi, da se je javnost šele sedaj, po preteku petih let opozorila, na nje govo brezbrižnost, katero je posvečal takoj sprva tej sicer že na sebi dosti važni zadevi. Nato pa kratko taji, da bi se ga bilo na shodu na Ljubnem i. 1898. z ozirom na vest v »Tagespošti« opozorilo na škodljivost nameravanih slovenskih kurzov za nemške avskultante na Spodnjem štajerskem ter opira to svojo trditev na dejstvo, da se predsednik takratnega shoda, na katerega se je v tej zadevi obrnil, nato ne mor e v e č s p o m i n j a t i. Ker imata torej tako posl. Žičkar, kakor tudi g. Decorti očividno zelo slab spomin, ne vem sicer, ali samo v tej zadevi, ali v obče, ne bo odveč, ako ga jima nekoliko osvežim. Konstatovati mi je najprvo, da je takratni akademik P. na shodu v Ljubnem predlagal, ko se je sprejela resolucija za slo vensko vseučilišče, da naj se shod z ozirom na potrjeno vest v »Tagespošti« glede slovenskih kurzov za nemške avskultante na Spodnjem Štajerskem tudi odločno izreče proti ustanovitvi takih kurzov. Ker je bila cela zadeva predsedniku Decortiju in posl. Žičkarju neznana, je župnik Decorti sam prišel k takratnemu akad. P.-u, da bi mu le ta razložil celo stvar, kar je ta tudi storil. Nato 1 je g. Žičkar izjavil, da se z ozirom na kratko odmerjeni čas ne more spuščati v razpravo te zadeve, sicer pa da je ista lapopadena v resoluciji za slovensko vseučilišče. To je g. Žičkar še osebno ponovil napram P.-u po zborovanju pred verando, kjer se je vršil shod, in še pristavil, da on »Tagespošte« ni bral, sicer se pa isti itak ne sme VBega verjeti. Do pičice taka je bila vsa stvar in g. Žičkar naj se nikar zaman ne trudi, da bi jo zavil. Saj je bilo na shodu dosti takih ljudi navzočih, ki se na ta dogodek prav natančno spominjajo in še niso na vse pozabili, kakor g g. Žičkar in Decorti! V dotičnem zagovoru priznava poslanec V. skupine za Mali Štajer implicite, da ni bil Ukr<*t o imenovani zadevi poučen, ker »Tagespošte« — ne čtta. To je zelo zna fiii.no, zakaj to nam označuje, da ni politik na vršini časa. Kdor hoče biti aktiven politik — in državni in deželni poslanec mora to biti — mora 2 največjo paznostjo motriti politične dogodke in mora zlasti dosti pozornosti posvečati nasprotnemu časopisju, ker baš iz tega se izvedo pravočasno nakane sovraž nikov, po katerih je treba urediti svoje politično delovanje in postopanje. »Tagespošta« je v najtesnejši zvezi z vplivnimi krogi pri graškem nadsodišdu in namestništvu in pri naša vsled tega mnogo aktuvelnib, Slovencev se tiČočih stvari, ki mo rajo vsakega Slovenca politika zani mati. Zato je tudi umestno, da se to uvažuje in da jo slovenski poiitiki včasih bero. G. Žičkar je ne čita iz Principa in je ponosen na to. Ako ^u zadostuje kot politiku obzorje, katero mu podajajo »Slov. Gospodar«, Slovenec« in *Vateriard«, je to njegova stvar in stvar njegovih volilcev! — Kako se lahko tolmači tarna Gleispachova naredba ? Gleispach je v svoji znani naredbi sodiščem ukazil, da morajo s stran kami, o katerih mislijo, da razumejo nemški, razpravljati v nemškem je ziku. Toda sodniki niso vezani na takšne naredbe, ako se prepričajo, da so le-te v nasprotju z veljavnimi zakoni. Sodniki bi pravzaprav tega Gteispachoveg* ukaza niti ne smeli upoštevat', ker je v očitnem navzkrižju z državnimi temeljnimi zakoni. ŽUibog, da sodnijski organi tega ne uvažujejo in si niso v svesti, da so neodvisni in da jih niti najvišji pra\o§odni predstojnik ne more prisiliti, da bi proti svojemu boljšemu prepričanju kršili zakone in se za vzemali za krivico. Sodniki pa, ki se klečeplazno pokore Gleispacbovi tajni jezikovni naredbi, kršijo z kune in bi se morali iz službe spoditi. Ker se pa to ne zgodi, je to znamenje, da odločilni krogi odobravajo, da se sodniki ne drže zakonov. In ker je po državnih osnovnih postavah vsakomur in vsem narodom zajamčena popolna ravnopravnost, mora biti tuii slovenskim sodnikom dovoljeno isto, kakor nemškim. Tudi slovenski jezik je po zakonu enakopraven nemškemu. Zato naj slovenski sodniki Gleispacbov je zikovni ukaz tolmačijo tako, da bodo vsikdar s Slovenci in tudi z Nemci,ki razumejo slovenski, razpravljali samo v slovenskem jeziku. Ako Bmeta Korber in Gleispach kot najvišja čuvarja pravičnosti in pravice ravnodušno rušiti zakone v prid Nemcem in v kvar slovenskega jezika, Čemu bi potem bilo zabranjeno slovenskim sod nikcm po svoje si tolmačiti protiza konite odločbe teh dveh gospodov in si jih razlagati v prilog in korist slo venskemu jeziku ! Suum cuque! — Kriminalist dr« Ducar v Celju je zopet pogodil nekaj imenitnega. V petek se je vršila obrav aava proti trem nemškutarjem, ki so v kavarni »Central« napadli mirno siovensko družbo in razbili marmornato mizo. Vse slovenske priče so izpovedale, da je Nemec Lenart Slovenca Andrica potegnil s tako silo izza mize, da se je ista preobrnila in se razbila. Na izpovedbo teh prič bi morali biti nemškutarski razgrajači ohsojeni. A kaj je storil slavni kri minalist dr. Ducar, da bi Nemce rešil obsodbe? Zaprisegel je ob to žence same in jih zaslišal. Ti so seveda vsi zatrjevali, da so docela nedolžni in da so vsega krivi samo hudobni Slovenci. Torej so si izpo-vedbe slovenskih prič in zapriseženih obtoiercev naravnost nasprotovale. Navzlic temu je sodnik dr. Ducar verjel bolj obtožencem nego pričam in je vse tri nemškutarske razgrajače oprostil. Tako oprostiti je lahko, toda tako oprostilno razsodbo utemeljiti —■ je pa težko, g. dr. Ducar! Če se Vam bode to posrečilo, zelo dvomimo. Sicer bi pa bila dolžnost državnega pravdništva, da bi poseglo v to zadevo in pojasnilo in do gnalo, na kateri strani se je izvršilo hudodelstvo krive prisege. Priče so bile zaprisežene, obtoženci so se zaprisegli, a priče in obtoženci so izpovedali diametrahiO nasprotno. Kje je torej resnica, kje laž, kje kriva prisega, to ima sedaj dognati g. državni pravdnik. — Učni kurza za sodne pisarniške uradnike pn okrožnih sodiščih v Mariboru, G3lju in v Novem mestu in pri deželnem sodišču v Ljubljani so določeni na dan 2 januverj* pnh. leta. — Skušnjo učne usposobljenosti za ljudske in meščanske dole so z dobrim uspehom napravili tile kandidati, oziroma kandidatinje: A Za meščanske šole: Marija Baltičeva v Ljubljani z nemškim učnim jezikom; utšulmki Filipina Čeh in Tekla Praprotnik s slovenskim in nemškim učnim jezikom; Olga Sit ti gova iz Teharij, Otmar Herbst iz Leitersberg • Krčevine in A i 1 r e d Wendler iz Trsta z nemškim učnim jezikom. 13. Za ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom: Josip ina čer ne tova iz Slivnice, Matilda D raga tinova iz Št Jurja ob Taboru, Kristina VolČeva iz Šmartna pri Gornjem gradu, Julija Mi k liče v a t G^milskega, Marija K ajdi gova iz Ddbernič, Ev genij a Kalanova iz Trate, Marija Kovačeva iz Trsta, Pavla Lapaj nejeva iz Idrije, Marija Odlase-kova iz Polja, Ana Poglajenova iz Jurkloštra, Amalija Prevčeva iz Koroške Bele, Emilija Prosen-Če v a iz Ljubljane, Terezija Po žarjeva iz Dobrove, Marija Ška-brnetova iz Ljubljane, ss. Lid vina Brodnik, Kajetana Graj zer, Pelicitas Majdič, Justin* Martinčič in Romana Štor; nadalje učitelji: Aleksander Alt iz Sr. Tomaža, Fran Fabinc iz Čateža, Karo! Hlebec iz Polja, Anton Hren iz Središča, Peter Jankovič iz Dobrove, Ivan Lev stik iz Toplic pri Zugorju, Milo* Roš iz Dola, Ivan Sprachmann iz Bušeče vasi, Ivanžtrekelj z Vrhnike, Vinko Zahrastnik iz Šiške in Rafael Zupane iz Po stojne. C. Za ljudske šole z nemškim učnim jezikom: Kamila Tschadeschevaiz Šinartna pri Beli, s. Marija Kotnik iz Feldbacba, Jurij Metzger iz Trsta (z odliko) In Fran Op pit z iz Trsta D. Za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom: Erlinda Bernardova iz »Št. Jurija na S5av., Ana Enohova iz Markove pri Ptuju, Ljudevit Der melj iz Grahovega in Anton Sila iz Št. Ruprehta. — J »osebno skušnjo iz nemščine je napravil učite tj na Planini, Emil Krizman, iz vero-nauka pa Miroslav Repousch, učitelj na Preski. Šstrje kandidati in kanaidatmje so bili reprobirani, dva kandidata pa sta odstopila. — Spremembe v poštni službi. Imenovanj so: poštni eksp Andrej Bajec v Ljubljani za pošt. poduradnika; poštni sluge Luka Bergant, Ivan De-kleva in Ivan Leskovic v Ljubljani za pošt. ekspedijente. — Pomaknjeni so: V 1. stop. L razred pošt. poduradnik Ivan Počkar v Ljubljan ; v 2. stop. I razr. podurad nik v Lukovici Ivan AijanČič; v L stop. II. r&zr. pošLna efesptdijenta Lovro Skofic inFranČerne v Ljub jum in Anton Kramer-šek v Tržiču; v 2. stop II. razr. pest. eksp.: Ivan Majdič, Andrej Senegačnik in Vencelj Kuba rt v Ljubljani to Fran Dusnig v Tržiču; v 1 stop. III. *azr : poštni slugi Anton Meh le n Ivan Rekar v Ljubjani; v 2. slop. III. razr.: Anton J e r e t i n a, Ivan Ura nič in Avgust M a - in ko v Ljubljani, Josip R o -i i č v Tržiču in Ivan Stegu v St Petru, — Premeščena sta postna praktikanta Fran Matjan in Fran Podboj i* Ljubljane v Tr*r, poet. pomožni uradnik L u i a Le-n a s s i iz Malega Lošinja pa v Ljubljano. — Repertoir slovenskega gledališča. Ker jc vojaška godba v soboto zadržana, uprizori sc opera „Boh em e" v četrtek, V2. t. m. tretjič v soboto pa sc igra noviteta rNj egova hišna". Dne 17. t. m. gostuje gdč. K. Riickova v Zagrebu, zato bo tudi 17. novembra operna predstava. Poje se Smetanov „Dalibor", ki se uprizori nanovo. — Slovensko gledališče. Fran Goveh*r je gotovo inarkanten pojav v slovenski književnosti. Govekar ni rdealiat, ki, ne meneč se za ves svet, bodi svoja pota in stvarja svr-ja dela i^ genija^nega instinkta, kakor n pr. Cankar; tudi ni krepka, ori{finala* individualnost, ki se nič ne brga za literarne mode, struje in šoie in njkih motivov iz prejšnjih svojih sklaln uglasim odlični naš skladatelj V. Parma Kaj čuda torej, daje gledališče odmevalo burnega ploskanja po vsakem dejanju in da je občinstvo poklicalo pisatelja na oder. I^ra je imela najiepši u*peh in ga je tudi zaslužila, kajti kot ljud ska igra presega daleč vse polno enakih nemških in ilov. iger iti zato je brez dvoma, da doživi še mnogo re priz. Predstava je bila prav dobra in jako skrbno pripravljenu. Veseli nas, da se je skrbelo za historično primerne dekoracije in kostume in da se je in sceniranju posvetila vsa potrebna pa- zljivost. Izmed igralcev je v prvi vrsti omeniti g. Verovška, ki je igral krojača Boštjana Ježa. Urez dvoma je Govckar to ulogo prav nalašč za Ve-rovška spisal in sicer s posebnim ozirom na Verovškovo igralsko osebnost. Zato pa se je Verovšku ta zuačaj tako izborno posrečil, da ga ni možno jne-hvaliti. To je bila figura, kakršnih smo na slovenskem odru le malo videli. Druge uloge niso tako iiregnautno isd zclirane, kakor BuStian ,)ez, oziroma ne dajo igralcem tolike prilike, poka zati svoje vrline iu svojo stvarjajočo moč. G. Consky je igral nesrcčiugu Basaja s toplim občutkom in napravil iz svoje uloge, kar se je dalo napraviti, g. Bo leska pa se je pošteno potrudil karakterizirati neskončno hudobnost intriganta lirnjača. Dva jako lejm momenta je imela gospč, Riickova v prizoru, ko izve, kaka nesreča jo je zadela in v zadnjem prizoru, ko se zopet snide z Basaj eni in umrje, je našla jiretresujočih akcentov in pokazala vso svo o dramatično moč. Gospa Danilova in gosji. Lier sta svoji partiji prav o iginelno in s humorjem izvedla, istotako gosp. Dragutinovi e. Ostale vloge so samo epizode. Operni zbor jc prav dobro in ekstaktno izvršil svojo nalogo. V obče je bil večer jako lep in je med oečinstvom vladal občutek, da je slovenska dramatika z Govekar-jevim delom nekaj pozitivnega pridobila. — ssLegionarji" v Zagorju« »Dramatično društvo« v Zagorju ob Sjivi uprizori meseca decembra »Le-gionarje«. Takisto jih bo igral novomeški dramatični klub »Sokola« še pred božičem. — Poročil se je v ponedeljek v .Mariboru g. Mak so Mihelčič, železniški uradnik na Pragarskem z gdč. Justi Bračkovo iz Starega loga pri P**agarskem. Železnica Grobelno« Rogatec je dograjena in se bode baje že 18. t. m i^rožila prometu. — Poboj. Z gnojnimi vilami sta ubila Josip in Jurij Prisotnik na G >rnji PoUkavi delavca Miho Pieč-kota iz Kolberga, ki ju je z n žem v roki zasledovat v podstrešje, kamor sta šla spat in jima grozil, da\a bode zaklal. Uoila sta ga torej v si-iobraou. Zločine* sta stara 14 m 16 let. — Napad. Med Brinjem in Lan-dolom je 1. t. m. ob 10. uri zvečer neznan lopov napal vpokojenega dra-goaskega etražmestra Andreja Ka-ruzo in ga na glavi težko ranil. Kot zločina sumljivega so zaprli posestnika Jikoba Jagra v Landolu. — K zgradbi železnice na Gorenjsko se je odpeljalo včeraj 100 de avcev. — V Trstu je neki 21ietni delavec pri Fužinah v Šiednju, Anton R.uch iz Gradca, ustrelil na neko Marijo Sanc n, (baje ker mu ni ho-teia vrniti 140 K; ki jib je dal Rauch spraviti S*ncink') ii5 jo ranil, potam pa samega sebe ustrelil. — Stražnika se je lotil. Brezposelni hlapec Mihael M^rinsek :z R*dome!j v kamniškem okraju, je razgrajal včeraj dopoludne na Dunajski cesti in nadlegoval ljudi tako, da je bil ondot službujoči stražnik prisiljen ga opominjati in končno, ker le še ni dal miru. aretovati. Ko je stražnik gnal Mannška ^o Fran-čš&anskih ulicah, se rnu je naenkrat uprl, češ, da ž njim nikamor ne gre in jo zgrabil stražnika na prsih in ga po obrazu in po roki opraskal. Salo ko sta prišla stražniku na po m Č neki komisjonar in ae eden drugi stražnik, je bilo mogoče spraviti razgrajača r. a prej. — Prijet tat. Mestni policijski stražnik je zasačil včeraj zvečer na Starem trgu brezposelnega črevlj*r-skega pomočnika Klementa GimutV* iz Tras, ko je ukradel kramanci Antoniji Strubelj iz vežs volnate no-govice in hotel ž mirni uteČu Stražnik ga je aretoval in izročil sndniji — Dva prisiljerica»cigana u sla. Včer*) popoludne pobegnila sta od dela pri stavbi novega vojaškega strelišči na Dolenjski c«*sti cigana pns^enca Anton Maver, star 25 let in Viktor Daniel, star 35 let. — Nezgoda. Skladiščni delavec na južnem kolodvoru Joief Prijatelj, stanuioč na Zaloški cesa št G, je pri izkladanju polnih vin.^ih sodov ponesrečil. Sod ga je prijel za levo to k o in ga ■titisnil na steno, da se je precej poškodoval. — il straniščno jamo padla je daues ob pol 5. uri ajvtraj na dvorisiu v Lschajnerjevi hiši v R ž uh ul>cah št. 7 postreš^kova ženi M. S. V jami je bilo polno vode m blata in je bila žena v veliki nevarnosti. — Pogreša se 14 let stira deklic i I/ana Fieck iz Grossharta v oknju lUrtberg na Štajerskem, ki je elužiia v Ljubljani. Včeraj je odšla od svoje gospodinje in se ni več vrnila. — V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 77 oseb, in Bicar 10 Slovence? in 67 Hrvatov. — S kladivom po glavi jo je dobil včeraj zvečer Anton Kože ninn, sedlar v Spodnji Šiški. Udaril ga je domači hlapec, s katerim sta se biU n^kaj sporekla. — Hrvatske vesti. Ose čko žensko društvo bo ustanovilo zavetišče za ženske« v katerem bodo dobile starejše in samostojne dame stanovanju proti mah odškodnini. V to evrho je dru št v o že kupilo hišo, v kateri bo poleg zavetišča tudi šola za siuž kinje. — Škof Jul. Drohobeczkv v Križevcih je pristopil hrvat skemu društvu za nameščanje m Predarlsko 349, 120 91, 46, 192 488 151 134 72 327 1199, 2406 312 551 404, 97, 62, 247, 24 187, 61, 728 220 141 772 64 537 94 nara-stek 39 6 26 0 46 4 710 70 8 U30 6 108 3 80 3 1270 128-3 2121 166 1 1870 53 9 Književnost. — H. Vograč: Secessiori-Album slovenskih en hrvat* skih.pesmi za mešan in moški zbor. Opus 3, 1 k<>jtga. Lastna (skladateljeva) založba C^na 3 K, pO pošti 3 K 20 vin. Skladatelj ie album poklonil vladiki Jo« Jur. Strossma-yerju Album je tiskan v »Umjetni čkt m zavodu A Br»nda i dr« v S -rajevu, lepo litografiino delo. Seces sion-Album ie b olj zanimiv po svoji zunanjosti. Sekirice niso običajne ob like, ampak vse t'ivoglate, istotako so vsa druga znamenja in besede v secesionistiški maniri izvtden* Okraskov, ki izpolnjujejo prazne prostore je pa preveč, motijo kolikor toliko pregled partiture, ki je tudi po nepotrebnem po dve in dve strani v raznih barvah (črns, rdeča, zelena, rujava, vijoličasta) tiskana. Odveč je tudi dinamičnih in predavalnih znamenj in sicer v laščini; tudi »Men zelnovega Metronoma« ni bilo treba; koliko je pač pevskih društev, ki imajo to uro, in se slednjič tempo ravna le vendar kolikor toliko pO okusu pevovodje. Teh stvari je torej odveč in jemljejo pregled. Zanimive so slike pred posamezno pesmijo in v kolikor predstavljajo vsebino — pomen pesmi še dobro pogojene. Kdo jih je naslikal, ni razvidno Album ima dva naslovna lista. Prvi zunanji je menda skladatelj sam slikal (podpis Ho. V), predstavlja pnlacstaso viiko žensko z liro v rokah, drugi notranji ima sliko skla datelja samega, krasi jo mak, tudi to je menda skladatelj sam slikal (Ho. V); iz česar je menda sklepati, da je tudi druge sam slika', kakor tudi ves album spisal, kar je vseka kor hvale vredno, ker je vsa partitura jako Čedno in točno izvedena. Album prinaša tel« pesmi: 1. S'o-venaka zgodovina (S Jenko), mešan zbor. 2. Večerni zvon (VlasU), mešan zbor. 3. Vienac (G Arnolrt), {mešan zbor. 4 Sjecanje (H Badalić), moški zbor 5. Ljubavi (A N emčir), moški Aveterospev. 6 U spomen mrtvih (M N. Lackovič), moški zb >r. 7. Izgubljeni cvet (S. Gn gorčic) inoški zbor. 8 Ljubici pod oknom (Dr. J Vošnjafe), moški zbor. 9 Lihko noč (J. Zupan), m »ški zbor. 10. B<*am bovška (V. Vodeik) moški zb >r. O glasbeni vrednosti teh pesmi it s*h-lišča novošegne glasbe, se ne morem pohvalno izreči. A*o se »S-cession Albuma imenuje le radi sekiric in drugih v secesijonist;£ni maniri \i vedenih okraskov, tedaj a bum že to ime zasluži, drugač« pa ne. Melodija, harmunizacij", modulacija se drži prestrogo običijnih glasbenih pravit Skladate!) se je v tem okviru sicer potrudil prinesti nekaj za nas novega, a to se mu je le deloma posrečilo. Posamične pesmi so sicer melodično po par taktov zanimive, a doslednosti v tem obziru jim manjkr, prerad zaide v znane glasbene IVaie; glej koj prvi del prve pesmi. Koral v isti je dober in lep — zanimiv int?rm*zzo y ki pa je malo v soglasju z razmeroma trivijalnim naslednjim delom in sicer uri »Kakor rod za rodom gine . . . in — Vstmu svetu nepoznane« Besede . se ■ nadevom v drugi pesmi »Tam v linah . . .« malo težavno zlagajo, in je malo preveč zvonenja v basu. Tudi je pretežavno peti in zdržati samoglasnik e ali pa i po šest taktov, kakor v prvi in drugi pesmi v sopranu. Tudi harmonično L d modulatorično ter ritmično so pesmi deloma zanimive, le škoda, da so te glasbene vrline preveč raztresene; v tem obziru se občuti ne-dostatek, in je ni vsled tega pesmi, katero ni v obče mogli imenovati vseskozi dobro, glasbeno zanimivo; tudi je težko reči, katera je boiiša; »Sjecanje« utegne vobče še na,b >lj zadovoljiti. Sicer je pa skladatelj pokazal precej glasbene zmožnosti, in nam v II. knjigi gotovo prinese se boljše skladba. Novejših lahkih in boljših skladb nimamo odveč, in je tedaj priporočati našim pevskim zbo rom, da poskusijo tudi s temi iz »Secession - Albuma«, ki se dobiva pri skladatelju H Vogriču, kapeiniku v Sarajevu. P—r. Telefonska in brzojavni poročila. Dunaj 11. novembra Ministru Hartlu je danes tako slabo, da najbrž ne preživi nocojšnje noči. Že od polu 2. popouIne je brez zavesti. Dunaj 11 novembra V nižje-avstnjskem deželnem zboru je nemški nacijonalec Ko lisko in terpeliral vlado, zakaj se ni sank cijoniral zakon, ki določa, da sme biti ed'nole nemščina učni jezik v vseh šolah na Nižjem Avstrijskem. Budimpešta 11 novembra. V današnji soji poslanske zbornice je bila velika razprava za stran emblemov pri skupni armadi. Neodvisna stranka je jako nezado oljna, ker ni hotel Tisza nič gotovega izjaviti, nego le rekel, da se že najde kak modus za ureditev te zadeve. Carigrad 11. novembra Ruski poslanik Z novjev in avstrijski poslanik Galice sta sporočila turškemu ministru zunanjih del, da z&htevata njiju državi, naj Turčija takoj in brez premem be sprejme predloženi projekt za reforme v Macedoniji. Roka, do kdaj se mora to zgoditi, pa nista določila. Madrid 11. novembra Ministrski predsednik Vilaverde je v parlamentu obdolžil republikance, da so edino oni krivi krvavih iz-gredov, ki so se te dni povodom volitev primerili v raznh mestih in je vlada bila primorana v teh mestih razglasiti obsedno stanje. Vsled te izjave je prišlo med republikanci in monarhisti do burnih prizorov in končno do pretepa. Berolin 11 novembra. Uradno se razglaša, da se cesar Viljem bolje počuti in da se rana dobro celi. Avstrijska specijaliteta. Na želodcu bo-ehaiočim ljudem priporočati je porabojprist-nega „Mull-ove#a SeiritiLz-prn&ka'4, ki je pre-skušeno domače zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospe Silno na prebavljen je in sicer z rastočim uspehom Skatljica 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr dvorni zalagatelj, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-<*v preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. B (10—15) Foulard-svila po 60 kr do gl. 3 70 meter za krila in obleke. Franko in i«* ofarlitj^no se pošilja na dom. Bogata izhera vzorcev se pošlje s prvu pošto Tovarim /.a mvIIo ii HUMAa's, Ziirfeli. 2 (40—G ,£e Griffon* najboljši cigaretni papir, 36 J*ol»i%a «e iioitioif. 705 neobhodno potrebna zobna Creme 0 vzdržuje zobe čiste, bele in zdrave. 2211-17 dvajsetkronski zlati $e n« suetijc tal^e kakor luč ideal-žarnic. Ilustrovane cenike pošilja zastonj in poštnino prosto podjetja za izdelovanje ideal-žarnic HUGO POLLAK, Dunaj VI, VVallgasse 34. Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje i»;.J boljše priznana Tanno-chiBin Mtura katera oltrepenje lafitšee, odstranjuje luske in prepreeuje Izpadanje lan. 1 steklenica z navodom 1 14. Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mili medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. Dež. lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljera cesta it. 1 poleg novozgrajenega Fran Jožefovega j ubil mostu ^204—43) ,£toile'~stiape Nepokončljive! Nikaka peiftna sestava' Locrji so nevničijivi, se ne dado upogmti, ne obrniti. Veliko boljše < d Shannon-map. Vkljub temu enaka tena. Zunanja oblika in velikost odprtine kakor pri Shannon-mapab, zato nikako motenje (2088; upeljanega sistema. b (13 Zaloga: tfoslp Stcrn^ IfiitihJ, IV/j Margarethenstrasse 44. Specialna trgovina za popolno pisarniško opravo. Cenik zastonj. — Dobiva se v vseh trgovinah s pisarniškimi potrebščinami. Darila. U^ravništvu našega usta so pos;. ; Za družbo sv. Cirila In Metoda. Gosp. Fran SvetiC. Hauenstein-\Varta na ČeSkem, 10 K. — Gosp. Otmar Sever v Kostanjevici 16 K a dodatkom: 16 krone je „nafelltal* med nami Uesmahov berač; vsi smo dali od župnika do hudournika — ker smo narodnega srca in dobre volje. Gospa Josipina dr. Weibl-ova iz Toplic v Metliki nabrala v družbi zavednih Slovenk in Slovencev 8 K. — Skupaj 34 K — Živeli! Za Prasarnov spomenik. Gg. Karol Ge-bauer in Janko Kuhar v papirnici v Zalogu 1 K 70 Vin. — Gospa Josipina dr. \Veibl-ova iz Toplic v Metliki nabrala v družbi zavednih Slovenk in Slovencev 8 K. — Skupaj 9 K 70 via — Živeli! _i__I Slovenci in Slovenke 1 Ne zabite družbe sv. Cirila ir. Metoda I Umrli so v Ljubljani: Dne 7. novembra : Fran Medifi. dijak, 22 let, Linhartove ulice št 4 jetika. Ivan Jean, pomožni uradnik, 63 let, Rimska cesta št. 2, mrtvoud. Mihaela Koprive, Cuvajeva hči, V/9 mes. Strehške ulice St. 15, Atrofia Dne 9. novembra: Marija Bovc. delafka, 71 let, Radeckega cesta št. 11, Marasmus — Marija Svet \ Pekova hči, VI* mes Flor-janska ulica 6t. 21. Catarrh — Marija Zdra vje, za8ebnica, 82 let, Studentovake uli< št. 9 ostarelo8t. — Jernej Šemror, ključar 27 let, Cegnarjeve ulice št. 6, jetika. V deželni bolnici: Dne 6 novembra: Ivan Žabkar, dninar, 37 let, jetika — Marjeta Rus, gostija, 7H let, ostarelost. Dne 6 novembra: Ivan Borštner, dela vec, 48 let, jetika. Dne 9. novembra: Franja Ahlin, delavka. 34 let, srCna hiba. Borzna poročila. Ljubljanska ,; so t o Naložbeni papirll. i9.°/% majeva renta . . . V8°/» srebrna renta . . . t', avstr. kronska renta . IV. ,, zlata !:3 ogrska kronska „ 1% „ zlata i° o posojilo dežele Kranjske i°/o P°sojilo mesta Spijeta •V/. m Zadra ' ,°/o bos.-herc. žel ;pos. 1902 i u Češka dež. banka k. o. ■/. n it it o. i'/.'/e zast. pis. gal. d. hip. b. I1/«*/, pefit. kom. k. o. s 10°/. pr...... i1/.0/, zast. pis. Innerot. hr. 1'V/o it n ogr. centr. deželne hranilnice 4 UHm zast. pis. ogr. hip. b. obl. ogr. lokalne železnice d. dr. . . . n češke iad. banke \j o prior. Trst-Poreč lok. žei. i - „ „ dolenjskih železnic ti jož. žel. kap. Vi Vf IV.*/* &v. po8. za žel. p. o. Srečka« iračke od leta 1S54 . , . ii h t« 1860Vi • • » «« n 1864 . . • tizfike...... zemlj. kred. I. emisije n c grške hip. banke . srbske a frs. 100*~ „ torske .... Jasilika srečke . . Kreditne , . . . inomoške , krakovske , ... Lijubljanske a . . ivstr. rud. križa , . . . 3gr. ., H u , • liadolfove B . . Salcbursko a . . . D majske kom. .... Delulce.2 /ažne Železnice . . . Državne železnice .... ivBtroogrske bančne del. ivstr. kreditne banke • . Jgreke . B ^ivno8tenske B . . Premogokop v Mostu (Br&x) ilpinske montan .... iraške želez, ind, dr. . . iima-Maracvi..... rrboveljske prem. družbe . Ivstr. orožne tovr. dražbe Seske sladkorne dražbe T min t* J. kr. cekin...... JO franki....... 30 marke ...... Sovereigna ...... Marke........ Laški bankovci..... I riblji........ Doiarji........ Denar | Blago 100 45! 100 r,, 100 35 10046 120 45 98 30 11885 99 25 100 — 100 -100 35 99 60 9960 10110 1C6 26 101- 10026 100 20 100-— 10025 98 K 99 3TJ 907 76 10060 170-184-254 -158-297— 289 -264— 89 -149 60 18 80 471 - m— 78 -71 -63 25 26 n 6650 78 — 600- 91-668 25 1610 — 67150 733 -8&1 M 695 -394-1795 -469 -381 -362-148— 1134 19 07 23 Ab. 23-ft^ 117.22 95 2< 253 484 100 66 I 120 BG 98P 100 2;. 101 K 10010 1004 J 102 10 107 25 102— 10125 ;ioi 101— 10125 100 30 30975 10140 174— 185 60 258 -169 30 302 -293 -268-92— J150 60 19«0 4H,)-87— 82— 76-6125 27'6d 68— 82-613 - 92 669-5 l>il*5 - ;67i:: 735— 2ft3&J 705— 395— 1805— 470— 388-364— 149- U-39 19D9 2351 24-03 11742 95 4H 26J7D 5' Žitne can« v Budimpešti. d »11. novembra 1903. Taniil«. Pšenica za oktober . Rt „ oktober . Koruza „ april 1904 . . Oves „ oktober . . Efektiv. Nespremenjeno, brea kupćije. fieteorologično poročilo. *iilna sad morjem »oe-8. Srednji tmini tlak TM 0 tam za 50 kg K . 60 . . 651 > čaa opazovanja Stanje barometra v mm. ■ u ^5 Vetrovi Nebo 10 9. zv. 7391 04 brezvetr. megli 11 7.«j. M. pop. 736 4 734 6 — 05 - 4 0 al avzhod »1. s vzhod megl» del. ja«10 I III Srednja včerajšnja temperatura: ' >r>rmale: 4 9'. Vlo'.r'na v 2t arah : 00«i Zahvala. Užalosteni po hipni smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma očeta, tasta in brata, gospoda Ivana Jean diurniata na c. kr. dež sodi&ču si usojamo tem potom zahvaliti najtoplejše vse, ki so nam izrazili sočutje, darovali krasne vence, dalje v velikem številu spremili pokojnika na grobišče, zlasti pa sahvaljujemo gg pevce za prekrasno nagrobno petje. (,294^ Ljubljana, 10. novembra 1903 Žalujoči ostali- »t, la ce a, 3 >r- a-;e r. 78 a-te- li. 03 65 55 65 65 60 05 25 35 40 40 10 25 25 20 25 30 75 40 50 30 ►-50 ► 80 •25 r*65 r— ! — S - >_ j'25 i" — 250 >*— 550 V— >*— y— v_ i — v— t— 1-39 a-09 3-51 1-03 7 42 3*40 i 75 Y— izarski pomočniki (za pohištvo) se takoj sprejmejo. )unaj, tovarna za pohištvo, VII. Vlariahilferstrasse 36. (2938—1) 7*77 369 5-30 »•51 D. tO la la Zahvala. V imenu vseh žalujočih sorodnikov se iskreno zahvaljujem našim prijateljem in znancem za obile izkaze sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli med dolgo boleznijo in ob nenadni smrti nase ljubljene in nepozabne matere Jere Ponebšek umrle dne 31. oktobra t. L v starosti 74 let. Posebno se zahvalim častiti duhovščini emartinski, potem preblag, gosp. Viktorju pl. VVurzbachu iz Litije in njegovi blagi gospej soprogi ter slednjič vsem gospem in gospodom iz Smartna, ki so vkljub daljni in slabi poti spremili predrago ranjko k zadnjemu počitku, kar nam je bilo v teh britkih urah v posebno tolažbo. (29571 Novomesto, 6. novembra 1903. Dr. Janko Ponebšek. Rokodelci in obrtniški ki se hočejo izobraziti )bijo brezplačno pojasnilo in obenem za-s:vo. Ponudbe pod M. j. 3304 na G. . baube & Co., Frankfurt a. M. 29 6 1 Komi in učenec ! za trgovino z mešanim blagom se sprejmeta. Ponudba n» J. Razboršek. Šmartno pri Litiji. (2868 -3) UMajajfiHtMajBajB^^ j Garantirano dobro vino in žganje ! podvrženo progledu kemijake presku-ševalne postajo na Dunaju, dobiva se pri 2596-17 i bratih Giaconi & Go. Ois (£issa) v Dalmaciji. Pred ponarejanjem se hrani z vzorcem in znamko. Solzaželodec Julija Schaumanna deželnega lekarnarja v fctaekera%l. (61—6) b Mnogo let že izpričano dietetično sredstvo za pospeševanje prebavljanja. Odstranjuje takoj želodčno kislino. Neprekošno za uravnanje in ohranjenje dobrega prebavljanja. Cena I škatljice K l'75. B*^*iy*-,0,l",l,i" Dobiva se t rab ranom, lekarnah antr.-ogrske države. če se naročita najmanj i akalljici. Glavna zaloga; deželna lekarna JULIJA SCHAUMANNA v Stockeravi. Brinjevo olje Janko Ev. Sire v Kranju. 2935-1 lesečna soba po ineblirana s posebnim vbodom se s 15. novembrom odda. Židovska steza št. 4. III. uadstro opje. '2895 - 2 presenečenje ! Brinje k*kor tudi -2940—1) istrijansko vino se dobi pri Ivanu Gržinič v HUfllU, p. RoČ V Istri. Mladenič govori in piše slovensko, nemško, talijansko in hrvaško, v računstvu do-ro izobražen, želi stopiti v primerno lužbo. — Ponudbe prosi na upravni » rSIov. Naroda" pod Jzobražen1 -0. t. m. (2947) gandiera trgovec z jajci \j Trstu, Valdirivo 21 želi stopiti v dotiko z razpošiljala" jajec. Ponudbe na gorenji naslov. 2941-1 V življenju nikdar več take prilike! SOO kCSOV -5= JSL Prekrasno pozi preciz ura, ki natančno gre, s 3-letno garanc in primerno verižico, 1 mod. sviln. moška kravata, 3 prerini žepni robci, 1 mičen moški prstan s ponarejenim kamnom, 1 prekr. usnj. denarnica, l prekr. žepno toal. ogled, 1 par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, 3 pat zapunci iz 0/o dubl. zlata, 1 niklj. pisalnik, 1 mičen album s 36 prekr podob.. 1 eleg. pariš. žens. broša (novost), 1 par but( nov s ponar briljanti, ki se od pravh ne ločijo 3 Šaljivi predmeti v veselje mladim in starim. 20 važn. koresp. predm. in še 400 različnih predmetov pri hiši neutrpljivih. Vso skupaj z uro vreJ, ki je sama denarja vredna stane le 4 K. Pošilja se proti povzetju, ali če se pošlje denar naprej na Švic. generalno zastopstvo za ure v Krakove;:;, poštni predal 40 b. Če se vzameta 2 garnituri, se pridene 1 angleška britev zastonj. U943) N B Za neugajoče se denar vrne Kuhalnik na špiritov plin „0EC0N0M" I Je nepogrešljiv za v§ako 2 {gospodinjstvo^ 745-23 popolnoma nenavaren. Brez stenja! Se da regulirati! Štedljiva poraba! Trdno zliti kovinski deli. Izvedba za en plamen in za dva plamena, in sicer bronciran, niklast ali emajliran. Ceniki o kuhalniku in likalniku brezplačno in franko. Pristen samo pri Joliaimes X3Ze"o.er IIti nuj, IV., Vi iilif affMNM«* 3. Dragolia Fiic tapetar i zaloga pohištva mizarske zadruge v St. Vidu Ljubljana Gradišče at. 5. ^ i iiuijhiihiiiuitu I nansEo vino domačega pridelka prodaja lastnik vinogradov Anton Paoluzzi Glttanova, Istri ja. Cene franko na postajo v Trst: Beli plnot...... a 17 gld. Črni teran..... n 14 Vino, belo, iz več vrst grozdja...... p| 13 Ravno tako imam na razpolago vinsko žganje. Tistemu, ki dokaže, da moje vino ni popolnoma naravno, plačam 2000 K. 2821-5 Vzorce pošiljam zastonj. n Učenca iz dobre hiše sprejme trgovina z norimberškim blagom v Ljubljani. 2898-2 Naslov pove upravnistvo ,81. Nar.'. Stanovanje z eno sobo, kabinetom, kuhinjo in drvarnico, se odda za (.februar 1904 na Ambroževem trgu st. 24. Istotam se odda gaJT" vrt v najem. (2942-1) V novozgrajeni hiši Sodnij-ske ulice št. 4 se odda velika pisarna za takoj ali za november-te / min. (201215) Več pri kamnoseku Vodniku. restavracija 29391 ■ n~_L ■ ... 9 se odda takoj v najem. Več pri Ivanu Kendi, istotam. Sprejema zavarovanja Človeškega Življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in 8mrt z zmanjšuj očimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. vzajemna zavarovalna "banlra v Prag:!. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi ilovansko - narodno upravo. (26—130) Vea pojasnila daje: Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v iastnej bančcej Liši itev« Zavaruje poslopja in premičnine prot požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cen ju je takoj in najkuiantneje. Uživa naj bolj Si sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne j in občnokoristne namene. RB3 I I Urarski obrt ■se proda z vso opravo na jako :p-m prostoru. Več pove upravniČtvo „ Slovenskega >aroda~. (2944- 1) Radi selitve se proda hiša št. 26 v Tupaličah (2*73 s» nekoliko polja in gozda tik državne »ste Kranj Kokra, kjer je že nad 100 let gostilna s starimi pravicami, taanjetoč, pekarija in trgovina z me anim blagom. Proda se vse skupaj ili pa parcelirano (posamezne) Cena lak. r pogoji so zelo ugodni. Lq r«?sne ItHnidbe blagovolijo naj se pošiljati istniku Peiru Aleševec, Zasp t 25 in 29, p. Bled, Gorenjsko. 99 Zaje f { se Je preselil in se nahaja na Rimski cesti St. 24, to je vogal Rimske, weisove in Tržaške ceste. V novi prostorni in moderno opremljeni restavraciji pri „Zajcu" na Rimski cesti št. 24 se točijo priznano najbolja stara in nova vina iz raznih najplemenitejsih pokrajin v ceni od 32 do 80 kr. liter. Kedor je torej prijatelj zdrave in naravne vinske kapljice, vedno svežega piva ter okusnih jedil, ta naj pride in vstreženo mu bo ! Za obilni obisk uljudno prosim z odličnim spo štovanjem Avguštin Zajec, restavrater. (2767-4) Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Zavod V slovo! Ob svojem odhodu iz Ribnice nama ni bilo mogoče, sobno se posloviti pri najinih Siofrliateljih, znancih in častitih j, lostih najine gostilne. Poslav-java se toraj tem potom, ter se srčno zahvaljujeva vsem cenjenim obiskovalcem najine gostilne za naklonjeno zaupanje in časteči obisk, ter kličeva vsem Na zdar! (2S31) V Šiški, dne IO. novembra 1903. Ivan in Ana Filipovič. Prevažanje ljudi j Trst-Novi York. Med potom se obiščejo tudi luke Palermo, Neapolj, Alžir, Gibraltar, s parniki svetovnoslavne < 2878—2; CUNARD LINE. Prihodnji odhod iz Trsta: WkW dno IO. novembra 1903. ~Wi Paruik „Aurania", 7268 reg. ton, opremljen z Marconijevim sistemom brezžičnega brzojava. 12oo postelj III. razreda, 300 salonskih prostorov. BW Dno 15. novembra 1903. ~VH Farnik „Carpathia", 13.555 reg. ton, opremljen z Marconijevim sistemom brezžičnega brzojava. mQ postell III. razreda, 400 salonskih prostorov. :vr.^iiia lii*ana? zmerna vo«wij Vozni listki do vseh luk, kjer se parnik vstavlja in tudi do glavnih postaj v notranjem Združenih držav itd. Pojasnila in prospekte daje zastonj in franko generalni zastop za Avstrijsko: Schroder & Comp., Via Carlo Ghega št. 8, v Trstu. veljaven ođ dne 1. oktobra 1903. leta. Odhod ls Ljubljane juž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste. Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Auasee, Solnograd, čez Klein-Reirling v Steyr, v Line na Dunaj vi a Amstetten. — Ob 7. uri 6 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensteste, Ljubno, Dunaj, čea Seizthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri BI m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Smohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Carin, Genovo, Pariš čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Fran-cove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in il. razr.), Lipsko, na Dauaj Č9Z Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni v)a> v Trbiž, Beljak, Franzensteste Inomost, Monakovo. (Direktni vozovi I. in II. razreda Trst Monakovo.) — Proga v Novo mesto In v Koćevjo. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. ur 5 m po-poludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v LJubljano juž. *oL Proga is Trbiža. Ob 3. uri 26 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo Inomust, Franzensteste, Solnograd, Line, Steyr 161» Aussee, Ljabno, Celovec, Beljak, edi-rektni vozovi 1. in II. razreda Monakovo-Trst), — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko Prago vdirektui vozovi I. in II razr.), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Stevr, Pariz Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, St. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludno csobDi vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega. Inomosta, Fran-zenstčbta, Pontabia. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobm vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Smohor a, Celovca, Pontabia črez Selzthai iz Inomosta v Solnograd — Proga bi Novega meita ia Eočevj^. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zj. iz Novega mesca m Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne is Straže, Toplic, Novega mesta Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako — Odhod iz Ljubljane drž. koL v Kamnik. Mešani vlaki; Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoladne, ob 7 uri 10 m in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. — Prihod v LJubljano drž. kol. h lamnka Mešani vlaki : Ob b. an 4b m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne. ob 6. uri 10 m m ob 9. uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in pra;uifeih in samo v oktobru — Ćas pri- in odhoda je označen po srednjeevropskem času, ki je za 2 mm. pred krajevnim časom v Ljubljani. vi. Ib Novo izboljšani graiHOf OEl. (25) z zvočnim locnjem in varstveno skrinjico. Najvišja spopolnitev! Zelo priljubljen pri Iraftiih m zisrintttt, Gramofon-avtomat g,!'*'" Igra samo, če se denar vrže notri. »Prodaja na obroke!■■ Velika zaloga najnovejših plošč. Zamena starih plošč. jtudolj Ueber, urar Ljubljana, Stari trg št. 16. (2133) Naročila na zunaj se izvrsć s Plvratno poŠto. erje za postelje in puh pr^.oroča po najnižjih cenah F. HITI112430 'reci šfec±xjo št. 20. znanja naročiia se točno izvršujejo. I ¥41 LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" Akcijski kapital K I.OOO.OOO- 14 upu Je ln prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 2. Zamenjava ii akskomptuje Daje predujme m vrednostna papirja, izžrebane vrednostne papirje in Zavaruj« srečk« proti vnovčuje zapale kupone. k-orzni i^gr\.-l o i. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. (K4T Etkompt lu lnb«mo menic. "108 0-JT Bonu« unrooll«. Tt-41 Podružnica v SPLJETU. C2S& Denarne ilu^c »prejema v tekočem računu ah na v cžne knjižice proti ugodnim obrestim. Vložeoi denar obrestuje od dne vloge do ue vzdiga. (8975-144) Promet s čeki In nakaznicami. 9G 452660 Od tisočev zdravniKov tu-in In oz e m stva pri poručena najboljša hrana za zdrave in na želedcu bolne O t p o K e Dbbi sa v lekarnah in drogerijah. Jzredno se obnesla pri bljuyanju, čreves-, ^^^^ nem kataru, driski,močenju, postelje itd 4 W Otroci uspevajo izvrstno ob njej in ne trpe na nepre bavljivosti — ■_ "Tovarna dijef hrane. 3 mOka^^T^Kufeke dunajj (2897 -2) Ravnokar došlo! "•i Jajčne neue^ti veliko izbero kožuhovinastega blaga priporoča po nizkih cenah nova modna trgovina Cjubljana. Stari trg Stev. 1. Cjubljana. Daaajsrem Novem mesto prva tovarna za klobase — jVJaks Schlief = V Jfettttkirchnu pri (VViener Neustadt) priporoča vsak dan sveže izdelane (2908—2) frankfurtarice z Dim. Novega mesta, par 9 kr. j§ % hrenove in cervelatne klobasice ter avgsburgarice 5kr. § Za hotelirje in gostilničarje prednostne cene. ^ 12 parov frankfurteric z Dunaj. Novega mesta 1 gld. | brez stroškov dostavljenih na dom, % le pri edinem založniku za Ljubljano & J. C. Praunseissl trgovina z delikatesami, Mestni trg. T Po ustanovitvi kranjske hranilnice prvi v 1. 1856 na Kranjskem | ustanovljeni denarni zavod obrtnega pomožnega društva | registrovane zadruge z omejeno zavezo sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 1/29. do 1 ,10. ure dopoldne in od ,5. do 6. ure popoldne ter jih obrestuje po 4,/a%, izplačuje pa obresti brez odbitka rentnega davka, katerega društvo samo plačuje za vlagatelje. Za varnost vlog jamči znatni rezervni zaklad, ki znaša 109.832 K in je lastno društveno premoženje. == Sedež društva: ===== Ljubljana, Židovske ulice št. 8, v L nadstropju - (2638-10) I Za mesto in potovanje najboljši Kožuhi« mtkftdo z različno elegantno kožuhevliiAfito podvleko in bobrovimi ovratniki v največji izberi. Tudi obleke za gospode in dečke, kakor eele obleke, športne in zimske suknje. Iiavelokl itd. Dalje damska kontekcija, kakor plašči, paletotl, Jopice in ovratniki, kakor tudi pristni skunltMO% I. bobrovi in sealskliiovi, kofjerji in aiiufi po čudovito nizkih tovarniških cenah. Velika izbera najfinejša, pravega francoskega in angleškega modnega blaga 2a gospode za naročila po meri, ki se izvršujejo na Dunaju najelegantuejše in v najkrajšem Času. Obenem si usojam uljudno javiti svojim častitim p. n. odjemalcem, da s 1. januvarjem 1904 Qjj opustimo svojo filialko na Resljevi cesti in prosimo, da naj odslej nakupujejo svoje potrebščine le v glavni trgovini na Mestnem trgu št. 5, kjer se sprejemajo tudi vsa naročila. Z velespoštovanjem Angleško skladišče oblek Kapamascija & Bondi Orostav Bernatović, (8901—3) poslovodja. Ljubljana. »—' —' . —' —' —' - mejl^ilj granat <§> varovalce za ovratnike (JCragenschfitzer) priporoča po nizkih cenah nova modna trgovina Cjubljana. Stari trg Stev. i Cjubljana. 1 , . .X' m tli i 7 •'«' On: Ona: On: Oj zdej, oj zdej, pa nikdar več Veselje moje preč je preč! No, kaj pa zopet ta pesem pomeni'? To, da ni več Cvekovega brinovca pr ICI T HU Ona: Oh, ta salamenski Cvekov brinovc, no, dober je, to je res. — Ivan, prinesite hitro eno originalni steklenico Cvek-ovega brinovca! ^Cel^ej jtanoueinj odda se za 1. febru^a^ leta 190 v novi stavbi Narodne 19 i sskarne" v 3Tr.aftovih ulicah. Pojasnila daje Jos. Lavrenčič, upravni član v „Narodi Tiskarni" ali pa na Dunajski cesti 31 (pisarna mest užit. zakupa! Naročajte izborno (1384-51) S ljubljansko delniško pivo g H iz pivoirareii jj v Žalcu in Laškem trgu. —=-1 Naročila sprejema | — Centralna pisarna ? Ljnbljani, Sodnijske alice št. i Najnovejše blago za damska oblačila in modni barhenti se v vseh kakovostih in največji izbiri prodajajo najceneje pri J. GROBELNIK-U Ljubljana Pred Škofijo I. — Mestni trg 20. Vzorci se na zahtevanje pošiljajo franko na vse strani. (2487-15) izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".