Uhaja v»k dan in praznikov ^ued (Uily S*1"*1 Sunday» and HolidafS ltto-yeab xxxvn Cana lista 1« $6.00 PROSVETA _GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški ln upravnllkl prostati: 1657 South Lawndala Am Offico of Publication: 1687 South Lawndala Ava. Ttlaphono, Rock wall 4604 •*«»a-«la* nutter January 1« im .t tn* «.t^m^ at Chicago. Illlnote. un*, th. S mLTSuSS CHICAGO S3. ILU TOREK. 11. JUNIJA (JUNE 11). IMS Subscription ROO Yoarly &TEV<—NUMBER 114 Acceptanco for mailinj at special rate of póstate provided for In aectlon HOI, Act of Oct 1. 1617, authortsod on Juna 4. 1611. Zavezniške oborožene sile invadirale otok Bomeo na treh krajih istočasno Avitralske čete se izkrcale na britskem otoku. Deseta ameriška armada obnovila ofenzivo proti ostankom japonskih sil na južni konici Okinawe. Admiral Nimitz razkril ogromne japonske izgube.—Enote britske mornarice in letalske sile bombardirajo japonske obrambne naprave na Borneoju. Ameriške čete nadaljujejo čiščenje na Luzonu.—Kitajske kolone zdrobile odpor japonskih sil pri Liuchowu in zaiedle luko Uhan VICTORIA. BORNEO. II. Jun. -Zavezniške čete ao Invadirale Borneo na treh krajih Istočasno. Glavna invastJa se Je Is vršila ▼ bližini šaliva Brunei, 700 sračnih nll) od Slngapora. Brunei Je na ■trsrnosapadni atranl Bor ne J a. Zavezniške čete so pod povelj-itvom generala MacArthurJa. On 1b angleški general MorsheacL povsllnlk avstrslaklh čet. sta stopila na borneška tla takoj po upaanl invasljl. Avitralske čete ao uatanorlle tri mostišča na obrežju Borneja. Podpiralo lih ameriška in av-dralska bojna letala ln mornarica. Druge savesnlške čete ao Isudirale Brunei Bluff ln bližnji otok Muara. MacArthur a« )• Izkrcal na otoku Labuanu. Canberra. Avstralija. 11. jun. -Podpredsednik vlade J. B. Chifley je naznanil, da so se čete devete avstralske divizije izkrcale na ozemlju britskega Borneoja, kjer so koncentrirane japonske sile. Naznanilo ne o-menja deta j lev. bag, cestno križišče. Japonske čete v hribih na severovzhodni strani Manile so odrezane od glavne sile v dolini Cagayan. Čungking. Kliajaka. 11. jun.— Kitajske napadalne kolone so zdrobile japonski odpor pri Li-uchowu z okupacijo Ishana, 43 milj zapadno od Liuchowa. Glavni stan kitajskega poveljstva je naznanil zavzetje Futin-ga, pristaniščnega mesta na vzhodnem kitajskem obrežju. Futing leži 450 milj zapadno od Okinawe. Okupacija tega mesta je ugladila pot ameriški invaziji japonske celine. * Vse obrežje province Fukien je pod kontrolo kitajskih sil z izjemo Amoja, pristaniščnega mesta, 140 milj zapadno od For-moze. Kitajske čete so prodrle do meje francoske Indokine. Uradni komunike, objavljen danes zjutraj, pravi, da japonske čete odhajajo iz južnih kitajskih pokrajin in da so kitajske dospele v bližino Kweilena, bivše ameriške letalske baze. Kweilen leži 350 milj južno- Guam. 11. jim.—Detet» vzhodno od Ôungkinga, kjer j« sedež kitajske vlade. Kitajske čete so se približale železnici, ki vodi iz Kweilena v Liuchow. Druge kitajske sile so prebile japonski koridor v južnovzhodni Aziji med Tatangom in Lung-chowom. Operacije sil na kopnem podpirajo ameriški letalci z bombardiranjem japonskih pozicij. Komunistična časniška agen-tura poroča, da so kitajske komunistične čete udrle na ozemlje v bližini Šanghaja, največje kitajske luke. Zasedle so kraje ob reki Whangpoo in pri Wus sinu, križišču železnice Sanghaj Nanking. Šanghaj leži ob ustju reke Whangpoo. V Šanghaju je zbrana močna japonska vojaška posadka. Thomas za razorožitev Amerike, Rusije Vodja socialistov proti vojaškemu vežbanju Washington. D. C„ 11. jun.— Normsn Thomas, vodja socialistične stranke, je dejal, da je glavni ključ do miru in varnosti sklenitev pakta med Ameriko in sovjetsko Rusijo, s katerim naj se obe izrečeta za popolno razorožitev. Thomaa je nastopil pred kongresnim odsekom, ki vodi zaslišanje o zakonskem načrtu obveznega vojaškega vežbanja v Ameriki v povojni dobi. On se je izrekel proti načrtu. Dejal je, da se vsaka država, ki uveljavi konskripcijo, bistveno pripravlja za vojno. Proti vojaškemu vežbanju se je izrekel tudi Roscoe S. Cong-ling, bivši član prizivnega odbora federalne naborne administracije. "Ameriško ljudstvo ve, da konskripcija v mirnem času pomeni pripravljanje za vojno z Rusijo," je dejal. Reprezentanti Unije za ameriške civilne svoboščine so tudi pobijali načrt obveznega vojaškega vežbanja na zaslišanju pred kongresnim odsekom. riška armada je obnovila ofenzivo proti japonskim silam, ki drže linijo Yaeju-Dake na južni konici Okinawe. Ofenzivo podpirajo enote ameriške bojne mornarice in letalske sile z bombardiranjem japonskih pozicij. Ameriške čete so zasedle strategics hrib med Itomanom in Yuazom. Japonska linija je bila prebita v več krajih. Enote prve divizije pomorske pehote čistijo ozemlje na polotoku Oro-ku. Na južni konici Okinawe se še nahaja japonska sila okrog 15,-000 vojakov. Japonska armada je štela, ko so ameriške čete invadirale Okinawo, čez 85,000 mož. Admiral Chester W. Nimitz je naznanil, da je 67,780 Japoncev padlo v bitkah z Američani od 1. aprila do 8. junija. Japonski samomorilski piloti so ponovno napadli ameriško brodovje pri Okinawi. Potopili »o eno ameriško ladjo, dve pa Mkodovali. Sedmi regiment pomorščakov k zabil zagozdo v japonsko bojno črto v južnem delu Okinawe. Ova japonska protinapada na Pozicije pomorščakov sta bila odbita in sovražnik je bil vržen nazaj 7. velikimi izgubami. Manila. Filipini. 11. jun.— En^te britske mornarice in letalsko sile bombardirajo japon-«* obrambne nsprsve na Bor-n*«iu. Tokijsko radijsko .poroko. da so se ameriške in brit-««* čete izkrcale na otoku La-b*unu v bližini Borneoja, ni potrjeno. General Douglas MacArthur "m.-nja invazije tega otoka v lv"j«m poročilu. Prej je nazna-¡"1 Wnbne napade na japonsko br.idovje pri Bandjermaainu katere so vrgli ameriški so i>otopile tri japonske Panike, šest pa poškodovale. Ameriške čete nadaljujejo čl- kV na « vernem delu Luzo- ■ naivečjegi otoka Filipinake *[UP« V zadnjih treh dneh so '911 sovražnikov. Skupne M' mke izgube, odkar ao ame-r'lk#* Wí invadirale otoke Fi 1 grupe, znašajo 392.116 u- kitih ujetih. J-!*m*ka vojaška posadka v r ni ( "K«yan je bila preseka-dvoje, ko je ameriška pe- fii vizija okupirala Baga- H op ki m dospel v Pajjf iz Moskve Pariz, il. jun.—Harry L. Hop-dns, odposlanec predsednika Trumana, je dospel sem na svoji poti iz Moskve, kjer je imel važne razgovore s Stalinom in drugimi ruskimi voditelji. V Pariz je dospel iz Berlina na svojem povratku v Ameriko. Francoski učenjaki pojdejo v Moskvo Pariz, 11. jun.—Grupa francoskih učenjakov, med temi profesor Frederick Joliot-Curie, direktor znanstvene raziskuvo, bo odpotovala v Moskvo. Učenjaki se bodo udeležili proslav obletnice ruske akademije znanosti. formiranje protinacuskih grup v nemcul Politične in socialne aktivnosti v ruski okupacijski coni NACIJSKI ZAKONI RAZVELJAVLJENI i London. 11. jun.—Maršal Gre-gorij K. Žukov, poveljnik rua-kih okupacijskih sil v Nemčiji, je dovolil formiranje protinacij-skih političnih stran k in organiziranje strokovnih unij, poroča radio Berlin. Žukov je tudi Izjavil, du je ustanovitev krajevnih administracij ustvarila pogoje za svobodne politične in ao-cialne aktivnosti nemškega ljudstva v ruski okupacijski coni. Berlinsko poročilo naglaša, da ruske avtoritete ne bodo ovirale aktivnosti protinacijskih strank, katerih cilj je popolna likvidacija Hitlerjevega režima in uata-novitev podlage demokraciji in civilnim svoboščinam v Nemčiji. Odredba maršala Žukova pravi, "da imajo atrokovne unije pravico kolektivnega pogajanja in sklepanja pogodb z delodajalci, kukor tudi pravico formiranja drugih ustanov za vzajemno pomoč, šol in drugih vzgojnih institucij. Vse proti-nacijske organizacije ln atrokovne unije morajo objaviti program svojih aktivnosti in seznam imen uradnikov." Odredba razveljsvljs vse ns-cijske zakone in ^dekrete. Ali bodo slične koncesije dane Nemcem v coni brltskj» in ameriške okupacije, nt znann. Ganeta) Dwight D. Eiaenhower je nedavno naznanil, da bodo Nemci dobili pravico reorganiziranja strokovnih unij. Dobile bodo status, kakršnega ao imele pred Hitlerjevim režimom. Berlin. U. jun—Živilska al-tuacija v tem mestu se je izboljšala. General Nikolaj E. Beza-rin, ruski vojaški poveljnik, ki je pobijal Nemce 2. maja, jih je začel naslednji dan nasičevati. Položaj prebivalcev, ko so Rusi okupirali Berlin, je bil obupen. Ljudje so Jedli konjsko, pasje in mačje meso. Bezarin Je dejal, da Je prebivalstvo zadovoljno z živilako al- Borba za pravico vetiranja Delegacije malih držav v opoziciji Sen Franclaco. Cal.. 11. jun.— Pet velesil se je sporazumelo za zlom opozicije proti pravici vetiranja. Delegacije malih držav vodijo opozicijo, a se bodo morale, kakor vse kaže, podati. Velesile, ki si prisvajajo pravico vetiranja v okviru svetovne zaščitne organizacije, so Amerika, Velika Britanija, Ruaija, Francija in Kitajska, Odločitev bo najbrže padla na konferenci Združenih narodov ta teden. Na čelu opozicije je Herbert Vere Evatt, avstralski zunanji miniater. Izgleda, da bo načrt glede pravice vetiranja odobren v isti obliki kot je bil sprejet na konferenci "veliko trojice" v Jalti na Krimu. Načrt je aeata* vil pokojni predsednik Rooae-velt in odobrila ata ga maršal Stalin in premier Churchill. Debata o načrtu se bo obnovila danea. Evatt Je objsvil izjavo z ostro kritiko načrta, Be-aednik za Ameriko na konferenci je aenator Tom Connally, demokrat iz Texasa in načelnik aenatnega odseka za zunanje za deve. Evatt je v svoji izjavi obsodil tudi tolmačenje krimske formule. Hitler se ne skriva ti Španiji Madrid, äpanija, U. jun.— Možnoat, ds ae Hitler, poročen ali aamski, živ sli mrtev, nahaja ns Špsnskem ozemlju, Je zuns-nji ursd zanikal. Izjsvil je, ds bi Španija takoj obvestils zavez nike, če bi Hitler našel zavetja v deželi, na podlagi dogovora med Združenlml*nsmdi in nev tralnimi državami, ki določš is-ročitev vojnih zločincev. Protivladna revolta v Salvador ju preprečena \ San Salvador, Salvador, U. Jun.—Nameravana revolta prot vladi predsednika Caatenada Castra se je izjalovila, pravi u radno poročilo. Vodja grupe, ki se je pripravljala za revolto, Je bil general Kinlllo Ponce. On In drugi člani grupe so bili aretl rani.__ tuacijo. On ga je opozoril, da s mora samo (»omagati, Če ae hoče Izogniti bedi prihodnjo zimo. Anglija zavrnila ruske pritožbe Sovjeti ovirajo pomoč ujetnikom London. 11. Jun.—Zunanji u-rad je odločno zavrnil ruske pritožbe glede postopanja napram osvobojenim ruskim državljanom, zaeno pa je izrekel obdol-žitev, da je položaj britskih in ameriških vojnih ujetnikov, ki so v ruski okupacijski coni, nezadovoljiv. Urad je izjavil, da sovjetaka vlada ovira pomoč tem ujetnikom. Zunanji urad trdi, da je general Filip Golikov. ruski komisar za repatriacijo vojnih ujetnikov, naredil napačen vtis z izjavo, da britaki častniki lahko obiskujejo taborišča osvobojenih britskih ujetnikov v Odesi, Lvovu in Volkovysku. BriUki častniki so sicer v Odesi, s ne morejo obiskati taborišča brez dovoljenja aovjetskih avtoritet. BriUki častniki, ki *> dospeli v Lvov in Volkovvsk, so morali zapustiti obe mesti na ukaz ruskih avtoritet. To je bil vzrok, da niso mogli dovršiti svoje misije. Zunanji urad je tudi zanikal obdolžitev, da britske vojaške oblaati drže ruske držav-ljane v taborišču v Egiptu, v katerem ao tudi nemški vojni ujetniki. in Jih pitajo s protisovjet-sko propagando. Domače vesti Novi grobovi v Ponnl Wind bor, Pa.—Dne 10. tusja je v bolnišnici umrl Peter Su-lanj, doma iz vasi Bukovač, o-kraj Voloslfo, Primorje. Tukaj zapušča brata Franka, v starem kraju pa brata in tri poročene sestre. Bil je aoustanovitelj društva 421 SNPJ ln njegov član do smrti. Rlllton, Pa.—Tukaj je umrl Anton Šuštar, star 7U let in član društva 63 SNPJ. V Ameriko je prišel leta 1004. Zapušča tri alnove, ki Imajo val družine ln so val člani jednote. Žena mu je umrla pred par leti, prej pa sestrs. Ranjen na Okinawi Klein, Munt.-Na japonakem otoku Okinawi je bil 15. maja ranjen Stauley P. Krivec, član društva 132 SNPJ. V bolnišnici ae nahaja nekje na Pacifiku, kakor se glasi uradno poročilo staršem. Služil je pri marinih. Nova slovenska učiteljica Girard, O,—Na kolegiju v Youngstownu je napravila izpit za učiteljico ljudake šole Sylvia Coplch, hčerka Joaefa in Frančiške Copich. Mnogo uspeha v novem poklicu! Njen brat Wil liam alužl kot radioman pri po-morakih letalcih nekje na Paci fiku. Vsi su člani društva 40 SNPJ. Nov grob v New Yorku New York.—V Brooklynu je umrla Katarina Hutar, stara 58 let In doma iz Suhorja, pošta Banja Loka. Zapušča možs in pet odraalih otrok, od katerih ata dva v armadi. Is Clevelanda Cleveland.—V meatni bolnišnici je umrl Ladislav Grozdsnlč stsr 26 let in člen ABZ. Za pušča ženo, sins, starte, brata in •tiri sestre.—Pri družini Andy Kocjan v Colllnwoodu so se o-glasile vile rojenice ln pustile prvorojenku. — Družina Joseph Butaru je bila obveščena, da Je 7. aprila padel na Pacifiku njen sin Robert, star 11) let ln v službi pri mornarici. Pokopan Je na otoku Okinawi. Poleg staršev zapušča dva brata.—Iz nemškega ujetništva je prišel domov na 60-dnevnl dopust Pvt. Jack* Pur-eel. Ujet je bil lani ». Jul. v Normandiji in oavobojen 2d a-prila —Na enak dopust Je prišel letalski poročnik Albert Batič iz Collinwooda, ki Je bil dve leti v nemškem ujetništvu......Na porodu v bolnišnici je umrla Mary Ranney, atara 32 lot, roj, Gerllca v Coloradu. Zapušča možs, tri sinovo, starše, sestro in brata, ChurchiU zanikal sklenitev tajnih dogovorov državnikov, da bodo pookrboli. da "Junaki ne bodo padli sa •ea ~ Zgodi ae navadno obratno. AU bodo *dl e toi vojal žrl v. .a«a«T7T V vsaki vojni doni v took a lolj*ko vla do. Churchill ni hotel odgovur jati na vprašanja glede zavez nlške kontrole Nemčije. Zasedanje japonskega parlamenta podaljšano NVaahlngton, D. C, II, jun.-Radio Tokio poroča, da ae Je zaaodanje Ju|>onskega parlamenta podaljšalo. Parlament pobija i vladno načrt« glede formiranju diktature, ki naj bi vladala Japonsko z dekreti. Če bodo načrti sprejeti, bu parlament i/gobil vao obleat. Belgijski socialisti zahtevajo abdikacijo kralja BruaolJ, Belgija, II. jun —Na zborovanju aoeialtaticne stranke je bila NoglsKtio sprejeta leeolu-J cija z zahtevo, da se mora kralj J*opold odpovedati preatolu M<«/noet Je, da bo ptišlo do /družitve med * a'tali» 11 m komu-niati. razgovori 0 okupaciji julijske krajine Jugoslovanske čete odhajajo iz triaike pokrajine MARŠAL TITO SE PRIT02UJE Trst. 11. jun,—Konferenca med maršalom Titom in feldmarša-lom Aleaandrom, vrhovnim poveljnikom zavezniških lil v Sredozemlju, ae bo vršila v tem meatu. Pričakuje ae, da bo na tej dosežen končni sporazum glede začrtanja mejo Jugoalo-vanske in zavezniške okupacije Julijske Krajine. • Jugoslovanske čete odhajajo Iz tržaške in goriške pokrajine proti vzhodu v amialu provizij dogovora med maršalom Titom in britako-amerišklml avtoritetami. Te določajo, da mora biti umik Jugoalovansklh čet dovršen do devete ure v torek dopoldne. Rdeče zastave vihrajo ns tovornih svtih, ki odvsžsjo jugo-slovanako čete. Proces evskua-cije ae vrši brez demonstrscij. Člani zavezniške vojaške vlade bodo prišli v Trst po evakuaciji jugoalovansklh čet In prevzeli adminiatracljo, kakor tudi naalčevanje prebivalcev. Britske , avtoritete bodo prevsele kontrolo nsd luko. Ko bodo mine, kstere so položili Nemci, od-strsnjene, bo Trst spet postsl glavna točka zalsgslne črte med luko In Avstrijo, Jugoslovanska odiuimatracjjs v Tretu Je po aklenitvi dogovora med Titom in Aiesandrom sa-plenilu opremo bivše italijanske ČBaniš^ ageutuie Htefsnl, ki je imela a veze s fašisti. (Italijanski zunsnji minister Alcide de Gaaperi Je rekel v Rimu, da ,Je Italiji dogovor um-ljiv, zaono pa Je namignil, ds Js sovjetska Rusijs vplivala na Veliko Britanijo In Ameriko, da ata sklenili kompromis s Jugoslsvl-Jo glede tržaškega problema.) London, II. jun.~-Maršal Tito se Je pritožil, da ae Je Jugoals-vljt zgodilu krivica, v svojem govoru v parlamentu, ko je aled-nji ratificiral pogodbo prijatelj-atva me*ebnega odbora zavezniške ekupedicljake aile. "Zavezniška politika prepoveduje bratenje x voditelji protinacijskih grup," pravi Croaaman. "Poaletllca Je konfuzlja. Noben častnik ne more vršiti avojlh nalog v sedanj! situaciji" Ctoaaman trdi, da ruake vojaške avtoritete izvajajo drugačno |Nilltiko in žanjejo uspehe One naatopajo ostro proti nacijem, ne pa proti ljudstvu na splošno, ker ga hočejo dobiti na svojo stran. Nemško ljudatvo ima dano« drugačno mnenje o Rusih kot ga je jmelo prej, ko i ao ga naetji strašili in svsrili pred boljševikl. KOSTETA TOREK, 12. junija cionarne Ameriške Domov Clevelandu. stavni piaun fašističnega Hearstovega časopisja, čigar na toga je zastrupljati ameriško ljudstvo in ga ščuvati proti So. vjetski Rusiji in Slovanom v splošnem, se piše Karl von Wie. gand. Mož piše kot pravi nacist in njegov vzdevek "von" p,)Vt. da je nemškega premiškega ro' du. Citatelj se čudi, da vlada dovoljuje tako pisanje, ki lahko prej ah slej rodi hude posledice morda celo vojno. Toda ko se človek zgraža nad pisanjem Hearstovega Pisuna von Wieganda, se domisli na našo črno reakcijo pri Ameriški Domovini, kateri načeluje Jakec Debevec, ki prav tako zastruplja svoje otročje čitatelje kot omenjeno časopisje svoje. Vseeno pa se da razlagati, kadar fanatični Nemec pljuje na Slovane, teže pa je razumeti sramotilno početje ljudi, ki so po krvi Slovani, vzlic temu pa se prav nič ne razlikujejo od von Wieganda jn drugih sovražnikov že od nekdaj zatiranih slovanskih narodov. * Urednik A. D. Debevec, new-burški pisun Oman in ostali "taj. ni" kolaboratorji A. D. (kaplan Gabrovšek, pater Ambrožič in drugi), bi si lahko vzdevali "von" pred svojimi imeni in za svoje protinarodno delo zaslužijo odlikovanje z železnim križem. Datum v oklepaju na primer (June 30, 1945), poleg vaSega imena oa naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Pono vite Jo pravočasno, da se vsm list ne ustavL _ Odkar se je dežela podala v totalno vojno, je bila vlada prisiljena tudi na kontroliranje cen, ne samo na kontroliranje in planiranje produkcije. Seveda tudi na kontroliranje plač. V deželi, kjer je oktog pet milijonov malih in ogromnih bizniških podjetij, je feveda takoj naletela na velik odpor. Velebiznis se je takoj v začetku vojnega oboroževanja uprl vladnemu planiranju in kontroliranju produkcije. Šel je na— sedečo stavko in se upiral spremembi produkcije toliko časa, dokler ni vlada kapitulira in pristala na neomejeno profitarstvo. Ker je velebiznis dobro zastopan v kongresu, je šel slednji še dalj in "free enterpri/.erjem" tudi garantiral dobičke po vojni. Rezultat vsega tegu je, da velebiznis žanje kot ni žel še nikdar v zgodovini dežele. Lanski korporacijski profit je znašal ogromno vsoto okrog 25 milijard dolarjev, seveda pred davkom, po odbitku vseh davkov pa več kot devet milijard ali približno še enkrat več kot leta 10.19. Tudi majhen biznis in trgovci na debelo žanjejo bogato; enako tudi farmarji, ki imajo tudi garantirane cene. Baje tudi delavci sijajno zaslužijo—vojaki na frontah križem svetu so radi lažnjive piopugundc p«»d vtisom, du ne zasluži nihče manj kot sto dolarjev na teden. . . Dejstvo sevodu je, du nu splošno dobe "dobro pedo" le oni, ki so dobro plučuni in ki nupruvijo veliko nudurnegu dela, za katerega dobe plučo in pol uli v nekaterih primerih tudi dvojno plačo (za nedeljsko delo, če delajo sedem dni v tednu, toda tudi ne povsod). Toda zdaj gre nadurno delo h kruju in "pede" se bodo skrčile, k|er se še niso. In medtem, ko je kontrolu pluč stoprocentno efektivna, priko-vana nu tuko zvano formulo malega jekla, je kontrola cen zelo ohlapna, neefektivna in kaotična, I/.jcmu je le kontrolu stanarine, katere hišni posestniki niso mogli ruzbiti, duši se orgunizirani tu; trnki apartmentnih hiš močno prizudevajo, du bi jo uničili ali ¿vitulevelike luknje. V vseh drug'h bizniških panogah je kontrola cen /elo šepasta in zrahljana, Kjerkoli se pokaže, da bi imela I rti efektivna, je takoj potnunjkanje nu trgu in blugo uli potrebnim izginejo nu -črni trg. "Free enterprizerji" si že pomagujo! Ki i vi ko seveda tudi ljudje, ki patronizirajo črni trg. T< j ohlapnosti in anarhiji v kontioli cen je scvedu veliko kriva lnba in kuotič«a administracija OPA. Nič manj ni kriv kongres, ki je napravil že marsikakšno "izjemo1* ali luknjo v zakonu. Toda |c dvomljivo, du bi v deželi kot |e Amerika, kjer se zaletuje v ta vladni aparat več mili ionov "free enterprizerjev," vsi lačni čim večjega profila, mopla biti kontrola cen d<»stl bolj efektivna kot je. Sigurno Je, če bt ne bUo te kontrole, pomanjkljivu kot Je, bi cene ! plnh ne poznale nobene meje in deželu bi se valjala v največji inflaciji. , Najbolj efektivna kontrola cen ie tam. kjer je nu»čno zadružno {i banje. Ali tu v totulitaiskih deželah, k|er so tudi profitarji podil ženi strogi vladni kontroli in se kršilci lahko znajdejo v ječah tli koncentracijskih taboriščih. Mussolinijeva Italija ln Hitlerjeva Nemčija Mu na primer. ei< ktlvno kontrolirali tud* «ene—veliko oolj efektivno kot v demokratičnih kapitalističnih državah. Ampak tudi med slednjimi Je razltku _ V Angliji \t na primer kontrola cen veliko bol) efektivna kot v Ameriki dasi le tam ves čn* vojne veliko večje pomanjkanje kot tukaj. Za uspeh ungle-ške kontrole sta dva vzroka. Eden je -močno zadružno gibanje, ki zalaga s potrebščinami okrog 20'i vsega prebivalstva in s tem voliva tudi na ostale trgovce Drugi pa Je. ker je vlada zgradila bolj efektiven kontrolni aparat, katerega na vsej črti ščiti tudi f>arlament. Švedska pa ima na orlmer toliko močno zadružno gibanje, v kateiega soada .IVi prebivalstva, da sploh nima nobene vladne kontrole cen. ker zanjo n* nobene potrebe. Tudi v Ameriki bi ne bila potrebna- -sploh v nobeni deželi—če bi bilo zadružništvo tako razširjeno kot je na Švedskem Ampak ameriško zadružno gibanje, delu in življenju čudno raz- lliilfl || Slovenski vodniki in preroki DR. IVAN LAH gr l + ' (Nadaljevanje) r Josip Stritar (1836-1923) Velikih Lašč sU izšla dva naša velika pesnika in pisatelja, tik in Stritar. Dobre pol ure od Lašč se skriva v podnožju Ufiaka Rašica, rojstna vas Trubarjeva. Tako nam je dala laška Klica tri velike naše može. Vsi trije so zarezali globoke brazde i je naše narodne kulture. Dočim je Trubarjevo delo uničila in E£tfla doba, ki je prišla *», gV sta Levstik m btruar raz- rodn. preyodi Ro8egkega> m *,la 1 Wlik\r Laščana sta1 ne*odni Poskusi rodoljubnih in Oba Velika Lašcana sta ^^ peanikoV( trudečih se za slavo in zabavo naroda. Edini pesnik te dobe je Simon Jenko, ki se je oglašal v tej pusti samoti z drobnimi pesmimi, v katerih je znal najti pravi izraz svojemu čuvstvu, domovinski ljubezni in trpkosti, s katero je gledal na življenje in svet. On je edina srčna vez med Prešernom in novo generacijo, ki se je prebujala v njegovi bud-nici "Jadransko morje" in "Naprej zastava Slave", in razumela tihe vzdihe pevca ¿Sorskega polja, v pozabljenju samevajočega po pisarnah naših malih mest. Z mladostno ognjevitostjo se je lotil Stritar dela in pokazal Slovencem najprej njihovega pozabljenega narodnega genija Prešerna kot vzor slovenskega pesnika, katerega umetnost dosega višino svetovnih pesnikov. Izdal je leta 1866 Prešernove pe- ¡kovala in spopolnjevala. Stritar se je rodil v mali vasi pod smreki,' ki leži nad prijazno dolino, obdano od gričev in goz-Jov Pri hiši je bilo več otrok, njega sta študirala še dva Stritar je bil že v mla-fla,ti nežen otrok, poln sočutja ju dobrote do ubožnih in zapuščenih. Pri sosedovih so imeli itjenko, ki jo je pripeljal menda kak voznik iz Trsta, kjer so tokrat nezakonske matere odla-jale svoje otroke v zibelko pred bolnišnico in so potem zanje poskrbeli dobri ljudje. S to deklico je Stritar skupaj preživel mlada leta in zdelo se mu je, da je svet krivičen in neusmiljen. Spomin na to rejenko mu je ostal vse življenje in še v poznih letih se je spominjal v pesnih svojih mladih let, tihih trat, cerkvice na griču in uboge rejen-ke, ki je z njim preživljala prvo mladost na paši. Ko je prišel v ljubljanske šole, se je pokazala njegova izredna marljivost in nadarjenost. Bil je vedno med prvimi odlič-njaki. Dasi sta bila z Levstikom iz istega kraja, sta se po-bliže seznanila šele v Alojzevi-fcu, kjer je bil Levstik vodja in vzgled vsem, ki so rastli za njim. Tako je tudi Stritar pričel pisa-teljcvati. Dijaki so izdajali list Daničico" in tam so izšle prve njegove pesmi. Ker je bil Lev-stik samosvoj in precej nedostopen mož, ni med njima prišlo do pravega prijateljstva. Šele, ko je bil Levstik že v Olomoucu in 10 dijake preganjali zaradi Jije-govih pesmi, je stopil Stritar na čelo mladine in z dopisovanjem ustvaril stalno zvezo med olo-mouškim samostancem in narodno prebujenim dijaštvom. A to je trajalo le eno leto, kajti Stritar je odšel na Dunaj in se po-«vetil študiranju jezikov. Poučeval je v raznih bogatih družinah, kjer je slovel kot iz-boren vzgojitelj. Bil je lep mlad mož. modrih zasanjanih oči, nežnega obraza, visokega Čela in kodrastih las; mnogo je čital in poznal vse evropske literature. Domov je malo prihajal. Zveze i Levstikom so se v tem času precej ohladile. Stritar pripoveduje, kako je obiskal nekoč na počitnicah Levstika pri sosedu Iliji v Retjah: Levstik je sedel golorok v lopi pri mizi in pi-ponudil je prijatelju črnega •Nha, ki Stritarju ni posebno dišal. Nekoč sta se srečala v laški «ostilni pri Drakslerici: Stritar £ sedel v posebni sobi med trš-^ Rospodo, Levstik pa med la-■jjni fanti v nuvudni gostilniški I*®1- kjer je imel svoje verne poslušalce. Ni maral gospode, J«' takrat ^še rada nemškova-Odšol je v gosposko sobo, P°'«gnil Stritarja izza mize in ¡Tl: "s<'m |>ojdi, boš videl, kaj JLašcan!" Gosposki Stritar se j») znal k/netu tako pribli&ti, P»™» d, mokratični Levstik, da-■ J' ljubil svoj rojstni kraj in 'Mrtvo, iz katerega je izšel. Po-*-J dolgo nista videla. Stri-J' potoval po Evropi, po Švi-« I* i ami jj in Nemčiji, Levstik je boril v domovini. Leta h je Stritar nastanil stal-'" ' Ounaju in poiskal družbo mladine. rJ»kr.,t j, priiiel na Dunaj mla-"! ,Mir"« k. Jc že na gimnaziji a! Aoj.^a "Jurija Kozjaka" l''lfl"bM v domovini znano B1 ' je |x»džgalo Stritarja, M nil / Jurčičem trajno ¡J tvo in začel misliti, ka-! "i' » svojimi daroVi pri-" ' oltar domovine. Strl-evropsko izobražen mož 'el Slovencem pokazati ' vetovnega duha, da se P"kaže vrednost naše do-rulture. smi in v krasnem uvodu razkril lepoto njegovih "PoezijV S tem je stopil Stritur mahoma v ospredje našega javnega življenja in začel skupno z Levstikom in Jurčičem boj za razširjenje slovenskega obzorja v duhu evropske kulture. Toda naletel je na oster odpor vseh, Garfield, rekel: Za njim je govoril poznani šim prijateljem po vsem svetu ameriški filmski igralec John orožje miru. V svojem govoru jej Mnogo se govori zadnja dva i tedna o malih narodih in o rev-Slišati želite zgodbo o Jugo- nihnih narodih. Jugoslavija ni slaviji. Povedal jo (vam bom z majhen narod, niti ni siromašna, enostavnimi besedami, kot jo niti niso Jugoslovani majhni lju-pripovedujejo partizani: SMRT dje. Jugoslavija tudi nikoli siki so mislih, da z novo WtW«tn SV0B0DA NAR°" *Bli4n§ "" * NiU ne 1)0 prihaja pohujšanje v deželo. e . , ~ Smrt fašizmu—svoboda naro- To je le vzpodbudilo Stritarja k nadaljnjemu delu. Obsodil je površne in slabe pesnike in pisatelje in s svojim lepim, čistim jezikom dokazal, kako se lepo piše slovensko. Izdal je leta 1868 "Mladiko" in leto nato svoje pesmi pod imenom Boris Miran. V borbi s starimi je pridobil zase mladino in ko je leta 1870 zapel njegov "Dunajski Zvon", je oznanjal Slovencem nov napredek v kulturnem življenju. Stritar je razvil obširno delavnost: pisal je pesmi, razprave, romane. Njegovo ime postane prvo med Slovenci, on je voditelj, učitelj, kritik in sodnik. Slovenija se ustraši njegovih na-prednih idej. Nasprotniki gu progluse zu izdajalca. Stritar ustavi "Zvon" in odgovarja v ostrih "Dunajskih sonetih" svojim nasprotnikom: Izpoved mojo tuj te: Jaz svobodi iz srca vdan sem—mirno poslušajte! V politiki poštenost mene vodi; temo sovražim—kamen pobirajte! Za mir norim, za spravo med narodi, Slovenec liberalen sem—motajte! (Se nadaljuje) Triurni slavnostnega banketa v Los Angelesu Ameriški odbor za jugoslovanski relif je priredil 20. maja v Los Angelesu svečan banket v počust novemu jugoslovanskemu poslaniku v Washingtonu g. Stanoju Simiču. Zaeno s poslunikom Si-mičem sta odpotovalu iz Sun Franciscu v Los Angeles tudi člana jugoslovanske delegacije na konferenci Združenih narodov Vla-dimir Dedijer in Stane Krašo- ska kdaj tako siromašna, kot je bilo pod protijudovsko diktaturo vec. Na tem banketu je bilo prisotnih nad pet sto najuglednejših osebnosti iz Los Angelesa in bližnjega Hollywooda, med njimi velijco število poznanih filmskih igralcev in režiserjev, kakor tudi predstavniki jugoslovanske kolonije. Poslanika Simiča je pozdravil mestni župan in zastopniki ameriške armade in mornarice. Zahvaljujoč se za te pozdrave, je g. Simič dejal: "Brezmejno srečnega se počutim, ker mi je poverjeno zastopstvo demokrstične, federativne Jugoslavije v Združenih držuvuh ko enega milijona Amerikuncev jugoslovanskega poreklu so duli svoje duše, svoj um in svoje delo veliki ameriški deželi—in od tega duhu in murljivosti so se pojuvili tuki pisutelji in pesniki kot je Louis Adamič—in duli svetu take može kot sta Nikola Tesla in Mihajlo Pupin. * Naša težka, krvava in neenaka borba proti nupudom mehu-ničnega zmuju, ki se imenuje fašizem, je v Jugoslaviji našla prvo priznanje od Združenih držav Amerike. Naše opustošena vasi in mesta, nuŠi sestradani borci in njihovi rojenci so prejeli prvo pomoč od Združenih dr- seli, ker je to prvikrat, da sem prišel čez Atlantik na ta kontinent— posebno še, ker sem prišel v ta zemeljski raj—v Kuli-fornijo. Nahajamo se zvezani proti istemu napadalcu, ne samo v tej vojni, nego že v dveh vojnuh tekom ene generucije, proti brutalnim, barbarskim, totalitarnim in brezobzirnim silam, ki so sku-šule uničiti vse nurode. Mi nismo skupno povezani su-mo kulturno in imumo skupne cilje v borbi za nurodno svobodo, temveč zgledu tudi, du so najširši sloji nuših nurodov povezani v skupni usodi, Naš narod je tudi .prispeval svojo kri v narodno telo Združe-nih držav Amerike-sinovi pre-'barton Oaksa. jc prispelo iz zunanjega sveta in s katerim so se borili nuši borci, Je prišlo iz Amerike. Nuše narodne težnje v prvi svetovni vojni so nušle prvi podvig v Združenih držuvuh Amerike, v 14. točkah predsednika Wilsona—toda tudi svoje prvo ruzočuranje v Versuillesu. Naše nade so se ponovno prebudile, za kur gre zopet zuhvulu Združenim državam—na konferenci v Dumburton Oaksu—ln danes še vedno živijo nu konferenci v San Fruncisku. Nuše mišljenje je, du moru ta konferenca odpraviti iz src mulih narodov neosnovani struh in never nost. Odgovornost zu bodočnost se mora vzdržati v duhu Dum P* * m:, A. W )( pu j, ko L v t L J«1 po Levstikovem /« precej živahno raz-pripovedništvo, Je na Sem pesniškem logu zn®ta, ki je niso mogli r»tt bombastično ne-, p^d iTMno ^TZH moflu po ki. bonuaa" na gredosemak Nemčije. Vsadku volna"VTz. Združene države s. Uradne «.varno dalo. kl la sabM^so dr„.IIHW> gnl|.nle sa-'srzenak demokraciji Odprava taflS "bonuaa " b s*» Vrhnja allk. ,n dejstvu sluška. salo )• vlada pristala, ds •• t» kale saallša»). pr* pi^no komUUo. apodnj. p. du! Te besede povedo zgodbo o Pilzudskija in polkovnika Beeka Jugoslaviji. Govorijo o uničenju Romunija ne bo nikoli tako si-Hitlerja in o preporodu c«le Evrope. To so besede, ki so bile šepetane po hribih, po vaseh in mestih. Te besede^ izgovarjajo moški, ženske in otroci, ko sre-čjo razbojniške nacijske oddelke. To je pozdrav maršala Tita in to je njegova zastava. To je znak zmage in obenem znak borbe za trajni mir. Ali>0 je tudi simbol delavnosti tega odbora, ki je priredil ta banket. Skušal sem poiskati pravilne besede, ki naj bi značile pomen pomoči za Jugoslavijo. Toda jaz pravilne besede ne morem najti. Spominjam se onega dne, ko sem pred več kot enim letom zagledal podpolkovnika Dedijer j a v ¿v ropi, ko sem se pojavil pred njegovim oddelkom. Govoril sem jezik, ki ga oni niso razumeli, a odgovarjali so ml s klici, katerih jaz nisem razumel. Toda dobro sem vedel in nadejam se, da so se tega zavedali tudi oni, da smo si prijatelji. Bili so to možje in Žene ln otroci, ki so se skozi štiri leta borili proti mehanizirani si,Li hitlcrizma. To so bili ljudje brez topov in letal, brez zdravstvenih potrebščin in zdravil, ki so se z noži, z golimi rokami in hrabrim srcem borili in premagali močnejše trupe kot so bile one, proti katerim so se vojskovale zavezniške sile v Italiji. S katero besedo naj izrazim pomoč za nje? Mnogokrat mislim na dotičnl dan in dotično noč, neprestano mi prihajajo na parket moški ln ženske in otroci vojf^e maršala Tita, ki so plesali kolo in prepe vali pesmi ter hoteli, da Jaz-Amerikanec—izvem, da noben tiranov nikoli ne bo mogel osvo jiti si Jugoslavije, niti zlomiti njenega duha. Tega bi na mo gel povedati, če bi mi oni ne dali te moči. S katero besedo naj torej iščem pomoči za nje? Oni niso mogli pojmovati na ših "pin-up" deklet, toda pojas nil sem jim, da naši vojaki na ta način Izražajo svoje hrepene nje po domu. Tedaj so razumeli, kajti to so bili brezdomci, vdova in Birote. Oni pa ao s seboj nosili slike Rooscvelta in Stalina in Tita. Za spomin so ml dali revolver—nemlki revolver. V njem je bilo pet krogelj. Rekli so ml, da je vsak strel namenjen za enega fašisti ter da so krogle dragocene. Odgovoril sem jim, da streljanje ne spada v moje področje, razen v filmih. Toda prosili so me, da revolver vseeno vzamem—In sprejel sem ga Kajti še nikoli v zgodovini te vojne nI bilo toliko nadjev ubitih z njihovimi lastnimi revolverji in lastnimi krogljaml, kot so jih ubili partizani v Jugosla vi j i. Kako naj iščem (»omoči za one, ki so si sami toliko pomo-g"? Ta Ameriški odbor za Jugoslovanski relif deli obleko, hrano ln zdravila. Obleka ne bo nikoli pokrivala telesa onih mrtvih partizanov, ki so tudi zime pomrli v hribih, ln lo največ rad tega, ker so se ie nahajali ljudje, ki niso hoteli slišati o maršalu Titu. Hrana ne bo nikoli nasitila onih partizanskih oddelkov ki so se borili in padli radi tega ker v celi Jugoslaviji ni bilo niti kapljice anestezije in drugih potrebnih medikallj. Mrtvim J<» nemogoče pomagati. Ti m) živeli, se borili in pomrli. Dva milijona Jih je pobrala smrt—vsaki deseti prebivalec zato, da smo mi Američani In drugI naši brutje In prlja-teljl mogli zmagovito prekorj^ ti gorovja, da osvobiKlimj/^Avs-t rt jo In okupiramo Nemčijo Oni, Jugoslovani, so doprinesli to Z«" dinjenim narodom. Oni ao na U način prispevali svol doprinos za hiter in uspHU-n zaključek prve faze vojne v Evropi da Je Musaolinijevo obličje opljuvano, a zlikavi Hitler mrt«*v. V borbi so se uporabljali tan-topovi letala ln ladja Amt- romašna kot je bila pod brezobzirno vlado Karola in Antones-euja. Finska ne bo nikoli tako siromašna niti ne takoj majhna kot je bila pod Mannerhcimom. n celo Nemčija nu bo nikoli taco siromašna kot je bila pod Hit-erjem. Da, nikoli več ne sme biti siromaštva na tem svetu, kajti ono ustvarja pogoje, ki dovajajo vojno. Vojaški fašizem je mrtev. Treba je, da Be zavarujemo tudi pred ekonomskim fašizmom, Petnajst milijonov Jugoslovanov nas poziva, da se jim pridružimo v velikem delu, ki je pred nami, Ako nocoj na tem mestu nekaj storimo, bomo s tem naznanili sovražnikom demokrucije, da smo mi, ameriški nurod, priprav-jeni sodelovati in prijateljsko delati v vseh področjih Nkupaj našimi zavezniki. V vojnem itasu verujemo v lend-leuse ln danes tudi verujemo v Bretton Woods. Kadar bodo vsi ti med narodni sporazumi podplsunl, ko bo tudi vsaki Človek ln najmanj še dete živelo brez strahu in bo jazni, samo tedaj bomo dosegli celo in popolno zmago. Supaj z vami, gospod poslanik ln podpolkovnik Dedijer ter gospod KraŠovec, skupaj z vsemi Jugoslovani ln vsemi osvobojenimi narodi sveta kličem iz globine svojega srca: Smrt fašizmu —svoboda narodu! Živijo tovariš Tito!M Za igralcem Garfleldom je nastopilo Še nekaj govornikov, a kot zaključni govornik večera Je nastopil Vladimir Dedijer. V svojem govoru, ki je trajal nad eno uro in katerega je oddajal v angleščini, je Dedijer opisal prlčetek in potek narodno osvobodilne borbe, za tem pa o delu naših književnikov in umetnikov in se dotaknil zlasti pasmi Radovana Zogovlča o maršalu Titu. Po govorih je bilo na licu mesta nabranih $13,000 za pomoč Jugoslaviji. Na poznano filmsko zvezdo Paulette Goddard so vsi govori o Jugoslaviji napravili tako globok vtis, da je odstranila ves dragocen nukit, ki ga je imela na sebi, ln ga oddala odboru za pomoč Jugoslaviji. Mnogi prisotni ameriški pisatelji ln pesniki so darovali svoje knjige kot poklon jugoslovanskim književnikom, Ameriški knjlžavnlkl, med njimi tudi Upton Sinclair, so po delegatu Vladlmlrju De-dljeru izročili prisrčne pozdrave književnikom Jugoslavije. -SANS Lead* the Way By Mam Levantinska politična kriza Napisal Harold J. Laski ITT'BT'f B •T n fu Pritožbe protinaci-stov v Hamburga Težko ji« govoriti o tej krizl~ne le, ker prihaja ta spopad meti angleškimi ln francoskimi interesi v Jako neprikladnem trenutku, temveč tudi radi tega, ker onemogočuje Franciji, da si opomore v duševnem pogledu od hudih udarcev, katere je zadobila v letu 1940 in pozneje. Onim, ki žele obsojati Francijo, je pač lahko reči, da jo je de Gaulle polomil. Mislim tudi, da imajo prav, toda obenem je treba reči, da se skriva v ozudju te zadeve precej več kot Je videti nu prvi pogled. Tudi v VVashingtonu ln Londonu Je manjkalo razumevanja. Prepričali so de Gaulla, da obstoja namerna zuiota, da mora Francija postati zduj sila drugega ruda— očitki, katere mečejo de Uaullu v obraz, navidezno lo prikrivajo to namero. De Uaullu očitajo, da je obljubil Siriji in Lubanonu njih neodvisnost, ter da zdaj poskuša vzeti nazaj svojo besedo. Toda tu so fte druge stvari, katere bi bilo dobro vedeti 1 Dobro hI bilo, ako bi poznali zveze med Edenom in trmasto upornostjo arabske lige. Vedeti bi morali, zakaj kur naenkrat, tako nenadoma in nepričakovano priznavamo važnost ln skoro tudi vrednost arabskega nacionalizma. Kaj Je pravzaprav delal general Sir Edvvurd Spears v Siriji? Zakaj posveča britanski zunanji urad toliko naporov poveličevanju 1UN SAUDa? Koliko del teh naporov Je pripisati želji, da se povoljno vplivu nu mohamtKlance v Indiji In jih Izneveri Indijski kongresni stranki? Najbolj važno pa hI bilo, tla se nam |Hive, koliko vsega tega Je posvečeno pctrolej-sklm ležiščem Srednjega vzhoda? NI kdo nu more trditi, tla so nam bili Arubci koristni v vojni proti Nemčiji. Znano je, da so bile |M)Vsod mogočne struje nu delu v prid Nemcem in Italijanom, dokler nismo porazil! o-beh, preti Egiptom. V Iraku ln v Siriji je morala Anglija celo vojaško nastopiti, da čuva svoje Interese. Nlktlo ne ve bolje kot Churchill ln Fxlon, tla smo prejemali vse koristi Iz Palestine pred vsem Iz rok Židov. A ven-Churchillov! retoriki — druga-dar Je težko razumevat! našo navzlic Srednjem vzhodu. Tudi tega se očivldno ne boji, da bodo prene-šenl masakrl Zidov Iz centralne Evrope na Srednji vzht»d. Nejasno mi je pa vsekakor, zakaj ju treba smatrati, da sta Sirija in Irak vredna svobode ln samovlade, katere Churchill Še vudno odreka Indijcem. Vem pa, da je cena, katero je Churchill—prav kot njegovi tovariši — pripravljen plačati za dobro vuljo Arabcuv v pogledu petrolejsklh ležišč in trunaport-nih zvez, mnogo pruvlsoka. Ta dobra volja Je namreč že danes precej majhna. Nadaljevala pa se bo le toliko časa kot lbn Baud in njegovi zavezniki no bodo 1-meli nobene druge prikladne možnosti na razpolago. ' • Med vojno so bili na razpolago za primerno ceno, katero Je bilo treba plačati, du sa jih "aplza." Po vojni pa nam bode zopet na razpolago lu toliko časa kot borno pripravljeni ln sposobni, da plačamo ceno, katero bodo zahtevali. Zelo verjetno Je, tla 1xk1o najprej, kot prvi, morali plačati to ceno Žldju. Ttalu to bo le začetek—ln ne bo trajal dolgo. V bistvu, nekako na dolge roke, bodo morali plačevati to ceno vedno naprej siromašni kmetje, te naznansko ubožnu ljudske mase na Srudnjem vzhtnlu, Tem bo treba torej trajno odrekutl možnost, da si opomorejo In tla si Izboljšujo stiindurd življenju kljub temu, du jim bi morulu civilizacija ta dolg plačati že zdavnaj.—ONA. Atlantiku la ^¡J-^T^nšk, narod skoval to orožja mornarji down 4 ^......... ailamuntarl-ki ao m! pov«d#ll, tla nimajo zem arabskega sveta le fasada, svojega lastnega doma. Njih po i za kateri» se skriva oligarhifc-slopje, kateio so bil! nacisti kon- Učni režim izkoiiščevanja. Mno-fiBcirali. Jim Je bilo prvi dan žice kmetov trdo služijo peščici slcar vrnjeno, a potem z<#pet veleposestnikov, ki često niti ne odvzeto. prebivajo na svoji zemlji. vske zbornice v Nemčiji Razumljivo nam je, da uživajoSikoro uradno po/lcljo, Churchill po svojem slavnem ter so povWid v zvez! z župan 1 t/reku neče upravljati "likvids stvom. Zati^va je važna, kajti, dj* britanskega carstva " Oči- dokler bodo 1st! ljudje kot prej vidno pu se mu mnogo manj u-odločal! o tem, kdo bo nastav- j ,,|rs posel upravljanja llkvlda IJen. fašizem ne bo Iztrebi jen cjj|. francoskih Interesov n« V Hamburgu je trgovska zbor^' «MHMMMaunsasaHM» rilca spremenila le svoj napis Program Je ostal nespremenjen ki bo ugoden za militartslične In bo sledil najbrž* vzgledom Iz in po Hitlerjeve teroristične tol-leta 1910 Prizadeval! "s! bodo! pe-kot leta 1020 Tako sodijo najprej doaeč! političen pro , delavski krogi v Hamburgu k /ročll goapodar- Povedali ske krize in nezapoaelnost, nakar bttdo pognali, na ceeto vse 4>roti(a*iste ln ustvarili položaj, so mi tukaj, da je Hitler ob! n kal Hamburg le en krat v »vojem življenju ker j< nekdo vrge! kamen za njim Dr. Subaiič na poti domov Neapolj, 4, Junlja.-ONA-Dr. Ivan Subašič ju na svojem po-viatku nazaj v Jugoslavijo Iz San Francisca izruzll svoje zadovoljstvo z uspehi, doseženimi dozdaj, In tlejal, da se nadeja, da smo zares napravili dober začetek na poti do trajnega mitu. Vprašali so ga,, ali je kaj novega o vprašanju Trstu, nakar Je odgovoril naslednje: "To Ju t a vno vzrok, da so m! tako zelo mudi domov. To bi rad zvedul, u dozduj še ne vem." Nakar je xle/cl v ameriško letalo, ki ga bo riosilti na zadnjem delu njegove poti domov. WVpoo t f» suit YOU lAfcf tnue usio rat id iHi r ifU4C6 r 4 PROSVETA IZ MODERNEGA SVETA Spisal r. S. FINŽGAR . (Nadaljevanja) "Lepo prosim, ne zamerite; čakal sem pri vratih, ko so že drugi vsi doma. Slišal sem vaše korake; ker pa vas le ni bilo, sem se bal, da ne bi sedli in se prehlldili. Saj vem, vroče vam je bilo, ko ste hitro hodili, pa ste se šli hladit. Lepo prosim, ne zamerite!" "Pojdi z menoj!" Klešman je pomežiknil in stopal za Semenom. Njegove zelene oči so se bliskale v mesečini kakor mačku. V žepih je mencal z rokami, in v glavi je snoval zločeste misli:—"Čakaj me, fantiček! Misliš, da te nisem slišal, kako si vzdihoval po kontrolorki, zaljubljeni muc! Dvajset piv plačaš ob priliki; sicer te zatožim staremu, da te sklofuta, frkolin!" "Torej so vsi doma?" "Prosim, gospod nadzornik, vsi." "Zsklenite in pojdite z menoj v stanovanje!" Klešman je obrnil ključ in šel za Semenom. Potoma si je oblizoval brke. "Odprite tale zaboj!" "Precej, prosim, gospod!" "Koliko steklenic je še v njem?" Seme je slačil suknjo. "Ena, dve--pet. Pet, prosim!" "Na mizo z njimi! Tamle so kozarci!" Seme nalije dve čaši. "Povejte, ali ste mož, ali ste baba?" "Oh, lepo prosim, saj me poznate!" "Roko in častno besedo! Tako. Dobro." "Poznate vi zdrvanika?" "Če ne zamerite, bolje kot vi!" "Torej, kaj je on?" "On—he—pa me ne izdati, prosim—on je— lump!" "Lump! Pijvs!" Trčila sta in izpila. "Temu moramo zakuriti pod nogami." "Jaz cepim že drva!" "Klešman, ti si lisjak! Iztuhtaj kaj zvitega!" "Postavim, zanemarjanje službe!" "Kaj takega, da!" 'To je lahko. Saj vidite, koliko ljudi prihaja k njemu. Vse za druge, za denar. Za tovarno dela malo več kot nič." "Torej to je vaša skrb. Poleg tega opazujte ženske, ki hodijo k njemu. Treba mu je napraviti škandal, da odbeži, kot polit pes. Razumeli?" Seme je točil in pila sta zopet in zopet. Jezik se mu je čezdalje bolj zapletal. Kozarcev ni več natanko videl. Vino je polival po mizi. Ko je bila načeta zadnja steklenka, je omahnil na stolu. Klešman mu je sezul čevlje in ga dvignil na poateljo. Seme je zamižal, roke so ležale na postelji, kakor tuje, Klešman je nastavil zadnjo buteljko na usta in jo cmokaje izpraznil na dušek. Potem je ugasnil luč in odšel. Kakor težka klada se je zavalil na slsmnico v sobi, ds so zsstoksle deske. Čez glavo je potegnil plahto. Bal se je, da bi črna noč ne videla njegovih naklepov, ki jih je snoval še dolgo brez spanca. V presledkih je štel ns prste, koliko buteljk zasluži s svojo modrostjo. V tem se je nad tovarno razgrinjala resna polnoč, kakor štiridesetdanski post. Vse je spalo. Edino okno na zadnji strani ravnatelje-vega paviljona, kjer je Imela sobo Alma, je še čulo. Alma je slonele na divanu. Na mizici je gorela luč. Desnico je bila Alma povesila. Držala je ž njo odprto knjigo, katero ji je posodil zdravnik. Na levici je slonela glava z razpušče-nlmi valovitimi Jaami. Na prsih se ji je svetila ob srebrni verižici v umetnem emajlu Brezmadežna. Almine oči so gledale proti stropu in skozenj—daleč, daleč v lepe pokrajine. Se nikoli ni videla tako krasnih krajev. Čisto neznane so ji bile te bele ceste, po katerih se je izprehajala sama radost. Nikjer ni še videla tako lepo pisanih rož, s katerimi so bili posuti vrtovi in travniki. Tako blaženo niso dehtele nobene vijolice in solnce se Še ni nikdar smejalo s tako sladkim smehom izmuj brezkončnega baldahina. In po celi pokrajini se je razlegala visoka pesem, katere ni prisluškovalo uho, ampak jo je pilo srce. In ko se je naužilo, je bilo tako sladko omamljeno, da je začelo prepevati, in visoki pesmi je odgovarjalo tisoč jekov iz tisoč srečnih src, ki so se izprehajala po krasni pokrajini. In med temi srci je zagledala tudi svoje. Tudi njeno je okusilo spev ljubezenske pesmi. Vse je zadrhtelo v radosti in kar odprlo se je nekaj doslej zaklenjenega v srcu in njej je bilo tako ugodno. Šlo je skozi ta čudežna vratca, da ni vedela kdaj; a vedela je, da je prišlo, in ustrašila se je in se je razveselila. In tudi iz njenega srca je donel odmev—toda vrnil se je. Iskal je poti v srce, kamor je bil namenjen—a je našel vse zaprto, vse zastraženo in vrnil se je odmev ves truden in bolan nazaj v njene prsi in' skril prav na dno srca . . . Alma se je zganila, kakor bi jo stresnila zima. Mislila je nanj. Desnico je dvignila, knjiga se je dotaknila njenih ustnic. Odmaknila jo je hitro in odložila na mizico. Pogledala je po sobi, prisluškala. Skozi priprta vrata se je čulo dihanje Pavle, ki je že dolgo mirno spala. Alma je naslonila trudno glavo na roko. "In vendar je Pavla tista presrečna, ki pojde v to pokrajino! In ona spi—spi—. Ničesar ne pričakuje, ničesar se ne veseli—še toliko ne, kakor če bi si bila umerila novo obleko. Ah, Pavla ..." Stisnilo jo je v srcu kakor črt, sovraštvo in nevoščljivost-- "Ne, nikdar! Živelo bo z mano, umrlo z mano --" Alrfla je poljubila svetinjico, njeno okno je zaspalo . . . XV. Nadzornik se je drugo jutro kasno prebudil. —Skozi okno je že gledalo solnce; njegovi žarki so se plazili po vlažnih lisah na mizi, kjeb je bilo polito vino. Seme se je ozrl na prazne buteljke; z obema rokama se je prijel za glavo in se obrnil vznsk. Skoda jih je bilo, si je mislil, škoda, da jih je popil nenasitni Klešman. Zanj bi bila dobra zavreiica, podčepno naj pije! Toda vrag je, ko je človek pijan! Zlepa ne ukrene kaj pametnega, zlepa ne, če je pijan in še—zaljubljen.— Prevrnil se je proti zidu, pozabil popitega vina in obšla ga je misel na kontrolorko. Prvi uspeh je bil velik. Da, to je bil pričetek . . . In njegova domišljija se je pričela plaziti počasi, od stopnje do stopnje, po ovinkih je šla dalje, zvijala se je kakor gosenica, dokler se ni skrila v blato. Nadzornik je čutil, da za potjo te gosenice umira zeleno listje, da gine cvetje, da molijo gole, oglodane veje brez življenja proti nebu. Skoro se je ustrašil. Spomnil se je prijatelja kontrolorja, pri katerem je živel kot parasit, kateri mu je čisto vse zaupal, ki je bil vedno pripravljen, da mu pomaga in ga je že nekaterekrati potegnil iz neugodne gmotne zadrege. Znana mu je bila kontrolorjeva poštenost, znano, kako ljubi svojo ženo in da ne itedi nikoli, kadar je treba ustreči Luci. (Dalje prihodnjič.) Osmica iz vrvice Tone Čufar 1. Vrvež, ki ga je Izzval opoldanski rlčet, se je polegel. Jetniki so pospravili vsak svojo porcijo s kosom kruha. Ordonanc, jetnik, ki opravlja hišna dela ln hodi samo zvečer v svojo sobo, je prišel po skodele. Vseh se je lotila lenoba. Večina ae je zleknila po pričnah. Drugi so poaedali na kraju ležišč. Teh je bilo devet, a jetnikov petnajst. Na deske ao lezli tudi zategadelj, ker jih je zeblo na betonaklh tleh. Mala parna ogrevalnica iz nekaj cevi ni grela niti zraka v svojem kotu. Zunaj Je gospodarila še zima. Mraz ni bil hud. vendar bledo februarsko sonce ni moglo dati toplote prostorom za meter debelim zldovjem. Težka megla je pritiskala na mesto. Zato se je v sobi zgodaj mračilo. Skozi edino okno, vzidano precej vl-aoko pod stropom in zamreieno z močnifal križi, je bilo videti koa pustega neba. S hodnika ao zaslišali korake ln govorjenje. Obetala se ja bežna sprememba Novincev ni nihče z veseljem pričakoval. Že itak je primanjkovalo proa-tora za spanje. Val so pa želeli, da kdo kaj prinese; če ne drugega, vsaj malo cigaretnega prahu v žepih. Zarožljali ao ključi. Na eni izmed srednjih pričen se je dvignil šibak mladenič— sobni starešina. Bledica na o-brazu je pričala u njegovi bo-lehnoSstl. Čim ae je zravnal, je hripavo kliknil na ležišče ob naaprotni ateni: "Na noge, Uija! Zamenjaj me!" "Dobro, Maks!" Ulja je rad pVevzel starešin-atvo. Brž ae je spravil pokonci. Prav tako naglo se je znašel na tleh—dasi je imel odrezani obe nogi pod kolenom. Bil je presenetljivo urt*n. Sicer Je bil dobro razvit, močan mož. Razen odrezanih nog je imel značilen, brezizrazen pogled. V njegovih očeh Je letalo nekaj zamolčanega. otopelega. V rokah Je imel kratko močno palico, ki Je pa pri hoji ni nujno potreboval. Odprla so se vrata. Vstopili so trije mladeniči. Najmlajši od njih je počakal med podboji in se naslonil na zapahnjena vrata. Borna obleka mu je že cvetela, a na roki se mu je svetil prstan. Uija in jetniki, ki so gledali prišlece, ga niso prezrli. Druga dva sta hotela po sobi, pa jima je Ilija po-žugal s palico in ju ustavil. Oba sta bila dobro oblečena. Močnejši je nosil suknjo, šibkejši dežni plašč. Prvi se je dobrodušno smehljal in kimal jetnikom v pozdrav. Ilija mu Je a tolikim zamahom odgrnil suknjo, da bi mu jo kmalu strgal a širokih ramen. Zarežal se je mikavni najdbi. Izpod suknje se je prikazal precejšen zavoj. Zadišalo je po jestvinah. "Aha. prelisičil bi nas rad!" "Ni tako, starešina. Vse razdelimo." Te besede ao razgibale jetnike. Toda Ulja jim je brž pregnal veselo pričakovanje z obrazov. Gručo jetnikov, ki ao ae nagnetli za njim, je opaoval. Od vseh godrnjačev ae mu je zarea uprl samo bolje oblečen, okrogel, redkolaa možakar a kakšnimi štirimi križi na grbi. ••Svinjarija!** ae Je pridušal. "Vae rekvirira zase Največji falot je zmeraj sobni starešina. Kdo mu je aploh naklonil to čast?" TYPICAL JAP 'SUICIDE PILOT' TYPICAl Of JAPAN'S "sUlcide" combat pilots la this Jap naval aviator, who wears the enemy flag about his head and carries a Samurai sword. Attacking off the shores of Okinawa in large numbers, these zealots were causing considerable damage to American ships before means of checking them were devised. r / "Maks, pojasni plemenitemu gospodu!" je zagrčal Ilija. 4 Maksu ni bilo treba dvakrat reči. Presenetil je upornika s krepko zaušnico. Ilija ga je še s palico sunil v rebra, da se je opotekel proti oknu. Zastokal je, zaklel in hotel navaliti na o-ba. Ilija mu je pomolil palico pod nos. "Pri priči ti ga razbijem, pi-jandura gosposka!" je zagrozil. "Če ne maraš barab, ne hodi med nas. Mir, ali pa pojdeš s stražarjem v klet!" "Na tvojo komando že ne!" "Molči!",se je zadri Maks, vzel Iliji palico in začel preizkušati njeno trdnost na gospodovih plečih. Novinca v suknji je prizor vznejevoljil. Posegel je vmes in razdvojil nasprotnika. Gospod je obsedel pod oknom in se tiho pridušal. Ilija je z očmi preletel prične, da bi našel za novinca primerno mesto. Dišal mu je zavoj. Hotel je nagnati nekaj razcapanih mladeničev z desk. Mladi mož bi rad sedel, pa mu ni dal robat, plečat jetnik s širokim koščenim obrazom. "Gregor, pamet!" ga je posvaril Ilija. "Ta se spozna na naše postave.—Opile je bolj sumljiv. Z njim se potrudi." Položil je roko na prišleca v dežnem plašču, na drobnega, skrbno negovanega mladeniča z živo črnimi očmi. Fant je bil bolj podoben prikupni deklici kakor mladiču. "Kaj si v civilu?" ga je trdo vprašal Gregor. "Jurist—" "Roke kvišku!" Jurist ni dvignil rok. Pač pa je Gregorju dovolil, da mu je prevrnil vse žepe. Bili so prazni. Gregor in Ilija sta se namrdnila in se potem lotila novinca s prstanom. Tudi pri njem sta imela smolo. Skoraj v vsakem žepu je ušla roka skozi luknje, a v neraztrganih ni bilo ničesar več razen umazanih s val j kov. "Koliko cigaret hočeš za prstan?" je vprašal Ilija. "Ne prodajam." "Pa ga vsaj pokaži." Silila sta vanj, toda fant se jima je izmikal. Držala sta ga za roko, mu pulila s prsta prstan in ga poškodovala. Vzeti mu ga nista mogla. Naposled se ju je le ubranil. Stopil je do vrat iri se našobil, ko je pod oknom ogledoval zveriženi, ob rubinastem vložku nalomljeni obroček. "Človeka *bi najrajši slekli," je potožil juristu. "Drag spomin?" Fant se mu je pomilovalno nasmehnil. Tudi mnogi drugi so ga gledali kot nevedneža in ga obmetavali z jedkimi dovti-pi. Veselili so se, da je cepnil med nje. Prišel je na prakso. Preden jih bo sodil ali branil, se bo že še navadil razlikovati ukradene stvari od spominov. Med tem je Maks priganjal novinca v suknji, naj izpolni obljubo. Ves nemiren je stal ob njem in pasel oči na salami in kruhu. Mladi mož je vse skupaj porinil predenj. "Na! Razdeli! Kak grižljaj pusti zame!" Največ jetnikov je tedaj vsta- "majski glas" -z a leto 1 94 5- posvečen štiridesetletnici "PROLETARCA" Nad dvajset tukajšnjih sotrudnlkov Je zastopanih v nJemu ln poanlkl ls osvobodilne borbe v Sloveniji. Gradivo prvovratno in trajne vrednoeil. CENA ZA POSAMEZEN IZVOD 35c Za večja naročila so cene sledeče: 10 iatiaov.....................S 3.30 50 lailaov ... 15 Iatiaov......................4.80 75 iatiaov... 25 Iatiaov........ ...... 7.75 100 iatiaov ... W Iatiaov........ÜZ.......... 10.50 250 iatiaov ... S 14.50 :. 21.00 . 27.00 . 65.00 Naročila pošljite na sledeči naslov: proletarec 2301 So. Lawndale Ave. . Chicago 23, 111. 4b lo. Pogumnejši so pristopili, bolj boječi so gledali le od daleč. Polotilo se jih je vznemirjenje, ki zgrabi lačne zveri kadar zavohajo plen. Bili so najrazličnejši ljudje. Stari znanci zaporov, ki žive v stalnem navskrižju s paragrafi, in taki, ki so bolj slučajno" zašli sem. Zavoljo prestopkov ali pa zato, ker niso zmogli denarja za majhne, nekaj dnevne kazni. Nekateri so prvič čepeli za mrežami. Med njimi so ždeli tudi delavci brez dela, na prisilnem potovanju v rojstne občine. Potem še nekaj tujih državljanov, ubežnikov in mednarodnih klatežev. Pisano, z vseh vetrov natepeno druščino so pri pogledu na kruh in salamo prešinjale iste misli. Vsakemu se je zahotelo čim večjega kosa. Oči so jim silile iz jamic. Zavidali so Maksu, da je mahoma zagospodaril nad tolikimi dobrotami. "Zdaj ga nič ne ščiplje, falo-ta!" je sovražno zabrundal gospod pod oknom. Maks ga ni poslušal. Razlo-mil je kruh, raztrgal salamo in povabil jetoike na pojedino. Najbližji — v prvi vrsti Ilija, Gregor in Maks sam—so naglo _ TOREK, hlastnili po zakuski ! ■ že ni osSo „1f r".^ • ■— Mut-asj, Gostitelju že ni ostalo nič. ni bilo všeč. ^Pravično bi razdelil" (Dalje prihodnjič) Razni mali oglasi HIŠNIK "JANITOR" ' Dobra plača. Vprašaju. Sune rim *«» na S «o. Dearborn Sn*,"** POTREBUJEMO VLIVARJE IN POMOČNIK V VLIVARNI Najvišja plača. Stalno povojno del 2 ugodna prostora 1725 MAYPOLE AVENUE 4921 W. LAKE STREET Standard Casting Corp Razni mali oglasi ZAPUŠČAM MESTO; rabim dober in čist avtomobil takoj. Plačam do-bro. Krčite Juniper 7810._ PRODA ali zamenja se: Victrola-radio; namizni radio, 2 koncertini, vijolin in razne vrste peči, pralni stroji in šivalni stroji, omare za knjige in ure budilke, na: 1361 Chicago Avenue. POTREBUJEMO Traveling Crane Operator "25 Ton Overhead Crane" Engine Lathe Operators Floor Assemblers Hydraulic Press Operators Blacksmith Helpers • • • Stalno povojno delo KLING BROS. ENGINEERING WORKS 1300 N. Kostner Ave. VpraSajte MR. APPELG1 DELO DOBE HIŠNICE "JANITRESSES" ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VSEH DELIH MESTA Delovno ure od 5:30 popoldne do 12. ure zvečer. Vojno nujna Industrija. Rabimo tudi pomočnice v Jedilnici VPRAŠAJTE prU ILLINOIS BELL TELEPHONE COMPANY "EMPLOYMENT OFFICE" ZA ŽENSKE Street Floor 309 W. Washington Street TISKARNA S.K.P.J. sprejeme vsa—---- v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnlce, časnike, knjige, koledarje, letske itd. v : slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku ln drugih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cono imerne. unijako delo prve vrsta Pišite po informacije no naslov: SNPJ PRINTERY ¿857-59 8. Lawndale Avenno - • Chicago 23. Illlaok TEL. ROCKWELL 40*4 naročite si dnevnik prosveto Po sklepu 12. redne konvencije ae naroči aa Ust Prostato Is prišteje eden. dva. tri. štiri ali pat članov la ene družine k eni aarot- ninL Ust Prosveta atane sa vse enako, aa člane ell nečlane M 00 as eno lofcja naročnino. Cm aa člani še plačajo pri eaeameatu $1 JO as tednik, ee Um to prišteje k naročnini. Torej sedaj ni vsroka. da Je lis« predrag sa člane SNPJ. List Prosveta je veše lastnina ta eotovo je v vsaki družini nekdo, ki M rad čital Ust vsak daa. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti čl« SNPJ, aU če ae preseli proč od družine ln bo zahteval sam tvoj Uft tednik, bode moral tisti član is dotlčne družine, ki je tako «kupno naročena na dnevnik Prosveta. to takoj naznaniti upravnlitvu liata. in obenem doplačali dotično vsoto listu Proeveta. Ako trg» m stori tedaj mora vpravništvo znižat) datum sa ta vsoto naročniku. Cena Usta Prosveta jot • Za ZdruL drže ve In! I tednik in. 2 tednika in. 9 tednika ta. 4 tednike ln.„ ft tednikov in. 1AO m nI« Za Chicago ta okolico )• I tednik In., t «t^'V* t tednike 4 tednike 4 tednikov te Za Evropo Izpolnite spodnji kupon, priložite potrebno vsoto denarja rt Order v pismu In si naročite Prosveta. Ust. kl Je f sta lutnl*. PROSVETA. SNPJ. tU? So. Lawndale Ave. Chicago St. I IL Priloženo pošiljam naročnine sa Ust Prosveta veoto I i. laaa-----ČL društva št Mostov Ustavita tednik In ga pripIStle k moji neročntal od ttodedk članov nsojo droštoet _ČL društva a..—- ___ČL društva ŠL —--- __ČL društva št --- št------ ČL