Prijeli stara	Nov »bavbav« je gensico
mamiiarsiia znanca spremenjena hrana atuAU'	StranIS	StranS
Št. 60/ Leto 62 / Celje, 31. julij 2007 / Cena 0,63 EUR -150,97 SIT
w
A
U li^
xSiniiiÄB^Ä"
AŠKERČEVA 14, 3000 CELJE
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvtm
BQG9[I]© ODgmxMii)
■ ........... " ■

Afera Čeplak: »VsipapajoR«
na pico iVnijamBesnikom
[_' iiii'.VF
9770353734020
Voda je najboljša
»Redno pitje vode pripomore k boljši psihični in telesni kondiciji,« pravi Lorena Hus
Vedno, še zlasti pa v času vročine, potrebuje naše telo dovolj tekočine. Dnevna potreba po vodi je odvisna od posameznikove starosti, zdravstvenega stanja, aktivnosti in drugih individualnih posebnosti. Zdravniki in prehranski strokovnjaki odsvetujejo uživanje pijač, ki vsebujejo kofein, alkohol ali velike količine sladkorja, saj te pijače povečujejo odvajanje tekočine iz telesa.
»Za potešitev žeje in dobro delovanje organizma potrebujemo predvsem vodo,« poudarjajo strokovnjaki, med njimi tudi Lorena Hus, mag. farm., vodja službe za analizo živil v Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. «Brez vode bi bilo naše telo prah, saj kar 70 odstotkovte-lesa predstavlja voda kot osnovna sestavina vseh celic in tkiv ter telesnih tekočin. Nujno potrebna je za preskrblje-
nost telesa z vodo in dobro delovanje, saj vpliva na številne telesne funkcije: omogoča vse procese, povezane s prehranjevanjem, uravna-prebavo in je najpoinem-
nih tekočin zelo pomembno. Tisti posamezniki, ki se zdravijo z zdravUi za odvajanje vode oziroma diureüki, . se o priporočljivi količini tekočine posvetujejo z zdrav-. Količina vode, ki jc no zaužiti, je vselej od-od potreb posamezni-idravja, spo-
nikom
rosti,
njej
Kakovost pitne vode je praviloma veliko boljša v velikih javnih vodovodnih sistemih kot v manjših, saj so ustreznejše tehnično urejeni in imajo strokovno usposobljeno osebje. Na Celjskem je 50 večjih javnih vodovodov, med njimi osem takšnih, ki oskrbujejo več kot 5 tisoč uporabnikov. Poleg teh je 133 malih vodovodov, ki oskrbujejo do 500 uporabnikov. Na javni vodovodni sistem oskrbe s pitno vodo v Celju je vezanih približno 50 tisoč uporabnikov.
Ij enj skega stila in načina prehranjevanja. Živila z različno količino vode vpUvajo na različne potrebe po vodi. Uživanje živil z veliko vsebnostjo vode - sadja in zelenjave -zmanjša potrebo po vodi. Kadar uživamo pretežno živila z nizko vsebnostjo vode - testenine, krompir, stročnice, suho meso - bomo morali popiti več vode. V povprečju dobimo približno dve tretjini vode iz živil, tretjino pa je popijemo.«
Katera voda je najboljša?
Ni še tako daleč čas, ko smo za žejo pili vodo, ki je pritekla iz pipe. Zadnje čase pa se marsikdo težko odloči, kakšno vodo bi pil: vodovodno. ustekleničeno, mineralno ali destilirano. Mnenja so deljena, saj ima vsaka svoje dobre in slabe strani. «Kot kažejo rezultati spremljanja kakovosti pitne vode na Celjskem in drugod v Sloveniji, voda iz javnih vodovodov ni
kritično onesnažena in je ne primanjkuje. Za pitje je torej primerna. Če pa se odločite za ustekleničeno pitno vodo, bodite pozorni pri odpiranju steklenic in pri hranjenju vode, saj se ob neprimernem ravnanju lahko okuži. Steklenice bi morali zato po odprtju vedno hraniti v hladilniku,« je povedala Lorena Hus.
Doma laliko vodo tudi sami prečiščujemo z različnimi aparati. »Največji problem takšnega pridobivanja vode v gospodinjstvih povzročajo aparati z razhčnimi zmogljivostmi in filtri, ki ne zagotavljajo zadovoljivih učinkov čiščenjavode. Spre-čiščevanjem lahko pripravimo tudi destilirano vodo, vendar ta ne vsebuje mineralov in je precej draga.«
Mineralna voda ni primerna za vsakodnevno pitje in o uživanju te vrste vode bi se načeloma morali posvetovati z zdravnikom.
Če nam voda ne diši
okovnjaki
svetujejc mladim pred VSi
, da j
lež in jih 1 razredčim
do pijejo negaziran matiziram jač
ihko po želji sami 3 z vodo. Kljub te-otroci raje kot vo-različne nektarje, ! in gazirane aro-brezalkoholne pi-
»Tako odrasU kot otroci in mladostniki naj bi se izogi-bah pijačam, ki vsebujejo razne aditive, kot so sredstva za konzerviranje, dodatna naravna ali umetna sladi-la, industrijski vitaminski pripravki ali druga poživila. Kofein vsebujejo razhčne kole, kava. pravi zeleni in črni čaj. Raziskave kažejo, da otroci, stari od 5 do 15 let, približno 25 odstotkov celotnega kofeina zaužijejo z različnimi kola napitki, ostali kofein pa vnesejo s čokolado, čaji in tudi s kavo,« opozarja na neprimernost teh napitkov Lorena Hus.
MBP
ajbolje ponuditi 1'odo ali nesladka-! zeliščne čaje. Priporočljivi so tudi sadni sokovi, ki vsebujejo 100-odstotni sadni de-
»šega štetja ieidai na», bodo po izgradnji prizidka h knjižnici postavili na mesto najdbe.
Kloaka na varnem
v petek so na gradbišču prizidka k Osrednji knjižnici Celje z ogromnim dvigalom prestavili med izkopavanji odkrito starorimsko kloako. Prej so jo seveda zavarovali, saj so pod njo vlili debelo betonsko ploščo. Celotna konstrukcija je tako tehtala skoraj 30 ton.
Prestavitev kloake je bila še zadnja ovira pred začetkom gradnje prizidka k osrednji knjižnici. Kloaka je zdaj varno shranjena na gradbišču in čaka, da bodo gradbena dela tako daleč, da jo bo ponovno mogoče namestiti »in situ« - torej na mesto najdbe. Obiskovalci knjižnice jo bodo lahko videli v kletnem delu. Najdena kloaka je ena najlepših ohranjenih najdb starorimske kanalizacije
na slovenskih tleh. Izkopavanja, restavratorska dela in prestavitev kloake so proračun za gradnjo prizidka knjižnice podražili za 17 tisoč
Zdaj je mogoče pričakovati, da se bo, z zamudo, a vendarle, začela tudi gradnja prizidka k Osrednji knjižnici Celje. Gradili naj bi sedem mesecev, zatem pa knjižničarje čaka najtežji del - prestavitev gradiva na drugo, še neizbrano lokacijo, da bodo ob zaključnih delih v prizidku hkrati lahko temeljito obnovili tudi sedanje prostore knjižnice, hkrati pa uporabnikom zagotovili normalno možnost izposoje gradiva.
BRST
Foto: GREGOR KATIČ
Do denarja že večina Vranščanov
v večini občin Spodnje Savinjske doline še niso začeli vračati vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, izjemi sta le občini Tabor m Vransko. Na Vranskem so tako v začetku meseca začeli podpisovati poravnave, pri čemer so glavnino upravičenci že prejeli. Od 311 je nakazüa prejelo že več kot 200 upravičencev Zneski poravnave so različni glede na obdobja gradnje, saj so
bili pogoji in cena priključka različni. Povprečna višina nakazil se na Vranskem giblje med 400 in 600 evri, najvišje izplačano nakazüo pa je bilo izplačano za obdobje izgradnje v obdobju 1980-87, in sicer 2227 evrov Občani, ki poravnave še niso sklenili, lahko to storijo na sedežih upravnih enot, izplačilo pa praviloma pričakujejo v osmih dneh po podpisu poravnave.	MJ
iVIivka za otroške peskovnike
Spomladi je namesto sonca dvigovalo temperature odkritje s svincem in kadmijem pretirano onesnažena mivka v številnih otroških peskovniklh po Sloveniji. Tam, kjer so naredili analize in potrdili onesnaženost mivke, so jo zamenjali, izpraznili so tudi večino peskovnikov, za katere so vedeli, da je mivka v njih iz Mežiške doline. Potem je vse potihnilo.
Posebna strokovna komisija na Inštitutu za varovanje zdravja RS je v tem času oblikovala začasna priporočila za mivko za otroške peskovnike. »Pri izbiri mivke za novo polnjenje peskovni-ka svetujemo, da se uporabi prana mivka, ki jo delajo z
drobljenjem apnencev in dolomitov, z velikostjo delcev nad 100 oziroma vsaj nad 50 mikrometrov.« so zapisali v priporočila. Do 31. decembra, ko bodo predvidoma dostopni rezultati analize uporabljenih mivk v Sloveniji, je komisija predlagala prilagojena Westfalska merila za orientacijske vrednosti posameznih elementov v mivki, nato pa bo oblikovala dokončna priporočila. Mejne vrednosti posameznih elementov so po teh merilih za arzen 10 mg/kg, za krom 50, svinec 20, kadmij 1, nikelj 40 in za živo srebro 0.5 mg/ kg. Po oceni strokovnjakov mivka, ki bo ustrezala prilagojenim merilom, ne more povzročiti kakršnihkoli mer-
ljivih posledic otrok.
zdravju
Skupina strokovnjakov je tudi ugotovila, da uporaba mivke iz kremenčevega peska. ki sicer lahko povzroča brazgotinske in rakotvorne učinke, po dosedanjem znanju ne predstavlja upoštevanja vrednega zdravstvenega tveganja za otroke, ker je čas izpostavljenosti in ocenjen vnos kremenčevega peska v otroškem obdobju majhen.
Po mnenju komisije za igro otrok niso primerne mivke iz Mežiške doline, v katerih je vsebnost svinca in kadmija visoka, in soška mivka dol-vodno od Anhovega zaradi vsebnosti azbesta in Cr^.
MBP
lAKTUALNO
raje iibeiete? Upšcga. boli zdnvigg ali niicanaišega?
Nov »bavbavfc ali gensko spremenjeni organizmi
Gensko spremenjena hrana že dolgo na policah trgovin - Območja brez gensko spremenjenih organizmov le pesek v oči - Domačemu prašičku tekne tudi »drugačna« soja
Skoraj celotna Savinjska
leje
nulih mesecih opredeljevala za obmoCja občin brez gensko spremenjenih organizmov. Bolj ali manj brez težav, kaj šele razprav, so podprli pobudo Inštituta za trajnostni razvoj ter pristopili k vseslovenski kampa-niji Brez gensko spremenjenih organizmov. A res pri tem je, da so le-ti (v takšni aU drugačni obliki) že na naših krožnikih, tudi v izdelkih z oznako »pridelano v Sloveniji«. Res je tudi. da Slovenija kot članica Evropske unije na svojem ozemlju ne more izključiti nobenega tipa kmetovanja.
Zakaj kampanja zdaj, se na slovenskih poljih že bohotijo rastline, ki so jim genetiki dodali ali odvzeli kakšen genom, bomo potrošniki zaradi uživanja tovrstne hrane postali »čudni«, bolni, nam bo zraslo še eno oko? Na prvo vprašanje smo dobili delen odgovor, na drugo jasen, medtem ko na tretje ne zna
Do zdaj je izjavo o ne-gojenju GSO-jev sprejelo že 26 slovenskih občin, v nadaljnjih 20 pa so pobudo že uvrstili na dnevni red naslednje seje oziroma podpisali pismo o nameri, da bodo to naredili. Med slednjimi sta tudi občini Celje in Vojnik. Z našega območja so se s sklepi občinskih svetov, da na ozemlju svojih občin ne bodo dovolili gojenja GSO-jev, že zavezali v občinah Polzela, Žalec, Dobrna, Zreče, Rogaška Slatina in Laško. V Evropi je že več kot 4.500 občin in 174 regij brez GSO-jev.
odgovorili nihče ali pa že vsak. Odgovori so namreč tako različni, da sam bog ne bi vedel, komu verjeti. Pojdimo po vrsti.
Ker smo država članica Evropske unije, mora naše kmetijsko ministrstvo pripraviti ustrezne podlage za soobstoj tako gensko spremenje-
nih kot tradicionalnih rastlin. Pelod gensko spremenjenih rastlin lahko potuje do rastlin kmeta, ki prideluje tradicionalne kulture ali celo ekološko kmetu)e. Zakon je nujen predvsem zaradi pravne podlage za izvaianje t. i. načela »povzročitelj plača«, in sicer za pnmere nenamerne prisotnosti gensko spremenjenih organizmov v »običajnih« pridelkih. »A še preden bi prišlo do kakšmh neustreznih odločitev, le po našem mnenju treba zaustaviti širšo komercializaciio premalo preizkušene genske tehnologije,« poudarja Ana-marija Slabe iz Inštituta za trajnostni razvoj. »O njeni morebitni koristnosti m neželenih učinkih ni soglasja ne med strokovnjaki ne v javnosti, zato je najprej nujno treba najti ustrezen način razprave in odločanja o morebitni rabi, ki lahko predstavlja dolgoročno nevarnost za okolje. Pritiske za Čim hitrejšo komercializacijo namreč vršijo maloštevilna, a močna globalna podjetja.«
magistrica znanosti s področja biotehnoloških znanosti. »V preteklih 20 letih je unija financirala približno sto pro-iektov. v katerih je sodelova-
lo približno 400 znanstvenikov, ki so proučevali pomembna vprašanja o morebitnih škodljivih vplivih gensko spremenjenih rastlin na zdravje ljudi ali okolje. Rezultati teh raziskav s konkretnimi podatki jasno zavračajo v javnosti razšiijene >strahove< o nastanku super plevelov, škodljivosti in podobno.« Kot je še poudarila Hiengova, lahko danes v Sloveniji kupimo že kar nekaj gensko spremenjenih živil ali takšnih, ki vsaj vsebujejo gensko spremenjene organizme. V prometu je predvsem veliko gensko spremenjene krme ...
DomaČemu prašičku tekne tudi »sumljiva« soja
Da kmetje že zdaj za hitrejšo rejo prašičev, perutnine in pravzaprav vsega živega uporabljajo krmila, je znano. Da je s u-žišča umaknjeno kostno moko zamenjala soja, je manj znano. »Sojine pogače, ki so v vsaki mešanici krmil, prihajajo iz uvoza.« pravi Zvone Cizej, ki se že vrsto let poklicno ukvarja tudi s prehrano. »V Sloveniji smo lani uvozili približno 270 tisoč ton soje, ki je najpogostejša gensko spremenjena rastlina. Poleg tega so sojini izolatorji dodatki v mesnih izdelkih. Na primer svetovne multinacionalke koruzne kosmiče izdelujejo iz gensko spremenjene koruze,« našteva Cizej. Po uredbi mora biti vsak izdelek, ki je na polici in vsebuje več kot odstotek gensko spremenjenih organizmov, jasno označen, da ima potrošnik na osnovi tega možnost izbire. A kako je označeno meso živali. za katero kmet sam doma meša krmila in jim do-dajakupljeno sojo, ježe druga zgodba. »Inšpektorji so dolž-
Krlt gensko S]
D, da za
lino, ki naj bi bila odporna na določene škodljivce, še ne pomeni, da jo je treba manj škropiti s pe-sticidlin herbicidi, temveč da prenesejo še več škropiv. Vstavljeni geni, ki nosijo zapis za odpornost proti antibiotikom, lahko povzročijo odpornost bakterij na anübioüke, kar Uhko privede do veUkih zdravstvenih težav. In še: gensko spremenjene rastline nimajo semen ali so sterilna, zato so kmetje odvisni od dobavitelja ali »i-zumltelja« rastline, kar ni poceni. Še več: multinacionalke naj bi pogostokrat kmete tožile zaradi suma kraje patentiranih genov v rastlinah.
ni preverjati le deklaracije, a nihče ne opravi ustreznega tesu,« dodaja Cizej.
Ob vsem tem se upravičeno vprašamo, kaj sploh je še zdravo jesti. Je solata na tržnici od branjevke s Teharij zdrava? Kako je možno, da paradižnik, ki ste ga kupili prejšnji teden, še ni zgnil? Pa še retorično vprašanje. Kaj je bolj zdravo: desetkrat »poš-prican« ali gensko spremenjen krompir? Posledice pri nobenem namreč niso vidne takoj.
ROZMARl PETEK
Najpogosteje so gensko spremenjeni koruza, soja, oljna repica, krompir in paradižnik. Države, kjer označevanje, da gre za gensko spremenjene organizme, ni obvezno, so Združene države Amerike, Kanada, Argentina in Kitajska.
Prva gensko spremenjena rastlina, namenjena za prehrano, je bil paradižnik s podaljšano obstojnostjo. Do danes so v procesu pridobivanja gensko spremenjenih rastlin vnašali gene za odpornost na herbicide in za produkcijo toksinov, ki so odgovorni za od^rnost rastlin proti škodljivcem, ostale genske prilagoditve so usmerjene predvsem v izboljšanje kakovosti pridelkov s podaljšano uporabnostjo, z izboljšano aromo in strukturo ter k lastnostim, ki vplivajo na ceno in učinkovitost proizvodnje. V razvoju so tudi rastline, odporne na sušo, visoko slanost tal in podobno.
Krc
Da pri zakonu ne gre za vprašanje zdravja ali zaščite okolja, saj noben gensko spremenjen organizem ne sme na trg Evropske unije, če ni dokazano, da je popolnoma varen, je že zdavnaj razjasnila komisarka za kmetijstvo in razvoj podeželja Mariann Fischer Boel. Na te raziskave je spomnila tudi Bara Hieng, - Št. 60-31,
Andrej Kramer, kmetovalec, Zaloška Gorica: »Veliko sem že slišal o gensko spremenjenih organizmih, a kot kmetovalec nad tem nisem najbolj navdušen, saj je v zvezi s tem še veliko neznank. Mnenja so si precej nasprotujoča, zato se proizvodnje gensko spremenjenih organizmov. dokler ni preizkušeno. zagotovo ne bom lotil. Osebno ne poznam še nikogar. ki bi se s tem ukvarjal.«
Vinko Zupane, kmetovalec, Dobriša vas: »O gensko spremenjenih organizmih sem že veliko slišal, a to je tudi vse. Tematiko poznam
bolj slabo. Kot potrošnik tudi nisem prepričan, če bi takšne stvari sploh kupoval. Mislim, da ne, sploh če imaš na razpolago tako ene kot druge proizvode. Sam sem hmeljar, in če bi mi ponudili gojenje gensko spremenjenega hmelja, na primer odpornega na visoke temperature, bi o odločitvi o tem, ali ga bom prideloval ali ne, gotovo odločal trg.«
Anton Grobelnlk, kmetovalec, Galidja: »O tem vem sorazmerno malo, čeprav me tudi to zanima. Glede vseh >ne-gativnih< kampanj o gensko spremenjenih oi^nizmih, se mi zdi, da pretiravamo, saj Slovenija sama na tem področju ne more kaj veliko
Anton Grobelnik
spremeniti. Mislim, da poti-o-šniki že zdaj kupujemo in jemo hrano, ki je gensko spremenjena, a tega niti ne vemo.«
Mitja Dlmec, vodja celjske kmetijsko svetovalne službe: »Gensko spremenjeni organizmi pri nas še niso >v življenju<. Semenske pridelave še ni, je pa prisotna v krmilih, saj je soja večinoma gensko spremenjena. Se pa govori o projektu, da bi kmetje pridelovali t. i. zeleno ener^jo. Takšnih rastlin torej ne bi uživali, zato bi bila dilema o tem, ali jih lahko pridelujejo, manjša. A to je zgolj teorija.«
Celje starim
v Vojniku imenom
Proizvodno poslovni ob-jelct podjetja Mik Celje je v novi obrtno-poslovni coni v Arclinu že sicorajda na-red. V začetku septembra jih čaka tehnični prevzem, 14. pa bo uradna otvoritev in preselitev, sprva zgolj proizvodnje, do konca leta pa še uprave. Ime podjetja bo kljub temu, da odhajajo v drugo občino, ostalo nespremenjeno.
Mik Celje se je lani zaradi povečane prodaje in s tem daljših čakalnih dob odločil, da je skrajni čas za selitev proizvodnje. Na trideset tisoč kvadratnih metrih površin že nekaj časa stoji slabih 12 Usoč kvadratnih metrov velik objekt, vreden 7 milijonov evrov, v drugi fazi pa bodo v pribUžno enaki vred-nostipostavili še poslovni objekt, velik okoli 5 Usoč kva-
dratnih metrov, v katerem bo še prodajno razstavni salon.
Na novi lokaciji bodo namesto 330 lahko izdelali oko-U 600 oken na dan. »Gre torej za okoli 80-odstotno po-v^anje proizvodnje, kar sicer še ne pomeni, da se bo tudi prodaja povečala za takšne odstotke,« pravi direktor Franci Pliberšek, »le čakalne dobe bodo znova 3 do 4 tedne, ne pa dva meseca in pol. Prodaja naj bi se po naših predvidevanjih dvignila za okoli 15 do 20 odstotkov. Sicer pa izmed petih razhč-nih cenovnih razredov največ prodamo ravno oken višjega in srednjega cenovnega razreda, standardnih pa le še za odstotek In pol.«
Mik je že z letošnjim letom zelo zadovoljen. »Beležimo 12-odstotno povečanje prodaje,« je povedal Pliber-
šek. »Od tega dve tretjini prodamo doma, ostalo je namenjeno za tuje kupce. Precej oken višjega cenovnega razreda prodamo v Albaniji, za Karibe smo razvili poseben sistem royal line, saj so tam klimatske razmere še bolj ek-stremne, od orkanov do soli, zato smo razvili posebno okovj e proti >agresivni< klimi. Produkü se širijo tudi v Švico, Nemčijo, Italijo, Avstrijo. Imamo namreč kvaliteto, ki jo zahodni svet želi.«
S preselitvijo podjetje imena ne bo spre^njalo. »Mik Celje je blagovna znamka, ki se je dobro utrdila doma in v tujini, zato imena ni smotrno spreminjati. Sicer pa iz Celja ne odhajamo povsem. Ravno sedaj gradimo salon ob štadionu v Celju, ki bo končan konec letošnjega leta. Podoben salon bomo le-
tos odprli še v Novem mestu, s tem pa bo z našimi saloni in franšiznimi prodajalnami (odpiramo jih na Ravnah I la Koroškem, v Šempetru in Domžalah) pokrita vsa Slovenija.«
Težava, na katero zna Mik naleteti v Vojniku, je še neurejeno križišče, saj je priključek iz obrtne cone na glavno cesto že sedaj prometno zelo obremenjen. »To mora, obljubljeno je do septembra, urediti občina Vojnik. V cono bo namreč dnevno prihajalo okoli 150 vozil, poleg naših zaposlenih še naši kooperanti in dobavitelji.« Šele po semaforiziranju križišča (še enem na tej relaciji) bo otvoritev proizvodnega objekta, na katero je povabljenih okoli tisoč poslovnih partnerjev in kupcev, res vesela.
ROZMARI PETEK
Na počitnice v zdravilišče
ssMteÄCom
Kratka pavza in nadaljevanje rasti
Trgovanje na Ljubljanski borzi se je po padcu ob koncu predpreteklega in v začetku preteklega tedna spet začelo vzpenjati. Ponovno smo bili priča dejstvu, da večjih korekcij trg zaenkrat ne prebavlja, nižje cene posameznih delnic pa se izkoriščajo za povečanje pozicij. Slovenski borzni indeks se je od ponedeljkovega močnega padca dvignil kar za nekaj manj kot 4 odstotke, po prometu pa so zlasti v prvi polovici tedna blestele delnice Petrola.
Kljub večjim prodajnim pritiskom pri tečaju 900 evrov so investitorji uspeli akumulirati presežno količino delnic, zaradi pomanjkanja ponudbe ob koncu tedna pa se je cena pod pritiski kupcev dvignila kar na 965 evrov. Večja ponudba je bila glede na preteklo trgovanje pravzaprav redkost, saj je interes po'nakupu v zadnjem obdobju kar opazno dvigoval ceno delnice. Bol) kot z novicami iz podjetja, veliko zanimanje in promet lahko povezujemo z aktualnimi spremembami v lastništvu družbe. Istrabenz je presegel prag 10 odstotkov v podjetju, s čemer je njihova portfeljska naložba prerasla v strateško, njihovi nakupi pa so se nadaljevali tudi v preteklem tednu. Sicer pa je Petrol obvestil javnost o podpisu pogodbe o ustanovitvi partnerskega podjetja Petrol Bonus, ki bo v prihodnjih letih investiralo 154 milijonov evrov v infrastrukturo v Črni gori, razvojni načrti pa obsegajo tudi širitev globlje v regijo. Po izredno skopih informacijah d vprašljivem projektu Lu-koil, ki predvideva osvojitev istih trgov, je ta informacija o uresničevanju načrta postati vodilno regionalno podjetje vsekakor dobrodošla in nredstavlja oporno točko pri investiranm. vendar pa bodo verjetno bol) kot to na ceno delnice vplivale spremembe v delniški knjigi.
0.62%
Po korekciji v začetku tedna so se opomogle tudi ostale delnice. Istrabenzova, ki je v zadnjem obdobju izredno špekulativna in volatilna, se je uspešno odbila od nivoja 120 evrov, večje povpraševanje pa je bilo mogoče čutiti tudi pri dehiicah Pivovarne Laško, ki so se dvignile nad nivo 90 evrov, ter Luke Koper, ki so se zaradi informacije o različnih možnih scenarijih sodelovanja z nemškim Deutsche Bahn povzpele krepko preko 100 evrov. Opaznejši pozitivni premik so zabeležile tudi delnice Gorenja. Strah pred ponudbo cenejših dokapitalizacijskih delnic, do katerih so bili opravičeni obstoječi delničarji, je očitno že pozabljen, cena dehiice pa se je z nekaj manj kot 8-odstotno tedensko rastjo dvignila na 41 evrov.
Investitorji so bili torej spet priča manjši korekciji tečajev in relativno hitri nevtralizaciji padca ter nadaljevanju pozitivnega trenda. Razvoj trgovanja v prihodnjih dneh pa bo še vedno odvisen predvs voric in zgodb, ki se trenutno i slovenskih podjetij.
ILIRIKA d.d.. Trd Nadzorni organ: ATVP, Poljai
od kosolidacijskih go-jo okoli pomembnih
MATJAŽ BERJ^IK, borzni posrednik m 3, 1000 Ljubljana nasip 6, 1000 Ljub-
Vir: Ljubljanska borza d.d
V	vročih poletnih dneh veliko ljudi odpotuje na morje, nekateri pa raje preživijo svoj dopust v zdraviliščih. Obisk zdravilišč na Celjskem je letos ponekod višji in ponekod nižji kot lani, spreminja pa se tudi število tujih gostov.
V	Termah Dobrna so letos junija zabeležili za 5,29 odstotka več nočitev kot lani in julija za 8,69 odstotka več. Letos se na Dobrni po-večujetudi število slovenskih gostov in zmanjšuje število tujcev. Predvsem je manj nemških in italijanskih gostov.
Tudi v Termah Olimia gostijo več slovenskih gostov kot tujih- Junija so v hotelih Bre-
za in Sotelia zabeležUi skupno 9.190 nočitev Od tega je bilo domačih gostov 7.139 in tujih 2.052. Največ je bilo Italijanov, Avstrijcev in Hrvatov. Julija so do zdaj zabeležili 8.570 nočitev v obeh hotelih.
V Termah Zreče so junija gostili malo več ljudi kot lani v istem času. Obiskalo jih je 1.861 gostov. Od tega je bilo gostov iz tujine 32 odstotkov, največ z Madžarske, s Hrvaške, iz Italije in Nemčije. Prvih 24 dni julija je terme obiskalo 1.396 gostov. Obiskovalcev iz tujine je bilo 27 odstotkov.
Tudi v Termah Topolšica so junija letos zabeležili več Slovencev kot tujcev. Doma-
čih gostov je bilo 6.043 in tujih 2.636.
V	Termah Rogaška Slatina v zadnjih dveh mesecih beležijo 55-odstotno zasedenost vseh hotelov. Pri njih prenočuje več tuj cev kot Slovencev Tujih gostov je približno 85 odstotkov, Obisk je v primerjavi s prejšnjimi leti nekohko nižji, m sicer zaradi manjšega števila izraelskih gostov.
V	Zdravilišču Laško so junija zabeležili 6 odstotkov manj nočitev kot lani. Ime-U so 76,8-odstotno zasedenost. Za julij zbranih podatkov še ni, vendar pričakujejo, da bo zasedenost 7S-od-
KŠ
Jašek Preloge bo do 20. avgusta miroval
Premogovnik Velenje in njegovo hčerinsko podjetje HTZ bosta v času do 20. avgusta menjavala krmiljenje naprave za prevoz. Zaradi prenove, ki bo na glavnem izvozu jaška Preloge, bodo v premogovniku kolektivni dopust podaljšali za teden dni.
»Obratovanje sedanjega krmilnega sistema je po dvajsetih letih tehnološko zastarelo in tvegano, pri čemer proizvajalec ne zagotavlja več rezervnih delov,« je pojasnil mag. Marjan Kolenc, tehnični direktor Premogovnika Velenje. Zaradi prenove je celoten delovni ritem dežurstva v jami prila-
gojen. Dežurni delavci, vzdrževalen in drugi, ki imajo v času kolektivnega dopusta delo v jami, bodo vanjo odhajali pri jašku Skale ali po nadkopu Pesje. To sta tudi sicer običajni nadomestni poli za vhod ljudi in materiala v jamo. Veliko del bodo v premogovniku opravili sami, sklenili pa so 900 tisoč evrov vredno pogodbo z nemškim podjetjem Siemens, ki bo poskrbelo za prenovo programskega dela. Za celotno investicijo, vključno z materialom, bodo v premogovniku Velenje odšteli približno milijon evrov.
AT
IM TEDNU
«RAJEV
Vedno najde argument proti
Blažka Hunski je bila v slovenski ekipi debaterjev na svetovnem prvenstvu v Južni Koreji
Debal
Celje-Center je letos praznoval 10. obletnico, ki jo je proslavil z odlično udeležbo svoje članice na svetovnem debatnem prvenstvu v Južni Koreji. Blažka Hunski je tja odpotovala z dijaki ljubljanskih šol. Njihova ekipa se je med 35 državami uvrsüla na 8. mesto.
Na svetovnem srednješolskem debatnem prvenstvu, kijebUo med 2. in 12. julijem, je sodelovalo 35 držav z vsega sveta. Slovenska ekipa se je uvrstüa na 8. mesto, poleg tega pa je osvojila tudi 1. mesto v kategoriji angleščina kot tuji jezik. V ekipi je bila tudi celjska predstavnica Blažka Hunski, ki je letos končala tretji letnik Gimnazije Celje-Cen-ter. Blažko sta na tekmovanje pripravljala mentorja Mateja Glušič Lenarčič in Miha Gartner. »Na našo dijakinjo in njen uspeh v Koreji smo zelo ponosni. Uspeh na prvenstvu kaže, da naš debatni krožek dobro deluje, kar je zelo pomembno, saj te vrste uspehi ustvarjajo pripadnost dijakov in profesorjev šoli.«
Blažkin mentor Miha Gartner se je debatnemu krožku pridmžU, ker je želel pomagati pri dodatnih dejavnostih v šoii: »Dodatno delo z dijaki je zame pomembno, saj tako osebno rastem, pa tudi dijaki imajo več možnosti, da se izkažejo zunaj šolskih klopi.«
Blažka se je krožku pridružila na pobudo sošolke. Najbolj uživa med potovanji na turnirje po Sloveniji in pri spoznavanju novih pri-jateljev ter med zagovarjanjem trditev med debatami: »Najraje imam debatne teme, pri katerih lahko najdem empirične dokaze, manj pa filozofske, ker j e pri
teh temah vse subjektivno.« Na svoj uspeh na svetovnem prvenstvu je mlada debaterka zelo ponosna, Tekmovanje je bilo zanjo zelo naporno, vendar tudi enkratna priložnost za spoznavanje nove dežele.
Štiri teme za turnirje svetovnega prvenstva so slovenski debaterji dobili že mesec

dni pred odhodom v Južno Korejo, tako da so se nanje laliko pripravili, štiri pa le uro pred debato in tam je največ štela njihova iznajdljivost. »-Pred prvim nastopom sem imela strašno tremo,« se spominja Blažka, »na vrsti sem bila prva in zato sem se pred začetkom govora skrivala na stranišču ter ponavljala debatne argumente. Ko pa sem stopila na oder, je trema izginila, saj sem spoznala, da smo tam vsi tekmovalci enakovredni in vsi enako prestrašeni.«
Po prvenstvu so imeli slovenski tekmovalci nekaj dni časa, da so si ogledali Južno Korejo. Sicer so že med tekmovanjem organizatorji tekmovalcem omogočili izlete in spoznavanje njihove kulture, vendar se je Blažka samostojnega potepanj a po Južni Koreji vseeno razveselila. Najraje se spominja trgovin z oblekami, ki jih je bilo, kot pravi, res zelo veliko.
Obisk Južne Koreje je bil za Blažko poleg dobre uvrstitve na prvenstvu tudi drugače lepa izkušnja. »Moja starša sta opazüa, da sem se domov vrnila spremenjena. Za vsako opravilo, ki mi ga določita, najdem argument proti,« se smeje mlada debaterka, »mislim tudi, da nikoli več ne bom mogla preprosto sprejeti pravilnosti neke trditve, saj sem se naučila, da lahko vsako stvar vidiš z več zornih kotov.«
KŠ
V razpredelnici označite dve ponif v katerih se sknva po en medvedku
Vsak konec ineseca ^aame tako zbrali deset medvedkov in jih odpeljali v celjsko bolnišnico.
Žrebanje vsak ponedeljek ob 1630 na Radiu Celje.
Pra'«^ia si lahko ogledate na
www.radiocelie.coin in . www.no^tednik.com
Urbanu še matematični bron
Slovenski dijaki so na mednarodni matematični olim-pijadi, ki je bila minuli teden v Vietnamu. osvojiU največje število medalj, kar jih je kadarkoli na tem tekmovanju dosegla slovenska ekipa. Med dobitniki bronaste medalje je tudi Urban Jezemik, maturant I. Gimnazije v Celju.
Med 526 tekmovalci iz 94 držav so člani slovenske ekipe Miha Čančula, Martin Hergouth, Urban Jezernik, Tom Primožič in Jure Vogrinc osvojili bronasto medaljo, Anja Ko-matar pa pohvalo. Merjenje znanja matematike je bilo v
Vietnamu razporejeno na dva dneva, vsak dan pa so tekmovalci reševali po tri naloge, za katere so imeli na voljo štiri ure in pol časa, je sporočila vodja priprav na olimpijado Irena Majcen iz Inštituta za matematiko in fiziko.
V skupnem seštevku so biii na letošnji olimpijadi najbolj uspešni tekmovalci iz Rusije, ki so po nekaj letih na prvem mestu zamenjali tekmovalce s Kitajske. Na tekmovanju je prvič sodelovala tudi Črna gora. Lani je olimpijado gostila Slovenija, prihodnje leto pa se bodo mladi matematiki zbrali v Španiji.	IS
Deseti Vransici poletni večeri
Letos praznujejo na Vranskem že 10. jubilej Vranskih poletnih večerov. Zopet je pred vrati čas zabave in veselja, glasbe in petja, prijateljstva in zvestobe, druženja in spomi-
Začetki prireditve segajo že več kot dvajset let nazaj, za kar sta bila najbolj zaslužna najprej Vlado Rančigaj, nato pa leta 1994 pek in podjetnik Roman Brglez. Letos
tradicionalne petkove prireditve, ki so jo vsa leta zaznamovali narodnozabavni ansambli, ne bo. Vsekakor pa bo znova nadvse veselo 4- avgusta na sobotni prireditvi, ki je vseskozi namenjena zvestim Brglez o vi m kupcem in vsem njegovim znancem, prijateljem, poslovnim partnerjem, krajanom in vsem glasbe in zabave željnim obiskovalcem. Za to bodo poskrbeli ansambel
Mira Klinca s Klobasekovim Pepijem, folklorna skupina Vransko, ansambel Bratje Dobrovnik, ansambel Rimljani in še kdo.
Nedelja bo vznamenju tradicionalne maše duhovnika Izidorja Pečovnika - Dorija, na kateri bodo sodelovali različni nastopajoči. Takoj po maši pa se bo začel 4. vran-ski Oktoberfest. Na njem bodo za zabavo skrbeli ansambel Robija Zupana, pevka Ire-- Št. 60-31,
\ AE3Al$i AS
na Vrčkovnik, folklorna skupina Vransko, ansambel Še-stica in Godba Pivovarne Laško z mažoretkami.
10. in 11- avgust bosta v znamenju tradicionalne prireditve Vransko Summer Night 2007. Prvi večer bo prevladovala turbo, drugi večer pa rock glasba (ansambli Sku-ter, Atomik Harmonik, Za-ka'pa ne, Aperion, Dan D, Šank rock, Pero Lovšin ...).
•DN
Inre, Priimek:, Naslov:
in se presenečenje! ^
Vsak mesec bomo medvedfie pripdjaU v sanjskrai avtomoMlu Mercedes veliki nagradi Ca^oja Faraon
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVITIIIIi
Posvetitev sv. Elizabete Ogrsice
v okviru tradicionalnega Flosarskega bala na Ljubnem ob Savinji so posvetili tamkajšnjo obnovljeno cerkev sv. Elizabete Ogrske. Letos praznujemo 800-letnico rojstva sv. Elizabete Ogrske, zavetnice vdov, sirot, beračev ter pekov in čipkaric. V ta namen so v župniji Ljubno ob Savinji zaprosili celjskega škofa di. Antona Stresa, da cerkev posveti.
V naslednjih dneh bodo na Flosarskembalu med drugim prikazali tudi žetev ovsa in zlaganje snopov v kope, oivorili bodo čistilno napravo na turistična kmetija Loger ter izposojevalnico igrač v Občinski knjižnici Ljubno. Osrednji del tradicionalne prireditve bo v nedeljo z etnografsko povorko in flosar-skim krstom.	AT, foto: EM
V slogi je moč, so si bili enotni po Prebold Vinko Debelak in Franc '
, župan in podžupan občine rabe ter polzelski in braslovški župan ljubo Žnidar in Marke Balant.
Podpisali dva projeicta
Na letošnjem srečanju Zveze veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline, veteranskega društva Sever in veteranske organizacije ZB NOV Žalec, ki je bilo v Taboru, so se udeleženci med sabo pomerili v treh športnih disciplinah, organiziran je bil tudi pohod do domačije Lesjakovih, kjer so si pohodniki ogledali muzej starodobnih mo-tociklov in zbirko starin. Za zanimivost so poskrbeh tudi pripadniki Slovenske vojske.
ki so predstavili nekaj svoje mobilne tehnike in opravili polet z velikim vojaškim helikopterjem za nekdanje in sedanje svetnike občine Tabor. V ozadju tega dogajanja pa so ta dan v Taboru župani podpisali dva skupna projekta, in sicer dogovor o sofinanciranju projekta mreže lokalnih cest Spodnje Savinjske doline in dogovor o sofinanciranju eko muzeja hmeljarstva Slovenije v Žalcu.	DN
V Šmarju novo naselje
v Šmarju pri Jelšah se pripravljajo na gradnjo novega naselja Dobrava, kjer bo po načrtih mogoča gradnja dvajsetih drur žinskih hiš ter štirih vila hlokov z nepro-fitnimi stanovanji.
Gre za nepozidano območje med os no šolo, železnico in Dvorom, ki je po pro storskera planu namenjeno zasebni stano vanjski gradnji. Med pripravami so v Šmar ju med drugim pripravili že dve javni pred sta vit vi bodoče ureditve omenjenega območ ja, v občinskem proračunu pa je zagotov
Novi uspehi Cantemusa
Po absolutni zmagi na festivalu Sredi zvezd maja v Žalcu se je Vokalna skupina Cantemus letos že četrtič uvrstila na festival Večeri dalmatinske pisme v Kastel Kambelovacu pri Splitu. Skupina je na večeru novih skladb osvojila tretjo nagrado žirije, na večeru dalmatinskih pesmi pa drugo nagrado žirije za priredbo skladbe Ribari.
Zmaga na festivalu Sredi zvezd pa je Cantemus uvrstila na 9. mednarodni festival Vokal.total v Gradcu, kjer so prejeli bronasto diplomo strokovne žirije. V čudovitem am-bientu dvorane Dom in Berg v pečini pod
Joga v parku
Ijen denar za izdelavo lokacijskega načrta. V novo naselje bodo zgradili novo navezo-valno cesto ter most čez Dvorski potok.
V občinski stavbi omenjajo, da bi lahko büo novo naselje graditeljem najprej na voljo konec prihodnjega leta, v primeru, če ne bo posebnih zapletov seveda. Pri tem namreč ne izključujejo časovnega odmika zaradi morebitnih arheoloških izkopavanj, saj so bile na tem območju pred drugo svetovno vojno odkrite rimske vile.
BJ
Društvo Joga v vsakdanjem življenju Celje organizira v poletnih mesecih vsak torek ob 18. uri brezplačno vadbo joge v celjskem parku. Namen projekta je, da po vzoru večjih svetovnih mest poživi dogajanje v parku in hkrati obiskovalcem približa vadbo joge.
Joga v parku je svetovni projekt, ki ga izvajajo v Evropi, ZDA in Avstraliji. V Celju se projekt letos izvaja prvič. Že prejšnja leta pa so se Jogi v parku lahko pridružili v dru-
gih večjih slovenskih mestih. »Ambient celjskega parka zagotavlja sproščeno vzdušje in prijetno počutje,« je povedal predsednik društva Joga v vsakdanjem življenju Tine Kova-čič, »park je idealna lokacija, kjer se lahko ljudje sprostijo in naredijo nekaj zase.« Vadbi • v parku se je do zdaj v Celju vsakič priključilo približno 30 ljudi, ki so se naučili osnovnih telesnih in dihalnih jogijskih vaj sproščanja ter spoznali koristnost joge v vsakdanjem življenju.	KŠ
gradom je 24. julija v dveh koncertih v kategoriji popa tekmovalo petnajst odhčnih vokalnih skupin iz Avstrije, Italije, Nemčije, Švice, Rusije, z Nizozemske in Madžarske ter Cantemus iz Slovenije. Vsaka skupina je imela pol ure programa, žirija ki ji je predsedoval ustanovitelj skupine Swinge Singers Ward Swingle pa je po napornem delu razglasila rezultate. Točke so prinesle bron tudi skupini Cantemus, kar je za skupino ve-]ik dosežek. Člani zasedbe bodo avgusta zasluženo počivali, septembra pa nadaljevah z nastopi in s pripravami na snemanje.
VKL
Vadeči v parku so se najprej naučili poležeja »mačka«.
Nova šolo po 130 letih
Vokalna skupina Cantei
V dvorani zadružnega doma na Ponikvi pri Žalcu je bila v nedeljo slavnostna seja sveta krajevne skupnosti ob krajevnem prazniku.
Slavnostni govornik je bil predsednik sveta KS Ponikva in poslanec v državnem zboru Ivan Jelen. Poudaril je, da bodo letos za novo šolsko leto, 9. septembra ob 15. uri, odprli novo podružnič-Št. 60-31. julij 2007 -
no šolo. Tako bodo po 130 letih končno dobih novo šolo. Vrednost del znaša 625 tisoč evrov, od tega je država prispevala 70 odstotkov, občina Žalec pa 30 odstotkov. Sicer pa so v kraju opravili tudi razna manjša dela, v bodoče pa bi radi v kraju obnovili 8 kilometrov lokalnih cest, ki so zelo poškodovane ter zgradili kanalizacijo in čistilno napravo.
Na seji so podelili plakete in priznanja krajevne skupnosti. Priznanja so prejeli Alojzija Zagoričnik, Nada Jelen, Janez Kolerič, Terezija Moser in Katja Bolko, plaketo pa Franc Mandelc. V kulturnem programu so nastopili pevci Moškega pevske zbora Ponikva in folklorna skupina Ponikva. V okviru praznika so pripravili več športnih in drugih prireditev.	TT
■ III-
KRAJEV
Ohranjajo število krvodajalcev
Na področju krvodajalstva pri Območnem združenju Rdečega križa (OZ RK) Laško beležijo izjemen uspeh, saj je kri lani darovalo 1.058 krvodajalcev.
Kot kažejo podatki letošnjega prve^ polletja, se število krvodajalcev ohranja na zavidljivi ravni, pri čemer je kri na območju občin Laško in Radeče v štirih akcijah darovalo že 406 krvodajalcev. Za zdaj je to 16 krvodaialcev manj kot lani vistem obdobju, vendar so pri območnem združenju zadovolini m op-
timistični, saj pričakujejo, da se bo do konca leta akcij udeležilo še približno šeststo krvodajalcev. Na zadnjo minuli četrtek v Šentrupertu je prišlo 64 krvodajalcev, osem več kot lani, v avgustu pa jih čakata še dve, in sicer 16. v Rečici ter 24. avgusta v Radečah.
OZ RK Uško se po podatkih registra RK Slovenije z lanskimi 1058 vpisanimi krvodajalci umešča med prvih 17 upravnih enot od skupaj 56 v Sloveniji, saj kn daruje 5,8 odstotka krvodajalcev gle-
de na število prebivalcev (slabih 11.500), starih od 18 do 65 let. Lani se je najbolj povečalo število krvodajalcev v Jurkloštru, in sicer kar za dobrih 56 odstotkov, v Rimskih Toplicah pa jih je kri darovalo kar 40 odstotkov več kot leto prej. Sicer pa je glede na število prebivalcev še vedno največji delež krvodajalcev v Šentrupertu, kjer kn da-ruje dobrih 10 odstotkov krajanov, dobre rezultate pa beležijo tudi v Rečici, Rimskih Toplicah in Radečah.
MM, foto: VM
Pri tekmovanju v oranju je bolj kot čas pomemben videz. Kljub temu so tekmovalci z veseljem malce močneje stopili na plin,
Natančno na brazdah
Blagoslov konj
v okviru praznovanja polzelskih župnijskih dni in goda sv. Marjete, župnijske zavetnice, sta bila v Novem kloštru blagoslov konj društva Malteške konjenice Polzela in konjenice gostov ter sveta maša.
Kot je v imenu občine in malteškega viteška reda dejal malteški vitez Stanko Novak, je blagoslov konj star slovenski običaj, ki sega v 10. stoletje. Na Polzeli p je malteška konjenica ponovno obudila. Običaj je bil prisoten v gradu Komenda na Polzeli več kot 500 let. V današnjem času pa društvo vzpodbuja druženje ljubiteljev teh plemenitih živali, oživljanje starih običajev in na nek način vračanje nazaj k naravi.	TT
V soboto so v Dobriši vasi pri Petrovčah tekmovali orači. Od devetnajstih se bosta dva, ki sta njivo najbolj natančno preorala, potegovala za naziv najboljšega v Sloveniji.
Regijsko tekmovanje, 32. po vrsti, je pripravila celjska kmetijsko svetovalna služba z Društvom podeželske mladine Spodnje Savinjske doline. »Tukaj so največje površine, poleg tega je ravno tu-
kaj padlo največ dežja v zadnjih dneh, kar se je močno poznalo pri oranju. Pred tremi leti smo morali namreč oranje zaradi prevelike suše prekiniti," je povedal vodja celjske kmetijsko svetovalne službe Mitja Dimec.
Kmetovalci so tekmovali v treh kategorijah. V kategoriji obračalnih plugov, torej tistih, pri katerih se mora tekmovalec za vsako novo brazdo vrniti na začetno stran nji-
ve, je zmagal Tomi Špital, za njim sta se uvrstila še Andrej Kramar in Matej Zupane. Pri obračalnih plugih, ki so hitrejši, je zmagal Gašper Pe-čečnik, na »stopničke« pa sta se povzpela Še Janez Goršek in Toni Grobelnik. Najboljša iz kategorije bosta septembra tekmovala na državnem prvenstvu v Ivančni Gorici, leta 2009 pa bo v Sloveniji celo svetovno prvenstvo v ora-nju.	RP
18 konj sta opravila polzelski župnik Jože Kovačec In dlakon Tone Založnik.
Ane so bile počaščene
v Pegazovem domu v Rogaški Slatini so na Anino, 26.	ve, med njimi najstarejša, ki je slara 102 leti ter najmlajša, ki
julija, počastili devet An, ki so stanovalke tega doma za	ima 46 let. Med njimi so tri iz Rogaške Slatine, ena iz Podče-
starejše občane.	trika, ostale pa iz krajev vse do Kopra ter celo iz Dubrovnika.
Sveta Ana je namreč zavetnica tega znamenitega zdravi-	Njihovo praznovanje so popestrili s prireditvijo, kjer sta s liškega kraja, Anino so izbrali tudi za občinski praznik. Vse	citrami in flavto nastopili Nastja in Ksenija Božak, čestitala Ane v Pegazovem domu so prišle na godovanje čile in zdra-	pa jim je tudi direktorica Kristina Kanipuš. BJ - Št. 60 • 31. julij 2007 -
8
JZ NAŠIH KRAJEV
NOVI wm^
Jadranje ni več razkošje
šola jadranja za najmlajše na Šmartinskem jezeru
Jadranje je eden zahtevnejših Športov. Zahteva obsežno znanje, ki ga je treba osvojiti, da se jadralec na nepredvidljivi vodi počuti varno. Vsak začetnik se mora tako naučiti več veščin in spoznati osnovne zakonitosti, ki veljajo na jezeru ali morju. Glede na to, da so na jezeru pogoji bolj spremenljivi, saj se veter hitro spreminja, hkrati je valov manj kot na morju, je jadranje še vedno šport, za katerega se odloči le malokdo. Temu botruje tudi to, da omenjen konjiček v očeh prenekatere-ga posameznika še vedno velja za prestiž.
Člani jadralnega društva Wild wind iz Šmarja želijo to spremeniti, saj si prizadevajo, da bi približali ljudem ta zanimiv šport. »Na žalost ga na našem koncu večina še premalo pozna. Ob besedi jadranje najprej pomislijo na velike jadrnice, morje, razkošje, v resnici pa se jadranje začne pri otrocih z majhnimi barkami,« je pojasnil predsednik društva Wild wind Stanko Užmah, Na Celjskem obstaja kar nekaj jadralnih klubov, vendar se z učenjem najmlajših ukvarja le društvo Wild wind, ki trenutno združuje 50 ljubi-
teljev jadranja iz širše regije. Ob šoli jadranja se lahko pohvalijo tudi z rezultati tekmovalnih ekip v razredu Optimist, Laser in Evropa.
Da bi jadranje približali tudi Celjanom, so letos na Šmartinskem jezeru že drugič organizirali šolo jadranja v razredu Optimist za otroke, stare od 7 do 14 let. V desetdnevnem programu mlade nadebudneže najprej teoretično podučijo o osnovah, nato sledi triurna praksa na jezeru. «V prvem koraku morajo spoznati jadrnico, njeno opremo, rokovanje z njo. Pri tem je seveda pomembno, da prepoznajo veter, kako piha, in se znajo prilagoditi,« je o šoli jadranja povedal vodja mladinskega jadranja Zlatko Njegovec. Kotješepovedal, pridejo pri tem vodnem športu do izraza druge lastnosti kot pri večini športov. Otroci se na eni strani naučijo samostojnosti in na drugi ko-legialnosti. Zelo pomembni so koordinacija, gibalne sposobnosti in vnaprejšnje predvidevanje. »Pri jadranju sta mi najbolj všeč hitrost in uživanje na barki,« je o svojih občutkih povedala 14-let-na Ajda Njegovec, ena od sedmih junakov, ki so preizkusili svoje jadralne sposob-
Jadranje zahteva veliko znanja.
nosti na Šmartinskem jezeru. Dve leti mlajši Tim Nuč
je dodal: »Najtežje se je bilo naučiti, kako obrniti bar-
ko ter kdaj je treba zategniti in spustiti jadro,«
Prva skupina bo v teh dneh svoje šolanje končala. Če bi svojim najmlajšim želeh omogočiti aktivno preživljanje prostega časa na lak način, še ni prepozno. 5. avgusta bodo namreč ponovno organizirali desetdnevno šolo jadranja, za katero bo treba odSteü 65 evrov
SUZANA FILIPČIČ
VODNIK
17.00 Medobčinska matična
knjižnica Žalec_,
Po pravljici diši-pravljična ura z Renato otroasebodoobpoljskiljud-ski pravljici nanää nekaj osnovnihpoljskih besed 20.00 MestnikinoMetfopot
SMK predstavlja: Rock hard/radar TV
9.00 dO 1700 Vila Mojca Velenje
Izgubljena tekma« vendar najboljši vratar
Na svetovnem nogometnem prvenstvu brezdomcev na Danskem, kamor je v petek odpotovala tudi slovenska ekipa s celjskima predstavnikoma Melito Kveder in Ivanom Ojstrškom, so v nedeljo odigrali prve tekme.
Sobotni žreb je slovenski ekipi brezdomcev določil ekipe Kenije, Nizozemske in Zambije. Slovenski reprezentanti bi morali osvojiti prvo ali drugo mesto v skupini, da bi se lahko uvrstili med 24 najboljših reprezentanc, vendar jim ne kaže najbolje, saj so v nedeljo prvo tekmo, proti ekipi Zambije, izgubili z 11:2. Oba gola za Slovence je dosegel Edin Baj-rič. Kljub visokemu porazu na prvi tekmi je slovenska reprezentanca dobila tudi priznanje, saj je zaradi izjemnih obramb Slovenec Dragan Kajtezovič - Maček dobil nagrado za najboljšega vratarja dneva.
Odprta vrata Vile Mojca
17.00 do 19.00 PPM Braslovče
Športne igre 20.30 Velenjski grad' " ' ~ 23. Poletne kulturne prireditve
KUD France Prešern Ljubljana: Štefka in Polde
senior komedija
Pod okriljem Mestne občine Celje
. TORBC31.7.
19.00 Galerija sodobne
umetnosti Celje - Galerija , Hodn&
Uroš Acman in Nataša Košmerl: Polaroid! študentske poletne
20.00 Vodnistolp
Pevski koncert udeležencev mojstrska tečaja so-pranlstkeVlatke Oršanič koncert
m
*!!IMII
^^ilAŠlH KRAJEV
Laščani dobili ioicomotivo 52-011
Pred kratkim so na Železniški postaji Laško slovesno predstavili lokomotivo serije 52, ki sodi vprvo muzejsko kategorijo, saj je edina tovrstna lokomotiva v Sloveniji.
Lokomotiva 52-011, ki je bila izdelana leta 1918 v Lin-zu, je v času svojega službovanja vozila potniške in lahke tovorne vlake na progi Ce-Ije-Velenje-Dravograd. Ko so prišle večje, sodobnejše lokomotive, so to premestili za premik vlakov v Celje, kasneje pa so jo predali tovarni Metalna v Mariboru, kjer je služila za hišne premike. Leta 1982 so )o podarili železniškemu muzeju, nato pa odstavili na stranski tir v Maribor (Studenci), kjer je bila zasula,
Z željo, da se lokomotive pojavljajo na železniških postajah kot razstavni eksponati, so moči združili vodja sekcij e za vzdrževanje prog v Celju Marjan Stopinšek, predsednik Društva ljubiteljev železnic in železniških eksponatov Celje Rudi Ljubej in ravnatelj železniškega muzeja Slovenskih železnic Mladen Bogič. Tako so lokomotivo odkopali, očistih ter odpeljali v Celje in nato v Dobo-vo, lansko leto pa so jo pripeljali v Laško. Po temeljiti obnovi (prebarvanju in do-
Tudi župan Laškega Franc Zdolšek je ponosen na lokomotivo, ki ima izredno muzejsko vrednost
polnitvi z nadomestnimi deli), ki je trajala leto dni, so jo opremili še s cvetjem, slovesno predstavitev pa je popestrila tudi Laška pihalna godba.
Lokomotivo 52-011 bo vzdrževalo Društvo ljubiteljev železnic in železniških eksponatov Celje ob pomoči Turističnega društva Laško.	BA
Udeležence povorke je ocenjevala posebna komisija. Zmagali so hmeljarji iz Slatine.
Kmečki praznik v Ločaii
Na Kmečkem prazniku v Ločah so v soboto pripravili okroglo mizo na temo bio kmetije in bio prehrana, medtem ko se je nedeljsko popoldne začelo s povorko starih kmečkih običajev.
Po povorki se je dogajanje preselilo v šotor na loškem igrišču. Medtem so si obiskovalci lahko ogledali stojnice z ekološko pri-
delano hrano in s spominki Turističnega društva Studenec-Loče. V kulturnem programu so se nato predstavili plesalci Folklorne skupine Jurij Vodovnik iz Zreč, ljudske pevke Zveze Slovencev na Madžarskem iz Mono-Štra in Števanovec, etno skupina Gorički laj-koši, za ples pa je poskrbel ansambel Toneta Rusa.	JG

www.radioceije.com wwwinovitednikiconi

POPUST
NA VSE SLADOLEDE
Ponudba ne velja za ptavne osebe in samostojne podjetnike. Možen je nakup samo v količinah, primernih za gospodinjstva.
I NTERSRAR

10
REPORTAŽA
mil T:IHiK
NiibDljši štirie (tolilio mgred je pripravil oiganizitoi): ileve brata Pn§nik|4. mssul. AlenTilinger |3.|. Pohm Slma Prašnikar. Stanko Pelko in Rok Stiplovšek. tor gl
u. Denis. Andres in Solina Videčnik (21 a inizatorja Franci in Jožica Salobir
inPušnik.KajaBickev,
V Dobju tudi gostje iz Švice
Zmagal ansambel Mladost iz Rogaške Slatine pred družino Videčnik, Alenom Tilingerjem in bratoma Pušnik
Najstarejšo slovensko prireditev Pokaži, kaj znaš, ki omogoča mladim talentom nastop pred občinstvom, vsako leto zadnjo nedeljo v juliju že petintrideset let pripravljajo v Dobju. Tudi letošnja jubilejna prireditev v organizaciji Kulturnega društva Dobje ob prazniku Občine Dobje je uspela.
Dvajset zelo solidnih posameznikov in skupin je v triurnem programu navdušilo več sto ljudi, ki so prišli iz bližnje in daljne okolice. Središče Dobja je bilo polno navdušencev, ki so v lepem in za poletje dostojnem (beri; ne prevročem) vremenu pozorno spremljali nastopajoče, ki so v glavnem igrali na različna glasbila, največ harmoni ko, pri čemer smo, žal, tokrat slišali bolj malo petja.
Nastopajoče sta ocenjevali dve komisiji, občinstva in strokovna, v kateri so sedeli Peter Frece, Anton Vola-sko, Marjan Hočevar in Stanko Mikola. Obe komisiji sta bili letos neverjetno enotni in večjih odstopanj ni bilo. Zmagovalci so postali člani ansambla Mladost iz Rogaške Slatine, tudi letošnji finalisti festivala v Števerja-nu. Zbrali so 77 točk od 80 možnih in za točko prehiteli presenečenje prireditve, goste iz Züricha, ansambel Pohorski odmev, ki ga sestavljajo trije člani družine Videčnik. Videčnikova šestčlanska družina je na dopustu v Sloveniji, in ker se vsi, razen očeta, ukvarjajo z glasbo, so čas izkoristili za obisk nekaterih glasbenih prireditev, Tretji je bil povsem zasluženo enajstletni
harmonikar Aien Tilinger iz
Šmartnega v Rožni dolini, ki igra harmoniko tri leta, obvlada 120 melodij, mentorica pa je ena najboljših slovenskih harmonikark Darja Brežnik. Alen je nastopil kot tretji in tako navdušil obe komisiji, da je zbral dovolj točk za končno visoko uvrstitev. Na 4. mesto sta se uvrstila tudi dva vse boljša harmonikarja brata Jani in Nejc Pušnik iz Hramš, ki igrata na «frajtonarico« in klavir-ko. Vsak njun nastop je boljši.
Prevladovali so harmonikarji z mentorji Boštjanom Konečnikom, Roberiom Go-tarjem, Branetom Klavžar-jem, Darjo Brežnik in drugimi, največ talentov pa je poslal v tekmovalni ogenj Rok Švab (Modrijani), ki ima svojo harmonikarsko šo-
Ljudske pevka KD Deteljice iz Rogaške Slatine (včasih Obsoteljski stavčki) delujejo štiri leta in so prvič nastopile v Dobju. Navdušile so z igranjem na ljudska glasbila: z leve Anita Pasarič, Lidija Drame. Ivanka Drofenik, Dani Pelko in Marija Šrinf.
Cvet Dobja pred cvetočo oglasno tablo
Za nemoten nastop na 35. Pokaži, kaj znaš so skrbela tri brhka dobjanska dekleta: z leve študentka in članica domače uspešne glasbene skupine Dobjanski vengerli Renata Gračnar, brucka Staša Jager (skupaj z Renato sta na vseh prireditvah v osnovni šoli ob spremljavi harmonike prepevali Miheličevo Kjer lastovke gnezdijo) in Tamara Volasko, ki nestrpno čaka drugo polovico avgusta, ko bo delala šoferski izpit in bo potem bolj gibljiva ... Če bi tale trio tudi nastopil na Pokaži, kaj znaš, bi prav gotovo, če ne navdušil, vsaj šarmiral zbrano občinstvo!
POKAZr KAJZNAS
fflf™>	v Debju na
aO.taUUl « "TrSÄ'
lo. Med nastopajočimi je bilo tokrat veliko debitantov in med njimi celo takih, ki so v Dobju sploh prvič v življenju javno in tekmovalno nastopili. Ob nagrajencih so se predstavili Klemen Jazbec, Domen Hohler, Tamara Vandur, Sašo Pere in Kristijan Šanc, Gregor Korez, Denis Janžek, Katja Jakš (z osmimi leti najmlajša udeleženka), Sebastjan Bevc, Sa-manta Veber, Blaž Jakob, Katja Korez, Šentviška siavč-ka Martin in Franci Jazbec, Elvis in Denis Govedič, Simon in Klemen Gorišek, Ljudske pevke KD Deteljice iz Rogaške Slatine in ansambel Peter s prijatelji.
Po uradnem delu so zaigrali lanski zmagovalci Mladi korenjaki iz Dobja, za veselični del pa je skrbel ansambel Mikola. Med gosti so bili tudi Blaž Švab (Modrijani), ki bo
od septembra dalje vsak torek vodil oddajo na TV Maribor, pevka v ansamblu Simona Gajška Mojca Gajšek, vodja ansambla Rimljani Mitja Križnik in član nekdanjega ansambla Veseljaki Matjaž Vo-dišek, ki šmdira glasbo v Gradcu, tokrat pa je s klarinetom pomagal ansamblu Mikola. Med obiskovalci so bili tudi člani Kluba ljubiteljev Vrtiljaka polk in valčkov z Elico Šand in župan Občine Štore Milan Jurkovšek z družino in s prijatelji, ki je z veseljem za konec letošnjega leta napovedal odprtje kulturnega doma v Štorah.VeseE del Pokaži, kaj znaš se je zavlekel dolgo v noč, zdaj pa že nestrpno pričakujemo novo ponovitev in nove talente. Dobje je prava kovač-nica tistih, ki jim v času razvedrila in sproščenosti radi prisluhnemo in uživamo.
TONE VRABL
VAŠE SKRITE ŽEU^% URESNIČITA NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE
GEgBä^ID PSOSCSID
Laščanko Sanjo Brečko presenetili z Vilijem Resnikom - S pevcem, ki ga obožuje že več let, sta
si privoščila pico
Nedelje so za druženje. Za razvajanje brbončic in
vore z ljubimi osebami. Dan, Ico s polnimi pljuči vdihnemo in v misli naselimo večjo mero sproščenosti. Ena takšnih nedelj je bila tudi pred kratkim, s to izjemo, da je bralka Udija Span večkrat in malce ne-stipno pogledovala na uro, saj je le-ta morala kazati 15. Takrat smo bili namreč dogovorjeni pred našo medijsko hišo, da njeno nečakinjo Sanjo Brečko presenetimo s povabilom na ajeno najljubšo jed - pico - in predvsem klepet z njenim najljubšim slovenskim glasbenim izvajalcem Vilijem Resnikom.
Toda Sanja, ki je sodelovala tudi na tekmovanju mladih pevskih talentov Full Cool Demo Top Radia Celje, omenjenega še zdaleč ni pričakovala. Medtem ko sta se s teto v žgočem popoldnevu že hladili.yna-sih prostorih, je Sanjrrpo-gledom slučajno ujela Vi-lija Resnika, toda na radijskih postajah pač ni nič nenavadnega, da srečaš kakšnega glasbenika.
»Hmm, kaj pa če imajo kakšen intervju z njim,« si
Sanja, ki sicer prihaja z Vrha nad Laškim, si želi še več njegovih koncertov na celjskem koncu. «Kadar je kakšen >špil< v tej okolici, se vsekakor potrudimo priti do njega.« Vili, ki zdaj že približno dve leti živi v Šem-pasu pri Novi Gorici, v tem Času nadaljuje predvsem promocijo aktualne skladbe Na koncu raja. »Skladbi, ki je tako kot Tujec v noči naletela na več kot odličen odziv občinstva, se bo tam nekje konec leta pidru-žila še ena nova, primerna tistemu času, in zanjo bom verjetno tudi posnel videos-pot,« je dejal priljubljeni pevec, ki na slovenski glasbeni sceni niza uspešnice že zavidljivih 18 let. V zadnjem času sveže uspešnice kuje z novo ekipo, življenj e na Primorskem pa je prineslo tudi novo spremljevalno skupino. »To je skupina N'eks, mladi fantje, s katerimi se krasno ujamemo. Počnem to, kar sem si vedno želel,« je še dejal Vili. ki beleži številne energije in zabave polne koncerte po Sloveniji. Po veselem in smeha polnem druženju je tako odhitel na nastop v Slovensko Bistrico, Lidija in Sanja pa sta verjetno komaj čakali, da že ta dan na spletnem forumu Vilija Resnika opišeta še ostalim njegovim oboževalcem, ki torej tudi vedo, da Radio Celje in Novi tednik prisluhneta željam svojih poslušalcev in bralcev - in če se le da, jih tudi izpolnita.
MAJA GORJUP Foto: NATAŠA MÜLLER
Vili prisega na okus pice štirje letni časi.
je mislila več kot presenečena Sanja. »Toda to bi vedela, saj sem vseskozi na forumu na njegovi spletni strani ... pa Lidija bi mi tudi po-
»Super dan! Vili je zeln prijazen in že vsa leta isti. nič se nI spremenil,« je ob koncu srečanja dejala Sanja.
vedala.« Vse je bilo razkrito že čez neicaj trenutkov, ko smo vendarle prikorakali skupaj z Vilijem in povedah, da gresta v picerijo Lesjak v Novo vas. Medtem, ko je Sanja zaradi presenečenja še iskala besede, pa je Lidna pojasnila; »Sanja )e prav pred kratkim dopolnila 20 let, v Kopru pridno študira za vzgojiteljico in že zelo dolgo posluša oziroma obožuje Vilija Resnika. To navdušenje je verjetno malo prevzela tudi od mene, ki prav tako že vrsto let spremljam njegovo glasbeno kariero. Zatorej naj bo to moje darilo zanjo za minuli rojstni dan.«
Če vas morda zanima, kdaj ima ViU kakšen koncert zlasti na štajerskem koncu ali kaj več o kateri njegovih skiadb, le pocukajte za rokav ali Lidijo ali Sanjo. Kot nam je potrdil sam Vili, obe namreč budno spremljata njegovo glasbeno kariero in aktivno ter redno sodelujeta v izmenjavi mnenj na njegovem spletnem forumu. Na slednjem, denimo, tako zdaj že vedo, kakšno srečo sta imeli. Lep košček nedelje z Vilijem ... Med okušanjem pice jim tako še zdaleč ni zmanjkalo tem pogovora. Prečesali so aktualno Vilijevo glasbeno ustvarjanje, nastope, njegovo ljubezen do konj ter ob koncu predvsem za radijski del naše akcije še nekaj zapeli.
Takšen Jan bi veljalo še ponevlll.
Makro afera
Težko je biti razsoden v burnem obdobjuza slovenski šport, ko je zaradi pozitivnega dopinškega testa pred kritikami množic razpeta Jolanda Čep lak, nosilka olimpijske medalje in svetovna rekorderka. Ocene se gibljejo od najnižje do najvišje »amplitude«. Najdlje se je spustil dr. Andrej Stare, televizijski komentator (tudi axletike). V športnem časniku je Srdja-na Djordjeviča in dr. Ra-doja Miliča označil za mafijo, saj sta oskrbovala Jo-lando, Djordjevičevi varovanci pa naj bi bili »zadro-girani«. V odgovoru je Djor-djevič zapisal tudi, da se bo Stare moral zagovarjati na sodišču.
Medtem so novice potihnile, Joli se ne oglasi, mnogi so otožni, precej jih uživa in si želi Unča. V anketi na Sportalu 57 odstotkov sodelujoäh verjame, da je bila Joli dopingirana, 25 odstotkov jih v to dvomi, 17 odstotkov pa jih pravi, da to ne drži. Na Tour de Francu je zmagal španski kolesar Alberto Contador, bržkone »čist- kot solza», na svetovnem pokalu v Šang-haju pa je na drogu slavil Aljaž Pegan, telovadec, ki je zaradi jemanja efedrina pred šestimi leti prejel le opomin. Isto sredstvo je zaužil Celjan Davor Dura-kovič, v hokejskem dresu Olimpije, za kar je bil kaznovan s štirimesečno prepovedjo igranja. Za več ali manj nedolžno »pahanje trave« Matjaža Brumna ni bil kaznovan klub RK Pm-le. temveč med njegovim
štirimesečnim počitkom njegov novi delodajalec Celje Pivovarna Laško...
"Vsi papajo.« vam bo dejal skoraj vsakdo, ki je neposredno povezan z atletiko. a od nje nima več koristi. Prav zato se strinjam s Staretom. ko je poudaril: »-Vse, kijih dobijo na dopin-gu, bi bilo treba dosmrtno diskvalificirati, biisati njihove rezultate in vrniti bi morali i/es denar, ki so ga z atletiko zaslužili.« Jarmi-la Kratochvilova, Čehinja s fantastičnim svetovnim rekordom na 800 m (1:53,28), je danes ugledna trenerka, s še vedno »moškim« izgledom. Florence Griffith - Joyner. ki se ji bodo tekmice težko sploh približale na 100 m (10.49) in 200 m (21,34). pa je že pod rušo, kajti telo ni vzdržalo negativnih posledic določenih substanc. Kitajke, ki imajo svetovne rekorde na 1.500 m ter na tri in deset kilometrov, so kmalu poniknile. Vzhodno-nemške atletinje in plavalke so bile dostikrat kopije Kratochvilove. a najsijaj-nejša med njimi. Marita Koch s 47.60 na 400 m iz leta 1985. je bila postavna in celo prikupna ... Niso je ujeli. Ker tega tedanji viso-kokvalificirani medicinski štab ni dopustil. Se je Jo-landinemu zataknilo^ Ali pa je višina vsebnosti eri-tropoetina bila previsoka zaradi nepojasnjenega vzroka? Spet bi morali preiti na anketo. A vsi mi bi zgolj ugibali!
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
»Čudne stvari se dogajajoff
Takega mnenja je Helena Javornik, od leta 1999 članica AK Zreče, pred 41 leti rojena v Celju. Je devet kr a tna državna rekorderka, na progah od 2.000 m do maratona. Na 01 v Atenah je bila deseta v teku na 10 km, v Medulinu pa je pred petimi leti postala evropska prvakinja v krosu.
Trenutno se na SP v Osaki pripravlja v Švici.
Imeli ste zelo podoben primer, bili ste pozitivni na A-testu zaradi eritropoetina, a negativni pri B. Tudi zato drugače gledate na sporno stvar, ali ne?
Res je, kajti za razliko od športnikov, ki zdaj dajejo izjave glede Jolandinega primera, sem edina šla skozi trnovo pot, ki najbrž čaka tudi njo. Dokler Športniku krivda ni dokazana, je zame nedolžen. Krivda ji še ni popolnoma dokazana, zato je tudi ona zame nedolžna.
Kako je potekal vaš postopek?
Mene so takoj obvestili, da je bil nenapovedani test A izven tekmovanj pozitiven. Hkrati so me podučili, da imam štiri dni časa za pripravo pismenega zagovora. In da imam pravico zahtevati test B, Mnogi športniki priz-
Zak eritroi »hval dop
Eritropoetin je hormon, ki nastaja v ledvicah. Njegova funkcija je, da vpliva na kostni mozeg, kjer nastajajo eritrociti. Torej spodbuja nastajanje rdečih krvnih telesc, ki so posredno odgovorna za praios kisika po telesu. Zakaj se uporablja v medicini in zakaj. je tako hvaljen za krvni doping, je pojasni! predstojnik oddelka za ledvične bolezni in dializo v celjski bolnišnici Andrej Drozg, dr. med., specialist interne medicine.
»V medicini se eritropoetin uporablja za zdravljenje določenih slabokrvnosti, Največkrat ga nporabljamo za zdravljenje iedvičmh anemij pn bolmkih s končno odpovedjo ledvic, ki potrebujejozdrav-Ijenje z dializo; m pn-boini-kih, ta sicer še niso na diah-zi, a že unajo okvaro ledvic, v onkologiji pri zdravljenju rakavih bolezni, pri nedonošenčkih in za stimulacijo na-
stajanja eritrocitov pri bolnikih, ki se pripravljajo na ope-racijo in pred tem za okrevanje po njej shranijo svojo kri. To so glavne indikacije za uporabo.«
Kdo lahko sploh predpiše zdravilo eritropoetin?
Lahko ga predpišejo osebni zdravniki po priporočilu specialista, mi pa ga predpišemo samo bolnikom, ki imajo kronično ledvično bolezen. Bolnikom, ki še niso na diali-zi, ga predpišemo na recept, medtem ko bolniki, ki se zdravijo z dializo, zdravilo dobijo v bolnišnici.
Kako deluje eritropoetin kot dopii^?
Eritropoetin se je. res izkazal kot zelo pnmeren za obliko krvnega dopmga, saj je-relativno enostaven za uporabo v pmnerjavi s tran^uzqwi., kar so počeh prej. Določeno obdobje si športniki vbnzp-vajo le podkožno mjekajo, na ta način se spodbudi nastajanje eritrocitov, poveča se ma-
Deljena mnenj
Sledi jemanja nih poživil pri Jolandi Če-plak so v zadnjem tednu dodobra razburkale slovensko javnost. Na celjskih ulicah smo preverili, kaj menijo o
e^- vil najboljše slovenske atle-
ALEKSANDRA TRUPEJ
Helena Javornik
najo krivdo takoj, saj gredo stroški testa B sicer na njihov rovaš. Do prekinitve mo-jep suspenza so pretekli kar štirje meseci. Pri Jolandi je seveda še mnogo težje, saj je test B pozitiven. Mora biti trdna in pripravljena na maratonsko vojno. To ne bo tek na 800 metrov!
Kaj vas mod?
Običajno je, da Mednarodna atletska zveza, ko dobi izsledke testa A, takoj obvesti nacionalno zvezo in športnika. V Jolandinem primeru se to ni zgodilo, saj je bila suspendirana šele 25. julija. Čudne stvari se dogajajo. Ni vse v skladu s pravili.
DEAN ŠUSTER Foto: EDO BOGATAJ
Mitja Lakner, Celje: «Menim, da je šport danes vpet v to, doping je del vrhunskega športa. Za Jolando mi je žal, upam, da bo drugi test negativen. Zdi se mi, da je stvar predvidljiva - v profesionaliz-mu brez dodatnih pripomočkov pač ne gre.«
Edvard Kadič, Ljubljana:
«Človek se danes začne spraševati, kaj je vrhunski šport. Različni pripomočki, ki pripomorejo k večji storilnosti telesa, lahko postanejo del normalnega vrhunskega športa in preganjanje dopingov se bo slej ko prej zlilo z realnostjo vrhunskega športa. Odločitev vsakega športnika je, ali bo dolgoročno svoje telo uničeval ali ne.«
Alpos se bo še okrepil
sa hemoglobina in s tem zmožnost krvi za prenos kisika, kar je zelo dobrodošlo pri tako imenovanih vzdržljivostnih športih. Zato je bilo največ kršitev ugotovljenih ravno pri koiesarjih, atletih, smučarjih tekačih, nogometaših. Povsod, kjer so potrebne dolga vzdržljivost, hitrost, moč. Pri kratkih razdaljah in krajših naporih najbrž ni tohko zaželen.
Imajo podoben učinek tudi kakšna druga zdravila?
Kolikor sem zasledil, imajo lahko tudi določena druga zdravila podoben učinek. Na nastanek rdečih krvničk vkost-nem mozgu ne vpliva samo eri-tropoetin, ampak tudi rastni hormon, tako imenovani ana-bolni stereoidi oziroma hormoni, mogoče še ščitnični hor-•Wönii ärtipäk všS ü ttiso nekako našh poti v sfero dopinga. Govori se le o rastnem hormonu, stereoidi so znani, najbolj »koristen« pa je eritropoe-tin.
a o Joli
Mitja Konda, Celje : »Jo-lande ne smemo prehitro obtoževati, dokler ni vseh dokazov. A zdi se mi, da nekaj ni v redu, saj je dajala različne izjave glede A- in B-testiranja. Izjavila je, da o pozitivnosti testa ni vedela ničesar, prebral pa sem, da je morala opraviti tudi B-testiranje, ker je bila obveščena, da je bila na A-kontroli pozitivna. Ker si je letos dobro opomogla po poškodbah, bi bilo škoda, da bi kariero končala.«
Andrej Drozg
Kakšne so lahko posledice nepravilnega jemanja eritropoetina?
Zdravljenje z eritropoe-tinom ni nedolžno. Največja nevarnost fe, da pride do povečanih vrednosti hemoglobina v krvi, kar ima za posledico spremenjeno viskoznost krvi. Kri postane bolj gosta, zaradi Česar lahko pride do večjega ustvarjanja strdkov, zlasti v majhnih žilah. Opisovali so primere tromboz, torej nastajanja strdkov, in tudi različne oblike kapi. Določene smrti mladih športnikov, ki so se ukvarjali z vzdržljivostnimi športi, so povezali ravno z uporabo eritropoetina za dopinške namene. Zato smo pri bolnikih, ki jih zdravimo, pozorni na dvig hemoglobi-: na, da ne pride do povišanega krvnega tlaka in s tem večje nevarnosti za nastajanje tromboz, v zadnjem času pa ugotavljajo, da je zaradi eritropoetina več rakavih obolenj. Eritropoe-tin je namreč rastni faktor, kar lahko vpliva na hitrej-• šo rast določenih rakavih celic. Ko zdravimo z eri-tropoetinom, moramo imeti bolnika pod nadzorom, medtem ko športniki niso, zato lahko pride tudi do kakšnih tragičnih posledic.
ROZMARX PETEK
Potem ko so končno dobili novega trenerja Matjaža Čuješa, so v Košarkarskem klubu Alpos Šentjur istočasno podpisali pogodbe z dvema novima igralcema.
Srboljub Nedeljkovič in Primož Kobale sta nova člana Alposa, ki s še ni končal sestavljanja nove ekipe. V klubu se namreč zavedajo, da se morajo še dodatno okrepiti, če želijo ostati na pozicijah, ki so si jih izborili v zadnjih dveh sezonah. To je uvrščanje med najboljšo sedmerico ekip v Sloveniji oziroma stalna prisotnost v ligi za prvaka. Zaradi tega se zdaj Sentjurčani intenzivno pogovarjajo z nekdanjim reprezentančnim branilcem Ervi-nom Dragšičem, zelo verjetna je tudi vrnitev centra Davorina Škornika, ki je v Šentjurju in bo najbrž znova oblekel dres svojega matičnega kluba. »Prezgodaj je še govoriti o novih okrepitvah, a je res, da se pogovarjamo s kar nekaj igralci, tako iz Slovenije kot tujine. Zaradi tega bodo prvi teden priprav na preizkušnji nekateri igralci, ki se nam zdijo zanimivi,« je povedal novi strateg Alposa Matjaž Čuješ, s katerim bomo daljši intervju objavili v naslednji številki. Dodajmo še, da se bodo priprave Šentjurčanov začele 6. avgusta, prva dva tedna bo ekipa trenirala v Šentjurju, nato bo odpotovala na skupne priprave, pri čemer kraj še ni določen.
Srboljub Nedeljkovič bo pri Alposu skušal nadomestiti odhod Mateja Krušiča.
Težave se nadaljujejo
Medtem ko se slovenski klubi že pripravljajo na start priprav (večina bo začela drugi teden v avgustu) in krepijo svoje vrste, je slovenska reprezentanca na Kitajskem. Po treh dnevih treniranja v Zre-čah so namreč izbranci Aleša Pipana odšli na turnir na Kitajsko, kamor jih je v cilju popularizacije tega športa pred olimpijskimi igrami povabila Fiba. Naša selekcija, ki odhaja v začetku septembra na evropsko prvenstvo v Španijo, je po dogovoru odpotovala brez štirih nosilcev, Raše Nesteroviča, Matjaža Smodiša, Jake Lakoviča in Erazma Lorbka, ki se pripravljajo po svojem programu, tik pred odhodom pa je ostala še brez Željka Zagor-ca, ki je po treh treningih odpovedal sodelovanje v reprezentanci Slovenije. Dejal je, da zaradi podpisa pogodbe z novim klubom. Tako se samo nadaljuje serija odpovedi, ki jih je sprejemal Pipan z osrednjo zvezo. Za nameček se je na Kitajskem že poškodoval tudi Uroš Slokar, pomemben člen naše selekcije, za katerega lahko upamo, da poškodba le ni težje narave. Slovenija je sprva ugnala ameriško selekcijo NBDL AU star s 94:86, nato pa še reprezentanco Kitajske z 80:76. Na prvi tekmi je Kozjanec Sandi Čebular dosegel 5 in na drugi 9 točk.
JANEZ TERBOVC
Kraglju peto mesto
Motokrosist celjskega Avto moto društva Fe-roda Sašo Kragelj je na deseti dirki sezone za svetovno prvenstvo v razredu MX3, ki je bila v Bolgariji, osvojil odlično peto mesto in novih 34 točk.
V skupnem seštevku je napredoval na osmo mesto. Zmagovalec dirke je bil Francoz Yves Demaria pred Belgijcem Svenom Breugelmansom in Čehom Martinom Žeravo. Naslednja dirka bo 12. avgusta na njegovi domači progi v Orehovi vasi, kjer je pred dvema sezonama z drugim mestom prvič stopil na stopničke na dirkah razreda MX3 za SP V razredu do 85 ccm se je za točke evropskega prvenstva potegoval njegov klubski kolega Aljoša Molnar. V prvi vožnji je bil 15., v drugi mu je kazalo še bolje, saj je bil že 14., nato pa je grdo padel in nazadoval na 25. mesto. Skupno je bil 19.
OŠ
14
■■•'I: mM
Pičniku ia uspal iviogol m gastovaniu pri Intirbtocku.
Sporni gol tekmeca, hud padec v 2. polčasu
Celjani so v Šiški proti Interb-locku povedli z golom Nejca Peč-nika že v osmi minuü. Sebastjan Gobec je bil začetnik akcije na sredini i^išča, žogo mu |e malce iz-bil Salkič, odločno pa jo je z levico pričakal desničar Nejc Pečnik.
Projektil je z oddaljenosti kakšnih 23 m letel v levi zgornji kol domačih vrat, Janez Strajnar je žogo še odbil, a le v vratnico in končala je v mreži. »No, moja leva noga ni slaba. Ni pomembno, da sem edini strelec za celjsko moštvo doslej, temveč da osvajamo točke. Sicer pa bi drugi naš zadetek proti Primorju pripisal Da-riju Biščanu, saj je bil njegov pred-ložek odličen, ^dovoljen sem s točko, predvsem zaradi naše igre v drugem polčasu, ko nismo bili «pravi«. Po mojem mnenju domačini sploh niso dosegli zadetka. A sodnik se mora odločiti v hipu. Škoda, dve zmagi v dveh krogih bi za nas pomenili fantastičen začetek prvenstva. Če bomo zmagovali doma in na gostovanjih igrali neodločeno, so nam vodilna mesta seveda zagotovljena- Pred tekmo z Nafto sem velik optimist!« je dejal na igrišču agresivni Pečnik, ki se je edini doslej vpisal v Hsto strelcev za MIK CM Celje.
Čudno izenačenje
Domen Beršnjak - deloval je nezadovoljno, zdelo seje da zaradi slabega sodelovanja z nekaterimi soigralci - je v 26. minuti odlično porinil žogo v prazen prostor Dejanu Rusiču, ki pa je bil prepočasen za obrambo gostiteljev Nevarno je še zapretil Sebastjan Gobec z dobrih 20 m. Potem so na štadion prišli Celjski grofle, a njihovi ljubljenci so začeli popuščati. Aleksander Šeliga je zaustavil strel Salkiča, sledil pa je kot. Dvoboj najnižjih nogometa-
šev je dobil Ermin Rakovič, ki je preskočil Miroslava Raduloviča,
žo^ se je odbila od vratnice mimo Šelige do Gobca, ki je stal na golo vi črti. Odbil je žogo z desno nadlaht-jo, sodniki pa so presodili, da je bila s celotnim obsegom preko črte. «Želeli smo ostati neporaženi. Njihov zadetek je zelo sporen. Žoga ni bila v celotnem obsegu preko golo-ve črte!« trdi Gobec.
V soboto za ohranitev položaja
v drugem delu so Celjani močno popustili, kar je zaskrbljujoče. Tudi za trenerja Pavla Pinnlja: »Predvsem smo videli taktičen boj na sredini igrišča. Bolje smo igrali v prvem polčasu. Rezultat je glede na prikazano realen. Nisem dobro vi-
MED GOLI
Izidi 2. kroga 1. SL; Interblock - MIK CM Celje 1:1 (Rakovič 42.; Pečnik 8.), Nafta - Uvar 3:1, Maribor - Gorica 2:1, Domžale - Koper 0:0, Primorje - Drava 2:1.
Turnir poldrugi iciiometer nad morjem
Na mednarodnem turnirju v Zrečah in na Rogli za nogometaše stare 14 let je domači Simer Šampion v svoji skupim zasedel tretje mesto.
Premagal je Domžale s 3:0, igral neodločeno z Žilino 1:1 in izgubil z Gorico z 1:0. Celjani so v boju za skupno peto mesto ugnali moštvo kranjskega Triglava z 1:0. Namerno so zaigrali - pa čeprav so bili gostitelji - v močnejši skupini, da bi pridobili čimveč izkušenj, čemur so takšni turnirji pravzaprav namenjeni.
DŠ
Dvakrat usodna Čaicifetadzejeva
Katarina Srebotnik je na teniškem turnirju v ameriškem Stan-fordu izgubila v četrtfinalu s kasnejšo zmagovalko.
Sedma nosilka je morala priznati premoč prvopostavljeni Ani Čakvetadze. Rusinja je za napredovanje potrebovala skoraj dve uri, saj je Srebotnikova prvi niz dobila s 6:4, nato pa je bila Cakve-tadzejeva dvakrat boljša s 6:2. Srebotnikova pa se je skupaj z japonsko partnerko v igri dvojic Ai Sugijamo uvrstila v polfinale. Za prvopostavljeno dvojico je bila usodna belorusko-ruska naveza Viktorija Azarenka/Ana Čakvetadze, ki je slavila s 6:4, 5:7 in 10:7. Na tem dvoboju so prireditelji zaradi Basovne stiske uveljavili pravilo skrajšanega tretjega, odločilnega niza, prvi pa sta deset točk osvojili tekmici.
DŠ
Tanica zaustavil močan tok
Celjskemu ultramaratoncu Jožetu Tanku ni uspelo preplavati razdalje od Lignana do Pirana oziroma do Kopra (cca 60 km).
Po šestih urah plavanja je skupaj s spremljevalci, ko je bilo za njim dobrih deset kilometrov, ugotovil, da bi ob hitrosti, ki mu jo je dopuščal močan protitok, cilj dosegel šele čez 25 ali celo 30 ur. Po dveh urah čakanja na odprtem morju na morebitno spremembo vremenskih razmer, se je protitoku pridružil še močan veter z juga. »Prikradla se nam je napaka. Nismo bili opozorjeni na polno luno oziroma plimovanje, ki je bilo usodno. Na to traso se ne bom več podal, ker mi očitno ni usojena,« je pripoved strnil Jože Tanko.
DŠ
zadetka vŠiiki, obenem pa meni. da ga sploh ni bilo,
del, kaj se je dogajalo pri izenačenju. Šeliga mi je ob odmoru rekel, da žoga še ni bila preko Črte. Najbrž tudi on ni mogel tega popolnoma točno oceniti,« Sodniške odločitve gredo na roko Interblocku, to je povsem očitno po dveh krogih. V uvodnem mu je büa brez oklevanja dosojena enajstmetrovka, Zemljič pa je brez pravega razloga dobil še rdeä karton. Tudi tokrat ni bilo posvetovanja med glavnim in stranskim sodnikom. Televizijske kamere niso ne potrdile ne ovrgle odločitve arbitrov.
Vseh šest točk ima le Maribor, Celjani si s štirimi delijo drugo mesto in bodo v soboto gostili lendavsko Nafto-
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Po prvem dnevu državnega prvenstva v Novi Gorici, ki je bil za aUete in atletinje celjskega Kladivarja skromen, ko je Svit Pintar v skoku s palico osvojil bronasto medaljo, so v nedeljo močno popravili vtis.
Čeprav je manjkala suspendirana Jolanda Čeplak, ki bi zagotovila medalji na 800 m in v daljši štafeti, pa so Celjanke vseeno osvojile medalje prav v teh disciplinah. Zlata je bila ženska štafeta 4 x 400 metrov, v postavi Tina Jurčak, Urška Klemen, Tanja Pristovnik in Danijela Džumič, prva tudi Špela Hus v suvanju krogle, druga in tretja na 800 metrov Danijela Džumič in Urška Klemen, tretja v metu kopja Živa Klarer Rebec, kjer je slavila Martina Ratej iz AK Šentjur, Boštjan Buč iz AK Velenje pa v teku na 3.000 metrov z zaprekami.
DŠ

Fpoifiüv
n^lci s kamni icaiili^ad (^ljanif
v avtokampu v Pirovcu pri Šibeniku s kamni napadli mlada Celjana - Zaradi ljubosumja ali narodnosti?
Hrvaški Jutamji list se je na široko razpisal o napadu na mlada Slovenca, ki so ju naklestili hrvaški pobalini, in to tako želo, da sta trenutno vbolnišnid v Šibeniku. Pret^ naj bi bil v noči na soboto, pri čemer celjske policijske uprave zaenkrat hrvaški policijski kolegi še niso obvestili, da preiskujejo napad na fanta z našega območja, kar je ponavadi praksa v takšnih primerih.
Napad naj bi se zgodil v ograjenem prostoru avtokampa Lolič v Pirovcu, piše hrvaški Jutamji list, nekaj minut po polnoči, ko se je mladina pogovarjala in zabavala. Pojavilo naj bi se več mlajših moških, ki naj bi se najprej lotili Igorja Dukariča, starega 18 let. Fanta naj bi začeli pretepati z bejzbolskimi palicami, in ko je padel na tla, naj bi ga začeli še brcati. Poleg Igorja je bil v kampu tudi Blaž Srebotnjak, ki naj bi bil Igorjevih let In naj bi poskušal pomagati še nekemu mlajšemu fantu in ga tako rešil pred udarci pobesnele skupine, nakar naj bi mu nekdo v glavo vrgel kamen. Zatem naj bi padel v nezavest.
Kot piše Jutamji list, naj bi na kraj pretepa pritekel tudi Igorjev oče, ki je slišal vpitje. Ko so ga pobesneli napadalci opazili, so pobegnili. Igorja in Blaža so odpeljali v šibeniško bolnišnico, kjer se zdravita zaradi hudih telesnih poškodb, piše Jutranji list.
IgorDukaričzočetom m
Blaž Srebotnjak v bolnišnici
Da se pripravlja napad na mlade Slovence, naj bi bilo čutiti že dan prej, ko naj bi skupina mladih domačinov verbalno grozila Slovencem, pri čemer naj bi natrosili veliko žaljivk tudi na podlagi narodnosti. Kamni naj bi leteti tudi na neko nemško kamp hišico, sicer pa naj bi očividci v napadalcih prepoznali domače fante, torej fante iz Pirovca. Zakaj je do pretepa prišlo, še ni jasno, hrvaški novinarski kolegi so uspeli izbrskati le podatek, da je možno, •da so fantje napadli Slovence zaradi deklet, saj jim ni bilo všeč, kako se naši fantje sukajo okoli domaänk. Zaradi ljubosumja naj bi jim grozili celo s smrtjo.
Poklicali smo tudi na šibeniško-kninsko policijsko upravo in govorili z Ivico Kostani-čem s tamkajšnjega kriminalističnega oddelka, a je v svojih izjavah izredno previden: »Preiskave še nismo končali. Trenutno preiskujemo napad na mlajša Slovenca in enega državljana Hrvaške.« Na naše vprašanje, ali so morebiti prijeli pobesnele mladeniče, Id jih obsoja tudi hrvaški Jutamji list, češ da so napadli fante, ki jih niso izzivali in zbadali, pa je odgovoril nerazumljivo, češ da ne more zaenkrat povedali nič, saj preiskava še ni končana.
SŠol
Foto: ANTE BARANIČ/Jutamji list
Prijeli stara mamiiarsica znanca policije...
... s 300 grami kokaina v avtomobilu - Zaradi drog sta bila že večkrat obsojena
Minulo sredo so policisti na našem območju prijeli moška, pri katerih so zasegli večjo količino kokaina. Gre za dvojico, ki je policiji zaradi prekupčevanja z mamili že dobro znana, obeta pa se jima nova ovadba in grožnja z zaporom od enega do deset let...
Na dvojico so minulo sredo zvečer naleteli policisti specializirane enote za nadzor državne meje. Ti so opravljali kontrolo prometa na avtocesti med Ljubljano in Celjem. Pred odcepom za Žalec, so ustavili golfa s celjsko registracijo, voznik pa naj bi storil več cestno prometnih prekrškov, saj je vozil s prekoračeno hitrostjo in nepravilno prehiteval. Kot so sporočili s celjske policije, gre za 25-letnega Hrvata, stanujočega v Celju, in 25-letnega državljana Bosne in Hercegovine, ki prav tako stanuje v Celju. V avtomobilu naj bi imela kar 300 gramov kokaina. Za takšno kohčino mamil bi na našem trgu dobila najmanj 7 tisoč evrov, če bi drogo prodajala na drobno, pa bi zanjo lahko iztržila med 21 in 30 tisoč evrov. Enkratni odmerki po 1 gram se na ulici namreč prodajajo po ceni 70 do 100 evrov, navajajo na policiji, kjer dodajajo, da sta bila oba moška v preteklosti že večkrat obsojena zaradi premoženjskih kaznivih dejanj. V petek ju je zaslišal tudi preiskovalni sodnik in zanju odredil pripor. Za omenjeno dejanje je zagrožena zaporna kazen od enega do deset let.
SŠol
_«
►,113 i
v smrt na tirih «
v noči na ponedeljek se'je pri poM- S skem mostu v Celju zgodila tragična ne-sreča, Nekaj minut pred drugo uro je g tovorni vlak, ki je vozil iz Laškega proti k Celju, povozil mlajšega moškega. Ta naj ® bi hodil po tirih proti vlaku. Vlakovodja S je mo|kega opazil in ga opozarjal z zvoč- « nimi signali ter zaviral, vendar mu trče- S nja ni uspelo preprečiti. Mlajši moški, £ katerega identiteta še ni ugotovljena, je JC umrl na kraju nesreče. Gre za moškega, starega okoli 25 let, s srednje dolgimi, nekoliko skodranimi temno rjavimi lasmi. V času nesreče je bil oblečen v belo majico s kratkimi rokavi z napisom Puma ter v temno modre športne hlače, obute pa je imel športne copate. Če bi omenjenega kdor koli poznal, naj pokliče na 113. Zadnja tako tragična železniška nesreča se je zgodila v času prireditve Pivo in cvetje v Laškem, ko je vlak trčil v mladeniča.
Trčili mladi voznici
V hudi prometrti nesreči, ki se je zgodila v petek izven Žalca, se je hudo poškodovalo 17-letno dekle, kar štiri osebe pa so bile lažje poškodovane. 20-letna voznica osebnega avtomobila je vozila proti Šempetru, v križišču za Žalec pa je pri zavijanju levo zaprla pot osebnemu VOZÜU, ki ga je v smeri proti Celju vozila 22-letna voznica. Ta je trčila v desni bok vozila 20-letnice, in to tako, da je le-ta trčila še v tovorno vozilo, s katerim je iz smeri Žalca proti križišču pripeljal 57-letni voznik. V nesreči se je huje poškodovala 17-letna sopotnica v vozilu 20-letnice, lažje pa sta se poškodovali obe voznici ter sopotnici v vozilih. Voznik tovornega vozila v nesreči ni bil poškodovan.
Pretesno prehiteval in pobegnil
Policisti še vedno iščejo neznanega voznika osebnega avtomobila sive ali srebrne barve, ki je v petek ob 19.15 v Prijateljevi ulici v Celju v levem nepreglednem ovinku pretesno prehiteval motorista.- Do trčenja sicer ni prišlo, a se je motorist vozniku poskušal umakniti, pri čemer je padel in se lažje poškodoval. Voznik osebnega avtomobila je s kraja odpeljal, ne da bi motoristu nudil pomoč. Zaradi razjasnitve okoliščin policija prosi morebitne očividce, da pokličejo na 113.
Rezali bale in kradli denar
Ne glede na vročino konec minulega tedna vlomilci in tatovi niso niti malo počivali. Že v noči na petek je neznanec vlomil v tovorno vozilo v Aškerčevi ulici v Celju in odnesel gradbeno orodje, v spodnjih Jazbinah pa so vlomilci prišli v eno od stanovanjskih hiš in odnesli motorno žago. Premetenec v Škofji vasi se je spravil na tovorno vozilo, iz katerega je iztočil okoli 400 litrov nafte! Žejen pa je bil tat, ki je v noči na petek prišel v počitniško hišo v Podkraju in odnesel več različnih pijač, medtem ko vlomilca v Slatini pri Dobju pijača ni prav nič zanimala, dišala mu je le gotovina. V soboto so na Goirtilskem vlomili v gostinski Jokal, kjer pogrešajo cigarete in denar, isti dan pa so nepridipravi z BMW-ja v Skaletovi ulici v Celju demontirali aluminijasta platišča s pnevmatikami, verjetno iz hudobije pa se je nekdo spravil na bale na travniku v okolici Franko-lovega. Prerezal je namreč plastične omote na kar 16 travnih balah. Skupno so vsi vlomilci in tatovi v minulih dneh storili za več kot 21 tisoč evrov škode, največ škode pa je utrpel lastnik prej omenjene stanovanjske hiše v Slatini. Temu je namreč vlomilec odnesel kar 18 tisoč evrov gotovine!
16
KULTURA
NWITIIIIK
PisglievaiilicajevCcljunalaii.
Od
Preglja do Prijatelja
v današnji rubriki pojasnjujemo poimenovanje Pregljeve ulice, ki je v Celju na Lavi. Poimenovali so jo po pisatelju, dramatiku in pesniku Ivanu Preglju, ki se je rodil v današnjem Mostu na Soči 27. oktobra 1883.
Ivan Pregelj se je rodil v Sv. Luciji na Mostu (danes Most na Soči) v krojaški družini. Oče Mohor in mama Marija sta zelo kmalu umrla, zato je dečka vzgajala stara mati, posebno pa domači župnik Jožef Fabijan, ki mu je omogočil nadaljnje šolanje in mu bil vse do smrti kot oče. Po končani ljudski šoli v domačem kraju (1894) in gimnaziji v Gorici (1904) je Pregelj vstopil v tamkajšnje semenišče, ki pa ga je že po treh mesecih zapustil. Sprva se je preživljal kot pisar pri advokatu Franku v Gorici, jeseni 1904 pa je s Fabijanovo pomočjo odšel na Dunaj študirat slavistiko in germanistiko. Po uspešno zaključenem študiju (1908) je kot profesor služboval na več gimnazijah, V šolskem letu 1909/ lOjeslužbovalvGorici, 1910/ 11 vPazinuinvšolskem letu 1911/12 v Idriji. Leta 1912 se je preselil v Kranj, kjer je na tamkajšnji gimnaziji poučeval do leta 1924, nato pa odšel na klasično gimnazijo v Ljubljano, kjer je ostal do leta 1938. V tem obdobju ga je namreč zadela kap in Pregelj je bil večino časa na zdravljenju oz. na dopustu, Leta 1946 je bil upokojen. Zaradi bolezni, ohromela mu je desnica, je moral opustiti tudi slovstveno delo.
Kratko zgodbo o Ivanu Preglju je za objavo pripravil mag. Branko Goropev-šek.
Pregelj sodi med osrednje slovenske literarne osebnosti prve polovice 20. stoletja. Njegovo poznavanje slovenske in svetovne književnosti, predvsem o literarni teoriji, zgodovini, narodopisju in jezikih je bilo izjemno, 5 poe-
f^nkom
56 imenuje
zijo in prozo ter dramskimi besedili se je začel ukvarjati že kot dijak. Sprva je objavljal v Zori, kjer je bil tudi urednik, nato v Domu in svetu, kjer so izhajala skoraj vsa njegova takratna dela. Svoja dela je največkrat podpisoval s psevdonimi Ivo Zoran, I. Mo-horov, P Pertič ,..
Njegovo obsežno pripovedništvo lahko razdelimo v dva sklopa. V prvem je zaznati večerniške povesti, kjer je opazen krščanski idealizem, ki mu je podlaga katoliška vzgojnost. Večino jih je objavU v Zori in Koledarju Mohorjeve družbe, na primer Blagovestnika (1908) in Kranjski apostol (1913), samostojno pa je izšla povest Mlada Breda (1913). V prvi pripovedni sklop sodijo šepo-vesti Peter Pavel Glavar, lanš-perški gospod (1922), Zgodbe zdravnika Muznika (1923), Božji mejniki
(1926),	Peter Markovič, strah ljubljanskih šolarjev (1929) in Umreü nočejo (1930). V slednji je obdelal koroško manjšinsko poUtiko, v ostalih pa pretežno z viri dokumentirano zgodovinsko snov. Drugi sklop Pregljevih del predstavljajo zgodovinski romani in novele. Ta besedila, pretežno še vedno temelječa na katoliških idejah, pomenijo največji dosežek Ivana Preglja, s katerimi je zelo obogatil slovensko literaturo. Mednje sodijo tako kolektivni roman Tlačani (1915-16), kot Tolminci
(1927),	v katerem je opisoval tolminski upor. S tolminskim uporom je povezana tudi novela Matkova Tina.
Prav gotovo pa je najboljši Pregljev roman Plebanus Joannes (1920), v katerem je orisal ekspresionistični portret katoliškega duhovnika.
Ta je želel v nekem prelomnem zgodovinskem času preseči razpetost med telesom in duhom, spolnostjo in as-kezo ter med podrejenostjo oblasti in individualnosti. Uspešna vpetost zgodovinskih dejstev v pripoved je Preglju uspela tudi v novelah Gospoda Matije zadnji gost (1921), Rutharius christianus ^921), Runje (1922) in Sin pogubljenja (1925). Stalnica Pregljeve proze je bila tudi razdvojenost duhovnikov, kar je dobro opisal v romanu Bo-govec Jernej (1923).
Bil je tudi izjemen dramatik. Trivialna igra Ribičeva hči (1913) in operni libreto Kamposteljski romarji (1925) nista dosegla toliko uspeha kot ekspresionistič-no usmerjena dela Berači (1917), Katastrofa (1917), svetopisemska tragedija Aza-zel (1921) in tragikomedija Salve vigro Catharina ali Ljubljanski študentje (1928).
Vseskozi je pisal tudi kritike novih slovenskih knjig in poročila o novostih na literarnem področju v Evropi in svetu. Te je objavljal pretežno v revijah Dom in svet, Čas, Mentor in Mladost. Leta 1936 je izdal tudi Osnovne črte iz književne teorije.
Po koncu 2, svetovne vojne je nova oblast Preglju zmanjšala literarno vrednost. Obdala ga je celo z molkom. Po letu 1960, ko so ideološke sflpne začele popuščati, se je zanimanje za Pre^ja kot pisca spet začelo krepiti. Pregelj danes velja za enega najpomembnejših slovenskih pripovednikov. Umrl je v Ljubljani, 30, januarja 1960.
Prihodnji torek bomo pojasnili poimenovanje Prijateljeve ulica, ki je na Hudi-nji v Celju.
Foto: BS
Noč, ko je mesto pelo
Skupina Jararaj^ trtkovem koncei Vodi
«nače-I pred
Celjane na noge. Izjemen koncert in vrhunski glasbeniki so na prizorišče privabili veliko množico, ki je dobesedno dihala z glasbeniki in z njimi tudi prepevala.
Jararaja z vodjo Janezom Dovčem je izpolnila vsa pri-
čakovanja. Izhajala je iz slovenskih ljudskih napevov in potem z ubranimi vokali, s klarinetom, z vioUno. s kontrabasom in harmoniko, v drugem delu pa še z bobni in s kitaro, razvijala glasbene motive v višave, vrhimce, občasno tudi ^otesko. Odziv občinstva je bil neverjeten - pelo jeZelenegaJurija, Pegasto dekle, Podmoskovske večere,
Vsi so venci vejli in se na smrt zabavalo ob »dinarski« izvedbi Džurdžev dana. Jararaja je občinstvu vrgla veliko vab in ob tem ponudila še veliko dobre glasbe.
Podobnih koncertov, kot ga je Celjanom pripravil Klub študentov občine Celje, ki v celoti izpolnijo z glasbo do vrelišča, si še želimo.
BRST, foto: AŠ
Na koncertu se je trlo občinstva.
Arije ob stolpu
Današnji večer bo ob 20. uri k Vodnem stolpu privabil predvsem ljubitelje opernih arij in samospevov. Izvedli jih bodo mladi solo-pevci iz Slovenije in s Hrvaške, ki so se med 22. in 30. julijem udeležili mojstrskega tečaja profesorice Vlatke Orašnič.
Tečaj so pripravili Društvo ljubiteljev umetnosti Celje ter glasbeni šoli iz Šentjurja in Nazarij. Na mojstrski seminar se je prijavilo deset
perspektivnih mladih pevcev oziroma že uveljavljenih solistov mlajše generacij e, s Hrvaške in iz Slovenije, ki so bili izbrani na aprilski avdiciji. Sopranistka mednarodnega slovesa, prof, Vlatka Or-šanič, je prvakinja Opere SNG Ljubljana in izredna profesorica solopetja na Akademiji za glasbo v Zagrebu ter Akademiji za glasbo v Ljubljani. Nastopila je na mnogih velikih evropskih opernih in koncertnih odrih. Na koncer-
tih se bodo z arijami, dueti ter ansambli iz Bachovega Magnifikata, oper Mozarta, Donizzetija, Rossinija, Puc-dnija ter s samospevi Straussa predstavili: so_pranistke Martina Burger, Zeljka Predoje-vič, Marija Buzdovačič, Mia Domačina, Zrinka Posavec, Petra Turk, mezzosopranist-ka Barbara Sorč, tenorist Stje-pan Franetovič, celjski bari-tonist Boštjan Korošec in basist Marko Mimica.
BS
Mehiški ritmi osvojili Celjane
Obiskovalci, ki so v četrtek na celjskem Starem gradu (v okviru 3. Veronikinega večera) prisluhnili koncertu najuspešnejše hrvaške mariaCi skupine Los Caballeros, so na trenutke zagotovo pomislili, da so se znašli sredi prave mehiške fieste. Zvoki violin, kitar, trobent in kastanjet so poslušalce zazibali v ritmu mariačija.
V prvem delu koncerta so ploskali tradicionalnim skladbam mariačija, v drugem delu pa po zagrebški »Mehičani« igrali popu-larnejše skladbe, kot so Guantanamera, La Bamba, Cuciurucucu Paloma in Besame Muc-
ho. Sicer je bil četrtkov repertoar z njihove zadnje zgoščenke, ki so jo konec lanskega leta posneli na koncertu v veliki dvorani Va-troslava Lisinskega.
Četrtkov koncert na Starem gradu je bU prvi javni nastop zasedbe Los Caballeros v Celju, Skupina dvanajstih glasbenikov (vCelje jih je prišlo deset) sicer nastopa po celem svetu, v Mehiki so imeli že več kot štirideset koncertov, septembra pa jih čaka nastop na evropskem festivalu mehiške glasbe v Špa-nljl.
BA, foto: SHERPA
Skupini Los CaballBitis iz Zagnba |e
•i'-llll
iimSVETI
17
Zavarovanje v tujini
Med bivanjem v tujini laliko v času počitnikova-nja, dela ali študija uveljavljamo pravice do zdravstve-
Ce odhajate v tu'jino na zasebno potovanje, strokovno izpopolnjevanje, študij aii delo, lahko uveljavljajo zdravstvene storitve z evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja neposredno pri zdravnikih oziroma v zdravstvenih
ustanovah, ki so del javne zdravstvene mreže. Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja velja v državah članicah Evropske unije, v državah Evropskega gospodarskega prostora (EGP) - Islandija, Liechtenstein in Norveška - ter v Švici. V ostalih državah (BiH, Srbija, Črna gora, ZDA ...] je treba zdravstvene storitve plačati, nato pa lahko zaprosite za povračilo
stroškov na pristojni območni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), Za te države ZZZS priporoča komercialno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini pri zavarovalnicah, ki ponujajo takšna zavarovanja. To zavarovanje kri-je stroške nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči v tujini brez neposrednega plačevanja storitev tu-
laJiko I inter-
di pri zasebnih zdravnikih in zdravstvenih ustanovah ter nudi tudi druge praktične storitve, kot so organizacija in plačilo prevozov obolelega, poškodovanega ali umrlega zavarovanca v bolnišnico in domovino, plačdo stroškov odvetniških storitev in druge oblike pomoči.
Evropsko kartic C brezplačno naročite netu ali neposredno na pristojnih območnih enotah oziroma izpostavah ZZZS-ja vsaj štiri delovne dni pred odhodom v tujino. V izjemnih primerih lahko namesto evropske kartice pridobite certifikat. Certifikat je listina, ki je le začasno nadomestilo za evropsko kartico. Izdaja se le v nujnih primerih, kot je nepričakovani takojšni odhod v tujino aliizguba oziroma kraja evropske kartice in podobno. Certifikat izdajo zavarovani osebi na območni enoti ali izpostavi ZZZS-ja.
V državah članicah EU-ja, EGP-ja in Švici obseg in vrsto zdravstvenih storitev opredeli zdravnik, ki sprejme osebo na zdravljenje, pri čemer je ključnega pomena opredelitev pričakovane dolžine bivanja v tujini. Na HrvaŠkem in v Makedoniji
osebe
; do
Dopust bo precej bolj brezskrben, če boste prej poskrbeli ze zdravstveno zavaroval
nujne medicinske pomoči po predpisih posamezne države, v ostalih državah (BiH, Srbija, Črna gora. ZDA...) pa do nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči po slovenskih predpisih.
AT
Dober tek!
Vam zmanjkuje zamisli, kaj skuhati? Nekaj receptov so nam pripravili na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje.
Svinjske zarebrnice s
čebii
Dmako
Sestavine: 2 svinjski zarc-brnici (nemastni), 2 večji če-buU, sol, poper, lovorjev list, ingver, 1 žlica sekljanega pe-teršilja, 2 dl jušne osnove, 1 žlica gorčice, 1 žUca olja
Postopek: zarebmici ope-remo in obrišemo s papirjem. Z obeh strani ju zlato rjavo opečemo in preložimo v drugo posodo. V ponvi na soku, ki je ostal od pečenja, prepražimo sekljano čebulo, dodamo ingver in lovoijevlist ler zalijemo z jušno osnovo. Dodamo zarebmici in duši-mo 15 minut, solimo in začinimo. Ponudimo s solato.
Belušna zelena z lešniki
Sestavine za 6 oseb: 12
stebel stebelne zelene, 300 g nemastne skute (z 10 odstotki mlečne maščobe], 10 g zelenjavnega posipa, sol z dodatki začimb, poper, 80 g lešnikov in zeliščni šopek
Postopek: zeleno očistimo in narežemo na približ-
no 10 centimetrov velike kose. Na zunanji strani stebla jih malo obrežemo, tako da bodo ladjice lahko stale na krožniku. V skledi zdrobimo skuto in vanjo vmešamo zelenjavni posip in sesekljana zelišča. Dobro premešamo, tako da dobimo kremo. Lešnike sesekljamo ali na grobo zmeljemo in vmeša-
mo v kremo. S kremo napolnimo slaščičarsko vrečko, ki ima na koncu model zvezde in nabrizgamo kremo v ladjice zelene. Polnjene ladjice ponudimo kot začetno jed.
Riž z zelišči
Sestavine: 12 dag riža, 6 dl vode, 2 žlici sekljane-
ga peteršilja in 2 žlici s€ kljanega drobnjaka, 2 žli ci sekljanega kopi per, ščepec žafr kalčkov
Postopek: riž skuhamo. V pokriti posodi ga pustimo, d£ se napne. Vročemu primešamo peteršilj, drobnjak, sol poper in žafran. Potresemc ga s koprom in kalčki,
ol, po-, pest

ROŽICE IN ČAJČKI
Očistimo se z izopom
čeprav ožepka oz. izopa (Hyssopas officinalis) pri nas še danes ne poznamo, kot bi se spodobilo, so ga močno čislali že v svetopisemskih časih. Kralj David je molil k Bogu, naj ga očisti z izopom, da bo bolj bel kot sneg. Ožepek čisti kri, odpravlja sluz, pospešuje prebavo in žene na vodo.
Velik ugled je užival že v antiki. Uporabljali so ga zlasti pri religioznih očiščevalnih obredih. Hebrejci so ga imenovali sveto zelišče. V Evropo je prišel v 10. stoletju z benediktinci, ki so z njim zdravili. Prav pa jim je pn-šel tudi za odišavljanje njihovih slovitih likerjev. Ižop, ožepec, ožep, milo duh, bla-goduh, velenduh, sipan... rase divje po skalnih puščah m gručastih krajih Sredozemlja. Gojimo ga tudi na vrtovih ali blizu čebelnjakov, sai je odlična paša za čebele. Zdravüna je cela zel s cvetovi vred, ki jo nabiramo v času cvetenja, ko vsebuje največ eteričnega olja. Ta čas je prav zdaj, od junija do avgusta.
Rastlino porežemo kakšnih 10 centimetrov nad tlemi in cvetoče vejice skrbno posušimo. Čaj iz ožepka pripravimo kot poparek: žličko do dve posušene zeh prelijemo s skodelico vrele vode, pustimo pokrito stati 10 minut in odcedtmo. Pijemo po požirkih do 3 skodelice ne prevročega čaja na dan. Zanj se odločimo v primeru, da imamo težave s prebavo, nas muči kašelj ali žefimo spodbuditi izločanje vode iz telesa. Ožepkov čaj odpravlja sluz, čisti kri, odpira in krepi. Je zdravilo za prsne in pljučne bolezni, bronhitis, astmo, gripo, se-neni nahod, nočno potenje pri tuberkulozi, prsne krče, zasluzenje črevesja, oslabelost prebavil. Uravnava delovanje želodca in zmanjšuj krče. Dr. Janko Rode v knjigi Zeliščni vrt - domača lekarna med drugim zapiše: »Znanstveniki so odkrili, da na ožepkovih listih raste plesen, ki tvori penicilinu podobno snov, to pa povečuje antibiotično delovanje same
rastline, Zunanjega uporabljamo za spiranje prask, odrgnin in podplutb ter za grgranje pri vnetjih grla in žrela.«
Ponekod menijo, da uravnava še krvni pritisk, krepi srce, pomaga pri oslabelosti po dolgi bolezni, krepi koncentracijo in spodbuja živčni sistem. Koristi pri ekce-mih in revmi. Stare zelišCar-ske bukve pravijo, da izopov čaj z medom očisti prsi slu-za, pospešuje izmeček, ozdravi kašelj in odpravi težko sapo. Ožepkov čaj je sila okusen in ga lahko pije vsakdo, uporaba se odsvetuje le nosečnicam. Izopovo cvetje in liste lahko namakamo tudi v olivnem olju na sončnem mestu in tako imamo pri roki preizkušeno vtiralo za ude, ohromele zaradi kapi.
8-12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
55,01/5193-5
www.plrnat.sl
18
ICI POROČEVALCI

Spominski poliod na Triglav
Veterani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Velenje (OZWS) ter častniki in podčastniki Območnega združenja slovenskih častnikov Velenje (OZSC) se že vrsto let udeležujejo spominskega pohoda na Triglav.
Pohod je skupno domoljubno dejanje Zveze veteranov vojne za Slovenijo, policijskega veteranskega združenja Sever, Zveze častnikov Slovenije in Zveze združenj borcev NOV. Letošnji pohod je bil posebej posvečen partizanskim patruljam, ki so se leta 1944 povzpele na vrh Triglava in razvile slovensko zastavo, policistom, teritorial-cem in alpinistom, ki so leta 1991 na vrhu Triglava, posta-3nsko zastavo, iključitve Pri-
vüii 60-lel
slo\
morske k Sloveniji in 80-let-nici smrti Jakoba Aljaža.
Pohoda se je v izredno lepem vremenu udeležilo 23 veterank, veteranov ter častnikov območnih združenj Velenje, kar je do sedaj največje število udeležencev. Pohod-niki smo se zbrali v petek, 13. julija, na Rudnem polju v osrčju pokljuških gozdov, Pot na je vodila mimo Vodnikove koče do doma Planika pod Triglavom, kjer smo se po krajšem počitku odločili še isti dan osvojiti vrh Triglava. Vsi pohodniid smo najvišji slovenski vrh osvojili brez večjih naporov, na vrhu pa poieg obveznega fotografiranja še krstili štiri posamezne pohodnike, ki so bili na Triglavu prvič. Pred domom na Kredarici so ob 17. uri pohodniki obeležUi ponj ego vo zgodovinsko
hodi
izročilo na krajši proslavi s pozdravnim nagovorom in kulturnim programom.
Proti večeru smo ob dobrem razpoloženju vseh obiskovalcev in gostoljubnosti osebja planinskega doma Planika z veterani Primorske in Dolenjske izvedli družabni večer, ki smo ga pričeli ob petju državne himne, nadaljevali pa z glasbo, petjem in plesom vse do 22. ure.
V soboto smo se preko Ve-lega polja spustili do Pokljuke, povratek vseh pohodni-kov pa se je končal brez zapletov ali nezgod, kar gre zahvala izkušenima vodnikoma Toniju Žižmondu in Filipu Vrabiču. Udeleženci pohoda na Triglav 2007 (teh je bilo preko 600) smo ob 13. uri prisostvovali veliki zaključni prireditvi na Pokljuki.
ZDENKO ZAJC
BRALCI FOTOGRAFIRAJO
Na naše povabilo, da nam lahko pošiljate zanimive fotografije, se je odzvala Justina Lavriha iz Vodic pri Dobju. V pasjih dneh je še njihov Rex potreboval nepasjo zaščito pred soncem.
Loški planinci osvajali vrhove Bolgarije
Skupina 30 loških planincev, ki so se jim pridružili še planinci iz drugih slovenskih krajev, je počitniški julij izkoristila za osvajanje vrhov Bolgarije, hkrati pa si je ogledala še zanimivosti te države. Planince je vodil Renato Ribič s pomočjo VUija Kovačiča in skupine planinskih vodnikov.
Bolgarija je tipična balkanska država, ki je bila vse do odhoda Turkov večno prizorišče spopadov med evropskimi velesilami. Danes želi postati sodobna evropska država, do česar pa ji še precej manjka. Takšen je bil vsaj vtis naših planincev. Najprej so
Montana ki se je do leta 1993 imenovalo Mihajlovgrad, po revolucionarju Khristu Mik-haylovem. Po ogledu še nekaj mest so se četrti dan potovanja prvič srečali z gorami. Po 13 urah hoje so osvojili 2.376 metrov visoki Bo-tev. Pri sestopu z gore si je ena izmed planink zlomila gleženj in takoj so ji na pomoč priskočiE solidarni planinci. Nekaj časa so jo nosili, nato pa jo je lastnik planinske koče na konjevem hrbtu prepeljal v dolino.
Nekje na polovici poti so prispeli do mesta Varna ob Črnem morju. Seveda je večina hotela vedeti, kakšna je
so ugotovili. Planinci so si og-ledah tudi precej sakralnih objektov, muzejev in starih mest, vključno z glavnim mestom Sofijo, pa tudi vrhov je bilo na pretek. 2.914 metrov visoki Vihren, pa 2.729 metrov visoki Maljowitzo, in nenazadnje najvišji vrh Bolgarije in Balkanskega polotoka, 2.925 metrov visoki Mu-salo. Vsi ti podvigi in večinoma celodnevni pohodi v lepem sončnem vremenu, so uspeli večini pohodnikov. Je pa res, da se je vedno našel kdo in se priključil zaledni skupini prve pomoči, ki je v senci čaiala na vrnitev pohodnikov.
Loški planinci na najvišji gon Bolgarije m
Srečanje in piknik pri Karlu
Na že tradicionalno srečanje veteranov na Svetini, ki ga organizirajo veteranske organizacije občine Štore, smo se tudi letos podali člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Laško, Območnega združenja ZSČ Laško, Združenja Sever -odbor Laško in Društva za ohranjanje spomina na pohod XIV. divizije Laško.
Mimo Aškerčevega trga nas je 48 pohodnikov zagrizlo v hrib proti Tolstemu in Doblatini, kjer smo imeli prvi krizni sestanek na temo žeje. S pomočjo prijatelja z rogovi smo zadevo nekako uravnali ter pot nadaljevali proti Vrunčevemu domu, kjer so nas pričakali prijazni gostitelji z g. Križancem na čelu. Časa do začetka svečanosti ni bilo veliko, praporščaki smo pohi-teh s pripravo naših simbolov in že smo bih priča lepemu kuhurnemu programu, pozdravnim nagovorom, in za današnje čase vsem generacijam veteranov izredno naklonjenega pozdrava predsednika ZWS g. Lisjaka.
Ob in na svečanosti so se nam pridružili še prijatelji, ki so jo peš primahah s celjskega konca, prijetno druženje bi se zavleklo pozno v popoldne, pa nas je čakala še pot do dogovorjenega, že tudi tradicionalnega piknika pri Karlu Vodišku, prizadevnem članu večine domoljubnih združenj.
Bog nas ima rad, smo večkrat slišah ob poti, ko je za nami in krog nas po nebu plul marsikak čuden, temen oblak, ki pa na srečo ni puščal nepotrebnega dežja. Vseeno smo se podvizali in po dveh urah prispeli do »-Karlovega ranča«. Pridružili so se nam še prijatelji, ki zjutraj niso utegnili na pot in veselje ob domačih dobrotah se je pričelo.
Seveda niso manjkale družabne igre; tisto vleče-
nje vrvi nam je šlo na živce, predvsem članom ZVVS (policisri oz. Sever so nas že dve leti zapored potegnili in danes ni bilo odstopanja). Menim, da je nekaj tudi v trmi, poznala pa se je tudi pomoč občinske oblasti, saj je za ekipo ZVVS vlekel tudi laški župan, ki ga pričakujemo v svojih vrstah (samo slikati se še mora?). Pošteno smo poplačali »sramoto« prejšnjih let in rezultat znižah na 2:1, prihodnje leto pa ga bomo izenačili!
Glasba, predvsem pa gostoljubje domačinov in pridnost družin Drnač in Kna-pič so nam bivanje in druženje polepšah pozno v popoldne, mnogim kar v noč. Še več takšnih srečanj, pa bomo še zmagovali .
KV
www.novitediiik.com
iOVi lEDNiK
FiRSgi PflgočiVALCi
19
Zahvala kolektivu OŠ Hudinja
Odhod v pokoj je zaključek enega življenjskega obdobja. Slovo je lahko zelo boleče, če svoje delo rad opravljaš z učenci in to v kolektivu OŠ Hudinja.
Javno se želim zahvaliti ravnatelju Jožetu Berku in sodelavcem za nepozabne trenutke in presenečenja, ki so mi jih pripravili ob odhodu v pokoj. OŠ Hudinja ni pre-
poznavna samo po izgledu, uspehih in rezultatih, ki jih dosegajo učenci, ampak tudi po medsebojnih odnosih v kolektivu.
Zahvaljujem se za pesem Učiteljica Stanka, ki je bila ustvarjena prav zame, uglasbena in posneta na zgoščenko. Zapel jo je mini zborček kolegic »11 dive Hudine« ob spremljavi mojega nekdanje-
ga učenca in letos študenta na pedagoški praksi Petra Ose-ta, člana ansambla Modrijani- Tudi ostalim Modrijanom iskrena hvala za zapete pesmi. Bila sem ganjena in kar verjeti, da je bilo
Srečna sem, da sem delala med vami... Hvala še enkrat. MARGARETA - STANKA JUTERŠEK
Ob sodelavcih OS Hudinja so za prijeten odhod v pokoj poskiiieli še Modrijani.
Slepi Dolči na Sedmerih jezerih!
Kot vsako leto sem se odločil, da popeljem skupino ljudi - planincev na Sedmera jezera. V organizaciji Planinskega društva Prevorje, kjer sem tudi član, sem popeljal skupino 30 pohodni-kov. V njej so bili mlajši in tudi starejši, doma iz Vitanja, s Kozjanskega, iz Šentjurja in Vojnika. Da se organizira pohod na Sedmera, je slišal tudi naš cenjeni pohodnik Dolči Viden-šek.
Mislim, da ga mnogi poznate - gre za moža, ki je od sedmega leta popolnoma slep. Ima pa družino, ki je nekaj posebnega. Zanj skrbi njegova žena, ki ga vodi povsod, kjer je potrebno.
Dolči me je klical po telefonu in me prosil, če bi se
smel pridružiti temu pohodu, Dodal je še, da se bo potrudil, da bo vse v redu z njegove strani. Sprejel sem izziv in 14. julija smo pohod tudi realizirali. Tako je naš Dolči prehodil pot od Starih fužin, planine pri jezeru preko Dednega polja, Ovčarije in čez 2.000 metrov visoko Tičarico ter spust do koče na Sedmerih jezerih. Vkoči smo pustili nahrbtnike in se podali še do najlepšega jezera, do «ledvičke«. Tu sem pohodni kom povedal, kaj nas obdaja, Dolčiju pa, da stoji pred preprogo planinskega cvetja - planik. V hipu se je spustil na tla, začel božati in poljubljati te čudovite planike.
Videli smo tudi gamse in svizce, kar sem Dolčiju skušal bolj podrobno razložiti.
Borci z Anko Rakun pred
Očiščen spomenik v Radmirju
Junija je imel v Mozirju sejo odbor skupnosti borcev Ul. brigade VDV - Štajerske. Pred sejo smo se člani odbora zbrali pri spomeniku v Radmirju, posvečenemu ustanovitvi brigade, ki je bil v začetku leta oskrunjen, popackan z rdečo barvo.
Zbralo se nas je 18 borcev, prišla je tudi županja občine Ljubno Anka Rakun in predsednik KO ZB Radmirje.
Skupno smo ugotovili, da je spomenik lepo očiščen in vrnjen v prvotno stanje. Zasluge za to ima županja, za kar smo se ji borci toplo zahvalili. Ko nas je pozdravila, je borcem VDV čestitala za junaški boj in obljubOa, da bo občina Ljubno skrbno varovala spomenike NOE.
Na sejo v Mozirje je nato prišel tudi župan občine Ivo Sufioveršnik in pozdravil
navzoče. Odbor je razpravljal o težavah pri delu bataljonskih odborov, ki nastajajo zaradi staranja članov. Sklenili smo, da ohranimo njihovo delo, dokler je še kaj aktivnih članov, nato pa arhiv, sredstva in prapor predamo brigadnemu odboru v Trbovljah, kjer bomo material postopoma oddajali mu-zeju.
FRANJO MAROSEK
Nato smo se vrnili v kočo, kjer smo tudi prespali. Dolči nam je pred spanjem povedal tudi pravljico za lahko noč. Drugi dan je sledil spust proti Bogatinu, Komni in do Savice, kjer nas je čakal naš prijazni Izletnikov šofer.
Vsi smo bili veseli in razpoloženi, posebno pa Dolči-jeva hčerka Rosana, ki ga je tako skrbno vodila oba dneva, v pomoč pa ji je bil njen mož Roman. Velikokrat smo priča, kako so starši ali invalidi zapostavljeni od svojih otrok, tokrat pa smo videli nesebično skrb in ljubezen do očeta. Hvala vse, ki se kakorkoli pripomogli, da je pohod uspel. Rosana in Roman pa za nas ostajata vzor marsičesa.
LUDVIK STOPAR
Dolčiju sta na poti pomagala hčerka Rosana in zet Roman
Iščemo najboljše sprejmite izziv
Postanite del uspešnega tirna proizvajalcev specialnih kontejnerjev
1.	VODJA KONTROLE {1}
Pričakujemo kandidatesVI. ali VII. Stopnjo strojnišNa, znanjem nemškega ali angleškega jezika, vozniškim Izpitom B-kate-gorije, znanjem računalništva in osnovno CAD programov.
Prednost imajo kandidati s priznano izobrazbo za varilnega tehnologa ali Inženltja.
2.	TEHNOLOG (1)
Pncakujemo kandidate z izobrazbo strojni tehnik ali inženir strojništva, z znanjem nemškega ali angleškega jezika, vozniškim Izpitom B-kategorlje In znanjem računalništva In osnovno CAD programov. Pričakujemo 3 leta delovnih Izkušenj. Prednost Imajo kandidati s priznano izobrazbo za varilnega tehnologa ali inženirja.
3.	UPRAVLJALECCNCSTROJA(I) Pričakujemo kandidate z Izobrazbo strojni tehnik, znanjem tujega jezika, delovnimi izkušnjami najmanj 1 leto, poznavanjem tehnične dokumentacije In znanjem računalništva in vsaj enega 3D CAD programa.
Prednost Imajo kandidati z izkušnjami na
6.	LIČAR (1}
Pričakujemo kandidate, ki imajo zaključeno triletno poklicno Izobraževanje In izkušnje na barvanju kovinskih Izdelkov.
7.	DELAVEC NA MONTAŽI (3)
Od kandidatov pričakujemo poklicno izobrazbo lesne a!l elektro smeri <IV.>, samostojnost pri delu, poznavanje načrtov.
8.	OBDELOVALEC KOVIN (3)
Od kandidatov pričakujemo poklicno izobrazbo obdelovalec kovin, strugar, izpit iz varstva pri delu, osnove računalništva.
4.	KONSTRUKTERTEHNIK(I)
Pričakujemo kandidate s V. stopnjo izobrazbe (strojni tehnik), znanjem nemškega ali angleškega jezika, znanjem programa acad-Pro-E, izpitom B-kategoriJe.
5.	VARILEC (6) Pričakujemo kandidate, ki znajo variti po MIG/MAG postopku aH Mjučavničarje, ki se želijo priučiti varjenja.
Delovna razmerja bodo predvidoma sklenjena za nedoločen čas, z največ 4-meseč-nlm poskusnim delom. Vaše ponudbe pričakujemo v 15 dneh od objave na naslov: CONTAINER, d.o.o,, Kadrovska služba. Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje.
20
15"
IŠČEMO TOPEL DOM
Žalostni zgodbi, ici se laiiico srečno icončata
Saj veste, da vedno trdimo, kako so živali iz zavetišča veliko bolj hvaležne kot ostale. Prav sedaj imamo, žal, kar dva takšna primera, dve izredno zvesti psički. Zakaj žal? Ker sta obe že imeli dobre in skrbne lastnike, ki pa so jih morali oddati, eno zaradi daljšega okrevanja v bolnišnici, drugo pa... Druga je kar preveč navezana na posvojitelje, zato je obupala vsakič, ko je ostala sama doma in začela živčno gristi predmete. Posvojitelji so poizkusili vse, celo na strokovnjake so se obrnili po nasvet. A žal ni šlo.
Psička, ki si jo lahko ogledate na spodnji slikici, je sterilizirana, izjemno pozorna in prijazna do vseh, le od strahu, da bo zopet zapuščena, začne »glodati« predmete. Njeni posvojitelji so s solzami v očeh povedali, da želijo najti koga, ki je vedno doma ali ima za njo pri-
4fliesečni samček, mah čmi lumpek, ki ima nekaj ovčarske knn, pomešane z navofunillandčevo, vas osvoji takoj, ko vam ob najmanjši nepozornosti »prilepi« moker pasji poljubček na lice ali nos, (4666)
Psička IZ našega uvoda. Kaj naj še tu zapišem? Le to, da bi že imela posvojitelja, če ta ne bi živel vbloku. (4672)
meren boks. Če je med vami kdo, ki tem kriterijem ustreza, vas prosim, v imenu kolektiva zavetišča in njenih posvojiteljev, pridite po psič-ko, če želite imeti živalic o, katere hvaležnost in prijateljstvo boste nosili v srcu zmeraj, ki bo kriterij, po katerem boste ocenjevali vse bivše in bodoče kosmatinč-ke!
Če vas sta vas opis m slikica psičke prepričala, vas zanima katera druga kosmata kepica na slikah ali si želite v živo videti še kakšno drugo, potem nas obiščite v zavetišču od ponedeljka do petka med 12. in 16. uro. Za informacije pa lahko kličete v istih dnevih med 8. m 16. uro na tel.: 03-7490-600.
ROK KRAJNIK
HITRO NAROČITE
Dvakrat na teden, ob torkih in peticili, zs
anje o iiirijraju
in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,63 (150,97 SIT), petkova pa € 1,25 (299,55 SIT). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,09 (1.699,05 SIT) kar pomeni, da priiiranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti; 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece (velja od 1. februarja 2007).
Naročniki bi%2|}lačno fH-ejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. NarocnBn bsaja tudi praviee do štirih lH'ezpl«nih malHi oglasov, do ene Čestitke na RaiOu Celje ter do karHce ugodniii nakupov.
I -JiHi] tudi letnik 2007 CliSTITl ad.r\ JiFg prilogo TV-OKNO! ^ ^ ^^ ^
Vsak peM U Inmdi atiai tiri«iiiijsk>ga spond. i. inhni«^
rcT' NAROČILNICA

Datum rojstva:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
NT&RC d.0.0. bo jwdatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega ledoika
5- mesečna samička, ki je prav tako zelo nežna, rahlo plaha, a tako prijazno mehka na dotik, da sije želiš kar naprej božati. (467t)
Mali kepici bi v resnici še morali sesati pri mamici, a mamice n Morda se bi našel kdo, da jima nadomesti mamico.
cx
Mačji »parček« na tej slikici mamice vač ne pegicši. icli pa si več prastara za mačje vragaiija. Presi le, da bi astala skapaj. Se splača, mani valikekrat m patrebna prižgati teleiizija, dirke aajinega mačjega para nademestijo fermula ena in oddaja o opicah ahenam!
PRODAM
KIO sportcge diesel, prva reg. febnjor 2001, klima, reduktor, inoxIokUvro priklop, lepo ohtanjeao, prodom lo 7,300[U«.Tolofoa041 264-132.L353
SIISKAlNICO,100l,pr«lam.Ttloloa0W 890-385.	aaee
PRODAM
ARCUN. Poslovno stDnovonjsko slovho, let, nik 1974, lahko tudi dvoiloaovoniike, 264 .,.a,b.e povriiae, parcelo m »<, prodamo lo 118.000 EUI. Teleloa04i;9l(-2;8.f9P«opremliai-»e,Dol™a23.,C.li.. UŠKO.Sto.ovanpba.vbo,l.l«lkl9;0,
1.003 m", prodorno 10124.200 EUR. T<iie{oa041 798-278. PgP Nepremični-ne,l)obmvo23a,Celi.-
)ližno340m'up la4l4m',prod<
v. 23 o, Celle.
prodloia 150.000 E!R.Iolefoa 041 798-278. FgPHepremIraiao, Dobrova 23 o. Coll..
KUPIM
HIŠO, v Collu oil okolkl, z vrtom, lobko io starejšo In potrebno prenove, brez po. sredniko, kupi mloda družina. Telelon 041 679-573.	3391
VIKEND, stanovanje oil hiše, de 25 km Iz Celio, lobko tudi zazidljivo parcelo oz, zemljišče zo nadomestno grodnjo, ku. pim. Resen kupec, plačilo v gotovini, lehilon 041397-211. 3«9
mmm
PRODAM
EKOSOeNO stanovanje v Žolču prodam.
Telefon 051 317-633. 376o LÄTKOVA vas. Novo trisobno stanovanje, 74,19m',ndstropie 2/3,prodamo za 91100 EUR.Telelon 041 798-278. PgP Hepremünine, Dobrovo 23 a, Celje, r, UTKOVA vas. Novo dvosobno stonovonje, 71,65 m^, nadstropje 2/3, prodorno zo 85.125 EUR.Telo(on 041 798-276. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje, r
ODDAM
V KAMPU Stroška in Šil
mi na otaku Pagu oddamo klimatizirane poötnßke hišice. Telefon 041 736-298. Nekaj hišic ludi naprodaj. Telefon 041 633-721; www,5unrife.si.BimTrade,d.0.0.,Ljubljansko C. 88, Novo mesto.
OKOLIU Zodra. Po 13.8. zelo ugodno oddamo apartma, 70ni od morjo.Telc^ fon041 440-998; www.posluh.hr/nsi.
PodjefleNT&RC, d.0.0. Direktor Srečko Šrot
Podjetje opravlja časupisno-založnSko, radijsko in agencij slto-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19.3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 5441032, Novi tednik izhaja vsaktorel! in petek, cena torkovega izvoda je 0.63 EUR (150.97 SIT) petkovega pa 1.25 EUR (299.55 SIT). Tajnica: TeaPodpeCan Veler. Narotnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7,09 EUR (1.699,05 SIT). Za tujino je letna naročnina 170,26 EUR (40.801.11 SIT). Številka transakcij^ računa: 06000
0026781320. Nenatočenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana StamejCič. Urednik fotografije: Gregor Katif. Računalniški prelom: Igor Sarlah._Andreja Izlakar. Obr
uredništva tehnika .tedmk(®nt-rc.si
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kurait, Rozmari Petek. Urška SeUSnik. Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk
AGENCUA
Opravlja trženje oglasne^ prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agendje: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko ■ftlefcm: (03)42 25 190 Fam (03)54 41 032, (03)54 43 Sil Sprejem oglasov po elekt pošti: agendja@nt-rc.si
101 mm
rilWOBMAPJE-MAU OGLASI
21
tednik
Obvestijo za naročnike
Naročniki Novega tednika letos ne boste prejeli kuponov za brezplačno radijsko čestitko in male oglase
v Novem tedniku. Naročniške ugodnosti - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in čestitka na Radiu Celje - boste lahko izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ugodnosti oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika.
in.Telefon5771-
3365
m
m
VINO, rdeče in belo, od 0,90 EURnaprei in domači iobolčni in hruškov »k iz neš-kropijenego sodjo, liato prizflonjo, prodom. Telefon 041 720-499, (03) 5821-535.	3911
SENOvkockoh prodom. Telefon 051 202-893.	3915
BELO sortno vino, beli pinot in lošiu rizling sli mešono, zelo ug
io.Teie-
PRODAM
DRVA, mešana, dolga v hlodih in kratko žogano ter smrekove kra jnike, z dostavo, prodom. Telefon 040 211-346. p DESKE in plolie, smreke, hrasto, češnje, hruške, oreho in lipe, prodom. Telefon 040211-346.	P
fonOSl 59W31,(03) 5795-571.
DOMAČE vino (izDbelo,iurkc,kvintan, mešono) iz okolice Šenljurjn,kupim.Tele-fon041 75W)84.	3917
dom.Telefon (03) 5731-129. lEUCO sivko, staro en
PRODAM
DOBRO ohranjeno žensko kdo zelo usodm) prodom. Informacije po telefonu 5718-028,031 826-507.	ž238
SIVAIHI kontejner prodom v ovtokompu pri Puli.Telefon041 635-988. 3913
400kg,prodani.Telefon $733-081,po
BIKCA simentolco prodom. Telefon 031 408-157.	3925
BIKCE »mentoke, 130 do 170 kg in mladi breji krovi, prodam ali menjam za teiico aii kravo za zokol. Telefon 0412S8-318.
TEUČKO, do 150 kg, b.š., kupim. Telefon 051 827-765.
KUPIM
V NOVI vosi v Celju kupim garažo. Pokličite potelefonuOSl 292-501. 3910
PRODAM
KAKOVOSTNO vino, modro frankinjo po 1,20 EUR in beli pinotpol EUR, prodam. Telefon 041 692-681. 3884 BEIO mešano vino viršlanjcon prodam, cenolEUR/liter.Telefon041 849-195.
ŽENITNA posredovalnico Zouponje, ki je uponje v ljubezen povrnilo že vet kot 10.000 osebam, posreduje za vso starostna obdobjo, brezplačno za mlajše ženske. Telefon (03) 572^-319, 031 505-495. Leopold Orešniks.p„ Dolenjo vos 85, Prebold.	n
ZKANI privatnik, 39 let, uspešen, želi prijateljico svojih letzo resno zvezo. Agencija Alon, telefon 041 248447, www.supo-ralan.si.	3921
sklenjenih 2 nažo pomoilo. Utos teže, da jin bo še «eč. Zemtra posredovalnica za vse generacije. Zaupanje, Dolenja vas 85, Prebold. 03/57 26 --- 031 505 495,031 836 378

a dekleta. Mnogo jih je, zato ou»-pozabite na razočaranja ter ji h brez stroškov spoznajte. Tel.: 03/57 26 319, gsm: 031/836 378.
.»..OoleniavasSS.^bold.
ZAPOSUMOnctakaiiozadelavrestavraciji in piceriji Aquo Roma, Rimske Toplice in Gufiver, Dol pri Hrastniku. Telefon 041 322-889.AGMNem«,d.o.o.,Sedrož3, 3270 Loško	L3S0
GOSTlSä Jono Zoleznik, s. p., Križevec 1, 3206 Stronice zoposli notakorico za strežbo hrane in pijače ter pomožno delovkozo delo v kuhinji. Telefon 041 748-905.	3887
r mcDwStediiik -n
Obvestilo oglaševalcem!
AAale oglase, zahvale, osmrtnice, obvestila in čestitke lahko za Novi tednik in Radio Celje
oddate tudi: -v Šentjurju, agencija Sitrana Ljubljanski cesti, v ponedeljek od 8. do 16.. od torka do petka od 8. do 15. ure; - v Žalcu, agencija Sitrana Slandrovem trgu 35, od ponedeljka do petka od 8.3O do 15. ure; - v Laškem pa na sedežu Rdečega križa na Aškerčevem trgu 4 b, v ponedeljek od 8. do 15., vsredo od 8. do 16. in v petek od 8. do 13. ure.
U
Čas neusmiljeno beži. izgublja se v daljavi, na pretekle sreöie dni ostajajo spomini.
V SPOMIN
ANDREJU MAVRIČU
(7.11.1968 - 30.7.1999)
Neizmerno te pogrešamo. Vsi tvoji
Je čas, ki da. in je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane. in je čas, ki nikdar ne umre
ko zasanjaš se v spomine.
V SPOMIN
30. julija 2007 je minilo devet let, kar nas je zapustil
MARJAN BOHORČ
iz Šentjurja
Iskrena hvala vsem, ki z mislijo nanj postojite ob njegovem grobu in mu v spomin prižigate sveče.
.ri
Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je kot svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi, ko nas je zapustila
TEREZUA PREKRAT
se zahvaljujem vsem prijateljem, sorodnikom in sosedom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji pod. Hvala za izrečena sožalja ter darovano cvetje in sveče, Hvala tudi govornici za poslovilne besede in g. župniku za opravljen obred.
Žalujoči sin Božo z družino
ZAPOSLIMO delavcovproizvodnii in laksi-sla.Telefon04171M02.TinaPozinek Koštomaj,s.p.,Kpnovo3,3000Celje.
ZAPOSLIMO kuliorjo zo ilelo v restovroali in piceriji Aquo Komo, Rimske Toplice in Guliver,Dolpriltrostniku.Telefon041 322-889. AGM Nemec, d. o.o.,Sedrož 3, 3270 Loško	l360
PGB in OOZC vabito k sodelovanju tižniko (m/^)zo trženje portolowww.mojolin-nik.com. Delo je na domu oz. terenu. Kratek živijenjepisssvojimi osnovnimi podatki pošljite no email: infoSmojo-iiitnik.com ali naslov: Posredništvo Boštjan Golež, s. p., Gosposko ulico 2,3000 (elje-Vecinformocije po telefonu 040 642-168.
IZOLA- PiroivPortorož, vsak torek in nedelja, ceno tjo in nozoj 19,50 EUR. Rezervacijo: 041 807-060. Posredništvo in prevozništvo, s. p., Kidričevo 1, Žalec.
ž 231
PROJEKTI sti
ZA DOSTAVO VNEGA ČASOPISA
zaposlimo s.p. na področju celotne Slo.: U, MB, CE, KR, KP, N6, NM.. Euromedla mh d.o.o.. Cesta k Tamu 12. MB; tel.s (02) 462 28 52
ihstavb-kotologz 250 projekti no izposojo. Iniormocije: PgP Nepremičnine,Dobrova 23 a, Celje, Ielefon041 798-278,041 368-625, n KAKOVOSTNO in po zelo ugodnih cenah izdeluiemodemitfaSDde.M3Grad,d.o. o, Gosposvetsko 3, Celje, telefon 041 771-104.	3345
IŠČEM dijoko oziroma mlodego fanloza občosno delo v imravi. Zaželeno iz Celja oh Loškego-Telefon 040 265-496.
kosih (y»). Telefon 041 279-187.Pri>-vozništvo Vladimir Pemek, s. p., Sedlo-šek91,Podlehnik.
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 84. letu za vedno zapustila
IVANA GUČEK
roj. Racman s Polzele 62 b
Pogreb bo v srecio, 1. avgusta 2007, ob 16. uri na
pokopališču v Jurkloštru, Žara bo v torek, 31. julija 2007, od 10, ure naprej v tamkajšnji mrliški vežici.
Žalujoča: sin Marjan z družino in hčerka Breda
Srce tvoje več ne bije. boleün več ne trpiš, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, ata, starega ata in tasta
ALOJZA PERTINAČA
iz Šentniperta nad Laškim
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za opravljen obrei govorniku Jožetu za izražene besede in kolektivu Eurest Celje in Mozirje. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marija in otroci z družinami
ZAHVALA
Po dolgotrajni, hudi bolezni n je v bolečini zapustila naša dr; mama in žena
LIUANA TRATNIK
iz Petrovč (18.5.1943-25.7.2007)
V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo dr. Gratovi, sestrama Dragici in Sonji ter vsem zlatim sestram, ki so se trudile in ji lajšale trpljenje do konca.
Kadar žalost nas mori, solza kane nam iz oči. Kadar vidimo le temo, vemo. z nami je nekdo.
V SPOMIN
MARTIN ZDOLSEK
iz Dobja pri Planini 7 (14.1.1986-31.7.2002)
Vedno si z nami, v naših mislih in srcih, dragi sin in brat, čeprav mineva pet let, kar zapustil zemeljsld si svet. Vsi tvoji

Prosta delovna meala objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje, Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav bkozarad) pregiedno^i objav i^usčamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (deto za določen cas, zatitevane delovne izkušnje, posebno znanje in moretiitne druge z^teve). Vsi navederu In manjkajoči podatki so dostopni;
•	na oglasnih deskah območnih služb inuradov za delo zavoda;
•	na domači Stram Zavoda RS za zaposlovanje: http:// www.ess.aov.si:
' pn delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
Voznik avtomehanik
voznik kamiona; do 4. 8. 2007; Gradnje Žveplan d.o.o., Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje.
Voznik
voznik, prevoz palentne robe po skandinavskih državah, skrb za nepoškodovan tovor, pomoč pri razkiadi in
UE CEUE
Gradbeni delavec
gradbeni delavec; do 25. 8. 2007; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje. Delavec brez poklica
centralnem . 2007; Man-
skladišču; do
power d.o.o., PE Celje netova ulica 4, 3000 C Pomožni delavec delo v lalcirici, laki pohištva; do 11. 8,2007; opren
3. Vojn Z Vojn
slikopleskarska dela; do 3. 8.2007; Viher & Viher, VD 2 d.n.o... Mariborska cesta 86, 3000 Celje. Osnovnošolska izobrazba sestavljalec ročna montaža, lepljenje, vijačenje, polaganje, vstavljanje in sestavljanje mehanskih in elektronskih komponent, čiščenj e delovnega mesta; do 7. 8.2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje;
sestavljalec v kovinski industriji; do 31. 7. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Sta-3000 Celji
železa; do 13. 8. 2007; Valji d.o.o. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore.
Stmgar
strugar, upravljanje CNC stružnice, struženje obdelo-vancev na CNC stroji; do 13. 8. 2007; Valji d.o.o. Štore, Železarska cesta 3,3220 Štore.
Strojni mehanik
obdelovalec kovin; do 7.8. 2007; Container d.o.o., Bežigrajska cesta 6, 3000 Ce-
varilec; do 10. 8. 2007; Container d.o.o.. Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje;
strojni mehanik, dodelava in sestava strojnih delov po načrtih v sklope, sestava in nastavitve naprav, strojev in linij v funkcionalne celote; do 8. 8. 2007; Mateli d.o.o., Bežigrajska cesta 4 b, 3000
strojni mehanik, dodelava
čistilka; do 31. Panhygia d.o.o., Arja 3301 Petrovče; plesalka v nočnerr
2007; ■as 101,
2007;
d.o.o., Uhi 3000 Celj. Ličar ličar; do tainer d.o, sta 6, 301
Vozi
) 10. 8. 2007; Con-.0., Bežigrajska ce-10 Celje.
cestnih motornih
5,prevažar<
Ije
1 drug material iz progra 1 družbe ali od dobavite D RS ii
2007:
oprema d.o.o. Vojnik,' vas 15, 3212 Vojnik. Talilec-livar talilec livar,-upravlja kontroliianjepeči zau
\/išnja
vto Celje d.d.,Ipavčevau > 21, 3000 Celje; mehanik II; do 3. 8. 20C vto Celje d.d., IpavCeva u 1 21, 3000 Celje; avtomehanik osebnih \
zil; do 1 d.o.o., Skalet« 3000 Celje. Elektrik,
2007;
dela
energt
Ce-
C-kabine na terenu in v skladišču; do 31. 7. 2007; Vigrad d.o.o. Celje, Kocbekova cesta 30 a, 3202 Ljubečna.
Sobarica
sobarica čistilka, čiščenje in pospravljanje hotelskih sob in skupnih prostorov hotela; do 15. 8. 2007; Hotel Evropa d.d., Krekov trg 4, 3000 Celje.
Nižja poklicna izobrazba (do 2 let)
voznik, nakladanje živilskega blaga, dostava blaga naročniku, odprema blaga in odgovornost za celotno blago, ki ga prevažate samo po Sloveniji; do 31. 7. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Ce-Ije.
Mizar
samostojna dela v mizarski delavnici pri izdelavi po-
8.2007; Container žigrajska cesta 6, Ije.
Elektroinštalater
izdelava elektroinštalacij na stanovanjskih in poslovnih objektih; do 8. 8. 2007; Kreata d.o.o., Gorenjska ce-
Šivilja
šivilja; . Egoistd.o,o.,Lj. sta 8. 3000 Celj Avtoličar avtohčar opravljan: del, pozna-
.8. 8. 2007; ibljanskace-
lešan
2007;
e vseh ličarskih ■anjeličarskihbarv 2 le-teh; do 1. 8. ipower d.o.o., PE 2tova ulica 4,3000
zidanj
300(
:elje
Grafični tehnik
tiskar 1., priprava in nad-3r tiska ter vodenje evidenc, 'koče vzdrževanje, čiščenje i nadzor delovanja samostoj-ih naprav, kvalitetna pripra-a in izvedba tiska; do 29, 8. Cetis d.d., Čopo
200;
uli-
akladi tovora Manpower d Stanetova ul Ije;
voznik kar 2007; Marm zarska cesta Skladiščni
) 3.8.2007; , PE Celje, •, 3000 Ce-
Gradbeni tehnii
delovodja gradbeni
a heroj.
Žveplal Lacka 8
t d.o.o., Žele-3220 Štore.
blaga med regali izpolnjuje naročila, ki jih dobi; do 3. 8.2007; Engrotuš d.o.o., Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje.
Prodajalec
prodajalec v butiku za male živali, delo v Celju; do 4. 8. 2007; Alfapet d.o.o.. Letališka cesta 29, 1000 Ljubljana;
: in mešalec barv, trankam, prodaja )rodnih izdelkov, ejenost trgovine, jeaparatovzame-'; do 7. 8. 2007; - d.o.o., PE Celje, , 3000 Ce-
3000 Celje.
TYgovinski poslovodja
področni vodja koordinacija aktivnostih zaposlenih, koordinacija aktivnosti z naročniki, prodaja, svetovanje, vodenje, usposabljanje in motiviranje sodelavcev, skrb za založenost, skrb za naročila, razporejanje dela, poz-
znanja; do power d.o.i netova ulic
izpopt
njevar
. 8. 2007; Man , PE Celje, Sta ] Celje.
prodajalec svetovanje; barv in sc skrb za ui posluževar šanje bari Manpower Stanetova Ije;
prodajalka; do 3. 8. 2007; Metro d.d.. Lava 8, 3000 Ce-
ica
nj zahtevnih delov do 8. 8. 2007; Ma-., Bežigrajska cesta
Srednja poklicna izobraz-
natakar, iščemo izku; latakarj e za strežbo hr.
Ekonomski tehnik zastopniški kandid; osebna zavarovanja; d' 8. 2007; Adriatic Slovi d.d.. Ljubljanska cesta 3 a, 6000 Koper - Capodistria;
delo v računovostvu in administraciji; do 20. 8. 2007; Bass d.o.o. Celje, Ulica XIV divizije 14, 3000 Celje;
komercialist, delo v skladišču mesa in mesnih izdelkov; do 8. 8, 2007; Ledas :elje. Lava 7 f, 3000
Celje admin
»trato r
taj
iška,
2007; Man-, PE Celje, Sta-4, 3000 Celje; dja; do 7. 8.
pijače; do ž power d.o.c netova ulica A
voznik tax 2007; Tina Poz s.p., Krpanovi Celje;
pomožna dela v proizvodnji in na terenu; do 7.8.2007 Tina Pozi Krpanova Ije;
ilica 3, 3000
knjiži oprav podei
power d.o
dokumei ? poslovne kore
iškem
2007;
ulic
ek-Košt ulica 3,
rensko delo; do 7. 8. 200Ž Zat d.o.o,, Glavna ulica 71 9220 Lendava - Lendva. Lesarski tehnik samostojno delo na CN stroju; do 11. 8, 2007; Mi oprema d.o.o. Vojnik, Višnj
Z Vojnik.
PE Celje, Sta-., 3000 Celje; 'odja programa tehničnega in gospodinjskega oddel-7.8.2007; ka, naročanje materiala, skrb imaj s.p., za zaloge, razporejanje na-3000 Ce- log zaposlenim, skrb za urejenost oddelka, interno ka-3pnik, te- drovanje, vodenje manjše 8. 2007; skupinedelavcevinciljnous-ulica 73, merjenost k prodaji; do 15.
8. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova uhca 4, 3000 Celje;
serviser, sprej« do 1.8.2007; RO Skaleto^
1007;.
Strojni tehnik
kontrolor tehnif dov; do 10.8. Ije d.d., Ipav 3000 Celje;
konstruktei 8.2007; Com; Žigrajska ces
upravljalec CNC stroja; do 10.8,2007; Container d.o.o., Bežigrajska cesta 6,3000 Ce-
lje
Komerciali
komerciaUs računalniške i ske opn ritve; dc
nikvozü; + SO d.o.o., OCe-
akovo 1 deče. Gimnazijski 7
obdelovalec te
jodročju unikacij-■rnet sto-2007; Metaling
3 Ra-
ometavanje; do 7. 8. 2007; Gior d.o.o.. Višnja vas 40, 3212 Vojnik.
Strojnik gradbene mehanizacije
strojnik težke gradbene mehanizacije; do 3. 8. 2007; Gradnje Žveplan d.o.o,. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje;
strojnik TGM; do 25. 8. 200Z; Marmat d,o.o„ Železarska cesta 9, 3220 Štore. Asfalter
polagalec asfalta; do 25. 8. 2007; Gradnje Žveplan heroja Lacka 8,
Elektrotehnik
poslovodja, prodaja elek-tro-materiala in programa svetil, naročanje materiala, 8, 2007; Dein preverjanje zalog, skrb za žaška cest. urejenost trgovine, vodenje na. in usposabljanje zaposlenih,
laturant inične dokumentacije; do 4, 8, 2007: BiroŽvepland,o,o., Ulica heroja Llacka 8, 3000 Celje;
prodajni referent v PE Celje, informiranje strank o vrednostnih papirjih; do
, Tr-
1000 L
za posle i kupci in poslo^
mmi partnerji janje za posl 2007; Manpow Celje, Stanetc 3000 Celje, Elektrotehni
üektronik
dniške in preme; do
komunikacijske opre 7. 8, 2007; Metaling d,o,i Rrakovo 11, 1433 Radeče.
skladiš 8,2007; P dobrova
lik voznik; do 9, na-Anad,o.o.,Za-9 C, 3211 Škofja
Inž. strojništva vodja kontrole; do 10. 8. 2007; Container d.o.o.. Bežigrajska cesta 6, 3000 Ce-
2007; ,rajska
tehnolog; do 10. Container d.o.o., Be cesta 6, 3000 Celje. I/ii. gradbeništva projektni vodja, sklepanje pogodb z grabenimi podizva-jalci, skrb za plačila izvedb, najem kooperantov, organizacija in vodenje projektov, planiranje, skrb za realizacijo, komuniciranje z naročniki, izvajalci in podizvajal-
dopis'
, PE
2007; Manpower d.o Celje, Stanetova ulica4,3000 Celje;
upravnik za upravljanje stanovanj in stanovanjskih hiš; do 31. 7. 2007; Supra-stan d.o.o., Adamičeva ulica 1, 3000 Celje.
Ekonomist za komercialno dejavnost
vodja organizacije, računalniški vnos prevzema blaga, nadzor nad blagajnami in trezorjem, vodenje blagajn, preverjanje dnevnega izku-pičkam preverjanje naročil in naročanje materiala, reše-
200T'Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Univ. dipL ekonomist metodolog računovodstva;
do 3
'.2007; i
.Ipav-
tekture; do 4. 8 žveplan d.0.0., Lacka 8. 3000 ( Doktor medii zdravnik nekolgijein vajanje del specializaci Splošna b( Oblakova l
ipecia
, 3000 Ce-
Srednja strokovna ali splošna izobrazba
delo na telefonski liniji, vedeževanje; do 14. 8. 2007; Esena km d.o.o., Kompole 72, 3220 Štore;
pomožni zavarovalni zastopnik za pridobivanje zav. ponudb na Celjskem; do 1. 8. 2007; Grawe d.d.. Poslovna enota Ljubljana, Komen-skega ulica 4, 1000 Ljublja-
Strojnik gradbene mehanizacije
strojnik gradbene mehanizacije; do 3. 8. 2007; Topline CO. d.o.o., Pod gradom 19, 3270 Laško. Elektrotehnik delovodja, vodnje elektro-montažnih del na objektu, urejevanje in vodenje tehnične dokumentacije, koordiniranje in razporejanje dela; do 7- 8- 2007; Medved Danijel s.p., E-E.A., Aškerčev trg 9, 3270 Laško, Gradbeni tehnik delovodja nizke gradnje;
■d<
d,0,0., Pod gradi Laško. Gostinski tehnik natakar; do 31. ; Zdravilišče Laško d.i viliška cesta 4, 327C Inž. strojništva vodja projekta; d
.plir
5270
2007; 1,, Zdra-Laško,
3000 Celje Univ. dipl. pravnik
višji pravosodni svetovalec, strokovni sodelavec; do 3. 8. 2007; Okrožno sodišče v Celju. Prešernova ulica 22,3000 Celje. I^fesor angleščine učitelj angleškega in nemškega jezika, poučevanje; do 3.8. 2007; Osnovna šola Voj-
3212 Vojnik, Univ. dipL inž. arhitektu-
a, 3270 Uško, DipL inž. strojništva (VS) prodajni inženir: do 10. 8, 2007; Eho d.o.o., Brezno 7 a, 3270 Laško. Profesor defektologije specialni pedagog, defek-tolog strokovna pomoč učencem s posebnimi potrebami; do 31, 7, 2007; Javni zavod Osnovna šola Marjana Nemca Radeče, Šolska pot 5,1433 Radeče;
profesor defektologije; do 7. 8, 2007; Osnovna šola Primoža Trubarja Laško, Trubarjeva ulica 20, 3270 Laš-
UE MOZIRJE
Delavec brez poklica
pomožna dela v gradbeništvu; do 7. 8. 2007; B - Zekoli d.o,o„ Spodnja Rečica 28, 3332 Rečica ob Savinji.
Elektrikar energetik
vzdrževalec objeki snik; do 31.7,2007; He
1, hinaus
iliška (
520 Velenj Prodajalec
prodajalec; do
Alia 60, 3000 Cel Natakar strežba pri čilnim puhc 2007; Cetara
lizah ii i; do
Okoni-ob Savi-
Ije
Doktor medicine specialist splošne medicine
zdravnik specialist splošne družinske medicine za delo v ambulanti za antikoagula-cijsko terapijo in v splošni družinski medicini ali v nujni med. pomoči: do 31, 7, 2007; Zdravstveni dom Celje, Gregorčičeva uUca 5, 3000 Celje.
UE LAŠKO
Obdelovalec /covin
pomočnik v proizvodnji panelov in kabelskih polic.
d.o.o.. Brezno? a, 3270 Laško,
Elektrikar energetik skladiščnik elektro materiala; do 7, 8. 2007; Medved Danijel s.p., E.E.A., Aškerčev trg 9, 3270 Laško,
UE SLOVENSKE KONJICE
Delavec brez poklica čistilka, del, mesto v Slovenskih Konjicah; do 7, 8, 2007; Manicom d.o.o., Pov-šetova ulica 65, 1000 Ljubljana,
Osnovnošolska izobrazba
umetnih brusov, prekladanje in transportiranje končnih izdelkov, kontroliranje kakovosti izdelkov, čii lovnega mesta; do Manpower
enje de-8.2007;
Ije
ulica 4
3000 Ce-
ä II, del
upravljalec stroj v večji proizvodnji mi stroji, večizmensko, kontrola polizdelkov in izdelkov, čiščenje delovnega mesta; do 7, 8, 2007; Manpower d.o.o..
3000 Celje;
razlagalec, kladanje in t preprosta del. nim naporom in uporal preprostega ročnega orodj
insportir.
izič-
do 18, 8. 2007; PDV d.o.o., Židovska ulica 1, 2000 Ma-
delavec v pakirnici, pakiranje mesnih izdelkov in mesa; do 3. 8.2007; Štefan Stra-šeks.p..Staiitrgll, 3210 Slovenske Konjice.
Nižja poklicna izobrazba (do 2 let)
dodelava profilov; do 8. 8. 2007; Koplast ekstruzija d.o.o., Tovarniška cesta 2. 3210 Slovenske Konjice.
Nižja poklicna izobrazba (do 3 let)
ekstruder; do 8. 8. 2007; Koplast ekstruzija d.o.o., To-vainiška cesta 2. 3210 Slovenske Konjice;
in drugih izdelkov ter polizdelkov na strojih (stiskalnice, polavtomati, unije), nastavljanje strojev, preventivna vzdrževalna dela; do 18. 8. 2007; PDV d.o.o,. Židovska ulica 1, 2000 Maribor.
Mesar
mesar, rezanje in pripravljanje mesa ter rib; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o., Kadrovska služba. Cesta v Tr-novlje 10 a. 3000 Celje; do 31. 7. 2007; Engrotuš d.o.o., TUŠ supermarket Slov. Konjice, Oplotniška cesta 1 b, 3210 Slovenske Konjice.
Avtomehanik
mehanik kmetijskih in gradbenih strojev, osebnih in tovornih vozil; do 8. 8. 2007; Klas d.o.o., Tepanje 71 a, 3210 Slovenske Konji-
Avtoličar
avtoličar gradbene in kmetijske mehanizacije, osebnili
lepanje
voznik, vzdržev? 8. 2007; Kračur Slomškova ulica 6,
:; do 3.
5 Lo-
Srednja strokovna ali splošna izobrazba
administrativno komercialna dela, občasne dostave blaga in pomoč v skladišču; do 31.7.2007; Bolton d.o.o., Ve-šenik 23/a, 3210 Slovenske
trgovski potnik za prodajo gradbene in kmetijske mehanizacije, osebnih in tovornih vozil; do 8. 8. 2007; Klas d.o.o., Tepanje 71 a. 3210 Slovenske Konjice. Inž. elektrotehnike (VSŠ) konstrukter, izdelava tehnične dokumentacije za mehansko in elektro izvedbo, nizkonapetostnih elektro omar; do 15. 8. 2007; El-pro Križnič d.o.o., Zeče 25. 3210 Slovenske Konji-
Univ. dipl pravnik odvetniški kandidat; do 3, 8, 2007; Odvetnica Nečemer
UE ŠENTJUR PRI CEUU
Delavec brez poklica
montaža knauf sten in stropov - moški; do 18. 8. 2007; Simon Siter s.p., Dramlje 13 c, 3222 Dramlje. Osnovnošolska izobrazba pomožna dela v steklarstvu - moški; do 29. 8. 2007; GordanKoiac s,p„ Primož pri Šentjurju 24 b, 3230 Šent-
voznik tovornega vozila v mednarodnem prometu; do 10,8,2007; Milan Obrez s.p„ Zegar 2, 3262 Prevorje,
Polagalec keramičnih ob-log
polaganje keramičnih ploščic, manjša zidarska dela, pomoč pri inštalacijah, zaključna gradbena dela; do 25, 8, 2007; Bojan Pesan s,p„ Ulica skladateljev Ipavcev 46, 3230 Šentjur. Progovni manipulant progai, izvajanje del pri vzdrževanju proge in objektov - moški; vloge na naslov: Holdir^ Slovenske železnice SVP Celje, Ul. XIV. divizije 2, 3000 Celje; do 31. 7. 2007; Holding Slovenske železnice d,o,o,. Sekcija za vzdrževanje prog Celje - nadzorni št vo proge Ponikva, Ho-tunje 99, 3232 Ponikva,
Nižja poklicna izobrazba (do 2 let)
I, vOič
2007;
2007; Klas d.O. a, 3210 Slover
Prodajalec
prodajalec, skrb za urejenost prodajnih polic, svetovanje strankam; vloge na naslov; Engrotuš d,o,o.. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje; do 31. 7. 2007; Engrotuš d,o.o,. Tuš supermarket Slov. Konjice, Op-lomiška cesta 1 b, 3210 Slovenske Konjice.
Srednja poklicna izobrazba
d,o,o,, Proseniško 14, 3230 Šentjur. Varilec
varjenje z zaščitnim plinom C02 (varjenje po postopku C02); do 22. 8.2007; KljučavničarstvoŠeško, San-di Šeško s.p., Tratna pri Gro-belnem 43, 3231 Grobelno;
ključavničar, varilec, oblikovanje kovin; do 14. 8. 2007; Koval d.o.o.. Loka pri Žusmu 9, 3223 Loka pri Žu-
Monter vodovodnih naprav
monter vodovodnih in ogrevalnih naprav; do 11. 8. 2007; Bojan Pesan s.p.. Ulica skladateljev Ipavcev 46, 3230 Šentjur.
Srednja poklicna izobrazba
mehanik za montažo izdelkov; do 14. 8. 2007; Koval d.o.o.. Loka pri Zusmu 9, 3223 Loka pri Zusmu. Kmetijski tehnik kmetijsko vrtnarski tehnik; do 7. 8. 2007; Manpower
ulica 4, 3000 Celje-Strojni tehnik operater na CNC stroju, možnost napredovanja za tehnologa; do 14. 8. 2007; Koval d.o.o.. Loka pri Zusmu 9, 3223 Loka pri Zusmu. Elektrotehnik serviser; do 5.8.2007; Ad-heziv d.o.o,, Primož pri Šentjurju 24 C, 3230 Šentjur. Doktor medicine zdravnik v šolskem dispanzerju in splošni ambulanti; do 17. 9. 2007; ZD Šentjur, Cesta Leona Dobrolinška 3 b, 3230 Šentjur.
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
Pomožni delavec
pomoč v vulkanizerski delavnici; do 1. 8. 2007; Dušan Drača s.p., Levstikova ulica 3 a, 3250 Rogaška Slati-
Osnovnošolska izobrazba
nakladalec, čisrilec, nakladanje materiala v fazi predpriprave proizvodnje, čišCe-nje ter brušenje izdelkov v fazi predpriprave ter končna obdelava izdelkov; do 7. 8. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje;
pomoč v gradbeništvu; do 14.8.2007; Sigra, Franci Zor-ko s.p.. Pečica 39, 3241 Podplat,
Zidar za zidanje in orne-tavanje
zidar fasader; do 3, 8. 2007; Saramat Natmir in drugi d.n,o„ Virštanj 1 a, 3254 Podčetrtek.	• ,
Ključavničar hišnik vzdrževalec, vzdrževanje opreme, prostorov, naprav, strojev in druga ureditvena in vzdrževalna dela; do 31. 7. 2007; Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah, Celjska cesta 16, 3240 Šmarje pri Jelšah.
Stavbni klepar
stavbni klepar; do 31. 7. 2007; Močnik JSM d.o.o., Polžanskavas 17,3240 Šmarje priJelšah. Strojni mehanik pomočnik strojnika; do 31. 7. 2007; Steklarna Rogaška d.d., Ulica talcev 1,3250 Rogaška Slatina. Avtomehanik avtomehanik v hitrem servisu; do 2. 8. 2007; Fenik d.o.o, Šmaije pri Jelšah, Rimska cesta 11,3240 Šmarje pri Jelšah. Tesar
tesar; do 31. 7. 2007; Močnik JSM d.o.o., Polžanska vas 17, 3240 Šmarje pri Jelšah. Voznik avtomehanik voznik; do 3, 8, 2007; Ku-. Maistrova
1, 32S;
Voznik
D Rogaška
ikladiščm ikladiš
la opra
Metka Napotnik s,p„ Podplat 10, 3241 Podplat,
Logoped
logoped; do 31. 7. 2007; VIZ III. OŠ Rogaška Slatina, Izletniška ulica 15, 3250 Rogaška Slatina.
UE VELENJE
Delavec brez poklica
pek: do 5. 8. 2007; Milena Tratnik Krajnc s.p., Stanetova cesta 60, 3320 Vele-
delavecvproizvodnji, prebira in sortira plastične izdelke, ločuje izdelke, jih sortira in kontrolira kakovost, melje plastiko, opravlja eno-
Trgotur d.o.o,. Ljubljanska c, 13b, 3320 Velenje; do 7, 8,2007;MPTd.o.o., Podkraj pri Velenju 8 b, 3320 Velenje;
voznik, vozi in skrbi za kombinirano vozilo, razva-ža izdelke do strank, pri katerih tudi napravi količinski in kvalitetni prevzem, z vili-čarj em ali ostalimi transportnimi pripomočki razklada, naklada, prestavlja in zlaga material ali proizvode; vloge na naslov: Trgotur d.o,o„ Ljubljanska cesta 13/b, 3320 Velenje; do 7. 8. 2007; MPT
Podki
Velenj
! pn \
pomožna c 8. 2007; Ve
_____blaga; do 10. 8. 2007;
Mediacor d.o.o.. Obrtniška ulira 9, 3240 Šmarje pri Jelšah.
Prodajalec
prodaja blaga v trgovini z rezervnimi deli za avtomobile; do 2. 8. 2007; Fenik d,o,o. Šmarje pri Jelšah, Rimska cesta 11,3240 Šmarje pri Jelšah.
Kuhar
samostojnodelovkuhinji; do 1. 8. 2007; Gostišče Ciril YH Podčetrtek, Ciril Blatnik s.p.. Zdraviliška cesta 10, 3254 Podčetrtek,
Natakar
strežba hrane in pijač, delo po haccap sistemu: do 1. 8. 2007: Gostišče Ciril YH Podčetrtek, Ciril Blatnik s.p.. Zdraviliška cesta 10. 3254 Podčetrtek.
Srednja poklicna izobrazba
razvoz kruha in pomožna dela v pekarni; do 22. 8. 2007; Sotla d,0.0. Podčetrtek, Imeno 75, 3254 Podčetrtek;
servis bele tehnike ter mon-
Osnovnošolska izobrazba modelar, delo v proizvodnji na proizvodnih linijah pri izdelavi in površinski obdelavi polizdelkov sanitarne opreme; do 7. 8. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4. 3000 Celje. Mizar
mizar; do 10, 8. 2007; Mizarstvo - montaža, Adolf Red-nak s.p., Janškovo selo 24 a, 3320 Velenje. Strojnik
sestavljalec masažnih sistemov, opravljanje preizkusov varnosti in funkcionalnosti izdelkov na podlagi postopkov, normativov, reševanje reklamacij, ocenjevanje kakovosti izdelkov; do 7. 8, 2007; Manpower d,o.o„ PE Celje, Stanetova ulica 4,3000
Avtomehanik
avtomehanik; do 3. 8. 2007; Voltir d.o.o., PE Velenje IDS, Stantetova ulica 2, 3320 Velenje, Elektrikar energetik elektrikar; do 3. 8. 2007; Voltir d.o.o.. PE Velenje IDS,
Stantetova ulica 2, 3320 Velenje. Prodajalec
prodajalec na bencinskem servisu; do 8, 8. 2007; Romana Ograjšek s.p., BS Velenje Gorenje, Partizanska cesta 15 a, 3320 Velenje.
Srednja poklicna izobrazba
slikopleskar in razna gradbena dela; do 31. 7, 2007; Džajo, HašimDžajič s,p,, Ša-lek 90, 3320 Velenje. Strojni tehnik vodja v proizvodnem procesu, organiziranje, vodenje dela in oddelka, zagotavljanje zahtevane k^ovosti dela zaposlenih, nadzorovanje; do 7. 8. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Gostinski tehnik gostinski tehnik; do 3. 8. 2007; Manfred Jevševar s.p., Škale 103, 3320 Velenje.
UE ŽALEC
Gradbeni delavec
zaključna dela v gradbeništvu, strojni ometi, estrihi, fasade, pripravnik; do 3. 8. 2007; AMD gradnje d.o.o., Bevkova ulica 9, 3310 Žalec. Pomožtii delavec izdelava suliomontažnih sistemov, slikopleskarstvo, fa-saderstvo; do 22,8.2007; Teo Vrstovšek s.p., Jurčičeva ulica 7. 3310 Žalec;
strežba pijač; do 11, 8, 2007; Zdenka Marin s,p„ Šešče pri Preboldu 70, 3312 Prebold, Osnovnošolska izobrazba posluževalec stroja; do 3.8. 2007; Mlekarna Celeia d.o,o„ Arja vas 92, 3301 Petrovče;
sestavljalec opreme za mo-torna vozila; do 7. 8, 2007; Saps d.o.o.. Mestni trg 5 b, 3210 Slovenske Konjice. Oblikovalec kovin oblikovalec kovin, izdeluje različne kovinske izdelke, precizno razrezuje pločevino, profile, krivi, odrezuje, upogiba, izsekuje, preoblikuje, struži, rezka, brusi, vrta, vari ter opravlja druga predvidena dela; vloge na naslov: Trgotur d.o.o., Ljubljanska cesta 13/b. 3320 Velenje; do 3. 8. 2007; Vija. Vipot-nik Janez s.p.. Gotovlje 111 C, 3310 Žalec.
Monter vodovodnih naprav
monter sanitarnih sten in dimnikov, montaža sanitarnih sten in dimnikov na terenu; do 3. 8. 2007; Sigma-nova d.o,o,. Cesta žalskega tabora 20, 3310 Žalec,
Optik
Savi
;; do 3, 8. 2007; Opti-, Branka Irman s.p,, 1 cesta 2, 3310 Ža-
Elektrikar elektronih
monter, montaža naročenih elementov; vloge na naslov: Trgotur d.o,o.. Ljubljanska 13/b, Velenje; do 31, 7, 2007; Matjaž d.o.o. Petrovče, Petrovče 115 b, 3301 Petrovče.
Keramik - oblikovalec I, oblikovanje težkih keramičnih izdelkov na avtomatu; do 3, 8, 2007; Kih d.o.o. Liboje, Kasaze 34, 3301 Petrovče.
Frizer
moško in žensko friziranje; do 31. 7. 2007; Nova, Malgaj Terezija s,p„ Pečnikova ulica 4, 3310 Žalec,
Prodajalec
prodajalec, svetovanje; do 13. 8. 2007; Aries design d.o.o. Polzela, Ločica ob Savinji 34, 3313 Polzela;
prodajalec v trgovini s tehničnim blagom; do 7, 8. 2007; Manpower d,o,o„ PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje;
prodajelec v samopostrežni
trgovi
200:
5, Braslovče, Braslov-če 26, 3314 Braslovče,
Srednja poklicna izobrazba
voznik tovornega vozila; do 25,8,2007; Premax d.o.o. Žalec, Kvedrova 22, 3310 Ža-
delavec v skladišču; do 31. 7. 2007; Viba d.o.o., Čeplje 50, 3305 Vransko.
Kozmetični tehnik
kozmetični tehnik, samostojno opravlja naslednje storitve: nega obraza in telesa, masaža, pedikura, maniku-ra, ličenje, depilacija; do 2. 8.2007; Anja Lovec s.p., Prešernova ulica 1 a, 3310 Žalec,
Ekonomski tehnik
vodja trgovine s tehničnimi in gospodinskimi izdelki: do 7, 8. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje,
naprav; do 3. 8. 2007 To plišek d.o.o., Rjavica 12. •• ' 3250 Rogaška Slatina Elektrotehnik energetik gradbena dela visoke grad nje; do 31. 7, 200^ Napi - Št. 60-31. julij 2007
Mladostna zlatoporočenca
Pogovor z rožami pomaga
Franc "n-atnjek iz Celja je velik ljubitelj rož. Vzgojil je več vrst lončnic, okenskih rož in kaktusov. Sedaj je pripravil tudi razstavo v Mercator centru, kjer bodo njegove najlepše rože na ogled do 15. avgusta.
Franc Tratnjek se z gojenjem rož ukvarja že približno dvajset let. Začel je z vrtnicami, ki jih je vzgojU na vikendu, Imel jih je že približno sedemdeset. Nadaljeval je z okenskimi rožami, sedaj pa raje goji lončnice in kaktuse kar v svojem stanovanju v bloku.
Rože in kaktusi so Frančeva strast. Z veseljem se ukvarja z njimi, čeprav mu vzamejo veliko časa. Pravi, da ima zlato roko, saj z njegovo skrbjo zraste vsaka roža: »Povedati moram, da pri meni zacveti vsaka roža. Kar posadim, to zraste. Tudi kadar se katera zlomi ali poškoduje, jo znam pozdraviti.«
VeČina rož in kaktusov, ki jih lahko vidimo pri Francu, raste v toplih krajih, na Primorskem. Od tam jih je prinesel pred devetimi leti. Pripeljal ni celih rastlin, temveč le
posamezne üste, iz katerih je nato vzgojil rože. Sedaj ima modre kaktuse, božični kaktus, taščin jezik, orhideje, plezalke in še mnogo drugih vrst rož.
Njegova skrivnost je, da vsak odlomljen list popeče z vžigalnikom, da prepreči iztekanje soka. Takšen list spet posadi in tako zraste nova rastlina. Ta metoda še posebej dobro deluje pri kaktusih. Z rožami se vsak dan tudi pogovarja. Pove jim, da so lepe in da mu lepšajo življenje.
Njegove največje rože so že kar dragocene, saj je bila vrednost nekaterih ocenjena tudi do 150 evrov. Tako drage so predvsem zaradi svoje redkosti in počasne rasti, saj traja zelo dolgo, da dosežejo takšno višino ter razvejanost, kot so jo dosegle pri Francu: »Moji največji kaktusi so rasli približno deset let. Sedaj so nekateri veliki že skoraj dva metra. Vsako leto poženejo ie enega ali dva nova lista, zato je treba imeti z njimi veliko potrpljenja.«
KŠ
Snežna jama za ohladitev
v teh dneh mineva 26 let od odkri^ Snežne jame na Raduhi, ki je sedaj že 17 let tudi najvišje ležeča turistična jama v Sloveniji. Preboldski jamatji so ob njenem odkritju doaveli en^ izmed najlepših trenutkov v ^odovini svojega delovanja. Snežna jama je zaradi svojih posebnosti težko primerljiva z ostalimi turističnimi jamamL
Obiskujejo jo turisti z vseh koncev sveta in se čudijo njenim lepotam in zanimivostim, saj jame na višini 1500 metrov nihCe ne pričakuje. Jama je priložnost tudi za prijetno ohladitev sredi poletja, kar se je v zadnjih vročih dneh Se potrdilo. Sicer pa je jama za jamarje in strokovno javnost izjemen kraški objekt, ki bi mu težko našli primerjavo ne le v Evropi, ampak tudi v svetu. Preseneča tako z ledenim kot klasičnim kapn^Jdm okrasjem. Jama je do konca avgusta odprta raak dan. O^ed traja uro in pol do dve uri. Temperatura v jami je od minus 1 do 4 stopinje, zato priporočajo primerno obleko in obutev. Odveč pa ne bodo hidi rokavice zaradi zelo hladne železne ograje na stopnicah.
Zelo mladostna sta Anica in Stanko Pišek iz Marija Reke dočakala zlati jubilej svojega zakonskega življenja. Ta lepi dogodek sta slovesno proslavila in sicer s civilno zlato poroko, ki sta jo v preboldskem hotelu opravila madčar Henrik Krajnc in župan občine Prebold Vinko Debelak, cerkveno pa v župnijski cerkvi v Marija Reki župnik Damjan Ratajc.
Stanislav oziroma Stanko, kot ga Iščejo domači in znanci, se )'e rodil leta 1933 kot zadnji izmed desetih otrok pri Dušakovih, kot se še danes reče po domače njegovemu domovanju. Na kmetiji je delal vse do leta 1953, ko je odšel k vojakom, po vrnitvi se je za nekaj časa zaposlil v rudniku Zabukovica, potem pa ostal doma in prevzel kmetijo. V tem času je spoznal štiri leta mlajšo Anico Pavčnik, ki se je rodila v Upnein Dolu kot šesta od osmih otrok. Potem ko sta se vzela, sta se jima rodila sinova Stane in Roman. Kmalu po rojstvu prvorojenca je Stanko zbolel in za celo

leto odšel na zdravljenje v Novo Celje, medtem pa je Anica skrbela za kmetijo, sitta, taščo in Stankovega bolnega brata. Kmetija, čeprav 20 hektarjev velika, ni dajala dovolj zaslužka, zato se je Anica leta 1960 zaposlila v Tekshlni to-
Stanko Pišek
varni Prebold in se tam 1990 tudi upokojila. Sedaj, ko sta si sinova ustvarila vsak svojo družino, zlatoporočenca sama živita in skrbita za kmetijo, pri čemer jima seveda pomagata tudi sinova.
TT
Po Aiuakovi poti se ja podala le peščica
bili za to poplačani s čudovitimi razgledi.
Po poteh Vrhovskega Anzeka
Na pobudo družine Sikovšek iz Ojstre-ga nad Laškim, katere gospodinja Terezija je bila nečakinja znanega ljudskega godca Ivana Ulage - Vrhovskega Anzeka, o katerem je napisal knjigo naš žal že preminuli novinar Jure Krašovec, se je skupina pohodnikov letos prvič podala po poteh, po katerih je pred mnogimi leti pešačil Anzek. Ta je v Laško zahajal na vaje godbe na pihala.
Tudi zato so pohod poimenovali Po An-zekovih poteh in tako obudth spomin na legendarnega glasbenika in kapelnika sve-dnske godbe ter ljudskega godca, čigar melodije so šle in gredo še danes dobro v uho.
Kar težko si danes predstavljamo, kaj je takrat gnalo Anzeka, daje dvakrat na teden hodil po dve uri na vaje in še dve uri nazaj, vmes pa je našel čas tudi za vaje doma, da je sploh lahko bil član velike družine godbenikov. Ker je bil vedno rad urejen, si je ob slabem vremenu na pot vzel celo rezervna oblačila, da ne bi od poti premočen in
blaten sedel k orkestru.
Pohodnike, med njimi sta bila tudi nekdanji župan Jože Rajh in njegova žena Jožica, je pot iz Ojstrega najprej vodila do Padeža, nato pa čez potok Reka in preko OJešč in Kanjuc do Velkega Vrha, kjer je Anzekova rojstna hiša. Tam so jih z okrep-čilom pričakali Anzekov nečak Alojz z družino in dve Anzekovi sestri, 81-letna Tončka in 85-letna Gelca, ki sta živi poleg še dveh sester, Rozike in Frančke. Pohodni-ki so nato obiskali Anzekov grob, kamor so ga položili k počitku pred natanko 12 leti, po ogledu Svetine, kjer na žalost trenutno nimajo ne trgovine in ne »oštarlje«, pa so se podali proti Celjski koči in se čez Dobiatino vrnili v Ojstro, kjer so pri Si-kovškovih pohod po šestih urah tudi sklenili. Z željo, da bi pohod, ki so ga pozdravili tudi številni domačini ob poti, ki so pohodnikom lajšali žejo, postal tradicionalen in bi se srečali tudi drugo leto.
MOJCA MAROT