LXXV«, St« 149 Poštnina OREDMITVO JN UPRAVA.: LJUBLJANA, CEKLJUCNO ZASTOPSTVO sa OmOBIS PTTBBLICITA TTALIAHA 8. Ju MlIAlfD In pabhlidti dl ITAL1ANA S. Ducejeva navodila Stranki in narodu Zgodovinski govor na zadnji seji direktorija Stranke Rim, 5. jul. s. Podajamo gOTOT, ki cm jc imel Ducc ilnc 24, [unija 1°43 XXI na seji vodstva faktične stranke v iienciki palači: Številke <. silah stranke so zares pomenljive in zaslužijo nekaj pojasnila. Dokazujejo, da jc množica tistih, k? »maje izkaznice, vedno mogočna in mislim, da bo množica vedno ostala znatna tudi tedaj, ko bb končan potrebni izbor in čiščenje. Vedno bomo isto, kar moramo biti. namreč stranka mnrvice. Kajti za vladanie in vodenje naroda s 46 milijoni duš, ki jih bo kmalu 50 milijonov, je potrebna množica, je potrebnih de?et in deset tisoč voditeljev, ki morajo okoli sebe imeti stotisoče sodelavcev, navdihnjenih z isto vero. Važno je, da jih izbiramo postopno, kakor to narekujejo potrebe in časi. Udeležil sem se te seje zaradi te^a. ker hočem vodstvu poročati o spomenici, ki mi jo je izročil tajnik stranke in o kateri se mi je zdelo, da jo je treba objaviti. Lahko bi tega tudi ne bil storil, kakor niso bil? objavljeni drugi sklepi vodstva. Toda zdelo se mi je prav. da jo sporočim narodu, zakaj to niso samo ideje vodstva stranke, temveč tudi moje. In prav je. da narod ve. dn bi se v določenem trenutku prit;sk lahko no\cčal s take strogostjo, kakor >c morda nekaterim niti ne sanja. Odgovor na to poslanico je, kar se tiče tujine, bil običajen in se ne velja ukvarjati z njim. S sovražnimi državami se ne I gre pregovarjati drugače, kakor s topovskimi streli in najboljša polemika je tista z orožjem. Lahko se temu doda še druga, a ta prve ne more nadomestiti. Kar se tiče odgovora doma- je očitno bilo nekaj zabijanja in nekaj začasnih polemičnih pomot ter napačnih razlag. Tovariš Scorza je posegel v stvar, ker je bilo očitno, da ni dovoljeno kreniti s prvotne poti. Drži. da jaz branim stranko vedno, v vsakem primeru povsod in sploh. Stranka Je v vseh svojih razdobjih bila kos svojim nalogam. Ljudje so delali napake: v kratkem bomo videli kakšne. A napake so bile vedno storjene v dobri veri. Ali je morda bila napaka, da smo včlanili v stranko vse bojevnike iz svetovne voine? Mislim, da ne. Sami bojevniki so prihajali in govorili: »Zakaj nas hočete pustiti pred vrati? Mnogi izmed nas, kmetov po majhnih krajih, smo mislili, da je isto. če si v bojevniškem združenju aH v stranki.« Če smo dali to priznanje tem starim, hrabrim bojevnikom iz svetovne Violenti azioni aeree 30 velivoli nereicl abtattuti in due glcmi II Quartiere Generale delle Forze Armate cemunica in data di 3. luglio il segucnte bollrtino di jrucrru n. 1134: FermazionJ aeree avversarie hanno agi-to mi varic localita della po niso la salerni-tana c mi aUuni centri della Sicilia della. Sardegna. causando danni e vittime. Reparti d i oaeeiatori dell'Assc abbatte-vano 24 ve'ivoli. da cilj 12 quadrimotori del tipo »Liberator« tra Leece e Orotta-^lie. e di rjmancnti a sud e a sud-ovest d:lla Sicilia. Le artiglierie della diiesa eolpivano e facevano precipitare tre aerei a Trapani cd unn ad Olbia. Due altri apparecchi risultano distrutti dalle batterie eontraeree detle isole Jonie. Vlcuni degli equipaR.cri. lanciatisi col paraeadute. sono stati catturati. * Le mcursionj citate dal bollettino odier-no hanno causatrj le seguenti vittime fi-nora accertate tra le popolazioni civili: A Lecce 4 morti e 25 feriti; a Galatino (Leece) 15 morti e 17 feriti; a Grottaglie (Taranto) 13 morti e 24 feriti: a San Pan-erazio Su'entino (Brindisi) 5 morti e 6 feriti: a Castclvetrano tTrapani) 8 morti e 22 feriti. Le nerdito della popolazione di Palermo per 1 azione aerea nemica della notte sul 2 m. c. ascendono a 23 morti e 68 feriti. ★ II Quartiere Generale delle Forze Armate eomuniea in dava di 4. luslio il segucnte bollettino di raerra n. 1135: Cacciatori itaMani e germaniei e batterie eontraeree dell'asse hanno ieri ostaeo-lato con particolare su« eess0 sii attacchi dciraviazione avversaria su centri della sicilia e della Sardegna. riuscendo ripetu-umonte a disperdere le formazioni nemi-che prima che raggiungessero gli obietti- vi ed indeguendole a lungo in mare aperto. Ne! eielo della Sicilia. in ripetuti vitto-riesi combattimenti nei quali si edistinto il 150 gruppo comandato dal Tenente Co-Ionnello Anton i o Rizzotto da la Maddale-oa. la caccia naziona'e abbatteva 18 veli-voli. quella tedesca 10. Le artiglierie della difesa distruggevano altri 22 aerej di cui 10 a Trapani, Z a Sciacca, 2 ad Augusta. 1 a Maršala e 7 nei dintorni di Cagliari. II nemico ha per-tanto complessivamente per d u to 50 veli-veli fra i quali n u me ros i quadrimotori. I danni ca u sat i nelle localita col pite sono di rninima entita: limitato anetae il numero delle vittime fra le popolazioni. Questa notte nna formazione avversaria ha laneiato qualche bomba e poehi spezzoni su Ostia e Fiumicino, sorvolando successivamente la periferi di Roma. Non sono segnalate perdite. Le batterie eontraeree della capitale hanno effettuato tiri di sbarramento. Le incursioni citate nel bollettino odi-erno hanno causato le seguenti vittime fi-nora accertate. Trapani 11 morti e 15 feriti. Catania un morto e 5 feriti, in pro-vincia di Sassari un morto e 21 feriti. Gli aerei nemiei segnalati abbattuti dalle artiglierie contraerea sono caduti nelle seguenti localita. in provincia di Trapani uno, in contrada Fico. uno in contrada Xitta. due a Milo. uno a Monte Cofino, uno presso Stagnoni. tre a sud-ovest ri-spettivamente di San Teodoro, Punta Maršala e Punta Sottile, uno ad ovest di Tor-re Blini. In provincia di Agrigento. uno al largo di Sciacca e uno in contrada Gu-ardia costa. Due in fiamme ad est di Augusta. Uno oresso Maršala. In Sardegna uno a Santulussurgiu tre presso Miliš, uno in mare, due nella regione di Capo Pula. Močno letalsko delovanje 80 sovražnih letal sestreljenih v dveh dneh Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil je objavil 3. juliju naslednje 1134. vojno poročilo: Sovražnikove letalske skupine so priletelo nad razne kraje Salentinskega polotoka in nekatera središča Sicilije ter Sardinije; povzročila so škodo in žrtve. Oddelki lovcev so sestrelili 24 letal, med njimi 12 štirimotornih vrste »Liberator« med Alleceejem in Grottaelio ostale pa južno in juznozapadno od Sicilije. Protiletalsko topništvo je zadelo »n zrušilo 3 letala pri Trapaniju, eno pa pri Olbiji. Dve drucri letali so razdejale protiletalske baterije na Jonskem otočju. Nekatere posadke, ki s0 odskočile s padali so bile ujete. * Napadi, ki jih navaja današnje uradno vojno poročilo, so povzročili med civilnim prebivalstvom, kakor je doslej ugotovljeno, naslednje žrtve: V Lecceju 24 mrtvih in 25 ranjenih, v Falatini (pokrajina Leece) 15 mrtvih in 17 ranjenih, v Grottagl'"u (pokrajina Taranto) 13 mrtvih in 24 ranjenih, v San Pancraziu (pokrajina Brin-đlSt) 5 mrtvih in 5 ranjenih, in v Castel-vetrano (pokrajina Trapani) 8 mrtvih in 22 ranjenih. Izgube prebivalstva v Palermu zaradi sovražnikovega letalskega napada v noči na 2. julija znašajo 32 mrtvih in 68 ranjenih. ★ Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 4. julija naslednje 1135. vojno poročilo: Italijanski in nomški lovci ter osne protiletalske baterije so včeraj s posebnim uspehom preprečevale napade sovražnega letalstva na središča Sicilija in Sardinije« pri čemer jim je ponovno uspelo razpršiti sovražne oddelke, preden so mogli doseči cilje, in jih zasledovati daleč na odprto morje. Nad Sicilijo so domači - lovci* v ponovnih zmagovitih borbah, v katerih se je odlikovala, 150. skupina pod poveljstvom podpolkovnika Antonija Rezzotta iz La Maddale-ne, sestrelili 18 letal, nemški po IO. Protiletalsko topništvo je uničilo nadaljnjih 22 letal in sicer 10 v Trapaniju, % v Sciacel, 2 v Augusti, 1 v Maršali in 7 okrog Ca-gliarija. Sovražnik je potemtakem izgubil skupno 50 letal, med njimi številna Stiri-motorna. Povzročena Skoda v zadetih krajih je neznatna in tudi število žrtev med prebivalstvom je omejeno. Preteklo noč je sovražni oddelek odvrgel nekaj rušilnih in zažigalnih bomb na Ostio in Fiumicino, pri čemer je pozneje preletel okolico Rima. Izgube niso bile javljene. Protiletalske baterije v prestolnici 90 streljale zaradi zapornega ognja. * Napadi, ki so javljeni v današnjem uradnem poročilu, so povzročili naslednje doslej ugotovljene žrtve: v Trapaniju 11 mrtvih In 15 ranjenih, v Cataniji 1 mrtvega in 5 ranjenih, ter v pokrajini Sassari 1 mrtvega in 21 ranjenih. Pripomba k uradnemu poročilu ftt. 1135: Sovražna letala, ki jih navaja uradno poročilo kot sestreljena po zaslugi protiletalskega topništva, so padla na tla v naslednjih krajih: v pokrajini Trapani 1 v okolici Fico, 1 v okolici Xitta, 2 v Milu, 1 v Monte Cofino. 1 pri Stagnoniju. 3 jazroaapadno od San Teodora odnosno Punte Maršale In Punte Sottile. 1 zapadno od Torre Blinija, V pokrajini Agrigento 1 na odprtem morju pri Sciacci in 1 v okolici Giiardiacosta. 2 v plamenih vzhodno od Auguste ter 1 blizu Maršale. V Sardiniji je padlo 1 pri San-tulusurgiu. 3 pri Mlllsu, 1 v morje, 2 pa na tla okrog Capo Pule. vojne, smo to bili dolžni in to dejanje ni bilo nič nevarno, četudi so strankine sile zrasle za nekaj sto ti<=oč ljudi. Lahko je bila v nekem trenutku napaka, da smo hotel: stranko narediti tako rekoč uradno. Če ne bi bili potegnil; zavore, bi bili v določenem trenutku postali javni uredniki tudi tisti, ki stoje po barih v Dopolavorih in točijo pijačo. A tudi tu smo grešili zaradi pretiravanja, ne zaradi pomanjkljivosti. Jasno je. da morajo prvaki stranke uživati nesporno in neposredno avtoriteto ter morajo zaradi tega ime*i lastnosti in odgovornost javnih uradnikov. Stranka ni samo v številkah, ki nam jih je ta trenutek prebral tovariš Scorza: je v deset tisočih padlih, v tisočih prostovoljcev takega kova kacT so od Pallotte do Borg Pisana. Pisani je zame človek, docela enak Cesaru Battistiju, Nazariju Sauru, Filziju, Damianu Chiesi in tistim, ki so bili mu-čenci našega preporoda. S premislekom je šel poslednji v najvišjo žrtev. Stranka je vsa ta leta držala pokoncu domovino, zapleteno v boj. ki ga prenašamo zdaj in ki se je začel januarja 1935. Stranka ima svojo ide i no smer, ki jo bom branil vedno, tudi če bi jutri moral imeti govor take vrste, kakor je bil 3. januarja. Dobro ločim večne vrednote od enodnevnih. Kar se tiče točk, ki jih omenja vodstvo stranke, jih bomo obravnavali skupaj. Strogo in kjer bo potrebno neusmiljeno bomo zatrli vse poskuse, ki hočejo načeti moralno in tvarno trdnost ljudstva. Kjer sedanji zakoni ne bodo zadostovali, bomo izdali nove. Prav. Toda italijansko ljudstvo zasluži vse naše spoštovanje in vso našo ljubezen, zakaj daje zares čudovit zgled In jaz zares ne vem. kaj bi od našega ljudstva zahtevali še več. Daje nam svoje vojake, daje nam svoje denarje (zadnje posojilo sestavljajo samo majhni vpisi, velikih ^e bilo malo), zateguje pas in ostaja pod bombardiranji neusti .^eno. Tu vam ie mesto, ki je dala zgled in ki se je pokazalo v novi luči ne meri, ki sem ga poznal, temveč mnogim Italijanom, ki ga niso poznali, in svetu,-ki ga je gledal v napačni luči. Govorim o Napoliju in o 73 bombardiranjih, ki jih je pretrpel. Seveda so tudi negativni in nasprotujoči elementi. Toda ali hočete, da bi v na-lodu s 46 milijoni duš ne bi-o tisoč ali sto tisoč posameznikov, ki zaradi osebnih vzrokov zaradi oslabljenega živčevja, telesnega u-stroja, ki so boječi, ter poleg tistih, ki so tako rekoč zares rojeni nasprotniki? Ni treba posploševati. Mi natančno nadzorujemo vse to in ni treba pripisovati temu prehudega pomena. Tem ljudem, ki sc skoraj vsi razbitine starih strank, ne bo nikoli posrečilo izpodnesti vlade in niti ne pripraviti jo, da bi se zanimala zanje bolj. kakor pa zahtevajo običajne policijske naloge. Treba je smešiti tiste, ki si izmišljujejo ali ki širijo detektivske storije, včasih kar se da detektivske, plod bolne domišljije, ki je potrebna odločnega obnavljalnega zdiavljenja. S strogo disciplino in tudi, kjer bo. potreba, tukaj neusmiljeno bomo poenotili industrijsko izdelavo, enotno disciplino kmetijske izdelave pa je treba izpopolniti. Te sile narodnega gospodarstva je treba spraviti na raven stroge discipline. Izdelali so se načrti za kmetijsko pridelavo. To je načrt, ki naj disciplinira 4 milijone kmetov, to je 4 milijone kmetij. To je res revolucionaren korak tudi zaradi tega, ker je kmečko gospodarstvo v vsaki deželi, včasih celo v vsaki pokrajini različno in zapleteno. Tudi če ni moči to prvo leto misliti, da bo vse šlo kakor po maslu, smo vendar izdelali načrte za ureditev kmetijske pridelave. še dalje pa je treba iti pri industrijski izdelavi. Treba je imeti pogum, da odstranimo VSe industrije, ki nimajo več razloga za obstanek, in treba je imeti pogum, da odstavimo vse industrijce. ki ne odgovarjajo zahtevam položaja. Človek — je dejal grški modrijan Protagora (oprostite, da sem tako izobražen) je merilo vsega. Ustanove srednje vrste z izurjenimi in pripravljenimi ljudmi dobro poslujejo, popolne ustanove pa s pomanjkljivimi ljudmi gredo po zlu. .Potrebna je še dalje disciplina ln uspešnejše nadzorstvo nad preskrbo, nad razdelitvijo in nad trgovino z vsemi vrstami blaga, s tem, da se neusmiljeno odstranijo motnje ter vsako neodgovorno razkrajamo in špekvlacijsko ravnanje. Na tem področju smo napredovali in to lahko nepristransko priznamo. Seveda so bile zmote, motnje, neredi, izgube, pokvare, toda včasih je to treba pripisovati čisto objektivnim razlogom, ki si jih vsakdo lahko misli. Na najmanjšo neogibno potrebno mero bomo skrčili število gospodarskih ustanov, od katerih se jih je mnogo izkazalo za nekoristne ali preživele ali škodljive ciljem gospodarske discipline v vojni ter jih bomo vključili v delovanje korporacij. Nekoč sem moral govoriti v senatu o zmešnjavi kratic. Nekega dne sem nekemu svojemu uradniku naročil, naj mi zbere vse kratice. Nastal je iz tega zvezek spoštovanja vzbujajočega obsega. Sam sem v senatu dejal, da se ustvarja preveč ustanov in da je to pogosto bilo odveč ter včasih škodljivo. Toda kadar človek hoče organizirati kako področje mora ustvariti neki orga- nizem. Ce ga nočete imenovati ustanova, ! ga imenujte urad. središče, organizacijo. ' Da navedem vzgled: leta 1933 je naše ržno gospodarstvo bilo v smrtni nevarnosti. Cene rižu so bile kar najnižje. Pri meni so se oglasili vsi zastopniki iz štirih poglavitnih italijanskih pokraiin. ki pridelujejo riž — Novara. Vercelli. Pavia. Milan — in so mi rekli, da je njihov polom neizbežen. Ustvarili smo ustanovo za riž. Vsi ali skoraj vsi zdaj enoglasno priznavajo, da je ta ustanova dobro delala za rešitev predracoeenega vira italijanskega bogastva — riža. Nekega dne se je rodila misel, da je zdaj treba narediti konec mišljenju, da bi Italija glede mode bila zgolj francoska po- J krajina. In ustanovili smo Zavod za modo. Veliko drugih ustanov je odlično delovalo. Toda vendar se mi to rastlinstvo ustanov zdi prebujno. V tekstilni stroki so na primer volnarji hoteli svojo ustanovo in so jo imenovali Odbor za volno. Bombažarji niso hoteli zaostajati in so ustanovili Bombažni zavod. Ko smo hoteli uvesti avtarktične tkanine, proti katerim nekateri še vedno kažejo ostanke zakrinkanega nasprotovanja, smo ustvarili Ustanovo za domače tkanine. Ko smo hoteli zavarovati svilo, smo ustvarili Ustanovo za svilo Vse to bi se v določenem trenutku lahko zlilo v veliko strugo, ki naj vse zbere. Kadar govorimo o ustanovah, govorim tudi o tistih, ki so — a ne vedno potreben otrok državne uprave. Struga, ki vse te ustanove lahko zbere, je korporacija. Korporacije smo ustanovili kot eilo^ ki disciplinira in vzporeja vse gospodarsko delovanje našega .naroda. Vse s3 mora začenjati, razvijati in končavati v korporaciji, ki je aktualna in umestna ustanova naše vlade. To bodo jutri uporab m povsod, četudi v drugih oblikah, ako naj g-ospono zaradi vojne, s pravo in pristno birokracijo. Ne moremo imenovati birokrate 15.000 železničarjev, 30.000 poštnih in brzojavnih uslužbencev. 12.000 moških in ženskih učiteljev, več kakor 12.000 vseučiliških in srednješolskih profesorjev, 15.000 magistratov, kondorjev in drugih uradnikov te vrste. Zaradi tega imenujem jaz birokracijo, pravo birokracijo, tisto, ki lahko kako vpliva na politične Ln gospodarske smernice države. Ce je to birokracija, potem se omejuje na nekaj skromnih desetih ljudi. Generalni ravnatelji ro ministrstvih lan-ko vplivajo na državno up:avo in je to njihova naloga, zekr? [ oni pomenijo kontinuiteto. Gre za ljudi, ki so dosti izobraženi glede predmeta. To dokazuje dejstvo, da so visoki državni uradniki zelo zaželjeni pri zasebnikih. Zakon, sprejet na zadnji ministrski seji, dovoljuje posameznim ministrom odstraniti generalne ravnatelje, ki niso kos svoji nalogi. Mislim, da jih ni mnogo. Kar se pa tiče ostale italijanske birokracije pa jaz. ki sem njen poglavar in se imam za enega najpridnejših državnih uslužbencev — pomislite, da mi ni v 21 letih ušla ~ nobena, še tako neznatna vloga, pravim nikdar, ko je zvečer moja miza prazna, zelo dosti uporabljam telefon. Kadar bi rad zvedel, koliko reflektorjev je že bilo izdelanih, bi mi stari način svetoval, naj pišem prefektu, ki bi pisal ravnatelju tovarne Ta bi odgovoril s pismom prefektu, ki bi mi poslal prepis tega pisma. Jaz pa včasih telefoniram kar ravnatelju tovarne, včasih prefektu in mu dam na razpolago samo toliko časa, kolikor ga je neogibno potrebnega, da povpraša in mi odgovori. To je preprosto. V italijanski birokraciji je še zmeraj preveč dopisovanja. V dopisovanju je nekaka naslada, nekak.: n.iva.Li. no kateri si ljudje včasih dopisujejo iz drugega v tretje nadstropje, včasih iz sosedne sobe v bližnjo sobo. Včasih taki dopisovalci z zares hvale vredno vztrajnostjo zagovarjajo svojo trditev s sklicevanjem na zakon, ki mora včasih poseči daleč nazaj. Da je uradova-nje naglo, se mora posluževati modernih sredstev, ki nam jih tehnika in znanost nudita v izobilju. Treba pa je dostaviti, da je italijansko uradništvo eno najmanj številnih izmed vseh držav, najslabše plačano in najbolj pošteno ter tisto, s katerim javnost premalo sodeluje. Občinstvo je zaradi zgodovinskih spominov še vedno vajeno stare birokracije tujih držav. Toda občinstvo mora postat; sodobno in misliti, da stoji pred služabnikom države, pred sodelavcem vlade. Uradništvo smo zadnje čase ojačili z mladimi ljudmi, vendar bo potrebna reforma, da bo še bolj gibčno, naglejše v svojih odločitvah in pa da ga na vseh stopnjah navadimo, naj bo glede ljudi, zlasti do mal:h ljudi, kar se da vljudno in potrpežljivo. Zlasti do preprostega ljudstva, ki postav ne pozna in ki očitno ne utegne brati jih. Povsod se je treba držati formule, ki sem jo povedal nekoč v Napoliju: »Poslušati potrpežljivo in delati pravično.« 6. Z vsemi sredstvi bi.mo zrtili črno borzo, splošen pojav v vseh državah, ki so v vojni, a pojav. k,i je v popolnem neskladu s fašistično etiko itd. Ta tako imenovani »črni« trg že dane- z vso odločnostjo preganjamo. In to preganjanje bo zlasti dra-konično tedaj, ko se mi posreči povečati temeljne obroke hrane — kruha, testenin in maščob. Tedaj se bodo krile koristi tistih, ki bi radi uganjali špekulacijo in se odtegnili oddaji živil v skupna skladišča, ker bodo spoznali, da ne bo več toliko povpraševanja, ker bo obrok hrane zadosten, ter koristi onih, ki bodo dobivali zadostne obroke ker jim ne bo treba za vsako ceno oskrbovati se z živili na področjih B (in C). Področje A je tisto, kjer so uvedene nakaznice, področje B pa ono, kjer ljudje dobivajo več ali manj določeno količino blaga, in končno področje C, •kjer se ljudje na skrivaj bavijo s svobodno trgovino. »Jutranji list« karabinerjev, ki imajo nalogo nastopati v tem boju, me vsak dan sproti obvešča. Vse zaseženo blago gre v skupna skladišča in v javne kuhinje ali pa ga dobivajo revne občine. Ko bomo povečali temeljni obrok hrane, borno lahko imeli popolno nadzorstvo nad vsem in nad vsemi, v korist vseh, v korist tudi tistih, ki se boje, da bi od lakote umrli in se zato v obilni meri zalagajo in kopičijo blago. Treba bi bilo povedati tem gospodom: »Ne delajte tega, bodite pametni!« Ponavljam, da ima ta boj proti črnemu trgu dobro stran, ker bo zvišal temeljni obrok hrane, pa tudi slabo stran, ker bodo kazni v bodoče še strožje, kakor pa sc tiste, ki veljajo danes. 7. Najstrožje nadzorstvo bo po hotelih, penzionih, luksuznih restavracijah itd., in če bo treba, bodo ta gostišča tudi zaprta. Zelo naklonjen sem zaprtju teh luksuznih hotelov, kjer ti preseljenci in preseljenke često delajo sramoto in bi utegnilo priti tako daleč, da bi pokvarili doslej zdravo miselnost naše vasi. O takšnih primerih sem nekega, dne, — kakor vam je znano, zelo pazljivo berem razne pokrajinske liste — bral na notranj h straneh, zakaj na prvih straneh listi prinašajo same brzojavke, da so ženske, ki so se bile izselile iz Ra-padla, igrale partijo golfa na igrišču z 22 luknjami, t. j. igro, kakršna. vzbuja, ogromno zanimanje. Pomislite, 22 lukenj! Zdaj pa bi tiste ženske, ki se zabavajo z golfom na 22 lukenj, zaslužile, da jih pošljemo — in jih tudi bomo poslali — na delo v tovarne in na polje. Nadaljevanje na 2. strani Krajevni spopadi na vzhodu Izboljšanje spopadi pri Li ob kubanskem predmastju — Manjši Velikih Lukah — Bombardiranje zaledja Iz Hitlerjevega glavnega stana, 4. jul. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: V lagunah ob kubanskem pred m ostjo je bila fronta kljub velikim terenskim težavam in sovražni obrambi prestavljena dalje naprej. Z ostale vzhodne fronte poročajo samo o krajevnem delovanju napadalnih oddelkov pri IJsIč&nska In Joinozanadno od Velikih Lok. Letalstvo je bombardiralo preteklo noč z močnimi oddelki težkih bojnih letal sovjetska oporttča sa dovoz Jelee In Valki. Pri obrambi sovražnih letalskih napadov i na italijansko ozemlje je sovražnik včeraj utrpel hude izgube. Vseh je bilo uničenih tamkaj 50 angleških in ameri&ldh letal, j med katerimi so jih 20 razdejali nemški le-, talci. Dva nemška lovca se pogrešata. Močni oddelki angleških bombnikov so zadnjo noč ponovno napadli mesto Koln. številne rušilne in zažigalne bombe so povzročile zopet izgube med prebivalstvom in nova opustošenja v raznih mestnih okrajih. Letalske obrambne sile so uničil© po začasnih ugotovitvah 37 bombnikov. Tri nadaljnja letala so bila včeraj sestreljena nad zasedenim zapadnim ozemljem. Strati 2 »SLOVENSKI NARODr, v<™r 5tev. 149 MUSSOUNI GOVOFI Nadaljevanje s 1. strani To so res klasični primeri tistega, kar jaz imenujem pon%lavo sprijenost ljudi, kl so vsi noiiecni, če ne morejo igrati, kolikor hi se jim le zahotelo. In s tem se vročimo k buržua::ij.. Vedno ae razpravlja o tej bur-žu:lz 'ji, t. j. o tistih, ki imajo mncgo >možnost; . ua bi plačali. Xd.j bo LaJio ©di tako, vsekakor se člato mirno lahko z^pro ti luksuzni hotel'. Prav tako pa s- lahko zapro tuai moške in ženske ki >jačnice itd. Mi smo še vedno ze'o širokosrčna vlada. Nova argentinska vlada je že iz !ala odlok, stvar: da b; bivše u'etnike naredil za rav-netel'e l::mcentracij3k:h ta.^rišč. (Živo odobrava . i Zn^nii rlei poslanice z^devg obve i -*e-lo. Tvr'-je Izkoristiti vco človešl: > me«5 naroda Do: lej to še ni bilo v celoti storjeno. Bi: so to le bolj ali manj uspeli poskusi take glede tistega, kar zadeva Žide, ri bilo st »rjenega dostj. jasno Je, da moia- mo :t: odlc5_o dalje ro tej " n mob:i» zrnri vse moške in fceuslo. Tako so st rjli • vseh deželah na sve j z b~lj dra-stičn;':i: *n rta"' nskimi ukrepi, kakor pa smo jih n:i doa'e*, pravim doslej, izdal*.. Prav teko Is rrr>vič'c-, da se zipccle V3i fcšsti. f!> ustvarijo ttstp kar sem J^ni označ'1 z bcse'o »czračje oddajanja pridelka C*utrma p:trebo po celotni oddaji pridelkov, zakaj — ponavljam — hočem povečat* dnevne obroke hrane delovnemu ljudstvu. Ustavitve dela — takšne, k' so trajale ie zelo malo t asa — v preteklem n~arc'i so bile le redke ia gospodarsko utc-meliene. Vsak posjcua, spremeniti jih v politične:-, je izp^Jletel na najbolj smeSen in r.ajbo;, pomilovanja vreden način. Na skrivna vab'lfi k demonstracijam na trgu se ni irhče rečem t Ihče, odzval. Delavski raz e-dj 3") v i s L i bojni črti z ostalim na redom. Upam, da bo nov zagon sindikalnega življenja prepričal delavce, da je fašistični vlad res najbeljša vlada, ki si jo morejo ndsllti na katarom koli koncu sveta. V zvez: «• tem je dobro, da delavski vodi-tr-!-'i ž.ve med delavci in ne *nad* njimi, čeprav . oicd - njimi ter morajo iskati eim pogose .-ah stkov z delavci. Ti. kadar r. ho }»okvarj-.-n; pa beljševikih, so hvalevredni ljudje. 1 zgojeni in mirni, ljudje, ki zahtevajo le to. da drugi om jo nihovc napore in da so cbvežčeni. Glede ti g «. kar zedava mladino, je rod-5tvo strapke seveda z. taenoj jstega mnenja- W. stranko, naredila iz mladine naše naslednike. To moramo hoteti. To s^m povedal na trgu v Milanu leta 1936. B t moramo ponosni in srečri, da lahko izročimo svoje prapore mladini, zakaj samo na ta naeia se bo revolucija od rodu do rodu bogat.ta z vedno novimi svežimi in navdušenimi silami. Zelo sem vesel, ko lahko ugotovim, da je tudi med zveznimi tajniki danes zelo mnogo ljudi letn ka 1915 in 14, to je ljudi, ki so stari 28 ali 29 let. In zdaj še vprašanje, ki mi ga je zastavi! strankin tajnik, vprašanje stra-že pri praporih. Ta straža ne more biti dvojnik milice, zakaj milica je bila in je oborožila straža revolucije. Milica zasluži, da jo italijanski narod občuduje in ljubi. Mihca se je na vseh bojiščih, kamor je bila poslana, dobesedno pokr la s slavo. Milica ima danes na sto tisoče mož. in bataljone >M«, ki so zrcala in bi rrvraii biti zrcalo za vse. ima oklepno divizijo, ki so jo oskrbeli z orožjem — v znamenje medsebojnih simpatij — nemški SS oddelki. Da bi se izognil vprašanjem, ki ac v neposredni zvezi s tem, sem tud4 skleni1, da se straža pri praporih zaupa mladini, t. j. članom GIL-a. Je to vzorna straža. Naši prvoboritelji so tisti, ki vidijo v tem dejstvu nadaljevanje. Sto. sto petdeset tiroč mlačeni če v bo, ki bodo pod poveljstvom skva-or*sta prve straž-?, imeli to naloaf , ki bo — o tem sem prepričan — a^ignila njihov ponos in njihovo vtro. Te nnadeniče bo treba zelo skrbno izbrati tuoi :z ozirov ni telesno moč. Skvadristi bodo morali biti Ick-šni, kakor so bili skvadristi prve ure. ki so se tudi borili, pohabljenci, odl;kovanci. ljudje kristalne in najbolj trdne ver?. Vai člani stranke, vsi njeni voditelji morajo biti prepričani — in to prepričanje mera postati .evangelij vsega italijanskega naroda _ da v tej vojni ni nobenih izbir, nobenega -zli—aliTo je vojna, ki dovoljuje samo eno pot: nadaljevati z njo do končne zmage. Ali zmagamo, — o čemer nem naj.tr tneje prepričan — skupaj s tova-jiši osi in ticjne zveze, ali pa. bo Italija doživela poniževalni mir. ki jc bo posta\iI na četrto ali peto mesto med silami. še danes zjutraj sem bral v članku neke angleške revije tale stavek: Anglija mora gospodove ti n£jj* Sredozemljem. Nič več ne bo dovoljeno Italiji, da bi se prištevala kakor koli med vojaške sile.« Kdor verjame ali se dela. da verjame prigovarjanju, ki ga sovražnik širi s svojo iivčjio vojno, je zločinec, izdajalec in spaček. Mir pomeni vdajo, vdaja pomeni sramoto in pogubo. Prvo umi j ivo stvar, ki bi se je sovražnik lotil, bi bila ta, da bi razorožil Italijo; vzel bi ji celo lovske puške in Italiji ne pustil drugega kakor mestno policijo. To bi pomenilo uničenje celotne industrije, sai Je jasno, da bi biia sleherna rudniška, kovinska in mehanična industrija zatrta, ker ne bi več imeli priložnosti oboreževati se. Bilo bi tudi konec mehanične avtomobiiske industrije. Ford je žc dvakrat okušal priti v Italijo, prvič jc hotel postaviti svoje šotore v Livornu, drugič na v Triesteju, toda oba poskusa sta bila zaman. Sovražniki bi nam pustili cči. da bi se lahko jokali, ni pa izključeno, da nam ne bi odnesli umetniške zaklade, da bi prišli do plačila. Sicer pa se je že večkrat v zgodovini zgodilo, da so Dsvojevald Italijo oplenili. kakor je storil tudi Naaoieon. Tudi naše poljedelstvo bi šlo po zlu. zakaj veliki pridelovalci žitaric v Severni Ameriki bi dejali: »Va^e poljedelstvo ni gospodarsko, mi vam bomo (tali ^-ito. Vi boste smeli pridelovati samo zcenjavo. ki se hitro kvari.« Italiia bi postala to. kar ?o njeni stoletni sovražniki zmerai želeii. da bi bila: navaden zemlje-nj.ni izraz. Zavračam mise, da bi bilo kaj Italijanov, vrednih tega imena, ki bi mogli taki stvari gledati v oči, ne da bi čutili, kako se pogrezajo v najgloblje ponižanje in sramoto. Nekaj dvcmljiveev je, a temu se ni čuditi Kristus je imel samo dvanajst učencev, ki si jih je z nač.ove-škim naukom vzgajal tri leta po pustih palestinskih gričih. In vendar ga je v uri preskusnje eden izdan za trideset srebrnikov, drugi ga je zataiil nekateri drugi Pa .=o bili bo'j ali manj nestalni. Kič čudnega ni. da je nekaj dvomljivcev. Tem dvomljivcem je treba povedat.i da so v tej vojni razvoji, ki jih ni mogo- ' vnaprei videti, razvoji politične narave, ki na niso s-dmo politični ler še dozorevajo. Pckoji črncev v Dctroitu dokazujejo, da je slovita atlantska listina samo pap^naia listina. Videlo se je, da ima Amerikance be'ec nagonski in nepremagljiv odpor do njih. Crnci sami so se po mesarskem klanju v Delroitu prepričali, da so P.oosevel-tove obljube lažnive. Chanđra Bc.-.c. ki se ne posti, steji pred vrati Indije. Sovražnik mera igrati karto. Že prevečkrat jc razglasil, da je treba vdreti r i celino. Torej bo moral poskusiti « to karto, zakaj drugače bi utegnil bti perezen, se preden se je spustil v b:)j. Ti:da ta karta jc taksna, da jc r.c b:; mogel vdru?'č več zsigiati. Treba jc :c razlikovati med »izkrcanjem«, ki je možno. FaračiSo vsfifteljsaa GIL-a v prestolnici In sr£&ij! It3?Jp Itim, 4. julija, s. Davi je spl:šni pod-poveljnik GILa Felciani v dvorani Julija Cezarja v palači Brasehi podal porečdo voditeljem GILa v prestolnici. Littonji. Viterbti. Fros neneju, Ascaliju P cenu, Teranu. Fescari, Chietiju in Groasetu. Zvezni podpoveljnik GILa j? prispel cb 11. uri v prostore zveze boi benih fašijev v R mu. kjer sta ga pozdravila zvezni tajnik in podtajnik, nakar je vstopil v dvorano in po przdravu Duceju takoj začel govor ti. Dr. Felieiani je pedal pro^led dosedanjega delovanja GILa in prikazal nalog-c in posle lažnih voditeljev pri izvajanju njihovega dela. Nato jc dal smernice, po katerih naj bi voditelji, zlasti v sedanjem trenutku, kot misinnarji fa&ističhe ideje stali ob strani mladine, da bi netili Ogenj vere in jo poživljali s slehernim sredstvom, ojačuječ značaj Italijanov in fašistov. Poročilo se je zaključilo s pozdravom in vzkliki Duceju. ter med »prodiranjem« in končno med "vdorom«. Povsem jasno je, da če bo tu poskus spodletel, kakor san prepričan, potem sovražnik nc bo imel nobene karte več, ki bi jo mogel igrat;, da bi premagal sile trojne zveze. Slabo presoja razvoje te vejne, kdor se ustavlja pri postranskih dogodkih. Italijanski narod je zdaj prepričan, da gre z* življenje in smrt. Brž ko se bo sovražnik sku* šal izkrcati, ga bo treba zajeziti in zadržati na isti črn, ki jo mornarji imenujejo »vodno črte«, na peščeni črti, kjer jc kraj vode in se začenja zemlja, če bi pa sovražnik slučajno le poskusil, potem morajo vee rezervne wlc. kar jih ie. planiti nad izkrcunce ter jih uničiti do poslednjega meža. tako da bi se sicer utegnilo zgoditi, da bi sovražniki zasedli kak kos na>e domovine j& bi ga \ sele j zasedli v vodoravni črti. ne pa v navpični. Naloga fašistov je tale: dati ta občutek, in sicer več ko zgolj upanje, dati popolno geto^est, kakor gre železni, neomajni in granitni odločitvi. Tako sc stranka pripravlja, da bo izpolnila svojo vlogo v tem silnem trenutku. Stranka je moja ust\aritev, ki jo ljubim ter branim ;n na katero sem ljubosumen. V tej dobi mora stranka bolj ko kdaj prej biti gonilna sila v narodovem življenju, mora biti kri, ki kro/.. mora biti ostroga, ki spodbuda, ter zven. ki s svojim glasom daje venomer pravi zgled. Zgled, ker ni nobene stvari na svetu, ki bi bila tako uspešna kakor dober zgled. Treba je -: r- sredi nar.-Ja in mu pomagati-ker narod zasluži, da mu pomagamo. Treba mu je govoriti resnico in mu povedati, da mora vztrajati, ker to zrhtev.i ča.-t. Tisti, ki se nam k'kajo, ali nam z žalitvami in smešenjem po ciljajo poslanice, bi se nam vljudno nasmehnili, a v srca bi nas prez:rali. če hi sc jutri vdali njihovemu lažnivemu laskanju. Dejali bi: ti Italijani pa res niso zmožni vztrajati do dvanajste ure. ob tri četrt na dvanajst žc popuščajo. Toliko glede časti, ki se je moramo držati z vso silo. Potem pa so še najvišje koristi naroda in dosega zmagovitega miru. ki naj da lta'ji, katera se bije v bojih že trdeset let. pokoj in sredstva, da ho lahko izpolnila zgodovinsko poslanstvo, ki jo bo zaposlilo ves estali vek. Folemika je res bedasta, kadar meri name. To ie večni sistem Angležev. Angleži imajo vedno potrebo, da naperijo svoje sovraštvo na eno osebo, ki jo kot napačni kristjani ter preostali antikristi prikazujejo kot vtelešenje zlodeja Kar zadeva mojo odgovornost, jo prevzemam in zahtevam zase v celoti. Prišel bo d:m, ko bom dokazal, da se tej vojni nismo mogli in nismo smeli raniti, ker bi nas doletela kazen samomora, kazen, po kateri bi izgubili veljavo kot sila. vredna zgodovine. Sovražnik, ki je bil zv.me vedno sovražn'k številka ena, je An?.!o?aksonec; 1*a se bo zdaj prepričal, dn dvajset let vlade v italijanskem življenju ni preteklo zaman in da iih ie nemogoče 7br:--a»:. Vojaki vseh cbereženih sil čutijo veličino trenutka in svojih nalog, italijanski narod ima se nedotaknjene nravne moči. Menili so, da bo padel v treh mesecih. Fa je še po treh letih '".a nogrh. Danes se sovražnik obroča proti svetim mejam domovine. 46 milijonov Italijanov — če se ne ozremo na nepomembno odpadle — pa je v možnosti in v dejanju 46 milijonov bojevnikov, ki verujejo v zmago, ki verujejo v večno silo domovine. S2^tj?]3 Garda Ma«K?::ca Is-Ciia, 4. jul. s. Kraljeva akademija usto-lieeneev v S eni je proslavila v navz.čna-sti ineatn ii oblast; sporam senatorja Guida Idazzcnlja, pisatelja in odličnega domoljuba. Imetnik zlate kolajne Italo Lunelli je kot predstavnik mesta Ttentc i.□ slavnega 10. planinskega paLka izrazil hvale£no3t in ljubezen treot'askega preb'vaJatva za Guida Mazzonija. UČ teka Eattistija, apostala. prostovoljnega iredentizma med planncj te- i ga bojnega genskega p-drečja. Profesor t Gina Mazzcni je. rat~> z lepim govorom pr^- j slavil slavnega uč tclja, 1; je bil član sieu-ske akademije. Brž. tajnik sc tTg&vimaim tr: ^narlcc Giclzlzzl L5vasn23 Izvorne, 4. jul. s. Državni podtajnik za trgov:"!:? mornarico se je podal v Livorno ter obiska] pristanišče in estale po sovražnem lelalskc-m napadu prizadete predoia. Eksc. Arcd j3ccni si je nato ogledal pristaniške caprave in nekatere ladjedelaice cb Tirenskem morju. linea" Japonci asđo tfđarill v prsvem t-^mtfi** Monakovc. 4. jul. s. V zvezi z vojaškimi operacijami, ki jih je podvze! general Mac Arthur proti japonskim postojankam na Salomonskem otočju, poudarja »Abends-zeitung demonstrativni značaj nove severnoameriške pobude, ki časovno sledi onim na Attuju v Aleutskem otočju. Večina ameriškega naroda, piše list. bi hotela, da bi se Zeriiniene države odločno angažirale na Pacifiku, dočim se Churchill trudi, da bi svoje zaveznike kakorkoli prenričal, da je treba najprej zaključiti vojno v Evropi in nato vso vojaško težo Anglosasov vreči proti Japonski. Roo-sevelt. ki je med nakovalom svojega javnega mnenia in kladivom stratega Churchilla, je skušal pomiriti javnost z napadom na obeh skrajnostih obrambnega nasu Japonske To nas spominia na podobno pobudo po letih 1942 na otoku Guadalca-naru. Po mesecih trdovratne borbe, ki so jo Japonci izkoristili z obrambno zgraditvijo svojih kliučnih Postojank, za pasom, k: ga tvorijo Nova Gvineia, Nova Br;ta-ni.ia in Nova Pomorjan?ka. so Zedinjene države utrpele nadvse hude izgube, ki niso v nobenem sorazmerju s skromnini uspehi. Ista zgodba se ponavlia sedaj in Če tudi ie še prezgodaj, da bi o tem izrekli dokončno sodbo, smemo vendarle ugotoviti dve glavni točki: Izgube, zlasti pomorske izgube, ki so iih utmeli Američani, so bile posebno hude že v prvin dveh dneh borbe. doč,:m ie sicer jasno, da so Japonci tudi v tej borbi za prednje postojanke ostali zvesti svoji taktiki obrabe sovražnika, ko se bore, kakor temu pravimo, z levico, dokler se jim to zdi najbolj primerno. Samo Japonci, zaključuje list. bodo določili uro in trenutek, ko bo Pacifik spet postal prvo voino prizorišče in že sedaj smo lahko prepričani, da bodo znali udariti v pravem trenutku. Tokio, 4. ui. s. V krogih japonske moi« ■ n^rce piiporarnjajo v zvezi z uradnim po- ( rečilum imper alnega glavnega stana o I topit vi 11 sovražnih Ir.d.j v sknpai tonaži [ 85.000 ten, lu so j h v mesecu juniju potopile japanske podrooi'niče, da je ta uspeh vreden tem večje noecccoatl glede rja cgrsnmost pac'fifikdb vod. V istih krogih Izjavljajo, da so japonske pomorske cb-cro2cne silo skupno potopile d:r;lcj CS0 an-glcškcamcr š*:'h paraikov V skupru t^naz^ S.235.0C0 ton. Plačajte zaostalo naročnino! T°kio, 4. ul. s. Govoreč o vprašanju Ir.-d'je je bivš iapom ve lep s-lanik v \Va-shingtonu Kuiv.zu dokazal oStcrfto nasprotje v politiki Zedinjenih držav, k« 9e na eni strani s cer >:?ž;jo kot poborvice vseh svcbcfein. a se na d:-ue;' stranj prav n;č ne poinišljajo z v^imi silami boriti se za to. da bi preprečile, da bi indijsko ljudstvo doseglo svojo neodvi&ncst m svojo svobodo. Prikazal je nadalje, ds so Zedinjene di-ža-ve edine odgovorne za sedani konflikt ra Pacifiku, kjer so izdale gospodarske in politične ukrepe, ki naj bi zadušlj azijske narode. Ameriško ljudstvo se je znašlo v vojni zaradi nespesebnoeti in nerazumevanja svojih vladnih mcž. ki niso trti znali niti hoteli spoznat življenjskih potreb azijskih narodov. Kuruzu je nato c«tro obsodil vseameriško politiko Zedin;enih držav, ki stremi le po gospode rskem zasužnjen ju republik lat'neke Amer ke, kar je v popolnem nasprotju z načeli, ki jih je postavi! Gecrge Washingto>a., Izšla je 35. Številka glasila Zveze borbenih f asi je v Ljubljanske pokrajine. Uvodnik se bavi z vprašanjem dela med vojno, ki je eden izmed glavnih činitelje v za dosego zmage. Razen tega je na prvi strani se nekoliko krajih razprav o važnih političnih dogodkih. Na dru= gi strani je objavljen topel spominski članek prvoboritelju italijanskega letalstva Italu Rnl-bu. Naslednji članek je posvečen razstavi Revolucije, ki je jasen dokaz globoke vere vseh Italijanov v končno zmago. Tretja stran vsebuje zabavno čttvo, na Četrti pa jc vsekakor zanimiv članek o domnevni krizi v korporati-vizmu. v kate m pisec ^-tro obračunava z zmotno mislijo, da bi b.... korporativna nrsel le gola utopija. Ostali dve strani sta kakor običajno posvečeni organizacijskim zadevam faš ia ter raznemu čtivu za vojake v naši pc* krajini. j8e/cznfC0 KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 5. ju'ija1: Ciril in Metod. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Mari a Malibran. Kino Sloga: Trije orli. Kina Union: Njegova visokost. Kin» Moste: Krvava svatba in Maciste v peklu. G!a>b~iia šola »Sloga«. Produkcija, cb IS. v glasbeni dvorani. DEŽURNE LEKARNE Dane«: Dr. Kmet. Bleiueisova cesta 43; Trnkcczv ded.. Mestni trg 4; Ustar, selen-burgova ulica 7. Domani al Cimena Jutri v kinu UNION Un forte dramma che vi commuovsra, Pretresljiva drama Prcmiato alla XI Mostra Cinematogra-fica di Venez'a — Film nagrajen na XI. beneški filmski razstavi Con — Igrajo: ROBI RAPP LEOPOLD BIBERTI PETRA MARIN Regia di EDMUND HEMBERGER Režija: Prcduz one - Produkcija: Gotthard Fdiii Esclusivita - Izposoje vanje: Lu.\-Filra GLEDALIŠČE DRAM A Sreda, 7. julija, ob 1930: Jesen. Red A. Četrtek, S. julija (generalki). Petek, 9. julija, ob 19.30: Nevesta s krono. Premiera. Red Premierski. OPERA Sreda. 7. julija, ob 19: Tiha veda. Opereta. Red. Četrtek. 8. julija, cb 19: Prodana nevesta. Red Četrtek. Petek, 9. julija: Zaprto. Sobota. 10. julija, ob 19: Mrtve oči. Premiera. Red Premierski. Zlcgavnica št. 29 a — al — b2 — bob — cin — cm — de — e gon — grob — i — i — ka — ko — le — li -— h — lje — lo — na — na — na — ne — no — no — o — o — pi — piuk — po — pol — re — re\v — rez — so — stas — sva — ta — tar — te — ti — tt — to — ve — vo — za. Iz teh zlsgcv sestavi 15 besed, k: pomenijo: l) moravski knez v 9. stol., 2) ljubljanski pailc. 3) država v TJ. S. A.. 4) način likovre umetnosti, 5) ionsko ime (več vladaric), 6) mesto v Galici. 7) indski bogataš, 5» stena s svetimi podobami, 9> velemesto v TJ. S. A., 10 > evropsko glavno mesto, It) pritok Bug:a, 12) žirafja vrsta. 13) -Janina v Juli>k h Alpah, 14) vzor (tuj.). 151 znamenta cerkev n?d Scrgklra pel em. Prve črke, brane navzdol, povedć obletnico slovenskoga Časop:sx zadnje, brane navzgor, pa njega urednika in izdajatelja. REŠITEV ZLOOOVMCE ST. 28 1) Trenta, 2> avtomobil, 3) vriskač 4» retorika. 5) Avstralija. 6) Trubar. 7) Am-pezzo. 8) Vpava. 9) Ogulin. 10) dekagram, 11) Irr.vadi. 12) Jesen ce. 13) csveta, i-) Njegoš, 15) Artemis 16) žmite!^ 17) Alpe, 18) leopard. 19) Ostrovrhar. 20) c^-sar. 21) Edvin. 22) Slivnica. 23) Tokio. '21 i Orinoko, 25) Orvieto. »Ta vrata vedi ia na žalo ccstfo, o vi, ki vstopite, vsak up pustite!« Eđeči križ poroča V poizvedovalnem oddelku Rdečega kr-ža, Ljubljana, Via Ariella Rea 2 II. naj se med uradn*mi urami od 8. do 12. javijo: svojci črerne Andrejke, Kolan Josip ina, zo-boteh-ik Muhar Hinko Pezdirc Penca. Slapar Franc. _ Atneriike izgube Bueno« Aire*. 4. jul. s- Uradno peročao iz Waahingtona, da so ameriške ob: rožene 8ile od začetka vojne do danes Jzguo.Mc 92.644 mož, mrtvih, ranjenih m pogrešanih. v španski generaliteti Madrid. 4. julija, s. Vojni minister je objavil dekret, s katerim postavlja gens-rala Vaguea. dosedanjega poveljnika 10. armijskega zbora, na razpoloženje. SporžoS pregled Hermes je zmagal Ljubljana, 5. julija. Predzadnjo kolo nogometnega prvenstva je bilo zanimivo, ker jc odločalo o vprašanju, kdo> bo zasedel v obeh razpredelnicah drugo ozu rema tretje mestt. V prvem razredu se je pokvžaj razčistil do kraja, v drugem pa je odločitev ^ odiicdena do /adnic tekme. Tchtn:ca se je včeraj naqniia v prilog Žabjaka. Hcrmcžanom je včeraj zadostoval za drugo mesto že neodločen izid ali pa celo poraz 0::1. Čeprav so nekateri znaki govorili v prilog Marsa, jc bilo vendarle težko izid napovedati vnaprej. Dogodki so sc razvijali nepričakovano. Ko so bili Marsovci cb vodstvu 2:0 že prehiteli Hermežane v tabeli, so omapali in potem tekmo izgubil'. Odnos med obema moštvoma je bi", razčiščen v korist Hermesa, ki jc zasedel dmgo mesto, medtem ko je Marsu pripadlo dokončno tretje. S tem je ugibanj v z\czi s tablico prvega razreda konec. Zadnja tekma ne bo imela na razvrstitev klubov nobenega vpliva. Razpredelnica prvega razreda jc po XI. kolu naslednja: Ljubljana 5 5 0 0 29:6 10 Hermes 6 4 0 2 13:14 8 Mars 6 2 0 4 11:20 4 Tob tovarna 5 0 0 5 3:lr» 0 Ki rotan jc moral priznati nadmoč Mladike. Morda bi bil zaslužil kaj boljšega, toda izid je ( dločflen in ta govori proti njemu. Zabjaku se jc s tem p;•nudita lepa priložnost, da v nedeljo prehiti svojega tekmeca in zasede dru» <:c mesto. Razpredelnica drugega razreda jc do prihr.d Mladiki 6 5 1 0 21:10 11 Koronu] 6 3 0 3 12:13 6 Zal s 5 2 12 14:8 5 V : 5 0 0 5 6.22 6 V zadnjem kolu nastopijo: v prvem razredu Ljubljena - Tobačna tovarna, v drugem na fafc - I 7č. iMIadika - Korotan 3:1 (1:0) Včerajšnjo tekmo med Mladiko in K.oro» lanom, ki jc bila še razmeroma važna, ie gle-i a . največ < koli 100 gledalcev, če je kdo pričakoval, da bo MladaEa »igrala popustljiveie in di\ ne bo pazila mnoge, ua iziti, sc jc zelo zmotil. Fantje s Kodeljevega so c.vl začetica do konca igrali z odločne voljo, da zmagajo bi to jim je tudi uspelo. Toda, čc bi bil zmagal Korotan. bi bil \sak sum prav tako neuteme* ben. Corotanci so včeraj zaslužili bt;lj^i izid. Skoraj pol tekme so bili v preme či, kar ka/e tudi razmerje kotov 10^5 za Korotan. Z dobro obrambo so sigurno razdirali kombinacije Mladike, le napad, kk-r sta bila na mestu edino Kumar in Havlieek. so imeli preslab. Med branilci se je odlikoval Pire, ki jc bil ves čas skoraj neprehoden. Mladika je pokazala svojo običajno igro. ki se je včeraj pogosto oblikovala pod vplivom Korota nov c odpornosti. V splošnem je bila obrambna vrsta boljša kot napad, kjer jc bilo videti le Moharja, Trškana in Šebenika. Bitko je odločila kratka premoč v začetku drucega polčasa, ko je Korotan popustil in sta padla dva zgoditka. Pr\.i čas je bila igra odprta z rahlo premočjo Korotana. Toda do 41. minute ni uspelo ne belomodrim ne medrobelim potresti mrežo. Priložnr^sti jc bilo na obeh straneh nekaj. Ob prvem kotu /a Mladiko jc po zatrjevanju oči* vidcev žoga žc prekoračila mejno črto v vratih Korotana, sodnik pa ni reagiral. Štiri minute pred koncem je nesreča hotela, da jc Jare od Korotana zaobrnil žogo v lastna vrata. R! je strel, ki ga je na Moharjev predložek i dda! Tiskan m ki bi sc končal pri neovirani poti iz ven vrat. V drugem polčasu je prvih 10 minut Mladika stisnila Korntanec v njihov najožji prostor pred vrati. V 3. minuti je Tr-kan predložil uporabno žoge Sebeniku hi že je bilo 2:0. V 8. minuti je Baje s strelom s 25 m po« godil mrežo tik pod prečko v !c\cm zgornjem Kotu. Vratarju (e nagajalo nizko sonce. Sledila je skoraj 30mmutna premeč Korotana. V 24. minuti je padel častni /god tek. Vratar jc vlo-v"l žogo premalo sigurno in Kumar jo je z lahkoto poslal v mrežo. V^i drugi poskus^ so estali bre/usre:ni. Sodil je Makovec. Igrišče SK Korotana na Rakovniku. Hermes - Mars 4:2 (1:2) Mars ic nastopi] v isti sestavi kakor prejšnjo nedeljo preti Tubučni tovarni. Hermes pa je s svojo četo zelo pomladil. Novih jc b'lo> \ njej skoraj pet mož. Za Hcnncs so igrali: Rogelj I — Anton:č, Zadravcc — Accetto. AljančiJ. Francot — Zupančič, Gvardjaneie. Rogelj II. Aljančič Zupan. C^b tej postavi, kjer jc bila opazna zlasti ods«itnost Eržena, so sansc Marsovce še bolj pora>le. Začetek je potrdil to mnenje. V dobri četrt ure je M.-irs že vodil 2:0 in v tabeli prehitel Herme/ane. Oba zgoditka sh* padla iz gneče. Prvega ic do-c^cl H brlet vil. minuti, drugega pa Fajon V 18. minuti. Rogelj v \ratih je med tem in potem še večkrat uspešno po* sredoval in tako a pripomogel, da so se pcjčasi povezale tudi Hcnncsovc vrste in da Se jc končno oaklonjencel sreče obrnila k Her-me^u. Za mora'o ^larscvccv jc bil skoraj cd-loč;lrn lep /Licdirek. ki ga je dosegel Rogelj TT v 32. minuti, ko je z glavo d\:gnil iogo Ccz PoTCnto in jo plasiral ? mrežo Se vodno pa ni bH položaj zanje izgubljen- S 3:1 bi Marsovci znova dosegli vodstvo oziroma drugo mesto v tabeli. V drugem pelčasu jc moštvo Hermesa za-iriralo kakor preroieno. V 16. minuti je že sle* ilV.ct izenačenje. Uspešen je bil Aljančič, ki jo streljal na vrata iz precejšnje daljave. Za z;?o-efitek je nekoliko odgovoren vratar, kar velja tudi za naslednja zgoditka, kn mu ie v 23. in 33. minuti Zuro] vzel i/ r- '< izgubljeno žogo ;n io noslal obJcrat v mrežo. Hermežani sr, zmage zaslužili, čeprav so bili začetno polovico prvega polčasa potisnjeni v rbrambo. so kasneie pokazali zlasti boljše živec, izvrsten jc b'J Rogelj v vratih, brez izjeme pa so oderali zelo požrtvovalno. Kakšnih po* sebno lepih potez tekrn* ni nudila, saj je bila tipično pTvcnstvegj Marsov n.ipad. ki ic v začetku 7v r:st:tj <\\c priložnosti, jc kas- neje z brczn'odnim igranjem zapravil precej OgN 'l':h nr;" / i Sti. Sodil jc Kos « pr.močjo Zaica in Kastelica-Tekma ^e bla na igrišču Ljubljane. Gledalcev okoli S0O Izidi mladinskih in rezemiih tekem Najvažnejša mladinska tekma Vič - Tobačna to vama se ie končal', neodločne 2-2. Vič jc proti verifikaciji vložil protest Hermcžanska m'ad;na je premacnla mlcd:no Marsa 3:0. Mladiki na je odpravili Zabiak 10:0 Tekme rezerv so sc končale z zmagami Ljubljane nad Mladiko 3:1. Korotana nad Vičem 2:1 ;n žabjaka nad Marsom 6:0 Hs^B^sms^sa 1 Štev. 149 NAROD-, pqnc&rje&, * :*u?ija iD«?-yr:7 Stran 3 Pogovori s čitatelji >Čitala sem. da so naše sodbe o lepo-tičenju precej razburile posamezne ženske in da se je razvnel celo neki moški; ti ljudje vidijo v pleskanju obrazov le uporabo samih zdravilnih hormonskih preparatov. Nedvomno se pa bodo čitatelji še spomnili, da so dnevniki poročali o primeru zastrupitve z rdečilom; celo življenje dekleta je že zahtevalo strupeno rdečilo. — Tako sem končno tudi zvedela, da so ta mazila potrebna tudi za srečno zakonsko življenje. Res nisem vedela Čeprav sem že 51 leta stara in živim 23 let v srečnem zakonu — brez mazil. Nekdo upravi&lje mazanje, češ* za pudrom in rdečiiom skrivam posledice bolezni. Tudi jaz sem bila zelo bolna. Pre-tala sem hude operacije in bila sem slaba na pogled, a mi ni prišlo niti na misel, da bi posledice bolezni skrivala z barvanjem. Dokler si bolan, pač tega ne moreš skriti na zunaj, in lepota se vrne sama z zdravjem. Nekdo govori o tem. kakšne so Američanke, Parižanke in sploh »dame« v tuji. fjf, kakor da bi nam naj bile vzor: nam fe pa prav vseeno, če se drugje pleskajo po vsem telesu, ostati hočemo naravne in ne bomo posnemale »krasotic« divjih plemen Afrike in Azije, pa tudi ne onih pariškega podzemlja. Naj se pohvalim: odkrito priznam, da sem že osivela, a svoje naravne polti bi ne zamenjala z nobeno, še tako mlado namazano lutko. — Mimogrede naj pripomnim da tudi jaz nisem potovala samo do Butal; mnogo sveta sem videla, a zaradi te^a se nisem navduševala, nad tem, kar je treba obsojati, spoštujem pa pri vsakem narodu, kar je plemenitega in naravnega.« — Vidimo torej, da boj še ni končan. Ne moremo tudi verjeti, da bi kdaj bil. Človeška ničem urnost in domišljija — kdo bi se jima naj postavil po robu? Tu seveda tudi ne moremo končati nenavadnega boja. Preči taj mo pa še. kaj pravi dopisnik, ki se je prvi dotaknil kočljive zndeve. >Ker sem že začel z bojem proti rdečilu in pudru ter neumnim razvadam, naj se Se oglasim ter potolažim nekatere dopisnike. Po vrsti, kakor so se oglašali, najprej gospodu, ki je preromal t: i kontinente, da je odkril pretresljivo resnico, kako so vsi drugi, ki niso potovali z njim, revni na duhu. — Odločno sem proti vsakim kompromisom: prav vseeno se mi zdi, Če je ženska namazana kakor strašilo, ali le boli idi?kretno«. Tudi za ta primer velja da rase iz malega veliko. Ženska, ki se zdaj maže še -■ rfi- l:r~tr.o• . se bo čez nekai časa mazala kot klovn. Če je pa neka spoštovana zakonska žena ostala pri zmernem pudranju, to še ne up: jejo nespametne razvade. Vedno bom trdil — in menda ne sa m— da je najlepša ženska naravna, brez praska pudra in brez sleherne poteze s »rtalom. Nisem »nekava- Neskončen ka| lirsko zavihtel meča* le nad slovenskimi ženam«, temveč nad vsemi pomazanimi, izumetničenimi ženani tega sveta, razumljivo je pa, da je v domačem dnevniku graja namenjena predvsem našim ljudem Vsem ženskam ki tožijo nad bledico in velo kožo zaradi bolehnosti. ob tej priliki ponovno svetujem, naj se pošteno umije-, jo ter umivajo dan za dnem s toplo in mrzlo vodo. naj se masirajo in solnćijo in naravno žive, pa jim ne bo treba vrč zakrivati sledov bolezni z nlaziii. Nikakor si naj nihče ne domišijuje. da rdečilo in puder lahko nadomestita vitaminsko hrano, solnce in zrak. O degeneraciji Francozov so prejšnja leta mnogo govorili in če se že v francoskih mestih ženske najbolj mažejo. se mi zdi to posebno značilno. ;— Bolehne dopisnice, ki zagovarjajo s takšno tragično resnostjo uporabo pudra in mazil, bi naj denar, ki ga porabijo za nepotrebno mazanje, porabile raje za preparate ribjega olja. za železno vino in razna druga okrepčila. če jim že sama zelenjavna hrana ne more nuditi dovolj vitaminov. Špinače je pa še vedno dovolj in naj bi jo bledične dame cenile vsaj tako kakor puder, to se pravi, da bi jo naj jedle, če že ne vsak dan, pa vsaj nekajkrat na teden (pudrajo se vsak dan po večkrat). Škodovalo bi jim tudi ne, če bi se malo gibale na prostem in če nimajo primernega dela. naj bi telovadiie. Na: bi bolj ljubile in spoštovale naravo, a pod be;edo »naravo« bi ne smele razumeti promenade in vožnje s tramvajem Zgrozim se pa. ko vidim, da nekatere ženske nrihajajo namazane celo v letna kopališča — v tem vidim pravo skrunitev narave. — S tem je razprava zame končana. Naj opozorim le še na stari rek. da ni grdo. kar je naravno in pripomnim, da }e najgrše, kar je nenaravno na žen>ki. ki Je vendar krona vse lepote.« Dopisniki želijo, da bi bili njihovi dopisi objavljeni povsem neokrnjeni, kar je pa navadno nemogoče že iz tehničnih razlogov. Zato se naj sprijaznijo z malo pre-krojenimi in prikrojenimi prispevki. Ne smejo pa tudi pričakovati, da se bomo spuščali v osebna obračunavanja med posameznimi dopisniki; vsak naj samo pove, kaj sodi o zadevi, ne pa tudi. da svojega nasprotnika mrzi ter da bi mu rad pokazal z vso vnemo, k-ko ga zaničuje. Puščice, kolikor jih je pač lahko sproženih naj ne bodo tako strupene, da bi se iz besednega boja razvilo las-anje. — Dosedanji dopisi so bili v splošnem še precej na višini. Tudi v piimeru tega »boja-prot pudru in mazilom se menda ni čutil nihče smrtno užaljenega a'i nezasluženo oklofutanega. Če je bila kalera beseda preostra, vendar je b:lo nnpisr.no vse z najlepšim namenom. ^57 — Železniška čuva'ka rešila dečka izpred vlaka. Ob železniškem prehodu pri kraju Borgo S. Martino pri Novari sta se križala brza vlaka iz Milana in Turina. Železniška čuvajka Alojzija Gallesi je spustila zapornice in je nadzirala prehod čez železniško progo, ko je opazila dva dečka, ki sta hotela navzlic spuščenim zapornicam prekoračiti tračnice. Čuvajka ju je opozorila na bližajoči se vlak ter juna je prepovedala prehod. Čim je švignil mimo brzi vlak, se je že pojavil drugi iz nasprotne smeri. Spet je pogledala čuvajka v smer zapornic, kjer sta se pripravljala oba dečka, da bi prekoračila pogo. Spoznala ie nevarnost, ki preti obema dečkoma. Zagnala se je proti njima. Enega je porinila stran in mu s tem rešila življenje, toda v naslednjem hipu je kolesje vlak že zajelo osemletnega Petra Sottinija, ki ga je potegnil vlak kakšnih deset metrov za seboj in ki je obležal ves razmesarjen. Revčeu je bil pri priči mrtev. Strojnik ne opazil čuvajkino hrabro dejanje m je nadaljeval vožnjo, ker ni niti slutil, da ie v tistem hipu zgrabil stroj drugega dečka. Cigar usoda je bila v trenutku zapečatena. — Velik ogrski roman v italijanskem prevodu. Izdajatelj Garzanti v Milanu je vložil veliki ogrski romr-n - Sinovi smrti«. ^ga ie napisal Mihael Babits. Roman je el v italijanskem prevodu. Roman, ki ima 800 strani, je prevedel fiumski pisatelj Silvino Gigante, ki je že znan po svojih številnih prevodih del sodobnih ogrskih pisateljev in pesnikov. _ Štiri dekle so služile 137 Tet pri istih družinah. Federocija ženskih fašijev v Triestu je razpisala svojčas nasradni natečaj za vse dekle in gospodinje, ki se lahko ponašajo s tem, da služijo najdeli časa pri istih družinah, ne da bi bile medtem na kakršen koli način menjale svoje mesto. Nagradnemu razpisu se je odzvalo lepo število gospodinj. Štiri prve nagrajenke so odslužile skupno 137 let neprekinjeno pri istih družinah. Prve štiri nagrade so prejele Julijana Rencelj. članica okrajne skupine -Comisso«. ki služi 37 let pri družini dr. Bidolija: Marija Galas od skupine :>Beuzznr«. ki služi 35 let pri družini Tasso, katarina Delichi skupine »Mo-rara Sassi«. ki je 35 let pri družini Tom-laseo. ter Ida Miehelutti. pripadajoča skupini »Comisso«, ki vrši že 30 let svoja gospodinjska dela pri družini Sthoss. Trie-stinska federacja je podelila vsem tekmovalkam diplomo, štirim omenjenim zmagovalkam pa razen tega še denarno nagrado. — Novi ravnatelj italijanskega dnevnika v Parizu. Minister ljudske kulture v Rimu je na predlog tiskovnega urada imenoval za ravnatelja italijanskega dnevnika v Parizu *La Nuova Ttalia« fašista dr. Mirka Giobbe. ki prevzame ravnateljstvo po dr. Petru Solariiu. ki odhaja na drugo važno mesto. Dr. Mirko Giobbe je vpisan v P. N. F. od januaja 1920 Je skvadrist; bil je urednik časnika *Roma Fascista«, pariSki dopisnik dnevnika ^Gazzetta de! Popolo« in ravnatelj tednika »La Nuova I tal i a*. — Novi rektor rimske akademije G. I. 1L.-*. Za rektorja rimske akademije G. I. L--a v Rimu je bil imenovan nac. svetnik dr. Lando Ferretti. bojevnik v dveh vojnah, skvadrist, preje glavni nadzornik Balille. Dosedanji rektor senator prof. Nikola Pende je prevzel drugo funkcijo. — S ta rek o va smrt p°d tramvajem. 67-letni Matei Jaroni je bil namenjen iz Mi- v Monzo. Prišel je do postajališča tramvaja, ki vozi v Monzo. ko se je tramvaj pravkar premaknil. Starček je tvegal skok na tramvaj, ki pa je bil zanj usoden. Vrglo ga je naravnost ped kolesje poslednjega voza, ki je šel preko njega. Nesrečni starček je bil pri priči mrtev. — Po enem letu treščilo na istem kraju. Iz Bielle poročajo: Silno neurje, ki je za- ! besnelo te dni nad okolico GragFa. je povzročilo precej škode. Največjo škodo ima posestnik Clerieo. pri katerem je trešl tudi lani. Sedaj mu je strela ubila pet krav. Tudi ani je bi'o ubitih več gl goveda. — Eksotična na ChcrSu. Iz Pole poročajo o nenavadni lovski sreči veterinarja dr. Franca Vaicija s Chersa, ki je ustreli] te dni redek primer čaplje, ki živi sicer le po močvirjih Donave. Volge in nilske delte Perje ie zelo belo. kljun črn prav tako noge. Oči so rumene. Hrbet krasi šop krasnih peres — S kvaterno zadel 24.000 lir. V lote rijski poslovalnici v ulici M.-meli v Gori-ziji se je oglasila go«pa. ki ie dejala, da potuje skozi Gorizio in da ie imela čudne sanie. s katerih je povzela številke 5. 10 23 in 35. Stavila ie na milansko interijo in plačala tri lire. ki so se ji odlično obrestovale. Dobila ie 24.000 lir — Električni tek ga je ubil. V osrednb triestinski elektrarni v ulici d'Isella ie bil zaposlen 40-letni Leopold Zacearia iz Dni na. Nenadno pa sa ie zaradi nesrečnega naključja zajela električna 5* ruja in ^a ubila. Bil je Dri priči mrtev ^ — Nikar takoj po kosilu v vodo. Sedemletni Anton Gapeccni iz Pistoie ~e je šel takoj po kosilu kopat v petok Brana Nenadoma pa ta ie orliela ■s'rrst. ori L d1 ie klicati na pomoč vendar ie kmalu zatoni utonil, predno so mu mogli drug: kopalci na pomoč. Tudi ta primer kaže. kako tvegana ;e kopel tak^j or kosilu — Mesečnik skozi okno namestu skazi vrata. V kraju Torrigia di Laglio-Brien nio je stopil zidar Jožef Cetti na ckno in padel na cesto, kier ie obležal s smrtno nevarnimi poškodbami. Pri padca si ie zlomil desno noeo in dobil še druge poškodbe Mesečnikovo stanje Je zelo resno m— Rim organizira 120 mladinskih počitniških kolonij, iz Rima poročajo: Zvezne poveljstvo rimskega G. I. L.-a organizira tudi letos, kakor druga leta. mladinske počitniške kolonije, kamor se pojdejo okrepit in razvedrit čez poletje pomoči potrebni sinovi padlih bojevnikov, skva-dristov. starih fašistov in vseh ki so pod orožjem. Zvezno poveljstvo ie poskrbelo za izpopolnitev počitniških kolonijskih naprav. Osebje, ki bo nadziralo mladino ter ji streglo, je bilo temeljito poučeno v posebnih tečajih za voditejice in strežnice. Rimsko mestno Zvezno poveljstvo je odredilo, da se odpre letos 120 počitniških kolonij na področju drugih poveljstev G. I. L.-a v pokrajini. K temu je treba prišteti še 15 drugih kolonij, ki so namenjene mestnim organ izirancem. V teh 15 kolonijah bo nastanjenih v treh mesečnih menjavah 45 000 dečkov in deklic. _ Študijske ustanove za sinove občinskih ter pokrajinskih uslužbencev. Nacionalni podporni zavod uslužbencev krajev-nih uradov in ustanov je razglasil poseben natečaj, ki se nanaša na področje stare Italije in ki predvideva 254 študijskih podpor in 57 prostih mest v zavodih za šolsko leto 1943/44. Natečaja se lahko udeležilo sirote, sinovi in hčerke občinskih in pokrajinskih uslužbencev ter usužben- KINO MATICA Film o življenju in tragičnem koncu slovite pevke preteklega stoletja Marsa M ali bran Muri« Cebotarl poje arije iz oper Rossinija in Bollimja. Sijajni igralci: Rađano Crazzi. Renato Clalente, Tina Lattanzi Predstave: ob delavnikih ob 16., 1S.30, 20.::o RIMO SLOGA Visoka pes?m tovariške ljubezni v letalskem filmu Trije o?li Letalska visoka šola. akrobacije, zabava, ljubezen, vojna V glavnih vlogah: I-^onardo Oegfese, Mirhela Belmonte Predstave ob: 14.. 16., 18. in 20 uri KINO VMON Da ie tudi med grofovske hčerko in navadnim meščanom mogoča zakonska zveze, hoče pokazati film KfcrCVa VX£2&C-3t V glavnih vlogah: (Jmnana Panliori. Oretta FUime. Adrlano lamoMj .t.; Predstave ob: 16.30. 18.30 in 20.C0 uri cev javnih podpornih ustanov. Ustanove po 300 lir so namenjene učencem osnovnih šoi. po 1200 lir za diji ke in dijakinje srednjih šol. po 3000 lir pa za slušatel'0 in slušateljice vseučilišč ter sorodnih višjih šol. — Maksimalni delovni čas v industrijskih cbraiih. Iz Rima poročajo: S posebno okrožnici) korporacijskoga ministra ter ministra za vojno proizvodnjo je bilo odrejeno, da r.c sme delovni čas v indu-strijstrib obratih presedati osem ur dnevno. Izredni in nadurni delovni čas obsega lahko največ dve uri, kadar je to potrebno za necdlož'jive proizvodne potrebe. Morebitne spremembe k temu delovnemu času bedo možne le na podlagi posebnega dovoljenja korporacijskoga ministra ter mmii-tra za vojno proizvodnjo v nujnih, rziem.nih ter neodložljivih primerili. V nobenem primeu pa ne sme presegati ta delovni čn<. kar velja tudi za najbolj izjemne primere, dvanajst --«-ur dnevno. Mora na biti zmerom zagotovljen praznični in tedenski počitek. •■7 n —11 Dcča!:r-!i smo se lepega Vremen«. Neka e. i so že prerokovali, da bo tudi julij trko deževen kakor je bil junij. Vendar zdaj upamo, da je konec deževja, čeprav moramo biti seveda pripravljeni, da bo v tem mesecu še večKrat deževalo. Vsekakor smo lahko veseli, da sta minila dva dneva brez dežja, sobota in nedelja. Zasti so se ljudje veselili lepega vremena včeraj. Najbolj zadovoljni so bili kopalci. Ze več tednov ni bilo tako toplo kakor včeraj, ko je maksima na temperatura dosegla 23.2°. Temperatura je postopno naraščala cd petka. V soboto je dosegla že 26.2". Tričakujcme, da bo danes še bolj vroče, ker sence greje že cd Jutra. Davi je bilo neba pevsem čisto. Maksimalna temperatura je znaša a 12.2° ter je bila za dve stopinji višja kakor včeraj. Zračni tlak ie v zadnjih dneh precej ustaljen t^r znaša oovpieCna po 7C3 mm. Včeraj popoldne je začel pihati jug in bali smo se že. da se bo danes vreme zopet pokvarilo, ii davi je kazalo, da bo lepo vreme še trajalo. lj— Osefme izkaznice. Opozarjamo, da je rok za vložitev prošenj za zamenjavo osebn h izkazme potekel 30. junija za one, ki m:raja imet? izkaznice, t. j. za meske od 15 do 50. leta. ter bedo oni. ki prošenj ni~o vložili, morali sami nos ti pesls-.dce. ce ne bodo imeli novih c sobnih izkaznic. Poslovaln ce za sprejemanje prošenj bedo zaključile poslovanje 10. julija Do tega časa (tudi v nedeljo 4. t m. od 8. do 13.) lahko predlože prošnje še on: ki zadnje meseca junija zaradi prevelike, ga navala niso prišli na vrsto ali pa so bili zaradi bolezni ali drugega upravičenega razloga zadižani. Pač pa bodo odprte nove poslovalnice za mestne okraje onkra] kontrolne črte. a čas in kraj bo objavljen o pravem času. —Ij Zanimiva zbirka najnovejših olj mladega upodabljaica Miloša Suiteršica ki so postavljena na ogled v izložbi Ko-sovega salona v prehodu nebotičnika, so vzbudila živo pozornost med ljubitelji domače upodabljajoče umetnosti in dokazujejo, da so razstavljalčeva stremljenja kronana z uspehom. Slike, uspeli krajinski motivi, bodo na ogled le še nekaj dni. —lj Zaščitne tablete zoprr tifus dob' vsakdo, kdor se želi obvarovat: pred to nevarno boleznijo, vsako dopoldne brezplačna v ambuianci mestnega fzikala v pritličju Mahrpve hise na Krekovem trgu št. IO Ugotavljamo, i?, ze prebivalstvo z--lo poslužuje te ugodnost; ter v velikem številu prihaja vsak dan po brezpbčne zaščitne tablete ki jih je treba uživati :a tešče. d£ zane-s: ivo učinkujejo. —lj Na novo pesuto c^st-šče. Široko in ravna ce. :iščc novega dela Šubičeve ulice, ki je b?io pred nedavnim katranizirano. je vročina zadnjih dni razmehčala. Za*o so vrhnio plast posuli z graihozem, —lj D°iu0vin*ki u^ad mestnega p°glivarstva v ponedeljek -n torek 5. i>a 6. julija zaradi snaženja prostorov ne bo posloval za stianke —lj Personalno pravni odsek mestii«*^ poglavarstva v ponedeljek, torek in sre :o. 5., 6. in 7. julija zarad; snaženja in slikanja presterov ne bo pesleval za strarrkp —lj Žcgoza obvešča svoje člane, da je napovedani izredni občni zbor zadruge s spremembo pravil dne 6. julija ob pol 7. uri zvečer v posvetovalnici na Gallusovem nabrežju 33. —lj C las bena šola» S'oga« priredi letošnjo V. produkcijo v ponedeljek 5. julija ob 13. uri v svoji glasbeni dvorani Nastopijo gojenci pevskega in instrumentalnih oddelkov. Spored se dobi v pisarni glasbene šole. u— »Svetnik« je najboljše delo italijanskega pisatelja Antonia Fog-azzare, ki ga imenujejo >italijanaki Tolstoj«. Bavi se z ! vprašanji vere in cerkve, ki jih pokaže v» podobi tajinstvenega. reformatorja Giova-nija Salve. Salva je globoko krščanski duh. ki prihaja navzkriž s Cerkvijo. Dejanje vsebuje silno sugestivno meč in veže pozornega čitatelja do zadnjega Roman je preveden v vse svetovne jezike in ga štejejo mea* reprezentativna dela novejše italijanske književnosti. — V slovenskem prevodu ie izšel »Svetnik* v zsloibi Tiskovne -a^iruge v Ljubljani, feelenburgova ulica. 3. CpiLififc Štajerska — Novi grobovi. V Mariboru je umrla sebnica F.mi Podied. stara 67 let. Njene -emske ostanke so prepeljali v Krško. V Moškanjcih je umrl posestnik Miha Lah, Mar 94 'et. V Celju so umrli železničar Anton Gc \ star 44 let .losipma Pospi-hal. stara 66 let. Marija Majcr roj. Turke, stara 51 let in Doroteja Stabej. stara eno leto. V St. Janžu pri Dobrni je umrl Franc Vic.crršck. star 37 let, v Straži pri Rogatcu je umrl Rok Stranih, star 66 let. v Zelezrem n:i Vel. Preš'ei je umrla Terezija Cvikel. stara 56 let. v Laškem pa Florijan Pečnik, star 82 let »n Ferdinand Jakopič, star 4 mesece. V Lokovini pri Dobrni je umrla Terezija Rcdnsk. stara 59 let. — Poroke. V Mariboru so se poročili poduracnik Alojz Zelič s Terezijo K^r-mur, strugar Janez Dvorak z delavko Marijo Rcdošek. zidarski pomočnik Franc Je-revšek s po jrk0 delavko Alojzijo Ilaher. črk slik .* Pihierič z Julijano Petek, pomož. delavec Kare Mernik z Marijo Dcbrovoljri. kmetovalec Janez Damiš z gespodinjo Marijo Rumpf, trgovski rta-meščenec Edvard Frančik s predaja ko Rozino Ogrizek, delavec Anton Doljšak s poljsko delavko Antonijo Ste :*.er. nameščenec Jorio Pesek z nameščenko Ano Kovačič, tekstilni mojster Franc I.erch s postrežnico Natalijo Wagner in ing. Ernst Tallincher z nameščenko Magdaleno Kali-tovič. V Cel.iu so se poročili Vi jem Ogre-šek z Marijo Gmajner iz Celja. Gerold Hausv/irth z Eleonoro Rom ter Rudolf So-tošek z Ljudmi'o Podgoršek, vsi iz Celja. Franc 7 7'. sch iz Graza z Aurelijo Kova- J ! i. Alojz Filipni iz Merana z Frmo Gicvanini iz Celia. Rudolf Zaeh iz Graza z Itmentraut Goritschnig iz Celja V Št. Jurju sta se poročTa Janez Marko-šček in Marija Spolonak, — Peca lltev slav^jcneev de!a. Delavstvo keramične industrije v Petrovčah pri Celju je počastilo oni dan 24 svojih tovarišev, ki ž" doIg5 leta zvesto delajo pri istem n^dietju. Obratovodja ing. A'ojz Adolf KOrbitz je pozdravil slavijence in častre goste ter se 7-nhvnlil de'aveem za njihovo zvesto delo. Za niira ie snregovo-ril okrožni vc!'n Lrnz. Po razdelitvi diplom in častnih daril je nastopil mladinski pevski zbor iz Petrove* Vsak slavije-nec ie dobil tudi lep šopek. — Rcscgijerjcva svečanost v Rušah. Tudi v Rušah =o priredi'i oni dan Roseg-gerjevo svečanost. Fritz A^gjer je predaval o tem štajerskem pesniku, potem ?o pa nastopili trije pevski zbori, dekliški, mešam in moški. — Nemški Rdeči križ v Ce'ju. Rešilni avtomobil nemškega Rdečega križa je mol v Juniju 1148 drevnih in 260 nočnih VOŽenj Prepeljali so 523 moških. 761 žensk in 129 otrok. — življenje in umiranje v Mariboru. V div°i polovici junija jo bilo v Mariboru rojenih 90 otrok in sicer 47 dečkov in 43 deklic Novih grobov je bilo 38. porok pa 43 — §c»?ki koncert v Zagorju. Podružnica trboveljske okrožne gasbene šole v Zagorju ie priredila oni dan dobro obiskan šolski koncert v kinodvorani Koncert ie Dcka-al leo napredek od lanskega leta. posebro se odlikovali citraši — Težka nr-r;'M. Mimo vrzeči vlak je zgTabi! 47 letnega delavca v ktor a Tajnikarja iz Maribora k: ]e zadobd več težK'h poškodb, tako da so ga morali prepeljati v graška bolnišnico. — Miadina tekmuje. 2e o d srede je Maribor ves v zastavah. Mladina z vse Staji Bk s in Spod. Štajerske se je zbrala v Mar*bcru k športnim tekmam. Kakor v začetku jun:ja. ko je bilo v Mariboru veliko kulturno zborovanje, je mesto tudi sedaj polno mladine. Na vseh športnih igri-scih merijo fante in dekleta svoje moči. Vs* si prizadevajo deseč- čim večje uspehe. v petek zvede* ie povabila mariborska mladina mladi:o iz štajerske na prijeten družabni večer, ki je bil prirejen v dvDra-n| Keimatbunda. — Spodnja £fca.*erska za nemški Krfečl knž. Prva javna zbirka za nemški Rdeči križ v soboto in včeraj teden je vrgla na Sp:d štajerskem 286.500 mark. Lani je vrgla 241 009 mark. V ljutomerskem okrožju so nabrali lates 14 600. lani pa 10 004 marke- V celjskem je vrgla zbirka 85.000. v Mariboru—ckclic* 35 000. v Mariboru— meatu 70.000. v ptujskem okrož]u 44.000. v bi Ž Ocem 25 000 n v trboveljskem 13 000. — Novi sašnarijanl nemškega Rdečeea kr:ža. V Trbovljah je bilo zapriseženih včeraj teden 15 samarijanov in S samari-jank. — D^ivojrrafsko stanje. Dne 2. julija je bilo v Triestu devet rojstev, dvanajst smrtnih primerov in 12 porok. — Rimski salonski orkester v Triestu. V triestinskem Nemškem domu je koneer-tiral te dni rimski salonski orkester, ki ie izvajal po večini stara k'asična dela. Koncertu je prisostvovalo poleg članov nemške zajednice v Triestu tudi triestin-sko glasbeno občinstvo. — Nezgode. 54!etna pe:ica Mari.ia Gulic je p.odla po stopnicah in se potolkla po vsom telesu. Levico si je ranil pri delu Clletni kovnč Rihard Zadin. Levo oko si je ranil pri sekanju drv 49Ietni kmetovalec Josip Furlan. Vsi trije ponesrečenci se zdravijo v triestinski bolnišnici. — Cirkus Togni je prišel. Triestinsko občinstvo pridno poseča predstave cirkusa Togni. Ob delavnikih je samo večerna predstava cb nedeljah popoldanska ob 16. večerna pa ob 21. — Nezgode. 30-letni Virgil Volpi iz Roz-zola 1106 v .Triestu je padel na cesti iz Duina v Monfalcone s kolesa in se pobil po čelu in nosu. Desnico si je ranil med delom 36-letni delavec Artur Canaglia. Slična usoda je doletela 44-letnega meha- — Tombola na trga Perugino. V nede-lio 4. julija je bila na trgu Perugino v Triestu dobrodelna tombola. Srečni dobitnik prve tombole je prejel 1500 lir. — Raz;-1.1 v a /t i. --ih rečnih ii( 1. V metod is Lični škofijski cerkvi Italije v Triestu. Scala dci Giganti, je bila te dni otvor-iena trad k ionalna vsakoletna razstava žensk»h rečnih del. — Tudi v Pogioreale del Carso filmske predstave na prestrm. V Poggioreale del Carso (OpiVina) so se pričele na prostranem dvorišču kina Littorio film-ke predstave na nrostem. ki so bile uvedene že v lanskem poletju. nika Virgil.« Godeza iz ulice Zorutti. ki ima poškodbe na prstih. V delavnici Fa-biani v ulici Corti 2 si je ranil desno oko 22-letni mehanik Friderik Ferluga iz Con^onella 508. Ponesrečenci se zdravijo v triestinski bolnišnici. — Ponesrečenca. 44 letni ribič Auiello Battmeli iz Prccide pri Neaplju je bil te dni zaposlen v pristanišču Cittanova d* I-tria: Padel je pri tem tako nesrečno, da i si je poškodoval levo no°o. Ima tudi dru-I ge lažje poškodbe. 38-letni sluga Paskval ! Bulzis iz ulice Istria je padel pri Aqui-I liniji s kolesa in se pubil po desnem ko-"enu. Oba ponesrečenca sta bila prepeljana v bolnišnico kraljice Helene. 5z pakraijlne Gorizia — Obiski prefekta ReMinijn. GorfzljskI prpfekt Bellini je posetil te dni Številne prelvtavnike gorizljakih oblastev, uradov in ustanov. Med drugim je obiskal sedež denarnega zavoda Banci d* Itilia in Ca?si di Risparmio. katerih poslovanje je pri-znnlr."» i>ohvaI:.l. Cksc B.\l.m je cjpeljal v Idr!o. kjer je posetil županstvo. Oh prihodu v Idrio ga je sprejel prefektovni komisar j svojimi sodelavci. Ogle 1 a 1 .--i je tudi tamofinjo bolnišnico. — 40 počitniških kolonij. Tudi letos bedo na pobudo Zveznega poveljstva r.ILa v Gori z i ji o tvor jene počitniške kolonije v Gradu. Borci di Cadore in v Gr;< lisci d' Is >nzo. Skupno bo sprejelo gorizijako mladino 6ai počitnice 40 kolonij. Tudi letos se bo mladina menjavala v omenjenih k li'ni\uh v dveh ali treh turnusih po 30 lini. Skupno bo sprejetih 6.000 dečkov in deklic. — Ncvomašniki. y gorizijskl nadško-fiji poje letos 12. novomašnikov novo mašo: Peter Colugnati. Armido Macchiutti. Ivan Miniussi. Horaeii Pez/in, Mirko Re-ner, Jozue Sa'omone, Franc Srebrn ič. Franc Svara. Albert Testi. Jožef Trevisan, Ivan Trevisan in I\-an Viola. Frane švara je že daroval svojo slovesno novo mašo v Auriscini. Frane Srcbrnič pa v collij« ski Meclani. — Z'ato mašo je daroval dne ~ julija v Ranzianu v Vipaccu župnik Valentin Pipan. Slovesno zlato maso pa bo pel na župnijsko Mohorjevo proSčenje dne is. iulija. Zlatomašnik je po rodu i.: Sko/je Loke. — Huda ura je zadivia'a n:id Gorizjjo in okolico. Bliskalo je in treskalo, kakor že dolgo ne. V bližini Gar-.-ra ;e treščilo v neko drevo, pod katerim sta vedrili dve kmetici. Strela je drevo razklala, nesrečni ženski na ubila. PONEDEIJER, 5. I i I.1JA 1043-XXI 12.20: Plošče 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Pesmi in napevi. 13.00: Napoved časa: poročila v italijanščini. 13 10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.12: Orkester vedi dirigent Petralia. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec; orkestralna glasba. 14.45: Pisana glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa; pouči', v it^ljan-ščini. 17 15: Konci rt sopranistke Štefanije Vukove. 17 35: Koncert sopranistke Marije VVeiss. 19.00: Gcvcrinio italijansko«; poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenSčint 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20 00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Klasični orkester vodi dirigent Manno. 21.00: Predavanje v slovenščini. 21 10: Ccrt?ti Monteverdljev koncert. 21.55: Koncert tria - Emona . 22.L'0: Venček pes. mi; oikester Cetra vodi dirigent Barzizza. 22.'.5. Poročila v italijianščin . TOREK, 6. II LIIA 1913 XXI. 7.30: Pesmi in napevi, 8.00: Nćpoved časa. — Poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12 45: Itaijanska glasba v narečju. 13.00: Nnpoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.10: Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.12: Klasični orkester vodi dirgent Manno. 14.00; Poročila V italijanščini. 14.10: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec. — Pisana glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa. — Poroč la v italijanščini. 17.10: Pet minut gospoda X. 17.15: Plošče -La Voce del Padrone — Columbia*. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 20.20; Pripombe k dogodkom. 20.40: Izvor pesmi italijanskih dežel. 21.10: Orkester pesmi vodi dirigent Agelinl. 21.40: Predavanje v slovenščini. 21.50: Romantični Dunaj. — Orkester vodi dirigent Petralia. 22.15: Klasični orkester vodi dirigent Manno. 22.45: Poročila v italijanščini. cenik Maksimalni cenik štev. 9. ki velja po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko j pokrajino od 10. aprila t. I. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino): 1. Kruli iz enotne moke v Kosih do 400 g 2.30 lire. v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 2.30 lire. v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine iz enotne moke 3.90 lire za kg; enotna p*en«čna moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2 20 tire; rlz navadni 2.70 Ure: mol 6 lir za kg. 2. Jedilno olje (olivno) 14.70 Ure za liter: surovo maslo 28 40 lire za kg; slanina so-ijena 19 lir za Kg; mast 17 lir za kg. 3. 4% vinski 6 35 ure za Uter. 4. Mleko 2.50 lire za liter; kondenzirano mleko v dozah po 880 g 1590 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 Ure za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg, 9 kockah 8.35 Ure. 6. Mehka drva, razzagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33 60 lire za stot; mehki roblancl (zamanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot: trda razzagana drva 40 iir za stot; enotno mUO, ki vsebuje 23—27% kisline, 4*10 lire za. kg. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, 5. julija 1943- -2. Tuđi zaročenke imajo svoje šole Nemčija je ustanovila dve taki državni in dvanajst pokrajinskih šal Ljubljana. 5. julija. Z = reč čuka in šob — mar ni to nekaj, kar ta prvi pogled nc spada skupaj? Človek nc-htite i 'na nekaj prisiljenega, na okor- iv .-.t vzg :i na kaj podobnega--saj je čas. ko jc dekle zaročeno-, nekaj posebnega, zelo mikavnega, k:u vzbuja vt:s. ko da jc zaročenka neko pt sebno izbrano bitje. In v tem srečnem času n.ij bi sc zaročenka m*>^la za b< di l »t česa naučiti? T čc si pobliže i jj ao ta >o'ski čas. namci rocenkam, i dimo takoj, da ni to niČ hui ej . Obenem pa sc lahko tudi prepričamo, da n^so enostavne nalot»e. pred katere postavljene vzgojiteljice v teh novih šolali, ki so zlasti v Nemčiji zelo upoštevane in raz-- t jene. šest tednov prebije jo zaročenke proti odškodnini 135 mark v cn: od dveh državnih ali dvan.ij-.th pokrajinskih sol za zaročenke. S le za zaročenke predvsem namenjene dekletom v poklicih, ki niso imele prilike, da h: »c pc.bliže seznanile z gospodinjskim delom. Xa drurti strani pa tvorijo ti tedni smotrne vzgoje nekakšen zdrav prchr.d cd poklicnega dela k onemu življenju, v katerem sc mlada dekleta tudi v zdravstvenem pogledu pripravili«? in krepe sa. zakonski stan V teh šest tednov trajajočih šolah so razdeljene prirode. Dekleta prihajajo v stik jc vasjo in poljedelstvom, spr,-zna\ajo tudi živinorejo, vse bridkosti, skrbi in radost: kmetskcMa ljudstva. Tako se njihovo obzorje ;iri. saj spoznavajo mnoge stvari, na katere prej šc mislile niso. Tako sc cb tem poraja vprašanje, ali jc to ^ola v običajnem smislu besede? Na to vpra-;anje bi morali odgovoriti nkalno. Vodilni činitelji v vzgoji zaročenk »o namreč žene, ki lahke z močjo svoje osebnosti \zgojno vplivajo na jjejenkc. To jc šola. kjer se ne zapoveduje, ampak samo prosi. V teh vzgojnih za = vodih se upošteva, da so gojenke v zelo važnem razdobju svojega življenja. Zato rudi lah ko s svojimi \zgojitcljicami skupaj mislijo, se 7. njimi posvetujejo in obravnavajo vse svoje skušnje. Vzgojiteljice ne smejo računati z 8-do lOurnim dnevnim delom. Postavljene so pred važne naloge, saj morajo biti vedno na VGljO ženski mladini, katere \zgoja jim je poverjena m ki se menjava vsakih "^est tednov. Pomisliti moramo, da je med zaročenkami precej resnih, vnetih za poslovno življenje. Tem preti nevarnost dn bi sc izneverile udobnostim bodočega rodbinskega ^ivijenja. So> pa tudi med njimi dekleta, ki jih je na\ zlic mladosti že zadela teža življenja, poleg njih je pa tudi precej takih, ki niso niti v vojni okusile globoke čivljenjskc resnobc. Seveda so, kakor povsod, med njimi tudi romantične, ki jih je treba šele vzgojno opozarjati in pripravljati na to. da ne pride sreča sama od sebe. ampak da si jo jc treba priboriti. Med gojenkami ao pa rudi take. ki se dobro zavedajo, da je vsak svoje sreče ko-\ač. In tako se v stiku z bodočimi ženami in materami premorri m poglobi skupno življenje. So pa rudi težave, ki se lahko odstranjujejo le z največje obzirnostjo. Tako se od mladega dekleta zahteva, da jc nasproti* mladim materam zelo obzirno. V teh svojevrstnih vzgojnih zavodih se pa obravnava tudi \pra;-anje. kdaj je obzirnost pretirana in kdaj ne. Pogosto je precej težko ustvariti prijetne odnese tovarištva med gojenkami. med katerimi je navadno 15".. delavk in hišnih pomočnic 40°» name« ščenk, 1 " o uradne. 4° n samostojnih deklet; 1U" o kmetskih ali drugih hčera. Tu je treba zares mnotio takta in izku'enosti. da se ustvari j». pogoji za prijateljsko, družinsko sožitje. Tako imajo v šest;h tedn'h zaročenke dovolj časa. da se- lahko pripravijo na vse ono. kar jim je potrebno, da bodo znale ustvariti svojini možem, sebi in družini prijetno, srečno življenje. Četudi je ta čas šolske vzgoje razmeroma kratek, so uspehi takšni, da vzbujajo priznanje pri molkih, ki zelo hvalijo sadove te vzgojne metode. V teh šolah čutiš na vsa* kem koraku, da ne sede pred teboj navadne učenke. Na \scm in povsod se čuti njihova radost, njihove skrbi, njihov pritajeni strah, njihovo pričakovanje. Na posteljnih omaricah vidi* slike moških, po večini z vojaškimi od-!ikr,\anji. Druga drugi si kažejo svoje izvoljence. In tako mine šest tednov, nakar pridejo no* va dekleta v Šole. s poinhnj glavami misli in vprašanj, ki si jih zastavljajo, preden prestopijo prag šolskih poslopij. V treh letih jc bilo v teh "olah okoli 500 tečajev, ki jih je obiskovalo 10.000 zaročenk. Seveda ni ta \zgoja rodila vedno zaželenih sadov, toda odstotek uspeha je nedvomno visok, na tisoče in tisoče družinskih domov je postalo lep";h. mikavnej-ših. svctlej-ih. Na tisoče in tisoče rodbin uživa \ zdravju, veselju, redu in čistosti, k čemur jih je smiselno in smotrno navajala vzgoja v šolah zaročenk. Ta misel in ta pobuda je tako izvirna pa tudi tako vabljiva, da bodo tudi drugod sledili temu zgledu in pričeli ustanavljati podobne zavode v korist družinskega in zakonskega življenja. A đa pazar kup razvalin Več tisoč žrtev potresa v Turčiji — Železniška zveza z Ankaro prekinjena O strašnem potresu v Turčiji »mo kratko že poročali. Poročila iz prizadetih krajev kažejo, da je bil potres mnogo hujši, kakor prvotno mislili. V mestu Adapa-zar s»o porušene vse hiše. Tudi v sosednih krajih Hendep in Geye je povzročil potres veliko škodo. A d a pa zar je samo še kup razvalin. Po cestah, in ulicah so postavili šotore. Policija in vojaštvo z združenimi močmi odstranjujeta ruševine in iščeta med njimi žrtve potresa. Adapazar. ska električna centrala je hudo pos4oodo>-vana. tako da je ostalo mesto z okolico vred brez razsvetljave. Pno noč je preživelo vse prebivalstvo na prostem. Porušena je tudi jetnišnica. tako da so jo morali izn razni ti. V mestu so izbruhnili veliki požari, k: jih več ni niso mogli pogasiti. Ncbena hiša nepoškodovana Po zadnjih poročilih iz Adapazarja je potres poruši" kolodvorsko poslopje, vse mašoie. vsa javna poslopja in vse tovarne. Nchcna hiša in nobeno poslopje ni ostalo nepoškodovano; Človeških žrtev je bilo okrog; 2000. v«e prometne zveze z mestom co r>ii«" pretrgane. Prvi vlaki, ki so prispeli v Istanbul, so pripeljali mnogo hegmnr-ev iz prizadetih kmjev. Razdejanje v kinu Usodnega dne v cpcldnnskih urah so orispeli v Istanbul! z vlakom ranjenci iz Adapazarja. Blo je 45 lahko ranjenih, med njimi več žensk, ki so pripovedoval''1, da so odhajale iz kinematografa, ko se je naenkrat zamajala zeml^n. pod njimi, in drevesa so se začela gibati. V naslednjem trenutku s se žarela drevesa podirati in pod seboj so pokopala več ljudi. Poslopje, kjer ie kino. je bilo porušeno do tal in v ruševinah je obftežalo več sto ljudi mrtvih Po čudnem naključju pa je ostala nepoškodovana velika vpjaSka bolnišnica, stoječa za mestom. Tako so lahko spravili v nj^ mnogo ranjencev. Tisoč hiš je do tal porušenih, nadaljnjih tisoč pa tako poškodovanih, da najbrž ne bodo več mogli v njih stanovati. V okolici Adapazarja razmeščena vojska je takoj prihitela prizadetemu prebivalstvu na pomoč in delala je vso noč. V žalost izpremenjeno veselje V krajih blizu Adapazarja so našteli oni dan 730 mrtvih in 310 ranjenih. V Hendeku. po tobačnih nasadih znanem mestu se je porušila četrtina hiš. Tu so takoj po potresu našteli 25 mrtvih in 110 ranjenih. Nesreča je bila tem večja, ker je tiste dni v prizadetih krajih lilo-. Tragično naključje je hotelo, da je nastal potres 21. junija, d meri dan je pa praznovalo mesto Adapazar 221etnico osvoboditve med zasedbo leta 1921. Vse mesto se je pripravljalo na praznovanje jubileja, pa se je spremenila radost v žalost. Sedanji potres je bil dvakrat tako močan kakor oni v Erzinctzanu leta 1939. Od takrat so čutiH v Turčiji še 40 potresov. Sedanji potres je najbolj prizadel okraja Adapazar in Hendek. Med smrtnimi žrtvami je ravnatelj finančne direkcije, mestni gradbeni ravnatelj, mestni magistrat* i ravnatelj Adapazarja in okrajni glavar Hendeka. Tudi nova poslopja t.. jregB mesta in sicer sodna palača, m**stna hiJte in krTodvorska poslopja ter mestna b\ inica so skoraj povsem porušena. Nobeno pol opi e in nobena hiša v obeh okrajih ni več za rabo. Ljudje so se morali zateči na prosto, oblasti pa uradu jej o pod šotori. 21. junija proti večeru je prispe! v Istanbul še en vlak. ki je pripeljal 321 ranjencev. Sloveče lesno industrijsko podjetje v Adapazarju je potres povsem uničil. Prebrana Pariza zagotovljena Na pogajanjih s pariškim županom je predsednik vlade Laval izjavil, da bo Pariz z okolico zadostno preskrbljen s kruhom, čeprav se je žetev šele pričela. Maršalu Petama so morali podobno poročati o ukrepih za zagotovitev prehrane pariškega prebivalstva. Maršal je izjavil, da je Pariz srce Francije. Dokler bo Pariz zdrav se ni treba bati za usodo države. Tudi v Bolgariji vojni vrtovi X>etos pomladi je tudi bolgarska vlada pozvala prebivalstvo, naj obdela vsak košček zemlje, da bo prehrana prebivalstva zagotovljena. Poz; ni bil namenjen samo prebivalstvu Sofiji, temveč tudi drugih mest in trgov. Bolgariji je prišel ta poziv letos prvič, dočim je bilo prebivalstvo po drugih evropskih državah že pred dvema ali tremi leti pozvano, naj pridno obdeluje zemljo. To je za prehrano zelo važno, kajti po mestih in trgih so ljudje pred vojno obdelovali zelo malo zemlje. '< Vrtove so imeli večinoma za rože in okrasno grmičevje, na pridelovanje sočivja ali i celo krompirja in žita so pa mislili le ! redki. V Sofiji se ljudje sicer niso splošno od-j zvali temu pozivu, vendar so pa mnogi J obdelali prazne parcele, lastniki vrtov so pa opustili rože in jih nadomestili s so-čivjem ali krompirjem. Sofija je sicer zadostno preskrbljena s sočivjem, vendar bo pa marsikomu v sedanjih časih pomagano, če bo nekaj tudi sam pridedal. Mnogo je zdaj v Sofiji vrtov, kjer so cvele prej rože. zdaj pa raste čebula in para- Za povzdigo in zboljšanje splošnega gospodarskega položaja in izrabo vseh gospodarskih možnosti, je izdala, francoska vlada zakoru po katerem mora biti prisilno obdelana vsa še neobdelana ali premalo obdelana rodovi tna zemlja. Država lahko v posebnih, primerih tudi razlasti zemljiško posest in jo odda v najem odnosno proda. Za obdelovanje rodovitne zemlje potrebne delovne moči lahko kmetijsko rninistrstvo rekvirira v okviru naredbe o obvezni delovni službL Določbe te uredbe se nanaša j < na moške v starosti 16 do 40 let. ki še niso bili pozvani na obvezno delovno službo, kakor tudi na ženske brez otrok v starosti od 17 do 50 let. 75 letnica nemške šele v Istanbulu Nemška šola v Istanbulu Je izšla Iz nemške šolske občine, ki so jo ustanovili zavedni Nemci, Avstrijci in Švicarji iz lastnih sredstev 1. 1867, da bi omogočili nemškim otrokom nemško vzgojo. Leta 1887. je imela šola že tri ljudsko šolske razrede, šest višjih dekliških razredov in šest deških realnih, pozneje je bila priključena še petrazredna trnovska šola za starejše dijake brez nemškega maternega jezika. Leta 1911. je postala nemška šola v Istanbulu višja realka. Po za srd bi Istanbula po zavezniških četah 1. 1918. je dižniki. V predmestjih je seveda vrtov mnogo več kakor v mestu samem in tam je tudi vsa zemlja obdelana. Bolgari so | znani kot izvrstni vrtnarji, ki zelo ljubijo svojo zemljo. Sofijski živilski trg je bil zadnje dni zelo dobro založen z jagodami in borovnicami, ki so jih pripeljali vsak dan v mesto okrog 30 vagonov. Stari ljudje v mestu pripovedujejo. da v Sofiji še nikoli ni bilo prodanih toliko jagod in borovnic kakor letos. Ljudje so jih kupovali po več kilogramov, dokler oblasti niso odredile, da jih smejo prodajati prodajalci samo po 1 kg na osebo. Mnogo Je bilo na trgu tudi vrtnih ja^od iz znanih vrtov •Katunice pri Plovdiju. Alpinci na povratku z ruskega bojišča na odmoru: dva vojna tovariša obnjata spomine na junaške boje morala šola zapreti vrata. Ponovno je bila otvoriena 1. 1924. Proslava 75 letnice nemške šoie v Istanbulu je bila združena z lepo poslovilno počastitvijo zaslužnega rektorja in kulturnega delavca, ki si je pridobil mnogo zaslug za kulturne stike med Turčijo «n Nemčijo, dvema državama, ki še nikoli nista bili zapleteni v medsebojno volno. KAVALIR V natrpanem tramvaju so. I: debel uha? t gospod in se jezi: — Ta nafta mladini*! Nc pozna, niti redi niti dostojnosti ali vljudnosti 1 — Če sc ne motim. — pripomni njogm- sosed začudeno - je vam tale mladenič odstopil svoj sedež. — Da — toda moja ubogn žena mora le vedno stati. Kresovanje na FIns Stara ljudska svečanost v mraku najsvetlejše noči »kem Tudi drugi narodi imajo razne Šege in običaje na kresni večer. Posebno lopi so ti občaji visoko gori na severu v svetlih nočeh. Človeku se zdi. da se je Čas ustavil, da sega večer jutru v roko. da hoče solnce pogledati v tišino in večnost finskih pragozdov in jezer, ter odkriti v dolgo zimo zasanjane skrivnosti narave. Zvezde se na bledomodi em nchosklonu komaj vidijo, ptičke za kratek čas utihnejo, solnce pa čepi nekje v kronah košatih dreves. Noč, poletna noč — ali pa samo nastajajoči mrak ali jutranja zarja ? Kdo ve. Slediti v taki noči ob kresu je pravo doživetje za to so pa potrebne priprave. Najprej je treba v mestu zakleniti stanovanja, kajti vsi ljudje se utegnejo v okolico. Sobe lepo pospravijo, kajti kres je na Finskem eden največjih praznikov. Mladina se napoti v pozd po mlade dišeče breze, ki z njimi okrasi vrata in dvorišča. Potem začno skrbno pripravljati kres. Večinoma si pomagajo s sodčkom napolnjenim s katranom ali smolo, nanj pa nalože suhljadi. Kresovi gore navadno ob jezercih, ki jih je na Finskem toliko, da zaradi njih kresovalci ne pridejo v zadrego. Ko je vse skrbno pripravljeno se ljudje praznično oblečejo, ženske kuhajo in peko, kajti večerja mora biti dobra. Otroci so polni nestrpnega pričakovanja, saj lahko ostanejo na kresni večer dolgo pokonci, ker hočejo videti kresove. Tako mine dan. »oince se počasi bliža zatonu. Proti večeru se gredo ljudje seveda kopat. čcx dan je bilo vroče, da so se pošteno p re pot ili, za večerno svečanost se je pa treba pomladiti. Kopanju sledi skupna večerja. Miza se kar šibi pod okusnimi ribami, novim krompirjem, sočivjem, jagodami in poticami. Vse ljudem izborno tekne, saj je kresni večer najsvetlejši in najdaljši večer v letu. Po večerji ljudje posedajo po dvoriščih, na vrtovih :i na morski obali. Povsod vlada svečana tišina. Solnce je že zašlo, rdeča luč ali žolti svetlobni prameni kažejo njegovo pot. Tam nekje ob jezeru z a don i pesem, stara narodna pesem, govoreča o kresni noči in mladih srcih, o plesu in ljubezni. Nekaj čolnov pridrsi počasi mimo, okrašeni so z brezovimi vejicami, v njih pa sede fantje in dekleta. Harmonika s% tiho oglaša in njene melodije odmevajo v noč. Ali je sploh noč? Ali je pa samo mrak ali je že napočila jutranja zarja ? Potem pa napoči velika ura ob jezerih in po hribčkih zagore kresovi. Najprej se zasvetijo komaj vidni plamenčki. potom se pa kresovi zagore in kmalu švigajo ognjeni zublji proti nebu. čolnov na jezerih je vedno več. Noč je že polna melodij. Mladina se je lepo okrasila, oblekla je najlepše praznične obleke, naj'cpše narodne nože. Počasi se zbere staro in mlado okroi; kresov. Ta vleče harmoniko, <^ni ga spremlja na violino, vsi po jo, razlegajo se vse narodne pesmi., nor- je polna melodij Potem pa udarijo poskečni* o. Fantje ion dekleta se zavite v razigrani polki po mehkih zelenih tleh. kresovi gore, v zraku pa brenče veliki roji mušie. StarejS ij'« sniva, jezeio je še mirno, vetrič še ne ziblje njegove gladine, vasica pa še spi. Sonce se pa pr> časi dviga nad obzorje ter zaliva z Zlatimi žarki smreke in jelke, ptice se prebujajo tam, kjer so sc nekaj prej razlegale iz mladih človeških grl pesmi, zažvrgole one svojo radost ped nebo. Jezero se za. leskeče ob jutranjem soncu. Nebo se vzpi nja svetlosinje nad prostranimi gozdovi m cvetočimi livadami. Zopet je bil kres. kresovanje in kresna noč. zdaj je pa napočil praznik Jan, za Kr.^tnika. UGODNO — Moj kolega hoče vse imeti, kar vidi! — Predstavi mu najino hčor! NATANC 1 N Profesor svoji ženi: — V spanju si :. no francosko govorila.! pn tako napačno, da sem moral tvoje stavke trikrat popraviti. ZAKONSKA 2ena: — Tako pozno piide.š domov in pijan, pa se še smeje:! Mož: — Smejem se od veselja, da te pev vidim. V PESNIKOVEM DOAM Kuharica: — Prosim, gospod, gospa kliče k obedu to. kar je na vas umrl j ive:::; IZ GIMNAZIJE Milan reče sošolcu: — Rad bi vedel, zakaj sem bil danes zaprt. Tudi ti nisi vedel, kako je bilo ime devici Orleanski... Sošolec: — Zato. ker si rekel Lavra, kakor je ime profesorjevi nevesti. Hum ori stičen roma« Ves moj odgovor na te dvome je bil, da sem postavil sliko nazaj, čutil sem, da te reči ne morem kar na hitro odločiti, ker jc mnogo, mnogo težja, nego sem mislil. Legel sem v posteljo, in žalost mi je znova zalila srce. Ura je minevala za uro, jaz pa sem se brez miru obračal na ležišču in čakal spanca, ki ni hotel priti. Ko sem se prebudil, mi je bila zadnja jasna misel, preden sem bil zaspal, še razločno v spominu. Ta misel je bila strasten sklep, da bom nasproti Cin-tiji pošten, pa najsi bi me begale tiste velike sinje oči tja do smrti. II Telefon je zazvonil, baš ko sem se odpravljal z doma, da bi obiskal gospo Drassilisovo in jo obvestil o novem stanju stvari. Domneval sem, da je morala Cintija že sama sporočiti materi veliko novico in da bo to ublažilo najin razgovor: toda spomin na snoenji nastop med gospo Drassilisovo m menoj je metal svojo senco tudi na današnje svidenje. Ko sem nastavil slušalo na uho, me je pozdravil Cintijin glas. »O, Peter? Si ti? Rada bi, da prideš neutegoma semkaj.« »Pravkar sem bil namenjen k tebi,« sem odgovoril. »Ne, nisem mislila na Marlow Square. Nisem doma, ampak v hotelu ,Guelph'. Vprašaj po stanovanju gospe Fordove. Gre namreč za silno važno stvar ;ko prideš, ti že vse razložim. Skušaj priti prej ko mogoče.« Hotel »Guelph« ni bil daleč od mojega stanovanja. Dve minuti izprehoda, pa sem bil tam. Pokazali so mi stanovanje gospe Fordove v tretjem nadstropju. Pozvonil sem, in Cintija je prišla odpirat. >Le noter, le noter,« je dejala. Kako ljubezniv si, da si tako hitro prišel!« >Saj stanujem le nekaj korakov odtod.< Ko je nato zaprla vrata, sva prvič po snočnjem dogodku pogledala drug drugega. Ne morem reči, da bi bil živčen, a vendar sem čutil, da je v zraku okrog mene nekaj čudnega. Minula noč se mi je zdela daleč nekje, izgubljena v minulosti in kar nekam neresnična. Ta občutek se je najbrže odražal v mojem vedenju, kajti Cintija je mahoma pretrgala molk, ki je bil nastal, in se zasmejala. »Videti je, da si v zadregi.« je rekla. To domnevo sem vneto odbil, čeprav brez notranjega prepričanja. Res sem bil v zadregi. »Kaj bi ne bil,« je nadaljevala. ^Snoči, ko sem imela lepo obleko, ki se mi je tako krasno prile- gala, si me poprosil za roko; zdaj me vidiš za belega dne in s hladno glavo pa se vprašuješ, kako bi se najlaže skesal prenagljenega koraka, ne da bi me prehudo užalil.« Nasmehnil sem se; ker se pa ona ni hotela nasmehniti, je tudi meni smehljaj zamrl na ustnicah. Cintija me je nekaj časa čudno gledala, nato je vprašala: ?>Peter, ali res dobro veš, kaj delaš?« »Ali, draga Cintija,« sem izbegljivo odvrnil, .kako moreš tako vpraševati?« Ali dobro veš?« je vztrajala. Prav dobro, docela dobro.« V duhu sem se za trenutek zagledal velike sinje oči, ki so zrle name s slike. A to je minilo kakor blisk. Sklonil sem se k Cintiji in jo poljubil. »Koliko las imaš!« sem rekel. »Res škoda je, da jih skrivaš.« Ker ni nič odgovorila, sem nadaljeval: v Nekam čudne volje si danes; kaj ti pa je?« »Mnogo sem premišljevala.« 3>Oh, ne verjamem, da bi bilo zaradi tega; nekaj mora biti narobe.« Nenadna misel me je prešinila. Morda se... ehm! ... morda je bila tvoja mati zelo huda zaradi___« »Oh ne, narobe, mama je srečna. Zmerom te je rada imela.« S težavo sem zatajil piker zmrdljaj. >»Kaj ti je torej?« sem nadaljeval. »Si morda trudna od preplesane noči?« »O, še malo ne!« /Povej mi torej, kaj je. »Vidiš, tako težko mi jc povedati, kaj bi rada! :Pa vsaj poskusi. Odvračala jc obraz od mene in se poigravala z mesečniki, ki so ležali na mizi. Nekaj trenutkov jc molčala, nato pa rekla: »Vidiš, Peter, skrb imam. Ti si tako viteški in nesebičen, tako donkihotski, bi dejala, da . .. Skratka, vznemirja me misel: ali me ne jemlješ samo zato, ker se ti smilim, kaj? Ne, ni mi treba precej odgovoriti: če mi ne daš, da ti zdajle takoj povem, kaj mi je na misli, ti kasneje nc bom več mogla povedati. Torej, dve leti sva bila dobra prijatelja. Ti veš o meni vse, in veš tudi, kako ... kako nesrečna sem doma. Povej mi torej, ali me jcmljoš zato, ker se ti smilim in ker me hočeš rešiti i/, mučnega položaja, kaj ? Dragica! »Zakaj nc odgovoriš na moje vprašanje?* »Saj sem odgovoril pred d vem minutama, ko si me vprašala, ali. . -Torej me res ljubiš? Da.: Ves čas med tem kratkim dvogovorom je obračala lice drugam: cb moji zadnji besedi pa mi je tako nenadoma in tako globoko pogledala v oči, da sem se nehote zdrznil, še bolj pa so me presunile besede, ki jih je izrekla takoj nato. »Peter, ali me imaš tako rad, kakor si imel Au-drevo Blakovo?« Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za in se ratni del lista: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani _____ _J__i. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, 5. julija 1943- ¥49 Tudi zaročenke imajo svoje šole Nemčija je ustanovila dve taki državni in dvanajst pokrajinskih šal Ljubljana. 5. julija. Zaročenka in šob — mar ni to nekaj, kar ta i rvi rt gled ne spada skupaj? Človek ne« L te pomisli na nekaj prisiljenega, na okor-nf st vzg« |e "li na kaj podobnega.-saj jc čas. ko je dekle zaročeno^ nekaj posebnega, zelo mikavnega, kai vzbuja vtis, ko da je zaročenka neko posebno izbrano bitje. In v tem srečnem času naj bi se zaročenka mogla za b< h . rst česa naučiti? T' dfl če si pobli/f « _ no ta >©\ski čas. nami iročenkam, i dimo takoj, da ni to nič hu - . Obenem pa sc lahko tudi prepričamo, da niso enostavne naloge, pred katere so postavljene vzgojiteljice v teh novih šolali, ki so zlasti v Nemčiji zelo upoštevane in raz-^rjenc. šest tednov prebijejo zaročenke proti odškodnini 135 mark v eni od dveh državnih ali dvanajstih pokrajinskih šol za zaročenke. S le za zaročenke so predvsem namenjene dekletom v poklicih, ki niso imele prilike, da bi *c pobliže seznanile z gospodinjskim delom. Na drugi strani pa tvorijo ti tedni smotrne v/'joje nekakšen zdrav prehod cd poklicnega dela k onemu življenju- v katerem sc mlada dekieta tudi v zdravst\cnem pogledu priprav* in krepe /a zakonski stan V teh sest tednov trajajočih šolah so razde! jene -j' jenke, ki jih jc navadno po 20 do 30. v tri dopoldanske skupine. Prva skupina suha. druga opravlja dela gospodinjskega reda, tretja pa jc zaposlena s pranjem in bivanjem. Vsrkih 14 dni se te dopoldanske dolžnosti izmenjajo tako. da sc zaročenke lahko seznanijo z vsemi gospodinjskim; posli. V popol-danskih urah sc uvajajo v skrivnosti nege do-jenčk« v, v temeljna načela zdravstva in prve nemoči. I če se tudi. kako jc treba z najenostavnejšimi sredstvi čim lenše urediti stanovanje ter kako z lastno spretnostjo poceni izdelovati mnoge hišne predmete, otroške igrače in druge drobne potrebščine. Sclc za zaiočenkc so urejene zelo okusno: v njih ni nobenega razkošja. Pohištvo je lično. I vendar enostavno, lepe slike, cvetje in ročna ; dela so odini ekraski šolske opreme. Tudi šport in igre so na dnevnem redu. Po kosilu gredo navadno na polje in izlet. Tam sc mlade go-jenke vzgajajo v ljubezni do prirode. Dekleta prihajajo v stik z; vasjo in poljedelstvom, spe* zna\ajo tudi živinorejo, vse bridkosti, skrbi in radosti kmetskega ljudstva. Tako sc njihovo obzorje :;ri. saj spoznavajo mnoge stvari, na katere prej šc mislile niso. Tako se cb tem poraja vprašanje, ali jc to šola v običajnem smislu besede? Na to vprašanje bi morali odgovoriti nikalno. Vodilni činitelji v vzgoji zaročenk so namreč žene, ki lahke z močjo sveje osebnosti \zgcjno vpli-\ajo na gejenkc. To jc šola. kjer se ne zapoveduje, ampak samo prosi. V teh vzgojnih za* vodih se upošteva, da so gojenke v zelo važnem razdobju svojega življenja. Zato rudi lah ko s svojimi \zgojitcljicami skupaj mislijo, se z njimi posvetujejo in obravnavajo vse svoje skušnje. Vzgojiteljice ne smejo računati z 8-do lOurnim dnevnim delom. Postavljene so pred važne naloge, saj morajo biti vedno na velja ženski mladini, katere \zgoja j;m je poverjena m ki se menjava vsakih Seat tednov. Pomisliti meramo, da je med zaročenkami pre* ccj resnih, vnetih za poslovno življenje. Tem preti nevarnost da bi sc izneverile udobnostim bodočega rodbinskega življenja. So pa tudi med njimi dekleta, ki jih jc na\zlic mladosti že zadela teža življenja, poleg njih jc pa tudi precej takih, ki niso niti v vojni okusile globoke čivljenjskc resnobe. Seveda so. kakor povsod, med njimi tudi romantične, ki jih je treba šele vzgojno opozarjati in pripravljati na to. da ne pride sreča sama od sebe. ampak da si jc je treba priboriti. Med gojenkami so pa tudi take. ki se dobro zavedajo, da je vsak svoje sreče kovač. In tako se v stiku z bodočimi ženami in materami premotri m poglobi skupno življenje. So pa tudi težave, ki se lahko odstranjujejo le z največje obzirnostjo. Tako se od mladega dekleta zahteva, da jc nasproti- mladim materam zelo obzirno. V teh svojevrstnih vzgojnih zavodih se pa obravnava tudi \prašanje, kdaj je obzirnost pretirana in kdaj ne. Pogosto je precej težko ustvariti prijetne odnese tovarištva med gojenkami. med katerimi je navadno 15".. delavk in hišnih pomočnic 40 •/« name« ščerik, l"o uradne. 411.» samostojnih deklet, 10" o kmetskih ali drugih hčera. Tu jc treba /aro mnogo takta in izkušenosti, da se ustvarijo pogoji za prijateljsko, družinsko sožitje. Tako imajo v Šesrh tednih zaročenke dovolj časa. da sc lahko pripra\ijo na vse ono. kar jim je potrebno, da hodo znale ustvariti svojim možem, sebi in družini prijetno, srečno življenje. Četudi je ta čas šolske vzgoje razmeroma kratek, so uspehi takšni, da vzbujajo priznanje pri molkih, ki zelo hvalijo sadove te vzgojne metode. V teh šolah čutišj na vsakem koraku, da ne sede pred teboj navadne učenke. Na \scin in povsod se čuti njihova radost, njihove skrbi, njihov pritajeni strah, njihovo pričakovanje. Na posteljnih omaricah vidiš slike moških, po večini z vojaškimi ©d-likoianji. Druga drugi si kažejo svoje izvo-Ijcnce. In tako mine šest tednov, nakar pridejo no* va dekleta v Šole. s polnimi glavami misli in vprašanj, ki si jih zastavljajo, preden prestopijo prag šolskih poslopij. V treh letih jc bilo v teh :olah okoli 500 tečajev, ki jih je obiskovalo 10.000 zaročenk. Seveda ni ta \zgoia rodila vedno zaželenih sadov, toda odstotek uspeha je nedvomno visok, na tisoče in tisoče družinskih domov jc postalo lep'ih. mikavnej-ših. svetlejših. Na tisoče in tisoče rodbin uživa \ zdravju, veselju, redu in čistosti, k čemur jih je smisclnG in smotrno navajala vzgoja v šolah zaročenk. Ta misel in ta pobuda jc tako izvirna pa tudi tako vabljiva, da bodo tudi dru; god sledili temu zgledu in pričel: ustanavljati podobne zavode v korist družinskega in zakonskega življenja. Ađapazar kup razvalin v Turčiji — železniška zveza Več tisoč žrtev potresa z Ankaro prekinjena O strašnem potresu v Turčiji smo kratko že poročali. Poročila iz prizadetih krajev kažejo, da je bil potres mnogo hujši, "kakor so prvotno mislili. V mestu Adapazar so porušene vse hiše. Tudi v sosednih krajih Hendep in Geye je povzročil potres veliko škodo. Adapazar je samo še kup razvalin. Po cestah in ulicah so postavili šotore. Policija in vojaštvo z združenimi močmi odstranjujeta ruševine in iščeta med njimi žrtve potresa. Adapazar. ska električna centrala je hudo poškodovana, tako da je ostalo mesto z okolico vred br«4z razsvetljave. Prvo noč je preživelo vse prebivalstvo na prostem. Porušena je tudi jetnišnica. tako da so jo ivc ^!i iznrazniti. V mestu so izbruhnili veliki požari, ki jih več ni niso mogli pogasiti. Nobena hiša nepoškodovana Po zadnjih poročilih iz Adapazarja je potres porušil kolodvorsko poslopje, vse mošeje. vsa javna poslopja in vse tovarno. Nc'ocna hiša in nobeno poslopje ni ^strdo n'MTšl-or'cvano. človeških žrtev je bilo okrog 2000. Vse prometne zveze z mestom so bile pretrgane. Prvi vlaki, ki so prispeli v Istanbul, so pripeljali mnogo beguncev iz prizadetih krajev. Razdejanje v kinu Usodnega dne v rpcldnnskih urah so nrispeli v Istahbufl z vlakom ranjenci iz Adapazarja; Bilo je 45 lahko ranjenih, med njimi več žensk, ki po pripovedoval^, da so odhajale iz kinematografa, ko se je naenkrat zamajala zeml^n. pod njimi, in drevesa so se začela gibati. V naslednjem trenutku S" se žarela drevesa podirati in pod seboj so pokopala več ljudi. Poslopje, kjer je kino. je bilo porušeno do tal in v ruševinah je obležalo več sto ljudi mrtvih. Po čudnem naključju pa je ostala nepoškodovana velika vojaška bolnišnica, stoječa za mestom. Tako so lahko spravili v nj3 mnogo ranjencev. Tisoč hiš jc do tal porušenih, nadaljnjih tisoč pa tako poškodovanih, da nainrž ne bodo več mogli v njih stanovati. V okolici Adapazarja razmeščena vojska je takoj prihitela prizadetemu prebivalstvu na pomoč in delala je vso noč. V žalost izpremenjeno veselje V krajih blizu Adapazarja so našteli orvi dan 730 mrtvih in 310 ranjenih. V Hendeku. po tobačnih nasadih znanem menrtu se je porušila četrtina hiš. Tu so takoj po potresu našteli 25 mrtvih in 110 ranjenih. Nesreča, je bila tem večja, ker je tiste dni v prizadetih krajih lilo. Tragično naključje je hotelo, da je nastal potres 21. junija, drugi dan je pa praznovalo mesto Adapazar 221etnico osvoboditve med zasedbo leta 1921. Vse mesto se jo pripravljalo na praznovanje jubileja, pa se je spremenila radost v žalost. Sedanji potres je bil dvakrat tako močan kakor oni v Erzindžanu leta 1939. Od takrat so čutili v Turčiji se 40 potresov. Sedanji potres je najbolj prizadel okraja Adapazar in Hendek. Med smrtnimi žrtvami je ravnatelj finančne direkcije, mestni gradbeni ravnatelj, mestni magistrat < navnatelj Adapazarja in okrajni glavar Hendeka. Tudi nova poslopja t-, -jrega mesta in sicer sodna palača, m**sma b»ša in krTodvorska poslopja ter mestna bvinica so skoraj povsem porušena. Nobeno polopje in nobena hiša v obeh okrajih ni več za rabo. Ljudje so se morali zateči na prosto, oblasti pa uradu jej o pod šotori. 21. junija proti večeru je prispel v Istanbul še en vlak. ki je pripeljal 321 ranjencev. Sloveče lesno industrijsko podjetje v Adapazarju je potres povsem uničil. dižniki. V predmestjih je seveda vrtov mnogo več kakor v mestu samem in tam je tudi vsa zemlja obdelana. Bolgari so znani kot izvrstni vrtnarji, ki zelo ljubijo svojo zemljo. Sofijski živilski trg je bil zadnje dni zelo dobro založen z jagodami in borovnicami, ki so jih pripeljali vsa^ dan v mesto okrog 30 vagonov. Stari ljudje v mestu pripovedujejo. da v Sofiji še nikoli ni bilo prodanih toliko jagod in borovnic kakor letos. Ljudje so jih kupovali po več kilogramov, dokler oblasti niso odredile, da jih smejo prodajati prodajalci samo po 1 kg na osebo. Mnogo je bilo na trgu tudi vrtnih jagod iz znanih vrtov •Katunice pri Plovdiju. Tudi v Bolgariji vojni vrtovi Letos pomladi je tudi bolgarska vlada pozvala prebivalstvo, naj obdela vsak košček zemlje, da bo prehrana prebivalstva zagotovljena. Poz ni bil namenjen samo pi'ebivalstvu Sof i je?, temveč tudi drugih mest in trgov. Bolgariji je prišel ta poziv letos prvič, dočim je bilo prebivalstvo po drugih evropskih državah že pred dvema ali tremi leti pozvano, naj pridno obdeluje zemljo. To je za prehrano zelo važno, kajti po mestih in trgih so ljudje I pred vojno obdelovali zelo malo zemlje. 1 Vrtove so imeli večinoma za rože in okrasno grmičevje, na pridelovanje sočivja ali i celo krompirja in žita so pa mislili 10 ! redki. V Sofiji se ljudje sicer niso splošno odzvali temu pozivai. vendar so pa mnogi obdelali prazne parcele, lastniki vrtov so pa opustili rože in jih nadomestili s so-čivjem ali krompirjem. Sofija je sicer zadostno preskrbljena s sočivjem, vendar bo pa marsikomu v sedanjih časih pomagano, če bo nekaj tudi sam pridedal. Mnogo je zdaj v Sofiji vrtov7, kjer so cvele prej rože. zdaj pa raste čebula in para- Prekrana Pariza Na pogajanjih s rjariškirn županom je predsednik vlade Laval izjavil, da bo Pariz z okolico zadostno preskrbljen s kruhom, čeprav7 se je žetev šele pričela. Maršalu Petamn so morali podobno poročati o Aikrepi h za zagotovitev prehrane pariškega prebivalstva. Maršal je izjarviL da je Pariz srce Francije. Dokler bo Pariz zdrav se ni treba bati za usodo države. Za povzdigo in zboljšanje splošnega gospodarskega položaja in izrabo vseh gospodarskih možnosti, je izdala francoska vlada zakon, po katerem mora biti prisilno obdelana vsa še neobdelana ali premalo obdelana rodovitna zemlja. Država lahko v posebnih primerih tudi razlasti zemljiško posest in jo odda v najem odnosno proda. Za obdelovanje rodovitne zemlje potrebne delovne moči lahko kmetijsko ministrstvo rekvirira v okviru naredbe o obvezni delovni službi. Določbe te uredbe se nanašajo na moške v starosti 16 do 40 let. ki še niso bili pozvani na obvezno delovno službo, kakor tudi na ženske brez otrok v starosti od 17 do 50 let 75 letnica nemške šole v Istanbulu Nemška šola v Istanbulu Je izšla iz nemške šolske občine, ki so jo ustanovili zavedni Nemci, Avstrijci in Švicarji iz lastnih sredstev 1. 1867, da bi omogočili nemškim otrokom nemško vzgojo. Leta 1887. je imela šola že tri ljudsko šolske razrede, šest višjih dekliških razredov in šest deških realnih. Pozneje je bila priključena še petrazredna trgovska šola za starejše dijake brez nemškega maternega jezika. Leta 1911. je postala nemška šola v Istanbulu višja realka. Po zasrdbi Istanbula po zavezniških četah 1. 1918. je Alpinei na povratku z ruskega bojišča na odmora: dva vojna tovariša obnjata spomine na junaftke boje morala šola zapreti vrata. Ponovno je bila otvor jena 1. 1924. Proslava 75 lctniee nemške šoie v Istanbulu je bila združena z lepo poslovilno počastitvijo zaslužnega rektorja in kulturnega delavca, ki si je pridobil mnogo zaslug za kulturne stike med Turčijo in Nemčijo, dvema državama, ki še niko.i nista bili zapleteni v medsebojno vorno. KAVALIR V natrpanem tram\-aju sedi debohihn-pt gospod in se jezi: — Ta naša mladina«! Ne pozna niti reda niti dostojnosti ali vljuJnosti! — Će se ne motim, — pripomni njogov sosed začudeno - je vam tale mladenk odstopil svoj sedež. — Da — toda moja uboga žena mora Se vedno stati. Kresovanje na Fini Stara ljudska svečanost v mraku najsvetlejše noči Tudi drugi narodi imajo razne šcge in običaje na kresni večer. Posebno lepi so ti ob:čaji visoko gori na severu v svetlih nočeh, čl:veku se zdi. da se je čas usta-vil, da sega večer jutru v roko. da hoče solnce pogledati v tišino in večnost finskih pragozdov in jezer, ter odkriti v dolgo zimo zasanjane skrivnosti narave. Zvezde sc na bledomodiem nehosklonu komaj vidijo, ptičke za kratek čas utihnejo, solnce pa čepi nekje v kronah košatih dreves. Noč, poletna noč — ali pa samo nastajajoči mrak ali jutranja zarja? Kdo ve. Slediti v taki noči ob kresu je pravo doživetje za to so pa potrebne priprave. Najprej je treba v mestu zakleniti stanovanja, kajti vsi ljudje se utegnejo v okolico. Sobe lepo pospravijo, kajti kres je na Finskem eden največjih praznikov. Mladina se napoti v gozd po mlade dišeče breze, ki z njimi okrasi vrata in dvorišča. Potem začno skrbno pripravljati kres. Večinoma si pomagajo s sodčkom napolnjenim s katranom ali smolo, nanj pa nalože suhi jadi. Kresovi gore navadno ob jezercih, ki jih je na Finskem toliko, da zaradi njih kresovalci ne pridejo v zadrego. Ko je vse skrbno pripravljeno so ljudje praznično oblečejo, ženske kuhajo in peko, kajti večerja mora biti dobra. Otroci so polni nestrpnega pričakovanja, saj lahko ostanejo na kresni večer dolgo pokonci, ker hočejo videti kresove. Tako mine dan. solnce se počasi bliža zatonu. Proti večeru se gredo ljudje seveda kopat. Cez dan je bilo vroče, da so se pošteno prepotili, za večerno svečanost se ye pa treba pomladiti. Kopanju sledi skupna večerja. Miza se kar šibi pod okusnimi ribami, novim krompirjem, sočivjem, jagodami in poticami. Vse ljudem izborno tekne, saj je kresni večer najsvetlejši in najdaljši večer v letu. Po večerji ljudje posedajo po dvoriščih, na vrtovih !i na morski obali. Povsod vlada svečana tišina. Solnce je že zašlo, rdeča luč ali žolti svetlobni prameni kažejo njegovo pot. Tam nekje ob jezeru zadoni pesem, stara narodna pesem, govoreča o kresni noči in mladih srcih, o plesu in ljubezni. Nekaj čolnov pridrsi počasi mimo, okrašeni so z brezovimi vejicami, v njih pa sede fantje in dekleta. Harmonika se tiho oglaša in njene melodije odmevajo v noč. Ali je sploh noč? Ali je pa samo mrak ali je že napočila jutranja zarja? Potem pa napoči velika ura ob jozerih in po hribčkih zagore kresovi. Najprej sc zasvetijo komaj vidni plamenčki, potom se pa kresovi zagore in kmalu švigajo ognjeni zublji proti nebu. čolnov na jezerih je vedno več. Noč je že polna melodij. Mladina se je lepo okrasila, oblekla je najlepše praznične obleke. najVpše narodne noše. Počasi se zbere staro in mlado okrog kresov. Ta vleče harmoniko, oni ga spremlja na violino, vsi po jo, razlegajo se vse narodne pesnil, nor je polna melodij Potem pa udarijo poskečnico. Fantje m dekleta se zavrte v razigrani polki po mehkih zelenih tleh. kresovi goie. v zrak'i pa brenče veliki roji mušie. Starejši ljudje stoje ob strani in gledajo, otroci pa tudi poskušajo plesati in rajati okrog krosov Na zapadu je nebo škrlatnordcoe. pc; pa postane počasi sinje in nekaj Časa vlada skrivnostna sinjina. Ki-s za krosom ugasne, še odmeva skozi noč tiha pesem. En otrek za drugim izgme. Iz grmovja se sliši šepetanje in smeh. čolni zop^t dra po vodi in polagoma vse utihne, čudovita tišina. Kresna noč! Tako DOČj ao DOg usodne. Koliko usodnih srečanj so že vid -le. koliko novih ljubezni se je razvnelo v skrivnostnem mraku, koliko spominov obudilo. Kar nebo na severovzhodu zažari v škr-latu. Skromno in počasi se prikaže sonce izza košatih dreves, gozd še sniva, jezero je še mirno, vetrič še ne ziblje njeg'v^ gladine, vasiea pa še spi. Sonce se pn i časi dviga nad obzorje ter zaliva z zlat hi i žarki smreke in jelke, ptice so preboja;) tam. kjer so se nekaj prej razlegale v. mladih človeških grl pesrni. zažvrgole one svojo radost p^d nebo. Jezero se za. leskeče ob jutranjem soncu. Nelx> se v nja svetlosinje nad prostranimi gozdovi in cvetočimi livadami. Zopet jo bil kres. kresovanje in kresna noč. zdaj jc pa napočil praznik Janeza Krstnika, UGODNO — Moj kolega hoče vse imeti, kar vidi! — Predstavi mu najino hčvr! NATANČEN Profesor svoji ženi: — V spanju si glu no francosko govorila, pa tako napačno, da sem moral tvoje stavke trikrat popraviti. ZAKONSKA 2ena: — Tako pozno prideš domov in pijan, pa se še smeješ! Mož: — Smejem se od veselja, da te žepe v vidim. V PESNIKOVEM DOMU Kuharica: — Prosim, gospod, gospa kliče k obedu to. kar je na vas umrl j i vosa EZ GIMNAZIJE Milan reče sošolcu: — Rad bi vedel, zakaj sem bil danes zaprt. Tudi ti nisi vedel, kako je bilo ime devici Orlean?k Sošolec: — Zato. ker >i rekel Lavra, kakor je ime profesorjevi nevesti. Humoristi cen romali Ves moj odgovor na te dvome je bil, da sem postavil sliko nazaj, čutil sem, da te reči ne morem kar na hitro odločiti, ker jc mnogo, mnogo težja, nego sem mislil. Legel sem v posteljo, in žalost mi je znova zalila srce. Ura je minevala za uro, jaz pa sem se brez miru obračal na ležišču in čakal spanca, ki ni hotel priti. Ko sem se prebudil, mi je bila zadnja jasna misel, preden sem bil zaspal, še razločno v spominu. Ta mi3el je bila strasten sklop, da bom nasproti Cin-tiji pošten, pa najsi bi me begale tiste velike sinje oci tja do smrti. II Telefon je zazvonil, baš ko sem se odpravljal z doma. da bi obiskal gospo Drassilisovo in jo obvestil o novem stanju stvari. Domneval sem, da je morala Cintija že sama sporočiti materi veliko novico in da bo to ublažilo najin razgovor; toda spomin na snočnji nastop med gospo Drassilisovo m menoj je metal svojo senco tudi na današnje svidenje. Ko sem nastavil slušalo na uho, me je pozdravil Cintijin glas. »O, Peter? Si ti? Rada bi, da prideš neutegoma semkaj.« »Pravkar sem bil namenjen k tebi,« sem odgovoril. >Ne, nisem mislila na Marlovv Square. Nisem doma, ampak v hotelu .Guelph*. Vprašaj po stanovanju gospe Fordove. Gre namreč za silno važno stvar ;ko prideš, ti že vse razložim. Skušaj priti prej ko mogoče.« Hotel »Guelph« ni bil daleč od mojega stanovanja. Dve minuti izprehoda, pa sem bil tam. Pokazali so mi stanovanje gospe Fordove v tretjem nadstropju. Pozvonil sem, in Cintija je prišla odpirat. »Le noter, le noter,« je dejala. »Kako ljubezniv si, da si tako hitro prišel!« »Saj stanujem le nekaj korakov odtod.« Ko je nato zaprla vrata, sva prvič po snočnjem dogodku pogledala drug drugega. Ne morem reči, da bi bil živčen, a vendar sem čutil, da je v zraku okrog mene nekaj čudnega. Minula noč se mi je zdela daleč nekje, izgubljena v minulosti in kar nekam neresnična. Ta občutek se je najbrže odražal v mojem vedenju, kajti Cintija je mahoma pretrgala molk, ki je bil nastal, in se zasmejala. »Videti je, da si v zadregi.« je rekla. To domnevo sem vneto odbil, čeprav brez notranjega prepričanja. Res sem bil v zadregi. »Kaj bi ne bil,« je nadaljevala. Snoči, ko sem imela lepo obleko, ki se mi je tako krasno prile- gala, si me poprosil za roko; zdaj me vidiš za belega dne in s hladno glavo pa se vprašuješ, kako bi se najlaže skesal prenagljenega koraka, ne da bi me prehudo užalil.« Nasmehnil sem se; ker se pa ona ni hotela nasmehniti, je tudi meni smehljaj zamrl na ustnicah. Cintija me je nekaj časa čudno gledala, nato jc vprašala: 2>Peter, ali res dobro veš, kaj delaš?« »Ali, draga Cintija.« sem izbegljivo odvrnil, -kako moreš tako vpraševati?« ^Ali dobro veš?< je vztrajala. ; Prav dobro, docela dobro.« V duhu sem se za trenutek zagledal velike sinje oči, ki so zrle name s slike. A to je minilo kakor blisk. Sklonil sem se k Cintiji in jo poljubil. »Koliko las imaš!'? sem rekel. »Res škoda je, da jih skrivaš.« Ker ni nič odgovorila, sem nadaljeval: i Nekam čudne volje si danes; kaj ti pa je?« s-Mnogo sem premišljevala.« »Oh. ne verjamem, da bi bilo zaradi tega; nekaj mora biti narobe.« Nenadna misel me je prešinila. »Morda se... ehm!___morda je bila tvoja mati zelo huda zaradi___« »Oh ne, narobe, mama je srečna. Zmerom te je rada imela.« S težavo sem zatajil piker zmrdljaj. »»Kaj ti je torej?« sem nadaljeval. »Si morda trudna od preplesane noči?« »O, še malo ne!« - Povej mi torej, kaj je. »Vidiš, tako težko mi je povedati, kaj bi rada! >Pa vsaj poskusi. Odvračala je obraz od mene in se poigravala z mesečniki, ki so ležal: na mizi. Nekaj trenutkov jc molčala, nato pa rekla: »Vidiš, Peter, skrb imam.. Ti si tako viteški in nesebičen, tako donkihotski, bi dejala, da ... Skratka, vznemirja me misel: ali me ne jemlješ samo zato, ker se ti smilim, kaj? Ne, ni mi treba precej odgovoriti: če mi ne daš, da ti zdajle takoj povem, kaj mi je na misli, ti kasneje ne bom več mogla povedati. Torej, dve leti sva bila dobra prijatelja. Ti veš o meni vse, in veš tudi, kako ... kako nesrečna sem doma. Povej mi torej, ali me jemlješ zato. ker se ti smilim in ker mc hočeš rešiti iz mučnega položaja, kaj ? »Dragica!« >Zakaj ne odgovoriš na moje vprašanje?« »Saj sem odgovoril pred dvema minutama, ko si me vprašala, ali. . »Torej me res ljubiš0 Da.« Ves čas med tem kratkim dvogovorom je obračala lice drugam: ob moji zadnji besedi pa mi je tako nenadoma in tako globoko pogledala v oči, da sem se nehote zdrznil, se bolj pa so me presunile besede, ki jih je izrekla takoj nato. Peter, ali me imaš tako rad, kakor si imel Au-drevo Blakovo?^ Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inseratni del lista: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani