Politični ogled. Avstrijske dežele. Dva liberalna ministra sta izstopila iz ministerstva: baron Streit in plem. Kremer. Novi miuister za trgovinstvo je baron Pino,  a vodstvo pravosodja prevzel je ceho - slovanski  domoljub dr. Pražak. Nemški liberalci so vsled  tega močno oaupnjeni; sedaj imajo se le barona  Konrada v ministeistvu, ki je nekoliko njihov. —  V državnera zboru obravnavajo postavo zoper ode-  rube. — Pred cesarjem piišli so odborniki kme-  tijske družbe gornje- avstrijske piosit radi grunt-  uega davka. Cesar so odgovorili: nrazumem, da  se ljudje branijo zavoljo gruntnega davka: toda  naj se ne zaganjajo predaleč; prav težko je v tej reči kaj storiti, kerjevse uravnano v postavi; vendar rad zaukažem ministrom vaše  prošnje preudanti in jim kolikor mogoče ustreči.'*  Tako so cesar rekli. Postavo so liberalci naredili, a sedaj uboge kmete na Duuaj gonijo, na) bi cesar pomagali, kateremu so leta 1869. nesiečno postavo o gruntnein davku v podpisovanje pred-  ložili, a potem 25 inilijonov goldinarjev pri cenitvi  gruntov potrošili, sedaj pa se vidi, da je vse za-  motano. Oj, kaki šužmarji so vendar libe;alci. Nesrečua je do sedaj vsaka dežela, kder so goapo- darili. — Nemški kmetje prav auntarsko iznemir- jeni po liberalnib kričačih, spoznali so kmalu, da 8o jih ti hoteli za nos voditi. Zato se držijo tem trdneje s^ojih konaei'7ati7nih poslance^ in tirjajo prenai edbe 7 rečeh, katere so liberalci jim vsilili: 81etno šolanje, trganje zemljišč itd. V Zwetelnu ao zabte^ali, naj se prenaredijo volilni redi, naj se po posta^i zabrani kmetije 8rez red z dolgo^i oblagati in za^oljo dolgo7 do zadnjega orala proda7ati in rodbinam selo in dom za 7selej jemati. To je 7ele7ažno znamenje 8aso7o! Četai tirjajo, da se na vseučilišči 7 Pragi namešči polo^ica českib profesorje^. — Jednako iznenadilo ljudi, kakor odstop 2 liberalnib mini8ti*07, je tudi imeno^anje 12 no^ih udo7 za gosposko zbornico. V8led tega bo stari liberalec Scbmerling; bržcas 7 manjaino potisnen. — V Zagrebu občutili so potres dne 17. jan. a ne mo8no. V saboru predcitalo je se cesarsko pismo, 7 katerem je 8e naznanilo bodo8e spojenje hr^atske granice 8 Hr7at8ko in Sla^onijo. Vnanje države. Ruski general, sla^ni Skobelje7, prodrl je do močne trdnja^e Geogtepe in jo obdal dne 4. jan. t. 1. z nasipi. Seboj ima 10.000 mož in 100 kanono7. Turkmeni ga precej napadnejo brezuapešno; dne 7.jan. potiane drugo 7rsto nasipo^ bliže k mestu, sedaj plane 30.000 Turkmen07 nad Ruae, 7zame drugo 7rsto nasipo7 in 3 kanone, ruski general Petruae^ič in 120 mož je mrt7ih, Skobelje^u konj ustreljen; a sedaj zagromijo iz pr^ih nasipo7 ruske puake in kanoni tako straano, da Tuikmeni zbežijo 7 mesto, na stotine mrt7ece7 zapusti7Ši na bojišči; dne 9. jan. so Rusi s tretjo 7rstjo nasipo7 priiili celo blizo do trdnja^e. — Grki natnera^ajo baje še ta meaec priSeti boj zoper Turke. — Srbska akupština zacela je zboro^ati, 7 Belgradu in je 7 Avstriji prijazna. — Sina ruskega carja, Sergij in Pa7el, potujeta po Italiii in sta dne 14. jan. obiakala 87. očeta Leona XIII. 7 Rimu. Bila sta dostojno aprejeta. Pra^ijo, da je se car pogodil zastran ruskih katoličano7 s papežem. Bog daj! — Nemški cesar, 861etni Viljelm, 7edno boleba; njego7 sin naalednik je se potegnil za Jude, katerih Nemci ne trpijo 7eč. — Fi ancoski minister Magnin hoče 800 milijono7 franko^ najeti za 7ojaške potrebe. — Chilenci so izbarkali 15000 mož blizu Lime, gla^nega mesta 7 Peru^ijanskem 7 južnej Ameriki.