182 številka.
Ljubljana, v ponedeljek 10 avgusta 1806.
XXIX. leto
»haja vsak dan «ve*er» izimii nedeljo in praznike, ter velja po poŠti prejemati za avstro-ogerske deftele »a vso leto IF> gld., za pol lota 8 gld. za Četrt lot;v \ gld., z* jcden «wfl 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano bres pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. SO ir, ca jeden raeiev 1 gld. 10 ki. Za pošiljanje na dom računa h« p«> 10 kr
na mesec, po !K) kr. ca četrt let*. — Za tuje deželo toliko več, kolikor poštnina z<iaf.a. Za oznanila plaftnje so od fitiristopne petit-vrste po     kr., če se oznanilo jedenkrat tinka, po 5 kr., fie se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tinka Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokupisi se ne vračajo. — Oredni&tvo in npravnistvo je na Kongresnem trgu st. U p r a v u i a r.  v. naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t, j. ?&e administrativne "tvari.
Torej — „non possumus".
„Slovenec" se je venderle, če tudi pozno, v Boboto oglasil na Članek, katerega smo pred teduom linij mi priobčili za združenje slovenskih in hrvatskih poslancev v jeden državnozhorski klub. Odgovor klerikalnega glasila je tak, kakeršnega so nam takoj prorokovali pesimisti. Tudi mi prav do dobra poznamo gospode, ki dajejo takt „Slovenčevi* politiki. Da so strastni in malenkostni, da se rtdko-kedaj povzpnejo do kakega višjega stališča, da se prepirajo radi prepira samega, to in drogo tako • am je znano. Vendar pa nas je obšel trenotek optimizma tudi glede njib. Spomnili smo se, da so poslanci klerikalne stranke jeduema ali d.ngemn zastopnikov nade stranke — privatno seveda, a tem Ijubesnji-vejše — zmirom do najnovejšega časa govorili, kako bi bilo lepo in dobro, če bi se doseglo složno postopanje vseh slovenskih poslancev \saj v državnem zbora. Za golo hinavščino tega nismo megli smatrati, ker poslanec, če je tudi klerikalen, lahko že po nekoliko tednih lastnega opazovanja zadebi pre pričanj:1, da v parlamentu g'a h naroda, kojega maloštevilni zastopniki so razcepljeni na tri ali štiri klabe, nikakor tako ne odmeva, k »ker bi sicer lahko, ako bi njegovi zastopniki nastopali kot jedna, složna skupina. Naglašali smo torej potrebo takega zjedi-njenja za bodoči državni zbor, naglasili jo »z polnega prepričanja in v zavesti, da je to mogtčo izvesti vzlic temu, če poslanci prihajajo v državni zbor iz različnih kranjskih strai k. Tega nt šega poziva so se nilno zbali naši nemški naeptotniki, kakor so ga odobravali s slovanskega stališfa nekateri češki, Če tudi konservativni listi. A naš „Slovenecu je priobčil članek, v katerem se upira nasvetova-nsmn združenja in sicer na način, kateri je označen v zgodovinskem „non possumus".
Klerikalno glasilo pričenja svoj odgovor z — rekiiminacijami proti našema listu in proti narodni stranki. Poznamo to metodo. Še vselej so jo naši klerikalci uprizorili, kadar se je šlo za dosego ka-
kpga sporazumljenja. Že ob teh pustih in smešnih rekrimiaacijah se je moralo vse pogajanje razbiti. Pobijali jih ne bomo, če tudi nam ni nič tako lahko, kakor ravno to. Ne oziramo se nanje, iz jednostavnega razloga ne, ker ne spadajo v tem slučaju Cisto nič k stvari. Tudi mi nismo bili poprej pili iz L<?te, tudi mi nismo bili čisto nič iz kranjsk< ga političnega dnevnika pozabili, ko smo napisali peziv k združenju v jeden klub A črhnili nismo nobene inkriminacije proti klerikalni kranjski stranki, ker imel« smo pred očmi namen, kat«ri se brez takega sredstva doseči da Tega naj bi se bil držal tudi „Slovence". V tem, da se potezamo za združenje slovenskih in hrvatskih poslancev v jeden državnozhorski klub na drogi strani pa ostanemo v borbi zoper politiko klerikalcev na Kranjskem, ne tiči nobena nedoslednost. Bilo je že dosl. j tako, da so bili nafti pORlanci v državnem zboru zjedinjroi, dočim so v kranjskem deželnem zbora sli sploh gl«dfl politike v deželi pripadali k raznim strankam. Isto je tudi lahko poslej Zjedinjenje v državnem zboru je prvi postulat slovensko hrvatske politi <e in če naredna stranka svojim poslancem tega ne brani, mogla bi to isto dovoliti svojim poslancem kranjska klerikalna stranka. Ali „Slovenec" nas zavrača: „načela drtiž-jo in fcrCjO*. Prav tako. AH pa „Slovenec" ae vidi in ne pripoznava, katero načelo naj draži slovenske in hrvatske poslance ? Mi re zahtevamo druženja brez načel. Naše načelo je: politična in narodna jednakoprav-nost Slovencev in Hrvatov. Da se nam ta zvrši, da se zavaruje uarod proti rasnarodenjn, da se mu da v ustavi zajamčena in za napredek v •» s i Le r oziiu neobhodno potrebna politična in jezikovna svoboda, to mi zahtevamo. In ker vemo, d* tega ne dos< žemo, ako v državnem zboru ne nastopajo narodovi zastopniki s( lidarno, kakor zahteva parlamentarni položaj, za'o smatramo jeden klub vseh slovenskih in hrvatskih poslancev kot vitalno ntemeljen. Nepripoznava li „Slovenec" I t e g a ? Tedaj naj iasuo in odločno isto po\o, kakor
smo mi jasro označili svojo smer, <e prav ri bilo potnbno. Naj pa nam o takih prilikah ne pridiguje o m cijalni demokraeji. Ilaš klub, kakeršaega mi priporočamo, bode protipeza rasti internecijonale v naših pokrajinah, in baš „Slovenec" bi moral takšno sredstvo najčvrsteje podpirati. Č» lic če pa biti še nadalje kratkoviden, mi ne raorpmo za to. Njegov objeatni „nou possumu*" ae bodo maš.'eval najprvo nad glavami, v koiih znamenji izhaja.
V  IJII lil.j »•■» 1. 10 avgusta. Katoliška ljudska  stranka na Koroškem
je iađfcla svoj volilni oklic. Iz njega vidimo, da bodo letos Slovenci in nemški konservativci složno posnoj ali pri volitvah. V pn grama se obeta za vse jednaka pravičnost in naglasa, da je razdfhtev človeštva na narode delo božje previdnosti. Kristijanska pravičnost je ključ zi rešitev vseh onih težav, ki izvirajo iz različja narodnosti. Katoliški poslanci obeh narrdnosfij bodo varovali svoje narodne koristi. Poganjali se boJo za tako Solo, v kateri se bode poučevali na podlagi materinščine, a se bodo dajala priložnost nsnčti drnzega deželnega jezika, kjer je za to potreba. Občino naj bi imele večji nnliv pri imenovanju ljudskošolskih učiteljev. V ostalem je pa program sestavljen bolj na krščansko-socijalni podlagi. Na tej podlagi ima na Koroškem katoliška stranka še največ upanja, da pridobi n?kaj vol Inih okrajev.
Kompromis za volitve v Galiciji. Poljska kmetska stranka in pa rutinski rad:kalri se pogajajo, da bi postavili skupno kandidate v peti kuriji. M'j drugim mislijo postaviti ia kandidata tudi delavskega vodjo Karakie\v oza in Rusina dr Francka. Poljski listi so močno nevoljni zaradi tega kompromisa. R.dkalce shkujo /a najnevarnejše socijalne derneka te. V najiivejših barvah opsujejo socialistično nevarnost, ki preti Galiciji. Vidi se, da se nekt teri gCBjii dje jako boje, dane bi prišli na Dunaj možje, ki bi naravnost razložili, kako v G'liciji I plemen taši, duhovščina in ži.lje v bratski aložnosti
Angleške vseuciliske razmere.
Vse razmere na Angleškem so se razvile povsem samostalno in neodvisno od zunanjih uplivov, kar je največ posledica lega, da je Angleška popolnoma izolirana. Posamezne angleške uredbe, kakor so se razvile tekom stoletij, morda ne ngajajo vsakomur, kdor jih spozna, ker so navidezno zastarele, neprakt ične ali celo smešne, toda Anglež se jih drži s posebno ljubeznijo in se le jako težko odloČi za kako premem bo.
Posebno zanimive in v nas Slovencih skoro povsem neznane so razmere na angleških vseučiliščih. V Kvrcpi so vifoko šole ustrojene vse po jednem kopita; sicer so se skoro v vsaki državi ustanovile na vseučiliščih neke posebne uredbe, a sistem je povsod isti, dočim sta vsema svetu znani angleški vseučilišči v Oksfordu in v Kambridgeja bistveno drugače urejeni, nego vsa druga evropska vseučilišča.
Ti vseučilišči, kjer so se učili ia vzgojili prvi angleški možje, sta urejeni povsem starokopitno. Anglež se nerad loči od starih navad in eosebno pri vseučiliščih je vsa uredba še prav srednjeveška. Največ je temu uzrok to, da je država le redkokdaj mogla upi iva t i na vseučiliške razmere. Dočim vzdr-inje drŽava pri nas in skoro povsod drngod v Evropi vsa vseučilišča in plačuje tudi profesorje, imajo
angleški vseučilišči v Oksfordu in v Kambridgeiu popolnoma samrstojuo adminstracijo, svoje dohodke pa dobivati iz raznih j;iko Številnih in časih tudi znatno fundiranih i..stanov.
Angleška ima precej vseučilišč, a ti se mej soboj znatno razlikujejo. V Londonu so tri vseučilišča. Takoimenovana „llniversity of London" je nekaka izprašavalna komisija Na t m zavodu se nič ne pcu'uje. Kdor se je kaj naučil, bod si kjerkoli, so lahko oglasi k skušnji in če jo prebije, ga to vsouČil.Sče graduira. „University Collego" in „Kingn College" sta zopet drugače urejeni; na teh zavodih se pač poučuje, a skušnje se tod ne delajo. Prav tako je tudi na vseh drugih visokih Šolah, iz-vzemši Oksford in Kambridge.
Ti vseučilišči sta jako stari. Kdaj sta bili ustanovljeni, se ša dandanes ne ve. S tata Kambrid-skega vseučilišča je iz 1. 1229, a tedaj je bilo to vseučilišče že precej staro in jako ugledno. Oks-fordako vseučilišče je šo starejše. Starejši pisatelji angleški trde sicer, da je ta zavod ustanovil še Alfred veliki, kar pa ni prav verojetno, dognano pa je, da je že I. 1133. neki duhovnik predaval v Oksfordu teologijo in nekaj let pozneje neki vikam pravoznanstvo. Vseučilišče je bilo ustanovljeno vse-kako šo pred I. 1187., kajti to leto je bilo že pravilno organizovano.
V naslednjih vrstah hočemo popisati razmere na vseučiliščih v Oksfordu in v Kambridgeju in sicer
po zanimivi študiji, katero je nedavno tega priobčil danski profesor dr. Jespereon.
V oheh teh mestih ata vseučilišči, kateri imata premnogo starodavnih privilegij, odločilni faktor v vseh javnih zadevah. Vaeučil.ščniki niso podrejeni državni policijski oblast", neben redar se jih ne sme dotakniti in samo vaeučiliški poklicani funkcijonarji imajo pravico, jih kaznovat'. Ker živita obe mesti zgolj ob vseučiliščniki!), imata vseučilišči tudi mnogo drugih predpravic. V gledališki se ne sme nič igrati, česar ne odobri vseučiliški kance'ar, takisto je tudi z vsemi drugimi javnimi priredbami, da, celo kontrola nad vsemi prodajalci priatoja vseučiliškema kancelarja Vzlic temu ni mej mestjani in vseuči-hščniki nikake prave zvezo. Vseučiliščnik se razlikuje od drugih prebivalcev že po obleki. Nosi namreč neko, talarju podobno haljo, imenovaco „the gown*. Ta halja je različno dolga in različno urezana, po tem, kak čin je nositelj že dosegel, zlasti krasno in bogate „govvne" nosijo profesorji in vseučiliški uradniki o slovesnih prilikah, na pr. ob nedeljah, kadar gredo vseučiliščniki korporativno v cerkev.
Vseučiliščnik ne sme brez te halje na nlico; soboj jo mora imeti, ni pa treba, da jo obleče. Največkrat se vidijo vseučiliščniki, ki nosijo haljo na rokah; časih si jo kdo ovije okolu vrata. Halja je povsem tako prikrojena, kakor meniška in ni dvoma, da je nastala iz meniške kuto. Na glavi nosijo vseučiliščniki štirioglat baret, zvan „treneher". (Dalje prih )
odirajo narod in da v tej deželi se kaj malo ozira na zakone in Ijadske pravice. Vnokako je značilno, da ae v Galiciji, kjer ni skoro nobene industrije, stmši s socijalnimi demokrati. Nekater m Ijndem ao socijalisti že potrebno strašilo, da tako ložje prikrivajo svoje sebične namene.
Južna Makedonija Turki de nikakor niso zatrli ustaje v Mikedoniji. V vsem J9 v Makoloniji kacih 800 grških ustašev, ki so skoro vsi došli iz Grške. Dosedanji boji so pokazali, da imajo dobre vod telje. Vodijo jih baje grški častniki. Ustaši so oropali nekaj turških posestev. Mohamedansko prebivalstvo na deželi je v velikem strahu in b-ži v mesta. Bili so zadnje dni hudi hoji s turškimi žan-darji. Turska vlada položaj v Makedoniji zma'ra za precej resen. Drugače hi gotovo ne bila imenovala posebnega poveljnik* četam, ki se imajo bojevati proti ustašern v Makedoniji. To poveljstvo se je ličilo brigadcemu generalu Lmajil paši. Na svat tujih častnikov se sestavi tudi žandarmerijski bataljon broječ 100O mož, v katerega so bodo vzeli najboljši vojaki iz makedonskih vilajetov. Ta bataljon bode imel namen preiskav al i sela in druge kraje, kod se potikajo ustaši in kje se prebivalci pripravljajo na upor.
Shod bavarskega učiteljskega društva. Klerikalci so jako veseli, da je na shodu bavarskega učiteljskega društva neki učitelj naglašal, d i odgoja mora biti \er-«ka in morajo učitelji in duhovniki skupno delovati. Noben učitelj ne želi brez-verske šole. Le tega klerikalci ne morejo razumeti, da list tega društva ni za klerikalno šolo. Klerikalci misl ]0 tak >j na klerikalno šolo, če kdo naglasa potr«bo verske vzg< je. Dotični učitelj pač ni vedel, kako se bodo tolmačile njegove besede. On je le preti taki brez/erski šoli, kot je v Franciji, kjer se v šol*h veronauk ne uči in se o veri v šoli niti govoriti ne sme. Tudi sodelovanja učitdjev in duhovnikov ni mislil v kier kalnem snislu, da bi duhovniki sami gospodovali v šoli, učitelji jih pa morah v vsem pon žao ub« : i Ou je bi nn.br/. za tako sodelovanje, da bi duhovniki in učitelji se zmatrati za jednakopravna faktorja in drug druzega podpirali. To pa seveda ni mogoče, dokler bodo klerikalci trdili, da v šoli nima dragi zapovedovati, kakor duhovščina.
Madagaskar Sedanji položaj na Madagaskaru je za Francijo kaj nt u roden.   Zidnji čas so napali domačini francosko karavano. 0;opah so vse blago in b0 mul  in spremljevalca pob li.   Dvanajst mil) od glavnega mesta bdi so pa umorjeni  trije francoski uradoiki. Oropili so doma'mi tudi karavano, ki je za vojake nesla živeža.    Frajcoskegi misijonarja lierthiera so domačini 21 ur privezali k nekemu drevesu   Poten so mu odrezali nos in ušesa in z gorečim železom mu i itak ni U oči.   Na to so ga jeli zhadati s kopji. Gledali s> pa, da ga ni nikdo smrtno rami, d« so ga I ..ko mučili dve uri. Francoska vlada miali sedanjega civilnega guvernerja Larocheva •zamenr i s kakim generalom,  ki bode znal domačine bolje držati v strahu.  Govori se, da domačine Angleži  nsg ivarjnjo, naj  napa lajo Francoze. Angležem ni  prav, da se je  Francija  polastila tega velu-ega otoka.
Dopisi.
1* V«vegai meMln, 9, avgusta. 0 občni važnosti gasilnih društev govoriti js odveč, sosebno pa o piepotr« bni važnosti našega prostovoljnega gasilnega društva, katero bode dne 15. t. m. obhajalo 20letno slavnost ustanovljenja. To naše prepotrebno diuštvo trudi'o se je vtduo z največjo požrtvovalnostjo doseči stavljeni si smoter in smelo se sme tudi tiditi, da ja to plemenito nalogo, braniti imetje in življenje prebivalstva proti grozni nesreči požnra, vedno vestno ter točno vršilo Ni čuda, da uživa to naše gasilno društvo simpatije vsega meščanstva, kakor tudi cele okolice. Največ krat je imelo diuštvo opravila v sosednih kmetskih občinah, lansko leto pa celo v Toplicah pri groznem požaru, kjer je tudi ves čas z nepopisuo astra-n j ostjo in požrtvovalnostjo delalo in Bog zna, kaj bi ae bilo zgodilo, da ni tja došlo. Teh vrstic namen ni, navajati vse zaslugo tega prepotrehuega drnštva temveč le v kratkem omeniti, da se bode društvena dvajsetletn ca obhajala na prav lep način. Naš novo voljeni, obče priljubljeni gosp župan dr. Schegula je že razposlal cklic, v katerem meščanstvo pozivlje, naj okrasi svojo hiše z zastavami, kar se gotjvo zgodi. V tem lepem oklicu povdarjtt ae sploh važnost gasilstva sosebno z ozirom na to, da bode dne IG. t. m. tuka) zborovala zaveza kranjskih gasilnih diuštev. Tudi naše vrlo „Dolonsko pevsko društvo*   in tamburaški zbor bosta iz po-
sebne prijaznosti sodelovala pri koncertu, kateri bode dne 15. t. m. zvečer na Tučkovem vrtu. Člani gasilnega društva Ljubljane izpuste dne 15. t. na. popoludne velikanska zračna balona, zvečer pa prirede umetalni ogenj in nžgo rakete. Poleg naše meščanske godbe bode tudi še svirala črnomaljska meščanska godba broječ* 18 mož, katero pripeljejo sabo vrli Črnomaljski gasilci. Že mnogo društev od blizu in daleč jo prijavilo svoj prihod, zlasti aa kaže, da bodo vsa dolenjska gasilna društva častno zastopana. Končno bodi še omenjeno, da slavnostni odbor prav marljivo deduje in je npati, da reši svojo nalogo.
Nove orgije.
Pod tem naslom priobčila je včerajšnja „Laib. Zfg." kritiko prof. 1. A S.kolla o novih orgijah, katere sta te dni postavila brata Hiegerja v cerkvi Jezusovega src* v Ljubljani.
Priznavamo, da so orgije jaki lepe in da sta umetnika opravičila nade, ki so se vanje stavile, a ne nameravamo govoriti o m'.; j h sam<h temveč i/pregovoriti nekoliko besedi j o kritiki prof. Sokoli*, katero bi se moral sramovati pač zadnji organist, kaj šele mu/, kalno in Bisebio orgljaisko izvežbaui c. kr. profesor na tukajšnji pripravnici.
Obračamo se tudi zoper omeujenega gospoda zlasti radi tega, ker ima njegov spis le preveč agitator čno lice. O tem se lahko prepriča vsak nestrokovnjak nam, ki prebere omenjeni spis, a da premoreta obe naši domači tvrdki, ki imata žali-l>og pri domačinih le premalo dela, isto in vse, kar se najde na omenjenih orgijah, dokazali bomo v sledečem.
Gosp. Sokoli trdi, da je karakteristika, intonacija spremenov .nedosežna". Rskli bi kmalu z Goefheiem: ,Du sprichst ein grosses VVort gelas^eo aus " Čuh smo te orgije, in res, intonacija je lepa. Ah, gosp. prefesor, na Kranjskem so druga dela domačin mojstrov, ki v tem prav nič ne zaostajajo za novimi Ragerjevimi. Prosili bi Vas, da si jih ogledate po deželi, k» r bi se pa gotovo ne potrudili predaleč, nasvetnjemo Vam, da se prepričate o naši trditvi na nunskih orgijah v Ljubljani, ki so še j- denkrat. večje, kakor nove H egerjeve iu pri tem, ako se ne motimo, že pet let stare, Ridovedai sme, kako bi solili o teh orgijah I
Gjso- prof««or trd:, d* „figira spojena s spremeni 8' ima značaj „miksture". Čudili smo se, ko smo te besede čitaii iz peresa profesorja glasbe, ki raj odgoja organiite. Večje nesmisli si čiovek ne moro predočiti Ako se ztodejo omenjeni spremeni ali registri še z zato narejeno „Ootavenkoppel", na-donitšajo še v tem slu'aji jako po ina n kij ivo, m to le pri manjših orgijah, tako imenovano „Rausch-q(tinto*< Tako nedostatno p.» radi tega, ker kvinte takt čno ni, karakteristika torej le malce podobna, ia more zadoščati le ne/ajeaema ušesu, š • manj pa more nadomestiti ,miksturo" I
Do zd j smo Vas imeli, go*p. pre-tesor, za vešč-ika v or -Ijarsk h stvareh, a kouštatovati nam i« zdaj z obžalovanjem, da smo se jako motili. Vsak vajenec ia dijak orgljarike ola bi Vas osramotil
Še bolj pa smo se morali začu liti, ko sojo čitali, da je trosp prof. Sokoli stoprav zdaj zvedel, da se dela „Hoh liti e** 8' iz čina ter da pripisuje to „izn<jdb)" bratoma Rieger. O teh dveh mojstrih še m bito ničesar čuti, ko se je delal omenjeni spremen iz cioa, in domači tvrdki bratov Zupanov in gosp. Goš:ča d* lati iz tega materijala omenjeni spremen že dolgo let. Prepričate se o tem lahko na orgijah, ki so že 12 in več let stare.
Da i tega ni vedel gosp. profesor ter da ui verjel  tega,  dokler se  ni stoprav  na toh oigljah prepričal, tudi to jemljemo na znanje.   Dovolj ža lostno!
Sploh pa ima menda gosp. Sokoli navado, vs-e smatrati iznajdbam, česar še ni videl. Tako n. pr. trdi, da so zdaj delali orgljarji samo kolek tivna stopala, a da je zdaj tvrdka Rieger iznišla za to gumbe, ki s^ uapravijo tik pod klavijaturo. To pa": ni nč novegi! Nemške tvrdke so v tem že daleč napredovale. SploS pa, g up. Sokoli, kaj si ne mor« tu tega misliti, da jo orgljarju pač vso jedno, ali izpel;e sklep (Koppel), ako ga je že napravil,  do pedala ali pa do klavijature?!
To jo pač očividuo, a varovati se nam je proti temu, tla bi bda to ženjalna iznajdba tvrdke R'eger! Vaša ipdissima verba! To ni več reklama, gosp. profesor!
Kar se tiče „Subbasa", pišete tudi posp. pro I - kakor da ne bi bili slišali še nobenega „deut-lich und bostimuit". Nadaljo krepko poudarjate, da 80 piščali vae, tudi znotranje iz čistega, le za desetino legiranega čina. Ali Vam ne narede tega na zahtevo vsi dragi, tudi naši mojstri, zlasti sedaj, ko je cin v ceni izduno pal t Nadalje hvalite lahko igra v... Gotovo, da je izborna; a ž njo se more pač kosati tudi igrava pri nunskih orgijah, o čemer se lahko prepričate pri gg. uršulinkah. ki Vam bodo pač nepristransko izjavile in gotovo dovolila, da se lastnoročno uverite A vrh tega imajo orgija HO pevajočih izpremeuov na 3 manuale ne-vštevši kombinacij, mej tam ko jih imajo nove Riegerjeve 15. Runo tam se tudi lahko prepričate „von eter pueum.»tisoheu liiariohtuag", o kateri govorite.
O mehaniki pišete jako netočno in nejasno ko da je ne razumete, kar radi verjamemo. Zato nam je težko odgovoriti, če tudi trdite, da je i v tem dela orgelj par „iznajdeb".
Iz omenjenega je razvidno, da je Vaša kri. tika skrajno pristranska. Mi priznavamo, da jQ delo bratov Riegerjev lepo, ter to poudarjamo šs jedenkrat, ali kar najodločneje moramo odvrniti od naših domačih orgljarjev sumnjo, ki bi se lahko pojavile v čitatelju Vaše kritike, da niso zmožni ustvariti lepega, vsem zahtevam časa odgovarjajo• čega, umetniškega dela. Ni nam treba hoditi v Šlezijo ali celo v Prosijo, da si okrasimo naše cerkve; vse imamo doma. Ako bodo pa poklicani faktorji ša nadalje cerkvena dela izročevali le tuj. cem, propasti mora domača obrt. To nas je napotilo do tega odgovora proti gosp. profesorju Sokollu, ki menda čuti le za svoje severonemške brate, m zato kličemo: Podpirajte z izročevanjem del doma čine, ki so ravno tako izborni v svojih strokah, m ki niso ničesar druzega zakrivili, kakor to, da nimajo avetovnoznanih tovaren; prihajajo nam pa tudi na misel besede, ki jih je zapisal „S1. Narod" že i red 8 leti: „0 kam, gospod, gre Tvoja pot?!"
I. R-r.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 10. avgusta.
— (Doslednost in značajnost) Naznanjajo': novo zbirko Aškerčevih "poezij, piše „Ljubljanski Zvonu v svoji zadnji številki: ,Kama pripoveduje, da ueki slovenski list niti plačanega iuBerata o Aškerčevih poezijah ni hotel sprejeti, češ, da bi s«) moral preje o vsebini knjige prepričati, predno jo inserira". — „Ljubljanski Zvon" imenuje to „tea-kovestuo hudomušnost", kar pa se nam nikakor na zdi opravičeno. To ni hudomušnost, to je le značajnost in doslednost. Dotični list sploh ne sprejema inseratov, ako se ni prej prepričal, da se v njih priporoča pošteno in dobro blago za primerno ceno. Dotični list priporoča na pr. „konjski cvet", „stupo za prešiče", „tinkturo za kurja očesa" in „Rose balzam za želodec", a uredniki tistega lista so se prej osebno prepričali, da so dotična zdravila izvrsfna in vredna toplega priporočila. Takisto bi mogel le velik hndobnež dvomiti, da se gospodje uredniki dotičnega lista niso prej prepričali o poštenju blaga tist°ga žida v Krakovem, kateri v predalih njih lista ponuja samo za dva goldinarja 40 jako različnih rečij, mej drugimi pozlačeno uro, zapestnico iz z'ata, več igel z briljanti, 6 finih rut itd ; gospodje ao se osebno prepričali, da se „nikdar več v življenju ne ponudi ta redka prilika" in so na podlagi tega prepričanja sprejeli inserat. Kakor znano, nismo „liberalni" listi tako do-ded m ia zna čajni, nego odilanjamo vsako odgovornost za inse-rate, sicer pa jih vzprejemamo brez obolavlpinj«. „Slovenec" ao je torej duleč povzpel nad vse druge slovenske liste, prevzel je popolno odgovornost za vse Hvoje inserate in to je za čitatelje jako ugodno Komur ni pomagala tinktura zoper kurja očesa, ah ki gar je poljski žid osleparil — oglasi naj se pri .Slovencu", ta mu povrne vso škodo.
— (Deželna blagajnica) se preseli v deželuo hišo na Turjaškem trgu, vsled Česar bo dne 12., 13. in 14. zaprta.
— (Sokolska slavnost v Kranji) tako se smo to vs j pravici imenovati včerajšnji izlet ljub ljanskega „Sokola" v starodavni Kranj, Be je navzlic nagajivemu vremena izvršila prav sijajno. Poleg ljubljanskega „Sokola", v številu nud 60 čUnov, na čelu mu starosta dr. Tavčar, ia ,Go-renjakega Sokola" v številu nad 30 članov, na čelu mu starosta V. Majdič, bil je zastopan po stojinski „Sokol" po deputaciji 15 članov a zastavo pod vodstvom staroste dr. Treota, „Tržaški Sokol" po svojem starosti dru Gregorinu v društveni obleki, „Gorišk i Sokol" pa po svojem staroBti Gabrščeku; dalje razna društva iz Kranja, Skofjeloke itd. z zastavami in nr brojna množica rodoljubov iz Kranja in Ljubljane iu vsoli krajev Gorenjuke. Kranj je bi ves v zastavah, vzprejem po deputaciji narodnih dam, po društvih in po g. županu Ravniku priurčen in sijajen. Kazun u metalnega ogaja, ki se je moral opustiti, se je ves vzpored dovršil v nasnaHenem redu in spregovorimo obširneje o tej lepi narodni slavnosti v oddelku .Slovansko Sokolstvo".
— (Pevsko društvo „Izubijana",) priredi ob ugodnem vremen, kakor smo že poročali, v soboto dne 15. t. m. izlet v Cerknico. Odhod ia Ljubljane 15. avgusta ob 4. uri 30 minut zjutraj z južnegt kolodvora po železnici de R*keka, potem peš po stari cest«. Popoludne ob 5. uri koucert na vrtu gospoda Da Schiave s prav zanimivim vzpo-redom. Ustopnina 30 kr. za osebo, rodbine treh oseb 50 kr. Vzpored priobčimo prihodnjič. 1'iajatelji društva, petja, izletov in narave sa izvestno pridružijo izletnikom.
— (V Ljubljanico skočil) je včeraj opolu-dne ob Polianskem nasipu krojaški pomočnik Janez Dremelj. Znanega mu mestnega redarja Potokarja ogovoril je pri mesarskem mostu z besedami: „Z Bogom, se ne vidva več!" Na prašaoja „kam pa?" pokazal je v vodo in šel kakih sto korakov dalje, potem pa skočil z nasipa naravnost v Ljubljanico. Slikarja F Veselu posrečdo se je, potegoiti Dre-melja Se živega iz vode. Uzrok poskušanemu samomora ni znan.
— (Na mesečni semenj) dne 8 avgusta je bilo pr'guanih 532 konj  in   volov 308 krav ;n 98 telet, skupaj 938 glav. Kupčija jn bila srednja, naj bolj so se prodajali voli   za  r^jo, ker so bili prišli židje z Morava in so jih veliko pokupili.
— (Naše čitatelje) opozarjamo na „Poslano" firme Mihaei Schieoht v Solnem Gradu. V tem po slanem pravi firma Scblecht, da je vložila  t( ž bo proti nekemu slovenskemu lisUi zaradi neopravičenih napadov. Čujemo, da je dotični list „Slovenec".
— (koda vsled viharja) kateri je razsajal dne dne G. t. m. zjutraj v kamniškem okraju, se je že cenila in znaša: v Vodicah 7500 gld., v M atsh 400 gld., v Snhem dolu 500 gld , v Mengšu 20.000 gld.. v Smarc. 5000 gld , na Homcu 15 000gld., v Lukovici 10.000 gld, V stedojeimenovani občini je vihar naredil samo v gozdih za 6000 pld. škode ; najhuje je zadet grajščak in dež. posl. gosp. Janko Kersnik. V Prevojah Be je cnila škoda na 4000 gld., v Refolčah 2000 gld., v Krošnji 3000 gld., v Blagovici 2000 gld. in v R vi 3000 gld., a zadete so še druge občine, Če prav te tako hudo, kakor ravnokar imenovane.
— (Pouk o slamnikarstvu ) Naučno mini-aterstvo je odredilo, da se tekom prihodnje zime prirtde štiri do šest tednov trajap či te'aji, v katerih se bode učilo slammkarstvo, in sicer se bodo ti tečaji vršili: v Domžalah, v Moravčah, v Mengšu, v Kamniku, v šmarci, v Dolskem, v Trzinu, v Radomljah, v Prevojah, v Lukovici in v C-rkljah.
— (Kako Be pri nas dela') Pile nam: „Pri D. M v Po'ji zidata ae cerkev in zvonik po Jebim-gerjevem načrtu. Ta dela izročila so se neki tuji firmi, arhitektu, ki jih ima dovršit« v teku pol druzega leta Te dni pa so se že pri visočini 5 m pok zale nevarne razpoke na z i d 0 v j u, na kattrs s« je m< rala kompetentna ttavbens obKat opozorit1, da odpošlje jedrn ga izvidunci doli, da stvar preišče. Govori se tudi, da ta tuji arhitekt nima uiti denarja niti kredita, niti materijala, niti zadosti delavcev, niti ne stavbinska koncesijo". — Odgovorno t za to vest prepuščamo svojemu, sicer povsem aaneeljivc-mn dopianikn,
— (Vzprejemanje dijakov na kranjsko gimnazijo) Koncem Aol*k*ga bta, m-n«ca jnlija, se j« aa V sprejem v prvi rH^red kranjske gimnazije oglasilo 7t> dijakov, lamaj katerih samo jeden ni bil vzpiejet.
— (Narodna Čitalnica v Starem trgu pri Ložu) pio-i vse slavni diuštva m poeameamke, kateri se hočejo udeležiti alavaoatl ^5 etnice tega društva, da sigoroo naznanijo do 18. t m. odboru število članov oairoma ost b ki se udeleže tudi skupnega obeda Prilože naj po 1 gld SO kr. za osebo, da sn ijniore pravočasno potrebni ukern ti oziroma ludi preskibeti za potrebne vozove na štaciji Rakek.
— (Matinee na Bledu) Operni pevec g J K. T o r t u k p >re i I j.» tčeraj v v »d« ki d v« rani novoga zabavišča na H;edu mutii.oo, kateri se je v vsakem o,i u j. ko dobro obn«>«|. Dvor.na je boa popolnoma rasprodana in je občinstvo odlikovalo g Tertnika z laskavim priznanjem, katerega je bil deležen tudi g M a c a k iz Trsta, ki je bil iz prijaznosti pre'zel nproiuljevanju i<a glasovirju.
— (Toča) OJ Sv. Krža pri L'tiji se nam piše: V četrtek« dne f>. avgusta ob G. uri j opoludno padala je v naši okolici moj d-žjam kakor j-jci debela roglata toč«. Škode jje napravila mnogi po vinogradih p i tudi pri druzih pridelkih, ki so šo na polji.
— (Strela) io G t. m. užgala neki, trem po-seatoihom v Sp. Palovičah lastni skedenj, Skoda znaš.; t)70 «ld.
— (Pogozdovanje Krasa.) L>tošnj> pomlad je bilo v i-.r.n h občinah na Kr*su nasajenih 1,537 000 s. dik. Dotični svet obsega 15185 ha ali 868*88 oral, zajedno pa so se pr« gledali in popravili drug. nasadi, obsegajoči 110 73 ha ali 192 43 orai. Od 1. 1876 pa do letos ss jo pogo-zdilo 120G 37 ha ali 20901)4 oral sveta in se ja nasadilo 18,688 380 sadik. Troški K-tuša j v g« pogozdovanja vš'evši vreduost sadik znašajo 10 260 gld. 30 kr.
— (Slovensko društvo v Mariboru) jo sklicalo shod zaupnih mož iz vseh slovenskih okrajev na Spodnjem Štajerskem na dan 17. avgusta v Maribor. Na shodu se postavijo deiinitivno kandidatje za bližajočo bs deželnozborsko volitve.
— (Obletnico bitke pri Jajcih) je naš v Celovca garnizujoči domači pešpolk št. 17 ulovesno praznoval dno 7. t. m.
— (Tržaška slovenska ljudska šola) Dne 7. avgusta sta minuli dve leti, kar je odvetnik dr. Gregorin uložil obsežui rekurz ghde ustanovitve mestne slovenske ljudske šole v Trstu. Dve leti že čakajo tržaški Slovenci na rešitev tega rekurza — a ni je in ni je.
— (Zaklad v tržaškem pristanišču ) »Edinost" poroča: Onče znano je, da jo I. 1811. francoska freg-ti „Danae" v tržaškem pntaniš'u vzletela v zrak Trup fregate leži na dnu morja ne daleč od pomola ov. Karla. Mnogo časa, truda in denarja se jo že potrošilo, da bi vzdignili ostanke „Danae" toda ves trud bil jo bcezvpeš^n, ker tiči ladja pregloboko v blatu. In vendar eo podvzetni ljudje te poskuse vedno in vedno ponavljali, čemur pa se ni čuditi, ako pomislimo, da so v blagajni potopljene „Danae" blizu trije milijoni fran kov v zlatu in da jo francoska vlada razp'sala izdatne nagrade celo za vzdignenje posamičnih lopov. No, doslej so 'Z „Danae" prinesli na svetlo \» rna lenkostne predmete, in par let timu, obustivljeni so bdi vs« poskusi. Poslednji čas pa so se zopet naŠli spekulativni podvzetmki ki hočejo dvigiti ta zaklad v morju. Podvzetnik Aif ms Atnodeo i ta tovariši najeli so si tri potapljavce, ki žh nekoliko dn j delajo na morskem dnu. V razmorno kratkem času razkrili so trup pogrezle Jadi je par raetiov globoko in na ti način, nadejajo na po ivzet->iki, bode možno izkopati ves trup ter ga potem vzdigniti z velikim škripcem pomorske oblasti. Potapljavci pravijo, da jo trup ladije povsem dobro ohranjen. Doslej so spravili na avetlo 1 tonelato šelesja, 18 krog* Ij za topove in različne predmete ra?. krov. Vse to so shranili v novem pristanišču.
— (Učiteljsko društvo okraja Volosko) priredi o prilik« zborovanja rZ veza slovenskih učiteljskih društev" v Opatiji 19 avgusta koncert s plesom v piostonh „Zore". Iz prij^z .osti bo leta sodelovala ,Lovor" iz Opatije i „d a -ki istarski ram buraški zbor". Svirala bode kopaljšna godbi Vstop nina za osebo 2 Iv, za obitelj 3 K. Početek točno ob 9  uri zv*čer
* (Silna nevihta) katera je v četrtek i a v p« tek divjala po nekaterih pokrajinah srednje Ev rope, je proulLOČila ogromno škodo. Na O merskem |e bdvi posebno močna. Voda jo i .lm-*!* ah r<*z drla več sto poslopij in pobila vse, kar je bilo na poljih. Vino^r^di so popolnoma opustošeni, fcU di znaša >ehko miljonov goldinarj* v. Takisto grozao jo d-vjala nevihta po Liškem m deloma  po Tirol
i skero. Da tudi slovenskim pokrajinam ni przvo'sl.i j in   da  je   tudi   t >d raredda ogr-jinn i školo, je ž) znano.
* (Hvaležen „vandrovec" ) Kovtč Franc Medlč, rodom z Malega Stajerja je š3l na potovanj. Na Donalu n^u je zmanjkalo drnbiAa in zsč 1 jo po etari „vandruvski" navadi prosjačiti. Neki gosji d mu je dal dva krajcarja.   M"dl č ni bil zadovol en
i z dobljenim darom ia je zahteval več. a ker so dotični gospod ni udal, planil jp M dl č nanj in se j* 1 pretepati, petem pa abeial. Redarji so surovega kovača dohiteli i-; ca odgnali v zapor.
* (Staroznano) tvrdko M. Dokei, anonno ekspedisijo na Diiajj I  \V lUa.le 6-8 sta z dnem
j 1. juliia kup la dolgoJ-tni njea vodja g HpoJ Mtkao j Aoge-feld n zet M Dukeso' g> p d Kneriti Lemn-r. O J 1874. h ta cbsoj'i'a :mt>iiia < kspedicija je vsem iut^reaovanim kiogcm anans kot solidni sv dka in je pričakovati, da eo je pod ukus lm strokovnim vodstvom nov h lastnikov še h Ije pova ligne
* Anarhist v cerkvi) V li 11 di na Špan skem se jo utihotepU v oerk-v neki anarhist in splezal za altar, pri k t-rem ja Župnik ravno ma • seval Tam je položil na ili ilnan'tno bombo, nžgal aiigalioo in hotel absiath Neki orožnik g i je bil opazoval. Ugasni je užgal'ci pr»voiasno in prij« l anarhsta, kateri je imel še dve drugi bombi.
* Kvropska kultura v Afriki) V Brnsehu se jo vršili te dni zanimiva kazenska obraviiiva. Ootožen je bi belgijski maj 01 Lothairo, di j" angleškfga trgovca St k» sa dal usmrtiti. Stokaš je črncem v Afriki prodajal orožje m monicjo, in prodajal je je tudi rodu. kateri si je vojskoval z>-per evropske korlttolovos in .s'i«tv«r|o, karonh središču ju KongO drživa. M p>r Ldhaire jm Stokesa ujel in ga ker na kratko obsodil tia smrt. Lothaire je bil san tožnik, zagovornik, s dn.k n krvuik. Še zapstika ni napravil o tej „obra vn i vi **, pač pa ni z iinudd, utakoit.i v sv »j /.^p v.se, kar ja našel pri SUkesu. Ta mnjo«' ja bil od svojih belgijskih BcdaikoS oproščen. Lotbaira ja ser storil nezaslišan umor, a ta umor je koristil gospodarjem Kongo-države, ki so zaj dno g>sp darji Helgije; uior je sicer kažnjiva stvar, a k r se valsd njega zopet polre žepi katoliških in bresvsrakifa akc-iionarjsv, boili morilcu prizanpšeno — so si mislili belgijski sodniki in Lnthairej t (prostili.
Olomuc 10. avgusta. Tukajšnji mlado-češki „Pozor" prijavlja situvacijski članek ■ Dunaja, v katerem se razpravlja o združenju vseh jugoslovanskih poslancev v jedcu klub in o izvajanjih, katera so se o tej priliki in z ozirom na dotični članek v  „Slov. Narodu"
priobčili nemški in češki listi. Zlasti se bavi z glasilom dra. Riegerja s „Hlasom Naroda", kateri je skušal uplivati, naj omogočijo Mladočehi, da se sestavi parlamentarna ve ina brez nemških liberalcev. Grof Badeni — pravi člankar — je od početka svojega vladanja obžaloval razcepljenost 23 jugoslovanskih poslancev na tri skupine. Da je to zoper zdravi razum in zoper interese južnih Slovanov, so dotični poslanci sami uvideli, še predno je grof Badeni prišel na krmilo. Badeni je le izrazil, kar so Hrvatje in Slovenci že prej sami želeli. Isti list javlja it Brna, da je mino lo z i m o še nad vlado stoječ državni faktor n a p r a in nekemu o d 1 i č n e ni u češkemu politiku se izrekel glede Cehov prav tako, k a k o r B a d e n i glede Slovencev. Dotični faktor je namreč rekel: Ako naj vlada Čehe upošteva, ako n a j n a nje r e f 1 e k t u j e, a ko na j s e ž njimi pogaja, je pred vsem potrebno, da se z j edin i j o. Glede Uvajanj „Hlasa Naroda" pravi „ Pozor", da Ćehi ne odkla njajo a Hmine pristop* k večini, da pa njih pristop ne more hitt samo formalen na ta način, da hi s svojimi glasovi nadomestili nemškolibeialne, nego da bi morali podlaga njih pristopu biti stvarna v tem oziru, da bodo večina in zavezniki na jedili strani izvršitelji iz vestnih postulatov, na drugi strani pa ga ran t je za izvršitev d a 1 n j i h postulatov.
Praga 10. avgusta. V Ustji nad Laho sta se vršili včeraj nemška turnerska in češka sokolska slavnost. K» je krdelo Sokolov korakalo skozi mesto, p is v al jih je policijski komisar, naj se raz i dej o in je nekaj s ikolov aretoval. Nemci so Cehe p iva d provocirali, kjer so se prikazali.
Atene 10. avgusta  Mnogo grSkh častnikov jc odpotovalo na Kreto, d% se pridružijo ustašern. Častniki so se preobleki! kot delavci iu mornarji    Nekateri u njih so biti areto vani, Še predno si se mogli ukrcati. Vlada je
poslala posebno ladij o, da\ ujame tisto Ladijo, s katero so se častniki odpeljali.
Monakovo 10 avgusta. , Mdnchensf Nt-neste Nachrjcbten" zatrjujejo, da so vesti o odstopu drž. kancelarja knesa U »henloheja povsem neosnovane.
Rim 10. avgusta. [| Misave je vlada dobila novic jako v/.ueinirjajoče vesti glede Menelikovib priprav /a vojno. Vlada je sklenila i nergiino postopati, da s? Abes ncem prepreči vsak poskus, približati bs Masavi.
Narodno-iiuspoUdrsK« stvari.
— Trgovinska in obrtniška zbornioa ▼ Ljubljani. (i)aij-> ) Vili Zborn 6ui svetnik Avgost Skaberne poroča o /praaanji mestaeg-« magistrata ljubljanskega,   os ao t-sirji upravičeni  v mesta
ljubljanskem kr.ti   sti-dia   /.  opeko,   Trditev prosi-
teljev p^ prava, da spada miaiater<iki naredbi a dna 30 jonija 1884, drl aak. II 110 obrt krovcev z opeko in skrilii m-'] rukoilolsko obrte, za katerih nastop je po >i ll novele k obrtnemu zakonu s dne 16. man-1 1883, dri. aak It 80, trebi po propiaih ^ 11. l- in 13 apoaobaostnega dokazila. Na Kranjskem se do Badnjega i' tsi obrtniki niso pedali s suniui pokrivanjem opako. Pokrivanje poslopij /. opeko ali deskami so doalej oskrbovali Jo tsaarjl in nikomur In tukaj ne bilo prišlo na um, da na Kranjskem izučent t»'Sitr [lotrehujo ša posebnega sposob;ostn*'ga dokaz Ia za pokrivamo a Opako, kor je obče znano, di so je ta pri tesarstvu izuoil kriti poslopja z opeko in da jo tega tudi zmožen. Po mnenji odsekovem so oni, ki so dokazali sposobnost za samostojno izvrš tvnnje tesarskega obrta, tudi doprinesli dokaz, da zatnorejo poslopja kriti z opeko in dskuni iu da imajo torej na Kranjskem tudi pravico kriti poslopja z opeko. Pripominja se, da s- na Kranjskem od lanskega leta izvršuje krovski obrt. Drugačije na Kranjskem s krovakim obrtom s skrilji, katerega vrš.« it* mnogo ht usposobljeni krovci s krilji. Odaek torej predlaga; Zbornica naj v smislu tega poročila izreče svoje mnenje. — Predlog so sprejme.
— Preakrbitev posteljno slame V pisarni upravne komisije za .'t. in -1. batalijon c. kr. liram bovškega p bol n. ga polka, Celovec št. 4, v brani bovški vojašn.ci v Ljubljani se vrši dne 22. avgusta t. I. ob 10. uri dopoludne vnovič ponudbena rasprava za preskrbitev posteljno slame za dobo od 1. septembra 1800. I. do konca avguda 1807. I. Množina slamo, ki so ima preskrbeti za zgoraj] omenjeno dobo, znašu 400 meterskih centov. Razglas se lahko tudi pogleda v pisarni trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani.
Meteorologično poročilo.
j Avgust	Čas opa-rovanja	Stanje barometra v min.	Tmnpe-ratura v C	Vetrovi	Nebo	Mokri na » mm. t 24 nrab
H.	9. sveder	r.	16-B	si. jvzli.	skoro jaB.	
9,	7 Bjntraj 2. popol.	7:»r> 6	137 21*1	si. svzh sr. jvzh.	megla del. jasno	04
n	'.». zvečer	7355	15 3	■1. sever	pol obl.	
10. ■	7. zjutraj 2. popol,	7.'T,-7 785 1	14 r. 28*4	si. vzhod hI. jziih.	oblačno pol obl	186
Srednja t«roo<iratnra sobote in nedeljo 17 5° in 10 7°, rn 11»   in 2 <»   pod aormalom
ID-ULi^ajoica, borza
dno 10 avgusta 1896
Skupni državni dolg v notah..... 101 gld. '>.. kr.
Skopni državni dolg v Brcbrn    .... 101 P <>5 „
Avutrijakn zlata renta....... 128 , 20 „
Avstrijska kronska renta 4°;8..... 101 , 20 ,
OgerKka zlala renta 4<■ c....... 122 „ 25 «
Ogorska kronska renta 4l'/c..... 99 , 40 ,
AvBtro-ogttrskc bančno delnice        .   ,   . yt>9 B — m
Kreditne delnice......... .'t58 a — .
London vista........... 119 f 70 ,
Nemški diž. bankovci ta 10O mak k     .   , 58 3 67*/i ,
«0 mark............ 11 , 73 ,
20 frankov........... 9 „ 50'/, .
Italini ki bankovci........ 44 „ 27"',,
C. kr. cekini.......... f. . t>4
Dne" 8. avgusta 1896.
4*,0 državne Hrečke iz I. 1H54 po 260 gld. 144 t<ld. — kr.
Državne srečke is I. 1864 po 100 Rld..   . 18» j, 26 ,
Dunava r.-g. srečke 6»/( po loO gld.   .   . 126 n 75 ,
Zemlj. obe. avstr. 4' ,° 0 zlati znat. listi    . — t — „
Kreditne srečke po 100 gld...... 200 , 50 „
Ljuldjanske srečke......... 23 , — ,
Rndolfove srečke po 10 gld...... 22 , 7"> ,
Akcije auglo-avatr. banke pu 200 gld. . 154 „ 75 „
Traiiiway-drii8t. velj. 170 gld. a. v.   .   .   . 485 B — t
Papirnati rubelj........                                       . 1 261/. ,
Trgovski pomočnik
18—20 let star, krepak, soliden, nemškega in slovenskega jezika zmožen, izurjen v Bpeceriji in galanteriji, dober pro-d.ij.il«:«•. se takoj vzprojme
Več v npravništvu nSInvenskega Naroda*.  (2783—1)
Poletno stanovanje.
V grradu Griču pri Trebnjom (Dolenjsko), ki
ie po potresu popolnoma in čedno prenov I jen, se Se pet lepih sob posamezno ali skupaj, po priu orni ceni odda v najem. I.e^a in r&Sgled v Vinograde r*ta krasna ter zrak i:-.vi on. — Več o tem se izve pri lastnika Jo«. Paullca v Ljubljani, Marijin trg it. 1. i27«il — )>)
Na prodaj je tf
posestvo v Spodnji Šiški
z vrtom na zelo ugodnem prostoru.
Vefi pove upravnifitvo „Slov. Naroda". (2751—1)
Podpisanec priporočam slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo razpel s povezniki ter kapele S podobami (v pridvižnom delu) kakor n. pr. : Sveto familijo. Lrtrško mater božjo, An-g-eljeni varuhom, Zadnjo večerjo, Žalostno materjo božjo. Vso navedene podobe izgotovljene so lino iz „terra cotte" ter lopo preslikane, sveta familija in Jurska mati božja dobivajo so pa tudi iz porcelana z atlasovim ozadjem. Razpela, kakor tudi kapelice imajo svirala (verkb). Omenjene stvari prodajajo so proti gotovi pla<*i ter na mesečne obroke po dogovoru. Navedene kapelice so (IG cm \isoke ter 4H cm široke. Nrdalje pa tudi trgujem s poliištvom, raznovrstnimi slikami, zrcali, avtomati z godbo. Moja tvrdka naj se nikar ne zamenjuje z Židovskimi dunaj skimi in ogerskimi tvrdkami, ker naročeno blago doposiljam ravno tako, kakerfian jo vzorec, in ko bi se i ošiliatev b la mej potjo kakorkoli pokvarila, izmenjam jo na željo takoj brezplačno..
K>r pa je nekdo nedavno v nekem tukajšnjih slovenskih listov v tem ozirn ruznesel dvoumne, popolnoma nfreanične izmišljene triitve. izročil sem to zadevo svojemu odvetniku ter bo dotičmk zasledovan sodnijskim potem. Toliko v pojašnjenja, da se bo si. občinstvo vedelo ravnati
V Ljubljani, dne 10. avgusta 1896.
Z oiličnitn »poštovanjem >li1i3.ol ^i<»1il<M?liL
tovarnar in trgoveo v Solnem gradu, Žitne ulice (GetreidegasBe) 19 (2796—1)
V \stli oddelkih delujoča, dobro upotena zavarovalna druž/ a išče za Ljubljano zmožnega
zastopnika
pod dobrimi pogoji. — Ponudbe se prosijo pod „G  A " upravniŠtMi „Slov. Naroda". (2770-2)
Trgovina z mešanim blagom.
V većem kraju na Dolenjskem se takoj odda v najboljšem prometu stoječa trgovina z mešanim blagom — Vefi pove iz prijetnosti gospod A. Kališ v Ljubljani. {2795-1)
Izvod iz voznega reda
vel3a."vn.egra od L. j-o.ri.lja. 1S9S,
Nutopno omonjoni prihajala! ln Oilhajalnl 6aal oanaćeni ao ^ ■ro<IiiJO«vro|twk<>m emu (ITO.i-l
Odho«l Is I^iibljniie (jnž. kol). *
Ob 13. tiri 6 min. po noći oaobnl vL.k v Trbiž, Pontabel, lloljak, Celoreo, I-"r-n 11.-.■ ■ 1 uf.> 1.1.-, Ltjulino, čez Holztlial v A n .->•.•. Iaulil, Omunden. Bollioffrad, Lni.l l'mi'iii, Zoll nit Jezeru, Inomoat, Steyr, Lino, Dunaj v AmnteUon. — Ob 0. uri lft min. zjutraj mešani ritk t Kočotjo, Novo.....-
— Ob 7. uri 10 min. unol.ni vlak v Triu/.. Pontabol, Roljak, Celnvoo, Fran-■cnafaatn, Ljubim, Dunaj čor. Helzthal v Solnograd, Sl.-vr. \.\nc, llti.l<-i.n . l'1/.i'iij, Marijino vnro, Hol>, Franiovo varo, Karlovo vnro, 1'raRO, Iiipiko 6e* Amitetten na Dunaj. — Ob 13. uri r>5 min popolu<tna meiani vlak v Kočevje, Novo mašto. — Ob 11. uri 60 min. ilopoliidnn oiobui vlak v Trblt, 1'iiutnliri, li.'ljj.k, Oolnvan, Krmijoimfniito, Ljubno, Selttlial, Dunaj. — Ob 4. uri i 11 m ' 111 i 111- u.ubiii v! .k v Trhii, ll.-ij ik, Olnvcc Ljubim, čea SeU-tlial v S I m >k> .ol, Dentl-O.-katnin, /nll na jc/ern, Inumont, SreRono, Curili, Genevo, Pariz, Stoyr, Lino, Omunden, lmilil, Iludpjnvico, Plzonj, Marijino vare, Ilob, Francovo vare, Karlovo vuro, Pra^o, 1,'i-ku, Dunaj Tla Am-•lotten. — Ob 0. uri SO min. r.vočrr mcftanl v lik v Kočevje, Novo meito.
— Ob 7. uri 44 min. avečur OMbttl vlalc v L*|0*>Bl«d, — Vrhu loga ob b. uri 39 min. popolttdno vy«ko nndi-ljo iu praznik v Li-oofl-Illed.
PrlHotl v Ii|ubl| i»iio jnž. kol,), Ob B. uri A3 min. zjutraj ozolnil vlak a Dunnja vi« Amztnttau, Solnograda, BriftOM, luonimta, ZrlU na jnzorii, Lomi-Oaitnina, Lincz. Si' in. Omundona, Iiohla, AnzuCRa, Ijjnbna, Gelova«, I '..O jate», Ki.iim foato, Trbiža. — Ob 8. uri zjutraj ozobul vlak is Lezc-llloda. — Ob 8. url IU min zjutraj m..« .ni vlak ia Kočevja, Novega inezln. — Ob 11. uri 'J*, mm .I..|...iu.hir Osobni vlak a Dunaja via Amztetten, Lipakega, Prana, Francovili vamv, Karlovih varov, Ilnba, Marijinih vnrov, Plsnja, lludeja-vio, Solun,.ra.la, Linoa, Stoyra, Pariza, Oeneve, Ouriha, llregnnea, Ino-moata, /nlla na jveru, Loud-ltaatoina, Ljulnia, Celovun, Pontnbla, Tri, . ^
— Oh 3. uri ni miu. popoludne metani vlak ia Kočevja, Novega meita.
— Ob 4, liri r.'. min. popoltlđo« oaobni vlak a Dunaja, ljubil«, SotathaU, Ileljaka, Celovca, Frauznnafeate, Pontabla, Trbiža — Ob 8. uri .v. min. rrr. i r metani vlak ia Kočevja, Novega meata. — Ob D. uri 4 min. aveče.-
.....Km vlak a Dunaja preko Amatettena, iz Llpaije, Pruga, Fraiicovih *at-
Karlovih varov, lloba,  Marijinih varov, Plzuja, Huilcjevio, Suluogra.ii> liiul.ua, llelj*ka, Oelnvoa, Pontabla, Trhla«. — Vrhu tega ob 10. uri Srnini, zvečer vaako iiiuloljo in praznik Iz Loaec-llled«.
Odhod la I.|mI»I.him' (drž. kol.) v Kamnik.
Ob 7. uri 3.H miu. sjulraj, oh 3. uri i. min. popoludne, ob 0. ur? 60 min. avečor, ob 10, uri 2b min. r.v«<čer. (Poaludnji vl«k la ob ni.lrlj In praznikih.)
I*rlli«id v I.jiit»l|»ii4>  drž. kol.) i/. Kamnika.
Ob 6. uri r>0 miti. zjutraj, ob I. uri 16 min dopoliulne, oba. n . SO min. zvečer, ob 0. uri 66 min. zvočor. (PnzloduJI vlak lu oh nedeljab lu praanikih )
Kateri kolesar ima za rabo dobro
vozno kolo nove sestave na prodaj,
nuj to s povedbo knpn pod it. 100 poste roatante Pod brezje Bifkandotfj pri PodnartO do 15. t. m. n.iznani. i2787-Uj
Malinov sirup
iz gorskih malin narejen, z najboljšo vonjavo i. t. d. 1 kilo v steklenici 65 kr., pol kile 36 kr.
Lekarna Trnk6czy v Ljubljani.
Razpošilja be vsak dan a puSto. (B658>9)
Vizitnice
pri poroča
v Ljubljani.
Št. 7778.
Naznanilo.
(8755—8)
r;r;-:r' A. Praschniker-ia
c. kr. privilegirana, večkrat odlikovana
011
- 111
n n
ali-
cement-to i ama
v Kamnika na Kranjskem
priporoča po nizkih cenah svoj izborni, določbe avstr. društva inženerjev in arhitektov daleč presegajoč izdelek.
Mnog* spričevala «■  in kr. vojnih oblastrv, Jnluzniftkili družb, pri-Htaiibko-Ktitvbenskih  unubiv in MMODnill  podjttij o trajnohti  in trdnosti n.i:.ili (-rmeiituv pri porabi pri vodnih btavbali in /a visoke st »vbo so na npogled pripravljena. '^aU ('J7HH—1)
Tvrdka IME. IVEarout
nasnanja, da ie je s 1. avgustom i
zalogo glasovirjev
preselila iz Gradišča št. 16
V Coj/ovo lll^O
Križevuiške ulice št. 12, ozir. Breg št. 20,
i. n.stc3.stropje- (2770—2)
Y* »^« v^. vA« fcAj .A, t/\^ »Aj vA* ,A. tAj */\* *J* *y* [JjC
Zaradi preselitve iz deželnega dvorca v nove uradne prostore deželne hiše,
Turjaški trg št. 3, na levo pri tleh,
ostane kranjska deželna blagajna od 12. do vštetega 14. avgusta 1.1. strankinemu prometu zaprta
Deželni odbor vojvodine Kranjske
v Ljubljani, o"n<» 39 julija 1896 1.
Razglas. 55
Okrajnocestni odbor v Kostanjevici naznanja, da so bodo vršila
zinanjsevalna dražba zgradbe nove ceste od kostanjevi&kega grada do Orehovea
nsdGljo, <a.n.e 23. a,-vgr-^3ta, 1896
ob 8. uri dopoludne v občinski pisarni Kostanjeviški.
Ta ce«tn i proga, katera »>ori 1258 m j» prorado njena na 2679 gld 40 kr.
Obril in proračun jo na upoglod razgrnjen v občinuki pisarni Kostanjo-viAki tfr h«» bodo na zalitove tudi prepim istih podjetnikom doponlali. Ponudniki imnjo položiti 10% vadij.
Okrajnocestni odbor Kostanjeviški
dno (>. avgusta 18l)G.
Globočnik 1. r.
Najvišje priznanje w
K   lelcetrJU   PICOOLI-Jii   v   I^Jiil»l|mil   kot prirojevalca
m teeuplajic z©- zobe
\ katero je k «u«lo»oljilnim iiNpvliom Nj. cea. in kr. Visok, prrjasna kV K«>H|»n pr«-Htol«»iii»»l«'.liiloH-vtlovH uw«lvo|votliii|m
•4H
izvolila opetovano u poru biti. V|f
Ctna steklenici W kr., 10 steklenic l |;ld. 50 kr. Postna naročila W se izvrše obratno; poštnino plača naročitelj.
Lekarna PICCOLI „Pri angelju" Q
LJubljana, Dunajska oosta.           (2G3.r)—G) *
Izdiijatulj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".
449^1177