MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERN1K
■.*«■»« W M uprava* Maribor, Ooapoaka «1. tl i T.l.foo uradniatv« 3440, oprav« 3460	mmm	MB —ieWW eBMatv TOt C
t»h«J« nm n«d«lj« la praznikov vsak dan ob 16. url / Valja araaabio prajamaa	M	H B	Kl	* HM	-
a upravi «b p« potu 10 Dl«, dostavlja« na doai 13 Din / Oglat) po sanH« / Oglas*	^ _ AJH	W!LM	M JHpsEL-
sprajaan Ml oglasni oddaUk JoW v Ljubljani « Po*toil tokovni račun M. 11.40*	rfafe	W»	m	®S»
99
Konec sanj
o vzhodnem rimskem cesarstvu
Pred strnitvijo vsega Balkana v enem bloku
Po fašistovskem pohodu na Rim je u-čineril duce Benito Mussolini vse svoje zunanje politične načrte na Balkan. Slediti je hotel zgledu starega Rima, ki je zavojeval Helado in Bizant ter "ustvaril svoj balkanski imperij, ki se je Pozneje odcepil od svojega središča kot Vzhodno rimsko cesarstvo in Rim preživel za celih 1000 let. Bili so časi, ko je izgledalo, da bodo padle v Mussolinijeve mreže vse balkanske države razen Jugoslavije. Mala Albanija je skoraj izgubila vsako samostojnost; nad njo je Rim raztegnil svoj vsiljivi protektorat. Njegov namen je bil napraviti iz nje izhodno središče za popolno zavojevanje Balkana. Potem se je pričelo bratenje Rima in Sofije ter naposled še Rima in Aten ter Rina in Ankare, da niti ne omenjamo velikih naporov za odcepitev Romunije od Jugoslavije in Češkoslovaške. Duce, ki je vtaknil v žep malo in podkupljivo Albanijo, je zasnoval načrt balkanskega bloka, ki naj bi obsegal Grčijo, Bolgarijo in Turčijo, eventuelno tudi še Romunijo ter bi bil naperjen v prvi vrsti proti Jugoslaviji, katera bi morala izginiti z zemljevida Evrope.
Takrat smo preživljali v mednarodni politiki težke in nevarne čase. Če bi se bili Mussolinijevi načrti uresničili, bi
cela izgubila. Nekateri so se že bali, zlasti v Parizu, toda potovanje Mušanova na zapad, v Francijo in Anglijo, je razpršilo te strahove in jih tudi to, če se na vrnitvi ustavi iz kurtoazije v Budimpešti, ne bo priklicalo nazaj. Nasprotno, pripravlja se celo pristop Bolgarije k balkanskemu bloku. Sofija sicer ne bo podpisala balkanskega pakta, temveč poseben pakt, ki se bo od prvega razlikoval samo v toliko, da ne bo izključeval veljavnosti člena 19 statutov Društva narodov, t. j. mirne in sporazumne revizije mirovnih pogodb. Naš zunanji minister g. J e v t i č je odpotoval sedaj v Ankaro v glavnem zato, da pripravi ta aranžma z Bolgarijo. Nobenega vzroka torej nimamo dvomiti v sklenitev takega nenapadalnega in zavezniškega pakta med Bolgarijo na eni ter Jugoslavijo, Romunijo, Grčijo in Turčijo na drugi strani. Čim se' pa to zgodi, je tudi Bolgarija dokončno izgubljena za vse italijanske kombinacije. Balkan je ves strnjen v eno enoto!
Preostane le še mala Albanija, ki ne šteje niti milijon prebivalcev. Toda naj novejše vesti iz Tirane nam pravijo, da je poraz Italije na Balkanu silno upiival tudi na to državico, ki je spoznala, da je zaradi italijanskega vmešavanja v njene
Hova vlada Nikole Ozunovica
Demisija stare in sestava nove rekonstruirane vlade Ministrstva brez porttelja ukinjena — Iz Slovenije je v novi vladi senator dr. Fran Novak
bil organiziran proti nam kompaktno ves j zadeve ostala popolnoma izolirana, kakor Balkan! Položaj je bil več let nejasen, da sploh ni na Balkanu. Njen kralj sanio Romunija se je v tem času tesno i Ahmed Z o g u bo, kakor se zatrjuje, ln dokončno oklenila male antante. Pola-1 potoval v kratkem v Ženevo in v Pariz, sonia je pa dozorevalo spoznanje, da se ■ kjer sc bo sešel z vodilnimi francoskimi
Rimu ne bo posrečilo uresničiti teh črnih naklepov. Balkan se je bolj in bolj zatekal k geslu »Balkan balkanskim narodom!« Zveza Atene, Sofija, Ankara pod vodstvom Rima je dokončno propadla in namesto nje je prišlo tisto, česar Rim še
državniki, zlasti z zunanjim ministrom Louisom B a r t h o u j e m. In o namenu tega potovanja pripovedujejo zanimive detajle. Ahmed Zogu bi rad razdružil svoj zakon z Italijo ter naslonil Albanijo na zavezništvo z Jugoslavijo ter s tem na
v sanjah nikoli ni pričakoval: prišel je bal1 ves ostali Balkan. Posredovalno vlogo kanski pakt. Ta pakt je zvezal v tesno I je baje prevzela Turčija, ki je obnovila skupnost Jugoslavijo, Romunijo, Grčijo in i z Albanijo redne diplomatske stike in ima
Turčijo. Izvem bloka je ostala samo še Bolgarija in od Rima preveč odvisna Albanija. Toda tudi Bolgarija se je mod tem zelo približala tistima dvema državama na Balkanu, ki sta Mussoliniju najmanj Jugoslaviji in Romuniji. Započeto zbliževanje med Bolgarijo in Jugoslavijo se še nadaljuje in obeta najboljše rezultate.
Vendair je Rim še vse doslej mogel upati, da se mu bo posrečilo pridobiti popolnoma zase vsaj Bolgarijo. Tudi še nrav v zadnjem času, v zadnjih mesecih in tednih, je poizkusila italijanska diplomacija vse, samo da Bolgaije ne bi do-
zlasti na albanske muslimane, med katere spada tudi kralj Ahmed Zogu, precej upliva. Za to pa rabi Tirana moralno, politično in materialno podporo Pariza. Če jo bo Pariz nudil, potem bo morda že v kratkem izgubila Italija še to zadnjo in e d i no postojanko na Balkanu in bo tako definitivno konec vseh Mussolinijevih balkanskih sanj. Vseh šest balkanskih držav bo potem združenih v mogočnem bloku in za Rim zaprto s šestimi ključi! Tako se bo zrušil v nič veliki ducejev sen, šlo bo znova po vodi »vzhodno rimsko cesarstvo«. Morda se bo kdaj končala tako tudi podonavska akcija? -r.
BEOGRAD, 19. aprila. Vlada Nikole Uzunoviča je odstopila in je Nj. Vel. kralj Aleksander odstop sprejel ter imenoval takoj novo vlado g. Uzuuo-viča, ki jo tvorijo: Nikola Uzuno-v i č, ministrski predsednik; dr. Dragotin Kojič, minister n. r. in narodni poslanec kot minister za kmetijstvo; dr. Ilija Š u m e n k o v i č, minister n. r. in narodni poslanec, kot minister prosvete; Boža Maksimovič, minister n. r- in narodni poslanec, kot minister pravosodja; Svetislav Milosavljevič, ban vrbaske banovine, kot minister prometa; dr. Grgur A n -d j e I i n o v i č, minister n. r. in narodni poslanec, kot minister za telesno vzgojo; Jura? Demetrovič, minister na razpoloženju in narodni poslanec, kot minister za trgovino in industrijo; dr. Milorad D j o r d j e v i č, minister n. r., kot minister financ; dr. Stjepan S r k u 1 j, minister n. r., kot minister za javne gradnje; Bogoljub Jevtič, minister n. r., kot zunanji minister; Žika Lazič, minister n. r., kot minister notranjih zadev; dr. Fr-
Novak, senator, kot minister za socialno politiko in narodno zdravje: Milan Ž. Milovanovič, armijski general, kot minister vojske in- mornarice ter Milan U I m a n s k y, generalni ravnatelj gozdnega industrijskega podjetja »Šipad«, kot minister za gozdove in rudnike. Iz vlade, v kateri ni nobenega ministra brez portfelja več, so izstopili; dr. Albert Kramer, Iv. Pucelj, Hamdija Kara meh m e-d o v i č, inž. Lazar Radivojevič, dr. Lavoslav H a n ž e k in general Dragomir Stojanovič. Na novo je vstopil v vlado slovenski senator dr. Fran Novak iz Ljubljane. Ministrski predsednik Nikola Uzunovič je podal časnikarjem izjavo, v kateri je na glasil, da nova vlada ni nikakšna sprememba politične linije, ki ostane slej ko prej enaka dosedanii. Vlada se je rekonstruirala po sprejetem proračunu le iz tehničnih in varčevalnih vzrokov. Zaradi zmanjšanja izdatkov, so biia ukinjena vsa mesta ministrov brez portfelja.
Manifestacija zavezništva s Turčijo
TRIUMFALNO BIVANJE NAŠEGA ZUNANJEGA MINISTRA BOGOLJUBA JEVTIČA V TURŠKI PRESTOLNICI.
ANKARA, 19. aprila- Obisk jugoslovanskega zunanjega ministra Bogoljuba Jevtiča v glavnem mestu Turčije se spreminja vedno bolj v prisrčno manifestacijo jugoslovausko-tur-škega prijateljstva in zavezništva zve stobe. Jugoslovanski gosti so povsod predmet slavljenja in počastitve. Včeraj je obiskal Jevtič predsednika poslanske zbornice Kiasima pašo, takoj nato pa ministrskega predsednika Is-meta pašo, popoldne je pa on sprejel oba v »Ankara Palače hotelu«. Zvečer je priredil turški zunanji minister Te v
fik Ruždi bej na čast svojemu jugoslovanskem tovarišu banket, na katerem se je Jevtič zahvalil za počastitev in izjavil v daljšem govoru, da streme vsa politična prizadevanja Jugoslavije in Turčije k uresničenju skupnega cilja, izraženega v geslu »Balkan balkanskim narodom!« cilju, ki je dosegel prvo izpolnitev v balkanskem paktu. Jevtič bo ostal v Ankari še jutri, nakar se bo vrnil preko Carigrada v Sofijo in Beograd. Ankarski listi objavljajo ministrovo sliko, biografijo in tople pozdravne članke.
Namen Barihoujevega potovanja v Prago
francoski zunanji minister bo razpravljal v pragi o
VSEH AKTUALNIH VPRAŠANJIH.
PRAGA, 19. aprila. V zvezi z bliž njim obiskom francoskega zunanjega ministra Barthouja poroča glavno gla sno češkoslovaških kmetijcev »Venili c s,edeče: Barthou ne bo razprav-nriLjiil? 0 *rancosko-češkosIovaškIh
oanosajlh, marveč o vseh vprašanjih
)n	kl Odevajo politiko ma-
le antante. Na dnevnem redu bo torej razprava o vprašanju srednje Evrope, vprašanje »Anschlussa«, problem razorožitve, odnošajl napram Itahli. Nemčiji in sovjetski Rusiji, kakor tudi razprava o splošnem organskem razvoju Evrope s tem dovelj podkrepljena važnost njegovega obiska, ne oziraje se na dejstvo, da bo Barthou. zunanji minister zavezniške Fran
cije, prvič obiskal Češkoslovaško in njeno prestolnico. Barthoujev obisk ne pomeni samo odobritev dosedanje skupne politike, marveč tudi nadaljnje prijateljstvo in skupno bodočnost. Politika Franclje in male antante je tako jasna, da nihče ne sme trditi, da se v Pragi pripravlja nekaj tajnega, bilo proti komurkoli«.
JAPONCI IN KITAJCI SE PRIPRAVLJAJO.
NEWYORK, 19. aprila. Rudniki v Ari zona delajo s tremi menjavami delavce\ torej dan in noč, ker prihajajo h Japon ske in Kitajske ogromna naročila železa. Nobenega dvoma ni, da so ta naročila v zvezi s pripravami na vojno
Italijanske intrige v Grčiji
ATENE, 19. aprila. Kakor se zatrjuje v tukajšnjih diplomatskih krogih, je sklenila italijanska vlada storiti pri grški diplomatske korake zaradi balkanskega pakta, posebno pa zaradi tajnih klavzul, ki jih baje vsebuje. Senzacijo je pa vzbudil tudi oster nastop Venizelosa proti bal kanskemu paktu. Venizelos pravi, da dajeta italijansko-grški pakt in Jugoslovan-sko-grški bilateralni sporazum zadostno zagotovilo za varnost grških me! in zato balkanski pakt ni potreben. Sploh se opaža, da jadrajo Venizelos in njegovi pristaši popolnoma v italijanske vode ter izrabljajo svoje težnje tudi v notranji politiki proti sedanji vladi.
Starhemberg o avstrijskem fašizmu
RIM, 19. aprila. Knez Starhemberg, ki se že nekaj dni mudi tu, je dal listu, »Giornale d’Italia« izjavo, v kateri pravi, da je sedaj glavno delo v Avstriji nova ustava, katero bo večina gotovo z veseljem sprejela, ker je avstrijsko ljudstvo protidemokratsko, protiparlamen-tarno in protlmarkslstično. Nova ustava bo fašistično navdahnjena z načelom avtoritete in kolektivizma. Razlika med italijanskim in avstrijskim fašizmom je
le v tem, da avstrijski ni centralističen. Nemškega problema v Avstriji ni več. Avstrija je nemška po jeziku in kulturi, a dekla Berlina ne bo nikoli. Prijateljstvo z Italijo je glavni temelj in on je vedno deloval na zvezo Italije, Avstrije in Madžarske. Da je do tega prišlo, je v prvi vrsti zasluga hajmvera, ki te linije ni koli ne bo opustil. Hajmver bo sodeloval do skrajnosti z Dollfussom, ki misli moderno in je pravilno doumel idejo fa šizma.
MUŠANOV POJDE TUDI V RIM.
RIM, 19. aprila. Bolgarski ministrski predsednik in zunanji minister Mušanov, ki je odpotoval iz Londona v Pariz in od tam v Berlin, bo prispel v nedeljo tudi v Rim, kjer ga bo sprejel med drugimi šef vlade Mussolini.
TROCKI ODPOTOVAL V ŠPANIJO?
LONDON, 19. aprila. »Reuterjev dopisni urad« poroča, da je bivši sovjetski komisar Lev Trocki zapustil Francijo in odpotoval v Španijo.
HLADNI VAL PRIHAJA.
BERLIN, 19. aprila. Po poročilih iz Londona, so hladni valovi zraka z Atlantskega oceana preplavili že vso Anglijo. Hladneje postaja tudi že v Belgiji, Holandiji in Nemčiji.
Dnevne vesti
Dva katastrofalna požara rta Dravskem polfu
V Spodnjih Pleterjih je ogenj uničil vse imetje Milijonska	15 posestnikom, v Medvedcah pri Ptujski gori
škoda ! pa 5 posestnikom * Zgorelo je 50 glav Sivine in je bilo pri gašenju težko ranjenih 8 oseb
Zeleno Dravsko polje je bilo včeraj popoldne in preteklo noč pozorišče dveh katastrofalnih požarov, ki sta do tal uničila, kolikor je doslej znano, 20 domačij in spravila na beraško palico prav toliko posestnikov. Znano je Dravsko polje po številnih požarih in so nekatere vasi »konfumacirane«, ker so zavarovalnice sklenile, da ne bodo za določeno dobo let prevzele nobenih zavarovanj in jamstev. Požarne katastrofe, kakršna je zadela sinoči vas Spodnje Pleterje, pa ljudje že dolgo ne pomnijo.
Okrog 14. ure se je pričel valiti gost dim proti nebu v Medvedcah pri Ptujski gori. Kmalu nato se je posvetil plamen in vse okoliške vasi so bile alarmirane o po žarni nesreči. Goreti je začelo v gospodarskem poslopju posestnika Ivana Sagadina. Ker je bilo vetrovno, se je požar naglo širil in so bile v pol uri v ognju domačije posestnice Marije Medvedove, Hele Furmanove, Franca linuka in Fr. Marčiča. Ljudje so bili vsi zbegani in so nekateri rešili le golo življenje. Na pomoč so prihitele požarne brambe iz Cirkovc, Ptujske gore, Majšperga, Hajdine in Ptuja, ki pa so se morale omejiti samo na reševalna dela, ker je takoj zmanjkalo vode. Nikjer v bližini ni bilo mlake ali potoka, da bi bili gasilci lahko črpali vodo in tako. omejili požar, škoda znaša nad po! milijona dinarjev iti je lc deloma krita z zavarovalnino. Posestniku Sagadinu in še dvema drugima so zgoreli vsi objekti, tako, da so danes brez strehe in brez vseh sredstev navezani na pomoč in usmiljenje dobrih ljudi.
Kako je nastal ogenj v Medvedcah še ni točno dognano. Ljudje, ki so delali tam blizu na polju, pravijo, da ga je najbrže zanetila iskra iz lokomotive industrijske železnice Pragersko-Medvedce. Železniški nastavljenci pa to trditev zanikajo in pravijo, da je v Medvedcih že gorelo, ko ,ie pripeljal tovorni vlak. Z nadčloveškim naporom se je združenim gasilcem posrečilo požar omejiti. Dolgih 5 ur so bili neprestano v akciji in so se popolnoma izčrpani šele v mraku vrnili na svoje domove.
Še so tleli tramovi in še se je valil dim na pogorišču v Medvedcih, ko se je okrog
Nov sokolski grob. Ni se še posušila prst iti ni še ovenelo cvetje na grobu prerano umrlega Ivana Gerželja, že je prispela včeraj popoldne iz Črne žalostna vest. da je v tamkajšnji bolnišnici prenehalo biti zlato sokolsko srce prvega podnačelnika guštanjskega Sokola Adolfa Leskovška. Pred časom so ga pripeljali v bolnišnico, kjer je iskal zaman zdravniške pomoči. Njegova nepričakovana smrt je hudo potrla članstvo guštanjskega Sokola, njegove sorodnike ter znance in pri jatelje, ki so ga vsi zelo ljubili. Bil je pokojni Adolf vzor Sokola in je svoje življenje uravnal popolnoma po vzvišenih sokolskih načelih. Njegovo truplo bodo prepeljali v Maribor in ga pokopali jutri v petek ob pol 16. uri na mestnem pokopališču na Pobrežju. Uprava mariborske sokolske župe poziva vse bratske editrice v mestu in okolici, naj se udeleže njegovega pogreba v čim večjem številu. Zbirališče bo četrt ure pred pogrebom pred mestnim pokopališčem. Bodi dragemu Adolfu Leskovšku ohranjen med nami lep in trajen spomin!
Iz poštne službe. Vpokojena je poštna uradnica Slava Kelcova v Mariboru.
I/. šolske službe. Premeščena sta učiteljica Zora Čercecova iz Marenberga v Velike Lašče, in učiteljica Leopoldina Ravtair-IIercog iz Murske Sobote v Maribor.
Spomenik neznanemu junaku na Avali.
Na Avali bodo porušili stari grad in na tem mestu bo naš kralj dal ograditi monu mentalen spomenik neznanemu junaku. Načrte za spomenik je izdelal jugoslovanski umetnik Meštrovi4,
8. ure sinoči zažarelo nebo sredi Dravskega polja. Niso šc spravili gasilci svojega orodja in brizgaln, že so morali ponovno hiteti na pomoč v Spodnje Pleterje pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Ker tudi na večer ni ponehal veter, je bila vas namah v ognju. Divje so se sukali ognjeni zublji, ki so bili vidni na vsem Dravskem polju in so ognjeni žar opazovali celo Mariborčani. Kolikor smo mogli do zaključka lista doznati, je zgorelo v Spodnjih Pleterjih 15 posestnikom vse imetje in vsi objekti. Le nekaj stanovanjskih hiš, ki so bile krite z opeko je klju-hovalo ognju. Pri gašenju se je hudo ponesrečilo 8 oseb, ki so jih takoj pripeljali hudo opečene v ptujsko bolnišnico. So to posestnica Marija Napastova, posestnikova hčerka Terezija Klanjškova, posestnikov sin Anton Klanjšek, posestnica Ant. Beraničeva, posestnik Štefan Pernat in 31etna posestnikova hčerka Terezija Klanjškova. Nekaterim posestnikom je zgorela tudi vsa živina in je škoda precenjena po dosedanjih ugotovitvah nad 1 milijon dinarjev. Ogenj je izbruhnil v gospodarskem poslopju posestnika Franca Pleterška. Na pomoč so prihitele požarne brambe iz Sv. Lovrenca, iz Gornjih Pleterij, iz Cirkovc, Šikol, Hajdine. Ptuja, in Ptujske gore. Gasilci so imeli zelo težavno delo, ker so 'bili studenci že v pol ure vsi izčrpani in ni bilo dobiti vode nikjer.
Med vaščani je bila silna panika in so orožniki le z največjo težavo vzdrževali red. V veliki nevarnosti so bili tudi gasilci. ker je veter raznašal gorečo slamo s hiše na hišo, tako, da niso nikoli imeli zavarovanega hrbta. V veliki nevarnosti so bile sosedne vasi Gornje Pleterje in Župečja vas. V strahu pred požarom so tudi tam posestniki spravili iz hlevov vso živino. Kako je ogenj nastal, nc vejo. Značilno je. da je vas Pleterje toliko let kljubovala požarnim katastrofam. Dočim so vse sosedne vasi bile neprestano izpostavljene ognju, v Pleterjih že nad 50 let ni gorelo. Hiše in gospodarska poslopja so bila stara in v pretežni večini krita s slamo. Zato ni čuda. čc je pri prvem požaru zgorela skoraj vsa vas.
Poroke. V zadnjem času so se v mariborskih župnijskih cerkvah poročili: Mihael Repinc, čevljarski pomočnik in Fran Čiška Vogrinec, šivilja; Jernej Unuk, tovarniški delavec in Lucija Kidrič, posestniška hči; Avgust Male, ključavničar in Kristina Kurbus, prodajalka; Alfred Ozi-mič. pekarski pomočnik in Amalija Pel-ha:	Jožef Murgelj, kazniški paznik m
Jožefa Lipej, liči posestnika; Lenart Pirc, pekovski pomočnik in Magdalena HelhL kuharica; Janez Kovač, šofer in Amalija Kocjan. Bilo srečno!
Smetanova ulica zvezana s središčem mesta. Precej težkoč in neprilik je povzro čalo mestni občini mariborski vprašanje zveze Smetanove ulice s središčem mesta. Že pred leti, ko je bila Smetanova ulica urejena, so računali na zvezo z mestom preko Šmidererjeve parcele v !Strossmayerjovi ulici, kjer stoji stara stavba. Zemljišče in stavbo je kupila mestna občina, da bo na ta način mogla urediti zvezo. Že lani je bila na programu odstranitev te Šmidererjeve hiše, ki pa so jo pričeli šele letos podirati. V hiši je do zadnjega stanovalo 9 starih služkinj, ki so imele v njej kot v ustaitovi stanovanje do smrti. Onemogle dekle so dobiie novo streho v mestni hiralnici. Ta del. ki bo vezal mesto s Smetanovo ulico, bo mre jen in izročen javnemu prometu že v kratkem.
Rlziko dela. Delavec France Majcenovič je bil zaposlen pri neki mariborski stavbeni tvrdki. Pomagal je pri podiranju hiše in mu je pri tem padla na glavo deska ter ga tako hudo poškodovala, da je moral iskati zdravniške pomoči v bolnišnici.
Vozne olajšave. Jadranska obala, zdravilna kopališča, objezerska mesta in višinska letovišča; Po 10-dnevnem bivanju četrtinska vožnja pri vrnitvi. Zagreb; Sejem 28. aprila do 7. maja. Polovična vožnja v času od 26. aprila do 7. maja. Legitimacija 30 Din. Prilep: 25-letnica Sokolskega društva 27.—29. maja. Polovična vožnja od 24. maja do 2. junija. Dunaj: Mednarodni esperantski kongres. 19. do 24. maja. Za 25% znižana vožnja. Gorica: Obisk bojišč iz svetovne vojne. Od 1. maja do 30. junija. Za 70% znižana vožnja na italijanskih železnicah. Benetke: Mednarodna umetniška razstava 1. do 20. maja. 70% popust na italijanskih železnicah. Rim: Zgodovinska razstava s 70 %-nim popustom, podaljšana do ?S. oktobra. Češkoslovaška: Po 10-dnevnem bivanju 50% popusta pri vrnitvi iz letovišč. Oberammergau:	Pasijonske	igre
21.—23. septembra. 33.3% popusta na nemških železnicah. Budimpešta:	Med-
narodni sejem. 4.—14. maja. Polovična vožnja na madžarskih železnicah. Pri nas 50% popusta samo pri vrnitvi. V času od 27. aprila do 22. maja. Legitimacija 50.— Din. Znižan vizum pgo 2.50. ki se lahko preskrbi v Budimpešti. Poznanj: Mednarodni sejem ~9. aprila do 6. maja. 25% znižana vožnja. Vse tiadalnie informacije, nabava vozovnic, valut in viz pri »Put-niku«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, Tel. int. 21-22.
Vsak Mariborčan naj kliče telef. 29-71) in se prepriča, če je njegov naslov v »Velikem adresarju za mesto Maribor in širšo okolico«, ki izide tekom leta 1934. pri Tiskovni založbi v Mariboru, Gregorčičeva ul. 26.
Prejeli smo poročilo, da pride letošnje novo pivo Bok pivovarne Union, ki jc izdelano iz pristnega bavarskega slada, v soboto, dne 21. aprila v promet. Letošnje novo pivo Bok je zopet zelo okusno, prijetno in blago v okusa in bo gotovo zadovoljilo najbolj razvajeni okus.
II. akademija dijakov trgovske akademije. Dijaki državne trgovske akademije v Mariboru prirede pod pokroviteljstvom veleindustrijca g. I. Hutterja v soboto, dne 21. t. 111. ob 20. uri v veliki dvorani Narodnega doma 11. akademijo v proslavo junakov Krsta Frankopana in Petra Zrinjskega. Otvoril io bo pozdravni nagovor, sledili pa bodo igra »Svatba Kre-činskega« v Fuirijanovi režiji, narodne pesmi, koncertni valček Dobro jutro« itd. Po akademiji zabava.
Zveza kulturnih društev opozarja svoje članstvo na prireditev Mariborskega akademskega sabl.iaškega kluba v četrtek
19.	tiri. ob 20. uri v restavraciji pri Orlu«, in toplo priporočamo mnogoštevilno udeležbo. Mize naj se naroče pri vratarju.— Predsedstvo. ‘
Knez Pavle predsednik Rdečega križa. Za predsednika Rdečega križa Jugoslavije ie kralj imenoval kneza Pavla.
Pobiranje gledališkega davka. Določbe čl. 26. finančnega zakona za leto 1934-35 uvajajo v korist državnih narodnih gledališč posebno takso na kinematografske prireditve v krajih, kjer so gledališča, in sicer na vstopnice do 6 Din 0.50 Din, na vstopnice preko 6 Din pa 1 Din. Ker se je pojavilo vprašanje, ali se bo ta prispevek pobiral tudi tam, kjer gledališča gostujejo, je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal pojasnilo, da se ta prispevek pobira samo v krajih, kjer so stalna državna gledališča, in sicer v Beogradu. Zagrebu in Ljubljani, ne pa tam. kjer gostujejo. V Mariboru se torej po tej uredbi ne bo pobiral gledališki davek.
Radio Ljubljana. Spored za petek 20. aprila. Ob 11: šolska ura: vKadar zemlja bobni«; 12.15: plošče; 12.45: poročila; 13: čas, plošče: IS: plošče; 1S.30; izle.ti za nedeljo; 19: francoščina; 19.30; predavanje Narodne obrane; 20: prenos iz Za-groba: 22: čas, poročila, lahka glasba.
Grajski kino predvaja velefilm iz življenja največjega ljubavnega pustolovca »Manulescu«. Svetislav Petrovič, Cllen Richter, Hildebrand, Falkcnstein, Kampe rs in drugi.
Kino Union. Od danes dalje čarobna Lebarjeva opereta »Carjevič« z Marto Fggertovo in opernim pevcem 11. Schon-kerjem.	__________________
Ko se začno žile poapnievatl deluje u-i poraba naravne »franc Joželove grenčice
j na redno izpraziienje črevesja in zmanjša naval krvi.
Narodno gledaiijfe
REPERTOAR.
Četrtek, 19. aprila ob 20. uri: »Gorenjski slavček«. Zadnjič. Red B.
Petek, 20. aprila: Zaprto.
Sobota, 21. aprila ob 20. uri: »Hokuspokus«. Znižane cene.
Nedelja, 22. aprila ob 15 uri: »Jurček«. Globoko znižane cene od Din 15.— navzdol. Ob 20. uri: »X. Y. Z.«. Uprizoritev »Dramskega studia Zveze kulturnih društev«.
»Hokuspokus« v treh dejanjih s predigro uprizore v soboto, 21. tm. prvič po znižanih cenah, To izredno zanimivo delo splošno ugaja ter mu sledi občinstvo pri vsaki uprizoritvi z največjo napetostjo.
»Jurčka«, zabavno pravljično igro najboljšega slovenskega mladinskega dramatika Pavla Golie, ponove v nedeljo, 22. tm. ob 15. uri po globoko znižanih cenah od Din 15— navzdol.
Premiera Ibsenove učinkovite drame »Nora« bo prve dni maja. V glavnih dogah nastopita stara mariborska znanca, prvaka zagrebške drame, Hinko Nučič in Vika Podgorska.
Opozarjamo na poslednjo uprizoritev Forsterjeve uspele opere »Gorenjski slav ček«, ki .ie drevi, 19. tm. v gledališču.
Ko se začno krvne cevi poapnjevati,
deluje uporaba naravne »Franc .Tosefo-ve« grenčice na redno izpraznjenje črevesa in zmanjša visok naval krvi. Mojstri zdravniške vede priporočajo pri starostnih pojavih različne vrste »Franz Jo-seiovo« grenčico, ker odpravi zastajanje v želodčnem črevesnem kanalu in leno prebavljanje ter omili dražljivost živcev. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Vasja Pirc v Budimpešti. Naš šahovski mojster Vasja Pirc je prejel častno povabilo na mednarodni šahovski turnir, ki bo od 1. do 20. maja v Budimpešti. Na tem turnirju bo sodelovalo poleg madžarskih mojstrov še 16 tujcev, med njimi svetovno znani šahisti Flohr, dr. Trey-bal, Spielman. dr. Tartakovver, uriimeu, Čanal in jugoslovanski velemojster doktor Vidmar iz Ljubljane.
Fantje med seboj. V Strojni pri Prevaljah so se predsinočnim stepli fantje. Popivali so najprej v neki gostilni, domov grede pa so si skočili v lase. Neki delavec je imel že deli časa piko ■ na 23-letnega Edija Smrečnika. Kritičnega večera pa je z njim krvavo obračunal. Potegnil jc nož in razrezal Smrečniku gia-vo. Hudo mu je poškodoval desno oko in so nevarno ranjenega prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Alarm. Ob petih zjutraj besno rohnenm električnega stanovanjskega zvonca. Vsa okna se odpirajo, vse preplašeno vprašuje, kaj je Spodaj pa okrog velike hise, colo zelo velike hiše mimo koraka vojak, pritiska celo šapo na pet. šest. deset električnih gumbov ob vratih ter prijazno vprašuje, ali tu satnuje »jedan oficir«. Človek bi pričakoval, da bo gospod, ki se da na ta originalni način buditi, ubogemu dečku če že nc svojega cenjenega imena, vsaj številko in nadstropje svojega bivališča zaupal.
Aretiran potepuh. Neki Jože T. se je več let klatil po Mariboru in okolici ter sc preživljal na nepošten način. Letošnjo zimo je bil soudeležen pri raznih vlomih v mestu iti okolici, na vesti pa ima tudi neštete tatvine in druga nečedna dejanja. Jože je prebrisan človek in se jc znal spretno'izmikati očesu postave. Ko so 11111 postala tla v Mariboru prevroča, se je preselil najprej v Celje, nato pa v Ljubljano. Tam ie poskušal nadaljevati svoje življenje. Imel pa je smolo in jc bil aretiran. V spremstvu varnostnega organa jc moral romati v Maribor, kjer ga b^do sodili zaradi zločinov, ki jih je tu izvršil.
Vremensko poročilo mariborske mete1 orološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 13.3 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 11.5 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 16.S stopinjah 737.8, reduciran na ničlo pa 735.8; relativna vlaga 70; vreme je tiho in jasno; vremenska napoved pravi, da bo vedno bolj hladno in da bodo ponekod nevihte.
Nacionalni Maribor in obmefno ozemlje
Apel vsem posameznikom In vsem našim slovenskim mariborskim društvom
Mariborski »v e č e r n 1 k« Jufra
. ZSj 1saa*a3s vmanrzaar-vw3w?wwmi
Letošnja zadnja polovica zime je bila bolj podobna pomladi, pomlad se je pa spremenila v poletje. Vse . je prehitelo druga leta vsaj za en mesec, če ne za več. Naenkrat smo se znašli sredi toplih in celo vročih solnčnih dni v zeleni • in cvetoči naravi. Napočil je čas, ko človek tako rad pohiti ven iz dolgočasnih mestnih zidov, ven v naravo, v naše podeželje, na poljane, v.gozdove, s sadnim drevjem obdane vasi, pa gori na naše lepe vrhove. Izleti so koristni duši in telesu, ker nas razvedre in prerode. Toda mi v obmejnem Mariboru imamo tudi še druge dolžnosti, ki se dajo tako prijetno združiti z zabavnim. Kliče nas naše obmejno podeželje na levem bregu Drave, v Slovenskih goricah, na Kobanskem in tudi tam dalje v Prekmurju.
Vsi ti prelepi naši kraji so bili še pred Petnajstimi, šestnajstimi leti obsojeni na nacionalno smrt. Nemškutarska pesem sc je širila vedno bolj in bolj med slovenskim obmejnim ljudstvom, v Prekmurju ga je pa zajemalo madžaronstvo. Konec svetovne vojne je sicer zaustavil nadaljnje širjenje, toda popolnega ozdravljenja še ni ustvaril. To pride lahko šele posto-Mnia. polagoma in z liašo pomočjo. Čim-več bo te naše pomoči, temprej bo ostankov nemčurskega in madžaronskega zastrupljena konec! Priznati moramo, storili smo že veliko, manj mi v Mariboru, ki nas je veliko, kakor oni na deželi, ki jih je malo. 1 u mislimo na našo nacionalno podeželsko inteligenco, zlasti na naše učiteljstvo. Marsikdo v mestu niti pojma nima, kako se ti naši redkoštevilni podeželski nacionalni delavci potijo in trudijo in ne žrtvujejo za nacionalno delo samo prostega časa, duhovnih in telesnih moči, temveč tudi svoj skromni denar. Kdor pa pozna to silno požrtvovalnost, se ji mora pokloniti in prevzame ga občutek sramu ob zavesti: mi nismo storili niti desetine, kfir so oni!
Koliko nacionalnih, prosvetnih, gospodarskih in drugih društev je nastalo v teh Petnajstih letih oo trgih in vaseh našega obmejnega ozemlja! Koliko je bilo organiziranih raznih prireditev: telovadnih nastopov, iger. pevskih nastopov, nacionalnih zabav, tečajev, predavanj itd! In koliko smo pri tem sodelovali mi, slovenski nacionalni Mariborčani? Čc hočemo biti odkriti, priznajmo brez olepšave: malo, zelo malo. Večinoma se niti toliko nismo potrudili, da bi obiskali prireditve, ki so jih organizirali naši pridni pode-
želski obmejni nacionalni delavci. Hudo je osamljenemu meščanu, ko pride po naključju na kako podeželsko prireditev, pa vidi, da je sam, da iz Maribora ni nikogar.
Kako vzpodbujevaino bi uplivalo na nase obmejno ljudstvo, čc bi videlo, da se tildi mariborska slovenska »gospoda« za* nima za njegovo delo in zanj. Kako hvaležno bi bilo za to zanimanje, saj tako rado sprejme vsako dobro in iskreno besedo. zlasti v sedanjih težkih gospodarskih stiskali. Kdor to spozna, uvidi tudi. da je naše obmejno podeželsko ljudstvo v svojem bistvu zelo dobro in hvaležno kakor otrok. Da vztraja v najtežjih gospodarskih razmerah in je kljub vsemu trpi je nju še vedno pripravljeno pomagati p;i nacionalnem, prosvetnem in drugem delu, je najlepše spričevalo zanj. Zato zasluži naše spoštovanje in veliko veliko več zanimanja, kakor mu ga posvečamo mi leni in ozlovoljeni meščani.
Namesto pomladi sto dobili že v aprilu poletje, ki nas kliče ven. Pohitimo iz mesta vselej, kadar utegnemo, pot pa naj nas vodi v prvi vrsti v naše obmejno o-zenilje, v naše prelepe kobariške in slo-venskogoriške vasi! Ne obiskujmo samo velikih prireditev, h katerim nas žene velika, večtedenska propaganda, zanimajmo se tudi -za manjše in obiščimo jih iz lastnega nagiba! V Mariboru imamo na
stotine najrazličnejših društev; če bi vsako priredilo vsako leto vsaj po en izlet v naše obmejne kraje, bi bili dobro obiskani vsako nedeljo in vsak praznik od rane pomladi do pozne jeseni in naše obmejno slovensko ljudstvo bi vedelo, da je z mestnim ena sama enota, ena narodna družina. Predsedniki in drugi odborniki teh društev, zganite se! Izdelajte programe! S tem ne boste koristili samo svojini članom, marveč tudi obmejni nacionalni stvari.
Samo kdor je že kdaj obiskal naše obmejno ozemlje, ve, kako je lepo in mikavno. Naši kobanski vrhovi z gostimi gozdovi, strmimi travniki in pašniki, malimi njivami, prijaznimi cerkvami in kmečkimi domovi ter prelepimi razglednimi točkami so vendar tako lahko pristopni, bodisi iz Maribora ali pa s postaj naših železnic. Potem Slovenske gorice med Dravo in Muro. Lepe ceste vabijo pešce, kolesarje, motocikliste in avtomobiliste. na razpolago so pa tudi udobni avtobusi naših prog. Kdor pa utegne, naj gre še dalje, obišče naj naše Prekmurje. Koliko jih ie med nami v mestu, ki ga poznamo. Zdi se nam. da je tam nekje silno daleč za griči in doli in da je naša — Sibirija. V resnici nam je pa tako blizu in ie najlepša pokrajina. Njegove skorai nepregledne ravnine s travniki, pašniki, gaji in njivami, potem prekmurske gorice, podobne tako zelo našim med Dravo in Muro, dalic ob meji gozdovi in sredi vsega tega mesteca, trgi, prijazne vasi. To ni Sibirija. Tudi Prekmurje je naše, potrebno še bolj zanimanja in ljubezni ko vse drugo. Bodi zato letošnje poletje vse posvečeno našemu obmejnemu ozemlju!
zor v pisarni gledališkega ravnatelja, izbiranje nove igre, so nastopili gledališki ravnatelj g. Pavle Kovič, igralec g. Gorinšek, dramaturg g. H a r a s t o-vič, blagajničarka ga. S a v i n o v a, kritik g. M e d v e n in pravni svetovalec g. R a s b e r g e r. Vsi več ali manj posrečeno. Sodnika Gandrupa je izoblikoval g. VI. Skrbinšek zelo prepričevalno in dosledno. Tudi njegov prijatelj Litjd-boe je bil v kreaciji g. G r o m a ves odličen. Blesteč uspeh je zopet dosege! g. Jože Kovič z odvetnikom van Houie-nona. dočim je upodobil državnega pravd pika lepo karakterizirano g. Furijam. G. N a k rst je kot Peer Bille znova potrdil upravičenost sodbe, da je jned mladimi zelo talentiran igralec. Visoko linijo je dosegla zopet gdč. Kraljeva kot Agda Kjerulfova. Splošno dobra je bila tudi sobarica gdč. Starčeva. Sluga John. sodni sluga hi stražnik so bili gg. Crnobori, Blaž in Turk.	-r.
Hokuspokus
v treh dejanjih s predigro
Curt Goetz je napisal zanimivo komedijo, ki je vsaj deloma tudi originalna, obenem pa nekaj več kakor gola potegavščina, saj je v njej marsikaj, kar zveni kot satira in odkriva jedro trpke resnice, skrite pod komiko in humorjem. Vsebina je proces gospe Agde Kjerulfo-ve, obdolžene umora svojega moža, slikarja Kjerulfa ali cirkuškega artista Peera Billea. In potem se mučijo trije znameniti pravniki: predsednik sodnega dvo ra Severin Gandrup, ki naj jo sodi, državni pravdnik \Vulkens, ki naj jo toži ter odvetnik van Houten, ki naj jo brani — a se vsi vanjo zaljubijo. V drugem dejanju se odigra pred nami. glavna razprava v porotni dvorani. Gospa Kjerulfova >3 bila skoro obsojena, a pojavi se nenadoma skrivnostni Peer Bille in izjavi, da je — on morilec. Kjerulfova je oproščena, Billi roma v zapor, a pobegne I
in pride k oproščenki prav v trenutku, ko so se odzvali njeninemu \abilu sodnik, tožnik in branilec. Takrat šele izvemo, da Kjerulf sploh ni bil umorjen, da je bil umor le fingiran, kajti spremenil se je v resnici le v Peera Billea, moža brez brade. In zaradi tega je bil potreben ves veliki proces. Ost satire je tu!
Komedijo je prevedel, insceniral in zre žiral g. Jože K o v i č. Prevod ima nekaj peg: ne pomaga nič, treba je povedati: v slovenskem gledališču v Mariboru ni nikogar, ki bi pisal čisto slovenščino! To ni najhujše, pač pa to, da prevajajo sami in se jim ne zdi potrebno pokazati prevoda komu, ki bi napake popravil. Pika! Inscenacija pa je bila prav lepa in prikladna, celo okusna. Za njo ni zaostajala režija: to je torišče Kovičeve režiserske umetnosti!
Igra je bila uskladena in vsi liki so bili več ali manj prav dobro zasnovani ter izoblikovani. V celoti dobra predstava, ena boljših. V predigri, ki predstavlja pri-
Soiiotst: 'O
Križevci pri Ljutomeru. Dramski odsek Sokolskega društva nam je 15. aprila ob 6..uri zvečer vprizoril v prostorih br. Kosija »Charlejevo teto«, burko v treh dejanjih. S to igro nam je prikazal slike iz veselega študentovskega življenja, ki ga naše ljudstvo na deželi ne pozna. Pri tej burki se je občinstvo res neprisiljeno zabavalo, kar ie izrazilo z mogočnim smehom, ki je prekinjal delo igralcev na odru. Vloge te burke so bile dobro razdeljene in tudi odlično izpeljane, Mnogo pa je pripomogla k tako sijajnemu uspehu krasna scena ter zunanjost igralcev. Igro je obiskal tudi pesnik in pisatelj mnogih iger g. Cvetko Golar iz Ljutomera, ki je k tako odlično u-speli predstavi čestital igralcem, da so pokazali tako živahnost na zelo nepraktičnem majhnem odru. Obisk je bil zelo lep, kar je znak, da si is društvo že s prvo igro pridobilo gledalce, ki si jih .ie sedaj še boli pritegnilo. Po igri se je razvila prijetna zabava. Prosvetar.
Dramski odsek Sokola r. Člani dramskega odseka imajo v petek 20. t. m. ob
20.	uri na društvenem odru v bivši kadetnici važen sestanek. Udeležba strogo obvezna. Zdravo!
Sv. Anton v Slov. goricah. V nedeljo, dne 22. aprila 1934. priredimo veseloigro »Poslednji mož«! Vsa sosedna društva so tem potom najiskrenejc vabljena! Na svidenje!
Nov uradni telefonski imenik. Dravska direkcija pošte in brzojava razglaša, da je izšel novi uradni telefonski imenik drav ske banovine za leto 1934. Dobi se na vseh večjih poštah.
L. Prospignon:
Kratek zakon
Moj prvi zakon je trajal le nekaj hipov iti kljub teinu ni prekinil zaroke z ki je pozneje postala moja žena. endar pa je bil to pravi zakon in ne-v°nino najboljše delo v mojem življe-Jaz sem sam sebi oprostil mnogo orehov zaradi sreče, ki sem jo napravil ■svoji začasni ženski.
listi čas sem diktiral svoje razprave nekemu staremu prepisovalcu. Bil je to najpoštenejši človek na svetu, ki so ga Pa razne nesreče v življenju privedle v kedo. Bil je zgovoren in zanimiv človek, in dočim je pripovedoval, je njegova hči, bojazljiva, vitka blondinka, prepisovala trgovska	pisma	in	račune. Dvakrat, trikrat sem	jo	zalotil	samo in opazil, da jo
moja navzočnost razburja. Ker je bila 'epa' seni občutil do nje neko na-ker hun’	jo	pa	hitro odgnal,
bica Vemi stra§no> da h' mi postala lju-
i često ok T", govoril ž než"° in i-i nežnost	1111 ni neP>'ijetna. Mo-
Snbokn	h	I	V Kl0b0k0 tluš°. ‘»ko
to kedai opaž«? PreS*ra5"- & M "»«=' V tem času sem odpotoval, zaljubil sem se, zaročil sem se m se vrnil zopet v Pariz, da dokončam započeto delo Prvo jutro po moji vrnitvi v Pariz je nek-* do potrkal na moja vrata In zagledal sem svojega starega prepisovalca. Bil je ves suh in prepaden.,in oči je imel otečene od joka.
»Gospod,« me je nagovoril, »oprosti-
te mi, da prihajam k vam v tem času ... Moja hči je na smrtni postelji...«
»Res!« sem odgovoril bolj vljudno kot razburjeno.
»V bolnišnici je, gospod... pa sem prišel, da vas naprosim... da vam povem ...« Prestal je in v zadregi pričel jecljati. Njegove oči so bile polne bolne prošnjo in takrat je dejal: Moja hči vas ljubi!«... Pred njeno skorajšnjo smrtjo sem si mislil, da morem...« Ne davši mi časa, da sc umirim, jc pričel praviti nenavadno dolgo in ganljivo ljubezensko pravljico, tako, da so sc naposled tudi meni osolzile oči. Ali jo hočete videti? Kako srečna bi bila! Samo nekaj dni ji je še dano živeti!«
Cez pol ure sem bil poleg uboge deklice. Kako divna je bila! Njene bolne oči so zažarele, ko so me zagledale, in vsa jc zatrepetala od radosti. Vedela je, da mi je njen oče pripovedoval o njeni ljubezni, pa je začela tudi sama govoriti o njej — povedala mi je svoj žalostni in nežni roman, rekla mi je, kako me je vzljubila, kako se je bala, da jc jaz ne bi hotel ljubiti in kako si je želela umreti. Njena svetlolasa glava, naslonjena na be-
lo	vzglavje, njene divne oči in majhna usta so me tako razburile, da sem občutil silno bolečino v srcu. Naposled me je vprašala z drhtečim glasom: »A vi?... ste li kdaj... kdaj?...«
Kaj sem ji mogel reči? Kaj sem mogel storiti? Da jo ubijem z resnico ali pa jo potolažim z lažjo? Sočutje mi je pokazalo pot: »Je-li resnica?«
»Res je.« Videl sem veselje, kakor ga nisem še nikdar poprej v življenju. In y
tem trenutku se je pojavila v mojem srcu brezmejna dobrota, ki vodi mistike v smrt.
Ne vem, kaj se je zgodilo, da je prihodnje dni pričela sumiti. Dejala mi je »Ali me ljubiš toliko, da me boš poročil?«
Prisegel sem ji. Blaženo se je smehljala in molila k Bogu. Nekega dne je bila tako mil . jaz pa tako razburjen, da sem si v resnici zaželel, da jo osrečim. To me ni dosti veljalo, ker je nesrečnica mogla živeti le še nekaj dni. »Najino zaroko hočem objaviti,« s«m ji dejal.
Njeno veselje je bilo strašno. Obraz ji je zagorel v čarobnem sijaju, in dočim me je pritiskala na svoja uvela prsa, se smeli Ijala in jokala, govoreč mi o svoji ljubezni, sem občutil, da sem napravil vsaj ene mu človeškemu bitju veselje, ki je enako veselju celega srečnega življenja. Svoji zaročenki nisem ničesar javil, ker sem bil prepričan, da mi bo »pozneje« to že oprostila. Zaroka je bila objavljena in pričel sem pripravljati vse potrebno za poroko. Nekaj dni je živela popolnoma blaženo. Njena ljubezen se je zategnila in zavlekla. Neka čarobna lepota ji js ozarjala obraz kot aureola. Cisto očarala me je, vzbudila v meni nežnost, kakršno občutijo matere napram svoji deci, ki je obsojena na prezgodnjo smrt. Dal sem jo prenesti v zasebno sobo, kjer so jo zdravili najboljši zdravniki in bolničarka je morala biti poleg nje noč in dan. Večji del svojega prostega časa sem prebil poleg nje. Nisem se mogel nasititi njenega divnega pogleda in uživanja, ki ga
je izzivala v njej vsaka moja kretnja, vsaka beseda.
Tako je potekal čas. Naposled je napočil dan poroke. Po civilni poroki so napravili oltar v bolnišnični sobi. Oblek-
li	so jo v belo poročno obleko. Žarela je od sreče kot majski dan. Živela je dvajset let in eno uro. Kadarkoli zaprem oči, jo vidim. Vsa se je pretvorila v oči, ki so bile tako lepo, da se zaradi njih njeno bledo, upadlo lice niti opazilo ni. Blag nasmešek je lebdel na njenih ustnicah. Sklenivši svoje male roke je posluša ia duhovnikove besede. Ko je pa položil najini roki drugo v drugo, je zadrhtela po vsem telesu in pobožno, svečano jc rekla: »Hočem!« Nato se je zgrudila. Vse njene moči so bile izčrpane. Nežno je šepetala, sanjala je, privlačevala me je s svojimi ustnami. Senca smrti se je hitro spuščala, toda ona je ni čutila.
Na večerje zašepetala: »Me li ljubiš Jaques... Čutim, da zdaj več ne morem umreti...« Njen glas je prihajal kot iz daljave, kot zvon preko morja, kot šumenje daljnega gozda. Njena glava je ležala nepremično, nobenih bolečin ni občutila, samo neprestano je ponavljala: »Jaz ne moreni umreti!« Smrt je bila tu. Zašepetala je: »Ljubim te... živela bova tam ... v polju ... kjer so cvetice...« In izdihnila je v veselju.
Večer se je spustil na zemljo. Mrak. Motril sem svojo ubogo mladenko v njeni poročni obleki. Objela me je silna žalost in občutil sem, da mi bo mnogo 6d-puščeno, ker sem osrečil ubogo deklico, ker sem združil srečo s smrtjo.
MARIJ SKALAN:
39
Roman iz prazgodovine človeštva.
Iz teh mračnih misli ga je predramil šele glas gonga. Ozrl se je proti vhodu ter opazil poveljnika Amarazisa in njegove vojščake, ki so prignali pred najvišje sodnike skrušena azteška častnika. Planil je kvišku in skočil k njima.
»Milost, princ princev!« sta vzkliknila Savadagak in Buramak v azteščini, padla pred Aftagada na kolena in udarila s čelom ob tlak.
»Kaj sta storila?« je zagrmel princ, toda prekinil ga je še tisti hip ostri glas vrhovnega sodnika Libisa, ki je dejal:
»V imenu faraona faraonov, velikega Semiša Ofirisa, prepovedujem pogovor v nam nerazumljivem jeziku ljudstva dežele večera! Dovolili smo ti, princ princev, prisostvovanje samo kot poslušalcu, ne kot izpraševalcu in sodniku. Tvoja častnika sta umorila dva naša častnika
v	našem mestu, zato pripada samo nam pravica sodbe.«
Aftagad je požrl jezo in se vrnil na
svoj prostor. Savadagak in Buramak sta ostala na tleh.
»Častnika kralja kraljev, Savadagak in Buramak,« je pričel Libis, »obtožena sta uboja častnikov faraona faraonov Nairi-sa in Adnirarisa, kaj lahko navedeta v svojo obrambo?«
»Milost, gospod!« sta vzkliknila hkra-tu Savadagak in Buramak.
»Govorita vsak zase,« je dejal Libis.
»Najprej govori ti, pribočnik Savadagak! Zakaj si to storil?«
»Milost gospod!« je vzkliknil Savadagak in dvignil glavo. »Branil sem samo svojo čast in življenje.«
»Torej priznavaš, da si s svojim pribočnikom Buramakom ubil častnika Nai-risa in Adnirarisa?«
»Priznavam, gospod.«
»Kako je bilo? Kaj sta ti storila?«
»Zasledovala sta dve aztežki deklici, Isto in Upo, hčerki zlatarja Ulamaka. Zmerjala sta mene in tovariša mojega z divjaki in bakrenopoltimi opicami, na
padla sta naju in hotela zaklati. Branila sva se, in ker sva bila spretnejša, sva zmagala midva.«
»Zakaj sta potem zbežala m se skrila? Zakaj nista prišla takoj na dvor in sama povedala, kaj sta storila?«
»Bil je praznik svetega Ibisa, ptice kr-
vi	in zaljubljene mesečine, in sva bila izbrana.«
»Kdo vaju je izbral?«
»Hčerki zlatarja Ulamaka.«
»In ti, tekač Buramak, kaj praviš ti?«
»Ponavljam to, kar je dejal moj tovariš. Bilo je natanko tako.«
»Si vedel, da je prepovedano upirati se častniku faraona faraonov, velikega Semiša Ofirisa?«
»Ne.«
»Si vedel, da je prepovedano oskruniti z atlantsko krvjo praznik svetega Ibi-
sa?«
»Ne.«
»Si vedel, da zapade smrti, kdor pre lije kri na dan ptice ljubezni?«
»Ne.«
»Princ princev,« se je obrnil Libis k Aftagadu, »kakšne so vaše postave v deželi večera? Ne prepovedujejo ubijati Atlante? Ne prepovedujejo skrunjenja
praznika svetega Ibisa? Ne kaznujejo z darovanjem na žrtveniku svetega Apisa zločincev, ki se pregreše?«
»Postave v deželi mojega očeta, kralja kraljev, prepovedujejo moriti samo iz sovraštva in koristoljubja. Kdor se samo brani, ni zločinec, tudi čc umori. Nasprot no, vsak vojščak kralja kraljev je dolžan kaznovati tistega, ki ga razžali. Praz nik ptice krvi ni izjema, ker se pri nas ne slavi tako veličastno kakor v Semisiri-su.«
»V Semisirisu veljajo postave Atlar.-tov.«
»Moja častnika jih nista poznala. Če se ne bi bila branila, bi bila sedaj mrtva in pred sodniki velikega bi stala vaša častnika Nairis in Adniraris. To bi bila edina razlika. Zato zahtevam, da se izročita meni, da ju sam kaznujem!«
»Naša postava tega ne dovoljuje, princ princev. Pisar Azuris, preberi postavo!«
Azuris je poiskal papirus, ga razvil ;n zbiral hieroglife v besede:
»Vsak zločin, izvršen na ozemlju ljudstva faraona faraonov, se kaznuje po postavah Atlantov in sodbo izrekajo atlantski sodniki v imenu Najvišjega in faraon? faraonov.«
(Se bo nadaljevalo.)
Soort
Tekma v smuku s Triglava 29. aprila 1934
JZSŠ razpisuje za 29. aprila tekmo v smuku za prvenstvo zveze. Proga teče izpod vrha Rži naravnost proti apnenci v Krmi (ne pod Rjavino), od tam na lovsko kočo in preko Medvednice na Vrtačo, kjer je cilj. Višinska razlika je okoli 1000 m. Start bo v nedeljo 29. t. m. zjutraj; čas določi vodstvo na kraju.'Prijava je dovoljena le članom verificiranim pri zvezi, ako se prijavijo na zvezinih tekmovalnih prijavnicah preko svojega kluba. Zaključek prijav bo dne 26. t. m. ob 17. uri. Žrebanje isti dan v damski sobi kavarne »Emone« v Ljubljani. Prijave je nasloviti na JZSS v Ljubljani. Naknadno prijavljanje in tekmovanje izven konkurence ni dovoljeno. Prenos prtljage uredi vsak tekmovalec sam ali pa njegov klub. Vsak tekmuje na lastno odgovornost. Klubi so dolžni prijaviti samo dobro trenirane tekmovalce, ker je proga težka. Zmagovalec in drugo in tretje plasirani prejmejo priznalnice, zmagovalcu pa se prizna naslov zvezinega prvaka v smuku za leto 1934. Tekma je v priredbi JZSS skupno s Smučarskim klu bom Dovje-Mojstrana. Za vodstvo tekme je določen dr. Zdenko Švigelj. Objava rezultatov in razdelitev priznalnic bo v nedeljo ob 16. v hotelu »Triglav«. V primeru skrajno neugodnega vremena se bo tekma odpovedala.
ISSK Maribor:Čakovečki SK. V nedeljo 22. t. m. gostuje v Mariboru enajsterica Cakovečkega SK ter bo odigrala proti ISSK Mariboru prvenstveno tekmo. Tekma bo na igrišču I86K Maribora v Ljudskem vrtu in se bo pričela ob 16.30.
Jugoslavija :Romunija. Za mednarodno nogometno tekmo Jugoslavija .'Romunija, ki bo 29. t. m. v Bukarešti, je JNtS postavil naslednjo reprezentanco: Glaser, Lukič, Beloševič, Arsenijevič, Gajer, Leh-ner, Glišovič. Vujadinovič, Marjanovič, Kragič in Kokotič. Tekmo bo sodil belgiji ski sodnik Langenus.
ZNS, poverjeništvo Maribor, službeno. Drevi ob 19.30 zelo važen sestanek vseh sodnikov na vrtu restavracije »Union«.
SSK Maraton opozarja vse klube in tekmovalce, da se prične nedeljski lahkoatletski miting točno ob 9. na Livadi. Prireditev je mišljena kot odhodnica atletoma Flku in Germovšku, ki odhajata k vo-jakom*
Ptuj
Petdesetletnica
Posojilnice v Ptuju
V nedeljo 15. t. m. je slavila ptujska »Posojilnica« petdesetletnico svojega pio donosnega obstoja. Pred pol stoletjem je v teh krajih našega kmeta, zlasti vino-gradnika, tlačila nič manjša stiska kakor danes. Cene za njegove pridelke sp bile
zdrknile nenavadno nizko, to pa, kar je kupoval, je moral plačati drago. Zaradi tega je padal v vedno večje dolgove. Posojila je mogel dobivati le od oderuhov, ki so ga izmozgavali do skrajnosti. V tem najnevarnejšem času se je našlo nekaj pravih rodoljubov, ki so spoznavši nevarnost, ki preti našemu kmetu, sklenili ustanoviti denarni zavod, ki bi našemu kmetu dajal dolgoročno in na nizke obresti posojila in mu tako omogočil prestati najhujšo dobo. Ti možje so bili dr. Jakob Ploj, dr. Alojz Gregorič, prof. Jožef Zilek, župnik Božidar Raič iz Sv. Barbare in odvetniški kor.cipijent dr. Franc Jurtela.
Tako je nastala »Posojilnica«. Spomladi 1884 je začela delovati. V tem letu je štela 360 članov, leta 1894. pa že 4024: danes jih šteje 14.875. Tako je takrat pred petdesetimi leti »Posojilnica« uspeš no pomagala obvarovati našega kmeta pred propadom: pa tudi ves čas pozneje je bila tista opora, na katero se je naš km*3t vedno lahko zanesel, da mu pomaga z nasvetom in cenenim kreditom. Kolikega pomena je bilo to tudi v narodnem oziru, ni težko uganiti. Ze leta 1884. je izplačala »Posojilnica« okrog lOO.OOf) kron posojil, do leta 1900 pa že okrog 6 milijonov kron. Od leta 1900 do 1. 1921 pa je izplačala okrog 22 milijonov kron; od leta 1922 do 1933 pa 34,608.445 Din. Njen vpliv je vedno bolj rasel in spada še danes med najuglednejše denarne za vode v našem mestu. Njene pomoči pa So vedno bile deležne tudi razne ustano ve, ki so bile potrebne podpore. Ne smemo pozabiti na podpore, ki jih je »Posojilnica« dajala vsako leto revnim visoko-šolccm. Posojilnici k njenemu jubileju iskreno čestitamo in želimo, da še vnaprej vrši tisto prekoristno nalogo, ki jo je vršila doslej, kolikor ji to omogočajo današnje težke razmere v svetu.
Posojilnica je slovesno proslavila jubilej preteklo nedeljo ob 10. uri s slav nostno sejo svojega odbora. Ob 11. uri pa je bila odkrita spominska plošča soustanovitelju in dolgoletnemu načelniku »Posojilnice«, odvetniku dr. Francu Jur-teli, ki ji je načeloval od njene ustanovitve do svoje smrti 1. 1926. Slavnostni govor je imel gimnazijski ravnatelj v pokoju g. dr. Komljanec, ki je v jedrnatih besedah orisal velike zasluge pokojnikove za ustanovitev in razvoj »Posojilnice« in ga slavil kot vzglednoga narodnega borca in človeka, ki nikomur ni odklonil pomoči. — Spominska plošča j* vzidana v hišo, v kateri je dr. Jurtela do svoje smrti stanoval in je last »Posojilnice«. Odkritju plošče je prisostvovalo mnogo ljudstva, iz Ljubljane pa je dospel podban g. dr. Pirkmajer. Po odkritju ie bil banket v Narodnem domu.
Nov problem naše severne sosede
Habsburžani in nova avstriiska ustava
Kakšen bo v novi ustavi Avstrije za-Kor. o imetju in premoženju Habsburžanov, to vprašanje je postalo ponovno aktualno. Nasprotno kakor v Nemčiji, kjer privatna imovina posameznih kneževskih rodbin ni bila podržavljena, so bili v Avstriji izdani zakoni že leta 1919., da izgube Habsburžani vse svoje imetje na področju avstrijske republike, brez raz-ike odkod izvirajo deli premičnin in nepremičnin. Kompromise lahko sklepajo ozirom na svojo imetje samo tedaj, če se člani habsburških rodbin pismeno obvežejo, da se odrečejo svojemu potomstvu, da opuste svoje naslove in časti in da tako postanejo navadni državljani avstrijske republike ter se kot taki pokoravajo njenim zakonom.
O teh zakonih o Habsburžanih je bilo prelitega precej črnila. Da bi se določilo pravo stanje premoženja, sta bili odrejeni dve komisiji, ki sta razdelili vse imetje na 8 skupin. Od teh 8 skupin .ic bilo proglašeno imetje prvih treh za popolno last cesarske habsburško-lotarinš-ke hiše. Pod tem je razumeti takozvano kronsko neprodajno dedno posestvo cesarja Franca Jožefa, ki predstavlja imetje v gotovini 30,000.000 starih avstrijskih kron in dva mala lovska gradiča. K temu pripada tudi ogromna knjižnica habsburške rodbine, nadalje zbirka knjig cesarja Franca Jožefa L, portreti Habsburžanov in zbirke dragocenih bakrorezov ter Falkensteinovo dedno posestvo, ki predstavlja vrednost 2,274.000 starih predvojnih kron.
Kakor nekateri namigavajo, bo vse to imetje, ko bo stopila nova ustava v veljavo, zopet vrnjeno Habsburžanom, iz-
vzemši gotovine, ki so jo razne vlad« doslej zapravile. Vse premoženje in imetje bo vrnjeno pod pogojem, da Habsburžani ne bodo raznih dragocenih zbirk zapravili in jih preselili v kako drugo državo. Mimo vsega tega pa zahtevajo Habsburžani tudi takozvani rodbinski fond. Imetje, ki spada v ta iond, se ni smatralo nikdar kot državno, ker izvira še iz časov Marije Terezije. Omenjeni fond predstavljajo: grad Lavenburg, nadalje dvorci v Ortlm, Pdggstallu in Ma-tighofnu, 5 velikih hiš na Dunaju in vrednostni papirji v nominalni vrednosti 32,317.351 kron. Vse te nepremičnine bodo dobili Habsburžani nazaj. Nastane samo vprašanje, ali se bodo smeli tudi okoristiti z dohodki vsega tega imetja. Pri današnjem slabotnem finančnem stanju državnega proračuna je zelo malo verjetno, da bi dobili Habsburžani kakršnokoli gotovino. Tudi še ni rešeno vprašanje zbirk in umetniških slik, ki so shranjene v dvorskem iti drugih muzejih. Dvorec v Schbnbrunnu in dvorec v Hetzendoffu bosta še nadalje v državnih rokah.
Z vsemi temi vprašanji si belijo danes Avstrijci glave. Osnovana je posebna komisija, ki bo proučila vse možnosti in r.emožnosti. Izgleda pač, da bo sedanja vlada v Avstriji spremenila stališče do Habsburžanov, vendar pa s tem še ni rečeno. da bo že sedaj omogočila njih vrnitev na prestol.
[R!
Mali o
Ramo
SVETLI PREMOG DIN 37.-suhi kolobarji Din 4.—, prevozi tovorov po znižani cent. Tičar, Mngdalenski oark. Te-
Hala oviatnican^
lefou 2715.
1428
Papež bo obiskal svoj rojstni kraj.
Papež Pij XI. bo letos obiskal svoj rojstni kraj Desio. Pred dnevi je sprejel v avdijenco župana Desie, ki bo pripravit vse za čim svečanejši sprejem.
POLOVIČNA ZIDNA OPEKA. 8 para komod, dober zidni
gruič za posipanje poti sc odda brezplačno nri stavbi
dr. Blanke v Kopališki ulici-Vprašati pri Rudolfu Kiff-mannu, Maribor.	1564
TRAJNE KODRE.
vodno ondulaciio z najboljšimi tu- in inozemskimi prepa rati izvršuje salon Mrakič, Cankarjeva ulica 1 in Kralja Petra trg 4.	1565
Kupujte svoje po-trebitlna pri nailH insorentlb i
1300
samo pri
M. ILGER-jevem sinu
Stanovanje
TRI OSEBE
iščejo s L majem 1 ali 2 sobno stanovanjc. Plačam za 1 leto naprej. Naslove pustiti v upravi »Večernika«. 1566
Službo dobi
RABIMO STROKOVNEGA ORGANIZATORJA,
zmožnega strojepista. tv tri popoldneve v tednu. Ponudbe z zahtevano plačo na upravo »Večernika« pod šifro Stroje pisec«.
1567
DVO IN TRISOBNA STANOVANJA
za Din 500, 600 In 7Ofl oddani. Naslov v upravi lista. 1568
STANOVANJE.
dve sobi in kuhinjo, oddam. Vicel.	1159
Sobo odda
Službo išie
UČENCA
sprejmem v tiKMno trgovino. Naslov v upravi »Večernika«. 1547
ODDAM. SOBO
s hrano in posebnim vhodom. Vrbanova ul. 28, pritličje, desno.	1571
lupim
kupimo Železno wert-
111 IM BLAGAJNO.
Pismene oferte prosimo na upravo lista pod 'Blagajna«. 1569
Izdaia konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RA DIVO.! REHAR v Mariboru.
STANKO DETELA v Mariboru.
Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik