15Z. Stiillln. I Ljiftljiii, i sohoto, 6. jiliia 1912. XLV. leto. ^Slovenski NjidcT vd|a: v LJaNJaoi m 4am dostavljen • v uprtvaiitvu prtjeman: cdo leto.......K 24-— ćelo leto.......K 22*— pol leta ....... . 12-— pol leta ...... v . 11 — Utrt leta .•*•••. 6'— čem tete....... 5*50 aa mesec.......2-— na aesec...... 1-90 D©f*tei na? *e frankinja. Roltopisi se ae vračaja Urc*ml*tYO: EnaJlOT« mile« M. S (v priuičiu lcvo>, tetetoa at. 34. Isteafa vmmM 4a» %wtr lm—iil av«d«lf« lai prasaUk*. Inscrati veljajo r>eterostopna petit vrsta za enkrat rx> 14 vin., za đvakrat po 12 via, za trikrat ali većkrat no 10 vin Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po doeovoru. Upravntštvu na; se pošiljajo narornine, reklamacije, inscrati itd. to ie administrativne stvan -------------- fMiM«m stevUka ralja !• viauuri«*. -------------- Na pismena narofib nrez istodobne vposlatve naroćnme se ne aura. .Marodaa tiakaraa" talafon st 85. .Slovenski Narod• velja po pošti: za Avstro-Ogisko: za Nemčijo: ćelo leto.......K 25-— ćelo leto.......K 30*— pol leta ..••«•• . 13*— j •* i jćJTtrt leta.....^ 5.50 za Amenko in vse druge dezele: na mesec \ . . . \ 2*30 ćelo leto......K 35*— Vprašarrem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UpravTiižtTO spodaj, dvorišče levo), Kn ali ova ulica: &L 5 telefon Št. 85 Državni zbor. Kartel za verificiranje volitev. — Po-stavolomstva pri volitvah. — Zakon o epidemijah- — Vodogospodarski odsek in obstrukcijaJ — Se ino poro- Iclla. D u n a j, 5. julija. Poslednji dan predpočitniške sesije. Kakor da bi hotela zbornica v vsej naglici še oprati nekoliko svojega umazanega perila, ki leži v ku-pih Še od zadnjih volitev. Le^itima-cijski odsek je prediožil pa: ;u poročila o 2\ protestiranih voli cvati, katerih agnosciranje priporoea. Med temi volitvarai pa se nahaja marsika-;era. ki nikakor ni vredna odobrenja. Posamezni poslanci so si izvojevali svoje mandate na način, ki je pri nas popolnoma neznan in katerega podrobnosti se glasijo kakor bajke in romani- Ni treba povedati, da je većina teh protestiranih mandatov iz Galicije, kakor ni treba poudariti. da bodo vsi odobreni. V našem parlamentu se protestirane volitve ne presojajo po stvarnem merilu. tem-več po načelu roka roko umiva. Med stnejše pri slučaju Hruška je to, da je bila baš vlada, oziroma njeni organi najgrša slepar-ka . . . Ni upanja. da bi se v parlamentu našlo toliko mož, ki bi si upali reci, da na tak način pridobljeni mandat ne more in ne sme biti agnosciran. Ni čuda, da zbornica ne obsodi niti naj-eklatarunejših sleparij. Na koga naj se poslanci končno tuđi zanesejo. Poročevalcc legitimačnega odseka jim priporoča agnosciranje, pro-tiar^umentov niti vsi ne slišijo, niti ne morejo tekom kratke debate pre-soditi njih stvarnosti in upravičeno-sti. In vendar ostanejo podobni slu-čaji kot gorki madeži državnega zbora, ki ponižujeio njegov moralni ugled bolj. kakor najsilovitejši parlamentarni prizori in pretepi. Edini iz-hod iz tega neprijetnega položaja more nuditi le neodvisno voiilno so-dišče, ki bo brez ozirov na stranke, objektivno in po ravici moglo razso-ja:i o veljavnosti posameznih protestiranih mandatov. Zbornica si je Bila snoči razširi-la svoj predpočitniški delovni program za jako važno točko, dala je na dnevni red kot drugo točko zakon o epidemijah, ki bi naj napravil ko-nec neznosnemu stanju, v katerem se ćela država v zdravstveno - var-stvenem oziru nahaja. Zakonska predloga o epidemijah reformira zdravstveno varstvo v smislu za-htev moderne zdravovede ter posve-ča posebno skrb tuđi precej zane-marjeni javnozdravstveni službi. Agrarci smatrajo. da nalaga predloga kmečkim ohčinam prevelike žrtve ter ji zato nasprotujeio. Ve-čina zbornice pa si želi že parlamen-tarnega miru in pokoja ter je mnenja, da ne gre tik pred počitnicami raz-pravltati o tako sporni predloži, kakor je epidemijska. Zato je dnnes na predlog posl. Stapinskega reasumi-rala včerajšnji sklep ter ustavila nredlosro kot zadnio točko dnevne-eja reda, to se pravi, na ono mes'o, kjer jo je mogoče »prihraniti < za jesen. Socijalni demekratje se zato maščujejo. Zavlekli so verifikačno debato do večera in hočejo prisiliti poslance, da ostanejo še jutri na Du-naju. Za poročili legitimačnega in iniunitetnega odseka pridejo namreč razne pomožne akcije na vrsto, o katerih morajo poslanci že z ozirom na svoje volilce razpravljati . . . Včerajšnji tumulti Rusinov in slovenskih klerikalcev so prišli danes na razgovor v vodogospodar-skem odseku, kier je načelnik Udržal najostreje srajal divjanje obstrukci-jonistov. Mnogi nemški, češki ter poljski listi so početje gg. Korošca in Šusteršiča kar naiostrciše obsodili. Najkarakterističiiejšo besedo je našla »Wiener Mittagszeitung«, ki piš: o apaših v parlamentu ter pričakuje, da bodo vsi, katerim ie ugled našega državne^a zbora na srcu, složni v ohrambi proti elementom, ki s svojo brutaliteto podirajo temelje ^ustavnosti. Početje Korošcevo in Šuster-šičevo ie znatno Škoiovalo tuđi naši slovenski stvari, z velikim oosme-hom in ironijo pripominja »W. M. Zeits:.^, da hočemo Slovenci očivić-no na ta način dokazati, kako smo vredni in potrebni svoje iastne uni-verze . . . Jako oštro sodi »Narodni Politika«, ki poudarja. da so sedaj ^najožji politični prijatelji« gosp. Udržala, temu pokazali, »s kom ima čast ■< — saj je grozil gosp. Susteršič — z revol-verjem. Jako zanimivo je odkritje »Ven-kova«,v katerem se »vodilni član slo-venske (klerikalne) delegacije« prav neprevidno izjavlia. da so včerajšnji dogodki izhruh velike nervoznosti. v kateri se $usteršičev klub nahaja, ker se čuti na parlamentarnih tleh popolnoma izoliranega . . . Včerajšnji kravali bodo našim klerikalcem povzročili še marsika-tero neprijetno urico .. . * * V naslednjem podajemo sejno peročilo: Predsednik dr. Svlvester je ob enajstih dopoldne otvoril sejo. Prva točka dnevnega reda je bil zakonski predlog glede prodaje ob-jektov nepremične državne lastnine, ki je b:l sprejet v drugem in trttjem branju.Nato so razpravlialoporočiiu železniške^a odseka o sanaciji to-vornepa prometa na državnih želez-nicah. Predio^ odsekov- so bili brez debate sprejeti. Sledile so razprave o poročilu legitimacijskega oaseka glede izvolitve 32 poslancev. Poro-čevalci so se odrekli besedi. Minori-tetni poročevalec W i n a r s k y se je pritoževal o postopanju strank veči-ne v legitimacijskem odseku. Govo-ril je detajlirano o nedostatkili pri različnih protestiranih volitvah. Posl. Breiter se je pečal z volilnimi sleparijami v Galiciji. Rav-notako posl. D a s y n s k i, ki je na-vajal nekatere prav drastične sluča-je. V nekem volilnem lokalu so pri štetju glasov namesto šestdeset sve-tilk, ki so bile na razpolaganje, pri-žgali samo eno svečo, da so mogli boljse slepariti. Na nekem volišču so nekega volilca na ta način spravili ob volilno pravico, da so izjavili, da je že mrtev. Neki Član komisije se je taiinstveno približal volilcu ter mu rekel: »Dragi prijatelj, ali je nekel? Vi ste vendar že doigo mrtvi. Vi morate vendar vedeti, če ie pekel.« Med splošnim veseljem je pravil govornik anekdote izza zadnjih državno-zborskih volitev v Galiciji. Govornik je predlagal, naj se ustanovi posebni sodni dvor za volitve. Govorila sta še poslanca dr. Gross in Grigorovici, na kar je bila debata sklenjena. Pri glasovanju so bili sprejeti predlogi odse-kovi, naj se vseh 38 volitev agno-scira. Nato slede poročila imuniterne-ga odseka. Predlogi tega odseKa so bili brez debate sprejeti in izročeno sodiščem osem poslancev. Poročevalec dr. M i c h 1 Je po-ročal o zakonskem nacrtu glede ooja proti infekciiskim boleznim, na kar je bila debata prekinjena. Notranji minister baron H e i -n o 1 d je odgovarjal na interpelacije zaradi izgredov nemških d.jakov pri vsesokolskih slavnostih. Prebral je policijsko poročilo. Naučni minister pl. Hussarek je odgovori! na interpelacijo posl. Einspinneria. Hofmann - \Vellenhofa in tov., kako stališce zavzema dr-žavna naučna uprava aapram nem-škim »turnarjem«. Predsednik dr. Sylvester je nato zaključil sejo, se zahvalil vsem poslancem ter sporočil. da bo prihod-njo sejo sklical v sporazumu z načel-niki klubov. LISTEK. Lepi strifeh. (Bel-Ami.) Francoski spisal Guy de Mau- passant — Prevel O t o n 2 u - p a n č i č. (DaUe.) Omočil si je rdeče lice z vodo, potem je šel tuđi on ven, snujoč ma-šćevanje. Ta pot pa ne odpusti niče-sar! O, kaj še! Šel je do bulvarja, postopal po njem sem in tja, ter se ustavil pred dragotinarjevo štacuno, da bi si ogledal kronometer, ki si ga je že Javno želei, in ki je stal osemnajst-sto frankov. !n veselje mu Je prešini!o srce, ko je hipoma pomislili »Ako dobim svojih sedemdesettisoč frankov, pa si ga lahko kupim.« — In začel je sanjariti, kaj vse bi utegnil početi s ti-stimi sedemdesettisoč franku Najprej bi se dal vo!iti za poslanca. Potem bi kupi! ta kronometer, nato bi igra! na borzi, in potem še to ... rn potem Še ono... V uredništvo ni mara! iti, ker se mu je zdelo, da bo bolje, ako govori z Madeleno še predno bo videl Wal-terja in pisal svoj članek; in krenii ie proti domu« Ko je dospel v rue Pronot, se je nanagloma ustavil; pozabil je bil oglasiti se pri grofu de Vaudrec, ki je stanova! v Chaussee - d* Autin. Vrnil se je torej. in ves čas zložno pohajhuje je misli! v srečni sanjariji na tisočero sladkih in dobrih reci, na bogastvo, ki se mu obeta, pa tuđi na tega cigara Larochea in na tega sta-rega klopa NValterico. Sicer se pa radi Klotildine jeze ni prav nič vzne-mirjal. saj je dobro vedel, da mu hitro oprosti. V hiši, kjer je stanova! grof de Vaudrec, je prašal hišnika; »Kako je gospodu de Vaudrec? Slišal sem, da je bil zadnje dni bolan.* Mozak je odgovorili »Gospodu grofu je zelo slabo, gospod. Mislijo, da ne preživi več te noči, na srce mu je kanilo.« Du Roy je bil tako osupel, da ni vedel več, kaj bi storil! Vaudrec umira! Zmedene misli so se mu po-dile po glavi, vsepolno vznemirljivih misli, ki si jih ni upal niti samemu sebi priznati. Zamrmral je: »Hvala ... pridem nazaj...« — a sam ni vedel, kaj govori. Potem je skočil v kočijo in se je peljal dornov. Njegova žena fe bila že doma. Brez sape je plani! v njeno sobo in ji je nemudoma povedal: »Ali ne veš? Vaudrec bo umri!« Sedela Je za mizo m ie pisala pismo. I >vignila je oči in je ponovila trikrat zaporedoma: »A. kaj praviš? ... Kaj praviš?« »To pravim, da ho Vaudrec vsak čas umri. ker mu je udarilo na srce.« — Potem je pristavili »Kaj misliš ti storiti?« Vzravnala se je bila, mrtvasko bleda, in lica so ji nervozno podrhte- vala. nato si je zakrila obraz z roka- mi in je bruhnila v strahovit jok. Stala je, ihtenje jo je stresalo, žalost jo je trgala. Hipoma je ukrotila bolečino ter si otrla oči: »K njemu ... K njemu pojdem ... Nič ne skrbi radi mene ... ne vem, obkorej se vrnem ... Nič me ne ča-kaj...« Odgovoril je: »Prav, kar pojdi.« Stisnila sta si roke in tako brzo je odšla, da je pozabila vzeti roka-vice. Georges je sam večerjal in se je lotil svojega članka. Naredil ga je čisto v smislu ministrovih namenov; bralcem je jasno namignil, da z ma-roško ekspedicijo ne bo nič. Potem ga je nesel v uredništvo, govoril ne-kaj trenotkov z ravnateljem, ter se je vrnil cigaro kade, in lahko mu je bilo srce, a sam ni vedel, zakaj. 2ene še ni bilo nazaj. Legel je in je zaspal. Madelčna se je vrnila okoli po!-noči. Georges se je hipoma prebudil in je sede! na postelji. Prašal je: »No?« Nikdar še je ni videl tako blede in presmijene. Zamrmrala je: »Umri je.« »A! In ... ali ti ni ničesar rekel?« »Ničesar, ko sem prišla tja, je bil v nezavesti.« Georges se je zamislil. Prašanja so mu silila na jezik, ki si jih ni upal izreci. *Pojdi spat,« je dejal. Urno se je slekla, potem je smuk-nila k njemu. Povzel je: »Ali je imel sorodnikc pri smrtni postelji?« »Samo en nečak je bil prisel.« »A! Ali je bil ta nečak večkrat pri njem?« »Nikoli. Deset let je, kar se ništa videla.« »Ali je imel drugih sorodni-kov?« »Ne ... Mislim, da ne.« »Potem ... bo ta nečak pac njegov dediČ?« »Tega ne vem.« »Ali je bil jako bogat, Vaudrec?« »Jako bogat.« »Ali veš, koliko je po priliki imel?« »Natančno ne vem. Milijon, nemara dva.« Sedaj ni rekel več ničesar. Ona je upihnila svečo, In v temi sta ležala drug poleg drugega; bedela sta in sta na tihem sanjarila. Njemu se ni hotelo več spati. Bore malo se mu je zdelo sedaj sedemdesettisoč frankov, ki mu jih je obetala gospa Walterjeva. Kar se mu zazdi, da Madelena joče. Prašal je, da bi vedel za gotovo: »Ali spiš?« »Ne.« Glas se ji je tresel, solze so se poznale v njem. Georges je spregovoril: »Prej sem ti bil pozabil poveda-ti, da nas je tvoj minister naplah-tal.« »Kako to?« In pripovedoval ji je na dolgo in na široko, z vsemi podrobnostmi, nacrt, ki sta ga zasnovala na skriv-nem Laroche in Walter. Ko je končal, je prašala: »Kako veš ti to?« Odgovoril je: »Dovoli, da ti tega ne povenn Ti imaš svoja pota za informacije, v katera se jaz nič ne vmešavam. Jaz imam svoja, ki bi jih rad zase ohra-nil. Na vsak način pa jamčim, da so moji podatki pravilni.« »Da, že mogoče... Slutila sem, da pleto nekaj brez nas.« Ali Georges, ki mu ni hotel priti spanec, se je bil približal svoji ženi in jo je narahlo na uho poljubil. Ona ga je živahno porinila proč: »Prosim te, daj mi mir, kaj ne? Sedaj mi ni do šal.« Udal se je, obrni! se proti zidu, zatisnil oči in je naposled zaspal. (Dalje prihodnjiO Stran 2. SLOVENSKI NAROD. ________________________________152 Me* Govop pasi. dp. Vladirairja Ravniharja v poštanski zbornici dne 27. hini)* 1912. (Po stcnografičncm zapisniku-) ) Nekaj posebnega Je to neodgo-varjanje na interpelacije. Dvojno je mogoče: AH ni ma interpelacija nika-ke pravne pod 1 age ali je pa v vsa-kem ozini opravičena. V obeh slu-čajih je vlada dolžna, že vljudnost to zahteva* da odgovarja na vprašanje, ki se ji stavi. Vsaj ni tega treba sto-riti ravno z vladne klopi. Toda s tem se parlament in njegovi elani prezi-rajo, če se na tako vprašanje ne odgovori, to je preziranje, ki je tem večjega pomena. Če je zakrivi član vlade, ki je sam izšel iz parlamenta. Na vprasanje se mora in se naj od-govarja, tuđi tedaj, če bi se z odgovorom morali odkriti in razkriti gre-bi in napake vlade in njenih orga-nov. Ce se napravi napake, posebno če se jih namenoma napravi, tedaj se mora imeti tuđi pogum te napake priznati. Vsaj vendar ni vseeno, kako stališče zavzema vlada napram kaki napaki, ki jo je napravila. AH se kesa zaradi storjene napake, de-savonira svoje organe in obljubi, da bo v bodoče drugače, ali se pa potegne za napako. jo odobrava in izjavi, da hoče smatrati naredbo, ka-tero ji interpeluioča stranka kot napako pripisuje, kot izvajanje prin-cipov svoje vladne in upravne politike, V obeh slučajih vemo. pri čem da smo in česar se irairn držati. Molcati je sicer zelo udobno, toda med umetnosti vladanja tega načina vladanja ne moremo nrištevati: na-sprotno more povzročiti mnogo hu-de krvi, kajti qui tacet consentire vi-detur. seveda ne interpelant. tem-več zdi se, da vlada soglaša z graja-no upravno odredbo, oziroma z opu-stom storjenim grehom. Ravno vsled molčanja gospoda justičnega ministra sem Ml primoran se par nadaljnih interpelacij, ki se ti-čejo justične uprave, nasloviti na-ravnost na njegovo ekscelenco gospoda min. predsednika kot šefa vlade. (Poslanec Prošek: Ta pa ni od-govoril!) Ne. ni odgovori 1, toda jaz mu ne štejem tega tako v zlo, ker je zdaj bolan. Hočem torej o tem molcati. Kako utemeljene so bile moje interpelacije in da so faktično zaslužile odgovora, predmet pa. o kate-rem se v niih govori, zelo hitre re-šitve. je jasno razvidno iz vsebine dotične interpelacije, ki jo hočem na kratko skicirati. Kakor vam je znano, gospodje, obstoji zakon, ki izrecno pravi, da se morajo razsodbe najvišjega sodišča v vseh slučajih, v katerih so bile izdane razsodbe nižfih in stane v dru-gem nego v nemskem jeziku, izdaja-ti ražen v nemskem jeziku, tuđi v onem jeziku, v katerem so bile izdane v nižjih instancah. In to. moji gospodje. velja za vse narodnosti v Avstriji. le za slovenski narod ne, kajti mi do danes nismo mogli se do-seči niti ene razsodbe najvišjega sodišča v slovenskem jeziku. Vkljub vsem interpelacijam, vkljub vsem vprašanjem. vkljub vsem resoluci-jam, ki so bile ćelo z veliko večino v proračunskem odseku še L 1910 sprejeti — ena resolucija je bila tc-di tu v zbornici sprejeta — vkljub vsem tem korakom ne moremo do-seči niti ene razsodbe najvišjega so- dišča v slovenskem jeziku. Po mojih misliti je to brezdvomno predmet opravičene in utemeljene interpelacije in zasluži ta interpelacija pač tuđi odgovor. (Pritrjevanje.) Druga interpelacija se tiče ne-kega slučaja, ki se je odigral na Ko-roškem pri nekem okrajnem sodi-Šču, kjer je sodnik prepovedal posre-dujočemu odvetniku z njegovo last-no stranko v njegovi navzočnosti govoriti slovensko (Čujte! Čujte!) in se v slovenščini informirati. (KHc: Ne-verjetno!) Da, to je neverjetno. Tuđi na to interpelacijo nisem dobil odgovora. Ormož na Stajerskem, sodni okoliš, v katerem ni niti pet odstot-kov Nemcev, je v imenu ?>2 občin — vsega skupa] je 33 občin — prosil justično ministrstvo, naj vendar imenuje namesto odstopivšega sloven-skega vodje okr. sodišča zopet Slovenca. Vse te resolucije in peticije pa leže v flochenburgerje-vem kosu za papir; imenovali so Nemca. (Medklici.) Nekoliko zna slovensko, vendar je pa renegat. Neka druga interpelacija se zo-pet tiče sednih imenovani, oziroma imenovani pri drž. pravdništvu v podrocju graškega nadsodiŠČa. Moji gospodje! V okoiišu gra-skega nadsodišca, v katerem je skoro ravno toliko Slovencev kakor Nemcev, so bila dozdaj od 22 mest državnih pravdnikov zasedena samo tri s Slovenci in od teh treh so nam v zadnjem času zopet eno od-vzeli, in sicer v Ljubljani, kjer so dotično prosto mesto zasedli z Nem-cem, tako da so torej v Ljubljani, v središču. v srcu slovenskih dežel od ;»;r:i. Jr/av^h pravdfikov trije Nemci in en Siovenec. V statusu dr-žavnega pravdništva in v celem okolišu omenjenega nadsoJiščaniniti enega državnega pravdnika v VIII. čin. razredu. Tako se godi z našim narodnim posestnim stanjem; drugače pa s posestnim stanjem, na katerega se Nemci vedno sklicujejo in ki ga tuđi vlada, posebno pa justični minister vedno varuje in ščiti. Ce gre za naše narodno posestno stanje, tedaj je kar odrinejo. Mi smo izgubili mesto državnega pravdnika. ki je bilo dozdaj v slovenskih rokah. Na drugi strani je pa justični minister za to skrbel. da je bilo neko drugo mesto. mesto sodnika, ki je bilo dozdaj v nemških rokah. zopet zase-deno z Nemcem. Zdaj je postalo prosto notarsko mesto v Ljubljani, ki je bilo dozdaj v nemških rokah. Seveda je prišel justični minister in je to mesto zopet zasedel z Nemcem. Tu se je strogo držal posestnega stanja. Naše posestno stanje se mora pa od dne krčiti in prikrajševatt. Odgovor, pa tuđi meritorična rešitev vseh teh interpelacij pa spada gotovo v kompetenco justične uprave in vsakdo mora uvideti, da se je godila nam v vseh slučajih, ki jih omenjajo interpelacije, krivica in da se nam krivica še godi in sicer, kakor se dozdeva vsled molčanja ju-stičnega ministra, namenoma. Lepe besede, s katerimi nas osrečujejo vodeći državniki pri več ali manj so-lenih prilikah, kakor »objektivno«, »brez vpliva«, »brez predsodka« in dr. je menda eksc. g. justični minister črtal iz državnega besednjaka ali pa jih hoče tolmačiti na način, (>d katerega je etično čustvovanje n~-vadnega zemljana daleč oddaljero. Da ne moremo zaupati takemu članu vlade, je tuđi jasno, ravno ta! o jasno pa je tuđi, da ne moremo zaupati vladi, ki krije in ščiti tega Člana. HiFikilii ikipointi u linijsku. Sp. Šiika, 5. Julija 1912. Naše klerikalce silno boli, da je na Kranjskem še v mnogih občinah toliko zavednih naprednih mož, da postavijo na čelu napreden občinski svet. Ker klerikalci vedo, da se ti napredni občinski zastopi nočejo dati izrabljati v umazane, strankarske namene klerikalne stranke, tedaj se razkorači dež. odbornik in preisko-valni sodnik kranjske klerikalne inkvizicije dr. Pegan ter dogovorno s svojim poniznim slugo baronom Sehvvarzem razpusti tak nevbogljiv občinski svet ter imenuje za voditelja občinskih poslov klerikalnega eksponenta. Ti eksponenti nimajo drugega dela nego da v smislu in interesu klerikalne stranke hodijo in teptajo obstoječe zakone. Tak klerikalen eksponent je bil tuđi vpokoieni finančni svetnik Zajc v Spodnji šiški, ki je novemu na-prednemu obč. svetu zapustil pač le-pe dokaze svojega strankarskega in za občino naravnost kvarnega delo-vanja, ki se pa tuđi nikakor ne stri-nja 7. obstoiečlmi zakoni in posta-vami. Eden najznacilnejših njegovih ko-rakov je bilo imenovanje treh zastopnikov občine v krajni šolskj svet. Mi hočemo predvsem navesti dotične akte dobesedno. St. 47S7. Županstvu v Spodnji Siški. Dne 5. oktobra 1911 je poiekla 31etna doba. kar se je konštituiral krajni šolski svet v Spodnji Siški. Po ? J zakona z dne 9. marca 1879 dež. z^ št. 13 odstopi po preteku 3 let polovica in če je število neravno, večje število zastopnikov občine v krajnem šolskem svetu po žrebu. Ker znaša število zastopnikov občine v krajnem šolskem svetu v Spodnji šiški pet, zato izstopijo trije občinski zastopniki iz omenjenega kraj. sol. sveta. DopušČeno je, da se zopet iz-volijo. Na tukajšnji poziv z dne 7. decembra 1911, št. 4480, se je izvršilo izžrebanje 3 občinskih zastopnikov v redni seji kraj. šol. sveta v Spodnji šiški dne 17. decembra 1911. Vsled poročila imenovanega krajne-ga šolskega svgta z dne 3. decembra 1911. št. 368, se bili pri tej seji izžre-bani naslednfi trije obč. zastopniki: Mihael Bizjan, Viljem Maurer in Karei Mohar. vsi iz Sp. Siške. i^upan-stvu se naroča. da naj občinski za-stop v redni seji takoj izvoli nove 3 zastopnike občine za kraj. Sol. svet v Sp. Šiški za dobo 3 let. Ker je na-mestnik Anton Vernik umri, je izvo-liti tuđi novega namestnika za imenovani kraj. sol. svet. V ta namen nai županstvo pismeno povabi vse obč. zastopfiike k voIitvL V povabilu ie natančno nazna-niti kraj (sobo), dan in uro volttvc. Volitev se izvrši po nadpolovični većini glasov in je veljavna samo tedaj, kadar sta bili navzočni dve tretjini obč. odbornikov. Takoj po volitvi naj županstvo semkaj naznani imena izvoljenih obč. zastopnikov in ime izvoljenega namestnika. njih stan in bivališče s hišno številko. C. kr. okrajni šolski svet v Ljubljani, dne 23. decembra 1911. Na ta poziv je gerent Z a j c sklical na dan 9. februar 1912 sejo srerentstva in dal na dnevni red tuđi to točko. Navajnmo zopet dobesedno zapisnik seje 9. februarja 1912, štev. 292: Navzoči vsi. Na ustmen pred-log g. Viljem Maurerja gerentstvo soglasno izreče, da na] ostanejo y krajnem šolskem svetu v Spodnji Siški sedanji trije udje. — Namesto umrlega namestnika g. Ant. Vernika se pa imenuje posestnik g. Martin Marinka kot namestnik v kr, šolski svet v Sp. Šiški. Na to je pa odgovoril gerent Za]c: Slavnemu c. kr. okr. šolskemu svetu ljubljanske okolice v Ljubljani. Ustrezaje slavnemu pozivu z dne 23. dec. 1911 št. 4787 in z dne 5. februarja 1912, št, 114 imenujem pod-pisani gerent namesto izžrebanih 3 članov za zastopnike občine spod-nješišenske v krajni Šolski svet v Spodnji Šiški za dobo 3 let sledeče gospode, kakor: 1. Viljema Maurer, posestnika v Spodnji Šiški št. 24; 2. Frana Orekeh, uradnika »Vzajemne-ga podpornega društva« in posestnika v Spodnji Šiški št. 247; 3. Alojzija Zajc, posestnika in trgovca v Spodnji Šiški št. 152. Namesto umrlega Antona Vernik imenujem za novega namestnika v kraj. šol. svet g. Janeza Zorrnan, posestnika in trgovca v Spodnji Šiški št. 91. — Spodnja Šiška, dne 13. februarja 1912. Zajc. Iz tega je razvidno, da se gerent Zajc ni oziral niti na strikten ukaz c. kr. okr. šol. sveta niti na soglasni sklep gerentsrva, temveč popolnoma samovoljno imenoval v kraj. šolski svet dva prononsirana klerikalna agitatorja in enega naprednjaka, ki se ie pa zahvali! za to čast. Sedanji obč. svet je v svoji seji dne 4. t. m. sklenil protestirati proti tej Tzvolitvi ter zahtevati remedure. Radovedni smo, če bo politična oblast imela toliko poguma ter stvar uredila tako, kakor to popolnoma opravičeno zahteva obč. svet, ker sicer priđe skoraj gotovo do najhui-šega konflikta med občino in kraj. Šol. svetom. Sicer pa to še ni zadnji akt Zajče-vega gerentstva oziroma ekspo-nentstva- _________ Sodniška imenovanja na Sp. Štajercfeem. Zadnja imenovanja so zopet pokazala, kako krivično postopa g. Pit-reich s slovenskimi sodnimi uradniki. Po njegovem mnenju so slovenski uradniki samo za to tukaj, da pridno delajo in se trudijo v uradu,večkrat tuđi za nemške kolege, kadar pa priđe čas avanziranja, so pa tega avan-zarania deležni samo nemški kolegi. Razpisani ste bili mesti sodnikov v Konjicah in v Slov. Bistrici. Kot prvi so prišli v poštev — po statusu — slov. avskultanti, ki so dobro kvalificirani; a dobila sta ti mesti nem-ška avskultanta — dva tajca — neki Schefffenegger in dr. Fohn, ki sta na ta način preskočila kar 12 avskul-tantov - pređnikov. Tako se reže kruh pravice v Gradcu! Dr. Fohn, ki je oseben protežiranec Pitreicha, v čigar niši občuje, je ves čas služi! v Gradcu, po izpitu ga je Pitreich po-slal za par tednov v Celje, da se »priuči« slovenski in iahko pod to predvezo odje dornačinu kruh. Kak-šne ljudi imenuje Pitreich za sodni-ke na Spod. Stajerskem, naj služi za vzgled sledeča sodba. katero je dr. Fohn kot zapisnikar napravil v Celju : J. je kriv, da se je s tem, da se ie za lažno podobo plaćati zmožnega in pripravljenoga skril itiL (U V 330/12.) Ubogo ljudstvo! Taki »izvrstni« sodniki mu naj sodijo! Ironija v ju-stici! Sploh se je v zadnjem času udomačila praksa, da Pitreich im-portira nemške slovenskega jezika nevešče avskultante iz Gradca na Spod. Štajersko, da jim Iahko tukaj priskrbi lepa mesta, slov. domačim avskultantom pa, ki so ves čas tukaj služili, tu poznajo kraje in ljudstvo, pa odieda krvavo zasluženi kruh s tem, da jih vedno preterira. Take krivice se morejo goditi le pri justici pod Pitreichom! Slov. uradnike, če so če tako vestni in zmožni v uradu, se prezira, med tem ko bodo razni Stepischneggi, Watzuliki, Sellyeyi mirno in brez vsake ovire krasno avanzirali. Kdaj bo vendar tega ne-čuvenega in krivičnega sistema ko-nec? Upajmo, da se bo Pitreich ob tem krivičnem sistemu sam ubil. Na njegovo mesto spada objektiven in pravičen uradnik, ne pa izvrčitelj Volksratovih sklepov. Štajersko. Iz Celja. Glasbena šola je priredila v sredo zvečer v veliki dvorani Narodnega doma povodom šol-skega sklepa koncert, v katerem so nastopile boljše gojenke in goiencl. Splošno moramo takoi reci, da je bilo opažati v primeri z lanskim ena-kim koncertom splošen napredek. Kot prva točka se je proizvajal Anton Lajovičev Adagio za glasovir, četveročno. Skladbo ste igrali Zden-ka Vrečkova in Marta Hrašovčeva z razumevanjem in precejšnjo sigur-nostjo. Za njima je nasropil z goslimi mali Juro Clarici. Podaval je fantazijo z »Mignona« s toliko lahkoto in dobro tehniko, da se je občinstvu kar mahoma priljubil. Milena Erhartiče-va ie podala na glasovirju zopet dva I komada slovenskih komponistov in i sicer Adamičevo Serenadico in Be-njamin Ipavčev »ValčekMi hočemo vsi s teboj propa-sti,c je rekla Irena, »Vi edini — Adri-an — vi odidite.«^ »Bodi tako,« je izjavil vitez, »pa umrimo vsi skupaj.« Nastal je dolg mučen molk. Tr-do korakanje pobesneiega ljudstva se je slišalo strašno razločno. Rienzi je bil ves zamišljen. Naenkrat je pa dvignil glavo in je mirno rekel: »Zmagali ste — jaz pojdem z vami. Samo najvažnejše papirje po-berem — hitro, Adrian — resi jih.« Pogledal je Adriana pomembno. Mladi Colonna ni čakal drugega migljaja. Z eno roko je prijel Nino, z drugo je podprl omahujočo in skoro brezzavestno Ireno, a Rienzi je vze| svoio sestro na roke in tako so šli po skritih stopnicah. Nina je slišala korake za njo idočega soproga in to ji je zadostovalo. Samo enkrat se je obrnila in se Rienziju zahvalila z ocrni. Pri vratih je stal velik vojak v oklopu, ki je bil prišel z Adrianom. Rienzi je molče poljubil svojo one-sveščeno sestro in jo položil vojaku na roke. »Hitro, gospod, hitro,« ic rekel vojak« »Od vseh strani se bližaja« \ ojak je z Ireno pohitel po obrežju, Adrian mu je sledil z Nino. Senator je obstal za trenotek, potem je planil nazaj v svoje stanovanje. Vzel je s postelje rjuho, jo privezal na okno in je po njej splezal na vdiki balkon. »Ne maram umreti kakor pod-gana v pasti, ki so mi jo nastavili,* je rekel sam pri sebi. »Vsa množica naj me vidi in sliši.« Vse to se je zgodilo v nekaterrh trenotkih. Nina je bila med tem napravila že nekaj korakov, ko je sele zapazila, da je z Adrianom sama. »Cola!« je zaklicala. »Kje je? Odšel je!* »Bodite pogumni gospa! Vmil se je le po neke važne papirje.« »Potem ga počakajva.« »Plemenita gospa,« je rekel Adrian, »ali ne slišite množice!« Prijel je Nino in začel z njo be-žati Nina se je branila — ljubezen ji je dala obupno moč. Z divjim sme-hom se mu je iztrgala iz rok. Hitela je nazaj, vrata so bila zaprta, a ne zaklenjena. Odprla je s tresočo roko in potem za seboj zapahnila vrata, da ji Adrian ni mogel slediti. Zdaj je bila na stopnicah — sedaj je dospela v spainico. Rienzija ni bilo tam. Kli-čoč njegovo ime je begala po soba-nah — vse so bile prazne. Vrata, vodeća v nižje ležeče sobe in njih balkone, so bila zaprta. Brez sape, tež-ko hropeć se }c vrnila v spainico. Planila je k oknu in spoznala, na kak način je Rienzi prišel iz sobe na veliki balkon. Njeno hrabro srce ji je narekovalo hraber sklep. Videla je, da do Rienzija ne more, a vzkiiknila je veselo: »Ena streha }e nad nama in enaka naj bo najina usoda.« S to tolažbo se je v molčeči uda-nosti vrgla na kolena. S plemenito željo, pomagati zve-stima zakonskima, je Adrian sledil Nini. a bilo je že prepozno. Zapah-njenih vrat ni mogel odpreti. Množica se je bližala. Spoznal je, da se je spremenilo njeno upitje. Množica ni več kričala »Zivelo ljudstvo«, nego »Smrt izdajalcu«. Ker ni bilo več njegovega sluge in ga je prevzela skrb za Ireno, je Colonna z grenko bolestjo opustil svoje prizadevanje in je zdirjal po klancu do brega, kjer so ga njegovi Ijudje Čak a li s čol-nom. Rienzi se je bil spustil na balkon, s katerega je navadno ljudstvu govoril. Ta balkon je bil v zvezi z dvorano, koder so se vršile javne si-jajne slavnosti. Na obeh straneh balkona so stali štirioglati mogočni stolpi: iz zamreženih oken se je vi-delo na balkon. V enem teh stolpov je bilo shranjeno orožje, v drugem }e bila Jeca Montrealovega brata BreU tona. Ka|ti v ristih časih je imela palača vedno strašno sosedo — jeČo. Rienzi je šel z balkona v slav-nostno dvorano. Na mizah so bili še ostanki banketa, ki se je vrSil prejš-nii večer. Se ne posušeno vino )e bi- lo razlito po tleh — zlate in srebrne kupice so svetlikale tod in tam. Rienzi je hitel v orožarno. Izbral je oklop, ki ga je imel na sebi pred osmimi leti, ko je pred rimskimi vrat-mi premagal barone. Ta oklop je del naše, vzel v desnico veliko rimsko bandero in se vrnil razoglav v dvorano. V vsem velikanskem poslopju je bil rimski senator — izvzemši jet-niki in zvesto srce, za katero pa ni vedel — sam. In zdaj je prihrumela množica. Ni hodila več v redu. Ulila se je kakor reka in v to pobesnelo morje ljudi so se vlivali vedno novi dotoki iz ulic, iz palac, iz koč. Pridrveli so — njih Število je Še povečavalo njih besnost — pridrveli so moski in ženske, otroci in hudobni starci s strašno Ijutostjo neomejene moči in živin-ske jeze. »Smrt izdajalcu! — Smrt tiranu! — Smrt njemu, ki nas je ob-davčil.« To je bilo ljudsko upitje — to je bilo senatorjevo hudodelstvo. Množica je podrla nizko ograjo pred Kapitolom m na Širnem prostoru, ki je bil pred nekaj trenotkov še popolnoma prazen, je zdaj mrgolelo krvi žejnih bitij. Naenkrat je nastala smrtna tišina. Na balkona je stal Rienzi. Bil je razoglav in jutranje solnee ie ob-sevalo njegovo mogočno čelo in njegove v službi te pobesnele množice prezgodaj osivele lase. Đled je bil in pokonci se Je držal. Njegovo obličje ni izražalo ne strahu, ne Jeze, ne grožnje — samo globoko bolest in trdno odločnost. Množico je za trenotek spreletela plahost in sram jo je bilo. Rienzi je pokazal na zastavo rimske republike in je zaklical: »Tuđi jaz sem Rimljan in mest-jan — poslušajte me!« »Ne poslušajte ga! Ne poslušajte ga! Njegov hinavski jezik nam zna pamet začarati!« je zaklical še moč-nejši glas in Rienzi je spoznal, da se je oglasil Cecco del Vecchio. »Ne poslušajte ga! Dol s tiranom!« je zaklical oster mlad glas — poleg rokodelca je stal Angelo Vil-lani. »Ne poslušajte ga! Smrt ubijal-cu!« je zagrmel glas prav iz blizine in iz omreženega okna ječe je žarelo kakor tigrov pogled maščevanjaželj-no oko Montrealovega brata. Potem pa je zaorilo od zemlje do neba tuljenje: »Dol s tiranom, dol ž njim, ki ie ljudstvo obdavčil.« Ćela toča kamenja je priletela na balkon in zadela ob oklop — senator se ni premaknil. Noben gibljai ni pokazal, da se kaj boji. Prepričan o čudoviti moči svoje zgovornosti je še vedno upal na zmago, samo če bi ga Ijudje poslušali. Zdaj le stal na balkonu zbranih misli — a zdaj ie bilo ravno to njegova nesreća, da so Ijudje poznali moč njegove zgovornosti. Voditelji ljudstva so se tresli pri misli, da bi ljudstvo moglo Rienzija stišati. 152 ite¥-_______________________________________________________SLOVENSKI NAROD, Stran 3. jana: »fUšna muha*, kot očna slika po biološki metodi. Referat ie bil se-stavljen zelo skrbno, temeljito, vse-siransko vsirezajoč pedagoško-di-daktičnim načelom, in ie žel tovariš predavatelj pohvalo z živahnim plos-kanjem. Obliubil je objaviti svoj referat v »Popotniku«. Nato je govoril juhilant tovariš Kelc o važnejših do-gođkih iz svojega življenja kot di-jak in učitelj. Koncem svojega zani-mivega govora je navduševal na-vzočnike k vstrajni delavnosti za vsestranski narodni napredek, držeč se vedno jeklene značajnosti ter gesla velikega^ buditelja slovenskega findstva, pokojnega Božidarja Raiča: >Rodu pravico« in gesta nepozabne-£a Ceha barona Riegra: »Ne vdajmo se!« Po dokončanem govoru je sledilo burno odobravanje. Skienilo se je, prihodnjič zborovati dne "15. av-^usta t L na Ljubnem. Po dokonča-nem duševnem delu smo si krepili telo v okraseni gosti Ini gosp- Josipa ReMica, kjer se nam ie postreglo v popolno zadovoljnost. Pri tei priliki I se je slišal marsikak navduševalen nagovor na siavljenca ter se ie na-bralo za prepotrebno družbo sv. Ci-rila in Metoda 12 K 66 vin. z devizo: >Vse za mili naš narod!« Tako zani-raivih zborovanj pričakujemo željno še več in ie onim. ki nišo bili navzo-c'u lahko žal. da se tega nišo udeleži-h. Prihodnjič vsi na Ljubno! Sancta simplicltas! V prijaznih Ootovljah je bila te dni birma. Uvrstila je svojo birmanko tuđi zala bo-trca »Tončka«. Takoj zapazi oštro orlovo oko žnpniškeKa revizorja pri ^kravžljanem otroku mali okrogli uhanček, ter strogo zapove: »Proč z nhanom. da se $▼. Dah ne obesf ■anj!- r^vtda ;>e je lo tak jj z^oduo in sv. Duh ie bil po previdnosti raz-svitljenega gospoda obvarovan ne-sreče! Brestovce. Gospod Anton Per-*uh, živinozdravnik v Braslovčah, je darova] namesto venca na krsto to-variša Zupančiča. živinozdravnika v /^alcu 10 K za »Sokolski dom« v Bra-siovčah. Hvala! Strela je udarila v kozolec Ma-:evža Zoigarja, posestnika pri Sv. ^tefami blizu 2usma. Poslopje ni po-polnoma zgorelo, ker so domaćini in sosedje ogenj pogasili. Paberki iz »Slov. Gospodarja«. Tz Ivanjkovecje priobčil >SIo-venski Gospodar« zopet grd napad na tamošnjega narodnega trgovca g. Lovra Petovarja in svetinjskega nad-rčitelja Šijanca. Gosp. župnik Bratu->ck! Neprevidno je od vas. da pišete ali povzroćate take napade! Neprevidno zato. ker borno koncem koncev ie prisiljeni povedati, zakaj so vas v bogoslovju polivali z mrzlo vodo! In takra bo vašega ugleda pred verniki konec — Iz Rus ima »Slov. Gospodar« strupen dopis proti naprednim ustanoviteljem podružnice šta-'trske kmetijske družbe. Znamenje, da so ti na pravi poti. V kmetijske podružnice ne spadajo klerikalni huj-skači — zato Ie mirno naprej brez niih! isti klerikalni petelini v Rušah se bodo še pomirili, ko bodo videli, da ničesar ne opravijo. Sprave in sloge pa s to sodrgo nobene! Iz Maribora. (Razžalieni turnarji.) Kakor poroča »Marb. Zeitg.«, je prosil dr. Orosel v imenu mariborskega >Turnvereina«, naj bi mu dovolilo ministrstvo za javna de-la podpore 1000 K za proslavo 50-letnice, V prošnji je dr. Orosel izrec-no omeniL, da če da ministrstvo za praško sokolsko slavnost 20.000 K podpore, je mora dati mariborskim turnarjem vsaj 1000 K. Na drugem mestu poročamo obsirno, kako kla-verno so potekle turnarske slavnosti, ki so se vršile minula dva praznika v Mariboru. Veliko boij klavemo in brezpomembnejše ko kakš^n župni zlet slovenskega Sokolstva. In ven-dar so Nemci iz ćele alpske Avstrije spravili vse v Maribor, kar i majo tumarstva pokazatL To mariborsko slavnost primerjati s praškimi sokol-skhni nas topi, je najmani smešna nadutost, da ne rabimo ostrejšega izraza, ljubi Orosel! Ce bi šio po tvojem, bi mi lahko za vsako župno sokolsko slavnost prosili za ministrsko podporo — in z večjo upravičenost-jo, kajti Sokolstvo resno teiovadi, turnarstvo pa je prečudna zmes rene-gatov m pijancev. Toliko, da se ra-zumemo. Dr. Oroslu pa je ministrstvo za javna dela itak đak), kakor hitamo v »Marburger Zeitung% naj-pravilnejši odgovor: namreč nobe-nega. Iz Sevniče nam pišejo: 2e leta 1905. so nameravali nekateri sevni- ški rodoljubi, med njimi gosp. dr. Konečnik, ustanoviti tukaj sokolsko društvo, Vsled raznih ovir pa to ta- krat ni bilo mogoče. Sele nekaj let pozneje se je ustanovil odsek bre- škega Sokola in sele letos sarnostoj- I no društvo. — Dne 30. junija se je I zbralo v Simončičevi gostilni pre- I cejšnje število občinstva, katero je I pozdravi! dosedanji načelnik gosp. I Drnovšek, ki je nato prečitai pravila I in odredil volitev. V odbor so bili z I vzklikom izvoijem siedeči bratie: Fr. IVnovšek, starosta; Kristijan Starkl, podstarosta; A. Klak ovčar, načelnik; Ernst Krulej, Alojzij Pleško, Dami-jan Kurent, Peter Šetina, Matija Marki, Ljudevit Smole, odborniki; Karei Znpanc in Franc Kocjan pa namestnikom. — Nazdravil je nove-mu Sokolu tuđi sevniški župan gosp. Starkl, nakar je starosta rajhenbur-škega »Sokola« br. Jamšek v kratkih, a jedrnatih besedah orisal namen Sokola. Med zborovanjem je prišla vest o zmagi Slovencev v Pragi, ki je seveda vse zborovalce razveselila in navdušila. — 2elirno, da mladi Sokol težko nalogo, ki jo ima izvršiti, častno izvrši, da zavlada tuđi v Sevnici drug, prav sokolski duh, duh osvežujoč, duh bratstva. To se prav lahko zgodi, če vsi Sevničani pristo-pijo društvu ter mu ostanejo zvesti. Droboe novice. Iz Celja. Sno-Či je tu in po ćeli okolici močno deže-valo. Dež je pokvaril nam in okoliČa-nom običajne Ciril - Metodove kreše. — IzLaŠkega trga. Te dni se je peljal posestnik Sebastijan Dobov-šek s svojo ženo in kmečkim fantom Francem Vreskom iz La§k ^a trga v Loko pri Zidanem mostu. Med potjo je povozil gluhonemega občin-skega ubožea Jožefa Župana. Župan je dobil težke poškodbe na obrazu in po vsem telesu. Spravili so ga v celjsko bolnišnico. — IzLaškegatr-ga. Neznani uzmovič je ukradel po-sestniku Jakobu Bizjaku v Tuničnem dve hranilnični knjižici v vrednosti 800 K. — I z P t u j a. Magistrat je določil z ozirorn na padanje živinskih cen, da morajo mesarji na trgu pro-dajati meso po sledečih cenah: govedino 1 K 40 vin. in 1 K 56 vin., svi-njino 1 K 60 vin. in teletino 1 K <0 v m 1 K 52 vm. — Iz P t u j a. Tu so potegnili pijonirji iz Drave truplo enega od onih dveh kotarskih vajen-c^v. ki sta pred nekaj dnevi utonila v Mariboru. — Iz Radgone Pri vofitvah v okrajni zastop so zmagali nemški nacijonalci. Za načelnika je zopet izvoljen deželni poslanec Janez Reitter, načelnik nemško - nacijonal-nega deželnozborskega kluba. — Iz Irdninga na Zgor. štajerskem ie izginil poštar Karei \Vimmer s svojo ljubico Nežo Klemens. Če je kaj po-neveriL ali ne, nišo dognali. Rorošho. Prispevki »Sokolskemu domu« v Borov I ja h meseca junija: G. dr. Si-mon Dolar, Kranj, 5 K, g. Kunstek, Trebnje, 5 K; g. Janko Rupreht, le-kamar, Trebnje, 10 K; g. Lečnik, urar, Borovlje, 1 K. Skupaj Z\ K. Za-hvaljujoč se blagim darovalcem, po-lagamo cenjenim prijateljem in pri-jateljicam edinega, zatiranega koro-škega »Sokola« na srce prošnjo, da nam priskocijo. da moramo v dnevili, ko se polževim potom rešuje zadeva kroja, vsekakor pripravljati vsaj tr-den temelj telovadnici, kier hoćemo potem čuvati slovensko kri ter se s hvaležnostjo spominjati onih. ki nas nikdar nišo zapustili. Hud je boj za obstoj. hujši oni za ideale! Hotel »Trabesinger« v Celovcu, Koroško. Trd. hud boj biiejo koroški Slovenci za svoj narodni obstanck. Nemci jih hočejo na vsak način uni-čiti. gospodarsko in narodno. A Slovenci se branijo. Središče vse^a življenja koroskih in celovških Slovencev je sedaj v slovensko - narodnem hotelu »Trabesinger« v Lclovcu na Velikovški cesti št 5. Motel »Trabe-singer* je edino slovensk > narodno podjetje in zasluži, da ga Slovenci iz-datno podpirajo, bodisi s svojim obi-skom, bodisi, da drugim znancem in prijateljem svetujemo, da ob prilfki, ko se mudijo v Celovcu, to narodno gostilno posečajo- Lovska nesreća. V okolici Met-nice je lovec Franc Zajc ustrelil po-sestnikovega sina L- Leitnerja. ko se je ta vračal ponoči čez polie domov. Zajc ie misli!, da mu gre nasproti ka-ka žival. Strel je ranil nevarno Leitnerja na prsih in na glavi. Odpeljali so ga v brezupnem stanju v bolnišnico v Celovec. Ko je Zajc opazil uso-dno zmoto, je pomagal ranjencu, da je prišel še domov, nato je sam ova-dil nesrećo orožnikom. Nepošten sluga. Mestni sluga v Celovcu Jereb, o katerem smo vče-raj poročali, da se je ustrelil v glavo, je snoči v bolnišnici umri. Roparski umor pri Labudu. Neznan ropar je napadel posestnika V. Pachleria, ko se je vračal ta s sejma v Ouštanju, kjer je kupil par volov. Mož je imel pri sebi precej denarja. Dobili so ga v grmovju mrtvega, imel je globoko rano na le-vem sencu. Pacher zapušća ženo in 4 nepreskrbljene orročiče. Primorsko. GorHki Labi proti Slovaocc^. V včerajšnji seji mestnega sveta v Gorici je povedal gorički župan, da je na prošnjo goriških Lahov zahteval od politične oblasti, da prepove izlet tržaških Slovencev v Oorico. Izlet se bo vršu1 dne 19. julUa in ga je označil župan Ie za demonstracijo Slovencev proti Lanom. Boji se, da bi ne nastali v mestu kakšni nemiri. Namestnik pa je županu odgovoril, da tega izleta Slovencem ne more prepovedaii, pač pa bo odredil vse potrebno, da s& lahko vzdrži v mestu red in mir. Prepoved bi povzro-cila lahko veliko ekonomično škodo in trajne nemire v mestu. Navzoči namestveništveni svetnik Rebek je izjavil, da izleta torej ne more pre-povedati, pač pa ukrenil vse za vzdržanje miru. Lahi se vsled te odredbe silno jeze, toda vsa jeza jim nič ne pomaga. Govore ćelo, da bodo naprosili Ussaija, da bo ta posredo-val tozadevno pri centralni vladi. Sežana — most do Adrije. Nena-sitni Germani gledajo s poželjivimi očmi po lepem Jadranskem moriu. Poteptati hočejo slovenski narod in zapeti na obali »Die Wacht an der Adria«. Da se jim to prizadevanie prepreci, priredita ženska in moska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Sežani dne 7. iulija ob pol 4. popoldne veliko ljudsko veselico v krasnem drevoredu. S ponosom se spominja odbor na veselico pred dve-ina letnrna, ki je prinesla naši dični družbi 1700 K čistega dobička in se že vnaprej veseli, da tuđi letošnja prireditev ne zaostane za ono, kajti priprave, neumorno delovanje in splošno zanimanje jamči, da letošnja veselica prekorači ono iz leta 1910. Zabave bo obilo. Veliko število Tr-žačanov in Goričanov je obljubilo, da posetijo ta dan Sežano. Zato pa gotovo ne zamude te lepe prilike — Kranjci, sosebno Notranjci in si stis-nejo v napredni Sežani roke z geslom: Vsi in vse za napredek in bvo-bodo naroda slovenskega. Društvo jugoslovanskih uradni-kov denarnih zavodov v Trstu. V sredo, dne 10. julija se vrsi v zgornjih prostorih restavracije »Balkan« izvanredni občni zbor. Požar v fotografičnem ateljeju. Snoči je izbruhnil neznano kako v fotografičnem atelieju Wulzovem v Trstu. Pogorela je vsa oprava, aparati, slike in vsa zaloga. Škoda zna-ša čez 10.000 K. Predrzen vlora. Kakor smo že poročali, sta našla zakonska Tončič v Trstu, ko sta se vrnila s počitnic v svoje stanovanje, vlornilce in tatove. Prepodila sta flh na streho, nakar se je začela divja gonja za tatovi, kate-rim se je posrećilo kljub rnočnemu kordonu stražnikov pobegniti. Tončič je predložil seda] zaznam ukradenih dragocenosti, obleke in umetnin. Ta zaznam izkazuje, da znaša škoda, ki so mu jo povzročili predrzni tatovi, skoro 16.000 K. Tončič je bil Ie za malenkostno vsoto zavarovan. O vlomilcih nima policija še nobenega sledu, bržkone so se ti zbrali po lovu za njimi zunaj mesta kje na obrežju in so pobegnili nato v Italijo. Zastrupila se je v Trstu I91etna zasebnica Ana Galiceva s fenilovo kislino. Odpeljali so io v brezupnem stanju v bolnišnico. Vzrok samomo-ra je nesrečna ljubezen. Podgane. razširjevalke kuge. Na narniku > Airikana« družbe Avstro-Amerikana, ki je zasidran v svrho razkladanja blaga v prosti luki v Trstu, so našli v skladišču več mrtvih podgan, o katerih je dognala bakteri-jologična preiskava. da so počinile za kugo. Zdravstvena komisija ie do-ločila. da se je moral parnik usidrati izven pristanišča. Ustavljena so vsa dela in ostane parnik v kvaranteni. Moštvo na parniku je do sedaj se zdravo. Puljska občinska afera pred so-dr^čem. V četrtek 11. julija se vrši pred okrožnim sodiščem v Rovinju prva obravnava zaradi občinskih po-neverb v Pulju. Kot prva obtoženca prideta na vrsto tainik dr. Romeo Palisca in uradnik Franc Bigatto. Nov tnc. Kakor poročajo, bo proglašen Ronki še ta mesec za trg. Ustavljanie brzovlaka št. 303 v Rodiku. Brzovlak št. .^03, ki odhaja iz Divače ob 5. uri 36 minut zjutrnj, se bo ustavljal od 15. julija do vključ-no 15. septembra v med postajama Divača in Hrpelje - Kozina ležečem postajališču Rodik v svrho vstopanja potnikov. Iz Rodika odhod ob 5. uri 49 minut. Hibnikar pred sodiščem. Nadaljevanje obravnave v petek ob 4. popoldne. Predscdnik je naznanil sklep, da' se odkloni predlog glede zaslišanja obtoženeeve matere in služkinie o tem, da li je nosil »gamsbart«. Izpoved dr. Karla Trillerja. Predsednik: Dne 18. septembra 1908. je bil manifestacijski shod v »Mestnem domu«. Kaj je bilo takrat naročeno ljudstvu? Priča: Po znanih ptujskih do-godkih je vladalo veliko razburjenje. V izvrševalni odbor narodno - napredne stranke so dohajala poročila, da se je bati vsak dan izgredov. Da spravimo razpoloženje v miren koio- tek, smo sklenili, prirediti shod, na katerem bi naj govorili gospa dr. Tavčarjeva, jaz in dr. Oražen. To se ie skienilo na sestanku v »Narodnem domu«, kjer ie bil, kolikor vem, tuđi obtoženec. Takrat se je vsestransko naglašalo, da se mora vse mirno vršiti, sicer se naj sploh ne vrši. Ko smo prišli na shod, smo videli, da ie prišla na shod velikanska množica, kakršne nismo pričakovali. Takrat je nas jelo skrbeti. V tistem trenotku je prišel v »Mestni dom« bivši župan Ivan Hribar ter v velikih skrbeti izrazil svojo bojazen, da bi lahko prišlo do kakih izgredov, ter prosil govornike, naj pomire ljudi in naj vpHvaio nanje, da se mirno raz-idejo in gredo domov. Vsi govorniki so tej prošnji ugodili in jaz lahko v svojem imenu, kakor tuđi v imenu gospe dr. Tavčarjeve in dr. Oražna izjavljam, da bi nobeden izmed nas na shodu ne bi bil govoril, ako bi Ie kolickaj domnevali, da bodo shodu sledili izgredi. Po shodu sem sprem-ljal gospo dr. Tavčarjevo domov. Ko sva prišla do trgovine Nagyjevef je nastalo med ljudmi veliko razburjenje, ker je bila baje iz Nagvjeve hiše vržena steklenica tinte. Ker sem vi-del silno razburjenje ljudi in sem se bal, da bi o razburjenje prekoračilo meje, sem naprosil policijskega svet-nika NVratschka, naj gre z mano v hi-šo, da se konstatira, če je bila res iz one hiše vržena tinta. Svet. Wratsch-ko je šel z mano. PrišedŠi v stanovanje davčnega uradnika Debevca ali Debeljaka — imena točno ne vem — sva dognala, da je bilo crnilo vrženo od zdolaj in ni padlo z okna. Ko sem prišel na ulico in to konstatiral, se mi ,■« rkl'j. da, množica je ćelo jela proti meni kazati sovražno razpoloženje. Tuđi kasneie sem se prepričal, da je množica nedostopna vsem pametnim razlogom in da je izgubila gospodstvo sama nad sabo. Pripomi-njam, da se mi je z vseh strani poro-čalo. da je Ribnikar kritičnega dne v resnici na ljudstvo pomirjevalno vpll-val, ter skušal preprečiti izgrede. Ravnal je popolnoma v smislu sklepa, storjenega na sestanku v »Narodnem domu«, naj se na vsak način preprečijo vsaki izgredi. Dr. Novak: Gospod doktor, Vi ste tuđi deželni odbornik. Kako ie pravzaprav z ovadbo deželnega odbora? Priča dr. T r i 11 e r: Gospod zagovornik! Kot deželni odbornik od-klanjam vsako identifikacijo s to ovadbo in preiskavo in če bi bil so-deležen tega dejanja, bi se ga sramo-val. Kot podžupan ljubljanski iz javljam slovesno. ker so se čula na tem mestu razna očitanja, da se ni na magistratu od nobene strani na nikogar in rudi ne na stražnike vplivalo, ne sedaj pod sedanjtm županom, ne pre-je pod županom Ivanom Hribarjem, ker bi za vse to moral vedeti jaz kot sedanji podžupan tn kot najintimnejši prijatelj tako sedanjega, kakor prei-šnjega župana. Ribnikar: Gospod doktor, ali sem se vselej držal parole, ki je bila izdana glede politične taktike v izvrševalnern odboru narodno - napredne stranke? Priča dr. T r i 11 e r: Jaz sem takrat smatral gospoda Ribnikarja za discipliniranega strankarja, ki se je uklanjal tuđi sklepu večine- Izpoved Alojzije Feldsteinove. Predsednik: Kje ste Vi stali 18. septembra? Priča: V blizini Knaflove ulice. Predsednik: Ali ste videli Ribnikarja? Priča: Stal je na vozu in sli-šala sem, ko je rekel: »Bodite mirni in pametni!« Nato je stopit z voza, a nisem več stišala, da bi Ribnikar še kaj govoril. Predsednik: Kaj so pa ljud-je delali? Priča: Mirno so poslušali, potem pa so se jeli razhajati. Predsednik: Kdaj pa so jele pokati sipe na kazini? Priča: Še ko je Ribnikar govoril. Izpoved dr. Miljutina Zarnlka. Predsednik: Na cesti ste bili tišti večer? Priča: Šel sem kupit smotke k »Slonu«. Takrat sem slišal sunder v Šelenburgovi ulici. Šel sem tja, ker me je zanimalo, kako bo moj nasled-nik vzdržaval red. Videl sem govoriti Ribnikarja, a kaj je govoril, nisem slišal. Takrat je prišel k meni nadstražnik Ažman, ter mi rekel: »Sipe na kazini so že pobite.« Nato so me stražniki spustili kot bivšega šefa skozi kordon in ko sem prišel do Schleimerjeve hiše, so bile sipe na kazini že docela razbite. Spominjam se, da sem se obrnil in videl še silhu-ete kordona in Rlbnikaria, kako govori. Ko sem izvedel, da obtožnica pravi, da so bile sipe razbite po Rib-nikarjevem govoru, sem takoj rekel, da to ni res in sem se prostovollno ponudil za pričo, ker sem bil prepričaš, da se v tom osim RibnUtarJu go- di krivica in naj si bi bil sicer tuđi kriv. Državni pravdnik: Kje ste takrat stali? Priča: Pred brivcem Fettich-Frankheimom. Državni pravdnik: Potem pa niste mogli videti, če so bile povsodi razbite Sipe. Priča: Kako to, da ne? Državni pravdnik: Ker je bil tam kordon in velika množica ljudi. P r i č a: To ni res. Kordot% je bil pri Knafljevi ulici, pred kazino v Šelenburgovi ulici pa ni bilo nobene innožice. D r ž. p r a v d n i k; Le ne več govoriti, kakor je res. Priča (s povzdignjenira glasom) : Jaz govorim resnico in nimam vzroka, govoriti neresnice. Državni pravdnik (ironično smehljaje): Ja, ja! Priča (z vso odločnostjo): G« državni pravdnik, laz govorim resnico, če je to Vam prav, ali ne! Nato ie predsednik prečitai izpo-vedbo I. Klepca, ovadbo deželnega odbora, podpisano po dr. Lampetu in neko drugo anonimno, s strojem pisano, z imenom »Opazovalec« podpisano ovadbo. Na to je jel govoriti državni pravdnik dr. N e u p e r g e r. Vemo, kakšna je dolžnost drž. pravdnika, vemo pa tuđi, da eksisti-rajo tuđi za državnega pravdnika gotove meie, ki jih ne srne prekoračiti. Prav te dni ie bilo v vseh evropskih listih čitati učene razprave, v katerih se je dokazovalo, da mora biti moderen državni pravdnik ne samo obtožitelj, marveč tuđi trezen in objektiven razsojevalec danih razmer, ki ne vidi svoje naloge zgolji v tem, da bi za vsako ceno spravil obtoženca pod nož. Dr. Neuperger ni dokazoval, nego samo napadal, in sicer tište priče, katerih izpovedi so izpodbile obtož-nico. Pričel je svoja izvajanja s temi-le stavki: »Naravnost ogorčen sem posta!, da se je priča dr. Zarnik drz-nil trditi nekaj, kar ie naravnost ne-mogoče. Sicer mi tega gospoda poznamo že od preje, zato pravim že sedaj, da borno proti temu gospodu uvedli poizvedbe po § 199 a k. z.« In potem je šio približno tako dalie, od priče do priče, Pust mu ie bil vero-dostojen! Ne zdi se nam potrebno, navajati izpade državnega pravdnika. Na nekaj pa moramo še reagirati. Dr. Neuperger je med drugim tuđi trdil, da so pred septembrskimi dogodki 1. 1908. izhajali v »Sloven-skem Narodu« ves teden imeniki onih nemških tvrdk, katerim bi se naj razbile table in pobile sipe. To je totalna neresnica, to se je g. Neu-bergerju samo sanjalo. Sicer pa od-kritosrčno izražamo svoje ponizno mnenje, da bi bil tuđi g. predsednik lahko nekoliko brzdal gorečnost pre-gorecega državnega pravdnika. Est modus in rebus, sunt certi denique fines; menimo, da ta rek vejja tuđi za — državne pravdnike! Tekom svojih izvajanj si Ie državni pravdnik dovolil ekskurzijo, da je rekel dobesedno to-le: »Tu je dr. Župane, mlad človek, ki je tuđi precej navdušen za Ribnikarja. Nečem mu naravnost predbacivati, da laže . ..« Navzoči dr. Župane je proti temu nečuvenemu izpadu glasno reagi-ral rekoč. da se tuđi v sodni dvorani ne da osebno žaliti in da se naj gosp. državni pravdnik brzda v svojih besedah. Predsednik: Prosim mir. Sa] ga lahko kasneje pri mete! Drž. pravdnik (jecljaje): Saj ga ni-sem žalil, nisem hotel žaliti, rekel sem samo, da mu ravno nečem očitati, da ne govori resnice, vendar . . . Predsednik Vedernjak; »Je že to zadosti!« Po tem incidentu je drž. pravdnik hitro končal svoja izvajanja za-htevajoč, naj se obtoženca obsodi v smislu obtožbe. Po odmoru je govoril zagovornik dr. Novak, ki je v svojem mirnem stvarnem in temeljitem govoru izvajal sledeče, kar podajamo samo v izvlečku: Predvsem izjavljam, da hočem po-pplnoma stvarno in kratko govoriti. Na dlani leži, da se dotaknem onega miljeja, ki je pa nekoliko širši, nego ga je dal potek obravnave. Bodite pa preverjeni, gospodje sodniki, da bo samo lapsus, če pojdem tupatam nekoliko čez mejo. Zavedam se, da moram samo stvarne razloge navajati, vsled česar nočem slediti poti g. drž.pravdnika. Richellieu je rekel: »Zberi in daj mišest vrst spisa, spi-sanega od kateregakoli — dobim jaz materijal, da ga obsodim na vešala.« In ravnotako je pri Ribnikarju. Ribnikar ne taji, da je bil omenjenega večera v Šelenburgovi ulici, ne taji tuđi, da je govoril. Navaja ćelo sam. da je govoril nekatere onih besed. vsled katerih je obtožen, vendar pa ne v oni zvezi, kakor se mu predba- ____Stran 4.______________ SLOVENSKI NAROD._______________________152 **<*- crva. Nato se ie zagovornik bavil z rzpovedbo dr. Trillerja. Dr. Triller je mož, ki se zaveda dolžnosti, ki io ima kot priča pred sodiščem. Njegova osebnost je znana visokemu sod-neraa dvoru. In popolnoma napačno je od strani Javnega obtožitelja, če odreka temu možu verodostojnost. Drž- pravdnik se sklicuje na prijateljstvo^ ki veže dr. Trillerja in obto-ženca. Potem je v Ljubljani pač mnogo ljudi in to v najvišjih, srednjih in najnižjih slojih, ki so — nevero-dostojni. Dr. Triller je jasno in do-ločno označil Ribnikarja kot moža, ki se }e vedno in povsod strogo dr-žal discipline. Na sestanku, ki so ga imeli prireditelji shoda v »Mestnem donu*«, pred shodom, se je govorilo in poudafjalo, naj se s tem shodom učinknje samo po lepoti shoda. Pač pa so tuđi nekoliko poznali dušo mase, vsjed česar so vse potrebno ukre-nili. Ribnikar je bil reditelj. In kar je storil v Šelenburgovi ulici, je storil zavedsijoč se naloge, ki Jo je prevzel kot reditelj. Glavni vzrok ovadbe je pač izpoved priče Pusta, Ovadba je izšla iz deželnega odbora, Prepu-ščam to stvar visokemu sodnemu dvoru, jaz ne bom razpravljal o njej, vendar se mi pa zdi, da so oni viri, ki so dovedli deželni odbor do te ovadbe. precej m o t n L Ce bi bile te priče prvotno zaslišaneodpreisko-valnega sodnika, tedaj bi ne delal tega očitka. Vplivala je pa tuđi sugestija one gonje, ki se je uganjala proti Ribnikarju. »Slovenec« je več me-secev označeval Ribnikarja za tiste-ga, ki je povzročil demonstracija. Nato je dal zagovornik na kritično rešeto Pusta. Drž. pravdnik se je s prav posebno vncino zavzd za Pusta, Cndim se, zakaj drž. pravd-ništvo ni proti Pustu, ki je 1. 1908 popolnoma drugače govoril nego zdaj, uveđlo preiskave. Državno pravdništvo je hotelo imeti Pusta — tako si jaz predstavljam — neJotak-njenega in stori potrebne korake šele tedaj. ko bo Ribnikarjeva afera končana. Pust je dostopen vplivom. In kakor je stal 1. 1908 pod vplivom strahu, prav tako more tuđi I. 1912 stati pod vplivom lepše bodočnosti. Drž. pravdnik se je za Pusta ćelo tako bal, da je sam telefonira! po Pav-linca, da bi ja ne prišel s kom v do-tiko. Kaj je vzrok sovraštva Pusto-vega do Ribnikarja. nočem razisko-vati. Prav gotovo pa je. da je na Pusta ražen sovrastva, učinkovala tuđi sugestija, s katero se je od gotove strani delovalo, da bi označilo Ribnikarja kot voditelja septembers^ih dogodkov. Pust je pač edina priča, k? trdL da je množica vsled Pibnikarjc-vega govora prodrla kordon ter na-padla kazino. Ćela vrsta prič je pa ravno nasprotno potrdila. da je nam-reč Ribnikar pomirjevalno vplival. Državni pravdnik ima pravico, po-udarjati obtežilne okolščine, omenja-ti pa mora tuđi ona po pričah dokazana dejstva, ki obtoženca razbre-menjtijejo. In ćela vrsta r>rič je do-ločno izpovedala, da so se ljudje po Ribnikarjevem govoru začeii razha-jati, vsled česar njegov govor prav gotovo ni mogel biti hujskaječ Cndim se, da se je pri tej arrimoznosti, s katero se je delovalo proti Ribnikarju, našlo tako malo prič, ki so haje slišale, da je Ribnikar hujskal. Samo priča Kocmur iz piša me dr. Pe-^anove je dobil vtisk, da ?e Ribnikar hujskaL In če hočem govoriti z be-sedami drž. pravdnika, tedaj pravim, da so vse te priče, ki so govorile proti Ribnikarju, klerikalci. Moram se pa dotakniti še neke stvari. Predvsem moram zavrniti trditev.da dr. Zarnik ni govoril resnice. Dr. Zarnik, visoko naobražen človek, pač ni mož, ki bi lahkomiseljno po-stavil sebe in svojo rodbino pod nož kazenskega paragrafa; Temu gospodo, kakor drugim pričam, ki Ribnikarja razbremenjujejo, napravlja drž. pravdnik nečuveno krivico, ko postavlja njih verodostojnost nižje kot verodostojnost. Pusta in drugih morda po g. dr. Pegana zaslišanih prič. Ravnotako je z dr. Zupancem, čegar mladost gotovo ne rzključuje, da bi se kot odvetmški kandidat in bodoči odvetnik ne zavedal. da je prva doižnost priče govoriti resnico pred sodiščem. Težko se je boriti proti taki obtožbi in proti takim argumentom. Obžalujem Ie, da je slavno sodišče zavrnilo moj pred-iog, naj se o stvari zasliši tuđi dr. Hacin, ki je takrat stal pred Schweizerjevo pišamo in ki bi brez-dvomuo potrdili i^poveđbi dr. Zarni-ka hi dr. Zapanca- Ribnikar bi moral biti blažen človek, če bi vpričo policistov, noli-cijskega komisarja nahujskal ljodi, naj razbijejo kazino. Toda eno je res-nično: Javno mnenje, ki je jo razbur-kal en del časopisja, hoče imeti krivca. In gotovo je, da bodo prejatislej ti ljudje to briđko obžalovali. Mož, ki si je s stradanjem priborfl svoio eksistenco. vendar ne more storiti tega blaznega čina, čina, ki bi uničil vse njegovo življenje. In jasno je, da se Ribnikarju srodi krivica, da sedi danes na obtozm klopi- JUslčd tega prosim, visoki sodni dvor, naj oprosti obtoienca. Gospod dr. Novak se je vmes pečal še s posameznimt podrobnostmi ni primerjal izpovedbe obremenilmh in razbremenilnih prič, pri čemur pa se ni posluževal onega zistema drž. pravdnika. Gorostasna je trditev, da bi Ribnikar vpričo obi-le množice in stražnikov, dokler je pri zdravi zavesti, klical žive priče za svoje hudodelstvo. Tega hudodel-stva ni mogel započeti. Zagovornik dr. Novak je govoril mirno, stvarno, brez vsakega pre-tiravanja. Njegov govor je bil narav-nost vzvišeno dostojen. Njegove pre-pričevalne besede so segale v srce. Dr. Neuperger je nato kratko repliciral ter branil Pusta, na kar je odšel senat k posvetovanju. Čez četrt ure je naznanil predsednik V e-dernjak, da se razsodba proglasi šele naslednji dan ob a/«°. Ribnikar izpusčen« Ker drž. pravdništvo ni ugovar-jalo. so Ribnikarja takoj izpustili iz preiskovalnega zapora. Sodba. Ob 3/4 na 9. bi se morala razglasiti razsodba. Toda trajalo je do no! 11. predno je stopi! senat v sodno dvorano. Predsednik nadsvetnik V e d e r-n j a k , ki je razpravo vodil povsem stvarno in nepristransko, kar rade volje priznavamo, je razglasil sodbo, s katero se obtoženca Adolfa Ribnikarja oprosti od obtožbe po § 5. in 85a in b. V razTogih fe navedel predsednik nicd Jru^un tuđi to-te: Tri priče Pust, Boje in Mašič so izpovedale, da je Ribnikar zaključil svoj govor v ?elenburgovi ulici s pozivom »na-prej«. Tega pa niti ena druga priča, bodisi Ribnikarju sovražna, bodisi njemu nasprotna ni mogla potrditi. ii glavno pričo v tem procesu je vsekakor smatrati Ivana Pusta. Toda na tega svedoka sodišče ne more nič dati, ker je dognano, da se je I. 190^. pri zaslišanju pred preisko-valncm sodniku zlagal, kar te ludi sam priznai. Skliceval se je sicer se-daj na nadstražnika Ažmana, češ da je le-ta nanj uplival. da takrat rA govoril resnice. V podkrepljenie svoje trditve se je skliceval na stražnika Pavlinca, češ da je le-ta slišal. kako je Ažman \T>lival nanj. Toda Pavline ni potrdil njegove trditve, marveč je ćelo naravnost izkljačil možnost, da bi se Ažman proti Pustu izrazil tako, kakor je Pust zatrjeval. Pusta so tuđi njegovi predstojnik! naslikali kot ne posebno inteligentnega človeka. Ker se je nadalje Pust tuđi proti raznim verodostojnim pričam izrazil, da želi obtožencu vse najhujše. da bi bil zaprt itd., se njegovim izpo-vedbam naravno ni moglo pripiso-vati nobene važnosti. V preiskavi je sicer priča Dolinar trdil, da je Ribnikar v svojem govoru rabil besedi »le skozi«, toda pri obravnavi Dolinar te svoje trditve ni vzdržal. Na drugi strani pa stoje priče (s povzdignenim glasom) starejši, pošteni, ugledni in vsega zaupanja vredni možje kakor Remic, dr. .len-ko, Drenik, Ružička, Bukovnik in drugi, katerim je sodišće moralo ver-jeti. Vsi ti so z vso odločnostjo izj. -vili, da so dobili vtisk. da je Ribnikar samo pomirjevalno uplival na ljudi. Tuđi druge priče so izpovedal , da ie bil Ribnikarjev govor res po-mirjevalen in da je ta govor imel tuđi uspeh, ker so se Ijudje res jeli razhajati. To so potrdili tuđi straz-niki. ki so bili zaslišani kot priče. Dr. Triller je izjavil, da je shod. pri-rejen v Mestnem domu imel zgolj namen mirne manifestacije in da bi določeni crovorniki na shodu sploh ne nastopili. akf) bi vedeli, da bo shod imel slabe posledice. Na temelju vseh izpovedb je prišlo sodišče do prepriča nj a, da je Ritmikarjev govor res imel pomirie-valno smer. Ker so verodostojne priče potrdile nastop Ribnikarjev in smtsel njegove«:a govora tako, kakor se je Ribnikar za£ntano iskreno ovacijo in rrra klicala v pozdrav presrčen »živio«. Ribnikar je trpel preganjanje, a rzšel je zmagovit iz kampanje, ki jo je započela proti njemu — klerikalna zloba, klerikalna podlost 1d nepošteno^! Danes je pred vso pošteno jav-nostjo osramoćen deželni odbor, njemu na čelu poštenjaka Lampe bi Pecan! ________ BlriiliSbo iprataiji. Občai zbor »Dnuuitićiraga dmitva«. V mali dvorani »Narodnega doma« se je vršil snoćj občni zbor »Dramatičnega drutvl^, ki je imel odločati o usodi naše letošnje gleda-liške sezone in se je moral dotakniti naravno tuđi gledalliškega vpraša-nja v Ljubljani sploh. Predsednik podpolkovnik g. Josip Milavec je otvoril občni zbor ter izrekel zlasti mestni občini ljubljanski za redno in izredno podporo za vzdrževanje gledaliških pred-stav iskreno zahvalo, enako deželne-mu odboru za prepustitev poslopja ter ljubljanskim časopisom in kritikom. Društvo šteje 91 članov ter je bilo vplačanih 344 K članarine, do 1. julija t. I. pa je imelo društvo 327 K 08 v stroškov. V imenu tajništva je nato poro-čal prof. g. Fran K o b a 1 o razvoju gledališkega vprašanja, kt je dospe-lo tako daleč, da stoji občni zbor danes pred odločitvijo, ali naj »Dramatično društvo^ Še naprej vzdržuje gledališke predstave ali ne. Končno stavi predlog, da naj se otvori debata o tem, ali naj se poskusi še eno leto z giedališkirni predstavami ali pa naj se to opusti. Deželni odbor je zahteval, da »Dramatično društvo« imenuje konkretno osebo, ki naj bi prevzela vse posle ravnateljstva gledališča. »Dramatično društvo« je nominiralo prof. Kobala ter je deželni odbor na to odgovoril. da ni proti osebi g. prof. Kobala. K debati se je kot prvi ogla-NJl deželni odbornik, podžupan dr. Karei T r i 11 e r ter razmotrival, kaj govori za vzdržanje in ka] proti vz-držanju gledališča, ali kaže sezono pod danimi pogoji otvoriti in ali bo stala potem letošnja gledališka sezona na onem nivoju, kakor to zahte-va umetnost. Deželni odbor si pridržuje vpliv na imenovanje ravnatelja. To je končno umevno, ker je dežela last-nica hiše v kateri se predstavliajo gledališke predstave. Deželni odbor pa si pridržuje tuđi pravico cenzurirati repertoire gledališča. To pa je že zelo kočljivo vprašanje. Če bi se »Dramatijno društvo^ ne uklonilo zahtevam in ukazom deželnega odbora, bi se lahko zgodilo, da postavi deželni odbor gledališče, oziroma »Dramatično društvo« tuđi srede sezone pred vrata. Da je to več kakor prazen strah, mora vsakdo priznati. Največjo nevarnost tedaj tvori mo-mentano cenzura deželnega odbora. Toda ta cenzura ima tuđi še drugo slabo stran. Vprašati se moramo, ali taka cenzura ne bo vplivala slabo tuđi na kvaliteto predstav. Deželni odbor lahko prepove tendenčne igre. ki nišo popolnoma prikrojene po nje-govem okusu. Pozabiti ne smemo, da je to strankarski okus in bati se je, da ta okus ni popolnoma v skladu z okusom onega občinstva, ki pose-ča gledališče. Drez dvoma je, da taka cenzura umetniškega razvoja ne more ravno pospešiti. Ce se »Dramatično društvo« ukloni ukazu te cenzure, bo treba morda včasih po-seči v zadnjem hipu na kako igro na-zaj, ki je igralcem še v spominu, da bo mo^oče sploh kaj vprizoriti. Uspeh te nesigurnosti pa bi bil deficit predstave in končno deficit sezone. In kdo bi moral pokriti ta deficit? Mestna občina. ki je že toliko žrtvovala za gledališče. Taka cenzura je tedaj na eni strani moralična zaušnica. na drugi strani pa provz-roči lahko tuđi materijalno izgubo. Ce bi hoteli slovesno protestirati proti taki cenzuri, bi to ne imelo ni-kakršnega uspeha. Na to pa, da bi mestna občina prevzela gledališče, tuđi ni misliti ne glede na financijal-ni položaj mesta, tuđi zato ne, ker deželni odbor gledališča ne da. Tuđi bi noralo mesto takoj pri prevzemu gledališča investirati jako velike vsote, da bi bilo sploh mogoče vsaj deloma ugoditi socijalnim potrebam in kolikor toliko tuđi umetniškim zahtevam. Pomisleki proti temu, da bi se gledališke predstave za eno leto suspendirale, pa so zopet zelo tehtni. To bi pomenilo potisniti nasc občin-stvo, ki poseča gledališke predstave, naravnost v nemško jarledališče, od koder bi jih bilo Ie skrajno težko ali Da snloh nemogoče zopet pritegniti v slovensko gledališče. Ne glede na to, pa se ostalo gledališko občinsfvo tuđi razkropi. To pa doseže lahko tuđi ona ominozna cenzura. Zato predlaga, da naj se sezija pod taki-mi pogoji raje opusti. Župan dr. Ivan T a v č a r stavi nato predlog, da naj se sprejmejo pogoji deželnega odbora. Ce bi »Dramatično društvo« samo opustilo na-daljne vprizarjanje iger, bi gotovo dolžili naprednjake, češ, da smo sami ubili gledališče ter da smo sami morilci kulturnega dela, ki ga zasle-duje gledališče. Seveda bi bila ta pretveza popolnoma ničeva in vendar bi se morda vendar našli Ijudje, ki to verjamejo. Zato je bolje, posku-siti vsaj ic eno leto. Upati je, da se cenzura tuđi ne bo vršila tako rigo-rozno. Ce pa niti tega ne poskusimo, bodo pri nasprotni stranki gotovo rekli: Glejte, imeli smo dobro voljo, hoteli smo ohraniti gledališče, libe-ralci pa so gledališče ubili. Iz tega razloga je že treba gledališče vsaj še eno leto vzdržati, če tuđi v skrom-nejših razmerah, kakor doslej. Znano je, da imamo na razpolago 13.000 kron od mestne občine do konca leta. VeČ občina ne more dati. Treba je tedaj štediti in opustiti, Česar ni mogoče plačati. Pred očmi pa si moramo imeti vedno, da je to samo pre-hodna doba, morda dobi mesto pri-hodnje leto že gledališče v svoje roke. Popolnoma izključeno to ni. Treba pa je sezono vzdržati tuđi zaradi naših igralcev, ki jih vendar ne mo-remo vreči na cesto. Zato predlag:a. da naj se ukrepi odbora potrde in vzdrži sezona 1912/13 v poniznih mejah. Član g. N a g 1 i č predlaga, da naj se ne sklepa prej o nadaljnem ob-stoju gledališča. dokler deželni odbor repertoarja ne odobri. Podžupan d r. Triller utemeljuje, da je ta predlog nesprejemljiv, ker ni mogoče igralcev pustiti brez kruha in ker tuđi »Slov. Filharmonija' ne more eksistirati brez gledališča. G. K r i s t a n presoja položaj zelo skeptično, zlasti ne upa, da bi bila cenzura samo formalna. Vodstvo gledališča pa se bo moralo boriti s težavami, kakrsnih še ni bilo nikdar. Večina iger je takih, da ne more nikdo reci, da jih bo deželni odbor odobri!. V modernih igrah se razuravljajo globoki problemi in to je zelo nevarno. Prav lahko najde pri tem deželni odbor nekaj, kar mu ne ugaja. Sam je prečita! letos kakih 80 iger, odložil že a priori, kar je bilo lascivno, in vendar ne ve, če bi našlo izmed teh 80 iger tuđi samo 5 milost pri deželnem odboru. Igre ne smejo zaiti ne na versko polje, morda ne najdejo milosti ker se bavijo s socijalnimi vprašanji, morda ne ker so proti njim politični pomisleki. Se-daj dela že državna cenzura vodstvom gledališč težave, še večje te-žave pa bi nastale pri dvojni cenzuri. Znano je tuđi. da je državna cenzura mnocokrat dobila navodila tuđi od druge strani. Mogoče je tuđi. da se deželni odborniki šele med igro prepričajo, da ta ali ona igra ni v smislu deželnega odbora ter potem ne pripuste vprizoritve nobene igre, dokler ni vsaka črka prebrana. Kljub vsemu ni mogoče drugače, kakor da se za sedaj sprejme predlog dr. Tav-čarja, ker ni momentano drugega iz-hoda. Treba pa je pomisliti na to, če se opusti muzikalična stran vprizo-ritev. da ni treba gledaliških prosto-rov. Ce je predrago in neizvedljivo, da bi se vprizorile muzikalične pri-reditve, potem ni treba hiše deželnega odbora. Treba pa je razmišljati o bodočnosti slovenskega gledališča. Slovenci smo v umetniškem oziru pred vsemi drugimi Jugoslo-vani in sramotno bi bilo, da niti svojega prostega gledališča ne bi mogli vzdržati. Zato predlaga končno. da naj se sprejme dr. Tavčarjev predlog in naroči odboru, da naj preskrbi v kratkem fond za zgradbo samostoj-nega eledališča. Ker je bilo že precej pozno, in ima »Dramatično društvo« resiti še veliko nalogo, se je občni zbor odgodi! do 12. t. m. Nadaljevanje se vrši ob isti uri in v istih prostorih. Dnevne vesti. + Ribnikar — oproščen. Pravica je zrnagala nad infernalno zlobo in hudobijo. Sodišče je danes Ribnikarja oprostilo. Jasno, kakor beli dan je obravnava dokazala Ribnikarjevo nedolžnost na očitanih mu hudodel-stvih — in jasno se je tuđi izkazala brezmejna podlost klerikalne stranke in specijalno denuncijantske dvojice dr. Lampeta in dr. Pegana, ki ji-ma je zdaj pred vsem svetom užgan pečat sramote, ki jima ostane, dokler bosta med živimi. Oprostitev Ribnikarja pomeni najhujšo obsodbo ćele klerikalne stranke, posebno dr. Lampeta in dr. Pegana. Javnost je z zadoščenjem in z veseljem pozdravila zmago pravico — klerikalna stranka pa bo svoj zločin, ki ga je storila s tem, da je s falsificiranimi izpovedbami spravila Ribnikarja v preskavo in v preiskovalni zapor še drago plačala, kajti kdor je pošten človek, mora taki stranki z zaniCe-vanjem pokazati hrbet. + K obravnavi proti Ribnikarju. Bivši župan Ivan Hribar nas prosi priobčiti pismo, katero je včeraj dopoldne poslal sodnemu nadsvetni-ku Vedernjaku, katerega pa le-ta kot predsednik senata ni prečital in tuđi glede njega ničesar ukrenil ni. Pismo slove: »Preblagorodnl gospod sodni nadsvetnik! Iz obtožnice proti Adolfu Ribnikarju, ki jo je priobČil snočnji »Slovenski Narod«, posnemam, da se v njej nahajata tuđi ta - Ie dva stavka: »Preiskava je dognala^ da so se takrat napram mesni straži pojavili nedopustni vplivi v prid ob-dolženca. Po izjavi posameznih stražnikov je vladal med stražniki sploh strah, da bodo izgubili službe, če ne bodo za Ribnikarja ugodno iz-povedali.« Iz časnikarskih poročil, kate-rih točnosti seveda kontrolirati ne morem, pa posnemam, da je državni pravdnik gospod dr. Neu-berger — kakor »Slovenec« poro-ca — dejal: »To vemo vsi, kako je bilo pod Hribarjem!«; kakor »Slovenski Narod« poroča, pa: »Po mojem mnenju je zagovorni-kovo vprašanje čisto brezpornemb-no, saj vemo vsi, da bi bili ne-dvomno vsi stražniki odpuščeni, ako bi bili leta 1908. govorili resnico.« Ako je gospod državni pravdnik v resnici tako govoril, kakor poroča »Slovenski Narod«, tedaj je ta tako apodiktično izgovorjena trditev naravnost gorostasna in mi daje povod, ponuditi se, preblago-rodni gospod sodni nadsvetnik, sodnemu senatu prostovoljno za pričo v tem smislu, da na nobene-ga stražnika kakorkoli niseni vplival in da od moje strani nikdar ni grozilo kakemu stražniku zato, ker je govoril resnico, nevarnost, da izgubi službo. Priporočajoč se Vam, ostajam z odličnim spoštovanjem vdani Ivan Hribar.« 4- Vse kar je prav! Tuđi državni pravdnik je človek in zgodi se mu lahko, da v svoji gorečnosti in v svoji vnemi, pomagati obtožnici do zma-ge, izgubi oblast nad svojim temperamentom in prekorači dopustne me-je. To se je včeraj zgodilo državne-mu pravdniku dr. Neupergerju. Brez dvoma je bila njegova pravica, da skuša izpodbiti izpovedbe razbremenilnih prič, ali način, po katerem je postopal dr. Neuberger, je bil tak, da o njem ni mogoče molčati. Dr. Zu-panc je takoj pri obravnavi energično nastopil v obrambo svoje časti in je državnega pravdnika primerno zavrnil. A še veliko hujše, kakor proti navzočemu dr.Zupancu je dr. Neuberger nastopil proti odsotnemu ma-gistratnemu svetniku dr. Zarniku, katerega je kar obdolžil — krivične-ga pričevanja. Vsa Ljubljana pozna dr. Zarnika, vsakdo v Ljubljani ve, da je skozinskoz getlemaa, kot človek in kot uradnik tako honeten, ve-sten in vzorno nepristranski, da mu nihče ne more odreci spoštovanja. Da bi dr. Zarnik pred sodiščem sploh mogel izreci kako neresnično bese-do, to je popolnoma izključeno. Napad dr. Neubergerja na dr. Zarnika in še druge priče je kruto žaljenje in stvar, o kateri bo treba govoriti prav resne besede. + Politično društvo »Vodnik« v Spodnji Siški iskreno čestita gospodu Adolfu Ribnikarju, da je zmago-slavno premagal crno denuncijan-stvo- Zntagala Je resnica! Vsem so-mišljenikom pa kličemo: krepko in nustrašeno v boj proti klerikalni kač-ji zalegi. — J. S e i d 1, t. č. predsednik; R. Š e g a, t. č. tajnik. + Priča Lujiza Gobel, ki je bila zaslišana pri Ribnikarjevi obravnavi, se je pripeliala v Četrtek z gorenj-skim vlakom v Ljubljano. Na poto-vanju se je posebno zanimala, če bo morala kot priča prišeči. V Ljubljani jo ie na južnem kolodvoru pricakoval dr. P o j e iz pisarne dr. Egerja, se ž njo posvetoval in jo potem spremii do fijakerja. + Šukljetova brošura. Dr. Lampe je kar umolknil. Komaj je bil začel kritikovati brošuro bivšega deželnega glavarja, mu je že sape zmanjka-lo. Čakali smo in čakali, a dr. Lampe se ne gane- Niti na naše razkritje, ka-ko je slcparsko šanžiral štiri milijone, ne da odgovora. No, molk je tuđi odgovor! 4- Lenčetove menice. Škofov list trdi, da je bivši župan v Rudniku in trgovec. Karei Lenče, ponaredil za 34.000 K menic ter jih oddal pri ljubljanski podružnici dunajskega kre-ditnega zavoda. Kaj ima to z napredno stranko opraviti, res ne vemo. Napredna stranka ie imela z Lenče-tovo vinsko kupcijo in z njegovimi menicami ravno toliko opraviti, kakor ljubljanski škof ali rimski papež. Ce je Lenče res to storil, čegar ga dolži »Slovenec«, bo pač moral sam nositi posledice in ne zadene napredno stranko prav nobena odgovornost. Sicer pa naj klerikalci Ie po-gledajo malo okrog sebe in našli bodo v svojem taboru ljudi, proti katerim so Lenčetove menice še prava otročarija. + Napad na družbo sv, Cirila ta Metoda. Po Ljubljani se govori, da je šentpeterski župnik gosp. Janko P e t r i č preteklo nedeljo (30. junija) z lece napadal družbo sv. Cirila in Metoda z besedami: »Družba sv. Ci-rila in Metoda je bila tuđi ustanovljena od duhovnikov, a sčasoma so 152. ftCT._______________________________________________________SLOVENSKI NAROD.________________________________________________________Stran 5. jih odstranili Ta družba ni sedaj nič drugega kakor agitacija za svobodo-miselstvo in brezverstvo.« — Ali je to res? Prosimo, da se prijavilo vsl oni, kl se spominjalo, da Je župnik Petrič tako rovoHI. + Dežeiai odbor in gasilska dmštva. Z dežeie nam pišejo: Neka-tera gasilska društva že dolgo priča-kujejo, da jim deželni odbor nakaze podpore iz gasilskega zaklada. Vla-.cala so prošnjo za prošnjo, odgovo-rov pa od nikjer. Interesantno bi pa vseeno bilo izvedeti, kam daje deželni odbor zavarovalne odstotke, ki jih plačujejo zavarovanci v ta na-men, da se podpirajo gasilska društva- Nekatera gasilska društva vsled tega krivičnega postopanja dež. odbora le težko obstojajo. Ni nam treba daleč iskati vzroka, temu ?ostopanju. V deželnem zboru so klerikalni postanci na vsa usta po-vedali, da bodo deželne podpore de-'ežna le klerikalna gasilska društva. Radovedni smo pa, ali kleri-!kalci ločijo tuđi klerikalne in liberalne požare. Nedvomno vodijo ve-čino dobro uspevafocih gasilskih društev naprednjaku In tako bi morala ta gasilska društva prihiteti na pomoČ samo svojim somišlienikom. Tada pravi ognjegasec ne pozna v svojem srcu drugega nego Ijubezen do svojega bližnjika. Ce se pokaže deči petelin. tedaj ne vpraša po poli tičnem mišljenju nesrečnika. tem-\ew gre ponoći ali podnevi, da resi, kar se resiti da. Zatorej pa svarimo deželni odbor, naj se ne igra — z ognjem! 4- Brezprfmerna zanikernost t. Ikr. rudniškega ravnateljstva v Idriji . kriva, da je idrijsko mesto za-rredlo v dolgove 435.000 K z 350.974 kron 63 vin. obresti, tako pišejo rud-niški uslužbenci v »Naši Moči--. Pač res velika je predrznosi idrijskih klerikalcev, da si upajo očitati c kr. -udniškemu ravnateljstvu brezpri-merno zanikernost, tišti ljudje, ki se 'ede in maste na solneu milosti c. kr. erarja. Kje bi že bili klerikalci v I Idriji, da nimajo ravno v c. kr. rud-t:\ku toliko zaslombe. Od erarja ima-o v najemu ćelo poslopje, v kateren* >o nastanjene vse klerikalne organizacije za boro letno najemščino 200 kron, dočim v Idriji tako zelo po-^anjkuje stanovanj rudarskim usluž-^encem. Oswaid dobiva za svoje ro-?o vi ljenje lepe nagrade, erar je pre-^krbel nepotrebnim nunam udobno T~?zdo zopet v eraričnem poslopju. k erikalci se čutijo napram erarju .a-ko oblastne, da je nek nadut klerikalni pisar, izjavil napram materi, ki je prosila za svojega sina za vzpre-iem za delo, da bi se ga že sprejelo, le bi ga bi! zadnjič pozdravil. tako ra ne. Namesto da bi bili tore- klerikalci erarju lepo hvaiežni, mu pa cčitajo brezprimerno zanikei nost. Erar si redi klerikalnega gada na svojih prsih. Pred kratkim je sprejel erar v službo klerikalnega mladica, ki je bil že v Idriji kaznovan radi go-! i u rije, v Zagrebu pa radi ponaredbe podpisa na menici. Zopet drugaru so spravili svojega vzor - mladeniča, ki "e pred nekaj dnevi ponaredi! svojo ielavsko knjižico in skušal dobiti od -'jučavničarskega mojstra v Idriji -onarejeno spričevalo. Ni bilo dosti emu klerikalnemu mladeniču, da je ^am izvršil goljufijo, se dra^e je no-tel napeljavati h goljufivim dejanjem. Taka je moralna vrednost idrijske •atoliške mladine! Nič čudnega. k^- Tšnega učitelja imajo. Ce je sme! Zazula, davčni kontrolor, ponarejati ^odpise. zakaj bi jih priprost klerika- >n mladenič ne. Klerikalnega laž-njivca v »Naši Moči« vprašamo, da ove, pri katerih cestah se je za f ura- Io 63.000 K in kdo se je v gradu izra-zil: »Das sind Lumpcn gewesen!« S pavšalnimi sumničenji bodo nehali iriti časnikarski brezvestnež: -e Moči«! C. kr. rudniško rav-iteljstvo pa naj se pomeni z deka-rom in Osualdom ter svojimi pisar-;i. ki Iažejo in obrekujejo po >Naši Moći«, kakor hoće, od nake strani na klerikalne lumparije ne bodo esta-le neodvrnjene. + Štajerski deželni zbor Glede rmogočenja delovania štajerskega ^eželnega zbora poročajo z Dunaja. tia je prišel tja zopet deželni odbor- zroi Attems, da začne zopet po- = nja s Slovenci. Ore za posredo- valno akcijo po Ceškem vzorcu, kate- akcijo so zasnovali veleposestniki, -ro podpira tuđi namestnik groi Iv Aldringen. Orof Attems je raz-i program veleposestva in sicer v nih navodilnih toćkah. Velepo-,;vo hoče namreč vsa vprašanja, ki pridejo pri teh posvetovaniih vpo-v. predložiti vsem skupinam dc-f inega zbora, da jih lahko preštudi-^dio. Slovenski poslanci so s pred-NS grofa Attemsa v bistvu zadovoljni, v kratkem se bodo pokajanja intenzivno pričela in v političnih kro--rih prevladuje mnenje, da bo do jeseni zopet omogočetio delo štajerske ga deželnega zbora. — Zadeva Ritmtkar. Za srečni 2id RUmikarievega močoniševa da- ruje gosp. Arcev Ljubljani za »Narodni sklad« 20 kron. — Spored paviljonov na fntrift-njl veselici za Narodni sklad. Od glavnega vhoda iz Lattermannovega drevoredia na desno: Srečolov (št. 15), pivo delniško, belo in Crno, (št, 16), jestvine Ravtar (št. 17), vinska poskušnja (št. 18), menjalnica in pisama (št. 1), kavama, vino v bu-teljkah in likerji (št. 2), razglednice in drugo (št. 3), budjeviško pivo in Sarčevo vino (št. 4), ob fronti proti železnici: slaščice, malinovec (št. 5), vrhniško pivo (št. 6), jestvine Men-cinger (št. 7), strelišče, vrtiljak, mu zej (št. 8), Stepičtrvo vino (št. 9). gorka jedila, ljudska kuhinja, golaž, janjci in drugo (št. 10), vrhniško crno pivo (št 11), tobakarna (št. 12), na le-vo glavnega vhoda, Mrakovo vino (št 14), v sredi: cvetlice (št. 23), Filharmonija (št. 19), dve plesišci (St 20 in 21), godba Kranj (št. 22) in šampa-njec (št. 24). \ seh sodelujočih gospe, gospodičen in gospodov je okoli 300. — Na jutrisnji veselici za Narodni sklad nastopijo razni zabavniki, ki bodo vzbujal* veliko smeha. Opozar-jamo na koirtično fotografiranje, br-zoslikarja, notujoče humoristične pevce itd. Vsi ti gospodje so napravili preskušnjo za svoje nastope z odličnim uspehom, zato bodo gotovo z uspehom zabavali cenjene obiskoval-ce in obiskovalke. — Vhodt na veselico na dirka-lišče- Vhoda sta dva: iz Lattermannovega drevoreda. kjer sta dve blagajni, ter s ceste, ki gre od drevoreda na Marije Terezije cesto. Blagajne se odpro ob 3. popoldne. Ker bq naval vsekakor velikanski, naj si slavno občinstvo blagovoli preskrbe-ti vstopnice dopoldne v trafikah gospodične Dolenčeve v Prešernovi ulici, gospe Cešarkove v Šelcnbur-govi ulici in gospe Fuchsove na Marije Tcreziic c.sti nasproti Kolizeja. —Vstopnina znaša le 40 vinarjev, otroci do 10 let so v spremstvu star-sev prosti vMopnine. — Krasni so dobitki srecolova na veselici za Narodni sklad. Omenjamo jih tu le par. Eden najboljših dobit-kov je vagon premota, potem je kra-sen dobitek velika kredenca, več velikih stenskih ur z nthalom, velikan-ska viseča svetilka, dragocene vaze. Tvrdka Donet 6: Ko. Epernay na Francoskem je poslala za dobitek najfinejši šampanjec v vrednosti sto kron v krasnih košarah po posredovanju zastopnika gosp. Avgusta Tomažiča. Ker so tuđi vrsi ostali dobitki lepi in večina njih praktične vrednosti, bo za srećke vsekakor takoj spočetka velik odjern. — Pojasnila na veselici za Narodni sklad. Za vsa pojasnila in zaradi morc-bitnih pritožb se je obraćati na pišamo, ki bo nastanjena poleg me-nialnice ob vhodu v lav.ntenis-pro-stor. Ravnotako bodo reditelji dajali vsa potrebna pojasnila. — Cvet deklet. Naša včerajšnia notica o 121etni deklici. ki se je ponudila za sodelovanje pri jutrišnji veselici, da bo prodajala cvetlice, ki jih bo sama nabrala v goro\iu. je vzbudila povsod iskreno veselje. Pripominjamo, da je deklica hči priprostih starsev, oče je železniški u^lužbenec. Gotovo bo vsak s posebnim navdušenjem kupil cvetko od mlade narodnjakinje, ki naj bi bila vzor naši mladini. — Za Narodni sklad je poslal g. Frank Sakser, bank r v Sf 'em Jor-ku, 50 kron, ker se ne mor udeležiti jutrišnje veselice. Prekra-en zgled narodne navdušenosti naj posnemajo vsi rodoljubi, ki se ne udeleže prire-ditve. — Dobitki za srečolov na veselici za Narodni sklad se sprejemajo na dirkališču še jutri v nedeljo dopoldne, zlasti jestvine in slično, ki mora priti še le zadnji čas na svoj prostor. Srečolovski paviljon je na desno pri glavnem vhodu. — Veselica za Narodni sklad se v slučaju slabega vremena vrši v vseh prostorih Narodnega doma. — Konkurz je napovedala tvrdka »Franc Souvan sin^ v Ljubljani na Mcstnem trgu št. 22. Imenovane tvrdke ne zamenjati s tvrdko »Franc Ksav. Souvan-. — Naši kmetje izstopajo iz cer-kve, Neverjetno, pa vendar resnično. Pet takih slučajev z Gorenjskega omenja natančnejše današnji »Slovenski Dom«. To so pač dejstva, ki najlepše kažejo. da so hujši nasprot-niki verskega življa tišti duhovniku ki so pustili skrb za verske zadeve in se posvetili popolnoma takozvanim »versko-političnim« zadevam. Preje so bili dušni pastirji ćele fare. dan-danes postopajo ti politikujoći duhov-niki kakor da so samo še tercijalski kaproli. Ni čuda, da se jim je začelo vse ostalo občinstvo že ćelo po kme-tih odtujevati. — »Agraru! program« S. L b. imenufe »Slovenski Dom« po pravici farovški in koritarski program pod agrarno firmo, izza katere napadajo in uničuiejo kiertkalci svoje sovraz-nike. Dajte vsakemn kmečkemu vo-lilcu prečitati dotični članek v »Sk>-venskem Doimh, da »• odpro Uodem oči, da sprevidijo, da ni to agrarna politika, če se na račun ćele dežele podkupn|e posamezae kmećke volil- c^ — Celotna naračnina v znesku 3 K naj se posije na naslov: »Slovenski Dom«, Ljubljana. — V prvih tren letnikih tukaj-šnjega mo^kega učiteliišča je bilo koncem preteklega šolskega leta 68 gojencev; izmed teh je dovršil 1 nauke z odličnim. 7 z nezadostnim uspehom. — Gojenk na ženskem uči-teljišču je bilo v prvih treh letnikih 120, med njimi 18 odličnjakini in ena z nezadostnim uspehom. — Za zre-lostni izpit se je javilo na moškern učiteljišču 27 gojencev IV. letnika in dva privatista, na ženskem učiteljišču 37 gojenk IV. letnika in 2h priva-tistinj. Ustni zrelostni izpiti so se za-čeli 1. juli ja. — Zveza slovanskih ljudskih knjižnic v Ljubljani vabi vse knjižnice, bralna društva, napredna akade-mična društva, sokolska društva, napredna politična društva in vse. ki se zanimajo za knjižnice, da se polno-številno udeleže ustanovnega shoda za Zvezino ustanovitev dne 14. julija ob 10. dopoldne v prostorih Simon Gregorčićeve ljudske knjižnice v Ljubljani, VVolfova ulica 10, I. nad-stropje. Zveza z vlaki je zelo ugodna. Konec sestanka ob 12 uri — Ustanovitev Zveze slovenskih ljudskih knjižnic je silno potrebna za širjenje prosvete. Potom Zveze bo dobivalo ljudstvo dobre in cene kniige- Naš nacrt je: Vsak večji kraj mora imeti lastno knjižnico, da se na ta način paralizira vpliv klerikalnih izobraze-valnih dmštev. Zveza slovenskih knjižnic mora postati krepka bojna falanga proti nazadnjaštvu in staro-kopitnosti. — II. avstrijski shod proti tuberkulozi, ki se je vršil dne 29. junija na Punaju, stal je popolnoma pod vtis-kom predavanja dr. R o 11 i e r j a iz Levsina v Svici o zdrav ljenju kirur-giške tuberkuloze s solnčnimi žarki. To zdravljenje, pri katerem vpliva-jo ultravijoletni trakovi solnčnega spektrama je Rollier kot prvi posku-sil v velikem obsegu. Uspehi so na-ravnost čudoviti. Vse različne oblike kirurgiske tuberkuloze, kakor gnojenje kosti, vnetja sklepov, vnet-ja hrbtenice se popolnoma ozdravijo in to brez vsakega operativnega po-sega. Prednost nove metode pa ob-stoji tuđi v tem. da ostaneio vsi skle-pi gibčni, dočim so po kirurgiškem zdravljenju po navadi odrveneli. Tuđi najtežja obolenja. na pr. hrbtenice in kolčnega sklepa, po katerih so otroci prej za vse življenje ohrome-li, se popolnoma ozdravijo. Uspehi so najboljši v višjih legah. Tako leži Levsin 1460 m visoko. Vendar kaže-jo izkušnje drugih zdravnikov, da se dajo dobri uspehi doseči tuđi v srednjih legah in pa ob morju, kjer prido-be soinčni žarki potom refleksije na vplivu. Avstrija ima tako srečno le-go. da bo dobiti posebno dosti točk, v katerih se bo dalo vpeljati to zdravljenje, ki pa zahteva posebno zdravilišče. Osrednji odbor za odvraćanje tuberkoloze je že sklenil, da priredi tako zdravilišče za solnč-no zdravljenje na Tirolskem. Brez-dvomno bodo pa tuđi posamezne kronovine skrbele za to. Štajerska je 70. pričela in tuđi ^deželno društvo /a bolne na pljučih na Kranjskem« se /e bavi s tem vprašanjem. — Vodni kataster. Hidrografič-na centralna pisama ministrstva za ja\na dela, ki izdeluje avstrijski vodni kataster, je dosedaj že izdelala 3 zvezke katastra (list 1—10(1). Od kranjskega porečja je dosedaj obde-lana Fodkorenska in Bohinjska Sava, Mojstranska Bistrica. Radovljna, Lipnica. Tržiška Bistrica in Zavrrš-nica, druge pa še slede. S tem je storjen važen korak naprei v gospo-darskem oziru, ker je izrabljenje vodnih sil v obrtne namene izdatno olajšano. Vse izdane katastralne mape ima na vpogled tuđi tukajsnji zavod za pospesevanje obrti, kjer dobe obrtniki tuđi druga pojasnila glede izrabljenja vodnih sil v obrtne namene brezplačno, ustmeno in pismeno. — Tečaf za obrtno knjigovodstvo In korespondenco v Zagorju ob Savi priredi »Zavod za pospesevanje obrti na Kranjskem« v septembru, ozir. oktobru. Tečaj bo trajal 5 ted-nov in se bo podučevalo po trikrat na teden v popoldanskih ali večernih urah. Udeleže se lahko obrtniki vseh rokodelskih strok. Prijave naj se vlo-že na naslov »Zavod za pospesevanje obrti na Kranjskem« v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22 ali pa potom tamošnje zadruge. Poduk je brez-plačen, ob prijavi pa se mora plaćati položnine 5 K, iz katerih se pokrije-jo učila, preostanek pa se vrne ob zaključku tečaja vsem, ki so se ga redno udeleževali, sicer pa za pade v korist zavodovi blagajni. — Ne samo dobra kakovost, ampak tuđi domaća provenijenca se mora zahtevati od vsakega blaga, ki ga kupujemo. Obe lastnosti morata biti združeni, da kako blago lahko priporočamo. V obeh ozirih povsem zadoića izmed kavnib pridatkov edi- nole Kolinska kavna primes, ki Je po splošni sodbi vseh slovenskih gospo-dinj najboljši kavni pridatek, ki napravi kavo najbolj okusno, in ki je obenem pristno domaČe blago. Od prodane Kolinske kavne primesi do-bivajo vsa naša splošno narodna društva, med njimi predvsem družba sv. Cirila in Metoda, znatne vsako-letne prispevke za vršitev svojega narodnega dela. Kdor torej kupuje Kolinsko kavno primes, ne kupuje samo res izvrstnega blaga, temveč polaga s tem tuđi mal dar domovini na oltar. Zato Kolinsko kavno primes vsakemu najtopleje priporočamo. — III. shod jugoslovanskih naprednih učiteljskih abiturijentov in abiturijentk. Dne 16. t. m. se vrši v veliki dvorani Mestnega doma veliko zborovanje jugoslovanskih naprednih učiteljskih abiturijentov in abiturijentk. Ce pomislimo, kako te-žek boj bije danes napredno učitelj-stvo proti sedanji korumpirani klerikalni strahovladi na Slovenskem, predvsem pa še na Kranjskem, borno znali ceniti in upoštevati te najmlaj-še moči, ki se ne strašijo boja in pre-ganjanja, temveč stopijo že s prvim korakom v življenje med trdno in neomajano falango naprednega uči-teljstva, da se bore z njimi za pro-sveto in kulturo naših najŠirših mas. Pokazali bodo tu, da so tekom svojih studijskih let gledali z odprtimi očmi v naše javno življenje in da so se zato tuđi primerno pripravili za svoj bodoči poklič, ki zahteva cele-ga človeka. Udeleže se zborovanja vsi slovenski učiteljski abiturijenti in pa mno£o tcvarišev iz Istre, Dalmacije, Hrvaške in baje tuđi iz Bosne. Onozarjamo torej že danes vso napredno javnost v Ljubljani, da po-seti to velevažno zborovanje v obil-nem številu in izrazi tako svoje simpatije najmlajšim pionirjem prosvete in kulture. Natančen program prine-semo v kratkem, a omenjamo že danes, da prirede ljubljanski abiturijenti in abiturijentke na večer v areni in na vrtu Narodnega doma vsem došlim zborovalcem na čast veliko vrtno veselico. — PoČitniška zveza slov. na-nrednega diiaštva. Letošnja počitni-ška zveza se je povzpela na zelo veliko stopnjo. Seznam brezplačnih prenočišč vsebuje 522 prenočišc, izmed teh je 234 zasebnikov, 288 prenočišč so dali dijaki sami. Preno-Čišča so v vseh važnih krajih po slovenskem ozemljti, število prenočišč na Hrvaškem je maihno. ker se ni dalo več dobiti. Drugo leto bo treba tuđi na slovanskem jugu pre-skrbeti več prenočišč. Slovensko ozemlje bo lahko vsak dijak prepo-toval z majhnimi stroški, ker je toliko prenočišč. da bo lahko v vsakem večjem kraju zastonj prenočeval. Ležeče je sedaj samo na dijaštvu, da kolikor mogoče mnogo potuje. Dijak naj ne presedi celih počitnic doma, temveč naj gre na potovanje. da spozna svojo zemljo in svoj narod! Seznam brezplačnih prenočišč, ki ga je izkazalo dijaŠtvo, obsega ražen seznama brezplačnih prenočišč tuđi pravila počitniske zveze, legitimacijo za potujočega dijaka, kratko navodilo o potovanju. naznanilo, da je železniško ministrstvo kraljevine Srbije dovolilo četrtinsko vožnjo po državnih železnicah kraljevine Srbije, pregled specijalnih zemljevidov po Slovenskem, sezname koč S. P. D. in štatistiko prenočišč. Pravico do četrtinske vožnje po državnih železnicah ima vsak za Časa počitnic, ki se izkaže z legitimacijo počit. zveze slov. naprednega dijaštva. Mor da bo kdo videl tuđi v tem kakšno »veleizdajo«, ker so že pri nas taki čaši in take razmere, da naši nasprotniki iz-rabijo vsako pošteno stvar v svoje umazane namene. Ko je dijaŠtvo prosilo za dovolitev znižane vožnje po železnicah kraljevine Srbije, pac ni imelo drugega namena kot zmanj-šatt dijakom stroške pri potovanju po slovanskem jugu in tako mnogim revnim dijakom omogočiti pot na jug. — Vsem onim, ki so nam pri delu za počitniško zvezo na ta ali oni način pomagali, izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo. Predvsem iskrena hvala vsem zasebni-kom, ki so se drage volje odzvali našim prošnjam, iskrena hvala raznim društvom, ki so nam pomagala pri nabiranju prenočišč, iskrena hvala tuđi potovalnima učiteljema gosp. Ivanu Prekoršeku in gosp. Ante Begu, ki sta nam dala mnogo naslo-vov, da smo potem lahko prosili za prenočišče. Tovariše-dijake pa prosimo, da se na prenočiščih vedno pošteno vedejo in vzorno obnašajo, ker edino lepo vedenje nam bo pridobilo naklonjenost slovenske napredne javnosti. Slovenski napreden dijak se mora razlikovati po lepem vedenju od klerikalnega dijaka! Vsem tovarišem pa želimo, da bi jim potovanfc; služilo v izobrazbo in zabavo! —Odbor počit zveze slov. naprednega diiaštva. Prodttkclfe ticeok petrazredne ■loii—ili đaku** Oudske lole »Mladika« v Ljubljani. 4. t m. so na- stopile posamezne učenke in celotrti razredi v raznih pevskih, telovadnih, deklamacijskih in dramatičnih pro-dukcijah. Nastop, ki se je vršil v za to zelo primerni licejski telovadnici, je bil obiskan zelo mnogoštevilno od strani staršev in sorodnikov nastopa-jočih malih umetnic, opazili smo pa tuđi c. kr. deželnega šolskega nadzornika gosp. Frana H u b a d a, gospoda magistratnega svetnika in tajnika c. kr. mestnega šoiskega sveta g. Evgena L a h a in več profesorjev ljubljanskih srednjih sol. — Produkcije je otvoril ljubezniv prolog, spes-njen od gdčne. Miči Grošljeve. Deklamovala ga je zelo povoljno gdčna. Ida Šturmova iz III. raz-rega »Mladike«. — V petju sta nasto-pila II. razred (razrednica gdčna, Marija Arselinova) in kot ena skupina IV. in V. razred (razrednici gdčni. Marija O o m i 1 š e k, oziroma Cirila P 1 e š k o). Pohvalno je ome-niti odločno gojenje narodnih pesmij v soli, kajti dočim stare Šablonske šolske pesmice pozneje izgube vsak pomen, je znanje narodne pesmi tra-jen dobiček. II. razred ie zapel pesmice: »Jager pa jaga<% »Ptiček prav majhen je..« in »Rožic ne bom trgala ...«. pri čemue smo posebno opazovali dobro in tekstu primerno nijansiranje in lepe pp. IV. in V. razred pa je zapel: »Na planincah ...«, »Trobentica« in »Najlepše na Laš-kem že ajda zori«. Mlade pevke so se izkazale v čuvstvenem prednašanju in v izredno čistih in lepih višinah; kar kaže dober pevski materijal. — I. razred (razrednica gdčna. Milica Prosenčeva) je nastopil v telovadnih prostih vajah in v dobro iz-vedenem obhodu. Srčkane deklice so imele pri obhodu z zelenjem ovite polobroče v rokah, kar je napravljalo zelo Ijubeznjiv vtisk. — Zelo so se odlikovale učenke tretjega razreda. Te so po zaslugi razrednice gdčne. Miči Grošljeve nastopile v de-klamacijski skupini: »Leto in 4 letni Čaši« in v dramatični dvodejanski povesti v verzih »Igračice«. V deklamaciji so nastopile kot pomlad. gdčna. Martina Spindlerjeva, kot poletje Vera Sevčikova, kot jesen Anica Tekavčičeva, kot zima Mira Brune-tova in kot leto Sabina Ničeva. Sa-movestni nastop in živahnost v deklamaciji sta Ijubko pesnitev gdčna. Grošljeve pokazali v vsej veljavi. Ne-pričakovano izborne je uspela tuđi i^ra »Igračice , v kateri je gdčna. Grošljeva uporabila znani motiv o pridni in hudobni deklici in palčkiru Gdčna. Marija Koželjeva, Nikita Po-gačnikova, Aloizija Puhkova in Martina Spindlerjeva so bili zelo srčkani Šturmova in gdčna. Juta Zarnikova z neverjetno spretnostjo in sigur-nestjo igrali dobro in hudobno de-klico. Če gdčni. Grošlievi gratulira-mo k takim učenkam, moralo r-ii sami izreci naše občudovanje k tako idcalnemu in požrtvovalnemu delo-vanju. — Ni treba še posebej ome-njati, da se je pri vsej prireditvi tega vzornega zavoda lahko zasledila spretna roka in izredna skrb in fin okus voditeljice gdčne. Marije \Veknerjeve. M. N. — Na Christofovem učnem zavodu vrsi se v sredo, dne 10. t. m. od S. zjutraj naprej tekmovalno brzo-pisje iz slovenske in nemške steno-grafije. Kakor čujemo, so učni uspehi v tem predmetu, ki ga poučuje g. prof. Robida, naravnost odlični in presenetljivi. — Na tem zavodu bodo dne 15. in 16. t. m. razstavljena tuđi pismena dela gojencev, h kateri razstavi se vabijo starsi, da si ogle-dajo ta dela ter iz istih posnamejo napredovanje svojih otrok. Šolsko leto se na tem zavodu sklene v so-boto. dne 27. t. m. Testament — duhovnik — državni pravdnik. V naslednjih vrstah borno poročali o slučaju, ki nam je znan že več tednov, o katerem pa smo molčali, ker nećemo biti podobni kakemu dr. Lampetu ali dr. Pega-nu. Slučaj je namreč tak, da se mora zanj zanimati državni pravdnik. Sedaj pa, ko je že uradnim potom ćela zadeva izročena državnemu pravdništvu, ni nobenega vzroka več, da bi ostala prikrita javnosti, zlasti ker osvetljuje prav značilno tište ljudi, ki naprednjake naprestano denuncirajo in jih predstavljajo ljudstvu kot same sleparje. Stvar je ta-ka-le: V vaši Peče, sodni okraj Brdo, je umri najbogatejši posestnik Janez Stenko, vulgo Grega. Kakor po mnogih drugih krajih, tako je bil tuđi tu-kaj takoj zraven dušni pastir župnik 2agar in se pndružil pisanju testamenta. Seveda je bila pri tem obdar-jena sveta cerkev s prečejšnjim voll-lom in sicer za dve ustanovo! maši po 400 kron, potem pa za župno cerkev in za maše še 1000 K. Ko so iz-vedeli dediči, kako lepo je poskrbef župnik 2agar za svojo nevesto, sveto cerkev, so zahtevali, na] se testa-mentne priče zaprisežejo in sele potem smatra testament za veljaven. Hočeš, nočeš, je morala sodnija na Brdu testamentne priče zaslišati. Za-slišane tri priče so pod prisego potr- Stran 6. SLOVENSKI NAROD. 152 štev. cfiie, da je ranjki Grega voli! samo 400 K za dve ustanovni maši, da pa ranjki ni oikdar vofil župni cerkvi In se za maše okroglo 1000 K — to je v testament zapisal župnik sam iz svoje volje in na ta način poskusil osko-dovati dedlče za tisoč kroo. V ino-ravškidolini se seveda mnogo govori o tem skandalu in je vse ogorčeno. Zdaj ima stvar, kakor rečeno, v ro-kah državno pravdništvo in borno vi-deti, kaj se iz n>e izcimi. Hotel Dobrava, Interesentje se opozarjajo na to, da bode dne 10. juli ja t L ob pol 11. dopoldne pri okr. sodisču v Radovljici dražba hotela >Dobrava« (vlož. št. 153 k. o. Dobra-va pri Zasipu). Cenilna vrednost znaša 30.163 kron, najnižji ponudek pa 15.081 kron. Ameriške vesti. Rojak promoviran za doktorja vsega zdraviistva. V Clevclandu, 6., Te bil dne 13. junija na ondotni \Ve-stern Reserve univerzi promoviran za doktorja vsega zdravilstva rojak F. J. K e r n (preje Frank Jauh). Elektroradiograf »Ideal«. Spored za soboto 6., nedeljo 7. in pone-đeljek 8. julija. 1. Plavljen je lesa. (Zanimiva naravna slika.) 2. Komi-sarjeva žepna ura. (Humoristično.) 3. Pusti otok. (Amerikanska drama.) 4. Pozabljeni hišni ključ. (Komični prizor.) 5. Dirka v Freudenau. (Sportna slika.) 6. Skrivnost ženske. (Lukrecija Borgia.) (Žaloigra v dveh dejanjih v barvah; igrajo italijanski igralci prve vrste.) Samo zvečer. 7. O te ženske! (Komično.) Dezerterjeva usoda. Dne 5. oktobra 1910 je od 17. pešpolka iz Celov-ea pobegnil leta 1887. v Solnocrradu rojeni ter na Dobrovo pri Ljubljani pristojni titnlarni računski narednik Viktor Mravlje- in ponevcnl nekaj vojaškega denarja. V Celovcu se je oblekel v civilno obleko ter jo popi-hal v Italijo. Najprvo je bil v Vidmu. nato pa je šel v Genovo, odkoder se je odpeljal na Hoianđsko. Ker je bil že preje matroz, je vstopil v Roter-damu na nek parnik v službo. Pri tem je prišei v vse večje luke Sever-ne Amerike, Avstrajiljc, Angleške itd. Pred enim letom je vstopil v službo na norveški parnik »Ing-stadt«. Na tem je bil težko telesno poškodovan in bil v Londonu oddan v bolnico, kjer je bil 12 tednov. Med tem časom je po avstro-ogrskem generalnem konzulatu tekla s plovno družbo tožba za povrnitev stroskov. ki je slednjič zani iztekla dobro in mu je družba kot pokvarjencu morala izplačati 600 kron. Poleg tega so pa avstro-ogrski državljani nabrali zani 53 funtov šterlingov. katere je dobil pri avstro-ogTskem konzulatu v Londonu. Tuđi člani parnika Ingstadt so zanj nabrali 5 funtov. Tuđi neka nemška dama mu je dala za vrnitev v domovino 50 mark. Ko je zapustil bolnico, se je odpeljal s parnikom v Trst, od tu pa v svojo domovino, ob-čino Dobrovo.. Koncem mimilega meseca mu je poslalo trgovsko mini-strstvo 1294 K 66 vin., ki jih je dobilo zanj kot darilo m odškodnino za po-škodbo. Nato je vzel pri županstvu na Dobrovi delavsko knjižico ter od-bel v Ljubljano, kjer se je seznanil z nekima ženskama. V torek jih je šel čakat v Moste ter se z njima odpeljal v Dravtje. Pozno zvečer so se od-peljali iz Dravelj in se ustavili v neki Kostimi v Kolodvorski ulici. Tu sta se ženski vpisali za sestri Franeiška in Marija Cerar. Mravlje pa za Vik-torja Pesorta, mornarja iz Ljnbliane. V ti gostilni je Mravlje ta zadela po preteku dveh let usoda. Policija je namreč drugi dan ćelo družbo areto-vala, nakar se je zadeva potem po-polnoma razvozi jal a. Dognalo se je, da je prva Frančiška Jesenškova iz Peć pri Kamniku, ki ima za mesto tuđi prepovedan povratek, druga pa slaboglasna, brezposelna Marija Krevsova. Pri Marvljetu. ki je vse priznal, so našli še 1097 K 38 vin. de-na na ter ga izročili garnizijskemu, ženski pa okrajnemu sodišču. Najden vtopifenec. Predvčerajs-njem je šei 38Jetni posestnik Ivan Levc iz Tomačevega št. 3 s svojim 81etnim sinom v Lipe kosit. Proti večeru ga je sinček našel v nekem jarku in ker mož le ni prisel k sebi, je mali dečko šel spat v neko tamoš-njo hišo, zjutraj pa odsel proti domu čudno novico sporočit. Ko so prišli tja tamošnji občani, so se prepričali, da je Levc mrtev in so njegovo truplo prepeljali v tomišeljsko mrt-vašnico. Na lice mesta je prišla tuđi policijska komisija, katera se je, ko je dognala, da to ni v njenem okolišu, zopet vrnila nazaj. Kolo ukradeno. Danes dopoldne je bilo pisarniškemu pomoćniku Aloj-ziju Kompare ukradeno iz veže v Dalmatinovi ulici št 1 še dobro ohra-njeno kolo »Kinta«. Kolo je prostega teka. crno pleskano, ima polno zeleno plosco z navzgor obrnjeno balan-co. Pihljača je na noge pritrjena pri zadnjem kolesu. Zavor je žičast, na zvoncu pa je z rdečimi ćrkami na poniklanjem polju vtisnjen »Kinta«. Tovamiška številka je 127.865; ma- gistratna pa 275, rdeča na belem polju. Pozor pred nakupom 2rtev alkohola. Včerai je pustila policija zdravniško preiskati na Do-lenjski cesti stanujočega tesana Ivana Zajca, kateri je vsled preveč za vžitega žganja nanagloma zblaznel. Zajc je malo preje zagrozil svoji ženi, da jo pobije s sekiro. Oddali so ga na opazovalni oddelek deželne bolnice. Vozlček ukraden. Danes dopoldne je neznan tat ukradel služkinji Mariji Fini na Vodnikovem trgu dvo-kolesni, zeleno barvan voz, na kate-rem sta bili dve novi prazni košari. Voz i ček je vreden 40 K. Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 80 Slovnecev in 10 Hrva-tov, iz Amerike je prišlo pa 45 Slo-vencev in lirvatov. Izgubljeno in najdeno. Čevljarski mojster Ivan Zamljen je izgubil prost bankovec za 10 K. Zasebnica Kristina Presker je izgubila rjavo denarnico z malo svoto denarja. Posestnica Frančiška Perne je izgubila crno us-njato denarnico, v kateri je imela 220 K v bankovcih. Služkinja Angela Pokovc je izgubila koverto, v kateri je bilo 12 K. Koncert Slovenske Filharmonije, ki se vrši danes na vrtu hotela »Zlata kaplja^ (L. Tratnik). se priredi na čast tekmovalcem praškega sokol-skega zleta. — Zacetek ob 8. zvečer. \ stopnina 40 vin. Opreme za neveste naj se kupu-jejo samo pri tvrdki Anton Šare v T.jtiMiani. ^eleTibiirgova ulica, kjer se dobi vse to blago zanesljivo dobro in ceno. llarodns obrambo. Družbi sv. Cirila in Metoda je rx>slal I. oddelek sokolske godbe v Prvačini 7 K 80 v. Gospodični Tilka Škutelj in Filipina Aparnik sta se poravnali, iz poravnave je poslala od-vetniška pisama dr. Fr. Novaka Družbi 20 K. Vesela družba Borovničanov pri Švigelju na Bregu je nabrala 8 K. Predsednik C. M. podružnice v Kanalu je posial 51 K30v in sicer preostanek od veseiice 16 K 10 v, povodom vo-litve župana v Kanalu dne 4. junija se je nabralo pri izletu v Podmelec 35 K 20 v. Kot Ciril-Metodov dar je prejela Družba 10 K od gosp. notarja L. Svetca, 2 K od spoštovanega rodoljuba Iv. Celešnika, 1 K g. Drač:. Rudenšeka iz Trsta, 3 K od gosp. P. Turoerja iz Maribora, 3 K od g. Jo-sipine Komacove v Gorici. Nanoški lzletniki 29. junija 3 K. Hvala! Gojenci moškega ućiteljiiča v Gorici so zbirali v šoiskem letu 1911-1912 narodni davek za „Narodno solo" družbe sv. Cirila in Metoda na Blanči v Gorici. Izročili so vodstvenemu članu g. dr. Ernestu Dereaniju lepo vsoto 213 K 57 v. Zahvaljujoč se tem ide-jalnim rodoljubom za njihovo veliko požrtvovalnost, stavimo jih njihovim tovarišem širom domovine v posne-movalen vzgled. Iz ućiteljišćnikov, ki se tako ogrevajo za narod in njega kuluro, postanejo gotovo znameniti možje, ko dosežejo svoj poklič Živdi! Od narodnega blaga prejela je Družba zopet lepe prispevke: gospod Iv. Keber je nakazal 150 K od : ro-dane kreme, gosp. P. Magič 50 K od prodanih znakov in g. I. Perdan od prodanih užigalic 2419 K 20 v. »ri-poročamo uporabo tega blaga, trgar cena in kakovo5t tekmuje z drugimi izdelki iste vrste, ki pa donaša velike gmotne koristi za našo narodno obrambo in prosveto. C. M. podržnica v Krškem. V proslavo 251etnice moške podružnice sv. Cirila in Metoda v Krškem bo v nedeljo dne 7. julija velika narodna veselica na savski obali v Krškem. Nastop pevskega zbora. Sokolske skupine. Paviljoni. Umetalni ogenj. Sre-ćolov. Vojaška godba c. in kr. pešpolka St. 70 iz Zagreba. Zacetek ob 4. uri pop. Vstopnina 60 v. Ob sla-bem vremenu se vrši veselica v Sokolski dvorani in v vseh prostorih hotela Gregorič. Veselica C. M. podružnice za Matenjovas in okolico, ki se je vršila preteklo nedeljo v Orehku, je izpadla gmotno še precej ugodno. Cistega do-bićka je 200 K. V prvi vrsti se je zahvaliti g. graščaku Dolencu, ki je ra-devolje prepustil vrt za veselico ter se tuđi sicer izkazal radodarnega. K zabavi so pripomogli pevci in pevke „Javornika" iz Matenjevasi ter domaći pevri, posebno pa še gg. Brinšek s kitaro in Požar. Gosp. Berce je žel za navdušen govor buren aplavz. Pri pred pri pravah so bili zelo požrtvovalni nekateri Orehovd, vsa čast jim! Zato pa je toliko bolj obžalovati, da so drugi Orehovci iz osebnih ozirov in sovraŠtva ruvali proti njim in priredbi. Vsaj ob takih prilikah bi morali biti edini! Šaljivi list „Tehtnica" je še na i razpolago ter stane 20 v s poštnino. Kdor ga želi naj se obrne na imenovano podružnico. Končno še nekaj, kar se ne srne prezreti. Vrli Postojnci so se udeležili veselice v tolikem šte-vilu, pa ne samo te, ara pak vsih narodnih priredb v okolici, da bi bila sramota za nas okoličane, če bi jim ne vrnili obiska. Lepo priliko re-vanžirati se imamo takoj 14. t. m., ko priredi .Sokol" svojo veselico. Pridimo vsi! Na zdar! SHOD oniitn umili min Ma v nedeljo, 7. julija ob 10. dop. ¥ v*Ukl dvtrani HM«sta«fla tema" Na dnevnem redu so referati o sploš-nem političnem položaju, dežeini klerikalni politiki in njenih posledicah, 0 organizaciji stranke po deželi in o :: narodnem skladu. :: Vstop je dovoljen le vabljenim članom, zato je prinesti vabilo sseboj! Ako bi kdo izmed zaupntkov ne dobil vabila, naj piše ponj izvrševalnemu odboru narodno-napredne stranke v Ljubljani ali pa se udeleži shoda :: v spremstvu vabljenega zaupnika. ;: Društvena naznanila. Prostovoljno gasilno društvo v Bizoviku priredi veselico v nedeljo, dne 14. iulija 1912 v prostorih gosp. Frana Cerina v Bizoviku. Spored : Sprejem došlih druŠtev in gostov. 2. Petje. 3. Godba, koncertna in plesna. 4. Srečolov. Zacetek ob 3. uri pop. Vstopnina 20 vinarjev. Častiti delujoći in podporni člani so vstopnine prosti. Ker je čisti dobiček namenjen v korist društva za nabavo nove brizgalne, se preplačila hvaležno sprejemajo. V slučaju neugodnega vremena se vrši veselica dne 21. julija. Tamburaško dramatično društvo „Sovič v Postojni je burko „Moč uniforme", ki se je imela uprizoriti na 7. t. m. vsled nepričakovanih ovir preložilo na nedoločeni čas. Velika ljudska veselica v Postojni, ki je priredi društvo „Sokolski dom" v prid skladu za „Sokolski dom" dne 14. t. m. obeta biti zelo živahna. Vse predpriprave so v polnem tiru. Narodne dame tekmujejo med seboj, katera bo bolj bogato napolnila svoj paviljon. Srečolov bo imel veliko lepih dobitkov. Kekljanje in streljanje se vrši zadovoljivo, dasi bi bila udeležba lahko boljša. Najboljši kegljač ima do sedaj 19 kegljev v 1 seriji; najboljši strelec pa 29 točk. Boj za prvo darilo bo hud, kakor se kaže. Lažje pa bo dobiti drugo, tretje in četrto darilo. Veliko dobrih kegljacev ni še kegljalo do sedaj in ravno tako Še ni bilo vi-deti na streljišču veliko postojnskih lovcev. Pri veselici bodo sodelovala vsa postojnska narodna društva. Ve-seiični prostor bo čarobno razsvctljen z električno razsvetljavo. Opozarjamo na to veselico vse one, ki še nišo vi-deli svetovnoznane jame in razna društva, ki hočejo mogoče napraviti skupni izlet v našo jamo. Kakor smo že na-znanili je dovolila slav. jamska uprava udeležencem te veselice izvanredno znižano vstopnino v jamo in sicer za 1 K za osebo. Jama bo tako razsvet-ljena kakor na binkoštni ponedeljek. Književnost. — Socialni problemi- Eseji. Spi-sal Abditus. Založil L. Schwcntner v Ljubljani. Cena broš. 3 K 60 v, vez. 4 K 60 vin. Abditus je marljiv so-trudnik »Naših Zapiskov^. za katere je spisal že prav zanimive članke v raznih problemih socijalnega značaja. Zdaj je te spise zbral v lično knjigo. Ni vse kleno zrno. kar nam poda-ja pisatelj; kniigi se pozna, da io je spisal avtodidakt, toda avtodidakt, ki ki ima resno voljo in se je z izredno marljivostjo posvetil socijalnim štu-dijam. V kritiko te knjige se seveda ne moremo spuščati, kajti kritika teh del bi morala biti kritika najvažnej-ših socijalnodeniokratičnih naukov, in to vendar ni naloga dnevnega ča-sopisja. Priporočamo pa knjigo, ker je koristno, če spozna občinstvo nauke socijalne demokracije, in ker je dobro, da se razširijo dela, ki se ba-vijo s socrjalnimi vprašanji našega časa, kar jih že razpravljajo s kate-regakoli staiišča. Slovenci imamo tako malo del, ki so posvećena socijalnim problemom, da je Abditusova knjiga vsekako vredna proporočila. — »GarnioJia.« Vsebina 3. zvez-ka: Avg. 2igon, Izza mladostne dobe Levstikove. H. Sandri, Die Franzo-senkampfe in Krain 1809. Dr. Boris Zarnik, O činiteljih, ki določajo spol. R e f e r a ti. Dr. J. Gruden, Spomini na Francoze (M. Pajk). — G. Graf Auersperg, Briefe Anton Graf Auer-spergs (Anastasius Griin) an den Statthalter in Krain Gustav Grafen Chorinsky (M. P.). — J. Sbrizaj, Ljubljansko barje in poplavi v no-tranjih kraških dolinah (M. P.). — G. A. Perko, Der Zirknitzer See (M. p,)m — q. A. Perko, Die »Neue Grot-te« von Adelsberg (A. P.). — Ing. Karei Pick, Regulace fek štčrkonos-nych a uprava Savv v Kransku (Dr. P. Pestotnik). — M. Limanowski, Die tekt. Verhaltnisse des Ouecksilber-bergbaues in Idria (F. S.). — M. Limanowski, Les grands charriages dans les Dinarides des environs d' Adelsberg (Postojna) (F. S.). — Fr. Kossmat, Der kiistenlandische Hoch-karst und seine tektonisehe Stellung (F. S). — »Vješti,« br. 3. — »Vješti,« nr. 4. — Z a p i s k i. Dr. Drag. Lončar, Anton Globočnik in slovenski narodni program 1848. leta. — R. Pe-rušek, Višarje; Glince, Petrovce in druga krajevna imena. — Pokoren, Regesti listin župnega arhiva na Va-čah. — Društveni vestnik: M. Pajk, t Dr. Josik Cerk. — Josip W'ester, t Dr. Jakob Sket. — M. Pajk, t Anton AŠkerc, pesnik- — Dr. G. S., Zarnikovo znanstveno predavanje. — Novi člani. — Slike. O činiteljih, ki določajo spol (5 slik). Dr. Josip Cerk. Die Franzosenkampfe in Krain 1809. — Novi akordi. Št. 2. enajstega letnika prinaša naslednje skladbe: Vasilij Mirk: Glasbcni utrinki; Stanko Premrl: Zapel bi pesem žalostno; Mihael Rožanc: Oiga: Josip Pavčič: hL-kli^ij, ti si jokala; dr. Oojmir Krek: Predsmrtnica IV.; Emil Ada-mič; Polonica. Sokolski sprevod povodom prihoda slovenskih Sokolov vrši se po: Resljevi cesti, Kopitarjevi ulici, Vodnikovem trgu, Pred škofijo čez Mest-ni trg, Stari trg, čez šentjakobski most, po Bregu, čez Turjaški trg v Gosposko ulico, skoz Wolfovo ulico na Marijin in Prešernov trg in nato v Narodni dom. Telefonska In brzojavna poročila. Državni zbor in delegacije- Dunaj, 6. julija. Vest, da se državni zbor sestane že sredi avgusta ni resnična. Državni zbor bo skli-can sele sredi meseca oktobra. Delegacije se sestanejo dne 23. septembra. Ćeško nemška sprava. Praga, 6. julija. Ceško-nemška spravna pogajanja so se nekoliko za-vlekla, tako da bo češki deželni zbor sklican sele koncem tega meseca. Volilna reforma v Galiciju Dunai, 6. iulija. Predsednik Polj-skega kluba je sklical kot načelnik odseka za volilno reformo gališkega deželnega zbora odsekovo sejo na dan 9. septembra. Ta termin je do-ločen sporazumno s predsednikom l'krajinskega kluba dr. Lewyckim Od 4. do 9. septembra se bodo vršila posvetovanja posameznih dežel-nozborskih strank v svTho rešitve vprašanja glede volilne reforme za gališki deželni zbor. Pritožba poštornskih Cehov. Dunaf, 6. julija. Upravno sodišče je odbilo pritožbo češke manjšine v Poštorni proti občinskim volitvam v Poštorni, pri katerih so kakor je znano s sleparijami in goljufijami zma-gali Nemci. Omejeno število medicincev na du-najski univerzi. Duna], 6. julija. Vseučiliški senat je sklenil uvesti na anatomičnem institutu numerus clausus. V bodo-čem šoiskem letu bo na institut pri-puščenih samo 1000 medicincev. Le-tos je bilo v tem institutu 1500 medicincev, torej bo moralo najmanj 500 dijakov oditi na druge univerze. Občkiski svet v Lvovu razpuščen. Lvov, 6. julija. Občinski svet v Lvovu je razpuščen. župan Neumann in oba podžupana so imenovani za občinske gerente. Odgoditev bosanskega deželnega zbora. Sarajevo, 6. julija. S cesarskim odlokom z dne 4. julija je bil bosanski deželni zbor odgođen. Uradni listi so to že objavili, seje so zaključene, poslanci bodo s posebno okrož-nico obveščeni. Sestanek monarhov. Đaltic Port, 6. julija. Povodom sestanka ruskega carja z nemškim I cesarjem je podelil nemški cesar ru- skemu ministrskemu predsedniku Kokovcevu red črnega orla in ru-skemu vnanjemu ministru Sasonovu zaslužni red pruske krone. Povodom vojaske parade, ki sta se jo udeležila oba monarha, je nagovoril rusko vojaštvo nemški cesar v rus-kem jeziku. »Vossische Zeitung« pripisuje temu sestanku velik poli* tičen pomen in so s tem dobre zve-ze med Rusijo in Nemčijo zopet za več let utrjene. Revolucijonarno gibanje v Turci}!. Skoplje, 6. julija. Revoludjonar-no gibanje se nevarno širi po vsej TurčijL Zarotniki se ne nahaiajo samo med albanskimi polki, marveč je že vsa turska armada okužena revo-Iucijonarnega duha. Položaj v Albaniji in Makedoniji je skrajno kriti-čen. Albanija* Carigrad, 6. julija. V političnih krogih zatrjujejo, da so albanski re-volucijonarji vprizorili v Albaniji tako gibanje, da se vlada boji, da priđe v najkrajšem času do zelo resnih dogodkov. Prebivalstvo simpatizira s častniki in vojaki in vse prigovar-janje vladnih krogov je brezuspeš-no. Ponovno so se vršili boji med vstaši in vladnimi četami. Ministrski svet, ki se je snoči sestal, ter zboro-val ćelo noč se zelo skeptično izraza o položaju v evropskih delih Turči-je. Iz Vučitrna poročajo, da je več bataljonov albanskih vojakov pre-stopilo k vstašem. Carigrad, 6. julija. Iz Mitrovice poročajo, da so ćeli oddelki turskih topničarjev prestopili k upornikom. V Djakovu in Skoplju je opažati jako nevarno gibanje. Med Senusi v Gurnovu je opažati nevarno gibanje proti turski vladi. Vojaški upori v TurčijL Carigrad, 6. julija. Poveljnik tuf-ške žendarmerije DŠavid-paša odpo-tuje danes čez Monastir k upornim častnikom. Zekki paša označuje v svojem poročilu na vlado položaj za jako resen in opozaria vlado, da ne nastopa nasilno proti častnikom. On naravTiost svetuje in priporoča vladi, da ta kolikor mogoče vpošteva za-hteve častnikov. Iz raznih krajev. kakor iz Perlepe, Debre in Oliride prihajajo poročila, da so ćeli oddelKi s častniki na čelu pobegnili v gore. Rim, 6. julija. »Tribuna« poroča iz Plodiva, da so odkrili v Bitolju skrivno zvezo, ki je imela namen umoriti vse ministre. Atene, 6. julija. Pobegi turskih Častnikov se še vedno nadaliujejo. Iz Soluna so pobegnili včeraj 4 Častniki s percejšnjim spremstvom. Včeraj se >e vrŠil boj pri Mitrovici med pobeg-limi častniki in turskim vojastvom. Kabinetna kriza v Turčlji, Pariz. 6. iulija. »Temps« poroča iz Carigrada, da je stališče Mahmud Sefket paše zelo omajano. Govore v političnih krogih, da je stališče kabineta vsled nemirov v Albaniji in upora v Bitovlju silno težavno in da pričakujejo v kratkem ministrsko krizo, če pa do tega ne priđe, bo gotovo odstopilo več ministrov. Radi papeževe zastave obsojen. Pariz, £>. julija. Sodišče v Valm-su je obsodilo nadškofa Chenenlonga na globo 6 frankov, ker je razohesii papeževo zastavo. Španski parlament Madrid, 6- julija, Španski parlament je na nedoločen čas odgođen. Zrakoplovni polet iz Berolina v Lipsko. Lipsko, 6. julija. Znani avijatik Hirth. ki je napravil polet iz Berolina na Dunaj, je danes ob 1. uri 40 mnut prispel na svojem zrakoplovu iz Berolina v Lipsko. Cuden porod. Monakovo, 6. iulija. Tukai je porodila neka ženska dvojeke in sicer eno belo in eno crno deklico. Oče otrok je zamorec. Stvar vzbuja silno senzaciio v zdravniških krogih. I talijansko-turska vojna. Berotin, 6. julija. Goltz poroča danes, da mu ni nič znano o kakem diplomatičnem koraku proti njegovim nazorom. »Morgenpost« poroča, da je spl^h neumevno, kako vzrok bi našla italijanska vlada proti izvaja-njem Goltza, ker on ni prekoračit stvarne kritike. On je samo demon-striral po svojih dokazilih, da Italija ne bo kos Turčiji, česar mu Italija z objektivnega stališca pač ne more zameriti, tuđi če >e objava takih na-zorov Italiji neljuba. Berolin, 6. julija. »Lokalanzei-g&r* poroča iz Carigrada, da bo Italija svoje delovanje v Sredozem-sk-em morju še razširila, zato da si pridobi Čim več tripolitanskega obrežja in novih pristaniŠč. Ali llttfttO bOlOClDO ? Od revmatizma, od proti na, giavobola, zobobola? Ali ste si po prepihu, prchlajenju kaj nakopali? Poizkusite z bolečine tolažečim, zdravilnim, krepčujocim Pelleotviin fluidom z znamko »EIzalluicl41. To ni samo reklama Tucat za poizkuinjoo kron poitnmc prosto. Izđelovakc samo fckamar Fellcr v Stubici, Elzin tig stev. 238 na Hrvašted 152 ***-___________________________ SLOVENSKI NAROD. Stran 7. Narodno ženstvo ■ sodeloje pri veselici a Narodni sklad -* 7. julija, prosimo, da je zaneslpvo I pol 4 popoldne u dirkaliičm, rtrtm v deiju ▼ Narodnem doma velja zt vse gospe in gospodične-Prosveta. Dve dramatični produkcifi prire-5 s svojimi privatnimi gojenci Mi-■$ Skrbinšek, član slovenskega /edališča, dne 10. in 12. t. m. v arc- Narodnega doma«. — Prvi večer J >: igra A. Schnitzlerjeva trideianska -*na »Ljubimkanjc«, drugi ' ,^er pa se vprizori tri enodeianke: Oethejeva drama »Sestra«, izvir-a n o v i t c t a, obranostna slika 0 polnoji« in Paul Aleksandro- 1 barka »strast igranja«. — J "'ičetek ob S. uri zvečer. Vrstopnine i Prostovoljni prispevki v pokrit je \ *-^skov se hvaležno sprejmejo. i _________^^____—^—__^_———————— * Razne stvari. * Žrtve aviatike. Iz Londona poro: Stotnik Loreine, ki se je z ■ „.-..::: podčastnikom vzdignil s svojim raratom v zrak, se je ponesrečil. ^a sta bila tako tezko poškođovana, ;a sta kmalu nato umrla. * Žetezniška nesre6a. Iz Cor-rga (Newyork) poročajo: Izpod raz- valin ponesrečene^a v^aka železnice j ' -:k3wana -o i "■' . ' - ^, :a]več otrok- Veliko tezko ranjenih e pokopanih pod razvaiinami. * Moriiec obsojen na štiri leta. I: Kralj. Gradca poročajo: Porotno Dč-.sče je obsodilo trg. akademika 3esenskega, ki je umoril 76-letnega -?>estnika Holeckega in njegovo ženo, iradi uboje na štiri leta težke ječe. ?esensky je najbrže žrtev čitanja .;jnd romanov". * Dragocene starine. Iz Londona -:-očajo: Pri dražbi zapuščine Tav- ^neve so dosegli za stare umetnine ::omne vsote. Za en porcelanast :enik se je plaćalo 100.000 kron; :a porcelanost kotel za vodo 50.000 •on, za dve železni žrjavnici 240.000 on, Samo pri predvčešajšnji dražbi ■} dosegli skoro dva milijona kron. * Napadi na smodišnice Pri - iikih sraodišnicah v Pvštrovanu pri Olonmcu se jev uoči na torek dogo* dil dozdaj Se nepojasnjen slučaj, iz katerega se da sklepati, da so napadi na smodišnice sistematično organizirani. V omenjem noći sta skusala dva neznanca udreti v smodišnico. Ko sta pa skuiala vlomiti v skladisče za smodnik, jih je straža iznenadila. Oba vlomilca sta pobegnila ter sta večkrat ustrehla na stražo. Vsled streiov je pnslo se ostalo moštvo, vendar sta pa vlomilca med tem časom že lTginila. * Žena naročila morilca svojemu moiu. Iz Panza poročajo: Gospa Clerc, iena bogatega ravnatelja nekega vzgo-jevalnega zavoda v Sevresu pri Parizu in mati štiri h otrok, se je pritoževala proti svojemu ljubimcu Paratte, bivšemu | prijatelju družine, ki je bil dalj časa i v norisnio, da je njen mož ne razume I in slabo z njo ravna. Paratte se je po-• nudil proti nagradi 500 fraukov, da spravi Clerca s pota. Ko sta se zakonska nekes:a večera vračala iz gledališča, je bil Clerc iz zasede ustreljen in težko ranjen. Predno je umri, je se napisal , na listek besede: „Isćite mojega mo-i jega morilca v moji blizini !** | * Crozen čin matere Iz Đerolina 1 poročajo: V predkraju Steglitz je 31-■ letna žena Friedrich včeraj ponoči utopila svojih pet otrok v starosti od enega meseca do sedmih let v kopalni banji nekega pra2nega stanovanja. Nato jo hotela Še sama sebe utopiti, vendar so jo pi še pravočasno resili. Ta grozen čin je izvršila žena, ker je mož vedno grdo ž njo ravnal. Naj« mlajši deček je bil star še le en mesec Ravno ko se je grozna drama izvršila, je pnšel mož popolnoma pijan doraov ter že na potu prekiinjal in zmerjal l ženo in otroke. Razjarjena množica ga :o hoteli 1inč*3t^ * Potop „Titanica". Preiskovalna komisija je po 36 dnevnem zasedanju končala svoje seje. Preiskava je dognala, da je „Titanic* prehitro vo-zi 1 v ledu proti ledenim go-ram in da je imel premalo rešilnih čolnov. Obenem je preiskava dognala, da je kapitan „Cali-tornije* videl raketne signale, a se jim ni odzval. To je pač uničujoče spričevalo za družbo »With Star Line". In posledica tega bo, da se bo pač vsakdo, ki hoče priti v Arneriko, pre-mislil, voziti se s parniki te družbe, ki je na tako lahkomišljen in neod-pustijiv način uničila sto in sto ljudi in rodbin. * Nesreća pri ostrein streliaoju. Iz Hamburga poročajo: Pri ostrem streljanju na voiaškem ve/bališCu v Lockstadtu je ponesreči pril.-tela gra- nata v opazovalni stolp št. 5. Pri tem sta bila usmrčena dva topničarja, težko ranjena pa en nadporočnik in en enoletni prostovoljec, dva topničarja in en poročnik so bili lahko ranjeni. * ćudna oporoka. Umrli t avna-telj upravnega sodišča pl. Elsner se je v svoji oporoki spomnil mesta Be-rolina, nemške države, razentega še drugih mest, korporacij in polkov. Nernški državi je zapustil 10.000 mark. Ta kapital naj z obrestmi toliko časa upravlja, dokler ne doseže zneska državnih dolgov. Unake vsote je zapustil Elsner tud: prvemu gardnemu pešpolku v Poadamu, po-znanjski zadrugi reda sv. Ivana« razentega še nekaterim drughn me-stom in krajem, vsega skupaj čez 70.000 mark. * Kdaj ie Napoleon najbolj impo-niral? Ko so vprašah Metternicha, kdaj mu je Napoleon najbolj imponi- i ral, je odgovoril tako-le: Po neki | vožnji skozi gozdove smo prišli ce-sarjevi gostje v mesto Compiegne. Bilo je okoli poldne. Cesar se je na-slonil na peč ter Čakat, da prinesejo kosilo. Ker le ni bilo nič, se obrne Napoleon proti Muratu ter reče: »Napoljski krali, pogleite, zakaj ne moremo še obedovati?« Murat je skačil v kuhinjo ter se vrnil z nazna-nilom, da bo kosilo kmalu gotovo. Pa kosila le še ni bilo. Napoleon je bil že jezen ter je velel svojemu bratu Ludoviku: » Molandski kralj, pojdite pogledat, če borno danes sploh kosili!« — Nič, je rekel Metter-nich, ni napravilo na me večjega vtiska nego to, da je cesar pošiljal kralje v kuhinjo gledat, kdaj bo kuhano kosilo. H® [U® [Ud]® ®® Naprednjak!, spmninia)te se pri vsaki priliki „Narodnega sklada44 ' in nabirajte prispevke zanj! HHH ® ®® ®® ® ® j m______________________________________________________________________________________________________. Darila. Upravništvu naših listov so poslali: Za Ciril-Metodovo družbo: Tra-fenik, 2etale, 5 K, ker je nagajivi »Eol« preprečil kres, pa Cirilmeto-dariji darnjejo žetalski napredniaki ta znesek; Mih. Bregar, Hofgastein, 3 K 50 vin.; Kramar Josip, Dunaj, ? K; Fran Dekleva v Puliu na ladji N. Vel. ladja »Aspern«, 3 K 50 v; in »Nekdo« mesto šampanca v Pragi 30 K. — Skupaj 49 kroo. Za Narodni sklad«: Berta dr. Ro-stoharjeva na Kralj. Vinogradih 5 K, mesto šopka ljubljanski deputaciji praških slavnosti za srečno pot; dr. A. Lavš v Splitu 10 K kot prispevek k veselici za Narodni sklad; profesor Rajko Perušek v Ljubljani 10 K, ker se ne more udeležiti veselice, in Frank Sakser iz Amerike 50 K, ker se ne more udeležiti veselice za Narodni sklad. — Skupa! 75 kron. Živeli darovalci in nabiralci! ^T\ Brat je! W^T^ Dane« v soboto, dne S. ABK^. t- B. ob 7. mri zvečer se f£r» Traejo iz Prage nafti \T^ m tekmovalci, njim na čelu *\^^ brat Stane Vidmar, ki si ]e priboril na tekmi slovanske^a Sokoistva prvenstvo, kar je za slovensko Sokolstvo in za ves slovenski narod velikanskega po- mena. Zato je naša dolžnost, da brate tekmovalce ob njih povratku dostojno sprejmemo. Pozivljamo Vas ljubljanski in oko-liški Sokoli, da se tega sprejema v Čim največjem številu udeležite. Zbirališče na vrtu „Narodnega doma* ob 6. uri, od koder odkoraka-mo točno ob J 27. na južni kolodvor. Na zdar! Za predseđstvo „Slovenske sokolske zveze" dr. Ivan Oražen Bogumil Kajzelj starosta. tajnik. Đanasnii list obsega 18 strani Iz«lajate!j in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Umrli so v Ljubljani: Dne 4. julija: Ivan Šorn, rejenec, 5 mesecev, Streliska ulica 15. V deželni bolnici: Dne 3. julija: Marija Gomilar, užitkarica. 12 let. — Nikola Tatarič, i kočijaž, 34 let. Nsrotevo itfrsvOA. Tako se srne ime* oovati bolesti utešujoče, mišice hi živce krep-čujoče, kot mazilo dobro znano «HoUovo traBSSSko tgan|t tat MA", katero se splošno in ttspešno porablja pri trganju po udih in pri dragih nasledkih prehlajenja. Cena ste-klenici E 2*—• Po poštnem povzctji razpo-šilja to mazilo vsak dan lekamar A. MOIls c in kr. dvorni zalagatelj na Dvrnafn, T«ch-lanben 9. V zalogah po dežeti je izrecno zahtevati MOLL-ot preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 5 19 f ^\ Mlado, staro, Vsak pove; Ta pa je za me! Ker se samo z njim krepčam, Vedno zdrav Želod'c imami Varajte se ^K ponaredbl ^^H Prisnu JIOIIUT u dobi edioo od lait-linki ARtilatiji „ROIUIl" i Unbliami. V j Postavno varovana Hefeorolosicno noročiio. Visina, nri norjen 3H-2 Sredmji mčai tlak M*78 nm f ^r -ss ia vetrovi "*• — T>lija t mm £ 5__________j________ 5 2. pop., 739-2 j 22 7 si. jvzh. iasno „ I 9.zv. ! 740-0 I 176 sr. svzh. 9 a 7. zj. 740-5 14*5 j sr. jjvzh. 9 Srednja včeraj§nja temperatura 17-5V norm. 19 4° Padavina v 24 urah &Q mm. ■^----------- I V četrtek ob tričetrt na 9 je preminul po dolgi mučni bolezni v starosti 73 let naš dobri I soprog, oče, stari oče in tast, gospod Fran Guštin starejši I bMl posestnik, trgovec 1b tapan metliikL Pogreb bo v soboto ob 5. uri popoldne na pokopališče k Sv. Roku. **** Blag mu spomin! V Metliki, 4. julija 1912. • * Žalnjoča rodbina GnStlnova. Stran«. SLOVENSKI NAROD. _____________________________________152 ftev. 5t~ I == Ljubljana. = ^tT "^! Emil Dobrič, Ljubljana, / fW A Proiarra mlita itav. 9, poleg c kor. bUvm poatto UnS^ trgovina z galanterijo, igračami itd. \v^^^y P#vt>d#M »rtrtiaaja vesellćnU. srottU?/*)*/ priptrtia —»— A iiro Hita po lelo Diikili M\ Prva kranjska stizarska zadrega I-----------------v St. Vidu nad Ljubljano.----------------- I I ipft. l ita. jastita — iskriti tttez. ptst. fjžaarjt ? lastit kiti I lizanta Mma i ffiiin« o&ntiio u nm ulo. I Velika za.cga spalnih, jedilnih in salonskih oprav, I I vsch vrst in ilogov od preprostih do najnovejših, po j I najnižtfh cenah, brez konkurence1 — Izdeiuje vsa I I pohištvena m stavbna dHa, oprave za hotele in I I sanatorije in druge javen zgradbe. 525 I I Zaloga v St. Vida pad LjuNjano — Prtxla'alna v 1 I \ Iu^ m:, Oonajska c 18 h»§a Kmetske posojilnice. I I Ceatki aa razpGlago. Proricani ia nacrti brez plaćao I Zastopstvo le prvovrstnih to-varen in priznano najboljših koles „KINTA" modeli 1912 Karei Camcrnih & Ko. Ljubljana, Dunajska cesta 9—12. Spetialia trgovina s kolca, motorji, atto-^v ^== mobili in posatneznimi Seli. ^^ Žm Hehanična delavnica prvega raireda za ::jff vsa v to stroko spadajoča dela in popravila. ^ Garaža zai ai«rto«noliile. Za 109« pvtevana- _^^^ tikow za avtomobile, motorj« in kolesa p^PZ£t^§B*i^^ Popra^ilai pnevmatikov potom lfffl|^^V vulkamziranja Bencin in olj« za EP>S^^U '"^ vse vporabe. Izposojevatlnicai ko- |L^^^^l «^ ft«*. Sola za vožnje z vsemi vo- ^,^n^y/ 2>*i- lnttretetitoiii smo s »trokov- ^»—^^ nttT!' pojasnili brezplačno na raz£>olago. I Za žetev! Za žetev! ! Urotilo in mlotilnlce 1^^^ lafako tekove roćse in draf/e ^y^^ ^^^5^ na Trs^°* *ep toA* vse vrste ^^^g^mtltB^^J^^ ■^^T%yBbw^^P kakor fndl vse v ieleininsko I T^1^^^BB 1$ I V^WyJf široko spadaioće stvari df~^HBBHH!^te I^i^j^r po zoaoo alidfii ps&efti ii po zoižasil tesali tafta .Siiei&lleiovl I trgovina z železnino in poljedelskimi sftroji v Ljubljani, Dunajska cesta 1S. ! Taai dftbit* tuđi ztstoni obilni Hiraikl mb^vbUi slraf#¥. Odlikovana z najviSjo odliko gr and pi ix ; na svetovni razstavi St. Louis 1904. ; i / .y ^ / ti \Po «lanxhin je ltkano\ / \ parilo aa|lef)*e. \ / I taMicsA po 10 vio. se dubi povsod. I Uniccvalcc stenic I I Cing - Zing, -1 ^H oblastveno varovan, pomori takoi vse ^H H stenice z zalego vred. H ^H Nestrupeno, blagedišeče, razkužujoče ^H ^H Dobiva se v steklenicah po 61) vin., ^H H zraven spadaioča bnzfalna 20 vin.. H H v Vi in ', htrskihsteklenmcah raz- ■ ^| meroma ceneje ^H I v glavni zalogi v Ljabljani pri I I Mu Kaot, đragerija. I ^H Druga sredstva od I očno odvraćajte! ^M lis let vladajo na svetovnem trgu :: nedosežno popolna :: vozna kolesa J(clikal premier Zahtevajte gratis krasni ce-:: nik za leto 1912. :: Zflttn: I. Ceir. Ostale, lat. Konusu, Sti!!ce. ^ Majfinejši I^S špirit :iz žita, najboljša: hahovost za žganjc se dobi edino v množinah od 60 litrov naprej po nizki :: tovarniški ceni pri tvrdki :: 1153 H. Rosner & Ko. Iv celju! Slovenska tvrtka. « cojus I Iziteiuje velike mesine teiHelte za tehtaoje ima io vezsie vseh sistemo? in velikosti I I ---------- Prewzame jih tuđi v pnenovljenje. , I I StavbDi 1d DDBtni kljočavnUar IVAN REBEK Ude, PoHanska ilita 8.14. I I zdrawiiišče.Gleicheeiberg. I Sezijas od 15. maja do 30. septembra. H Nepnekosljive vrednosii pri vseh boleznih sopil. B Svetovnoznani zdravilni vrelci. R Bat Pojasnila in prospekte daje zdraviliško ravnateljstvo Gleichenberg E 1239 (sstajerslco). ^^B_________________________________ F. L Popper čevlji ' ^ za §ospo4e in gospe so nogam B najbolj prilczni, lični ia najboljše ^ kakovosti. Naprodaj samo pri ■ JULIJI STOR, Ljubljana S ^L Preseroova ulica št. 5. jof t£ Goysserski čevlji za turiste, higijeničnl ^JE ^ čevlji za otroke in Lawn - tennis - čev^l. J$ I Cenleni lastniki sramof onou! | 1' Ker različni ljudje krošnjanjo z obrabljenimi ploščami ^ R| po deželi, pri tem se pa izdajajo za moje zastopnike in I 1 ^ tuđi popravljajo pod mojim imenom godbene stroje in | I gramofone, dovoljujem si si. občinstvo vljudno opozoriti, I I da jaz nlmdm nobenih tarifa zastopnikov in pro- I I daiam ploftće edino v svoji trgovini II ■ Ljubljana, Sodna ulica 5. ■ - Na izrecno željo pošljem plošče tuđi v izbiro, nikakor pa I ne pustim krošnjariti z njimi. Kupee dobi pri tem le qb-I rabljene plosče, sploh je pa krošnjarjenje od hiŠe do hiše I tuđi prepovedano, in prosim, naj se mi vsak slučaj ako I priđe tak zastopnik s ploščami, in se izda za mojega za-I stopnika, naznani, da se bom mogel na ta način obvaro-I vati sitnosti, katere mi delajo kupci takih plošč, ko uvidijo I da so prevarjeni in so kupili stare obrabljene plosče. I Pri meni se dobe plosče garantirano nove in po to- | tovarniški ceni. Obenem slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da ^ izidejo s 1. avgustom 1.1. nove plosče s slovenskimi napevi — H moških in mešanih zborov, novosti, katere dosedaj še nišo ■ "^^^ bile za gramofon posnete. 4^J ^^J Blmffovolite poslati naslov 1b Vam poillen tetnam ^^^ ^M t«h gramofonskih plosć smstoni Ia po&tnine prosto. ^^ \cn A. Rosberser. Ljubljana a*j Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani I Qm»m»**m »l»wf.io» K ».OOO^OO. Stl"iSJil*j«)Va UllO« itCVi 2a »«"w' «o»« «00-000 fcf«. Podružnico ¥ Spljetu, CoIotcv, Trsta. SaraJOTU, Oorld. Colju In agencija ¥ Gradežn. Spreiema vloge mm tafltlea m aa tak*« laAaa M\I 01 Kapala ia pra«ia|a sračke ia vredaostaepaplrje I s tar pii obrastala od «aa vtofa po etsttk s *T |2 |0 s vsak vrst po daavaoai kana. s I_________.^^_^^_^^_^^^^^^^M^M^^BaMB>a^Baa^B^BMB^BSB^MB^^B^HB^^lBBBBIMBBi^^BflflBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB • 152 ***•______________________________________________ SLOVENSKI NAROD.____________________________________________________Stran 9. Sietopiscmski paradiž — na seiernem tečaja! Ker je vsled zadnje Cookove severno-tečajne atere to sedaj za-pii^čeno in zledenelo ozemlje dobilo zopet sijaj senzacije in zanimanja, ni odveč, da poročamo tuđi o dejstvih, ki so iz vabila že toliko ekspedicij k I sebi, in je navadno grrob sedanjih hi-perborejskih potovalcev, bil nekdaj rojstna »vas« človeštva in sploh vse-ga življenja. i Zato moramo skoro kot neko domotožje po prvotnem našem biva- j išču smatrati ono potovanje na se-verni tečaj. Saj niti znanstvenega dobitka ne daje odkritje geometričnega tečaja in je torej ves trud le športne-ga pomena. To je kapitan Weyprecht mdi sam priznal in vendar so Sli An-dre. Wellmann in drugi za svoje ekstravagance v gotovo smrt. Torei naš paradiž na severnem tečaju! Predno prcidemo na direkten nzikaličen dokaz, hoćemo se iz kul-nirnozgođo vinskih faktov podkrepiti naši trditvi Pa so se azijske vere razvile iz solnčnega, oziroma ognjenega kulta, ie znano. Ravno tako razvidno ra je^ da so na se veru pripisovali solnčni toploti večji pomen, ko na toplem jugu, in zato se je fantazija severnja-Ikov tuđi bolj pecala z nebesnimi fenomeni, kakor z vrtenjem solnca in tane okoti zemlje, klimatičnimi raz-meramu menjavo letnih časov Ltd. V vseh mitologijah Arijcev. L u pred vsem lndcev. Perzov. Grkov, Rim-ijaaov.Germanov in Stovanov.najde-mo pravliice o ngraMteniu solnca ali <;;nje zemlje. Koi rxprczemanti so-vražne sile (t j. mraza in noći. ki po-rimi vjerno solnce), nastopajo velikani, titani, podzemski bogovi L t. d. Take pravljice so zašle v mitologijo južnih narodov le vsled njihove izse-I fitve iz severne pradomovine. Kot I solnčni bog je v prvotnem skupnem I azijskem mitu nastopala devica. za I katero sta se borila dva junaka kot roletje in zima. Od zime vjeto soln-rno devico resi pozneje iz ječe poletni junak. Pri Grkih najderno ta sim-hol v pravljici o Heleni iz Troje, o ^ndroniedi. ki jo resi Perzei in naj-epse o Arijadni, ki jo resi Tezej na Kreti iz la b i r i n t a !, kjer jo je ču-val zmaj. Ta vsem pravljicam posameznih indoevropskih narodov skupni prvot- l r* mvrbos kaže kulturno skupnost I cl najvišjega severa proti jugu. so -^ncentrično zgrajeni, iz kamenja se--tavljeni, labirintično zaviti hodniku -'votne prahistorične cerkve (kerk, Vrk ali kark pomenja keltsko kame-i'ti krog), v katerih so goli mladeniči •n dekleta plesali nek kultni ples. Be-^eda Troja seveda ne pomenia one«:a n sta ob griču Hissarlik v Mali Aziji, : mpak izraza pojem za kamenito z^radbo. in preneseno kro/eče giba-* ie (namreč hojo v teh iabirintskih hodnikih) in dalje krožeči ples. Carus Sterne pa je dokazal, da ti čudni koncentrični in spiralni šesta-vi kamenja v teh labirinskih hodnikih natančno posnemajo tek solca v nai-severnejših geografičnih širinah. V srednjem zemeljskem pasu se solnčna pot nikakor ne kaže v obliki teh la-Mrintskih krogov, marveč samo v ^ektorjih, in je torej edino mogoče, da so te kultne naprave prinesli rodovi na svoji poti na jug v prvotni obliki s seboi. Pa tuđi oni ples v teh trojanskih zgradbah je le posnemanie planetnega teka. Taki planetni plesi so se sicer še ohraniii v novoperzij-skem plesu dervišev in v eehternaški »Springprozession«. Da so pa te labi-rintske zgradbe, ki so v mytologiji južnih narodov tako važne, res se-vernega izvora, priča tuđi pogostna imitacija teh labirintičnih rish v fran-coskih cerkvah od 9. do 13. stoletja, ko so namreč Normani prinesli svoje nordsko-paganske nazore v kršćanske verske ideje. Tako najdemo lahi-rintske mozaike v senski katedrali, dalje y katedralah SU Omer, St. Ouentin in St. Bayeux. V novejšem času je tuđi dr. Bie-ćenkapp iz prahistoričnih, etimoloških in naravoslovskih in posebno iz preiskav Vede in Aveste dokazoval, tia je severni tečaj pradomovina Človeštva. In sedaj še k striktnemu dokazu po mehanskih zakonih za našo tr-ditev. Će pogledamo severno in južno f emisfero, najdemo na severu mno-Ko več celine, ko na južni poluti. kjer presega morje petkrat celinsko po-vršino- Dalje vemo, da se rotacijsko gibanje od ravnika proti polu zmanj-šuje, tako, da znaša na ekvatorju rotacijska hitrost 465 m na sekundo, ob povratniku 190 m, ob 80* 50 m in na i tečaju 0 m. ' Vsled tega kažeio vse stvari te na tečaju svojo pravo težo nasproti zemeljskemu centru, dalje od pola pa se težna energija mase vsled rotacijske hitrosti zemlje konstantno zmanj- J Šuje. Ker je točasno rotacijska hitrost j zemlje ob ekvatorju enaka 465 m na sekundo, provzroča to zmanjšanje teže vsake materije na ekvatorju za V*»» v razmerju z absolutno težo na tečaju. ! V zvezi s povećanjem teže proti t tečajema je pa tuđi poplošcenje zemlje ob tečajih. j V ložje razumevanje se borno poslužili modela. Po Kant-Laplaceovi teoriji je obstajal stadij zemlje, ko se je vodikov plin v zvezi s kisikom ob enem z ostalo materijo že toliko ohla-dil, da se je združil v vodo. Naš model r-o tedaj trdna kro«~h, obdana z vodo. kakor rumenjak z be-ljakovino v kurjem jajcu. S p^mečjo presijskega ap rata hočemo nato volumen pri enako-mernem tlaku konstantno zmanjŠe-vati. i Kmalu borno spoznali, da ta j kompresijski aparat na dveh dijametralnih točkah močnejše deluje kakor dru god in da ta neenaki pritisk provzroča enako poplošcenje, kakor ga opazujemo na našem planetu; kjer ; je enako tlak na obeh tečajih večji, kar dokazujeio diference med težo materije na ekvatorju in na tečaju. Voda v modelu se je prelila torej na kraj manjšega tlaka, to je proti , ravniku, in na tečaju se je pokazala celina trdne krogle. Tlak traia dalje. Molekularna e1 --}"■: v r,^'c ^e usiavlja rur\w. w^-vi ic/i iiaiva, končno pa se pol krogle razbije in voda zalije tlaku primerno prejšnjo tečajno celino. Enako se vrši proces pri zemlji. Ko je bil severni tečaj prost vode, se je vsled trajnega tlaka razhib kamenita celina ob tečaju in voda j - vdrla na njeno mesto. V tem stadiju je sedaj naš južni tečaj, med tem. ko na severnem vsled ponavljanja tega procesa tlak zopet vodo sili k ekvatorju in se torej celina z višu je nad vodno gladino. Ohlajevalni proces se je vršit pri zemlji tako, da so se posamezne pla-sti vlegle ena na dugo, izhajaje od središča. Zadnja, najmlajša plast, je torej morala imeti vedno isto tenden-co, kakor voda. namreč razširiti se proti ekvatorju Ker pa je materijal bil manj elastičen od vode. so bile posledice tega vel'kanske razpoke. Te razpoke se zasledujejo lepo ob za-hodni obali Severne in Južne Ameri- ! ke, ki se^ajo v lahkem spiralnem lo-ku od Berin^kega zaliva pa do rta Horn in dalje po Aleksandra I. zemlji do južnega tečaja. Vsled te razpoke nagromadeno skalovje deli skoro popolnoma Atlantski ocean od Tihe-ga morja. Vzdigovanje celjne ob ekvatorju vsled tlaka na tečajih je velikansko in se približuje lo.oon m. Seveda pa radi tega ni med posanu znimi zemeli-skimi plastmi ob ravniku nikakih praznih prostorov, ker izbočenju one plasti sledi primerno volumsko raz- \ širjenje spodaj ležećega materijala i vsled one vezane toplote, ki postane j takoj aktivna, kakor hitro dobi rnate- j rija prostor za večji volumc-\ Ta po-jav se je opazoval tuđi ob gradnji ka-ravanskega predora, ko se e kamenje vdiralo v tunel, potem, ko je bil ] že zdavnaj prebit. Razvojni proces na južnem tečaju očividno zastaja za severnim. kajti dočim so tam še mnogoštevilni delu-joči vulkani in celina večji del še po-krita z vodo. je ta na severnem tečaju že zopet odtekla in so vulkani j že zdavnaj ugasnili. V kanliivotekoči dobi našega planeta je bila rotacijska hitrost znatno manjša. tako. da se je zemlja le vsako leto enkrat obrnila okrog svoje osi, pojav, ki ga po Schiaparelliju opazujemo še sedaj pri Veneri in Merkurju. In še tedaj, ko se je prvič na tečaju pokazala kamenita celina iznad vode, je znašala rotacijska hitrost naše zemlje ob ravniku le približno 20 m na sekundo, Kolikor bolj se je ohlajal naš planet, toliko maniši . je postal, zato pa je rastla rotacijska j hitrost in s tem redkost atmosfere ob ekvatorju. Vsled tedanjih klimatiČnih raz-mer se je na prvi celini. to je na severnem tečaju, takoj pričela gigant- , ska vegetacija in fauna, pravi raj.kjer | ni bilo treba nikoli obdelovati zem- { lje, saj naidemo v najboli severnih krajih velikanske zaloge premoga — preostanek pozneje zasutih in poplavljenih pragozdov, in fosilne ostanke antidiluvijalnih mastodonov. » O razvoju življenja na celini po stanju današnje filogenije bomo govorili na drugem mestu. Preostaja nam edino še v Krat-kem naslikati vesoljni potop. Rekli smo, da se z ohlajenjem zemlja zgo-ščuje proti sredini in naravno je, da morajo počasi tuđi zgornje plast! slediti temu procesu. Najpreje seveda tam, kjer je tlak največii, in to je ob tečajih. i Tu se je v iniiiionskoletnem raz-voiu zgodilo, da se je zemeljska skor-ja vdala pritisku tlaka in se razbita vsedla na spodnje plasti. Na njeno mesto pa je planilo morje in si tako osvojilo zopet severni tečaj, naš paradiž. I Da se je v tem življenje razvilo že do človeške paleolitićne dobe. je jasno, kakor tuđi to, da se je razmno-ženo človeštvo v rodovih selilo na jug, kjer si je osvojevalo od vode za-puščen svet S sabo je v svoji konser-vativnosti nosilo stare prvotne kulturne pridobitve in ohranilo tako znak rodne skupnosti. V sedanjem času se, kakor znano, obale severnih dežel dvigajo in torej voda odteka na ekvator, kjer se obali po kliinatološko-hidrostatičnih opazovanjih zopet izgubljajo v vodo. O prihodnjih geotektonskih po-iavih govoriti ne spada v okvir naše razprave. Hoteli smo pokazati, kako se lahko logično in znanstveno pod-prto trdi, da je mora! biti naš paradiž na severnem tečaju. Na drugi strani pa kulturnozgodovinski nodatki, ki so se tradicionalno ohraniii med člove-štvom enako še, ko se je ra/širilo Klohoko proti jugu enako govore isto Še potem, ko so morski valovi ponln-vili človeško pradomovino na severnem tečaju. Spominfajte se Mm Una .Solin'. Ustna voda ^^^^CTj \\&0^^^ Zobna krema MOJA STARA izkušnia )e in ostane, da za pregnanje peg ter za pridobitev in ohranitev ne ne, mehke polti ni bolišega mHa neeo svetovpoznano Itlljsko Bile čuo ■til« % konjičkom, znamka konjiček tvrdke Bergn^anr, 6c Co., Dečin n. L — Komad ro 80 vinarjevse dobiva po lekarnah, drogerijah, parfumeriiah in vseh enakih trgovinah. — I totako se Bergmanova lilijska krema „Maneia" čudovito obnaša za pridobitev nežnih, mehkih damskih rok. V puš>cah po 70 vio. se dobiva, povsod : SflLVflTOR gumijevi nodpetniki Nedosegljive trdnosti. GIivm zaio^a: Anton Krisper, Ljubljana. — Dobiva se porsod. ^==z Proti 18 utolnlfl ii smili zob izborno delat* dobro saaaa antiseptična Melusine ustna in zobna voda kl vtrdi dlosao ta oMraa|«|« ; ■•prlfvlao mmpo lm ma*. 1 at«ia«mftca m «wt*lU» t kro—. ; Deželna lekarna Milana Leasteka v LisbUaBi, M^ivv« omi« fttor. l . po\tg Frtac Jotefo?efa jabilcjncgi mosti. : V tcj Icktrni dtbuijo zdnviii tiii cimi bolnih ih bUffiji j«t. telcziice, c. kr. tttačae ; t^vaine ia •kr. k«l. btofajae v Ljabljaai. < Sunja. Hrva§ko, 2Z februarja 190a ' Blag. gospod lekamar* Prosim vljudno, pošljite mi zopet ; tri steklenice Vaše Izborno dclujoće W<0| katera je neprekosljivo sredstvo ; zoper zobobol, utrja dlesno in od- stranja neprijetno sapo iz ust Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom ; vsaicomur kar najbolje pnpuročai Spoitovaniem ( Mato Ka ur ino vit, kr pošte meitai Perje za postelje in puh priporoCa po najnižjih cenata EMIL KRAJEC preje F. Hiti Pred Skoffijo štev. 20. Zunanja narobila se to^no izvršujejo. Fr. P. Zajec Ljubljana« Stari trg 9. Kot prvi edini slovenski oblastveno konce sion optik in strokovnjak priporoča svo | optični zavod . kmkor vaakovratn« oćala in ićipalnike, I loplomere zrakomere, hygroraetre, dali- noglede vseh vrst kakor „Zeiss, Bnsch, loen" itd., ter vse v to stroko spada- ioće predmete. Vsa popravila Ixvr4uiem točno in solidmo v svo|i x električnim obratom nreierl delavnicL Zal&tevaite cenik, pošifem ga zastonf. r[ ' U$uoov1jf»ol845." BBBHB amo barvarstvo I ter keraično čišćenje in || snaženje oblek. II Apretura sukna. '^ | PoHaĐsKi nasiĐ - OiKa ulita št. i I | Sprejemališče f Sslenbcrgova ulica št. 3. I' Postrežba točna. Solidne cene. '_ i LWani, Đunaiska cesta 21. Velika zaloga steklenine, porcela- na, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vr čkov i. t. d. gostilniška in kavamar-ska namizna posoda po najnižjih cenah. flKanjšta LiDtliaoii IMmm ulica a. i priporoCa svojo bogato zalogo raznovrstnih pušk in samokresov linUk pttreliQi.mil del lila (tidlln) kakor turfl metalu omi po niiifiili tenak. Popravila pušk, samokrtsov in biciklov točno in solidno. Cenornik raston) io poštninc prosto. Drva mehka in trda, (suha); radi pomajn-kanja prostora znižane cene. Dosta-vijo se na zahtevanje tuđi na dom. Parna taga SCA6NETTI, za skla-:: điftčem driavnega kolodvora.:: :: Tvornica ss plutovinastih zamasko¥ Zackerman & Lobi 198() Praga, Pofič 26 nova. — CenoToiki patiš in franko. j Vinko jYiaj5ič valji ifl v Kiijfl : s ————— (Kranjsko)« — Inomostu, Bolcanu in Tridentu^ Brzojavi: Valjčni mlin, Kranj. Superfosfati mineralni in živalski, najbolj preizkušeno, najzaneslivejše in najcenejše gnojilo s fos- forjevo kislino za vse !|Cf" vrste zemlje ~3K Vsebina strogo zajamčena. Najzanejsijivejše in najhitrejše oživljenje krmfkih nasadov, doseženje velikih dono- sov fosforovih soli polne krme. = Superf osf at = povzroča pri žitu in sočivju najpopolnejšo tvoritev zrn in požlahtnenje sadu, tako tuđi pri krompirju, repi itd. dalje amonijakove, kalijeve in solitrove .'. superfosfafe .". dobavljajo 4323 vse tvornice umetnih gnojil, trgovci, po-ljedelske zadruge in društva. Centralna pisama: Praga, Pfikopv 17. FRANC KOS Ljubljana, Sodna ulica št 3. ^!^ Speciielna mehaBična Si valni stroji od 70 K napre]; HT pletilni stroj ~iB&5$ patent »Wederman« je edina in naj-uglednej^a prilika za dober zaslužek, poduk brezplačen, trajno delo zago-tovljeno; ker se ne poslužujem agentur so cene veliko nižje. — Stare nogavice se ceao podpletujejo. 232 :: Podpirajte dontačo industrijo. :: I Josip OresorinI I krojačnica prve vrste za I I gospode in dame I I Dunajski c. 2O I I usproti kavarne .Evropa" — Tramvajska I ■ ===== postaja. =s= ■ I Zaloga inozemskega in I I pristno angleš. blaga. I I Cmsdifat :: PutreftatltU. I ■ Z odličnim spoStovanjem ■ I Jo«. firegorm, brojač. I Stran 10. SLOVENSKI NAROD. 152 štcv. Praioii iliki pilaja ii ptiflia to itititi urotiš Iv. Bonač v Ljubljani. fm* sllkl S krmm. m Stanovanje obstoječe iz 2 sob, male kamrice, kuhinje in pritiklin — mm argvstov termin ođda mirni stranki v ra em na Marila Ta-T%vi\% eeatl v Kolftsaf« 3 nadstropje vrata \\9. — Letna najemščina K 330. 2422 Sprtfme m tako] j!!n poiiii za pravo šivalnih strejev, dvoksles, itt pri tvrdki 2388 F. Batjel Gorica, Via Duomo štev. 4. StanuvaniB z 2 sobama, kuhinjo, vrtom in pntiHifi, me odda za avgust. V*4*v*daa Mita 28, v Ljabliaai. Moderno 2245 stanovanje S 4 oziroma 5 ^obarr n ^ruS. Bar a ga, Stari trg Št 9, Ljubljana. Zahtevajte ceoik. " Narodna kniisurno" | v LiaMiaai | 1 ima i zalogi lupo zbirko - = ki jih prodaja f I antikvarično f y _ifl Mo Bi2tU radi. - NI vat beganja ^žg^^^^S^ to a i a* mm* wm u taji *1 narta 1912 ra iittacije irtmaut. ft? JPJ).ttoman31| * [P Pine se mm k ženskemu krojaštvu. &«lemburgova alica M. 4. 2410 lazgoinovLHaiii pripravna za vsako podjetje, se vsleJ go^podarjeve bolezm pod iako u^od- nimi pogon prate ali pa da ▼ najom. V^r?5an.a pismeno a a „poitnt predal 1Ž3". 2415 Ali ste oženjeni? BH^Sp^^^^^^^BB ¥:orce 3 za 1 K, 6 za ' Wtšm ,r-»_ -^^11 K 80 h, 12 za K 3 40 bH *'ri^ tImil I "ustrovan cenovnik 2 ^HjjR^**^^ ■C^P^l zdravniškimi nasveti ^^^jjfc^. ^^ ^^H gratis m tranko (zaprto l*^Br. '*"** ^ bgiemćna bibi-' k bIb^bV _^fll taktlir* Vvoaf L, Dobro obranjena kočija mm po ceni proda« Potzve se v trgovini pr E. D#biY« teka, Pnsojna ulica Št. 3. 24^0 I nadležne kodne I ^ na obrazu ali na rokah ^M ^^^BM^ odstrani v 5 minu tah Pfl •Sa strajnaiH bth. I * Zaj. neškodljivo. goio\ ^^ s^eheh. Pusica za 4 K zađsm^mft. Kaz- ^H _3 - pošiljanje strogo dtatoeteo. ^| I« # I. Ri fitarifwn. Ibhj DL lanca 17 L ^M ■•*• prlllkal ■•tfka prlllkal Zdo dober pianino •# po o«ai proda ma vo«la Iw. Potra e#sU( vmod madaekao eoala 1, L madatr. Ttanovonje z 2 se bama in kuhinjo, pritliČno, pri pravno za kramari)ot ■• adda tako] ! ali 1a aTguit, aa PoUanski cesti it 24. — Pogo) brez otrok. 2408 H Mladen ič star 28 let, v diž H ! ^H službi nastavljen v Opatiji, st^ |Yfl ^| želi *e?:naniti z r^ospodi^no staro ^M H od 20 26 let iz boljše hiše /- H ^1 nekoliko tmetjem, zmožno ^^ ^B slov. jezika — PontiHHp naj se ^H Bj pošiliajo pod „at. 2SO" post^ jffl ■^ "-Ntante Opati ;a 2-i 1 7 ^^B Zenitna ^^^^Bb^^^J Ženitna j ponudba r^ 2ii8 ^ ponudba ^J^ Vsled neroznanja se 2el ^^^ : ^J seznaniti rosestnik, 40 ^^^ ^m let star, z gospodično ali ^^_ ^M vđovo brez otrok od 28 ^A aV do Y< let staro, z dežele, WM ; EV ki ima vcselie do gospo- Vfl ! ^H dinistva, z nekai gotovine, ^| vfl kakšno kmetijo ati kaj po- AS VM dobnega. Ponudbe, če je ^M w^k mogoče s sliko na uprav ^V ^^L »Siov. Naroda« pod .Nas- ^K ^^L viđenje*. Tajnost strogo za- ^B i ^^L ?^čena. 'Šiika se vme^B Zenitna L J Zenitna ponudba ^^^^■■^^^R ponudba Odda aa ve6 voz 1993 keDjskeoa gnoju VpraSanja na: Oroalav Dotanc, Mvbliana, WolfOTa ulica it«T. 10. V naiem se odda tako] mala gostilno blizu kolodvora. ™2 Kje pove upravništvo »Slov Naroda« Sprejrnc se tako} 2376 kavani! trn, Vpra^ati je v kavarni „Central1" v —— - Ljubljani. ------------------ j mili pomoćnik 19 let star zmoien sloveoskega in nem-^kejra jezika kakor tuđi specenjske, železain-kem manufakturne ^troke, ter pri nakupovaniu deželnih prjdelkov, želi vstopiti s 1 juiijem ali pa pozneje. Cemeni dopisi pod L M. I Sevnica ok SavL 23 £ | M\WA na Diuaiski cesti v Lfnbljani pred delavskirr.i hišami in ^^ Olincah takoj ob mestoi meji na Triaiki Cesti, vsc z najlepšo lego sa po izben za ----------.____, prirnerne cene — — na prodaj. Več -e nezve :>r: .astniku Jes« Trita«, na »Jačah 37, 2416 Mlađ Hi pouk, spreten prodajalec, se sprejme v službo v trgovino z meftanim blagom. yjnton fatur, prem, Jtotranjsko. 2390 Sreča te iSče, 2071 fin«*« 4«ftAiif»i I ;:^X PM liPO! dobro ti bode vsak dan !------------------------- V lepeffl prometnem trgu sloi. Stajerja se krasni prostori za trgovino meš. blaga po ceai oddaio. Jako velik promet Naslov pove upravništvo »SI. Naroda». Duo dijabo se sprejmeta 2326 za prit!8dnje {olsko leto na stanovanje in hrano. Gosposka ulica 6, I. nadstr. pri iznševanjn kanalizacije v $anjalaki se sprejmelo 2383 belonirii in delavrJ za izdelovanje cementnih cevi. Prijave na J. Dubsb^ & Co« Zagreb. Odda se takoj trgovina z železnino in specerijo ▼ večjem mestu na Dolenjftkem« kjer se ravno gradi železnica. Promet je velik. Kje, pove upravništvo »Sloven- skega Naroda.« 2240 C. kr, avstrtteke tijg državne ieieznlce, Izvleček iz voznega reda. ■ tf«lia«»n arf 1_ naii 1912. ------- —----- Ptstafa: Lf«Mfana «mini kolodvor. Odhod. 6*52 zjittraj« Osebm vlak na Krani, Tr-2Xf Jescmce, Gonco, Trst, TrbiZ, Beljik, Franzensfeste, Celovec, Št. Vid ob Glini, Duna 7-a< sftgtraj« Osefcnt vlak na Gr osu pije, Koćevje, Trebnjc, St Janž, Rude I f ovo, " "-»f-: - T ■■: ':t S-09 do^oldM«. Osebm vlak na Kranj, Jesemce, iz zvezo na brzovlak na Beijak, I no most, SolnogTad, Monakovo, Ko!n Cc-tovec, Linč, Dunaj, Prago, Draždane Berlin,> fd'-p'--*-- v-7 Reka-Opatija-Solm . -ad.] 11-SO iepoldne. Osebni vlak na k 'an|, Trži*!, Jesenicfc, Gorico, Trst, Trbi2, Beljak, Fnnzenfeste, Sotnograd, Celovec, Dunaj. 1-31 p«poltfv»*. Osebni vlak na Grosu-pije, Kočevje, Trebnje St Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice. 1-12 popoltf*«. Osebni vlak na Kranj, I rž)£, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfestc, Celovec, £•35 ifftitr. Osebni vlak na Kranj, TržiČ, Tescnice, Trbiž. Na Jesenicah 2veza na brzGvlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Linč, Dunaj 7*44 ivM«r. Osebm vlak, na Grosuplje, Kočevje. Trebnje, Št Janž, Rudolfovo MHN pm ii•čl. Osebni vlak na Kranj, Je-senice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzcnfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Linč, Prago, Draždane. Berlin 1*23 zjvtraj. Osebm vlak iz Trsta, Go- ima, Drazdan, Prage, Unca, (Londona Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-mosta. Re!iaka\ Tržiča, Kranja S-S9 M$mfmmtm Osebni vlak iz Rudolfovega, St Janža. I rebnjega. Kočevja, Grosapljega. 9*91 tf«pa4dw« Osebni vlak iz Trbiža Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linča, Celovca, Monakovega, Solnograda, Inomosta Beliaka 11*14 d«po!4n«. Osebni vlak iz Gorice, Jese:iic. Duna ja. Linča. Cetovca, Beljaka, TržKa, Kranta S"#S) p^p^ldti«. Osebni fz Straže-1 opite, | Rudolfove.ci. St. Janža. Trebnjega. Ko-! fevja, Grosupliefa 4*29) HPb<;tes> Uon.UUacil^ bole— H mV ■ ^^af I 4 V flf A aaaa B Val M I H Sk aflH Alkali*SO- ■■ otroilf bole«nl, Kosine bol^wi In ,, W § T_L^^E_J__1__J Tllllilllll 111 p mmrUttal w n » M t. ett»«d«t«, «» » ,, ,» » W aaP^^^^^**^^^^** #^ II N U U I L I ^ aL aL ^**1* ^1^0** RA? fj Poletno io zimsko zdravljenjc ^mm^Jj ftlawOmja aW lf MlaTE Vlhljllj aUalioahtiTmol °^ Ub wr n> ^o ^^ ^C,J -^, I ^prejcmi zavarovaD)a ćiove&kefa ftv- jSA f. A VI ¥^^44 Zavamje poslopja in preraiCninc proU ■ ljenja po nt,raxnavrstnejilh kOMbiaa- ^» *** +* požarnim Skodam po najnižjih cenah. ■ cijah pod tako ugodnimi pogoji, ko .•. . .-. wmmimwmmm llftPtialaa banka m Pf-agL. .». • .«, ^kodc cenjuje Ukoj in naikuUntneje. ■ nobena druga zavarovmlnka. Mmmmrmmš %wmM K HJHJiHI — aaaiaiaaa #^ka^a*a« aa aapllaiHi K lll,St«.a#t-*.u Uživa oajboijSi slovea, kod« posluje. I Zla* >e uzoćno zaWovan,t m ^ ****** dni»> "*€■» »^imfatoica Mit ten i mtkori sltTaaUfHttaroaiio upravo- ^„^ te a,^^^ ^cutno ■ doživetk m smrt z manilajočimi te _____ ____ . ; . ~ -JT ••'■•■"" •■••■ ———^—— podporo v narodne io občnokoristnt | io, VP...HL tm- janii mnm i wm 'feg^^ f ingii iti 9n. II -»■ ^e«. 152 Ste*. SLOVENSKI NAROD. Stran 11. Iz Maribora. (»Gatrturnen« v Mariboru. — Pramen L — Reservlranost podietnikov. — Bolna fantaziia. — Napad turnar-|cv. — Posnemania vredno.) Mariborski »Nemci« so zopet enkrat pokazali strmeČemu svetu, da so res »Neraci«. »Die alte deutsche Stadu je prazno vala v dne v ih 29. in 30» jun i ja petdesetletnico maribor-skega »Turnvereina«. Kot že običajno o tak ih prflikah, se je poseglo po vseh, tuđi najskrajnejsih sredstvih ter posknsilol z vnanjfen pompom, ki se Je pa tokrat zeko klaverno obnesel, pokazati — da fe Maribor nemska posestTedne naprej se je žegovorilo, da bo udeležba zelo velika, da priđe okrog 3000 tumarjev - gostov. Prišli so, a bilo jih je komaj — 600. Do-čim se običajno ob takih prilikah sprejema goste že ob njih prihodu čhn le mogoče stovesno, so morali ob tej priliki došli sami tavati po mestu. Nikier nikakega ofidelnega zastopstva, rrikjer oficieme dobro-došlosti. Dr. Orosi je sicer markira! po mestu v tamarskem kroju, včasih tadi kakšnega Slovenca malo poftk-srraL a vse drugo je prihranil za drugi dan. Pri odkritju spomenika lafana je ime! sicer »gne« z obicajrri-mi raketami proti »vindišarjem« — saj gospod doktor so akademično naobraženi in sme4o psovati — ven-dar. ooega kar so morda pri Čak ovali. ni bilo — efekt je izostal. V soboto in nedelio popoldne je bila na to tekma, n kateri pa kot tak i ne bodemo poro-čali natančnefe, ker |e — pri največ-ii objektivnosti povedano — skoro vseskozi daleč zaostajala se za našo čtikulado. — V enem seveda je nudite mnogo interesantnega za tuđi ne-r>azljivega gtedalca: če si hodil med temi »nemškimi« telovadci. si naletel eruče. ki so se pogovarjale v njih •naterinščiiti — namreč slovensko. Stafi so sknpaj po trije. pet in tuđi Še već. pazno gledati krog sebe in šepe-raH slovensko. Priče zato so na raz-rolaganje vsak čas. Med drugimi *mo imeli tndi priliko, opažati, kdo <^ štefe v Mariboru vse med Nem-ce. Med drvgimi sta se v soboto in rudi že v petek zvečer ščeperila po mestnih nlicah sinova oba Kavčiča iz Koroske ceste v turnarskem kroju, seveda tndi z neizogibnim frankfur-tarskim znakom. Pred leti, ko sta bila fanta še na mariborski gimnaziji, sta bila v slovenskem oddelku in rađa sfcušala moć svojih pestij na bujah nemških svojih tovari §ev. Pa-:s sta seveda trda »Nemca«. Da sta mete še marsikaterega tovari sa je urnevno. Porenegatenja med mosko -nfađino nas sicer vedno užalifo, ka-jar pa stfišimo — sicer je to zelo red-kn — da uskoči ta ali oni člen naše ženske družbe, takrat seveda pa se izpremeni ta čut v stud in gnjus. Do-^cdaj smo biH baš na naše slovenske dekJeta ponosni. Saj so ravno one v marsikakšnem slučaju bolj dosledne v spoštovanju svoje materinŠčine in narodnosti kot — zamera gori ali doli — mamkatere naših zrelih gospa. Tokrat smo imeli priliko konstatirati kar dva slučaja narodnega izdajstva ?ned mlajšimi med dekteti. Ena. neka ^ospica O__se je smatrala poklica- no, onečašcati ime svojih slovenskih -taršev s tem. da Je paradirala po mestnih ulicah s hohenzollernsko nikoloTO, dočim je bila druga med" onimi tremi kolesarkami. ki so nekako otvorHc obhod ttrrnarskega v>revoda. Nmć takhni hčeran) - re-necatkami njih staršem naše globo-ko sožafje! Upamo, da Hm za bodoče kaj takega onemogoćijo, kajti v na-sprotnem shičaiu bi morafi posečt po najhajšem — javnem izkljtrćefiju iz na^e narodne družbe. Tekrvadbe same se je udelezik) zelo inalo Rudi, za to pa kakšnih 40 nemsTcfh dijakov. Sastopiti so ▼ javni tekmispričo gim-avzifskega profesorja Troheja. Kaj pravi k teinu siav. dežetni šoKki svet? AH bo to v bodoče dovof|eno tndi slovenskim dijakom. kadar priredi kaj takega Sokol? In bodero merodajni faktorji tndi takrat nev-traliti? Obhod nemških turnarjev Je vzbudil veČinoma buren smeh in ne-broi boljših ali vlabših dovtipov. Otvorilo ga Je petero (!) Jezdecev. \ >očmt so bili prvi štirfe konji podobni zelo karikaturam v *Fliesende-Hfžtter« — suhi m mršavi — }e bii ^Schlachtross« petega jezdeca — nafbrže Je markiral generala te vo§-ske — prav podoben znanim flander-skim kobilam. če se ne motitno, je bilo vseh pet krampov od mestnega pogrebnega pod je t ja. Za temi so misle tri kolesarke z že omenjeno Slovenko, na to pa mariborski pra-porf zastražen od dveh suhobcdrih buršev. Edino, kar nam je im poturalo na vsem sprevodu. je bil naraščaj. Koliko slovenskih src je v teh otro-cih uvelo najbrže xa vedno svoji ■MrterinščinL Dau nafi nasprotniki vedo za najhujše in gotovo najsmrto-nosnejše orožje v boju, ki ga bijemo v Mariboru tako malomamo za naše narodno življenje. — Mesto samo je bio poioo zastav, mnogo bofl kot o priliki tega ali onega patrio-jćnega slavlja. Niti na cesarjev god, niti na njega rojstni dan ni tozadevna dekoracija tako obsežna, kot je bila tokrat v prilog turnarsketnu slavlju. Kar se je pa splošno opažalo, je bilo to, da so se hoteli, kavarne in vele-hrme baš v izberi barv njihovih za-stav kazali zelo reservirane. Pri teh vsaj frankfurtaric ni bilo. Radovedni smo, kako bodo odgovorila gotova nemŠka politična društva na to »ne-taktnost« nasproti turnarjem. Stvar obeta postati zelo interesantna, saj so se sHŠali protesti radi tega ravna-nja nemških podjetnikov že v soboto dopoldne. Sicer vemo, da je nagib k temu bila le špekulacija, a vseeno je %o strašno ubožno spričevalo, kajti pokazalo se je s tem le, da bi brez sJovanskih žuljev ne bilo milijonov v žepih nemških mariborskih kapita-listov. Ja, ja »Marpurk ise taje«... — Naš štajerski »Meran« je lahko ponosen. Poleg tega da je zgrajen na »deutschen Boden« ima tuđi kar dva — poeta. Prvi je, kot že zadnjič omenjeno, Heinrich Wastianf a drugi neki Karl Bienenstein. O prvem smo že zadnjič pisali, da mu zdivja pegaz iz ravne poti po škarpah, o drugem pa lahko konstatiramo, da ljubi gozdna-te gore — velikane. Zelenje po njih mu pač bolj ugaja, kot kisla deteljica iz rajha. Ta gospod — če se ne moti-mo je učitelj na mariborski mestjan-ski soli — sanja o nekem »nem-škem« Pohorju, v katerem bojda drema ^Kaiser Heinrichs Hochge-stalt«. Pravi v svoji pesnitvi, da ga je ^nemških« turnarjev heulanje zbu-đilo iz trdega smrčanja. Revček mora biti zelo nadložen, če se ne moti-mo, trpi rin V ^foltrungswa?inu«, ker si ne upa drugače kot v temi iz svojega gozdnatega brloga. Čudno, kam že segajo vsi nemški kremlji, bi morda rekel ta ali oni, a mi, mi imamo edino zavest, to, da moramo vre-či vse sile na našo okolico, ne iz-vzemši Pohorja, če ne nam pridejo res še z resno mišljeno trditvijo, da je Pohorje. slovensko Pohorje. nem-ška last ehe pri rekonvalescent ih po na-lezljivih boieznih. pri malokrvni šib-kosti, izhajajoči od malerijo, pri že-lodčnih boleznih,povzročenih po pre-napornem delu v vročih poletnih dnevih, pri oslablienju vsled starosti, pri dispeptičnih deklicah in malokrv-nih ženskah. Slivno, 22. oktobra 100S. __________ Dr JCamboseff. S prav dobrim uspehom se ! £*» rabi pri i •b*l«f«Sti SO|»II katarjlk « »o*lff-»lMlfcM br«i«hlj, «it*tju pljite In prmmm mrtiit. Zaloge: Milui«l BastMr, Tfr U»wU in A. taratoa ▼ L|«bl|aaL Cevlji s pristnimi izboren plen. Urmšm* 4orol|Mia7 f 20 l«t obsto- ieta aajstartjsa l|BM]uska posređoHliita Ami\ ii složeb G. Flux Poljanska cesta št. 6, pritličje 2 minuti od trinega prostora (prejc Gosposka ulica &tev. 6), prlporoća fta nametta lm bolfi« službe tskajoče A vrste kakor privatno trgOTSko In gosttlaiiko osoafe Ixbira raxiičaih tlviaa, mlastt la teaake ¥estaa in kolikor motao altra aostroiaa zavotovll«aa. 2400 Pn vnaijih Tprašaajjti se prosi zuamki za ođgtjm. Straiamofstor: Gosrod ritmojster, javljam pokorno sovražnik se bliža. Utamotstor: Noben sovražnik ne ja ha tako hitro, da nebi skuhal svoje klobasice z »Vćrtesovim guljaževim pri-datkom. „V^rtesov" —Uft««:*^ vis U |llfWttr ftaVrau Wtm]*mL ■Pavjp^pm m arapl Jwn. A. KUNST MvMlajui Židovska ulica štev. 4. Velika zaloga obu val laatBMa tmdala« sa «aaie, goaaode la obrok« J« voaao aa teaoro. Vsakrioa naročit« s« izTriajejo točno in po aizki ceni. Vse raere se shranjnjejo in iiziiMijcjo. — Pri innanjih atrodlib n&j se blagotoH Tzorce poslati. 40 ITlitiT prvi la tdlni slovenski nglaievmlec la |rgo?ec glisovlrlev Ljubljana, Poljanska c. 13. L Olasoviri*« pla* vaaH^^^aaaaaaaaa ttiBe ^ nariliO~ ^^^HBHBHH^^^H al}o iz prvo vrst- j[^^^^Bffl^H^^^^^^^a nih dvornib in ^^^^^MO^^^^K^^^f komornih tvrdk ^T^a^Bar^L W imam v lastni Z^^VflE ^pF zalogi bogato *^M»^7 izbiro po solid- ^^^W nih cenah. Jam- \^m čim pismeno 10 let! Tuđi stare £lasov?r}e imam vedno v zalogi. Vglaševanje vseh sisiemov glasovirjev in harmonijev ter vsa popravila izvrSujem precizno in ceno. Stare ^lasovirje ugodno zamenjam! — Glas-beni Matici in drugim slovenskim zavodom uglašuje glasovirje izključno ie fcOĐcesljooiraiia Ma G. f. MA JUvop \ svojim! m£f -^'^^^^^S ^°^' ^sak 1 ploš a^^HH[^^^ ako naenkrat na-^^^^S* :: roči 6 plošć. :: : Za^tonj : dobi vsakdo 1 album in 200 igel, ako naenkrat naroČi 10 plošč. Graimofoni ie od 21 K naprej Avtomati ±c od 8O K napnej tedl na prav primarne mesećne obroke« Posebno ugodni nakup za gg. gosti Ini čarje. Vsa popravila gramofonov izvršujem v svoji lastni delavnici točno in solidno. — Glavni zastopnik največjih tvornic, kakor znamke Angel Zonophon, Favorite, Odeon, Jumbo idr Preprodalald dobifo popast. Zabtevajte cenik, pošljem ga zastonj. Fr. P. Zajec Ljubljana, Stari trg 9. ^*^^^B^BP"^*^*^^P1"JP^ y^^a^^aa^a^5^ Josip Stupica jmrmenm* In sodlar ? Ljubljani, Slomškova ulica št. 6, Friporočan srojo bogmto zalogo najradičnejšil konjskih oprav =^z krasno opremlfea« ^= kočije, dmge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo katero hnam vedoo v zalogi, kakor tndi vse druge t sedlarsko obrt spadajoče potreb-•i £fti«i«fl 2« oa>ff*atblj««« vozove In n —— konjak« opra««. —_ ^^^^■^^M ^^M^M^M ^^^^^^^ ^^^^^m^ ^mm^^^^ ^^^^^^^ ^^^^^^__ ^^-^^i^^_ ^^^^^^^ Dobro Tpollua 2379 sedlorsko obrt v blizini Ljubljane se z vsem orodjem gy ugodno proda. *VB Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. Proda se ^ enonadstropna ig v Zagorju ob Savi na glavni cesti, z lepim vrtom pod ugodnimi pogoji. —-Natančneje se izve tukaj pri g. VUcL Panliolxery Praiakora ulica ftt 4. ftonovonjo na Dolenjski cesti štev. 489 zraven Jebačina »oUajo takoj i laieni ali pa za avptn tsnia in sicer: Dre aa novo urejeoi sia- nOVMlji po dve sobi s kuhinjo, pritik-Imami in vrtom v vili za letno najem-mno po K 4O0*— oziroma K 35O— Nadalje v zraven se naha^ajoćetnposlop- ju dve stanevanji po dve sobi, kuhinjo in pntiklinami za letno najemni- no po K 240— in dre 8tano'7an|i po jedno sobo, kuhinjo in pritikKinami po K 12O— oziroma K 140*— letne najemnine. — Vsled krasne lege, lepe-ga razgleda in svežega zraka, je priporo-čati upokojenim mžjim uradnikom in sovrstnikom. — Nadaljna pojasnila je dobiti istotam pri hišniku ali pa v pi-sarni Popovič, Bleiweisova cesta št 32. t^m Carl RpoRsteiflBPja ^M proti vremenom odporoe apnene ■■agadne barve ^m obastveno varovane ■ f 50 razlicttati od 24 h kilogram napiel ^m Že desetletja najbolje prehtkušene, H prekasafo vse ponaredbe« Edini ^1 primemi pleskalni materijal za že ^M pobarvaaa proćel*«i. I EmajlDS lasadDelan«, ";^,n^: ^1 jo se umivati, krijejo z eno potezo, brez ^M grundiranja, emajlne tide, porabne ^m samo pomeSane z mrzlo vodo. Raz- ^1 kuževalne,aestrupene, porozne Idealno ^m barvanje za notranje prostore, še ne ^M podbarvane fasade, lesene stavbe, ka- ^M kor kolnice, paviljone, plotove itd. ^m Dobivajo se v vseh niansah, stroSkov ^m za štirjaški meter 5 vinarjev. Knjige ^H z vzofei in prospekti zastonj in post-^M nine prosto. ■ Carl Kroosteiner. Đenaj 1, Hanptstr. 120. Glavna zaloga za Ljobljano: Brata EbrL Gramofoni - avioiti iz prve roke se dobe le v :: atelje ju za gramofone u A. umi Ljubljana Sodna ulica St. 5. Velika tvornižka zaloga. Gramofon za gostHni- /f&rib čarje x magnetnim Jf^jjlM rmetom. popolnoma flr**i4KS&mL sam delnjoč, začne ia /A-ftPJBgm. jenja sam — K 80-— ; |W--^^Bala^^W Enelctoo pismeno jam- ^i*^ ^^^« st?o. Pišite po cenik. —^-aa^BB^r IgIe K ^0 za 100° ^S^^^^^^aa Velika zaloga gramo- -ffl TItfI •"• fonskih plosi. .% ^5^2s^^ Pazite nataučno s aa naslov, s ^a> V^rT ^^^\^J $ ™ Kocka za f M govajo juho U Vm dalo aajboljie jamstvo u N J/aA izovstno kakovost ker so VK fflfl v najvvčji tovanii za K? M MMMizaiećke » A3y m »vetu n ffl Liship drttžb« [j WA amprmvlieae, W mfdnej5ih pogojih samo E 4--- meiećno. Dobavlja se takoj na vse strani popov^etjU prvegaznes-ka K 14 — Trgovina z zlatnino R. LECHTfER, Breclava (Ltindenburg) 6. Lasne kite 9 naifineie kakcvosti po 5, 7, m S bi 12 kron — tn vrste n lasne podlage ia mreiice — {#*' treb&čine za maskiranje vse ||| po zmernib cenah priporoča i Štetan Strmoll, B brivec in lasničar fi tjibljana, Pod Jrančo št. 1, S (utTMi teviiarskega moctm). V Izdeluje vsa laaaićarskm d«l« solidno B in okusno. Ceoa za delo kite 3 K. ■ Kapu}« zmedene to reiane ženske lase J po najvišjih cenah 17^S *ni[i ^ XI COGRAC (li iDiim P^^^ž parne destllcHJ© pBimii & stock W&%' gŽ^—m .cfl^B , ... |Qj;Sa5S^j Barko vije ^^^^K Dobiva se povsod! I^Sđofini!, 'mlA star! Izborao, zajamčeao* zdrivju ncikod-lttvo bi»io za Us« in brado je L Vttckvr jMttlUM«, ki tani Ukoj ia tnlBo^ pfcnro , rfavo ia Crno. 1 karto« z navodUooi K 4*—. X ViUkov ia|hMte«*««»^i«^i^«i^^i^» ^^"^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B^^B ■^ l^^mMK^F'^^U HB* Devin - Buckau. ■ I lP^^^ Hi IH^lHv ^klMM^ HlBI HaT Dunaj III« Aji ■•maiarkt 21. ■ I fl^^^^i"""" oro^PDrne lokomobile I H ^^SafmiA^B^mlGŠKđlMm' OiH9Im»ImI W«H«« ««-»^b*Mi način ...... 10—8000 PS. I H 3BS^^^^^^^:Bf[ff^HH?; Obratni stroji najvo6je popolnosti in hranljivosti ■ I P^^l^^^^^^^^^^1 **r za industrijo in poljedelstvo. 'VI I aBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB^BBBBBBBBBBBBBBBBBB^* W aaU« i««lAl«MiW .*^ f HA BOi *>« -^BUBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBbB Gospodinje ! Pozor !! Ne kupajte pressega m UNIKUM^ ^ re-ni^no •*<"• i" 11 ***•■ ■*'*•■■■ veje obistne tolšče z visoko • • pravo nadomestilo za pasterizirano s-netano, ima torej največjo ■••• presno maslo, ki daleč prekaša vse doslej hvalisano. ■Ulno trednost in je resnično zdrav. UMlIfllBiCC n* umeten. nego naj6i4£l Izdelovanje UMIKUM« SS' -.-5« o^ na- BLAIMSCHEIMA „UNIKUM" If""""^**"1 za *^V 0 vadnega presnega je varovano s stalno državno kontrolo in je to masla in zajamčeno mnogo izdatnejši nego to. razvidno na vsakem zavitku. Cenjena gospodin ja ! %: Vo dajte se torej bečati od drugih oglasov in rabite za nadomestilo presnega masla za :-: pečenje praienje ^ kuhanje maslen kruh BLAIMSCHEINA 9fUNIKUMfiC MARGARINO Dobiva se povsod. — PoizkuŠnjc gratis in franko Združene tvornice za margarino in presno maslo, Dunaj XIV. __^_^^^__ ^^^^^^^^ jm^^^^^^^^_ .^_^^^^__ _^^^^^___^ .—^^«^^^^-. .^b^b^^^^k -^^^^^^^m. ^^m^^^^k .^k^^^^^^k ^^^^^^^^ .^^^H^i^M^ ^^^-_^^^^ ^^^^^^^^ ^^^^^^^^^ ^^^^—j^-^- ^^^^l^^^Bk ^H^^^^I^^K ^^^^BH^^K ^^BM^^ Vrtnarski Domotnik In en vajenec se sprejmeta takoj pri Aut. Bajet, mtlitni salon pod Tratio 2. vrtnarila Triaika cesta stev. 34. Llnbllana. 2355 3OOO hl naravnega vini Wm sveticnlctega pc K 52 do R 56, dalje pristno slivovkointropinovcc po K 116 hl prodaja 3. Kravagna v ptnjn, Štajersko. Ugodna prilika! Na zelo prometnem kraju se zaradi selitve iakoj proda nova hiša 10. let davka prosta. V hiši je 6. sob 4. kuhinje, 2. kleti, jedilna shramba in vodovod. Zraven hiše je lep zelenjadni vrt. Pripravno za vsako obrt kak^r tuđi za gostilno ali trgovino. Hiša se sama obrestuje; od kolodvora in velike tovarne je oddaljpna 5 minut. Cena in drugo se izve Dri lastnici A* PotOČnik SorO&« ka Bela 106« Javornik, Gorenjsko. | Kazensko-piavibil red i ?z dne 23. maja 1873 štev. /L 119 državnega zakonika z jjj dodanim [ijj ?zvmtvenim uropisom I in drugimi zakoni in ukazi ffl g~n kazenski postopek zadeva- V I jočimi. ______ ML Š Trdo veian 5 K 60 T^ [(jf m 110 pošti 5 S 80 ¥. ^ : ^ Miiaoiipea v IMIjaBi. | Je5te li yqA\ pepel? i ali o p eki n prah ? ali zapanje ? I« ■ ^^nikdarsemletih začimbodp^o m ■■ mJj lm^^^^^^SI ^emveč izključno le Il!5^~^^!3W ili ili zaiam^no čiste začimbine praške I] ^ '^l ||iO(HENSEq|| Vđmoshia l/fV^K^nc^ft^rv vPu^lcah II ^% I llN^«*iHll 2namka: IlUCIlCmC^CU in zavUkih II S^ I |IK"*"*n|| ^rme Alex.ErH sinovi y Gradcu I] \S/ II ■lpkt$tenB»wiif*IIlil v poleg sfoječi.posfavno VArovani opremite—*. (I ^5<|uj»2marteJ(l ■ Dobiva se llKSS5BSSSSiSSSSSSSSSSS3H^^^^ri^^^^l ■____£SY*^a:__—Ml^mm varnoshia znamkoi I '52 Ste».____________________________________________________SLOVENSKI NAROD. Stran 18. laaf^aaai ZJfTittTttp&lJzA , ^^^^^^^^^^^^^t^Cm^mm^J aBBaBBaBBaBBaaBaaf ^*aaa"*^^aa^i"aaaa^i^^^^^^^Baa"*ap"aj ^■^i^B^^i>»^>*aaa"aaaa' ^S ^BVi^^^^^^Hl^^^^m^^^^^^^^^^^^P ^B ^^J ^^S^^&^^P^ ^atiSP^fttfJifcfT^^BaaBt. 9 * Tovarna olinai barv. laka in Wa" Brata JI EBERL Moiltoja, lakirana, (tavlma ^S^ ii jdfflnu plularia:.'. Prodajalnica: f inhliini Delavnica: Miklošičeva ulica št. 6. LJlitlljdllu Igriška ulica štev. 6. nftsproti hotela „Union11. ------------_— Fi,-' Rabitzeve »tene, momrake oraon;e ■f' Te pietemu« « »el< o «plet««in ¥ Ognju DOCinkajO - .-.,.- r ^ >■ ,0 v- i, poo«k«k« iice na ■ -r.- r -— . - itirrnglate *ićne »trojne pl-temn«« ;. ^;- - v»~h v-? okentke mreie * mret« *• oeaelt ^tmoi, v*. oqrsdilni materijal, jpklana bodeća žica za plotove« iić^ste 'itoteleznc ograje, »topmike, »hentke, 9>*ol»- ■e, grobniik«, proćelne •- balkonske ograje -e- v« r - ,e 2d<>tKe v.ravi .-Mo po r. 7 --n^h ^-p. Sutter & Schraatz d. d., Đnna] VI.7 Windmllhl-. 23 ■jđTjjft tvvnHca *rt*r»ke»« ita ktobtačevinjBSto^a biafi«. f<|^^ Vzorčn« knjige, prcraCuni in pojasnila vsake vrste gratis in franko. 985—II | .•. Dobiva se v wseh večjih ieicxninskih trgovinah. ,», | I Najnovejša iznajdba! I I Velik požar I H se zamore lahko in na^lo pogasiti samo s ^M I Smekalovimi brlzgalnlcaml I H % 4B'\ 4el«vsate sil# a^mamiaajaiam ravmoieiam nove sesUve, ki od desne ^m H in leve strani vlećejo in mećejo vodo. - V vsateni poloiajo delujoče kretanje ■ H brizga inic nepotrebno. ^1 ™ Na K/aDi»kcm so dOSCdai naroćiia re vrste bnzgalnic sledeča gasilna društva ^M IM KHko, fciit^^^ricm, moUHifk« BUtHca, M«lllka, Umtur, Earoškm f#U ■ ■ HnUica, Igornja ftiikA, Drolje, Spo4nU Idriia, PredoHie, Šora, •••» ■ ■ frzia, labmca, Eorte, VtUMa Loka, Ka»u gtrlci, Statto«. Vatta wmm ™ |R. A. SMEKALI I ▼ Zagreba I ■ skladiiče vseh gasilnih predmetov. brlzgalnfo, ■ ■ cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih *tr^- ■ ■ jer fer motornih mlinov. ■ I Odplačevanje na obrok«. ■ I 7c |T 129 odlikovanj! ~W* I ^^^H * ■ aaaaT^""jW^ _________ ^^^m I Avftust RepK I I Mtfv t UaMJaal t TrMfea. I I isdelaielapofrmvtiavsakorrstne I sode I po itft—**!**1 aomak. I I Kupuje in prodaja »tare vinske sode I Bbv_________________^_______________ H Blaž Jesenko 9 LJsklfaaa, Itarl trg 11 | ■ pnporoča H klobDke, slamnike I cilindre, čepiće itd. I ■ === n»jnovej&e fasone == B I po najni^ji ceni. B I Mnstrovani ceniki zastonj io poštnine prosto. I ^ ^^ _ Najcenejse Mol iii soinike domaćega izdetka pnporoća | tvornica dežnikov in solnčnikot j Jos. Vidmar Ljubljana Pred Skofijo 19 — PreSernova alica 4. OalaMBBVB^HBBVHBHBBHBBVHHBBBaVHHiB^BB^BV ' KMi il 1B1S liv! Fr. P. Zajec Ljubljana, Start trg 9. Ptedno se obrnete drugam, o^'ejte si mrMO bogato zalogo pra-« y^ --\ fineiših Švicarskih or iz WKk zlata in srebra, ure ^^ za dame z diamanti JT ^^ in hriljanti. zapest- ~^^^đi liaH niče, uhane. vratne ^'^^^^^^B^L verižice, poroćne ^^V^liaB^B^ in dru^e prsta ne, ^Tr^ ^a^a^k krasne nastavke iz ^gjj^g^v _^H^ kina srebra, na- £š£° /r^^f mi zna orodja itd. If* ^^jf/JaB Zaiitevaite cenlk, > N^^j^ZiB pošljcm ga zastonj! ^m^sm^^m^^^ Vsa popravila izvrŠujern ▼ stoji lastni :: delavnici točno in solfdno. ; Teodor Korn (p«pr«I Hmrik E*ra) pekrivilK ttnl i klepar, ipeljalei ' Mvntai, ter itttililer vrtavodsv LiflUiua. Piljanta cesta it. 1. Priporota se si. občinstvu za izvrSe-vanje vsa kršnih kleparskih dci ter pokrivanje z »ngleskim, franeoskim in tuzemskim Skriliem z z izborno in ploSčnato opeko, lesno-cementno in stresno opeko. Vsa stavbtnska in galanterijska kte-rarska deia v prtznano solidni izvršitvi. mm ■ Mwdi acm tatridj« wak Poprave točno in ceno. Prtneui ImpladM ia poftt prosto. iFran Sax, elektrotehnik ] ■ Ljubljana, Gradišče 7 I H •Mattv. kono. Instailater za elektrićne naprave, luči« prenos I H slio| dalj« hiinlh arvonil, telefono« itd. Strelovodne naprave! I H Peprava v stroko spadajočih del. V zalogi blago prve vrste, pro- I B računi na razpolago. Opremljen sem z najboljžimi in najno- I ■ vejftlrol preskuševalnimi aparati. — Cene in delo solidno! I IfeM-l Združeni čevljarji I r^^i^^ssUio^. ▼ Linbljanl, Wolfova ulica št 14 I priporočajo svojo nosalo zaloga obuva! za poletoo sezljo. I Vse vrste mofthih, damsluh in otroikih ccvljev I lastnega in tujega izdelka. I Goaii sa pete, vrvice, zaponke, čistila itiLj I vedrK) v na.večji izben. ^ I Speciaihti za prave eerske in lovske čevlje. ^mms^m ■ Izdelujejo se po meri v lastni delav- .4r3£^SS3g3sy I nicip sprejentajo se tuđi popravila. jjBHHBBfr^Kj I Postrežba točna, cene solidne. — Zunanja ^^^^^BHl I naročila proti povzetju. — Zahtevajte cenike. Singer Ks. di. družba i. slrojev Uljana, Sv. Pstra cesta i " Kranj. - Kočevjs. » Novo mesto. Minu in naini oot U Amerika I0\m te Antwemen v Mew-YcrK j 1- ie proga I Red Star Line deča zvezda Na naših parnikih Flnland, Kroonland Vaderland, Zeelaađ, Lapland Ia Samland, ki oskrbujejo vsak teden cb sobotah redne vožnje med Antuerrnom in Novim Vorkom je snažnost, izborna hTana, v,jadna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4in6oseb, za vsakega potnika cminentncera pomena, ter traja vožnja 7 dni Odhod iz Ijubljane vsak orck popoldnc ! Naši parniki vozijo tuđi na mesec po večkra I 6ez Kaaado v Severno Ameriko in je tri vožnja izdatno ceneiša kakor na Novi York I Pojasail« daje vlidno potrjea zastopnik 3 Franc Dolencl v Ljubljani, I Kolodvorska ulica »^ stev. 26, od lužne^a k-oiodvora na levo pred znano ^ostilao v9prl Star em Tislerjil'1 j LiiiaH Fl\ ŠeVČlk Ziđovita ul. ?. I puškar I I priporoča svojo veliko zalOfJO raznovrstnih 58 I I pnšk in samokresov I lastaefja isdelka« uakor tud. belgijskih, sulskih in čeških strogo I I preisknseaik p«Sk« za katere lamčim za dober strel. Posebno pripo- I I ućam lahkO troeevke in paske Bock s Kruppovimi cevmi za brez- I I dimn smodnik — Pnporočam tuđi I I veliko zalogo vseh lovskih potrebščin I I aMr I90 n«jni*jih cenah. ~^M I I PopravlU Ib »arothe se Uvrinieje totao lm saaeslllvo. I I C«i««v*llil na sabtevanj« saaton| Ia pastala« prosta. ■ S*»n 14- SLOVENSKI NAROD. 152 štev. I *»«* tem «*>*«. Ceno posteljno perje 11 I (\^ ' **• »rvcga, dobroga, pol|coegm 2 K; bolffeff* 2*40 K; priaaa I ■ V^. poibeteira 2-9U K; belega 4 K; faaiaga puhaHaa,a ft« K; ■ I ^^O^ kg ve4efme?a sneinobefega, puljenega, 6'40 K, S K; kg paka, ■ ■ er. harrr. —a^- le \M% t%hl\mtMO eđkni sastopnik za g Kranjsko v TelUuaskl zalogi in izbiri. Ne dajte se varati po naviće^Đo cenem, vsiljtvem A Maaj«, osobito, ker nudim M vsakomuf. da si po kolikor mo- ^ gO^e aa]nttfi ceni al> na čudovito majfene obroke hre« vsakega sa4at|m nabavi prvo-vrstpn instrument s resnično pismeno lOletno garancijo. Stari klavirji naju^odneje v xameno. Iz^osoieTalnina n HJUfm. royravlla ia uglaAevani« -rselt glasMl n«|c«a\ft}e. Proigrani klavirji ved . zalogi. rWllaa, citre, kltare, tamburlee> kmmtonike, telov rOfO?i m ttrmne po vamiSkih cenah, — Ves dan (Mlprto! fELeKTMieillilŠKA 1 IDELHIJRA DRUŽBA H PREJE I ■ KOLBENIH DR. I ■ PRAGA-VYSOCAHY I H Dinaoio itrofi la električai aMtorfL s I ■■ Mapra¥e za eloktričao razsretl|aTO la I H pro¥a|aa)e elektrićao &Ue. s BoktrKal I H obrat fieh ml s VoatUatoifL s Tsr- I ^1 I^generatorfl, olektrtčao ioloiateo lm I H lokomotivo, iorjarl la drlgala. s 0M#«- I ^H alco ta taralco rsoli vrst s V#4a# I H tarUao rtoh testarov (Traada, PoMmi). I ■■ s Toćaa, coaa la hitra poyrariU ffth I H oltkirlćalU »trojor ingik tvr«k. a Tm I ■A potrobo u lartaUraa}*. s s a a si M figtoi Wef' krojač Ljubljana, Sv.Petracl6 pri poroda svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaSčev za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. itd. Obleke po meti se po najnovejših vzor-cih in najnižjih cenah izvrSujejo. >-------------__——_-----------~ZZ— i : Pekari ja, ': : sla^čičarna I in kavarna I Jak. Ialaii Stari trg štev. 21. | Filtalei Glavni trg št. 6, I Kolodvorska ulica št. 6. ■ = - == ■ --------------Z ~ i '■ U. ^aUZZ m] i ■ • ■ i ! ■ v Ljubljani j ■ i Mestni trg št. 14 j polCg Urbančere manaf. trgovioe | priooreča I ' ■ i 13 slantnike ! i H čepiće, tamo niosko periio. < & ■ kravate, ovratnik! itd. itd. > m \ B!a?o imam solidno, cene ; zmeme. Postrežem točno. i C kn priv. tovarna za cement I TrkoTollakt proaMigokopao draiba v Trfeovljah I priporoča sroj priznano izvrsten PorUaii<'C»wfwt v vedno enakomerni, rse od ■ avstrijskega društva inženiriev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in I podome trdote šmlmfi aaJknltvfoćl dobroti kakor tuđi svoje priznano izvrstno apno, I Priporoćila in izpri£evala 2307 I rasnih aradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago. I Centralni urad: Dunaj, l.f Maximilianstrasse 9« I V tem, ko se p. t. občinstvu na j tople je zahvaljujem za dosedaj ™ I i 71« za no za u pa d je, vljudao naznanjam, da bom tuđi vnaprej vodila H I trgovino z ddikatesami I | in izdelovalnico salam ■ I ter se potrudila p. t ob^instvu kar najboljše in najceneje postreČi. H I Priporočam posebno gg. trgovcem restavraterjem in gostilničarjem S izvrstne domaće in ogrske salame, praško, graško in domačo H šunko, različne vrste sira, najboljše kranjske klobase in drogo. H Z odličnim spoštovanjem 2208 H I lastnica tvrdke I. Buzzolini v Ljubljani. ' ■tfg* ^ F nAII PQ si naročite -»m I l^v 9 t mM š% I« C ^ poletne vzorce ^^1 I . 1/3/ 1912 'š/ Hana pri razpošiljalni tvrdki . 4mJ3^m~*fi^^t V. J. Havliček in brat,_____il?3F3k kopališče Podebrady, Češko. O^^KkJsB 0k «kll«eTanJ« M n«i Itst dobite Tzorce gratis ^^H^aT^^^^S^SaBl&SHi^^^V^ la fraak.o, pri naro£Uu pet od«totkov popoata. _^^MSKBS^^K^^KBut/K^^^^^K^r HrrH&kcrre tkanine in cefifjl •« najbomL ^ i^ "^^^^^^^BHi^^^^^^^^^ L ti. ori?, zanrnalna draZba. ^ Lb.pri?. za?arev. dražba u Mm. ..Avstruski fenius na Dunmu. TplaCana icUiišKa gtaTnica K 8,000.000. Dmtba zavaruje: ) proti škodam vsied opja, strcle ia parne ali plinove razstrelfce, kakor tuđi proti škodam vsled gašenja, podiranja poslopij in proti škodam vsled odnašonja premičnib stvari, nadalje proti požarnim škodam žirint, zaloga vsakovrstnega Maga, Kraetijsko orodje pri-delke itd.: ) proti požarnim škodam poljske pri delke ia klajo t poslopjth in kopicah; ) proti škodam vsled slučajnega nbitja trcalne^a stekla: r) raznovrstto blago proti škodam. nas talim pri preTažanja po suhem in po vodi; ) proti Škodam vsled tatiuskega vioma in vsled tatviae iz zaprtih in odprtih prostorov; ) proti vsakovrstnim tele suitu »eigodani. nadalje sprejema jamstvena zafarovanja obrtnih podjetij. občin. lekarnarjcf, nišaiti posestnikov, voznihov, lOTcev itd. D«loi§ka glavnica. . » • , K 6,000JMO Stanje zavarovanih svot « , K 230,000.000 Premijske rezerve . . . . „ 60,000.000 Letu i dobcrdki na prenijak . n 12,000.000 Drniba zavaruje sa človeško življenje po ntjrazjrovrstuejšib kornbinacijah. kakor: a) za si a čaj smrti: da je glavnica plačljiva takoj po zavaroranče?! smrti na njefa zaostale ali kako drogo določeno osebo; b) za si a taj smrti ia raešana zavarovaaja i opro-stitvijo plačila zavarovalnine, oziroma s priznanjem dosmrtne rente ob sastali ooemoglostl. sadalje sprejema c) zavaravanja za doživetje, preskrbljenje n starost, zavarovanja otroskib dot, plačljivo pri dosegu določene starosti na zavarovascasamega; d) zAvarovanje dosmrtnih rent* za preskrbo vdov i« vzgojtnskih rent po najniijih preraijah ii pod najn^odnejsirni pogoji, kakor nezavrženost in nezapadlost police, jamstvo tud i za slačaj vojske brez posebne premijske doklade itd Natančneja pojasnila daje radovoljno Generalni zastop v Ljubljani Sodnijska ulica štev. 1. 59 Vodja geoeraloega zastopa: JrOS« Pfl^osreno« NajceoEjja in najfiitiejw vožoja v Amenko s pamiki „Scveronemskeoa Uojda" li w, Bremna I ▼ i NewYork h—m^mmm* m wrrtrtwl ton^ataikl „KM8IB HILHBUr1, „KROUPBDfZ Miumur1, „siaisBs viuBui o. esosn". Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni. JJJ Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega ^^ parobrodnega društva kakor tuđi listke ia vse proge ameriških Železnic dobite ^S v LtrnkUod edino le pri tSm onui im KMonka ulica m. i i , lasprotl obCeznaoi gostilni „pri Starem Tišlcrju". 04hm4 Is LhtMiaao |o vuk torak, tetriek in soboto. — Vsa M p^lualla, U so ttkaio potovmala, tttao in broiplatao. — •-■ Postroiba poitoaa, roelam in solidna. ft« Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor Colurad« Meksiko. Kalifornijo O Ajiiaai, Utak, Wiomiof, Nevada, Orefoa ia Wasbington nudi nas« 4rcŠtvo posebno M I ugodno in iz redno ceno čez talvegtm. Odhod na tej prooi iz Bremna M I enkrat mesečno. JJ^ I u se dobivajo pa tuđi listki preko Baltinora in na vse ostala deie sveta kakoi PNI I Braiin>, Kiba, BieiM-Airet. Utoabe, Si«sia«re v Avstrattj« itd I 152 fer._________________________________________*___________SLOVEMSK1 NAROD,___________________________________________________Stran 15, JC MAVFR 52 SUŠE Harailiilitiinia tr»wtiiii F ■ ^^" ■•■■■ fll flMMV :: nega blaga, :: Ljubljana, StrHarjeva ulica. Tople in lužne Kopeii m stubita na Hrvaškem. - Postaja Zabok in postajali z Zagorjanske žel. kopaJi*če Stobica Stsifa »4 1. Mafa #© 30 okt. Topli vmic* 53* C «*f»krt* m totoe kopcli ao pcipravn* dai)« taMMi bainai krouteih fcatancv, «ka»dMov. P«"«k■»)■, ■■ifcip omwi v FrMeovifc *arib K+pmliaki admoik. Zdnviklka godk*. Prekrate« n imCm, pcw» debr* pi rhr»— m itmn i ■■>■ :: R»#loaktivlt«t«. Sq4m od K. 1 *j rej — PojMDiLa vn prospekte T7» Potniti v Sira m Južno lirito se vozijo sedaj le po domaći avstrijski progi Rvslro flmenkana Trst — Mew Y*rk, Bueaos Aires, Bio de Janerio, Santo« itd. Z Bljiovejšiai Kzopvnki z dTc«t vijakoma, dcktnča« razsicoiaTo, brcrtičmiH lrn*»j.*«m. oa ===== deki i***) 4MMče ferue z viM«, stct krah, po^tclj^ Htfcij tti. ■ 31111 HHHII: 1 Smm Mamin rali aMi. i Ha titriko nakiH 14 hi VsAkorrstaa poja&aili daje radef«lje brezpladM ii prođaii fezK liste fiavm ustopuik u KrujsM. Suiersko ii Koro^Ko SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26. HEIIB1H LANZ BBIniHEIW Največja in aajpomembnejSa lokomobilna tvornica Đi Nemškem priporoča VENTILNE LOKOMOBILE z delovanjem do 1OOO HP. 71a i^rocoparo najbolj pripraren obratni stroj Avstrijska prod^)alna pisama EMIL HONIGMANN, Dunaj IX. Ci C9^Q ^^ao slotoisko prodao podjetje qJ5F\ I HOTEL TRABESINGER Lv Celovcu, Velikovžka cesta št. 5. L :------------------------* ♦ C------------------------"^ f^m Podpisani voditeljici h«ieia Traoesiagor se viju dno g^, W!r priporočata vsem veiecenjenim slovenskim in slovanskim gostom, ^^ ki prenoćujejo ali za već časa ostanejo v Celovcu. V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni cem; nudi se izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz Slovenskih goric. Na razpolago je tuđi kegljišče poleg senčnatega vrta. V hotela Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa v sredah, pnjetno slovensko družbo. — V poletnem času priča-kuje na kolodvoru gostov domaći omnibus. Slovenski romani tn romance, ustavljajte se samo v edini slovenski gostilm „Hotel Trabesinger" v Celovcttf kjer boste Lvedno dobro postreženi. i > I Za mnogobrojan obisk se priporoćata voditeljici hotela C fijL^ Lojxika in Pepca Leon. ^^5S Irginki potnik nisskemilittli vnenitimje Miti, vpeljan po vseh slovenskih provincah. kakor tuđi na zgornjem Koroškem Najraje bi prcv-zel mesto v Ljubljani ali Trstu. — Prijazne ponuđbe pod ^Fotalk 300" na upravništvo »Slovenskega Naroda* 2375 Zolomčen uspeh I ^^■w ali denar naza] ^M •ff X4rm¥«likl Iskai ■ ^ _p o iz vrstne m učinku. ^m (\\ Bujne, lepe I \w Prs* I 4^ ^^ dobite ob rabi med. ^M dr. $. Rixa kreme za prsi ■ oblastveno preiskano, ear. neškodljivo za ^1 vsako starost, saaeslflv osp^k. Rabi H se zunanje. Poizkusna pažica K 3, ve- ^J lika pusica, zadostna za uspeh K 8*— ^M Razpošiljanje strogo diskretno. 2399 H lKt.i.lh,lAOTfiriilMailI.,hn3i»it17I J i Jtaro&na | § knjigama | v Ijubljani presernova ulica štev. 7. . kanceliski, koncephti, Jokc- > | tncRtni, »inislrskt, pisemski, | { otitni in banani papir S I »»u , ^ mm I « I I Irgovskc knjige I ? v vsch velikost ht ^rtane z eno ali j L z dvema kolonama, vezane v papir, L V platno al poiusnje. * • n%i««>i1a« Uativi*« PO različnih • • Ojjemam« icnjtzKC v ^„^ i | ZaUogašoUiftZTCzkovmrisanlL | I Zavitkezaaradevvsehveukostib I I -------Velika irber------ S C mh ptosralAklb potriMćia, % 9 *wtatnSk.**/* okasijsko prodajo |a ^| poletnih oblek in slartinihov za. gospodo in d&ck&, . {| *rf ter noleine damske konfekcije z globoko redu- K Sj ====== ciranimi cenami ■ Cg •# Krasna umetniška reprodukcija v weč barvah W * ZSAVE1ITE GROHARJEVE SlilKE ^ I PRIMOZATRUBARJA * ■§ USTANOVITELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI ■■ ^ M B^^% Viaok* S6 cm tn široka 55 cm je Haj- 1^k9 III d mrmm lepžl okmt Tiake sloven&ke hišs. Ta A^^B 1 | 2^/ ^mm^L reprodvJkcija je sploh naflepža ta naf- fla!W WA m \mf^ dovrženej^a kar jlh imamo Slovenci, A^\\l \(i fi] KS Cena s pošto kron 3-20 BbI 1 i j tiflRODHA RHJigftRHA a^1 ^ j| Zaradi opustitve j raznih vrst perila in švicarskih vezenin posameznih j prtov in spodnjih kriL, se prodaja po zelo nlzkih cenah* I Opreme za neveste I Platno, sifon in Švicarske vezenine se kapijo zelo ] ugodno, dalje rjuhe, brisalke, prti, prtiči, oprave za I .• .' .• .* / .' kavo, nogavice in žepni robcL .• / .• mm j .• I Glavna zaloga l h. * ih. tofaren platna in vseh platnenih izdelkov NorbeH Laager & Sdhne I yiano oajboljŠi izdelld, originalne tovarniške cene. I iprcme zooooroienčke. lliill OCIIV hutrn mito 5, Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer CabaU u huji — Iktunijou HM. - 2» f*nbk. HU MH tu* WU (BU (I IH JttnM MoT). ktaBB lu^Hal to ratm 52.0M.000 kr«. I preskrbovanie vsch bankovnih transakcij. n. pr.: Prcvzenianje iwral> vtof na hranilne Najkulantnejic Uvrtevmnje Hrnlh ■irtWl na vseh tuzemsldh in inoxemskih mestih. — Izpla' I kniižice brez rentncea davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre- Ccvanjc kuponov in isfreoanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodaj a nje deviz, vtlut in tujih I štovanjem - Denar s« lanko dviga vsak dan brez odpovedi. - Kupovanje in prodajanje nUn^ft novcev. - Naiemodaja varnih predalov samoshramb« (safes) za ognjevarno shranjevanj« vrednostnih pa- I I >aĐl]4«v «troi?o v okviru tiradnihi knrznih DoročiL — Shranievanic in upravljanje (depoti) vredoostnih pinev, l»stliif dragotin Itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija iižrcbanih vrednostnih I i oa^irm pojila nanje^ - »*»"& - Promes« za m trebanja. lailaH« ta MtarnO. v Mhi ta te A^rlkt. 166q- I I -^------ — ^ ^^.__ ^—;---------------B Sran Kl SLOVENSKI NAROD._____________________________________________________152 Stev. ===== *^» F. P. VIDIC & KOMP., LJUBLJANA ^ a tovara« zarezanih stresnikov :: ponudi vsako poljubno množino pat—L AvofBO XMT6ZMMi strešnik zak ri vač s po&evno obrezo in priveznim nastavkom „sistem MARZOLA4*. Brez odprtin navzoorl Streha popolnoma varna pred nevihtami! mmm, na»e in naitrm« krtJe streh sedanjostl. m iSUiZS^SiSt > A Nr«|li«lffte ftaa mm m f M*Mm^ w ft« ■» «* f *«* ggj lodnasto bl[apojjor1nim vremenski plalcj l5Bfej^^^WJ Dobavlja Prva spectalna izvozna tvrđka za pla&če iz tirolskega lodna I &L)(J!t *■*•■ Inncrebner, Iasbruck, Abt. 29. Dobira se po rseta boljših I B*mm" moMuh modnih trgovina ti, kjcr ne, se posije nannrnost po povzetji. ^E^a ^H€ m^^e= t t § T^ ^¥^^^^^^^^^^B5 ^T^f^*^^^1^^^^^l ^H ^H ^y ^ k HTi ^fc IU JHPpvfPv^pKjiW Hl ^H ^S ft \i ^m P II MBžjjjj^TM^^rlSgH ^^E-^ E r t^"\ t ti r B -4 NM|UliMB||KlaMiiiB«U||iiBl |Avstcceresitna dmžbaze^JteRSi^HgrncstTasser /T. TeL22288 | 1 QWlh točno in dobro vivrftuje. Vse puške so na c. kr. presku&e-zalntci in od mene preizkušene — Mustro-31 vani oenlkl z*sto«ij. Otroška igrača ■ je opravljanje dom a čega perila, ako ^H rabimo 1208 ^H Stito pralao sredstvo! I Zajamčeno neškodljivo! Ni klor! H Po pol uru em kuhanju H bleščečc belo perilo. 1 P^rcil" vantje tkanine in perilo se v kodu ^^M »»rCl3»l obeli kakor od »olnca na trati ^H Tvonica: Bogorail Voitti. Dona! IIIJ1.1 Dobiva se povsođ. Hfl Strop solidna naistareiia domaća tirdlu. Ju veli, zlainina, srebrnina ter razne ure. ,ž^^^^ Popravila In C/Vl nova dela po ^"^j^^^ nafnlijl ceni. ^^^^. Edmd zaioia ur Lud. Černe, imvttllr, trgova« x mraml ter uiprl-mmtmml sodal cenUtc. Ljubljana. VVolfova ulica št.3. CtaiU %m*tou\ ia postniae prosti. I vseh dežeia izposiujc inženu 20 I i^M.« Cm*IM-iinR»ffš^k tt.J*i- obiastveno avtor. in zapriseJeni patentni odvetnik I | na Dim a ju VI., Mariahilferstrasse žt. 37. I Prva oorenjska 20a lošsfig fin ? Radavljlci. (Izdelki državnih nčnih delavnic). Moderno pleteno pohištvo, vrtna zaslo- nila, popotne in kupcjske košsire, cvetlična in stojala za dela, obsežni senčni stoli, I zaklopni stoli, vlaknaste preproge, ko- I palni čeviji. Vse porabnostno in luksusno 9 i košarištvo. 1 I Ilustrovani cenovnik zastonj. 1 A. Hauptmanna nasledniki I A. ZANKL SINOVI —=— LJUBLJANA. __=_ I Jvomica kemicnih barv, lakov in |irnežev, priporoča: I Oljnate b arve Suhe barve Emajlne barve Fasadne barve Vse vpstes n firneže«, n s: fiopi&e«, n li lakov, » Mavec (Gips) I 01 je za pode in stroj e Hinej Marltin trg št. 1. Naslov zadostuje: m A. Zankl sinovi v Ljubljani. Cenikt zastonj! Ceniki zastonj! KOPALNO PERILO ===== i ^ ^3 v i i JMođna in športna. trgovina. ! P. MAGDIČ, LJUBLJANA, i,rr^; 152 5te». SLOVENSKI NAROD. _______Stfan 17'------ „Bras". A kad. društvo slovenskih agro-tlomov ^Kras« je slavilo v soboto 22, maja v slavnostno okrašeni dvorani rest. Jaitner, petletnico svojega ob-Stoia. J Posetila so to slavnost bratska «lKm1. društva: Srbi agronomi. Lipa, ilov. tehniki, veterinarji, Sava, Slovenija. Mahan. Slava in društvo slu-šateljev jugosl. trgovskih ved. Za-storane so bile tuđi v lepem številu dur.ajske slovenske rodbine s pred-vsem pa je posetila Gersthofska kolonija polnoštevilno petletniški večer. Ob deveti uri. ko se je dvorana do zadnjega napolnila. otvori pred-sednik »Krasa < for. Brovet Rup. slavnostni večer s pozdravi na sta-rešino g. ing. Koprivnika, zastopana akad. društva in vse goste. V slav-nostnem govoru orise zgodovino Krasa«, katero se je imelo od početka svojega obstanka leta 1907. boriti s težkočami. ko so se mu delale vsakojake ovire, katere pa je pre-mogla železna volja njih ustanovni-kov in agilnost članov. Kako je bila ustanovitev strok. društva ->Kras« važna in velepomcmbna kaže razvoj. Strnile so se mlade sile v skupno de-!o in zasnovali so se nacrti, kako naj se povzdigne mat. kultura našega naroda. Z željo, da bo društvo započeto delo v tej smeri nadaljevalo. da bo vršilo naloge, katere mu nalaga narod in stanovski poklič, zaključi predsednik svoj govor. Sledil je referat agr. Koprivška, ki izvaja: Slovenski agronomi pač ne smemo slaviti jubileja svojega društva, ne da bi se ob tej priliki vprašali kaj je na-ioga društva, kaj caka naše elane v poakad. dobi. Mi kot zemljedelei, zlasti pa poljedelei in kulturni tehniki. borno imeli najvec stika z našim v većini kmetskim ljudstvom. Ne. da se samo strokovno pripravljamo za našo nalogo. tuđi posebnosti našega slov. gospodarstva moramo že zdaj začeti studirati. In to mislim lahko storimo združeni v društvu, ko skupno razpravljamo o naših gospodarskih razmerah ali na podlagi lastnega opazovanja. bodisi. Ja vporabljamo v to naše gospodarske revije. Težko nam bo v marsi-čem o našem gospodarstvu soditi, ker smo pač izključno teoretiku a mislim, da tuđi kot teoretiki nekaj lahko storimo. Vestno lahko zasledu-jemo aktualna agrarna politična vprašanja, in mislim, da si tu pač lahko kot akad. skupno sestav'iamo tozadevne nacrte za bodočnost. — Slovenci smo pač premalo stanovsko diferencirani, kmetski stan pri nas rrevladuje. Kako pa je razdeljena pri nas velikost posestev? Socijalno prav ugodno, imamo le malega in srednjega kmeta. Junkerjev in agrarnih magnatov pri nas ni. V gotovem oziru ima mali kmet prednost pred veleposestrtikom. Samostojni kmetje so bofjša opora narodu kot pa par baronov in obenem nepregledne vrste od teh odvisnih najemnikov in dninarjev. Oni posestnik. ki sam Z lastno roko obdeluie polje ima večji pregled čez rentabiiiteto tega ali one-sra prideDca. kot izšolani knjigovod-ja veleagrarcev. Tišti, ki sam z družino obdeluje svoje posestvo, tuđi ne Ćuti pomanjkanja delavcev. kakor to vedno sliširao tarnati veleagrarce, ki bi menda tuđi radi imeli nekak monopol delodajalca. Na drugi strani pa se mali posestnik ne more udeleže-vati vseh poltedelsko tehničnih pri-dobitev. On si ne more nabaviti strojev, ki bi bolj urejeno obdelova-li polja, kot naše primitivno ročno orodje, njegovih majhnih komplek-sov se ne izpfača meliorirati in tuđi denarja nima za to. Da bi lahko do-haja? v gospodarsko tehničnem na-predkn. se mu je treba združiti v gospodarske zadruge. Zadruge so nam, dasiravno smo doživeli tu in tam polom, opravile že eno važno misijo — kot denarne zadruge. Brata Vošnja-ka. ki sta »ih pri nas začela prva ustanavljati imata s tem zasluge, da naš kmet ni že podjarmljen od tuje-ga kapitala, ali pa uničen od domaćega oderustva raznih takratnih va-ških skot>uhov. Koliko so opravile te zadruge, mislim, da nam ta jasno kaže razdalja, med stanjem našega in gališkega kmeta. Upajmo, da se bodo gospodarske zadruge tuđi tako ob-nesle. kot so se dozdaj denarne. Treba bo pač v prvi vrsti sedanio mlajšo generacijo kmetskega ljudstva zadružno vzgojiti in izobrazfti. Država pa nam naj pomaga ne, kar s subvencijami, ampak z reformnirai napravami, kmeta ohranjujočimi zakoni. — Skušajmo našega kmeta utrditi v njegovih zadrugah, to je bolj treba kot ga pa vezati z interesi fevdalcev — veleagrarcev. Splošno pohvalo so žela izvajanja agr. Ko-privšeka, nakar navzoči g. starešina I Koprivnik prevzame besedo. Sporni- I nja se slabih časov, katere je društvo doživelo, vendar vsled požrtvo-valnega dela članov mogočno vz-raslo, tako, da more društvu ob nje-govem jubileju le čestitati. Tuđi za-stopniki vseh navzočih akad. društev razun Slovenije« so prinesli tople pozdrave jubilantu »Kras«. Po kratkem odmoru izvaja g. dr. Prijatelj: Ker mislim, da ni nikogar navzočega od onih, ki so društvo ustanovili, doleti mene, ki sem tako-rekoč temu društvu kumoval, dolž-nost častitati mu ob 5letnici. Jaz si-cer nisem samo po naključju vaš tovariš, ampak mislim, da nas veže ožje prijateljstvo. Jaz se bavim s kulturno zgodovino našega naroda, vi ste pa zastopniki materijelne kulture, ki je podlaga duševni in brez I katere je duševna kakor bilka. ki jo veter nosi po zraku. Imeli smo može, ki so se bavilil z materijelno kulturo, a bili so po večini tujei, zato so vršili svojo dolžnost le v toliko, kolikor jim je velevala striktna črka pokliča. Danes sem slišal: kam pa pride-mo, Če obhaja vsako društvo svojo 5!etnieo. Ali to vendar ni »vsako društvo«. Smelo smem trditi, da itr.a malokatero društvo tako velik in Ja-lekosežen pomen za povzdigo kulture slov. naroda, kot ravno društvo slov. agr. »Kras«, iz katerega naj iz-idejo bodoc' vnj:%'■ Jovi na polju materijelne kulture. Konca s željo, da naj društvo tako slavno ako ne slavneje obhaja svoje poznej-še jubileje. Za temeljitim izvajanjem g. dr. Prijatelja, kateremu je sledilo dolgotrajno odobravanje, čestita g. dr. Kidrič v imenu Gersthofske kolonije društvu k petletnici. Da je slavje društva tako lepo uspelo, zahvaliti se je najsrčnejc ce-njeni obitelji Jeraj in ga. dr. Prijateljevi, kateri so s svojim i dovršeni mi izvajanji na klavir in vijolino posebno pa ga. Jeraj s svojim melodramom, najvec pripomogli, da se je ob-letnica tako slovesno vršila. Med odmori pa je pel pomnožen društveni zbor. Posebna hvala gre gg. Moricu. Grumu in Bevku. Po neprisiljeni prosti zabavi raz-Šli so se gostje in vsakomur bo ostal ta lep večer v prijetnem spominu, ki se je vršil tam v XVIII. okraju, rekel bi v krogu znancev. Kmečhc« pisama narodno-napredne stranke Vodstvo u m rodno - naprfnlue stranke je ustanovilo v svojem tajništvu posebno kmečko pikamo, ki je na razpolago vsakerau naprednomu kmetovaleu za popolnoma brezplačni pouk v vseh političnih, upravnih, davf-nih, pristojbinskih in vejaških zadevah. Izkljneene pa sr» za^obne pravrlne zadrvc. - Pi- Isarna rte poslovala za sednj le pismeno in vsak napredm kmptovaiec, ki je potrpljfn kakršn^trakoli : onka v z^roraj navedenih ^troknh. naj se obrne zanpno s posebni?!! i^mom, kaUremu je priložiti 10 \ nnrsko znairko za odgovor akr> m*tsfc« pi-sarno narodno-napredne stranke t LjnMjaiii, W«*Ifnva ulica 10. Oh sebi umevno je da je pisama na rnzpoUi-jbto tndi naprednim kmetskim znpa.ii-stvorn. 22 prostasledov, spO)ODili ▼ cn kompleks, od kate-'. rth !• eden z đ¥»« rovoma ▼ ' dolf«iti ohoU 90 metrov odprt m l-I1, metrov deHelo plasti«, rfa-1 Tega premoga (Uguita) pol IM \ od postaje Poljataae - •« pr#da. Več pove 2406 ' Iv. Wovk, Poljačane, Štajersko. Dn« 7. juli ja 1912 velikanska ljudski nseliu ki jo prirede ma fcast »aupnike« Barodse aa-predne stranke v prid Narodnemu skladu ljubljanske In ekelicanske gospe in gospodične ga vsem dirkaliscu w Tivoii v UubljanL Svira Slovenska ninarmoniia iz Linbliane in društvena godba iz Krania. ~ 25 pavilfonov za vino. pivo, ledila, slasčice, kavarno, \ šampan|ec9 cvetlice, srcfcolov, ;i men}alnicof tobakarao itđ. s: pet^e. — Ples ¥ mraku umetalen ogen], kakr-inega se ni bilo v Ljubitani. Komično lotograliranie, d vi g ma je zrakonlovov novejšega sfsteina „Retll", komični nastopi. Začetek ob 4. pop. — Vstopnina 40 v. lahke. elastične hoje. NiČ več utrujenja Stanovit-nejše od usnja. Pristni H : 00$ tHlIHH Mm se m vs!i; Hitni %mA'' u ^-----------—-----.-----------------I ^ * * jumetniške/, "* I pokrajinske m se dobe vedno ! 9 „ifiiBi iiiBi" 1 EFrcscrnova unca 7. 9 1» * liloi dobro, analne kuharico ne pod 35 let staro, vajeno v veliki niši. Sprelmem tndi pridno sobarico iste starosti, ki bi tuđi dobro likala. Plaža dobra — AJI« Maj dl Č, pSTO- nUin Celje. 2404 Kune *if za 50 100 konjskih sil. Vodna sila je lahko že uporabljena ali tuđi ne. Kupi se even. tuđi zraven stojeće poslopje (mlin, žaga itd) Od železnice ne srne biti več kot 3/4 ure oddaljpna — Ponudi naj se pod Šiiro „Vodna moč 350" na upravništvo »Slrjv. Naroda« \n sicer se naj navede le skupna cena in kje leži ponuđeno. 2352 V Ameriko in Kanado pripravna, cena in zanesl|iva votnla CUNARD LINE. Panooota iz Trsta, dne 9. julija 1912. Iveru i a iz Trsta, dne 23. julija 1912. Caroathia iz Trsta, dne 6. avgusta 1912. Iz Liverpoola: Najhitrejši in najlepši parnik sveta, Lnsitania, dne 27. julija, 17. avgosta, 7. septembra 1912. Manretania. dne 13. julija, 10. avgnsta^ 31. avgusta. 21. septembra 1912. Pojasnila in vozne liste pri Auđr. Otok V Ljubljani. Slomškovz ulica !t. 23 poleg cerkve Srca Jezusovega. Str Od leta 1868 se "96 Bergerlevo medicinsko kotranovo milo CS« Hella & Comp. ki ga pri?oroć*jo odlični rdnfntki, skoro v rseb erropskili držav&b z odličnim aspebom uporabi]a proti vsake vrste izpuščajem zlastt rroti Kronicnini lišajein in paraz. izpnščajeni, laskina.ni na clavi in v bradi, ima t sebi 4O odstotkov lesnena kotrana in se razlikuje tistvetio od v&ch drn^ih kotranovih tnil. ki se nahajajo v trgovini Pri ooltnih boleznih rabite jako nspešno Bergerjevo kotranovo žvepleno milo. Sot blažie kotranovo milo : Ber^enevo g^licerinovo-kotranovo milo. -______________Da»ie : ------------------------- Bergerjevo boraksovo milo m sicer proti gtjrcem, ogorenju, pegam, mo< zoliem in druqim necirilikam kože. Ceaa komada vsake vrste z navodilOD o uporabi 70 vinarfev. Novo. 8ergerjevo tekoče kotranovo mili je izTTStnefja ntinka pri kožnih I»o1eznt"h, '-u- A. M,j> JL. skiaam na Rlavi ia t bradi kakor tađi kot »_ .^^| izkijačno 8erqer]eva kotranova mila in j^^^^"™Tr fi. Nell A Co. na mki eti- ^ž^?/^V^ ^ keti. Odlikovan s častno diptoms ^f^UZ-A-^-c^&^esmA j na Dunaju 188S in X Zlato ----- ' ^^ ; svetinlo na svetovni razstavi v Parizu 19O< Tvornica : fl. Rcll & Comp., Dana), IM Biberstrasse 8 V Ljabljani se dobiva v lekarnah: Milana Leastka dedići, Ph. Mr. Josi] vitmr, J. Bfayr, 0. Piccoli Ubald pl Trnk6czv in v vseh drogih lekarnah na KranjskeT avorjcvihhlodov se kapi već yagonov v lotu. »lžina od I 50 m naprej, debelost 65 mm OČina od 10 cm naprej. Ponudbe z naved- količine in cene v vagon naloženo pod avor'f na uprav. »Slov. Naroda«. 2392 ! 500 kron!! im plačamako moj izkoreninjevalec „mazilo IA" (Riasalbe) Vaših kurjih očes, brada-:, trde kože v trea dneh ne odstrani brez lečin. LonČek z garancijskim listom 1 K. Bmeny, Katova IM Po«tfach 12 64 Ogrsko* Svincniki oviti budejeviški izdelek tucat 40 h. ena na drobao okoli 80—96 h. — rgovci zaslužijo 50 °/0. Vzorci: 30 tu-itov sortiranih, cedrov les, šestero-^elnat, tuđi anilinovi svincniki 12 K po povzetju. 2326 loli lNelier, Budejevice šlev. 144, Cefto. Lotarskeoa Kandidata sprejme 2i?6 olar HudoverniK n Liutljaiii. —u—»ir =n Dobro idoča 1» slili a, Han im u : tiišo in vrtom se zaradi bolezni ako] proda iz proste roke z vso opravo. Dopisi naj se pošljejo na uprav. Slovenskega Naroda«. 2389 i« pniii! ia smalit ali delavnice 2394 ;e lakoj ođda v Prešernovi uliti "si. 5 in 7. Crsovski lokal prostoren, z večjimi izložbenimi okni Uče ali takof prevzame dunajska tvorniška firma za ustanovitev trgovine na drobno. — Najboliša lega za nadrobno prodajo: Glavni trg ali Stritarjeva ulica. — Pismene ponudbe z navedbo cene in event. skico pod ,Vorwarts 50001 na Dunaj, Postamt 88. ODdam svojo najbolje tdočo gostilno na Dunaja, katera ima več prometa kot največjih 5 ljubljanskih gostilen na račun pod zelo ngodnimi pogojL Samo najbolj zmožni in z dobrimi spri-^evali gostilničarji se smejo obrnitt na A. Kajfež v Kočcvju. 2349 Prva avstr. zavarovalnica proti tatinskemu vlomn v Ljubljani, Wolfova ulica St. 6. katera zavaraje : na življenje, proti tat-vini, proti požaru, nezgodam itd. sprejme več zanesljivln ia spretnih 2127 potovalcev a proti visoki proviziji a SS liti iBiiai. ii laj? 1& Potem poiikusito vodo za lase. Presenećeni betttc e nčinku. Cena K 2 50 in 5—. Dobiva se po lekarnah. drogerijah, parfume- rijah in boljih brivnicah. — Tvornica 1 Juri Dralle, Podmokli n. L. umetmike tn pokrajinske se dobe vedno v veliki tzbiri v _.__________________A vseh vrst, izdeluje najokusneje, svlidno m po nizki ceni Narodna Uskatna Modna trgovina v Ljubljani i Stritarjeva ulica st 7. Solidno bioio. Hizlc cene. fnrd nfliiic irastt. mmm Novosti konfekcije za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, pristni tirolski loden, parhent, platno, Sifon, gradi, preproge, zavese, garniture, odeje, pleti, šerpe, rute in žepni robei. Stran 18. SLOVENSKI NAROD. W2 star. HA Samo II 180 mm**.******_**-. HnHfi9M Elegantna in precizna izvriitev, pripravna tuđi za po- limHHHl tova nje. 4x6 cm. veliko, kompL * opremo, p&Ukmtm^ sMkS ilflHsBcni m ^°'°' po Materi TSa*c za^tnik takoj brei kakega znanja IBll^^^Bi^L^ lahko fotografira in sKke irrrii. Po poTzetju 2« samo K LM ^^*3^1""" top. MaccMg, »»i xvi. 'garaa^ 13- VARAŽDINSKEJOPUCE <—* I HT Mowf z#ravili*fci Hotel s dekti-ten* rastvvtlja««. -JMI B ^^^^^^^■^^B___ Statoalavac rmdiokmrae 2v«»l«n« f pilo« plus £#• 6 pn- ^H j|TlJlHn%?is pr#thm, r*^, iscfaias L t & I ^^MJtj^l^B AIpT Etektrič masaža. lai»e. •gtik«ki»H««ke i« s*to£ae ktpeli. H St- 22000. ■ 2405 Razpis isfaoov a uboge vdon. Na dan obletnice poroke Njene c in kr v»sokosti gos!ie nadvojvodinje Mariie Valeriie je pri mestnem magistrata razdolltl 440 E ati pet rtajitl TdOT (to je vdov, ki lmajo v Ljubljani domovinsko pravico Nekolekovane prošnje, ▼ katerih je nataoko navesti gmotne, zdravstvene in rodbinske razmere ^število morebiti se nepreskrbljenih otrok) je vlagati pri mestnem magistratu do vštetega 25. julija 19ISU Mestni magistrat v Ljubljani, dne 4. julija 1912. Župan: Dr. Ivan Tavčar 1. r. I Ivan Jax in sin I v Ljubljani, Dunajska cesta 17 H :: priporoča svojo bogato zalogo :: I voznih koles. Sivalni stroji ?"* rodbino in ob"1". fc. iTHititii kirzi za mm i niii. , m Mt jmar. I v Pletilnl siroji i ■*"" ■ ^seh veiikosti • j -------------------------------------------------------------------------——'----------| Pripovedovanje enega ftastnika. Nancy, 8. februarja 1887. Gospod diRototard, častnik pri konjikih, trpei je dolgo časa na Želodcu in na Čevih. Njegova bolezcn se je se povišala, vsled ialostnih razmer. Bil je nervozen in vzne- mirjen. Nehote se je solzil ter hlipal. Bil je v resnici v žalostnem stanju. Posktisil je kopelji, železo itd. toda vedno brez uspeha. Nek prijatelj mu je svetoval naj poskusi. j^^Sw »Oglje Belloo« V začetku se je branil vsled črne barve. Neki dan g^^ ^\ Pa ic 'mc* nu<^e bolečine v želodcu vcč kot navadno vzel je eno J [^ žlico Oglja BellOv. kw < da se v nekoliko dneh ozdravijo žeiodčne boterm, da Robortad. ccjo zastarele bolezni in take, ki se zoperstavljajo vsakemu drueemu zdravi 1 u Oglje Belloc provzroča prijeten občutek v želodcu, daje tek pospeSuje preba » in od stranjuje telesno zaprtje, Ojdje Belloc je nepfckusljivo sredstvo proti težavam v že-lodca proti migreni, ki je posledica slabega preb«rl!«i}a, proti gorečici, proti vzpehavanju kakor tuđi proti vsem živčnim boleznim želodca in čreves. NajpripMSftejie sredstvo vživati ogije Belloc v prašku je, da se v kupici na čisti ali po&iajesi \ođk paacia in naenkrat ali v prešle đkih spije. Oglf« Belloc lahko samo koristi, škoditi pa ne more, v kakršnikoli množini ga rabimo Dobiva se po vsdi lekamah. Poskušali so o^lj« Belloc ponarejati. ali so te ponaređbc brez učinka in ne ozdravijo Bič, ker so pać slabo pripravljene. Da se izognete vsaki pomoti, pazite naUnčno na to. da je na vsaki steklenici ime ĐeDoc in naslov laboratorija: Maison L. Frere 19, rne Jacob, Paris. Oni, ki se ne morejo pn vaditi odljev praiek pozirati, naj vzamejo raje pasttlje Belloc. 2—3 pMlfl|c po vsaki jedi in kadar nastopijo želodčne bolečine, zavzeti zadostujejo mmijtmtrp*. m tmajo isti gotov učinek. Pastilje vsebujejo čisto o^lje Belloc. Zadostuje v usta )ih đS7in s iinanii, ki jih raztopi, požretL 1989 Dobiva se v Ljubljani: ljekarna br. Piccoll, lekama Sttinik, tekarna U. pL Trnkoczy A. Bohinc lekarna Ph. Mr. ^>s- Ćižawf. - ---——__——— Ka i Tovarim pohntva i. 1. Haglis p i Ljubljana, Turjaški trg Stev. 7. ^ 5 1 Haivetia udooa pohištva 1 ,—3 sa spalae ia ]«dlla« sob«, satoM li itipirtt ni 0v lobe. Pr«pro|«i sastorm wf4rii m ihn! KKJJ SS, ilmma* «^4roci, •trmtU ftilikl M. Hfifl KljnčavniCarstvo Ig. Faschinga vdova P«lfaasld mastp ŠL 8. Reichova hite. itedlliilh ogi^Uč. Isvrsteo ia solite« dele. C«ne imern«. Popnaivil« se i i točno izvr^ujejo. i i Baiitfia zaloia Rifrtiih ii najfineiiil otroških vozičkov la aavadme 4o aa|lln«|»e JB-M-- zime« JS^1 M.Pakic j|^5flW^3P^' Rezoaiin narstnikem st | Josip Kojina | 11 krojač prve vrste |J II se naliaja sedaj r ltstni r»išj II n Franta Jczeia cesta). r konkurira najv^ linvi tvrdkami ! rr\eće finega kroja in ele- E ^antne izvrši tve. ^ji , Tvornišha zsloga naifinejšiii ang!. I 111 ii fra?i sisecilalitet blaga. I ! |: Zavod za UĐiformiranje.:; ' m%. ^^^^ ^^^^m^^^^^^^^m ^^^^^^m\^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^_ ^^^^rMm ~^\ Najboljši kosrnetiški predmeti M za olepšanje polti in telesa so: SBk ft *% mUo po 80 h' *s 3E^ Ud - cream po :: o HP Ja s Meafhol n O H Bfc Ud u»tna voda po *S ^hmI sobni praiek po 601x; S ^w za ohranitev in rast las: 5 I K da taw"1T5f* *° "S* * ^e ^^^ iasna poma da O Ti izdelki wAda", ki so oblastveno — varovani, so naprodaj lev j| Orlovi U kl Ph. Mr. Josip Čizmar || v Ljubljani. i Kapajte zanpno te domaće izđelke! Odlikovana Prva kranjska tvornice blovirjev Ljubljana Hilšarjeva ulica 5 Recherjeva hiša RODOLF A. iRBIK > o JmS2mI • • B|M|illa)i 2- ■• f PHporoća svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene planina klaviri« m i Popnvt in uglaSevanja se izvrtujcjo toCno in računijo oajceneje. Iščejo se zastopniki po vseh industrijskih okrajib monarhije obi. varovanega, v mnogih obratih Že na leta 2 velikim uspehom avedenega predmeta za transmisije. Pr^viall« *• 1 kll«vrant 1 Ky sa vsaklh prodanih 1OO kg se plača &e Pa»«lM.a n.9r.4. M K. 2396 V zadevmh obratih dobro uvedeni gospodje naj svoje ponudbe pod Šifro ftF. F.M pošljejo na anoa^io tlMMmm| I^ Rotantpnnrtrssae S. Zaradi predrugačenih --fif^ ^ M ^^^Lj« .AA 8 : rodbinskih razmer : ■ ■ ■ I ^V W Kp^ OT ^« ^V IV RH I se proda VllO S 0 SOPUllll v Stranjahy pol ure od Kamnika, blizu KamniŠkih planin, 2 lepim nasadom in vrtom za zelenjavo ter izvrstnim vodnjakom. Naslov pove upravništvo »Siovenskega Naroda« 2402 Dražbeni oklic. Vsled sklepa c. kr. okr. sodišča v Ljubljani od 30. junija 1912 opf. štev. E 2967 12/1 se vrši dne 8. Julija 1912 in naslednfe dni ob 9 ivi zjutraj v Ljubljanij Kongresni trg Stev. 9. SS1 jau-^3n.au ;p:radLau3sL ^E vseh v konkurzno maso tvrdke R. Drischel spadajočih premičnin, obstoječih iz knjig raznih strok, podob9 umetnih in glasbenih delt prodajalniške oprave, __________— dveh registrirnih blagajn etc. etc. — Pojasofla dobe v pisarni upravitelja konkurzne mase, Ljubljana, dne 5. julija 1912 Upravitelj konkurzne mase dr. Emil Stare 2467 odvetnik v Ljubljani, Sodna ulica 3. Ia pilile Đreiožitve oKralns ceste Vilm-Kal na okrogio 11500 K proračiuijesa dela Ia dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z navedbo popusta ali dopla-čila v odstotkih na enotne cene proračuna ali z napovedjo pavšalne cene naj se predlože 2372 do 20. julija 1.1. ob 12 opoldne podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, dopo-slati je zapečatene z napisom: >Ponudba za prevzetje gradbe preloiitve okrajne ceste Vrhovec - Kal«. Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni ter da bo pri zgradbi po možnosti uporabljal domaće delavce. Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarno varnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na visino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo po-nudbeno raspravo, ali vrniti vse ponudbe. Nacrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deielnem stavbnem uradu ob navadnih urah. Od dež. odbora kranjskega v Ljubljani, dne 2. julija 1912. | štajerske južine Utega jckla j jj | fiiin; Utatim (ftajtnla) |^^^| Centrala: Dmaj fl„ Mm j] | ■ Bj Danner & Co. g 1 I Izdeluje najboljša elektr. jekla za ■ ■ :: orodje, konstrukcijska jekla, :: ■ I Jekla za vrtanje kamenja, I ■ Jeklo za seklre, nože In ■ I razllćno domaće orodje, I I = pile, ttadva Ltd. s I ■ il najboljfte kakovosti. 3« I ^M •«fia«|«i sl«v«Mk«, hrvaik«, srfcsk«, ruka, ^B ■ 1 tnuMMk«, ufllcik«, ItaUlusk« Iti. a ■ ■ /vtmobihkt vzttl U| flvtomobilske vzaeti I H lili — pri irtB|lBlli »il—lolliim