LJubljana, četrtek 9. Junija 1932 Čepa f IK« iN&ro&UUa fcrirt.vn mc^cvM. — U-u. za — On uroanistvo; Ljubljana, (Cnafljcva ulica 5. Teleton št 3122 3123 3124 3125 tn 3126. Maribor Aleksandrova 13. I®- letom it 2440 (pon-«V »82). On* iT1 ^ Tal f-* St lOO KoJtopisi se oe vraC-ajo. — Usia>i P° BDEI Gospodarske zbornice Uredba ministrstva za trgovino in industrijo določa 18 gospodarskih zbornic Beograd, 8. junija. M. Ministrski svet je danes po referatu ministra za trgovino in industrijo g. dr. Kramerja odobril uredbo o ustrcjstvu, delokrogu in področju trgovskih. industrijskih in obrtniških zbornic. Uredba ima veljavo zakona in se da le z zakonom spremeniti. Sestavljena je na podlagi dolgotrajnih posvetovanj, ki so se vršila v ministrstvu za trgovino in industrijo in uvaja moderno organizacijo naših gospodarskih zbornic. V smislu izraženih želja iz obrtniških krogov, ni docela uveljavljen dosedanji sistem skupnih zbornic v posameznih pc krajinah. Zaradi posebnih gospodarskih razmer v uredbi tudi ni bi!o možno uveljaviti principa banovinskih meja. Namesto dosedanjih 33 zbornic jih bo v bodoče 18. Po uredbi obstojajo naslednje zbornice: 1. Trgovska zbornica v Beogradu, ki bo obsegala Beograd, moravsko banovino, del drinske banovine (zapadno Srbijo, kolikor gravitira na Beograd, razen pokrajine okrog Užic), nadalje zemunski srez in del dunavske banovne južno Save in Dunava; 2. Industrijska zbornica v Beogradu z Istim področjem; 3. Obrtniška zbornica v Beogradu z istim področjem; 4. Trgovsko-industrijska zbjfcfrica v Zagrebu, za področje savske banovine, razen Slavonije, ki pripada zbornici v Osije-ku; 5. Obrtniška zbornica v Zagrebu z istim področjem; 6. Trgovsko-industrijska zbornica v ©sijekii g slavonskimi srezi savske banovine ter srezi Darda, Batina Skela in Šid iz dunavske ban r vin e; 7. Obrtniška zbornica v Osjjeku z istim področjem; 8. Trgovskojlndustrijska zbornica v Sarajevu, ki obsega drinsko banovino, zapadno od Drine, sreze Užice, Zlatibor in Račo in vso vrbasko banovino; 9. Obrtniška zbornica v Sarajevu z istim področjem, razen vrbaske banovine; 10. Obrtniška zbornica v Banjalukl, ki obsega vrbasko banovino; 11. Trgovsko-industrijska zbornica v Skoplju s teritorijem vardarske banovine; 12. Obrtniška zbornica v Skoplju z istim področjem; 13. Trgovsko-industrijsko-obrtniška zbornica v Ljubljani za ozemlje dravske banovine; 14. Trgovsko-industrijska zbornica v Novem Saau, ki obsega ozemlje dunavske banovine, severno od Dunava in zapadno od Tise ter ferem; 15. Trgovsko-industrijska zbornica v Vel. Bečkereku za Banat razen Pančeva, ki spada pod Beograd; 16. Trgovsko-industrijska zbornica v Splitu za vso primorsko banovino; 17. Trgovsko-industrijska zbornica v Dubrovniku, ki obsega zapadni del zetske banovine z Boko Kotorsko in 18. Trgovsko-industrijska zbornica Pod-gorica za vzhodni del zetske banovine. Poieg tega določa uredba ekspoziture beograjske Trgovske zbornice in beograjske Obrtniške zbornice v Nišu. dalje sarajevske Trgovsko industrijske zbornice v Banjaluki in zagrebške Trgovsko-industrij-ske zbornice na Sušaku. Tudi druge zbornice smejo ustanoviti ekspoziture, ki jih pa mora odobriti kompetentni ban. Nadalje smejo ustanoviti zbornice tudi svoja posebna stalna zastopstva. Poleg rednih članov smejo imeti zbornice tudi dopisnike in častne člane. Zbornični organi so: zbornični svet, predsedstvo, odseki, stalni in posebni odbori, zbornični urad. ekspoziture in zastopstva. Glede zborničnih volitev in volilne pravice se uvajajo načelno volitve preko obveznih združeni. Podrobnosti volilnega reda bo določil minister za trgovino in industrijo s posebnim volilnim redom. © w V lice Odpotoval bo v Pariz v soboto — Posvetovanja angleških Kimistjrov o reparacijah — Pogajanja z Irsko HINDENBURG IN BRuNING Senzacijonalne vesti o zadnjem razgovoru med obema državnikoma — Hindenburga so preplašili z boljševizmom Dortmund, S. junija g. »Dortmunder Ge- neral-Anzeiger« objavlja senzacijonalna odkritja o zadnjem razgovoru med državnim predsednikom Hindenburgom in državnim kancelarjem dir. Briiningom, o razgovoru, ki je dovedel do odstopa prejšnjega kabineta. Razkritja izvirajo baje iz najbližje okolice dr. Briininga. List opisuje konflikt med Hindenburgom in Briiningom in dramatični potek tega važnega razgovora takole: Državni kancelar dr. Briining je v nedeljo posetil Hindenburga po njegovem po-vratku iz Vzhodne Pru&ioe v Berlin ter mu obrazložil vsebino nameravane nove zasilne uredbe. Državni predsednik je sredj govora prekinil državnega kancela.rja in ga vprašal: »Bilo mi je rečeno, da vsebuje ta naredba boljševiški naseLitveni načrt. Kako je s to stvarjo?« Dr. Briining se je napravil, kakor da ne b} slišal tega vprašanja, ter je nadaljeval s svojim poročilom. Ko je pričel govoriti o finančnem položaju, ga je državni predsednik zopet prekinil z besedami: »O finančnih vprašanjih tudi razpravljate? Mislim, da se dela samo še z boljševizmom!« Tudi na to opazko dr. Briining ni odgo varil. Nato je državni predsednik presenetili dr. Briininga z naslednjo izjavo: »Moj ljubi gospod državni kancelar, tako ne more pod nobenim posojeni iti dalje! Boljševizem ni zakon in boljševističnih naselbin ne moremo napra-viti. Oba zastopnika stro kovnih organizacij morata iz vlade!« Ko ga je dr. Briinring pogledal zelo preseneče- no, je Hindenburg odgovoril: »S tem mislim vas in Stegerwalda! Naravno pa je, da lahko ostanete v drugem kabinetu zunanji minister.« Nato je državni kancelar ost.ro odgovoril: »Hvala vam, gospod ge-neraLfeldmaršal. Z zlomljeno hrbtenico pa nočem več ostati minister!« Na ta odgovor državni predsednik očividno ni bil pripravljen. Nadaljeval je zato nekoliko v zadregi: »Kako pa bi bilo, ako bi sedaj govoril z vami kot častnik h častniku?« Dr. Briining je odgovoril, da tukaj ne gre za stvari občutka, ker so vse zadeve že preveč napredovale in ker so pre-važne. »Zdi se mi tudi, da ni več moja naloga opozoriti vas na nevarnosti, ki izvirajo iz tega kar se lahko zgodii. Očividno so vas že od druge strani dovolj poučili«. Temu dramatičnemu razgovoru med Hindenburgom in dr. Briiningom so sledili razgovori dr. Briininga z ostalimi član.i vlade. Minister Treviranus je hotel dr. Briininga pridobiti za to. da pojasni Hindenburgu ves položaj. Dr. Briining pa je izjavil, da mora po takem postopanju odkloniti tak poizkus, tudi že zaradi tega, ker je očividno polkovnik Hindenburg (predsednikov sin) popolnoma uspel pri svojem očetu. Dan nato je dr. Briining predal državnemu predsedniku formalno demisijo. V treh minutah je bilo vse urejeno. Dr. Briining je svojo demisijo predal z besedami: »Sporočam vam, gosood državni predsednik, s tem svojo ostavko. Baš sedem tednov kasneje, ko ste bili zopet izvoljeni za državnega predsednika.« Na ta očitek državni Herrlotova vlada je dobila [romno večino London, 8. junija AA. Ministrski predsednik in zunanji minister bosta v soboto potovala v Pariz, kjer bosta v nedeljo imela razgovore s francoskim premierjem Herriotom. V ponedeljek bosta Macdonald in sir John Simon najbrž odpotovala še v ženevo, potem pa v Lausanne. London, S. junija, č. Macdonald se je v torek vrnil v London in se je že danes pričel posvetovati s člani svojega kabineta o raznih aktualnih vprašanjih. Davi se je udeležil seie ministrskega sveta, na kateri sta poročala tudi ministra, ki sta se v Dublinu sestala z De Valero. Prvi razgovor De Vale-re z lordom Harilhamom in ministrom Tho-masom ie traial eno uro. Čeprav o razgovoru ni bil izdan nikak komunike, vendar sodijo politični krogi, da je De Valera ministroma predlagal združitev Ulstna z Irsko, za kar bi b:i pripravljen dati dalekosežne koncesije. O vzroku tega nenadnega preobrata irske politike pravijo politični kro-g:. da je povzročila v Irski veliko skrb pret-nja angleške vlade, da Irski ne bo priznala vseh Dreferenčnih ugodnosti, ki jih namerava na bližnjem dominionskem kongresu v Ottavvi priznati ostalim dominionom. Ministrski predsednik Macdonald bo v so- boto odpotoval v Pariz, kjer se bo mudil do ponedeljka ali do torka. Sestal se bo s Herriotom in z njim posvetoval o vseh problemih. ki so na dnevnem redu lausannske konference. Iz Pariza bo Macdonald odDo-toval naravnost v Lausanno, kamor bo odpotovala kmalu za njim tudi ostala angleška delegacija. V delegaciji so razen Mac-donalda še finančni minister Neuville Cham-berlain, zunanji minister John Simon, trgovinski minister Runciman, sir Young Samuel, Hoare in zastopnik ministra za domi-nione. Skupno s tajniki, pomočniki in ostalim osobiem šteje angleška delegacija okrog 80 članov. V angleških političnih krogih prevladuje prepričanje, da bo angleška delegacija na bližnji lausannskj konferenci kakor tudi na svetovni gospodarski konferenci napela vse sile, da se že enkrat rešijo najvažnejši svetovni problemi. Vendar se Angleži zavedajo, da so na potu do tega cilja še težke ovire. V angleški spodnji zbornici je napovedana za torek zvečer debata o lausannski konferenci. Za glavnega govornika vlade je določen finančni minister Neuville Cham-berlain. Avstrijski fašisti pod rimskim protektoratom Senzacionalna pot kneza Starhemberga v Italijo - Rimsko posredovanje med avstrijskimi fašisti Glasovali so za njo tudi ašront Tardieuja Pariz, 8. junija, AA. Po dolgi debati, ki je bila živahnejša, kakor se Je pričakovalo, je parlament snoči izglasoval vladi g. Her-riota zaupnico z 250 glasovi večine. Presenečenj? je ::Su ' o. da se je debate o vladni deklaraciji udeležil tudi bivši predsednik vlade Tardieu, ker se je do poslednjega trenutka mislilo, da on ne bo govoril. V svojem govoru je Tardieu izjavil, da on in njegovi prijatelji ne morejo zaupati vladi, ki ji obljublja podporo Leon Blum, čigar nazori o varnosti se zelo razlikujejo od nazorov ogromne večine Francozov. Pariz, 8. junija. AA. Rezultat glasovanja o zaupnici vladi Herriota je bil prvotno objavljen s 390 glasovi za vlado in 152 glasovi proti njej. Uradni rezultati na podlagi zapisnika o poimenskem glasovanju pa je pokazal, da je za vlado glasovalo 384 poslancev, proti njej 115 poslancev, 110 pa se jih je vzdržalo glasovanja. »Petit Journal« komentira včerajšnjo debato in rezultat glasovanja v parlamentu in pravi, da bi bila večina še znatno večja, da se ni v debato spustil tudi Tardieu. List misli, da je Tardieu glasoval proti vladi zato, ker je socialistična stranka sklenila, da jo bo podpirala. »Matin« pravi, da bo vlada morala zaradi intervenciie Tardieuja podreti mostove s centrumom in kreniti na levo »Figaro« ugotavlja, da je Tardieu pripravil Herriota v neugoden položaj s svoiim vnrašanjem, ali bo Herriot zastopal fran- Velik protifašistič Prvotno je bilo obtoženih tu bili kasne j Velik protifašistični proces v Rimu Prvotno je bilo obtoženih tudi več Slovencev, ki pa so bili kasneje izpuščeni PoStnlna plačana * gotovim Leto XmM štev. 13) ^ pm vaištvoi i rmana, K.uatije»» ulica 5. — Teleton št 3122. 3123, 3124. 3125. 3126. ln^eratTT* oddelek: LJubljana. Selen-buronva al 3. — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor. Aleksandrova cesta št 13. — fete*on št 2455. Podružnica Cehe: K-ocmova uiica št 1 — Telefon §t 19C Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana 11.842 Praha čislo 78 180. 1-5 "Ml Italijanski fašisti bi radi kratkomalo združili vse avstrijske fašistične elemente. Glavni posredovalec pri teh načrt:h je major Pabst, ki dela no italijanskem nalogu. List navaja nato glavne točke tega sporazuma in podrobni načrt o skupni akciji obeh nacionalističnih strank v Avstriji. Ost te akc:je bi bila naperjena v glavnem proti socijalnim demokratom. Oboroženi heirmvehrovski oddelki naj bi postali napadalni del nacijonalnosocijalistične stranke. Tirolski Hemnvehrovci imajo svoje orožje v državni zgradbi innsbruškega dvorca. Rim, 8. junija, ž. Kakor znano se bo pred fašističnim posebnim sodiščem v nekaj dneh pričel proces proti veliki skupini antifaši-stičnih teroristov, ki so v preiskovalnem zaporu v Rimu deloma že nad leto dni. Fašistična tajna policija »Ovra« je prav za prav aretirala tri skupine teh teroristov. Preiskovalna komisija posebnega sodišča pa je sedaj združila vse tri skupine v eno in jih skupno obtožila rovarjenja proti režimu in različnih terorističnih dejanj. Med obtoženci, ki so tvor li prejšnjo prvo skupino, je bilo tudi nekdaj Slovencev, in sicer 59Ietni Alojz Bole iz Trsta, 4čletni Ignacij Savrin iz Dolenje vasi pri Gorici. TOletni Josip Jan iz Slapa nad Idrijo. 201etni Lu-dovik Laharnar. 431etni Drago Voprič. 24-letni Peter Kogoj in 241etni S'efan R javec. vsi iz Šentviške gore. Bole. Savrin. Laharnar, Vogrič. Kogoj in Rijavec so bili obtoženi, da so se zarotili nroti državi in da so hoteli porušiti pristaniška skladišča v Ge- Huda železniška nesreča v Bolgariji Sofija, 8. junija. AA. Včeraj ob 3.40 popoldne se je pripetila velika železniška nesreča na postaji Mihalci-Stambolovo na železniški progi Sofija-Varna. Brzovlak. ki je vozni iz Vame, je zadel ob tovorni vlak. k? je manevriral na postaji. Vagoni brzo-vlaka so skočili s tira. Lokomotivi obeh vlakov, oba tendenja in sprednji vagoni so zelo poškodovani. Pri železniški nesreči je bilo 7 ljudi n&- socialisti — Nepričakovan — Odmev v tisku cosko tezo glede razorožitve. Toda Herriot ni hotel ničesar dodati vladni deklaraciji. »Populaire« pravi, da je Tardieu zdaj samo šef majhne opozicije in da je z njim končano za vso sedanjo zakonodajno dobo. »Echo de Pariš« sklepa m podlagi vladne deklaracije, da se bo francoska teza glede reparacij in razorožitve spremenila. »Petit Pa risi en« hvali vladno deklaracijo in pravi o njej, da je sestavljena pogumno in modro. Deklarcijo, naglasa list, je sestavil človek, ki je prežet z velikim patriotizmom in najplemenitejšim republikanstvom. »Journal« ugotavlja, da je Herriot zmagoslavno začel svojo ero v parlamentu, ker mu je zaupnica izglasovana s 384 proti 115 glasovom. Vendar list misli, da bi ta večina glede na lausannsko in ženevsko konferenco morala biti še večja. Pariz, 8. junija. AA. Ker se skupine v parlamentu še niso popolnoma konstituirale, je nemogoče iznesti točno politično razdelitev včerajšnjih večinskih glasov za zaupnico vladi. Med te glasove je treba razen 160 radikalnih socijalistov všteti tudi 130 socijalistov in okoli 40 poslancev radikalne levice. Ostali glasovi odpadejo na nezedi-njene socijaliste in na poslance, ki se še niso priključili nobeni skupini. Manjšina v glavnem obsega razen poslancev desnice še 9 komunistov in 50 do 60 republikanskih levičarjev, ki jim je voditelj Tardieu. novi, nadalje da so brez potnega lista prekoračili mejo in prinesli iz Francije nazaj čez mejo neki zavoj, v katerem je bilo razstrelivo, česar sicer sami niso znali. Preiskovalna komisija posebnega sodišča za zaščito države pa je dognala, da omenjenim osumljencem ni mogoče ničesar dokazati in je zaradi tega odredila, da se izpuste na svobodo. Fašistični tisk objavlja celotno obtožnico. Obenem pa daljše članke, v katerih ponovno ostro napada italijanske ant fašistič-ne emigrante, ki so baje razpisali en milijon lir nagrade za onega, ki bi ubil Musso-linija, ter francoske framasone, ki baje podpirajo pariško ant fašistično koncentracijo. Rim, 8. junija, g. Danes je bilo objavljeno, da se bo proces proti teroristom pričel v torek. 13. t m. Sodišču bo predsedoval znani fašistični general Cristini. varno ranjenih, več drugih pa lažje. Zdi se, da je prišlo do nesreče zato. ker je brzovlak. čeprav je bil signal pravilno postavljen na »stoj«, z veliko hitrostjo pri-vozil na postajo. Novi češki poslanik na Dunaju Dunaj, 8. junija, s. Za češkoslovaškega poslanika na Dunaju bo najbrže imenovan dosedanji poslanik v Bernu Zdenko Fir-linger. Firlinger je bil za časa vojne vodja češkrslovaških lesrijonarjev v Rusiji in v Franciji ter je bil nato kot polkovnik sprejet v češkoslovaško vojsko, iz katere pa je kmalu prešel v diplomacijo. predsednik ni več odgovoril. Dr. Briining je bil zelo razburjen ter je takoj posetil državnega tajnika dr. Meissnerja, kateremu je kategorično izjavil, da sj odločno prepoveduje, da se mu pošlje kako formalno zahvalno pismo. Neurathov ©dhcd iz Lcsidcsia London, 8. junija g. Ministrski predsednik Macdonald je danes sprejel novega nemškega zunanjega ministra barona Neu-ratha. ki je bi' doslej veleposlanik v Londonu in je že včeraj izročil angleški vladi spomenico o nemškem stališču v renarac.ij-skem vprašanju. V spomenici raziaga nemška vlada, da ni več v stanju izvršiti še kaka nadaljnja reparacijska plačila. Macdonald bo imel toc ej za pariški sestanek s Herriotom konkretno podlago. Zdi se, da hočejo z angleške strani na lausannski konferenci doseči vsaj rešitev re.paracij-skega vprašanja, dočim, bi se rešitev ostalih problemov prepustila drugi konferenci. Neurath se je danes dopoldne poslovil od zastopnikov nemškega tiska. Na njegovo mesto za enkrat ne bo imenovan novi nemški poslanik v Londonu marveč bo pos'a-niške posle odpravljal svetnik B«rnsdorff. Nemška delegacija za Lausasme Berlin, 8. junija AA. Nemška delegacija v Lausannu bo sestavljena jz kancelarja Papena ter ministrov Neuratha, Schweri-na in Wa.rmbolda. —i Delo skupščinskih odborov Beograd, 8. junija, p. Finančni odbor Narodne skupščine je imel danes kratko sejo. Na seji je določil tečaj za nabave na račun reparacij. Tečaj se je v toliko spremenil, da se bo računala zlata marka po 5 Din. Danes so zasedali tudi skupščinski odbori za konvencije o vodnem režimu z Romunijo, o preferencijalu s Francijo in o ustvaritvi mednarodnega zavoda za poljedelski kredit. Vse tri konvencije so bile sprejete. Prav tako zaključuje svoje delo odbor za proučitev pogodb o kliringu z Avstrijo in Švico. Za poročevalca odbora v skupščini ie bil imenovan poslanec dr. Dragutin Kr-stič. Danes sta zasedala tudi odbora, ki proučujeta trgovinski pogodbi z Avstrijo in z Italijo. Končno je imel sejo tudi odbor iza delavske konvencije. Verifikacijsiki odbor je zasedal danes popoldne. Na svoji seji je verific ral poslanski mandat poljedelca Stjepana Brkiča iz Nove Gradiške v savs-ki banovini, ki je bil poklican v parlament namesto pokojnega poslanca dr. Djura Šeatoviča. Podpis klirinškega sporazuma s ČSR Beograd, 8. junija, p. V Pragi je bil danes podpisan sporazum o krilmgu med Ji>-goslavijo in Češkoslovaško. Pogajanja so trajala štirinajst dni in so se danes uspešno zaključila s podpisom sporazuma. Klirinški sporazum urejuje vprašanje plačil v zvezi s turističnim prometom, nadalje plačil iz blagovnega prometa v ožjem pomenu besede, nanaša pa se tudi na sezonske kro. dite in na kredite, ki predstavljajo dota* cije podružničnh in afiliranih denarnih zavodov na Češkoslovaškem in v Jugoslaviji. S pogodbo je bil uveden kliring na najširši osnovi. Sporazum bo v najkrajšem času omogočil likvidacijo že obstoječih obveznosti na obeh straneh, obenem pa bo gotovo tudi bistveno vplival na poglobitev medsebojnih gospodarskih odnošajev. Izpopolnitev rumunske vlade Bukarešta, 8. junija AA. Radar ponočar Pogajanja z liberalno stranko, katere šef je George Bratianu, so se neugodno končar la. Zato se je vlada Vajde Vojevode izpopolnila s člani narodne kmetske stranke in sicer takole: kmetijski minister je Vojka Nicescu, prosvetni minister Perjeceanu, državni podtajnik v kmetijskem ministrstvu Gelmednanu, v prosvetnem ministrstvu Andiri v finančnem ministrstvu Orisan. Nenadna smrt italijanskega diplomata London. 8. junija. AA. Davi je umrl italijanski londonski poslanik g. Bordonaro. Pokojnik je nenadoma obolel sinoči, malo preden so se imeli zbrati gostje, ki jih ja povabil na večerjo. Prepeljali so ga takoj v bolnico, kjer so ugotovili, da se mu je ▼ možganih vlila kri. Njegova žena je vso noč ostala pri njem, vendar pa se ni več zavedel. Smrtonosen rešilni avto Newyork, 8. jun ja. č. V mestecu Cool-hng Wood v državi Ne\v Versev. se je dogodila huda nesreča. Neko 18 mesecev staro dete je padlo iz svojega vozička in se hudo ranilo na črepinjah svoje steklenice za mleko. Pozvali so takoj rešilni avto. da bi dete odpeljali v bolnišnico. Voz je res kmalu prispel n naložil nesrečnega otroka in njegovega očeta. Z veliko brzino ju je odpeljal proti bolnici. Med potjo pa je trčil v neki osebni avto. Pri tem sta se nenadoma vnela oba voza V.rešilnem vozu so zgoreli šofer, dete in njegov oče. v osebnem avtomobilu pa šofer in trije potn ki. Dunaj, 8. junija. AA. »Arbeiterzeitung« poroča, da je vodja avstrijskega Heimweh-ra knez Starhemberg včeraj odpotoval z letalom v Rim Ta pot ie v zvezi s prizadevanji italijanskih fašistov, ki bi radi združil obe krili avstrijskih fašistov .in ki obe krili tudi finančno podnirajo Razgovori v Rimu bodo nadaljevanje pogajanj, ki so se vršila že na Dunaju. List pravi, da so heimwehrov*ke organizacije dokaj des-orientirane n da mestoma razpadajo, da pa so vseeno dobro oborožene in da so zastopane v vladi. Nejasen In napet položaj v Chiiu Vlada ni odstopila Demonstracije delavskih množic — Razdor med revolucijonarji Santiago de Chile, 8. junija, g. Pred predsednikovo palačo, kjer je bila zbrana revolucionarna junta. je nad 10.000 delavcev viharno demonstriralo za oborožitev delavstva in za ustanovitev revolucionarne vojske. Vlada se ie pokazala na balkonu palače. Njen govornik je izjavil, da ne gre samo za običajno izpremembo vlade, temveč za radikalno izpremembo družabnega reda. Vlada smatra za svojo dolžnost, da preskrbi vsakemu posameznemu državljanu prehrano in stanovanje, in bo storila vse. da v kratkem odpravi sedanja razredna nasprot-stva. Včerajšnja vest. da je revolucionarna vlada že zopet odstopila, se ni potrdila. Pač pa se je pokazalo, da je v »junti« prišlo do hudih nesporazumljenj. Govori se celo. da držijo predsednika Davillo zaprtega v predsedniški palači. Iz palače same ne prihajajo nobene vesti. V državi se opaža velik zastoj v trgovskem prometu in vedno večja pasivna rezistenca gospodarskih krogov. Prorokuje se. da vlada ne bo ostala na krmilu več ko ta teden. Pričakujejo se tudi nemiri od strani vojske in mornarice, ki nočeta o novi vladi ničesar slišati. Nova era Kmetijske družbe Izredno dobro obiskan občni zbor — Ogromna večina za spremembo pravil — Odbod neznatne opozicije — Soglasna izvolitev novega odbora Ljubljana, 8. junija. Danes je bil v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani letošnji občni zbor Kmetijske družbe, ki pocneni začetek novega, složnega delovanja te važne ustanove za napredek vsega našega kmetijstva. Po dolgih letih notranjih bojev je bil prvikrat izvoljen glavni odbor soglasno in z vzklikom. Malenkostna. strankarsko zagrizena opozicija, ki je hotela povzročiti zmedo, je spričo sijaj-n h rezultatov glasovanja za izpremembo pravil že pred volitvami glavnega odbora zapustila dvorano, kar Da glede številčnega rezultata glasovanja ni mnogo spremenilo, 6-aj je po njenem burnem eksodusu ostalo v dvorani še 226 delegatov od prvotnih 272, knr je b'lo ugotovljeno s poimenskim klica itiem vseh delegatov. Zborovanje se je zaradi kontrole poveril-rrc pričelo šele ob pol 12. uri. Predsednik družbe g. Oton Detela je pozdrav i med velikim odobravan'em zborovalcev ministra 2a socialno politiko g. Ivana Puclja. bana dr Dražja Marušiča in navzoče narodne po slance gg. Petovarja. Ureka, K-rmana, Dr-melj.a, Mrovljeta in Makarja. Pozval je navzoče. da ;zrazijo vdanost Nj. Vel. kralju, i?mur so se zborovnici odzvali z navduše Trmi nvicijami. Z zborovanja je bila posla rn t^idi Tizdravna brzojavka kmetijskemu m'r»'sfru Dcmetroviču FCo ie b'l rar jasnien spor glede dveh delegatov (i7. Vič in Moravč) in sta bila nju na mandita soglasno overovljena, je burno pozdravljen spregovoril ban dr. Drago Martašič Dejal je, da se je z veseljem odzval vabilu ria občni zbor te najuglednejše in najstarejša* otanovske korporacije našega kmetijstva. £tara je že Kmetijska družba in s ponosom lahko gledamo na njeno delovanje, toda v svojem delovanju kaže še vedno mladostno prožnost. Vsi si želeno, da bi vedno korakala naprej kot vodnica našemu kmetu. Slovenskemu kmetu je gotovo v čast. da ima tako odlično zasebno organizacijo, ki rn odvisna od države. Taka močna privatna organizacija pa je tudi potrebna, kajti državna organizacija ne more vršiti njenih ralog Zato je pogrešna misel, da bi se mora'a Kmetijska družba pretvoriti v Kmetijsko zbornico. Ostati mora to, kar je, seveda pa bo lahko pomagala bodoči kmetijski zbornici, ki ne bo mogla vršiti vseh oih nalog, katere danes vrši družtba. Gospod ban je pri tej priliki o-bjubil. da bo z vsemi silfmi delal na to, da se kmetijska zbornica čim prej osnuje, vendar brez bi-rokratizma in neokretnega aparata. V zvezi z gospodarsko krizo, ki ie najgloblje in najtežje prizadela našega kmeta, se je g ban v svoiem govoru dotaknil tudi vprašanja vnovčenja kmetijskih pridelkov Blago, k'" ga kmet danes spravi na trg, r ma skoro nobene cene, dočim so predmeti. ki jih mora kmet kupovati, še vedno zelo dragi. Kmetijska družba si je zato v pravilih nadela novo nalogo, da skrbi za vnovčenje pridelkov in da z lombardira-T) iem blaga, pripravljenega za prodajo, izravna preveTiko ponudbo, ki se vsakokrat pojavi po končani žetv-i in ki najbolj pritiska na cene. Naposled je g. ban govoril še o potrebi snremerr.be pravi! v tem smislu, da ee opusti omejitev članstva na one kmetovalce. ki imajo vsaj 1 glavo živine Tudi naših t)čitel;ev. ki so kmetu pogosto pomočniki in svetovalci in ki se z vnemo zanimajo za to ono kmetijsko panogo ne sme družba izključevati od sodelovanja. Seveda pa mora družba kot stanovska organizacija združiti ves kmetijski stan. ki je steber naše države, in mora biti predstavnica vsega našega kmetijstva v dravski banovini. Goji naj vero v bodočnost in pogum do dela. ki nss bo«t3 dovedla zopet v boljše čase. Zborovalci so soreie1i govor g. bana z dolrtotr?) ;.n;m odobravanjem. Predsedn;k g. Detela je nato sporočil, da je zastopanih 303 fjodmžsai® z %7Z delegata K besedi so se takoj oglasili nekateri opozicijski govorniki ki so trdili, da se občni zbori podružnic niso pravilno vršili, češ da je bilo v »Kmetovalcu« doslej objavljenih le 182 pozivov za občne zbore -podružnic. Ker je bila v tem iasno vidna tendenca onemogočiti delo oS'negn zbora, je večina protestiral nroti takemu postopanju. Minister g. Puceli ie poiasnil, da je imel po pravilih vsakdo pred občnim zborom pravico pritožiti se ra klavni odbor, če je smatral. da kaka podružnica ni pravilno sklicala občnega zbora ali da drugače ni pravilno postopala. Seda i m ni naloga občnega zbora o tem razpravljati. O spremembi pravil je poročJ predsednik g. Detela. Pravila se imajo spremeniti predvsem glede čl. 5., ki določa, kdo lahko postane redni član. Novo besedilo tega člena se glasi: Redni člani morejo biti le osebe, ki se dejansko ba-vijo s kmetijstvom, bodisi kot iastniki, vžitniki ali zakupniki zemljišč, od katerih je predpisana zemljarina, ki se od tega zemljišča vsaj deloma preživljajo, nadalje sinovi posestnikov, ki upravljajo posestva svojih staršev, kmetijski strokovnjaki, ki se teoretično ali praktično bavijo s kmetijstvom ali z gozdarstvom, živinOzdravniki in vsi tisti, ki Se bavijo izven svojega poklica tudi s katerekoli kmetijsko panogo. Vsi d"ugi, osobito zadruge in društva, morejo b-ti le podporni člani.« Na seii glavnega odbora, ki se je vršila v torek, sta bila stavljena dva spreminje-valna predloga opozicije Po prvem predlogu nai bi v pravilih ostal proporc ki je bil v novih pravilih opuščen. Drugi predlog zahteva spremembo predloženih novih pravil v tem smislu, da se število odbornikov ne pomnoži na 32. kakor ie to v načrtu pravil predvideno z namenom, da bi bili v glavnem odboru zastopani po možnosti vsi srezi. Tajnik g. KafoL je prečital nespremenjen načrt nravil, po katerih se poleg novih določb člena 5. razširi število članov glavnega odbora od 15 na 32 in se istočasno uvede nov organ družbe: izvršilni odbor, ki bo imel 8 čanov. Predsednik g. Detela je dal nato na g1a-eovanie 'zoreminievalne predloge k načrtu pravil. Oba izpreminievalna predloga opozicije (glede proporca in števila članov glavnega odbora) 6ta bila odklonjena z oči- vidno več kakor dvetretjinsko večino, ki je potrebna za spremembo pravil. Govornik opozicije je po končanem glasovanju pričel razpravljati o pravilnosti volitev delegatov za ta občni zbor, češ da so volili tudi člani. ki niso pravočasno poravnali članarine. Govoril je o nekaterih privilegiranih in navadnih članih, kar je vzbudilo splošno ogorčenje in proteste. Ker je pričel na dolgo razpravljati o stvareh, ki niso spadale k dnevnemu redu, mu je predsednik končno moral vzeti besedo. V imenu opozicije je delegat g. Jan nato zahteval, da se o spremembi pravil glasuje poimensko, češ. da ni dvetretjinske večine in ria z dviganjem rok ni močo e ugotoviti razmerja glasov. Ce se tej zahtevi ne bi ugodilo, je opozicija primorana zapustiti dvorano. Pri teh besedah so se opozicijo nalni delegati že dvignili s sedežev in so takoj pričeli zapuščati dvorano. Niso torej počakali. ali se bo ugodilo njihovi želji glede poimenskega glasovanja ali ne, ker so pač videli, da jim tudi poimensko glasovanje ne bo moglo prinesti uspehov. Po eksodusu opozicije je predsednik od redil poimensko klicanje še navzočih članov brez opozicije, da se na eni strani ugotovi cklepčnost, na drugi strani pa številčnost večine, ki je bila sedaj v dvorani brez opozicije. Poimensko glasovanje je pokazalo, da večina nima za seboj samo dveh tretjin delegatov, temveč skoro štiri petine. V dvorani je ostalo 226 delegatov, dočim jih je bilo prvotno 272, kar je bilo ugotovljeno na podlagi oddanih poverilnic. Opozicija je štela torej skupaj z drugimi delegati, ki so po dvoumem trajanju zborovanja iz- raznih razlogov predčasno odšli, le 46 delegatov. Ker je bilo za dvotretjinsko večino potrebnih le 182 delegatov, je imela torej večina 44 delegatov več, kakor jih ie potrebovala za spremembo pravil. Pravila so bila nato t celoti sosrlasno spreieta. Ban gosp. dr. Marušič je nato sporočil, da «o v sedanji obliki sprejeta pravila od banske uprave potrjena in da ni ovire, da se volitve vršijo že po določbah teh novih pravfL Na predlog g. Ažmana so se volitve vršile z vzklikom in ne z listki. Soglasno so bili nato izvoljeni v glavni odbor gg.: Ažman Ivan. Hraše; Bajuk Martin. Božjakovo: Bučar Lavo, Kostanjevica; Detela Oton, Preddvor; Gorečan Franc, Višnja vas, Gajšek Florijan, Zusem; Hočevar Franc, Struge; Kersnik Anton, Brdo; Roman Albin, nar. poslanec, Vižmarje; Kolenc Aloizij. Zagorje; Kuhar Štefan, Pocunci; Lenarčič Josip, Verd; Mastnak Franc, Dramlje; Mravljak Peter, Vuhred; inž. Mikuž Franjo, Beltinci; Mrovlje Milan, nar. poslanec, Ljubljana; Matko Josip. Gotna vas; Omladič Josip, Braslovče; Piber Ivan. župnik, Šenčur: Pucelj Ivan, minister. Velike Lašče; Pipan Ivan, Vižmarje; Petovar Lovro, nar. posL, Ivanjkovci; Prijatelj Josip, Tržišče; Ros Ferdinand. Hrastnik; Ravtar Joso, živino-zdravnik, Kamnik: Sancin Ivo, kmet. nač. v p., Ljubljana; dr. Spiller - Muys, agrar. komisar v p., Ljubljana; Terčelj Stanko, Šmarjeta ob Pesnici; Trček Fran, zadr. ravnatelj. Ljubljana; Urek Ivan. nar, poslanec, Globoko; Zdolšek Anton, Hotunje; Zemljič Jakob, nar. posl., Radenci. Prav tako soglasno so bili izvoljeni r nadzorstvo gg.: Babnik Valentin iz št Vida, Hodnik »Ivan iz Srednje vasii, Kupčič Anton s Ptujske gore, Meden Anton iz Begunj, Rus Ivan iz Grosupelj, Verbič Josip Vrhnike in žmavc Andrej, vinarski nadzornik v Mariboru. Občni zbor je še razpravljal o računskem zaključku za 1. 1931, ki izkazuje zaradf posledic krize izgubo 294.000 Din. Nov.i proračun je zelo skrčen. Znižani so zlasti upravni stroški. Daljša debata se je vršila glede j-Kmetovalca«, ki zahteva največje Izdatke, žuipnik Piber je toplo priporočal, da se obseg tega nadvse koristnega in potrebnega glasila, ki nudi kmetu toliko poučnega, ne sk-rci. Glede članarine je bilo na predlog g. Ažmana sklenjeno, da gl. odbor prouči možnost znižanja članarine. Navzlic pozni uri so delegati še z velikim zanimanjem sledili izvajanjem gosp. Jos. Lenarčiča z Verda, ki je utemeljeval potrebo ukrepov za vnovčenje kmetijskih pridelkov. V tem smislu je biila sklenjena tudi še posebna resolucija, nakar je predsednik zaključil zborovanje ob pol 15. Nemški učitelji med koroškimi Slovenci Telefonski promet s Švedsko Beograd, 8. junija. AA. Z odlokom prometnega ministra se uvede telefonski promet med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Švedsko. Razgovori se bodo mogli vršiti od 10. junija dalje, in sicer 1. neposredno preko Avstrije po liniji Dunaj-Berlin in Zagreb-Berlin za zapadni del Jugoslavije in 2. preko Madžarske po prog; Budimpe-šta-Berlin (preko Češkoslovaške) za vzhodni del Jugoslavije. Služba se bo vršila po določilih mednarodnega brzojavno-telefonskega pravilnika. S strani švedske pridejo v ta telefonski promet vsi kraji, s strani Jugoslavije pa za začetek t le kraji: 1. Neposredno preko Avstrije po črti Dunaj-Berlin in Zagreb-Berlin: Bled, Karlovac, Kranj, Ljubljana, Maribor, Petrinja, Sarajevo, Sisak, Split, Sušak, Šibenik, Va-raždm in Zagreb. 2. Preko Madžarske po črti Budimpešta-Berlin: Beograd, Kragujevac, Kruševac, Novi Sad. Osijek, Pančevo, Skoplje, Sombor, Subotica, Šabac, Valjevo, Velika Kikinda, Vel. Bečkerek, Vršac. Zemun in Niš. Taksna enota za razgovore teh krajev s kraji na Švedskem v prvi coni bo znašala: za Maribor in Varaždin 13.30 zl. franka, za Bled. Karlovac, Kranj, Ljubljano, Petrinjo, Sisak, Sušak in Zagreb 13.90 zl. franka, za Sarajevo. Split in Šibenik 15.10 zl. fr., za Beograd in Zemun bo taksa 14.20 zl. fr. Te takse na enoto pa se povišajo za 1.80 zl. fr., če se razgovor vrši s kraji v švedski drugi coni, za 3.60 zl. fr. če je razgovor s kraji v tretji švedski coni in za 5.40 zl. fr. s kraji v četrti švedski coni. Zaradi uboja obsojena kneginja Varšava, 8. junija. AA. Pat poroča: Danes je varšavsko sodišče obsodilo na tri leta zapora kneginjo Voronječko, ki je ubila svojega zaročenca Boja. Boj je pričakoval bližnjega povratka svojega brata iz Amerike in hotel prekiniti svoje razmerje s kneginja Celovec, '. junija. Pred par tedni je umrl v Lincu ob Duna-vu upokojeni koroški deželni šolski nadzornik Ivan Benda. Kot češki Nemec je deloval na šulverajnskih šolah na Češkem, odkoder je prišel 1. 1897 za meščanskošolskega nadzornika v Ljubljano, kjer je ostal dve leti Leta 1899 so ga premestili na učiteljišče v Celovec, leta 1908 pa je bil imenovan za deželnega šolskega nadzornika za ljudske šole na Koroškem. V vsem svojem delovanju je pokazal svojo moč in svojo veljavo ter razumel na spreten način urediti šole, predvsem pa koroške ljudske šole za germanizacijo slovenske dece. Ravno njemu, ki se je od začetka svojega delovanja pokazal za vnetega pristaša in delavca Siidmarke in Schulvereina, je oblast poverila nalogo, da reši pereče vprašanje »ureditve« ljudskega šolstva v slovenskem delu Koroške. Kot profesor na učiteljišču in nato kot deželni šolski nadzornik je pokojni Benda prežel učiteljstvo z duhom germanizacije. skrbel je za to, da je bilo učiteljstvo, ki mu je bila izročena slovenska deca v pouk in vzgojo , prežeto z duhom germanizacije; šel je celo tako daleč, da je delil onim, ki so dosegli pri ponem-čevanju dobre uspehe, še posebne nagrade. Znal pa je skrbeti tudi za to, da so zavedni slovenski učitelji na Koroškem ostali brez službe, da je morala pretežna večina iti s trebuhom za kruhom in da so oni, ki so ostali še nadalje na Koroškem, čakali leta in leta na službo, ne da bi jo dobili. Razumljivo je torej, da učiteljstvo, ki je bilo vzgojeno v duhu tega nadzornika, ni moglo razumeti niti najmanjših zahtev slovenske manjšine po pouku slovenske dece v materinem jeziku, kakor zahtevajo to Nemci za svojo deco v drugih državah. Seveda tudi niso mogli razumeti, da je podlaga vsega napredka v šoli predpogoj znanje materinega jezika. Po vsem navedenem ne bo nikogar začudilo, da je bilo nemško učiteljstvo silno razburjeno zaradi resničnega poročila, ki so ga pustili objavit: zastopniki koroških Slovencev in ki ga je izdal v posebni knjigi dunajski sekretarijat manjšinskega kongresa. Poročilo navaja prestopka, ki sta jih zagrešila koroška šolska oblast in učiteljstvo v svojem slepem principu germanizacije. Sad take prosvetne politike je na primer tudi dejstvo, da je mnogo zavednih Slovencev, ki niti svojega lastnega imena ne morejo napisati v naši pisavi, temveč se poslužujejo gotice, ki so se je edine učili v šoli. Slovenci imajo tudi dovolj dokazov v rokah, da so učitelji v šolah blatili slovensko narodnost, slovenski jezik in sploh vse, kar je s slovenskim življem v zvezi. Ta dejstva so tipičen dokaz za mentaliteto učitelistva, kateremu je prepuščena koroška slovenska deca v vzgojo. S tem, da so koroški Slovenci enkrat javno povedali resnico o tako zvanih utrakvističnih šolah in njenih uspehih, so vzbudili med prizadetimi krogi velikanski odpor. Koroški Slovenci se pač zavedajo, da danes niso več popolnoma prepuščeni milosti in nemilosti nekaterih celovških vodilnih krogov, kot so bili pred vojno, temveč da sta povojna doba, predvsem pa plebiscit prinesla popolnoma novo dobo. V tej novi dobi tudi ne bodo dosti pomagali protesti koroškega učiteljstva proti poročilu zastopnikov slovenske manjšine in tudi ne tendenciozni govori na različnih zborovanjih in tudi ne agitacija, ki jo razvija Siidmarka celo po dunajskem radiju. Nemški narod bo pač moral enkrat jasno povedati, ali priznava slovenski manjšini na Koroškem pravico do samostojnega kulturnega delovanja in razvoja in ali je pripravljen, da neha z germanizacijo, ki se je dosedaj širila v prvi vrsti ravno potom šol. Da učiteljstvo v slovenskem delu Koroške ne nastopa samo v šoli. temveč tudi v javnem življenju proti Slovencem, nam jasno kaže naslednji dogodek: V Št. Lipšu pri Zeneku so z dovoljenjem politične in cerkvene oblasti postavili na cerkvenem zidu spominsko ploščo v voini padlim vojakom. Takoj prihodnji dan so trije Nemci, med njimi dva učitelja, sneli spominsko ploščo in jo odnesli neznano kam. In to samo zato, ker je bil napis na plošči v slovenskem jeziku! Nad eno leto oblasti niso hotele dati dovoljenja, da se vzida ta plošča v spomin in počastitev domačih žrtev svetovne voine. Ko pa dovoljenja končno niso mogle več zavlačevati, so vzidano ploščo s silo odstranili. Razumljivo je, da je slovensko prebivalstvo zaradi tega zelo ogorčeno. Prijava naložb in terjatev v inozemstvu Rok je podaljšan do 30. junija — Poostritev kazni za neprijavo t Amnestija za dosedanje zamudnike Beograd, 8. junija. AA. Finančni minister je na predlog Narodne banke izdal dopolnitev odloka št. 37.250 z dne 28. marca 1932, ki se glasi: 1. Rok za prijavo terjatev v inozemstvu in depojev vrednostnih papirjev, ki se glase na tujo valuto in ki je potekel že 10. aprila, se podaljša do 30. junija t 1. všteto. 2. Neprijave do tega roka imajo ra posledico maksimalno kazen, predvideno v zakonu o kazenskih sankcijah z dne 8. otkobra 193L 3. Neprijave do 10. aprila se izvza-mejo od kaznovanja, toda le pod pogojem, da se vrednosti v naknadni prijavi ponudijo v odkup Narodni banki. 4. Za višino v inozemstvu prijavljenih inozemskih terjatev se n jihovi lastniki ne kličejo na odgovornost. Oddelek državnega računovodstva bo skupno z Narodno banko skrbel za to, da se bo ta odlok striktno izvrševal, posebno glede kazenskega postopka. Važna Javna dela, ki zastajajo Pančevski most — Čudno zavlačevanje najetega dela od tuje tvrdke Pred par dnevi je rmel v Beogradu bivši šef direkcije za gradnjo železnic, inž. Vašo Markovič predavanje, v katerem je razpravljal o velikem pančevskem mostu, ki naj bi čim prej odprl najudobnejšo zvezo naše države z evropskim vzhodom in bi obenem tvoril res pravi most za vseobči evropski promet med zapadom m vzhodom. Predavatelj pa je v svojem predavanju ^ poudarjal, da bo pančevski most, dasi je, kar se tiče železne konstrukcije, popolnoma dogotovljen. še dolgo ostal brea praktične vrednosti, ker se ne bo mogel izročiti javnemu prometu vse dotlej, doklei ne bo izvršeno rzsuševanje pančevskega barja, takoimenovanega pančevskega »rita«^ Izsuševalna dela na pančevskem barju so osnovnega pomena za dovršitev del, ki so v zvezi s pančevskim dunavskrn in tami-škim mostom Železniška proga in cesta med obema mostovoma bo speljana preko pančevskega barja, za čigar osušitev niso potrebni samo veliki obrambni nasipi vse-naokoli, temveč tudi cela mreža povprečnih prekopov, preko katerih se mora za železnico in cesto zgradit' cela vrsta mostov in mostičev. Vsa ta izsuševalna dela pa so zelo zaostala. Francoska tvrdka Batignol, ki je prevzela ta dela za znesek 251 milijonov dinarjev in sicer v avgustu mesecu leta 1929., se je pogodbeno obvezala, da jih bo dovršila v treh letih, pri čemer se je računalo za vsako leto 180 delovnih dni. Dasi so bile vremenske razmere zelo ugodile in je bilo zaradi drugostranske brezposelnosti na razpolago vedno dovolj delovnih moči, ki so bile tudi ravno zaradi brezposelnosti razmeroma zelo poceni, pa vendar tvrdka Batignol nikakor ni zadostila svoji pogodbeni obvezi Pančevsko barje bi moralo biti izsušeno v treh letih, torej v avgustu mesecu letošnjega leta, to- da danes ni mršena niti polovica vsega čela in je popolnoma izključeno, da bi se dela do\TŠila v treh mesecih. Ce bodo dela tudi v bodoče napredovala tako, kakor so napredovala doslej, se mora računati, da bodo potekla še najmanj e tri leta. preden bodo ta dela končana in se bo tako izročitev pančevskega mosta javnemu prometu zavlekla tudi za najmanje tri leta. Lahko si je misliti, kolika škoda nastaja tako za našo državo, ko bodo ogromne vso-te, ki so se vrgle v to javno gradnjo, ležale brez koristi cela tri leta neizkoriščene, neplodne! Kaj je vzrok, da so se ta de!« tako za^ vlekla, javnosti ni znano, kakor hidi ni znano, ali se je s strani države Hcori«t:!a določba pogodbe z Bati-gnolom, se ra dela pogojeni znesek zniža, čim se delovna sila ali materijal poceni za več kot 5 od?*., kar se je v treh letih gotovo zgodilo ob veliki brezposelnosti in splošni pocenitvi vsega. Ravno tako pa tudi nd znano, ali s a bo napram tvrdki, ki brez dvoma ne bo zadostila pogodbi z ozirom na dovršite-* dela, uporabila določba, da se ji za vsak dan zamuditve zaračunava kazen 10.000 Din. Vse to pa seveda ▼ prvi vrsti zanima lo poklicane činitelje, dočim pa javnost vprašuje le po otvoritvi mostu za javni promet, in še tembolj, ko je pančevski most vsaj deloma že odprt javnemu prometu, seveda samo za pešce in samo s posebnim dovoljenjem policijske oblasti ter vse žn komaj in komaj čaka časa. ko poteče čezenj proti Pančevu prvi železniški vlak in vzporedno ž njim avtomobili, vozovi in pešci. Toda dotlej potečejo, kakor vse kaže. še cela tri leta, če jih bo dovolj! Pa »fl javnost res z vso upravičenostjo vprašuje, ali je treba tega zastanka in kdo mu j* kriv! Seja obrtnega odseka Zbornice za TOI V zvezi z današnjo plenarno sejo Zbornice za TOI se je včeraj popoldne vršila seja obrtnega odseka zbornice, na katerem se je med rugim razpravljalo o ustanovitvi okrožnih odborov kot prisilnih organizacij obrtniških zadrug (združenj) v smislu novega obrtnega zakona. V Sloveniji bodo ustanovljeni štirje okrožni odbori, in sicer v Ljubljani, v Mariboru, v Celju m v Novem mestu. Obrtni odsek je na svoji seji imenoval začasne odbore teh okrožnih odborov, ki imajo različno število članov, pri čemer se je vpoštevala potreba, da so zastopane po možnosti vse stroke in tudi vsi srezi. Za predsednika okrožnega odbora v Ljubljani je bil imenovan g. Filip Pristou, črkoslikarski mojster in za podpredsednika g. Fr. Iglic, krojaški mojster; za predsednika okrožnega odbora v Mariboru g. Fran Bures, urarski mojster in za podpredsednika g. Mihael Vahtar, knjigoveški mojster; za predsednika okrožnega odbora v Celjn g. Miloš Hohnjec, kleparski mojster in za podpredsednika g. Josip Kirbiš, pekovski mojster; končno za predsednika okrožnega odbora v Novem mestu g. Matko Malo-vič, mizarski mojster in za podpredsednika gospod Josip Klemenčič, pečar in keramik. Obrtni odsek je nadalje odobril enotna pravila za obrtna združenja (zadruge) v smislu uredbe, ki jo je izdal trgovinski minister. V razpravo so prišle tudi komisije za mojstrske preizkušnje. Banska uprava je imenovala predsednika in namestnike teh komisij pri Zbornici za TOI. Za predsednika vseh koimsij je bil hnesnovan zbornični tajnik dr. Josip Pretnar, za namestnike pa so bili imenovani: zbornični adjunkt dr. Jurij Koče, tajnik banske uprave g. Fran Šink, zadružni komisar v Mariboru g. Ignac Založnik in komisar mestnega načelstva v Celju g. Josip Pogačnik. Te komisije bodo poslovale v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novem mestu. Obrtni odsek zbornice je glede na to imenovanje izvolil člane posameznih komisij za razne stroke v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novem mestu. * Seja industrijskega odseka Zbornice *a TOL Včeraj dopoldne se je vršila seja industrijskega odseka Zbornice za TOI, na kateri se je med drugim razpravljalo o položaju naše industrije v dravski banovini, zlasti pa o težkočah, ki ovirajo obratovanje industrije; to so predvsem devizne omejitve, zakasnitve v plačilu državnih dobav in favoriziranje državnih podietij pri dobavah. Razpravljalo se je tudi o klirinških sporazumih in je bila izražena želja, da se namesto privatnega kliringa tudi z Nemčijo uvede oficijelni kliring. Poslovanje kliringa z Avstrijo se je nekoliko izboljšalo, vendar povzročajo našim interesentom sotovo škodo privatni kliringi, ki so dopuščeni po novem sporazumu. Končno 6e je na seji razpravljalo tudi o sodelovanju podunavskih držav in o vprašanju dvostranskih preferenčnih ugodnosti. 800 potnikov v smrti nevarnosti Pristopajte k Vodnikovi družbi London, 8. junija, s. Kakor javlja agen-tura »Uoyd«, se je po brezžični vesti ponesrečil španski parnik »Teideerne šole državnega konservatorija. Po pravici in zasluženo so pevci - gojenci svoji voditeljici ge. Cirili Škerlj - Medvedovi priredili po II. dejanju Traviate malo. a presrčno manifestacijo. Njeno vzgojno, plodno delo nam ustvarja celo vrsto opernega naraščaja, ki deloma že danes deluje v operi z lepimi uspehi, ki pa bod? prav kmalu postali zdravo umetniško jedro bliža jočega se izključno domačega opernega osob;a. Ta velika in ljubezniva skrb za izobrazbo domačih opernih sil je obenem tudi najsimpatičnejše prizadevanje našega konservatorija. Produkcija je obsegala tri cela dejanja treh oper: III. dejanje Gluckovega »Orfe-jn in Euridike«, II. dejanje Verdijeve »Tra-vinte-c in I. dejanje Puccinijeve »Bohemec. Gluck, klasični ustanovitelj opere v širokem pomenu besede, je z »Orfejem« pričel energično borbo proti tedanjemu italijanskemu opernemu šlendrijanu. Gluckova muzi-ka polna zrele resnobe. klasične, akademske lepote, v najvišji meri objektivno občutena, brez osebnih strasti, tako rekoč kristalizirana. je kot študij za mlade, najvišje umetniške resnosti se zavedajoče bodoče operne pevce zlata vredna. Ga Franca Golob - Ber-notova. ki je zadnji čas obseg svojega glasu do neverjetnosti razširila in izravnala, Je pela altovsko partijo Orfeja, ki jo je Gluck t'idi za pariško izvajanje predelal v tenorsko pa rti'o in ii s tem dal več naravne verjetnosti. Euridiko pa je pela Anita Mezebo-«a, ki v družbi z Bernot - Golobovo že da- nes pripada opernemu osobju. Obe sta imeTi v letošnji sezoni že izredno lepe uspehe, prav tako na koncertnem odru. Klasično umerjenost in dekorativnost gibov in igre, ki se edino prilega snovi »Orfeja«, je v družbi z go. Medvedovo naštudiral g. Peter Go-lovin. Ljubezniv, četudi še silno mlad, Je tudi glasek Dragice Sokove (Eros). Dejanje je spremljal dovršeno pri klavirju gosp. dr. Švara, takisto tudi II. akt sledeče »Traviate«. Prvi akt »Boheme« pa gosp. Anton Neffat V Traviati smo slišali kot Violeto Marto Oberwalderjevo. ki je opernim obiskovalcem odlično znana kot Gilda. Rosina, torej kot resno in skrbno izšolan dramatični, odnosno mladostni koloraturni sopran. Drago Bur-ger, ki se seveda kot začetnik bori še z igro, glasovno vidno napreduje in je bil njegov Alfred vreden resnega uvaževanja. Drago Žagar se je dal sicer zaradi nenadne hripa-vosti opravičiti. Ne bi mu pa bilo tega treba, ker je ulogo Germonta starejšega pel že kot rutiniran pevec, toplo, gladko zaokroženo z izredno prepričevalnostjo. V njem slutim prav dobro uporabno operno moč. Anica Kristanova in Ferdo Juvanec sta svo ji javiteljski. mali ulogi rešila povoljno. K sklepu so Herta Arko (Mimi), Ivan Krmpotič (Rudolf), Cveto Švigelj (Marcel), Anton Petrovčič (Coelin), Otokar Franko (Schaunard) in Ferdo Juvanec (Benoit) podali I. akt Boheme. ki bi zaradi nesrečne svetiljke postal kmalu preveč komičen. Reči je treba, da vsi nastopivši dozorevajo do opernih pevcev; njihov nastop je presegal okvir začetniške šole. Herta Arkova je bila glasovno in v igri izredno simpatična in umetniško zrela Mimi. Krmpotič ima mal, mehak, liričen tenor z lahkimi višinami, ki mu za puecinrjevske sladke pevske partije še nekoliko manjka zakroženosti, izglajeno-sti, zalite pevske linije, Petrovčič je zrel, resen pevec, ugajala sta tudi prav zelo Švigelj in Franko. Juvanec je zelo muzikalen. živahen pevec, za buffo - partije kot nalašč ustvarjen. Produkcija fe privabila. kakor tudi že prejšnja, polno hišo občinstva, ki je z velikim, nodeljenim zanimanjem sledilo iskrenim in v najvišji meri resnim prizadevanjem gojencev operne šole. —č. „La Cuerre et les En fant s" Mednarodna zveza za pomoč otrokom (Union Internationale de Secours aux En fants) v Ženevi je poslala »Jutru« knjižic« zanimivih dokumentov, ki so bili izročen' delegatom razorožitvene konference. Njenr akciio so rodile izkušnje svetovne vojne v enaki meri kot strah pred bodočo vojno, ki utegne iti neprimerno strahotnejša. N« uvodnem mestu je objavljena tako zvana »ženevska deklaracija«, ki vsebuje pet osnovnih točk, kanonov^ današnje civilizacije v zaščito otroka. Knjižica pa objavlja tudi pisma, ki so jih poslali Zvezi nekateri pred-stavitelji današnje kulturne Evrope. Vsi se prepričevalno izrekajo za to, da je treba z vsemi sredstvi, ki so dana ljudem dobre volie. odvrniti nevarnost nove vojne; Če pa bi kdaj vendarle izbruhnila, se mora groza razdejanj, smrti in trpljenja kar najmanj dotakniti nedolžnih kali novega človeštva — otrok. Tu so obiavljena pisma Thomasa Manna (Nemčija). Cyriela Ruy9seja (Belgija), Dore Gabe (Bolgarija). Georgesa Duha-mela (Francija). Johne Galsworthyja (Anglija), Zahariie Papantonia (Grčija), Lajo-sa Zilahyja (Madžarska). Šaloma Aša (Jid-diš), Ine Boudier - Bakker (Holandska), Selme Lagerlof, Karla Capka, dr. M. R. Mitkoviča in dr. Pretresljivo je poglavje »Posledice vojne za otroke in mladino«, ki je izpolnjeno s Tudi naj odpornejšo in najtrše dlake -de hit/uy omjzhjoa^or in,ptudjsgo* , pod tezjlo* pxy uporabi, p alm ira-muCm p a/mira rrul& za bltfje drL go">bcy. m£fifw kfusmaKto' pesuy, kLT blactjj hUAxy omehča Le*, dotgo'mehko'obdAiuSa pesia, qoIoh>o ruikikJu,polti. tnAtsuoiti, isi oiitoMjocLduh poiteAjoajo-.doL je. biitje s pa I mira mitom, pvu>i utiiteJz. /5 tet MtkuAesiJ Z£ijajriCLy& cLo&uy kdaletdjo: bili najdeni v gledališču, v episkopalni cerkvi, v palačah in javnih zgradbah. Mnogi od teh predmetov so po odkritju povzročili prave senzacije med starinoslovci. Tako na primer je posebno važna kopija dela »Igrajoči satir« od slikarja Antifdosa. Kopijo je napravil največji jelinski slikar Apeles, original slike pa je izgubljen. Zelo važna je tudi skulptura iz marmorja, ki je bila najdena v poznejšem času. Na razstavi so tudi dragoceni objekti, ki so bili najdeni v grobnici v Trebeništu. Med temi predmeti so posebno interesanten in važne zlate maske, ki so pokrivale obličja mrli-čev. Znamenito razstavo bo obiskalo mnogo tujih arheologov. Dr. Martin Šribar f Petrovče, 8. junija. V Drešinjl vas! pri Petrovčah v Savinjski dolini je umrl v torek 7. t m. zvečer, izadet od srčne kapi, v 62. letu starosti splošno znani in spoštovani veleposestnik g. dr. Martin Šribar. Pokojnik se je v mladih letih po končanih pravnih študijah posvetil sodniskemu poklicu m je v tem svojstvu služil pri sodiščih v Celju, Šmarju pri Jelšah in v Kozjem. Pred svetovno vojno j« stopil v pokoj in se je s soprogo Terezijo popolnoma posvetil svojemu veleposestvu v Drešinji vasi in v Kasazah. Z vso vnemo se je zlasti bavil s hmeljarstvom in je splošno znano, da je bil njegov hmelj vedno med najlepšimi in da so se zanj vedno živo zanimali domači kako? tudi inozemski kupci. Hmeljarsko društvo za Slovenijo v Žalcu je štelo pokojnika med svoje odbornike. Dr. Šribar se je na vseh hmeljarskih zborovanjih kakor tudi pri vseh društvenih občnih zborih kot navdo>-šen hmeljar s svojo tehtno besedo odločno zavzemal za procvit in napredek savinjskega hmeljarstva. Za svoj hmelj, ki ga je razstavil na himeljski razstavi, je bil odlikovan s častno diplomo. Svojim soobčanom je vedno rad pomagal z nasveti, dostikrat pa tudi gmotno in povsod je znano, da iz spoštovane Gor-škove hiše ni šel še nihče praznih rok, če je poprosil pomoči. Pokojnik je bil velik prijateLj šole m šolske mladine, za katero je dostikrat daroval znatne zneske. Podpiral je vneto tudi kmetijsko nadaljevalno šolstvo, zia katero je vedno kazal izredno zanimanje. Sokol v Petrovčah, kakor tudi gasilna društva v Drešinji vasi, Arji vasi in v Levcu so izgubili z njim zvestega člana in velikodušnega podpornika. Blagega pokojnika bomo pogrešali vsi, ki smo ga poznali kot človekoljuba in nesebičnega prijatelja. Naj mu bo lahka domača žemljica, ki jo je ljubil res z vso svojo dušo, žalujoči soprogi in ostali rodbini pa izrekamo naše iskreno sožalje! Pogreb bo v četrtek 9. t m. ob 17. iz hiše žalosti v Drešinji vasi na žalsko pokopališče. Smrtna nesreča mesarskega pomočnika Murska Sobota, 8. junija. V torek v dopoldanskih urah se je zgo-dila v tovarni mesnih izdelkov g. Benka ne. sreča, ki je zahtevala mlado življenje. Me. sarski pomočnik Bajner Anton je strgal s kosti meso. Pri tem delu pa mu je spodrsnil nož ob kosti m se mu zabodel z vso močjo v kolek, kjer mu je prereza! žilo odvodnico. Ves s krvjo oblrt se je Rajner agrudSl na tla. Delavci, ki so stali v njegovi bližini, so mu priskočili na pomoč, ga takoj naložili na avto in ga odpeljali v bolnico. Kljub nemudni zdravniški pomoči in operaciji ja poškodovanec prem in iL Pokojni Rajner, ki je bil šele 26 lat staz, zapušča mlado ženo. Nad šest let je bil v službi pri g. Benku ter je brl vedno vesten m marljiv delavec. Ponovni vlom v murskosoboško bolnišnico Murska Sobota, 8. jnmija. Tukajšnjo bolnišnico so že večkrat oškodovali rami tatovi in vlomilci ?n skoro ne mine leto brez kakega zločinskega poseta. Tekom nekaj let je bilo v bolnišnico vlomljeno že šestkrat Lani meseca novembra je bil izvršen najpredrzinejšf vlom v bolniško pisarno ter so vlomilci 1k>. teli izropati blagajno, kar pa se jim ni po. srečilo. Od tega časa je bil mir, te dni pa so biB sj>et na delu predrzni zločinci, ki so prišli preko poljan od kolodvorske strani. Za seboj so pustili sledove bosih nog. Skočili so preko plota ter vlomili okno, ki jim je bilo najbližje. Tako so prišli v prazno celico za duševne bolnike in so tam od želeSzne postelje odlomili nekaj drogov, s katerimi so se potem podali na delo. Najprej so se lotili neke shrambe, kar se vidi po sledovih na vratih, ki pa se niso ud*3a. IVtem so vdrli v pralnico, od oken so odstranili kit ter prišli tako v shrambo perila. Perilo je bilo še precej mokro, odnesli pa so večje število rjuh im drugega perila ter povzročili upravi znatno škodo. Po vseh znakih sodeč, so bila vlomilci še precej dobro poučeni o prostorih in razmerah v bolnišnici. -Med njimi so najbrž bili tudi kaki nekdanji bolniki Na podlagi sledom, ki so jih zapustili, so orožniki z vso vnemo uvedli preiskavo in zasledovanje. Lepite na pisma znamke protituberkulozne lige! številnimi, dobro izdelanimi statističnimi podatki o vojnih posledicah v telesnem, moralnem in zdravstvenem pogledu, najprej splošno, nato pa po posameznih državah, odnosno evropskih predelih. Tudi te številke težko obtožujejo vojno. Ne zapušča samo mučnih gospodarskih in političnih ran, ki krvave cela desetletja, marveč tudi slabi biološko silo narodov za več rodov naprej. Prav Nemčija, kjer se danes zaslepljenci zopet navdušujejo za revanžno vojno, kaže, koliko trpljenja so vojna in povojna leta prinesla njeni deci in mladini. Ali bodo ti dokumenti kaj zalegli na ženevski konferenci? In če preidejo v papirnate resolucije, koliko bo stvarno pomaga-no onim najmanjšim, ki jim danes matere oojo uspavanke o sreči in ne mislijo, da se >b istem času tisoči in tisoči ljudi po vsej Kvropi bavijo z izdelavo moril nega orožja za bodočo vojno in s proučevanjem plinov, ki naj v moritvi človeških množic prekosijo vsa dosedanja sredstva?! —a Naša najodllčnejša koncertna pevfea ca. Pavla Lovšetova bo sodelovala na simfoničnem koncertu, ki bo v petek 10. t ra. v proslavo petdesetletnice slovenskega županova-nja v Ljubljani. S spremljevaniem simfoničnega orkestra bo zapela tri bisere slovenske samospevne literature. Prvi je La-jovčev samospev »Begunka pri zibeli«; skladba je zložena na izredno prisrčno in globoko občuteno Zupančičevo pesnitev. Druga in tretja točka njenega nastopa sta dva dobro znana Pavčičeva samospeva »Uspavanka I.« in »Mehurčki«. Obe skladbi sta napisani na znano Zupančičevo besedilo iz »Cicibana«. Ostale točke simfoničnega koncerta so vse zapisane za veliki, odnosno godalni orkester. Koncertni spored bo izvajal operni orkester, pomnožen s člani Orkestralnega društva pod vodstvom skladatelja Škerjanca. Vstopnice v Matični knjigarni. Griša Koritnik: Ptič Nikdaraič. Pod tem naslovom je izdal znani književnik Griša Koritnik sedem mičnih, originalnih zgodb za otroke. Vrste se v naslednjem redu: Ptič Nikdaraič (romantična pravljica). Krtača, Na dnu jezera, Lesnika, Mora, Čarobni vrtiljak, Možek polžek. Knjigo je opremil z ilustracijami naš stari znanec akademični kipar Ivan Zajec. Ilustracije so originalne in bogate v kompoziciji. G. I. Zajec je prav dober opazovalec naravnih oblik in ima prijeten čut za romantiko. Tehnika v perorisbd je svojevrstna in nas spominja starih angleških ilustratorjev. Žal no„m je samo, da so originali reproducirani na mrežico m ne v črtnem klišeju. Prihodnjič naj g. ilustrator riše samo nekoliko večje originale nego je tiskana reprodukcija, potem bo odpravljen tudi ta tehnični nedostatek. Želimo g. aka-demičnemu kiparju Ivanu Zajcu mnogo uspeha in nadaljnjega udejstvovanja na grafičnem polju. — »Ptič Nikdarnič« je izšel v pisateljevi samozaložbi. Dobiva se pri njem (naročila: Rožna dolina 15-XVII) in stane vezan Din 20. O današnji slovenski Hrikl so priobčile zagrebške »Novosti« z dne 8. t m. daljši Informativni članek. Blasoo Ibanez v Slovenščini. Izšel Je slovenski prevod romana »Krvave arene«, ki ga je spisal pred leti v emigraciji umrli španski pisatelj in pionir sedanjega režima v Španiji. Vicente Blasco Ibanez. Ix naše revijalne književnosti. Kakor izvemo, je Učiteljska tiskarna v Ljubljani prevzela izdajanje znane četrtletne revije »Odmevi«. Urednik bo tudi nadalie do-sedanii izdajatelj Radivuj Peterlin-Petru-ška. Pravkar je izšel nov, vsebinsko obilen in pester zvezek. © ve ♦ Vojaške vesti. V vojni mornarici ©o odrejeni na službovanje: strojni kapetan I. razreda Anton Kšbič kot upravnik stroja na kraljevi brod »Zmaj«; strojni poročnik Ivan Macele kot manipulant pogonskega materijala pri komandi rečne flotilje; poročnik korvete Rafael Arnerič na kr. brod »Kobac«; poročnik fregate Dragotin Riba.r na torpiljarko »T 8«; poročnik korvete Srečko Sršen na (hinavski monitor »Var-dar«; poročnik fregate Avguštin Grošelj pa kot vršilec dolžnosti adjutanta 2. hidro-planski komandi. Nadalje so imenovani: .pehotni kapetan 2. razreda Rudolf šim:č za komandirja mAtraljeske čete 1. bataljona 47. pehotne.ea polka; pehotni podporočnik Ivan Hočevar je odrejen na službovanje komandi vojnega okrožja v Plevi ju; pehotni poročnik Pavel Slade pri komandi celjskega vojnega okrožja; pehotni kapetan 1. razreda Josip Dež man pri komandi vojnega okrožja v štipu; nižji vojni kontrolor 3. razreda Janko Krajnc kot pomočnik blagajnika kon t pol nob ud ž ets k e m u oddelku vojnega ministrstva; konjiški pod poročnik Viktor Rugale kot adjutant 7. konjiškemu polku; intendantski podporočnik Franjo Megla kot blagajnik 22. artilerijskemu polku; sanitetni kapetan 1. razreda Franjo Vizjak 2. hidroplanski komandi; poročnik fregate Ladislav Kandare kot komandir 26. hidroeskadr.ili; poročnik korvete Albin Pav-lič pa kot hidroizividnlk 26. hidroe-skadrili. gpnBWBHEaBBK*BEHB3BB Gb priliki velesejma obiščite hj Avtomat-fe&sSSst „DAJ~DAM" p na Aleksandrovi c., palača »Viktoria« mrnsat ♦ Odlikovanje. Slovenski novinar v Pragi g. Josip Majce je bil odlikovan s kolajno »Poljska svojemu bramitelju«. Odlikovane« si je v letih 1917. in 1918. pridobil kot borec zasluge za samostojnost in svobodo Poljske. V poljski legiji se je boril proti centralnim velesilam. ♦ Francoski borci s solunske front« v Dubrovniku. V Dubrovnik so prispeli francoski borci s solunske fronte Sprejeli in pozdravili so jih naši dobrovoljoi, francoski konzul in zastopniki naše vojske. Vojaška godba je odsvirala fra.ncos.ko in našo državno himno. Gosti so si ogledali drivmi Lo-krum ter napravili izlet na Cetinje. Iz Dubrovnika odpotujejo v Mostar in Sarajevo. ♦ Velikega manifestacijskega zborovanja ljutomerske sreske JRKD v nedeljo 12. t. m. ob 8. zjutraj v ljutomerskem domu in ob 10. v Štrigovn se udeležijo senator g. dr. Ploj in narodni poslanci gg. Radič Dra-govič, dr. Rape. Perko, Potov ar in Zemljič. Vabljeni pristaši JRKD kakor tudi ostalo vol i,Is t vo, da se zbora udeležil v velikem številu! ♦ Izlet Jadranske straže na Kosovo. Jadranska straža priredi na letošnji Vidov dan izlet na Kosovo polje. 'Izleta se udeleže tudi vse podružnice Jadranske straže. ♦ Sokolsko društvo Sevnica priredi jutri ob 8. zvečer ln v nedeljo 12. t m. ob 3. popold.ne v Sokolskem domu v Sevnici ve-lezahav.no burko s petjem in godbo ».Radikalna kura«. Predprodaja vstopnic v glavni zalogi tobaka. Prijatelji poštene zabave vljudno vabljeni. ♦ Nov! grobovi. Po daljši bolezni je v nedeljo zjutraj preminil g. Janez Rekar, upokojenec bratovske skladnice na Savi -Jesenicah. Pokojni Rekar, ki je dolga leta (btnte aH % v Vam razvije in naredi slike najhitrejše, najlepše in gotovo najcenejše F3TO TOURIST SELENBURGOVA ULICA ŠT. 6. Ne zamudite prilike si ogledati razstavo »Propagandnega društva narodnih noš« v paviljonu H. 7428 »VA NA TEL ln zabava SOKOLA El. bo v nedeljo na Prulah. 7443 sredstvo za konserviranje sadja in zelenjave se dobi v vseh trgovinah z mešanim blagom. 7434 Čitaite tedensko reviio »življenje m svet« Vremensko poročilo ^ Meteorološkega zavoda v Ljubljani Številke za označbo kraja pomenijo: 1. Cas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5. »mer in brzina vetra 6 oblačnost 1—10. 7 vrsta padavin, 8 padavine ▼ mm Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo. 8. junija Ljubljana 7, 765.0, 12.4. 80, El, 10, 10.4 dež; Ljubljana 13, 765.5. 13.0, 70, ENE2, 10, —; Maribor 7, 766.0, 11.0, 80, SW1, 10, 3.0, dež; Zagreb 7, 765.0, 13.0, 70, NE3, 10, 0.4, dež; Beograd 7, 763.0, 14.0, 80, WNW4, 0.9, 5.0, dež; Sarajevo 7, 762.6, 14.0, 80, mirno, 10 Skoplje 7, 759.9, 21.0, 70, N2, 0.2, —, —; Split 7, 760.8, 19.0, 70, mirno, 0.3, —, _; Kumbor 7, 759.3, 21.0, 90, E2, 0.3, —; Rab 7. 762.3, 17.0, 60, mirno, 0.3, _, _ Temperatura: Ljubljana 17.6. 11.2; Maribor 19.4, 11.0; Zagreb 22.0, 12.0; Beosrrad 26.0, 12.0; Sarajevo 22.0, 12.0; Skoplje 35 0 15.0; Split 23.0, 17.0; Kumbor _, 18.0; Rab _, 12.0. Solnce vzhaja ob 4.14, zahaja ob 19.44. Luna vzhaja ob 7.21, zahaja ob 23.49. delal kot predkurjač v tovarni KTD, je bil znan kot miren in vesten mož. Zapušča vdovo in tri hčerke, ki so že vse preskrbljene. — V ponedeljek zvečer pa je zadeta od srčne kapi umrla ga. Neža Ravhekarje-va, soproga posestnika in gostilničarja na Savi - Jesenicah. Pokojnica je bila dobra žena, vzorna gospodinja in skrbna mati. S soprogom sta vzgojila več otrok, ki pa so vsi preskrbljeni in se nahajajo v uglednih življenjskih pozicijah. Večina njenih sinov in hčera se udejstvuje v javnem življenju. predvsem pa je agilen sin Avgust, bivši načelnik Sokola na Jesenicah, vodja smučarskega odseka kranjske sokolske župe in podpredsednik SK »Bratstva«. Pogreb blage pokojnice se je vršil včeraj ob lepem številu občinstva. — V Puštalu pri Škofji Loki ie preminil v nedeljo po dolgotrajnem trpljenju priljubljeni mladenič, sed-mošolec ljubljanske gimnazije g. Kaian Josip, ki ga je strla zavratna bolezen v cvetu mladosti. Pokojnik se '"e živahno zanimal za dijaško organizatorično življenje in je bil zaradi svoje blage narave cenjen prav povsod. Med sošolci je bil poznan kot jako priden in vesten dijak. Pogreb blago-pokoinika je bil v torek popoldne izpred hiše žalosti v Puštalu na škofjeloško pokopališče. Udeležba sorodnikov, prijateljev in znancev, zlasti pa dijaških tovarišev je bila zelo lepa. — V Mostah pri Ljubljani ie umrl g. Kare! Knoll, sprevodnik v pokoju in hišni posestnik. Pogreb bo v petek ob pol 16. k Sv. Križu. — V Ljubljani je v torek preminila gdč. Milka Legatova. Prepeljali jo bodo danes ob 14. iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče na Brez-nico na Gorenjskem. — Dalje je umrla v Ljubljani zasebnica ga. Lina Heideggerje-va, rojena Panholzerjeva. Pokopali jo bo« do danes ob 16. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalje! NOVODOBNA OPREMA je naslov ravnokar izišlemu novemu KATALOGU POHIŠTVA kateri vsebuje veliko lepih modelov moderne opreme Dobite ga pri vseh razstav-Ijalcih pohištva na velesejmu za ceno Din 20.—» Pismena naročila: ROK ARHAR, St. Vid nad Ljubljano. Plačilo znamke v pismu. ♦ V domovino po francoski Uniji (French Line). Francoska linija Cie. Gle. Trans-atla.ntiqne, katere zastopstvo je v Ljubljani, Masarvkova cesta 14, je prejela brzojavno obvestilo, da se je vkrcalo na luksuzni francoski brzoparnik »Ile de France«, /ci je 3. t. m. odplul iz Newyorka, okoM 80 ameriških izletnikov Jugoslovenov, med njimi 46 ameriških Slovencev. »Izlet sta organizirala slovenska zastopnika g. Leon Zakraijšek iz Newyorka in Avgust Kolati-der iz Cievelanda. Izletniki se bodo danes 9. t. m. izkrcali v francoskem pristanišču Le Havreu ter bodo takoj nato potovali z brzim vlakom preko Pariza, Basela, Buchsa in Jesenic na svoje domove. V Le Havreu jih bo pričakoval rojak g. Josip Majdiič, zastopnik Francoske .Linije v Bucbsu, M j.im bo omogočil brezskrbno in prijetno potovanje do Ljubljane. Naše ameriške rojake bomo mogli že 11. ali 12. t. m. pozdraviti med nami. Ze v naprej jim kličemo: Dobro došui! ♦ Visoka starost. V Sarajeva Je r vteoM starosti 104 ,let umrl upokojeni kadtja (turški sodnik) Smajl Uveli, potomec stare arabske rodbine, ki se je počet kom prejšnjega stoletja naselila v S.koplju, kjer se je rodil Smajl Uveli ♦ Nad Zagrebom se J« utrgal oblak. Nad Zagrebom je predvčerajšnjim popoldne divjala silna nevihta, kakršne tamkaj že dolgo ne pomnijo. Nad mestom il.n okolico se je utrgal oblak, ki je napravil precej škode. Vsula se je tudii precej debela toča Ilica je bila mahoma poplavljena, tako da so pešci mahoma morali iskati zavetja ♦ Električni tok ga je usmrtil. V nekem predmestju Subotice je predvčerajšnjim s»de! a skup in a mladih ljudi ter se razgo-varjala o telovadbi. Dvajsetletni Anton Gurasov, hoteč iv svoji lahkomiselnosti pokazati svojo spretnost, se je povzpel na električni drog in se z .rokama prijel za električno žico. Tok ga je silno pretresel. Skušal se je rešiti .iz nevarnega položaja, a brez uspeha Končno se je žica utrgal a in Gurasov je padel mrtev na tla. ♦ Uprava Krapinskih Toplic sporoča, da se la h ko v dobi glavne sezone dobi stanovanje s postrežbo, prvovrstno oskrbo po karti in izbrano sobo za ceno od 6-5—85 Din dnevno. Postelja v skupni sobi z vsemi drugimi prostori ter popolno hrano v gostilni II. pa je za 50 Din dnevno. Avto-, bus je na razpolago na kolodvoru Za.bek in v Rogaški Slatini ter naravnost iz Zagreba Priporoča se .prijava prihoda. ♦ Vodnik sto izletov po Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem se dobi odslej po znižani cen? za 40 Di.n pri avtorju Rudolfu Badijuiri, Ljubljana, Knafljeva 9-1, in tndi po knjigarnah. ♦ Golšavi, ki težko dihajo, težko hodijo ter se sploh težko počutijo, se najboljše rešijo vseh teh nadlog, če vedno pijejo Sisa-ško mineralno vodo. ♦ Različna kemična sredstva za pokonča-vanje rastlinskih škodljivcev ima stalno v zalogi »Chemotechna« družba z o. z. LJubljana Mestni trg 10 (na dvorišča veletrgovine A. & E. Skabeme). ♦ V obrambo proti moljem rabimo * najboljšim uspehom Tarmol. Proizvajalec: >Chemotechna«, Ljubljana, Mestni trg 10. (na dvorišču veletrgovine A. & E. Skaber-ne). ♦ »Franz-Josef« grenčica povzroči temeljito čiščenje prebavne poti. ♦ >H'pe«, higijenska posoda za kruh ln pecivo v gostilnah in javnih lokalih, se naroča pri Dergancu, Gerbičeva ulica 7, Ljubljana iPoleti osvežuje in & repi MaAna cd VfCCNIC utrujen o telo ♦ Obrtnike opozarjamo na prvovrstne Izdelke tvrdke Aga — Ruše, ki v svojem lastnem paviljonu na velesejmu brezplačno poučujejo avtogensko varenje ln rezanje kovin s pomočjo acetilena in kisika in tudi brezplačno vari zlomljene kovinske predmete. ♦ Obleke in klobuke kemično čisti, barva plisira in lika tovarna JOS. REICH. Iz Lfubljane o_ Zaprisega vojaških obveznikov bo v nedeljo 12. t. m. ob 9. v Mestnem domu na Krekovem trgu 2-1. Obvezniki rojstnih letnikov 1882 do 1906, ki doslej še niso bili vojaško zapriseženi, naj se nemudno zglase v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu 7-1 (soba 4), kjer prejmejo nadaljnia navodila u_ Pregled državne obleke oficirjev v reservj bo v nedeljo 12. t. m. ob 9. mri v dvorana Mestnega doma na Krekovem trgu 2-1. Vsi v Ljubljani bivajoči oficirji v reservi, ki so prejeli svojo obleko od države, jo morajo osebno predložiti naborni komisiji v pregled. u— Zveza kmetskfh fantov In deklet v Ljubljani javlja vsem, ki ee nameravajo udeležiti 12. t. m. velike tekme koscev in veselice v žt Vidu nad Ljubljano, da je dovoljena polovična vožnja Ugodnost bo veljala od 9. do 15. t. m. Na odhodni postaji se kupi cel vozni Listek, ki ga v Ljubljani na postaji ri 'treba oddati, ker služii za brezplačen povratek na podlagi potrdila o udeležbi prireditve, ki Jih izdaja zvezno tajništvo v Pražakovi ulici 8-1. in ki se bodo izdajali na prireditvi v g t Vidn. Udeležite se prireditve it čim večjem številu! u— Triumf Marlene Dietrlch. Včeraj je bila v Elitnem kinu Matici premiera najnovejšega Stembergovega filma »šanghaj ekspres«. Ime Marlene Dietrich, ki Igra v filmu glavno vlogo, je privabilo k premieri velike množice občinstva, tako da ©o bile vse predstave skoro razprodane. Film Je navdušil vse prisotne. K filmu je dodala uprava Elitnega kina Matice že sijajno burko dvodejanko »Mutec iz Portlca« b Szoke, Szakallom, Stegtried Arnom, Pa u lom Hcsrbigenjem in Ido Wust. Smeha Je bilo dovolj. Poleg tega smo videli 6e zanimiv najnovejši Foxov zvočni tednik, tako da je bi J ves program res odličen in vreden, da ei ga vsakdo ogleda Za film vlada danes enako zanimanje ln zato svetujemo vsem, ki si hočejo ta spored danes ogledati, da si vstopnice čimprej zaslgurajo. Film ostane po naših informacijah na sporedu le do sobote, ker ga mora kino Matica potem oddati naprej v druge kraje, kjer le čakajo nanj z isto nestrpnostjo. u— Jakčev večer pod okriljem društva »Krka« se bo vršil jutri ob 8. zvečer pri MiikLiču. Na sporedu so odlomki is Jakčere knjige «Amerrfka> in predvajanje Jakčeve-ga originalnega filma s potovanja po Ame-rdik.i: >New York — Niasrara«. Po tem ofl-cijelnem delu zabava Vstop Je ivsakonror prost! NE potrebujemo reklame, delo govori. Pralnica, likalnica in čistilnica oblek, — Mestni trg št. 8 (Hanian). 230 Kapi meni, ljubi striček, samo sladoled »Petriček«, za en dinar ali dva liževa ;ra obadva! 121 I KAVA Dnevno sveža pri LEGAT Miklošičeva 28. Specerija, deli-katese, zajtrkovalnica. 239 Prvi korak v poletnih »MAJA« opan-kah prepriča vsako damo, da je to elegantna in obenem zdrava nošnja. Enakomerno z&gorite .pri g&lnčenjn, •iiarubite lišaj io i»pnš?«ije, kf*ža Vam postane lepa glodka in čista, ako uporabljate originalno NIGGEROL OLJB ALI KREMO (Parogerija Greg-orifc, Ljubljana, Prešern ora 8. u— H. slovenski simfonični koncert te sezone bo v petek 10. t. m. ob 20. v veliki dvorani hotela »Union« kot slavnostna prireditev ob priliki 50 letnice slovenskega žu-panova.nja v Ljubljani. V pravem razumevanju pomena te prireditve je bil tudii program koncerta sestavljen iz samih slovenskih skladb ter očituje imena skladateljev Lajovica, Adamiča, O sfero a. škerjanca Pavčiča, Bravničarja in Santla. Pri svojem festivalnem simfoničnem koncertu je Glasbena Matica izvajala samo skladbe slovenskih skladateljev; topot je večina sporeda posvečena skladbam, ki zaradi že itak dolgega sporeda takrat niso mogle priti na vrsto, ki pa vseeno zaslužijo, da ee ponovno izvajajo. Tako predvsem nekatere orkestralne skladbe našega tako izredno plodo-vitega Emila Adamiča, ki je odlikuje po originalnih zamislih in pestrost] v barvah, dalje posebno zanimive pesmi za glas in orkester, od katerih bodo na sporedu La-jovčeva »Begunka pni zibelk in Pavčičevl »Uspavanka« in »Mehurčki«. Pela jih bo ga. Pavla Lovšetova. katere priljubljenosti ni treba dodati nobenega priporočila, saj so njeni koncerti zbirališče vseh onih. ki občudujejo svežost, barvo in prožnost njenega glasu ter ljubijo melodij polne pesmi. Tudi je kombinacija glasu z orkestrom tako zanimiva in za nas nova, da bo nedvomno zanimala vse ljubitelje glasbe. Pe- smi >e instrumentiral pfCTes&r škerjanc. Kot skladatelj je tb pot tudi zastopan slikar Saša Santel, ki prav kakor v slikarstvu tudi v glasbi ljubi nežno paleto ln preprosto, sveže izražanje. Iz njegove »Male suite za veliki orkemer« se bodo izvajale tri točke, v katerih se posebno zrcali skladateljeva osebnost. Ostali spored sestavlja jo že renomšrane skladbe komponistov O store a, Bravničarja in Škerjanca, ki so že pri dosedanjih izvajanjih (poslednjič na festivalu Glasbene Matice) dosegle največje uspehe in katerih ponovitev bo torej vsem ljubiteljem slovenske glasbe dobro došla. u_ Ljubljanski moški zbori bodo Imeli drervl ob pol 20. skupno vajo v Glasbeni Matici. Arhivarji nai prinese s seboj note, kakor je bilo razglašeno v okrožnici Pevci naj vzamejo s seboj tudi svoje lastne izvode Matične pesmarice. Po vaji odkorakamo z godbo na Mestni trg. Za točno in polno-številno udeležbo prosi Hubadova žnpa. u— Jadranaši! V soboto 11. t m. se bo vršil članski izlet v Zupanovo jamo pri Grosupljem. Podrobne iai formacije daje tov. Proeen. ki sprejema prijave danes do 18. Udeležite se izleta polnoštevilno! u_ Klub jugoslovenskih primorskih akademikov. Zaradi odstopa predsednika in še nekaterih odbornikov sklicujemo izrednS občni zbor v petek, 10. t m. ob 20. ▼ prostorih Preporoda. Zaradi važnosti zbora Je udeležba članstva ob^vczn— Odbor. Trilysin pomaga sares; očisti lase od prhljaja, TrISysIn zaustavlja izpadanje taa, Trl!yslis vpliva ugodno na porast las! Dobiva se v vseh lekarnah, droge- rijah, parfumerijah in boljših brivskih salonih. Cena: velika steklenica Din 75, mala steklenica Din 42. — Brošuro o preparatu vam pošlje na zahtevo brezplačno: Mr, Ph. Josip Hoffmann, Zagreb, Mo-šinskoga 5. Otvoritev nove kavarne v LJubljani. Nasproti glavnega kolodvora Je zrasla v zadnjem času velika palača, v kateri J« njen lastnik podjetni hotelir g. Fran Miki« uredil moderno in komfortno opremljeno kavarno »Metropol«, ki Je bila v torek »večer oficijel.no otvorjena za povabljene goste. Nova kavarna bo zlasti ustrezala potujočemu občinstvu, zadovoljen bo pa tudi ves kolodvorski okraj, ki je dozdaj pogrešal lepo moderno kavarno. Lnicijativnost Mikliča, ki se ni strašil ogromnih investicij, je treba vsekakor pozdraviti u_ Nezgode. Včeraj zjutraj Je na etarvM-šču v Trnovski ulici 35 letni delavec Nikola Vukič tako nesrečno padel, da si je zlomil desno nogo. — Janko Berglez, mehani-ški vajenec iz Kamnika, je pred tednom dni padel s kolesa, vendar takrat ni čutil kakih bolečin. Ker Je začel bljuvatl kri Je prišel v bolnico, kjer so ugotovili hude notranje poškodbe. _ Ivan Bertanceld, pro-govni delavec Jz Mošenj pri Radovljici Je padel s kolesa in dobil precej resne notranje poškodbe. _ Vsi trije se zdravijo t ljubljanski bolnišnici u— Občni zbor društva »Probuda« bo r soboto 11. t. m. ob 20. v gostilni pri Mrakn Rimska cesta. Poleg poročila posameznih funkcijonarjev je na dnevnem redu tndi sprememba društvenih pravil Glavni odbor. u_ Društvo »Tabor«. Na društvenem sestanku drevi ob 20. bo predaval g. Veko-slav Bučar o Lužiških Srbih. Pridite! u— Domača tovarna parfuma in kolo^J-ske vode »Flora« iz Laškega Je razstavila tudi tokrat pri zna,ne izdelke pred pa vil V> nom »E« št. 514, 515, 516. Ker so izdelki te tovarne splošno znani, ima ta razstava tokrat številne obiskovalce in kupce. Tova/r na je razstavila tudi razne nsti, toi v največji mer! upra.vičujejo geslo: Kupnjmo samo domače izdelke. u— Najugodnejšo priliko zn nakup bJfl-ga na obroke nudi le Kreditna za/druga detajlnih trgovcev v Trgovskem domu. u— Slaščičarna Pelicon, VVolfova uflca danes _ sladoled iz svežih marelic, jagod vaniili, citron in mandeljnov. u— Kopalne obleke, da.msko perilo, torbice, rokavice in nogavice Ima najceneje šterk nasl. Karničnik, Stari trg 18. 11 Celfa e_ Za napredek tujskega prometa. Prel časom smo poročali, da je bila na novo od-odpa-ta v neposredni bližini Celja krasna iz-letna točka na prijaznem gričku pod Starim gradom, kjer je zgradila Stegujeva rodbina lep hotel z restavracijo in številnimi, najmoderneje opremljenimi tujskimi sobami. Poskrbljeno pa je tudi za glasbenii užitek gostov in je v ta namen inštaliral g. Ivan Verderber izredno močan zvočnik, h,i tehta celih 76 kg, In pa ojačfva^ee z upornostjo 60 vato v, ki ustreza moči vojaške godbe 32 mož. e— Tukajšnje Ribarsko društvo bo imelo občni zbor v petek 17. t. m. ob pol 20. v klubovj sobi hotela »Hubertusa« v Gosposki ulici z običajnim dnevnim redom. e— V smrtnem oznanilu po g. dr. Martinu šribarju iz Drešinje vasi v včerajšnjem »Jutru« se je pr.i telefonskem" sprejemanju pripetila neljuba pomota, da je sprejema-lec napisal ime »Hribar« namesto »šribar«. e— Nesrečen padec. V torek je padel po stopnicah urednik tukajšnjega manjšinskega glasila »Deutsche Zeitung« g. Franc Schauer tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo nad gležnjem. Zdravi se v javni bolnici. e— Dve izgubi. V mestu sta bili pred dnevi izgubljeni 1300 Din vredna zlata damska zapestna nra na črnem svilenem trakti in nsnjata denarnica, v kateri je bilo 140 Din gotovine in obrtni list na ime Neže Kolarjeve iz Bodreža pri Grobelnem. Pošten najditelj naj odda najdene predmete pri celjski mestni policiji. e— Zla posledica domačega prepira. V torek zvečer je v prepiru pretepel Alojzij S. iz Gabr.ia svojo 19 letno ženo Marijo, ki se nahaja v blagoslovljenem stanju. Nesrečnica je omedlela in je moral prihiteti na pomoč reševalni avtomobil, ki je ženo prepeljal v javno bolnico. Spremljala sta io v avtomobilu njen oče in mož, ki sta se med vožnjo sprla in razbila veliko stransko šipo v avtu. f*— Kolo neznanega lastnika. V torek dopoldne je bilo najdeno r neki nlici v Celju moško kolo. Lastnik naj se čim prej zglasi pri predstojništvn celjske mestne policije. e— Mestni kino bo predvajal drevi ob pol 21. zvočno veseloigro i godbo petjem »Veleturist«. V glavni vlogi znani komik Oton VVallburg. aribon *— Iz seje mestnega sveta. Mestni »ve* le na svoji seji podelil gradbena dovoljenja: posestnici Ivanki Weissovi za adaptacijo hiše t Slovenski olici, trgovca Aniona Pašu za preureditev fasade na hiši r Slovenski »lici in stolnemu žnpniščn za adaptacijo in nadzidavo nadstropja pri žnpniščn na Slomškovem trgu. Uporabno dovoljenje je dobil Pokojninski zavod na Kralja Po-tra trgu za preurejene kavarniške prostore, posestnik Drago Lovec za gradn:o em>-nadstropne stanovanjske hiše v ferkovi ulici. Mestni svet je na svoji šefi razpravljal o prošnji avtoizvoščkov za premestitev stajališča s trga Svobode iia Grajski trg in sklenil upoštevajoč splošne prometne vidike, da bo postajališče za avtoizvošdke od 20. naprej ob Frančiškanski cerkvi od 6. zjutraj pa na dosedanjem mesto. Strelski družini je bila nakazana podpora za strelsko tekmo in sklenjeno je bilo tudi da se uredi otroško igrišče v Ljudskem vrtr. a— Nov carinski posrednik. Finančno ministrstvo )e odobrilo g. Štefanu Krautu, da otvori lastno carinsko posredniško pisarno. Glej oglas. a— Dijaki, ki nameravajo Jtndirat; ak nadaljevati Študij y inozemstvu, naj si v rvrho nabave potnega lista preskrbe odo-brenje od prosvetnega ministrstva. Brez tega odobrenja oblasti ne bodo izdajale potnih listov, niti upoštevale zn'2anje taks pri taksiranju potnih listov. Predpisane for-mu!arje za študij v inozemstvu dobe dijaki pri predstojništvn mestne policije v uradu za potne liste. Sadvita, sžiasssa sadvita! tako se oglasijo otroci, odrastlim pa se delajo skomine, ko pridejo na velesejmu do paviljona H, kjer je v koji razstavljena in kjer prodajajo »Sadvito« sadje v čokoladi 7413 Radi svetovne krize znižane cene Ratiioemanacijsko termalno kopališče DOLENJSKE TOPLICE Ozdravi sigurno revmatizem, išias, ženske bolezni itd. Sezona od l. maja ac 30. septembra. Hrama, kopel m stanovanje v kopališkem domu. Din 50 dnevno. Postaja: Straža-Topiice. Zahtevajte brezplačno prospekte. l Sfi č&tešicsaCel mCi&ejma t Obiščite vsi paviljon 7439 kjer se toči PRISTNI CVIČEK tz Gadove peči od gosp. Kodriča. Dobi se vsak dan na ražnju pečen prašiček, po sejmu pa vsako nedeljo doma v gostilni pri »Konjičku« Hradeckega vas. Se priporoča MARI JA PREPELUH. a— Narodno slavje v Lokavcn. V nedeljo bo blagoslovljena v Lokavcu pri Gor. Cmureku obmejna ljudska šola, ki jo i9 tamkajšnje prebivalstvo po trudapoinem zbiranju prispevkov postavilo samo. Ko j 3 ob prevratu nemško nčiteljstvo moralo zapustiti Lokavec, so podivjani elementi, med njimi nemški učitelji, popolnoma razdejali šolo. Zažgali so knjižnico, ves inventar* razbili so okna, vrata, klopi in učilna sredstva. Ko pa so prišli slovenski učitelji, sprva niti niso mogli poučevati, posebno še, ker so bili stalno v življenjski opasncstl Nahujskani ljudje so skušali onemogočiti njih delo s tem, da so nanje streljali. Alno-go truda je stalo in ogromnih žrtev, da se je vzpostavil red in da se je omogočilo poučevanje šolske dece. Ker ni bilo od nikoder nikake podpore, ie ljudstvo samo zbralo potreben denar, da si nanovo sezida svojo šolo. Nabrati je bilo treba okrog 2S0.000 Din. kar je za tamkajšnje prebivalstvo ogromna svota. Zato bo nedeljska svečanost res pravo ljudsko slavje, na katerem bo narod slavil sad svojega dela. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da živi ob meji na naši strani tudi mnogo pravih Nemcev, ki pa so rade volje prispevali za novo šolo in ki so dobri in zavedni državljanu Naši sosedje še vedno trpajo na pridobitev suetodo^ood^un^ He Offl&uj®* OdotoM M IGnMmti« asdbln* politik« to oarotfmga ttfravgt i. itr. 2M> o< 1» L1932. obmejnih krajev k Avstriji Tudi v Loka-vec bodo prišli iz radovednosti! Pokazati pa jim moramo, da se v polni meri zavedamo svojih dolžnosti in da meia ne bo nikdar premaknjena preko Mure, kakor bi to oni želeli! Novo dograjena šola leži na prijaznem gričku, od koder je krasen razgled daleč tja v Slovenske gorice, Apaško kotlino in Mursko polje. Blagoslov bo izvršil g. dekan iz Št. Lenarta ob 15., nakar bo narodna veselica, na kateri bo sodeloval moški zbor Glasbene Matice iz Maribora. Cene jedači in pijači bodo izredno nizke, ker ni namen prireditve materiialni, marveč !e moralni uspeh. Odhod avtobusov iz Maribora je ob 13. s Trga Svobode. Cena vožnji ie 35 Din. Prijave sprejema Narodna Odbrana, Grajska ulica 5 11 dnevno med uradnimi urami. Iz Kranja r_ Gledališki oder Narodne čitalnice priredi ob zaključku sezone danes ob pol 21. igro: »Scampolo-t, po naše »Ostanek«. Obisk najtoplej-e priporočamo, ker nam za umetniško višino tega lepega dela jamči režija našega neumornega režiserja g. Kema in pa ostali ansambel. Naslovna vlo-sa ie t rokah naše priljubljene igralke gdč Mile Lundrove, vse ostale vloge pa imajo naše najboljše igralske moči. I z Trbovelj t__ Nesreča. Ko se j« ga, Drofenlko-va, soproga tukajšnjega mesarja vračala s ko-iesljem jz Zagorja, se je pri vpreg,! nekaj pokvarilo, kar se je pa opazilo šele, ko se jo začel voz premikati po strmem klancu navzdol. Ker konj voza nI mogel zadrževati, se je začel plašiti in je zavoziil v stran. Pri tem je padla ga. Drofenikova tako nesrečno z voza, da si je zl-omila roko ter močno poškodovala na glavi in drugod. Go spo so prepeljali z rešilnim vozom v ambu-laDoo, kjeir ji je nudil g. -dr. Baumgarten prvo pomoč in jo potem odpremil domov. spodarstvo Zborovanje okoliških trgovcev V veliki dvorani Trgovskega dom« v Ljubljani, se je včeraj dopoldne vršil letošnji redni občni zbor Grtmija trgovcev za ljubljansko okolico. Zborovanje, ki je bilo prav dobro obiskano, je otvoril načelnik, g. Sporn, ki je pozdravil vse navzoče in je predlagal, da 6e odpošljejo pozdravi ministru za trgovino in industrijo g. dr. Albertu Kramerju in njegovemu pomočniku generalnemu tajniku Zbornice za TOI g. Ivanu M o h o r i ču, kar so zborovalci z navdušenjem sprejeli. N ačelnik g. Šporn je v svojem poročilu najprej omenil važnost novega obrtnega zakona in obenem opozoril, da je v četrtek 9. t. m. zadnji dan za prijavo obrtnih pravic. Gremij je potom okrožnic pravočasno opozoril vse člane na zakonita določila in zato je upati, da so člani v lastnem interesu izvršili svoj dolžnost. Obrtni zakon sicer ni ugodil vsem našim zahtevam, vendar pa urno lahko zadovoljni, saj smo dosegli dokaz usposobljenosti za vse stroke, kar je brez dvoma velik uspeh. V ostalem nam prinaša zakon važne določbe socialnega značaja: saj predvideva, da se uvedejo ustanove samostojnih trgovcev za slučaj smrti, bolezni in onemoglosti, odnosno za starostno preskrbo. Načelni sklep o prisilnem zavarovanju trgovcev za bolezen, smrt in onemoglost je bil na vseh dosedanjih gremijalnih občnih zborih v drugih okoliših že sprejet. V nadaljnjih svojih izvajajih je načelnik opozoril na težke čase, ki jih preživljajo trgovci z lesom in vin cm. Vino se prodaja po novem trošarinskem zakonu brez kontrole in tako šušmarstvo v vinski trgovini povzroča trgovcem občutno ikodo. Treba bo novih borb in novega prizadevanja, da se to prosto trgovanje z vinom omeji. V ta namen, se bo v doglednem času vršil pod okriljem Zveze trgovskih gremijev zborovanje slovenskih trgovcev, na katerem bomo zahtevali spremembo novih predpisov trošarin-skega zakona. V najnovejšem času s-o zlasti težko prizadeti vsi mali trgovci na deželi in sicer zaradi moratorija kmetskih dolgov. Kmetovalci so dolžni znatne zneske trgovcem za kupljeno blago, in se sklicujejo na moratorij, trgovec sam pa nima sredstev, da bi nabavljaj novo blago in da bi zadostil svojim obveznostim. Zahteva vseh trgovcev gre za tem, da se pod nobenim pobojem ne poda1 j-ša ta moratorij in da merodajni krogi razmišljajo o drugih primernih ukrepih za omiljenje težkega položaja našega kmeta. Izvleček Iz programov Četrtek. 9. junija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.43: Dnevne vesti. — 13: Čas. plošče, borza. — 18: Salonski kvintet. — 19: Italijanščina. — 13.35: Prenos z Dunaja. — 21: Prenos iz Beograda. — 22.30: Čas, poročila, ploiče. Petek. 10. junija. LJUBLJANA 11.30: Šolska ura: Otroška igra >Pehta<. — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 18: Salonski kvintet. — 19: Francoščina. — 19.30: Gospodiniska ura. — 20: Sokolsko predavanje. — 20.30: Pevski dueti. izvajata pa. Gjungjenac - Gavellova in g. Gostič. — 21.1'): Klavirski koncert ee. Šmalc - švaj gerjeve. — 22: Fantje na vasi. — 22.30: Čas, poročila, plošče. BEOGRAD 11: Radio - orkester. — 12.05: Ciganska godba. — 17: Popoldanski koncert. — 20.30: Prenos iz Ljubljane. — 22.50: Lahka sodba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Koncert iz Ljubljane. — 22.40: Plesna glasba. — PRAGA 19: Koncert Češke filharmonije. — 20.30: Drama. — 22: Violinski koncert. _ 22.20- Plošče. _ BRNO 19: Operna glasba. — 20: Program iz Prage. — VARŠAVA 18.20: Godba za ples. — 20: Simfoničen koncert__22: Plesna glpsba _ DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. — 17: Plošče. — 19.40- Klavirske skladbe. — 20.40: Mešan program. — 22.20: Godba za ples. — BERLIN 20.15: Valčki. — 21.15: Orkester. _ Plesna glasba. _ KONTGSBERG 19.35. Komorni trio. — 20.15: Operna glasba _ 21.15: Prenos iz Berlina. — MC HLAČ KER 19.SO: Narodne p^smi. — 20.15: Operni večer. — 21.15: Sluhoigra. — 22.43: Nočni koncert — BUDIMPEŠTA 20.30: Zborovski koncert. — Ciganska godba. - RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — ^ssasr-—— | ROBERT LOUIS STEVENSON ;e eden največjih angleških roma-nn-niscev, čigar obsežno delo f nalne zadeve, zato tudi v občinskih odborih niso imeli primernega zastopstva, kar ie imelo za posledico, da so se nalagale velike občinske doklade. Preosnovanje gremija. Pri naslednji točki dnevnega reda ie tajnik gosp. šmuc poročal o preosnovanju gremija po novem obrtnem zakonu v Združenju trgovcev za srez ljubljanska okolica. Pravila, ki so sestavljena po vzorcu trgovinskega ministrstva. so slična sedanjim pravilom in vsebujejo le nekatere dodatne določbe, zlasti o vajencih. Nanovo uvajajo pravila v smislu zakona nadzorstveni odbor kot vrhovno instanco, ki naj nadzoruje delovanje načelstva in gremija sploh. Nova pravila so bila soglasno sprejeta, prav tako predlog, da se posli novega združenja prenesejo na dosedanjo upravo, ki ji poteče funkcijska doba šele v dveh letih. V novi nadzorstveni o.lbor so bili nato soglasno izvoljeni gg.: Josip šušteršič. veletrgovec in župan v Seni-čici pri Medvodah; Ivan Petrič, župan v Borovnici; Josip Jelačin, veletrgovec v Rudni- i ku pri Ljubljani. Blagajniško poročilo je podal blagajnik g. \ ikfor Jelornik. Iz tega poročila je razvidno, da je gremij v preteklem letu prejel na inkorporacijah 43.8C0 Din. na dokladah pa 82.400 Din. Bilanca izkazuje 88.000 Din imovine. Za tekoče leto se bo pobirala enaka gremijalna doklada, kakor se je pobirala lani. Obširneje je občni zbor razpravljal tudi še o uvedbi sociialnega zavarovanja za trgovce. O tem važnem vprašan in je poročal tajnik gosp. Šmuc. ki je razložil pomen te nove ustanove. Bolniško in starostno zavarovanje trgovcev ne bo nikaka birokratična ustanova in tudi ne bo zahtevalo večjih prispevkov, ker se bo gotovo vsak trgovec posluževal njenih ugodnosti le tedai, kadar jih bo deiansko potreboval. Občni zbor je nato načelno sklenil, da se tako zavarovanje uvede, o oodrobnostih pa se bo šalo pozneje sklepalo. 5HELLT^X UGONOBI ZANESLJIVO 211 2 VES JfRčES Gospodarske vesti =s Borzno razsodišče t Ljubljani. Glede na sodne počitnice se v času od 15. julija do 25. avgusta pri borznem razsodišču ne bodo vršile ustne razprave, pač pa se bodo sprejemale tožbe. = Eksekutima prodaja bencina. Na včerajšnjem setanku ljubljanske borze je bilo prodanih 41 ton avtomobilskega bencina (specifična teža 745), brez banovinske trošarine, franko vagon (cisterna) Ljubljana, glavni kolodvor po 650 Din za 100 kg plačljivo v 30 dneh. ^Učite se pravilnega solncema Pred solnčenjem temeljito natrite svoje telo z Nudi se pšenica (slov. postaja, po mlevski tarifi, plačljivo v 30 dneh): slavonska. 78 kg po 180 — 182.50. okolica Sombor, 79 kg po 185 — 187.50; potiska, 80 kg težka po 190 — 192.50; moka: baška >0«. franko Ljubljana, plačljivo v 30 dneh po 320 — 325, banatska po 330 do 335; koruza (slovenska postaja, plač. v 30 dneh): baška pri mlevski voznini po 147.50 do 150, po navadni voznini po 152.50 — 155. + Novosadska blagovna borza (8. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 66 vagonov. Pšenica: baška, okolica Novi Sad, 79 kg 130 _ 132; okolica Sombor, 78 kg 131 — 133; gornjebaška, 79 kg 131-133- baška potiš. 70 kg 131—133. Oves: baški 140 do 142; sremski. slavonski 142.50 do 147.50 Oves: baški 145 — 150; sremski. slavonski 147.50 _ 152.50 Jefmen: baški, sremski 63/64 kg 140—145: pomladni. 67/68 ke 155 do 160. Koruza: baška 98 — 100; okol. Sombor 99—100; ba*ka bela 111—113; banatska 9S—100; srem. 98—100; okoL Šid 101—103. Moka: baška, banatska »0g< in >Ogg< 225 do 235; »2« 200 - 210; >5« 185 — 195- >6« 175 _ 185. »7« 145 - 150; >8« 92.50 do 97.50. Otrobi: baški, sremski 87.50 — 90; banatski 85 — 87.50. o r Oboje vtebuje edino sredstvo za negovanje kože _ koži sorodri Eucerit; radi tega so to naravna sredstva in jih ni mogoče zamenjati s tako zvanimi »čudežnimi kremami«. Zmanjšujejo nevarnost opaljenja zbog soln-čenja in vara podajo prekrasno temno barvo koži. Nivea-krema Din 5.—, Din v vročih dneh »Nivea-krema« ohlaja, nasprotno pa 22.—. Nivea-olje Din 25.—, vaa ob hladnih dneh brani Nivea-olje prenaglega ohla-Din 35.—. Jenja, ki povzroča prehlad. Jugoslavensko P. Beiersdorf Eno, prorimo, da si zapomnite: Nikdar se ne soln-& Co. d. s. o. j., Maribor čite mokri m pred solnčenjem si vedno natrite kožo! [f l'e pravkar izšlo v založbi TISKOV-1 NE ZADRUGE. 6— GLEDALIŠČE OPERA Začetek ob 20. Četrtek, 9.: Zaprto. Petek, 10.; Simfonični koncert v unionski dvorani Sobota, 11.: Prodana nevesta v Tivolskem parku. Začetek točno ob pol 17. * Ljubljanska opera. Za danes naoovedana predstava operete »Mala Floramvec ce je morala pr«*ožiti. ker ni i>rost ta večer goep. Dubajič. — Višji režiser prof. Osip Šest pripravlja z njemu lastno vnemo in spretnostjo prvo uprizoritev »Prodane neveste« na prostem v Ljubljani. Ob tej priliki dobimo v Ljubljani prav lepo urejeno gledališče na prostem za tivolskim gradom na sedanjem otroškem igrišču. Mestna občina uravnava svet, gledališki ateljeji postavljajo pristne češke hiše in cerkev. Na prostoru bo tudi lutkovo gledališče, skratka, postavili nam bodo trg sredi pristne češke vasice. Pri predstavi sodeluje ves naš operni aparat, ki }e pomnožen z raznimi sodeloValci. Na vsak način bo to izredno lepa pa tudi zanimiva uprizoritev »Prodane neveste«. Opozaijamo. da so sedeži od jutri dalje v predprodaii pri dnevni blagajni v operi. Cene posameznim sedežem od 10 do 30 Din. stojišča po 7 Din. Tako ie poset »Prodane neveste« na prostem pač vsakomur omogočen. Prva predstava bo v soboto poooldne ob ool 5.. druga pa v nedeljo popoldne ob 3 Zunanji posetniki lahko naroče vstopnice z dopisnicami. Sedežev je okrog 800. stojišč pa poljubno število. Prostor je tako urejen, daje izvrsten pogled na igrišče z vsakega sedeža, pa tudi z vsakega stojišča. Prostor sam ie izredno akustičen. Sedeži bodo razdeljeni v skupine A. B, C, D. E. F. G, kar bo označeno s posebnimi tablicami Davčna bremena se danes pri skrčenem prometu tem težje občutijo, zlasti ker te niso prav nič zmanjšala. S takšnim zakonom smo dobili novo breme, ki bo zadelo zlasii tudi podeželskega trgovca. Poleg omenjeni i nevšečnosti nam ponovno obetajo poostritev zakona proti draginji. Draginje pa ni kriv trgovec, ki je v konkurenčnem boju že izčrpan in ne more nič več popuščati. Borbi v cenah gre že na pare in je konkurenca tako težka, da ne potrebujemo nikakega pro-tidraginjskega zakona, ki bi trgovcu jemal ugled in bi ga izpostavljal preganjanju. Zato odločno nasprotujemo nameri ,da 6e uveljavi poostritev protidraginjskega zakona, temveč zahtevamo, da se sedanji zakon, ki je času neprimeren, povsem ukine. Kako težka je sedanja kriza nam potrjujejo številne rubežni na nepremičnine zaradi zaostalih davkov. Navzlic teakooam pa nas ne sme navdajati bojazen, če pogledamo v drundoD 205.35 — 2'v"15, Newyork 5585.38—5613.64, Pariz 221.30 _ 222.42, Praga 166.34 _ 167.20, Trst 2S7.68 — 290.08. Zagreb. Amsterdam 2?72.R2 — T^OS Berlin 1327.64 — 1338.44. Bruselj 783.77 dr 787.71. London 205.35 — 206.95. Milan 28« 7S do 2S9.18, Newy0rk kabel 5607.38 — .r:6*5.64 Newv'ork ček 5585.38 — 5613.64. Pariz 221.30 do 222.42, Praga 166.34 — 167.20, Curib 1097.35 — 1102.85. Curih. Beograd 9.05. Pariz 20.165. London IS.74. NewVork 510.87, Bruselj 71.37,\ Milan 26.26. Madrid 42.15, Amsterdam 207.125. Berlin 121.20. Stoekholm 96.25, Oslo P3.50, Kobenhavn 102.50. Sofija 3.70, Prag«: 15.17, Varšava 57 35, Bukarešta 3.06. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škod:i 178 — 180. za junij 178 _ 182. za avgust 177 bl„ za december 176 — 178, 7% investicijsko 51 bi.. 4°/n agrarne 23 _ 23.75 6°'.> begluške 32 _ 32.50, 7% Blafr 38.75 -39 25 SVo Blair 42 50 _ 44, 7°/o Drž. hipotek, bnn- 3800 — 4000. Priv. agrarna banka 206 — 208. Renernd. 4n/o agrarne 23.50 den., 6,'o begluške 31.50 zakli.. 8n/o Blair 44 zaklj.. 7<"* Blair 38.50 den.. Narodna banka 3800—3939, Priv. agrarna banka 207. Dunaj. Bankverein 10. Eskomptegesell. 100, Dunav - Sava - Jadran 13.30. Staatsei-senbahngesell. 17.25, Trboveljska 19, Alpine-Montan. 8.80. Blagovna tržišča ŽITO + Chicago. 8. iunija. Začetni tečaji: Pše niea: za iulii 50 75. za september 53. za december 55 875: koruza: za iulij 28.875, n september 31.125. za december 32.25; oves: za julij 20; rž: za julij 31. za september 33.625. za december 36.75. + Winnipeg. 8. junija. Začetni tečaji: Pšenica: za iulii 55.25, za oktober 57.50, za december 58.50. + Rudimpeštanska terminska borza f8. t. m.) Tendenca prijazna, promet slab. Pšenica: za julij 13.07 — 13.10: koruza: za julij 16.50 — 16.55. za avgust 15.85 — 15.90 za maj 11.88 — 11.90. + Ljubljanska borza (8. t m.) Tendenca za žito nespremenjena. Prometa ni bilo. Nekoliko o delovanju SK Tržič Odbor imenovanega kluba si je stavil nalogo, da izvrši vse potrebno za ureditev teniškega prostora in se ni ustrašil visokih denarnih zahtev, ki so potrebne za pripravo takega prostora. Teniški prostor je že v porabnem stanju in je prijavljenim ■aanom teniške sekcije na razpolago. Otvoritev prostora bo 19. t. m. popoldne. Pri otvoritvi bodo nastopili v propagandni igri 4 igralci iz Ljubljane. Zaradi tega priporočamo vsem, ki se zanimajo za ta lepi šport, da posetijo to prireditev. Po otvoritvenem tekmovanju bo kratek družabni sestanek vseh članov kluba, in se bodo ob tej priliki sprejemali novi člani. Šahovski turnir za mesto Tržič je pri kraju. Prvak mesta je postal g. dr. Elbert, ki je po hudi borbi dosegel to častno mesto. V predtekmovanju je igralo 22 tekmovalcev po žrebu v treh skupiah. V tem tekmovanju je izpadlo več dobrih šah is tov, med njimi dva, ki sta veljala kot favorita, in sicer gg. Seljak in Sajovic Janko. Prvi je izpadel zaradi nerazpoloženja, a drugi po usodi žreba. Igralo se je po točkah io je moral vsak igralec igrati s svojimi nasprotniki po eno partijo. Iz posameznih grup so s« plasirali kot zmagovalci gg. Vrhnja k. Stak, ravn. Sohieck, Seme. dr. Elbert i dr. Pance. Končni plasma: 1. dr. Elbert. 2. ravnatelj Schieck, 3. Štalc, 4. dr. Pance, 5. Vrhnjak in 6. Seme. 1. 4 točke, 2. 4 toSke. 3. 3 točke, 4. ki 5. po 2 in pol točke in 6. 1 točko. Kakor je razvidno iz rcziil+ata. rta dosegla gg. dr. Elbert in ravn. Schieck vsak po štiri tooke. Zaradi tega sta morala po oroporzicijah odigrati še odločilno partijo, katero je odločil v svojo korist dr. Elbert, in postal prvak za leto 1931-32. Službene objave JLAS (Iz 21. seje od 25. maja 1932). SSK Maraton, Maribor, po§;lja zapisnik tekmovanja od 23. in 24. pr. m., ki je predpisano podpisan. Zaradi dolga se opozarja na čl.59. k. p. SK Železničar, Maribor, pošilja zapisnik tekmovanja od 14. in 15 t. m., ki je v redu. Ugotavlja se z ozirom na verifikacije atletov Štok, Versnik in Starasin, da odnosne prijavnice nismo prejeli. Odbor lahko atletskih sodnikov, Maribor, sporoča, da želi biti avtonomen in spadati direktno pod Savez. To se vzame na znanje in sklene, da odbor sodnikov v Mariboru ne spada več pod Zbor sudaca Dravske banovine v Ljubljani, zaradi česar ima Zbor ob tej priliki srmeniti naslov, delokrog njegov pa ie odslej nad sodniki v Ljubljani. Zbor sodnikov Dravske banovine, Ljubljana, pošilja zapisnik seje od 28. pr. m., r.a katerega se odgovori pismeno. SK Ilirija, Ljubljana javlja, da je ASK Primorje nastopilo pri štafeti »Jutro« z enim neprijevljenim tekačem t j. P. Fa-ičem, kar izhaia iz prijave in zapisnika tekmovanja. ASK Primorje mora iz:avrti, zakaj 'e postavil neprijavl jenega tekmovalca, SK Iliri ia na in vsa juri j a. zakaj so to dovolili. Nadalje pošilia zapisnik štafete »Jutru«. kakor tudi prijave za svoje tekmovanje 20. t. m. ASK Primorje. Ljubjana. pošilja rapisnik tekmovrini? od 22. t. m., ki ie v redu. G. GriinFeld, Ljubljana. Na njegov dopis «se odgovori pismeno. G. Savo Sancin. LjubHsna, sooroča ▼ zadevi prij?ve g. Griinfelda. da ne pozna atletov SK Železničar, Maribor, razvem Podoečana. Ker se niso zahtevale izkaznice, ni nT>ge1 «wotiviti. ali te*eio vsi. ki so pri-iavljeni. Dalie sporoča, da ;e vršil kontrolo števca krogov, ne t>a kontrolo tekmovalcev. Z ozirom na to. ker stvar 6 tem ni razčiščena te mo^a g. Sanr'n izjav"ti =e pismeno. G. Karba. LiubJiana. pošiPa potrdilo o nreicmu rekvizitov atleta Le'ke in ^nari-ne: s t°-m «matT*i ^i-^pt 7<,dpvo za rešeno, fro rl.«edr'*V v 7.: On>-lT Z^nVo: tri-nesel včerai?m" »Slovenec« čiHno izjavo, v kateri niegov športni urednik g. Fran Kosec kratkomalo nravi, da on ni odgovoren za športno rubriko. Na naSe stvarne ugotovitve ne odgovaria niti z heserto. pač pa jih v članku »Komu v korist ?«. ki sledi njeervi izjavi, «am v polni meri potrjuje. Pri tem pa ni smatral za svojo dolžnost. da bi -»opravil krivico, ki je bila t njegovi rubriki storjena »Jutru«. .Tajnost ki je zasledovala mariborsko afero, si po vsem tem lahko «nma ustvari svrjo sodbo, tudi o tem, koliko je treba dati na po- Sisaška mineralna voda kot zdravilo proti golšavosti V želji, da se obširno in strogo po znanstvenem načinu ugotovi zdravilna moč moje minenalne vode pri nekaterih boleznih, kakor npr.: pri golšavosti, sem ae obrnil na več'znaDih medicinskih kapacitet ter tako prišel do važnih ugotovitev. Golša je pravzaprav izraz gotove motnje v izmenjavi tvarin, kaže pa se na ta način, da se ščitasta žleza pod jabolkom gTla več ali manj poveča in nastane tako deformacija v^ata. Golša ima razne oblike in značaje (trda. mehka, čvrsta, grča sta, enostranska, obojestranska itd.) Izbočine na vratu so za oko prvi zunanji znak golšavosti. Pri razvitih golšah kakor npr. pri onih III. in IV. 6topnje so pa še drugi neugodni pojavi, kakor otežikočeno dihanje, ki ovira fizično kretainje golšavca, nadalje zelo motena izmenjava tvarin v organizmu, kaT ima za posledico zmanjševanje intelektualne moči bolnika. To je zlasrti v krajih, kjer se goKa pojavlja skozi generacije prebivalstva, ki živi v neugodnih 90cijalnih in zdravstven a razmerah. Tu so kretenizem. pohabljesnost, gluhost in slabovidnost kaj cesti pojavi. Poleg velike golše poznamo tudi takozva-no mladostno napetost vratu, ki se pojavlja pTi ženski in moški mladini ▼ dobi razvoja in postaja vse močnejša v zrelejši dobi od 16.—18. leta, torej baš v dobi, ko bS morale biti duševne moči posebno čile. Znano je, da golšasta mladina veliko slabše napreduje v šolah in mnogo je primerov, da se po 18. letu mladostna odebelina vratu razvije v obliko običajne golše. V naši državi so kraji, kjer je godšavoet tako močno razširjena, da doseže ponekod 90% . Ta odstotek vzbuja strah, ker je dobro znano, do kolike mere lahko golšavost slabo vpliva na individualno - kvalitativno vrednost posameznikov in na večino bolnega prebivalstva gotovih krajev. Za zdravljenje golše je do danes najboljše sredstvo jod. ki se daje bolnikom v raznih oblikah, kakor oreparat ali umetno raztopljen v tekočinah. Imamo pa tudi mineralne vode, v katerih je od narave toliko joda. da po svoji količini popolnoma zadostuje za zelo dobre uspehe pri zdravljenju golše. Med take vode spada, na prvem mestu Sisaška mineralna voda in je ona naša najmočnejša doslej znana jod-na voda. To dejstvo me je napotilo, da jo preizkusim kot zdravilo nroti golšavosti. Praktični poiskusi so se vršili v prvi vrsti med šolsko mladino, v manjši meri pa pri odraslih v krajih, kjer je eolšavost razširjena kakor v Sisku (za mladino iz okoliški vasi) v Far-kašiču. Letovaniču, Petrinji, Bestermi, Ba-čugi, Kraljevčanih. Mlinogih. Dodoših, Tre-mušnjaku, Majtrru, Kostajnici, Gor. Hrastovem, Kukuruzarih, Velešnjih, Komogovi-ni, Mečenčanih, Lovči. čuntiču, Lušča-mh, Daru.veru. Mastajih, Batinjanih, Koreniča-nih, Striževcih. v Vočinu, Valpovu, Lud-bregu. Strugi, Hršenici, Zagrebu, Karlovcu, S'av. Požegi, Knapini, Osijeku, Gelju in Ljubljani ter v Tuzli, Banjaluki, Sarajevu, LTžicah, Novem Pazaru, Tetovu, Županji, Mariboru, Graboštanih. K-čevu, Slatinskem Drenovcu, v Nardi in Bistrincih. Nekje so ti poizkusi popolnoma končani, drugod pa so še v teku. Večino rezultatov sem že zbral in uredil in že danes lahko prizmam, da so strokovnjaki odlično ocenili dosežene rezultate. Po vseh poizkusih bo objavljeno obširno znanstveno poročilo, potem pa se bo zbran materija! potom posameznih higijenskih razstav predočil javnosti. Moja sedanja objava zasleduje cilj, da obrne vašo pozornost na obsežno polje zdravilnosti moje mineralne vode. Prosim Vas, zamteersirajte za to golšaste ljudi, med katerimi je gotovo tudi mnogo žensk, ki bi se zelo rade rešile nadležnega obolenja. Potrebno je opomnit' še to. da bi morale gobaste osebe v interesu zdravja stalno zauživati sisaško mineralno vodo in to najmanj po pol litra na dan, ker se z zdravljenjem golše ne odstrani tudi njen povzročitelj. Povzročitelj bi se odstranil lahko samo 6 spremembo bolnikovega bival ščfl. To seveda ni vedno mogoče in zaradi tega prirvoročam takim osebam, da zavživajo sisaško mineralno vodo namesto vsake druge piiače. Nadeiam se. d« 1*» zadostovalo to kratko noiasnilo ter Vas prepričalo o znameniti kakovosti sisaške mineralne vode in o nie-ni polni vrednosti. Iz življenja in Po prisegi Herriotove vlade Eden izmed najmodernejših oklopnih avtomobilov, ki so jih zgradili za varstvo »Bele hiše«, sedeža ameriškega državnega predsednika, kjer se zbira vedno večje število ameriških vojakov v svetovni vojni, ki zahtevajo plačilo za svojo vojno udeležbo = 6 sveta Oklepni avtomobili za varstvo ..Bele hiše" dajo slavni japonski češnjevi cveti samo k prednostim obrežnih ozemelj in da so tu ljudje samo tedaj vljudni, če se nadejajo dobre napitnine. Čestokrat sem ponudil celo majhnim dečkom m deklicam za kakršnokoli uslugo dar v denarju, pa so ga odklonili! Čudne stvari sem doživel v Kiotu, kjer si bolj predan skušnjavi, da bi kaj kupil, nego kjerkoli drugje na svetu. »Pazite se,« so mi rekli v Šanghaju, »Japonci so zviti in zavra tn i trgovci!« če sem stal v Kiotu pred kakšno izložbo in opazoval najrazličnejše predmete, je trgovec seveda hvalil svoje blago. Če sem pa izjavil, da mi sredstva v tem hipu ne dovoljujejo nakupiti si teh lepih stvari, sem mnogokrat slišal odgovor: »Le vzemite, gospod, in denar pošljite. če hočete!« To gotovo ni slaba poslovna politika in često me je prema-gala. »Ali na ta nač;n ne trpite često izgube?« sem vprašal nekega trgovca na svetem mostu v Niku. »Ne tako često.« je odgovoril z zaupljivim nasmehom. Tn drugi trgovci. ki sem Mh tako vprašal, so mi od-govariali podobno. To navaiam zato. Ver spada k temi »prava Japonska«. Vljudnost in poštenost v trgovini sta m Jarvonskem pravMo. V krajini Hakone sem odkril nedavno kos Japonske ki se je ohranila čista v svoH prvotnosti. Hotel, v katerem sem stanovaJ, ie zc»raje^i v japonskem slogu, a turist najde dve do tri evron«kta kot gosta, ki mu pripada vse spoštovanje, in čim dalje bo zašel v deželo, tem prisrčneje ga bodo ljudje sprejemali. Tako je videti vsaj na zunaj, kajti nihče ne more vedeti, kaj 6 kriva jo ljudje v svojih srcih in najmanj tako lokavi Aziati, kakršni so Japonci. A to mimogrede. Vljudnost nasproti tujcu je po vsej priliki Japoncu dolžnost- 2e otroke vzgajajo v to smer. Tako stopa potovalec z občutkom miru skozi Japonsko in nima razloga misliti. da bi se za vso '■o prisrčnostjo skrivali postranski nameni. Tem udobnejše mu bo, če živi v tej veri. Seveda vzbuja pojav tujca na Japonskem in zlasti na deželi splošno radovednost, a Jaoonci so tako dobro vzgojeni, da ta radovednost ne postane nikoh sitna. Prava Japonska, o kateri hočem poročati, ni Tokio s svojimi, po evropskih vzorcih zgrajenimi razkošnimi hoteli, poslovnimi palačami in državnimi zgradbami. Prava Japonska leži oddaljena od glavnih cest. Ne verujte večno nezadovoljnim turistom, ki trdilo, da Japonska ni tako dra-iestna dežela, kakor beremo o njej; da &p&- K 24-urnemu državnemu prevratu v Chilu Montero V letalski šoli pri Santiagu so organizirali zaroto, ki je izvedla brezpogojno kapitulacijo dosedanjega chilskega državnega predsednika Montera. Uporniki pod vodstvom bivšega poslanika v Washingtonu Davile so proglasil! državni komunizem za edino rešitev iz katastrofalnega položaja dežele. Po najnovejših vesteh pa je morala začasna revolucionarna vlada na pritisk Washingtona in Londona odstopiti Upokojeni gledališki igralci beračijo Te dni je podelil budimpeštanski magistrat deseterici upokojenih gledaliških igralcev, ki žive v skrajno bednih razmerah — mesečno prejemajo komaj 96 Din pokojnine — dovoljenje za javno prosja-čenje. Oporoka 50-letne gospodične V Turinu je umrla 50-letna gospodična Katarina Ang-eli, ki je živela jako "skromno zasebno življenje. Imela je tudi sorodnike, ki so upali, da bodo po njeni smrti podedovali vse njeno imetje. Ko je umrla, je pokazala preiskava, da ima pokojnica vse svoje prihranke v znesku 47.000 lir naložene v vrednostnih papirjih. Lastnoročno pisana oporoka določa, da se Ima zapuščina razdeliti m luči t notranjosti malih, slikovitih hiš. do neba Hv.k: stožec Fudžnjame se pretopi v temo. Gladino jezera je kakor zrcalo in vse diha m r kakor da ni bilo nikoli jeponske vojske *n krvavih bitk nred Sangnaiem. A to je videti prava Japonska.. Marc T. Greene. Noseče matere morajo skušati vsako zatesran »e odnraviti z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčiee. Predstojniki univerzitetnih ženskih klinik soglasno hvalijo pristno »Franz ,osefovo« vodo, • se lahko použiie in se milo odpirajoči učinek zanesljivo pokaže v kratkem času brez neprijetnih pojavov. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ameriške Federalne rezervne banke ln Franooska banka imajo večji del zlate svetovne zaloge. Te zaklade so spravile v podzemeljske gradbe, ki so kolikor mogoče zavarovane pred vsakim napadom in obleganjem. V Zedinjenih državah so zakladnice zgradili po načrtih t^dnjavskih strokovnjakov. Pri newyorški Federalni rezervni banki so jih izvrtali in iztrelili n. pr. IS m pod površino v skalnato dno polotoka Manhattana. če bi si hotel kakšen vlomilec izvrtati dohod v to podzemlje, bi tega ne mogel izvršiti, ne da bi ga zaznali — a če bi se mu le posrečilo, bi ga izdal avtomatično zamotan sistem siren, zvoncev in alarmnih aparatov, ne glede na to, da bi ga že prej opazila cela četa čuvajev, ki vršijo svojo službo noč in dan. Razen tega zapirajo 2 in pol metra debela oklop-na vrata dohod k zlatu, ki jih straži io detektivov. Ti so opremljeni z vsemi pripomočki, ki morejo vlomilcu upihniti življenje ali pa ga spraviti vsaj ob zavest. Kadar hočejo sem prinesti novega zlata ali pa ga odnesti, se pojavi 12 bančnih uradnikov, od katerih ima vsak po en ključ za 12 ključavnic, ki zaklepajo zlato. S carskega dvora v ječo Kakor so listi pred časom poročali, eo sodniki v Lipskem obsodili na štirimeseč-no ječo člana bivše ruske velearistokra-cije Nikolaja Aleksandroviča Maklakova. Državni tožilec je proti prenizko odmerjeni kazni vložil priziv in te dni se je vršila druga razprava, ki je Maklakovu kazen zvišala na 14 mesecev. To zavoljo štirih primerov goljufije. A ta mesec se bo moral zagovarjati znova zaradi enega primera sleparskega »izumiteljstva« in kazen se mu bo še bolj povečala. Maklakov ima zelo pestro preteklost. Kot sin silno bogatega in odličnega ruskega generala je imel zelo dobro vzgojo, pozneje je stopil v zbor pažev ruskega carja in nato v ""»jno akademijo. Na pobudo kneginje Uolgoruke je ustanovil v Petrogradu novo gledališče, zaradi nekih kavcijskih zadev pa je s kneginjo zbežal v Švico. Tu se je zaplel v dolgove, ki so mu preskrbeli G mesecev ječe. Potem se je vrnil v Rusijo kot privatni docent in pomožni profesor petrograjskega vseučilišča. V vojni je bil stotnik v kirasirskem polku carjeve garde. Prišel je v ujetništvo. Pozneje je zašel v klešče ruske revolucije, med katero je zgubil vse sorodnike in imetje. Kot emigrant je prišel v Nemčijo. L. 1919. je zaradi raznih pustolovstev presedel poldrugo leto ječe v Franklurtu ob Meni. V svobodi je poskusil s pc štenim življenjem in je pokazal velik talent kot slikar in pisatelj. Toda vse to se je spet razbilo ob brezmejni lahkoživosti njegovega značaja. Kadar je imel denar, ga je razdajal brez vsake misli in ljudje okrog njega so ga pridno izkoriščali. Njegovi meščanski dohodki so bili premajhni za razsipno življenje in tako je padal vedno znova v pustolovščine in goljufije, ki so mu sedaj spet za lep čas vzele prostost. Umobolni sin razsekal mater V ponedeljek dopoldne se le pojavi v prostorih francoskega poslaništva v Berlinu mlad moški, ki je izročil pcslaniške-mu slugi zavoj z besedami: »Ta etui je za g. poslanika Ponceta«. Zavoju je bilo priloženo tudi pi3mo. Ker je prinašalec zavoja rekel, da se bo pozneje vrnil po odgovor, je nesel sluga zavoj tajniku, kjer so ga odprli. Ko so ga razvili, so ugledali odsekani ženski roki. Tajnik in sluga sta z največjo naglico tekla na ulico, da bi zasledila prinašalca zavoja, neznanec pa je bil že izginil. Telefonirali so takoj policiji v domnevi, da gre mogoče za kakšen političen zločin. Policijsko ravnateljstvo je takoj poslalo več detektivov na poizvedovanje. Ko pa so kriminalni uradniki sestavljali zapisnik o vsebini zavoja, je prejelo ravnateljstvo policije uradni brzojav liibeškega državnega pravdnika, da je 24-letni posestnikov sin Ludvik Schoess iz Eutina umoril svojo 60-letno mater, vdovo po vladnem pribočniku Schoessu. Morilec je odsekal žrtvi noge in roke in se je po domnevi liibeškega državnega pravdnika napotil proti Berlinu. Pismo, ki ga je bil Schoess priložil zavoju, se glasi: »Pošiljam Vam roke razvpite zločinske pustolovke Johanne Luize v. Schoess, ki je živela v Eutinu«. Sledi več težko razumljivih stavkov in nato zaključek: »Prosim g. poslanika, da mi izstavi na ime Ludvik Schoss potni list in druga potrebna izkazila za potovanje v Francijo«. Kakor se je naknadno doznalo. je bil izvršen umor. o katerem je poročala brzojavka luoeškeera drž. pravdnika policijskemu ravnateljstvu v Berlinu, že 3. junija. Morilec je sin žrtve tn -fe truplo razsekal na kose. Vse kaže, da je zločinec umobolen človek. A tudi ti uradniki morejo ključavnice odpreti šele tedaj, ko sta dva detektiva zavrtela neko strogo taino številčno kombinacijo na zaporni plošči. Seveda je pri tej proceduri prisotna tudi cela četa policistov z nabitimi repetirnimi pištolami. Za varnost podzemeljskega zaklada je torej dovolj poskrbljeno. Zakladna podzemlja Francoske banke so še modemeje urejena. Sestoje iz 125 obokov iz težkega betona in leže pod 32 m debelo skalo. Pri vrtalnih delih za to trdnjavo so inženjerji naleteli na podzemeljsko reko, ki sedaj obkroža zakladnico. Vlomilci bi morali biti torej opremljeni tudi s potapljaškimi opravami, železna. in betonska vrata k zakladnici tehtajo vsaka po 8000 kg, a z enim samim prijemom na vzvod se iim teža poveča na 20.000 kg. V primeru vojne bi stražil zlato trdnjavo cel bataljon vojakov, ki bi lahko vzdržal precej dolgo obleganje, kajti v podzemlju bi imel ta razpolago spalnice, cela skladišča živil in posebno ventilacijo. Zakladnica Francoske banke ima ta čas samo eno napako: postala je premajhna za vso količino zlata, ki ga hrani banka. Marconijevl »smrtni žarki« »News Chronicle« poroča o tajnih poskusih, ki jih dela izumitelj MarconL Več aparatov, ki so potrebni v ta namen, so ia poslali iz Londona v Italijo. Gre za raziskovanje tako zvanih smrtnih žarkov. Marconi je že pred letom dni z napravo za oddajanje kratkih vaiov tismrčal misi in ptiče. Podrobnosti o najnovejših posku-sih te vrste so še neznane. Spitale v rokah pravice Ameriška policija je aretirala znanega tihotapca Spi tal ea, ki ga. je bil Lindbergfc angažiral za rešitev svojega otroka iz pesti ugrabiteljev. Po zaslišanju je bil Spi-tale zopet izpuščen, policija pa ga kljuh temu strogo nadzira. ANEKDOTI Cesar Maksimilijan I. Je bil jeseni L IfiH, na lovu na divje koze nad Inomostoari; i njim je hodil njegov dvorni norec. Na poti s planine sta cesar in norec naletela na. dovolj mladega, toda skoraj popolnoma osivelega Tirolca, ki je sekal drva. Norec, ki ni zamudil nobene prilike, da se je norčeval iz okolice, je nagovoril možaka: »Pri Vas je pa na vrhu že zapadel sneg. Ali bo skoraj zima?« »Seveda,« se je odrezal bistroumni kmetič, »vse kaže, da bo res ta*> ko. Goveda tudi že odhajajo v dolino.« KARIKATURA Plemiška vlada v Nemčiji von Nenrath, vnanji minister Vsak dan ena »Gospodična, ali vas je moja ponudba presenetila?« »Nikakor, gospod! Vedela sem, da imata dober okus!« (»Muškete« L lUchel Zčvaco: 62 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. »Hm! O ženski kreposti nisem nikoli zelo prepričan,« je cinično odvrnil Saetta. »A v tem primeru se mi vidi, da je njeno srce oddano drugam.« »A! Povej, kako in kaj. Videla bom, kaj mi je storiti.« Saetta ji je podrobno opisal Bertillino ugrabljenje in ponovi ves Concinijev razgovor z njegovo jetnico. Leonora ga je pazljivo poslušala, ne da bi rrru pokazalo to, kar se je dogajalo v njeni notranjosti. Ko je končal, je rekla: »Odpor tega dekleta mi dokazuje, da si pravilno sod?l. Očividno je res zaljubljena v tvojega sina.« Zaprla je oči in se globoko zamislila. Saetta, ki jo je s posmehljivo radovednostjo opazoval, ni mogel na njenem negibnem obrazu ničesar zasačiti. Nazadnje se menda odločila. Spet je odprla oči in hladno vprašala: »Ali veš, kaj se je snoči zgodilo med kraljem ln tvojim sinom?« V Saettovem očesu se Je ukresala iskra. Leonora je bila obrnila pogovor na tisto , kar ga je najbolj zanimalo! »Niti slutim ne,« je zagordnjal. »Tem bolj napeto pa čakam, ida mi vi poveste, kaj je bilo.« »N-u,« je rekla Leonora s prejšnjo zloveščo hladnokrvnostjo, »kralj se ie okoli polnoči vrnil v Lou-vre. Bil živ in zdrav« — ti dve besedi je izrekla s posebnim poudarkom — »in menda celo dobre volje*. Ce je to res, tedaj ne razumem ničesar več!« je zaškrtal Saetta. *Afi,« Je brezčutno nadaljevala Leonora, »cekaj Sodnega se je vendarle zgodilo. Gospod de Praslin in njegovi stražarji, ki jih je bil v naglici poklical gospod de la Varenne, so okoli desetih zvečer odhiteli iz Louvra. Pravijo tudi, da je prišlo v ulici Arbre-Sec do resnega spopada. Menda jih je bilo nekaj ranjenih, med njimi La Varenne. Razen tega pripovedujejo, da je bil na licu mesta tudi veliki profos s petdesetorico strelcev.« Leonora je pomolčala, nato pa uprla iskreče se oči v SaStto: »Izjalovljenje mojih načrtov bi bilo moči razložiti s tem, da Je kralj odšel z doma dve uri pred časom, ki ga je bil sam določil. A kaj je delal tam veliki profos, ki se ga ne bi bil nihče nadejal? Saetta, Saetta, ali mi moreš povedati, kdo je bil tako neroden, da je obvestil velikega profosa?« Saetta je skomignil z rameni in mirno odvrnil, kakor da mtt ne bi šlo to vprašanje niti malo do živega: »Eh, čorbacco, signora, nikar me ne prebadai-te z očmi! Dobro veste, da ste na vsem svetu edina duša, ki je ne mogel izdati!... Tisti, ki je obvestil gospoda de Neuvyja, sem bil jaz.« »Zakaj,« je vzrojila Leonora. »Zato,« je z neomajno mirnostjo nadaljeval Saetta, »ker sem imei tudi jaz svoje načrte, ne samo vi. A lahko si mislite, da moji načrti niso v ničemer nasprotovali vašim... če ne, bi vam bil povedal.« Leonora mu je dolgo im ostro gledala v oči. Saetta ni umaknil pogleda. Tedaj ie jel izraz gneva na Galigajkinem obrazu po malem ugašati. Njene črte so postale negibne kakor prej. »Res je, sumničila sem te,« je zamrmrala. Za trenutek sem pozabila, da se mi ne moreš izneveriti Ne govoriva več o tem.« A nato je dodala z glasom, v katerem je še vedno zamolklo drhtela zamera: »Res pa Je veodarie, da so se zaradi Tebe izjalovili vsi moji načrti.« »Signora,« Je resno odvrnil Saetta, »vaši načrti niso izjalovljeni, kakor pravite, ampak samo odloženi. Bodite prepričani, da tega nisem jaz zakrivil Vraga, saj nisem otrok; poskrbljeno je bilo za to, da bi bil prišel gospod de Neuvy prepozno — le to je, da je bil kralj prezgodnji! Verjemite mi, zgodilo se je nekaj nepredvidljivega za kar ne zadene krivda ne vas ne mene... Kaj je bilo, bom še danes izvedel« Leonora Je premišljevala. Saetta je bil odkritosrčen, o tem ni mogla dvomiti. Sicer je imela pa očividno posebne razloge, da ni dvomila o njem, ker je celo sama trdila, da se ji ne more izneveriti. »Nevšečna pa je vsa stvar tudi zame,« je rekel Saetta. »Bati se začenjam, da ne bom dosegel cilja, ki ga zasledujem že dvajset let.« Galigajka je resno pokimala in deiala: »Najprej mi povej, kako je ime njegovemu očetu fn njegovi materi.« »Jehan je sin princese Favste.« Leonora se Je nehote zdrznila od presenečenja tn z nekakšnem prazno vernim spoštovanjem vzkliknila: »Vnuk signore LukreciJe! Nasprotnice Siksta V.! Sin papežmje Favste!...« »Da, Favstm sin! Eh, corbacoo, signora, Favsta je Ma samo ena na svetu!« Leonora je zamišljeno pritrdila: »Zdaj razumem neizmerni ponos tega berača! Dobrega pSemena Je!« In s strastmi™ zanimanjem, k? ga Je bfflo sprožilo v njej Favs*tao mre, je dodala: FHEDNO SI NABAVITE AVTOMOBIL OGLEJTE SI IN PREIZKUSITE BREZOBVEZNO NOVI AMERIKANSKI KVALITETNI KI JE TEHNIČNO NAJPOPOLNEJŠE DOVRŠEN VOZ, KER JE KONSTRUKCIJA SVETOVNO ZNANEGA KONSTRUKTERJA DUESENBERGA. Generalno zastopstvo s O. žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11 Iz fšadeč ra— Seja odbora JRKD bo v nedeljo 12. junija ob 9. v gostilniških prostorih g. 2a-neta Hallerja. Na dnevnem redu bo ustanovitev sreskega pododbora za radeški okraj. ra— Sokol priredi letni javni nastop v nedeijo popoldne v mestnem parku s prosto zabavo in obilnim srečolovom. Nasto- fuli bodo: deca, naraščaj, članice in člani, grala bo domača godba »Savski val«. Pridite! ra— Obrtna nadaljc\-alna šola se je zaključila v preteklem mesecu s prav dobrim: uspehi. Končali so razrede z odličnim uspehom trije učinci in štiri učenke, e drugi s prav dobrim in dobrim uspehom. Da se je šola j ogl a vršiti po večletnem presledku, gre zahvala Obrtmi zadrugi v Radečah, gremiju trgovcev m županstvu, ki so vsestransko podprli šolo. Zahvala tudi banski upravi, ki je naklonila šoli denarno podporo. Upamo, da nam bo tudi v naslednjem letu omogočeno vzdrževanje te šole. ra— Tafvnna. V preteklem tednu je bil ukraden pri posestniku Brvarju Francu v Svibnem gramofon v obliki kovčega črne barve z 5 velikimi :n 3 majhnimi ploščami v času. ko so biii domačini v cerkvi. Poleg tega je tat odnesel še 200 Din. r Vsemogočni Bog je poklical k sebi gospo soprogo čevljarskega mojstra v 54. letu njenega življenja. Pogreb blage pokojnice bo v petek ob 16. uri iz splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 8. junija 1932. Anton, soprog; Tone, Stane, Ciril, Vinko in Jože, sinovi; Marija, poročena Kosmač, Anica in Katrica, hčerke; Rudolf Kosmač zet in ostalo sorodstvo. %Q9>podart>&a $adrtiQa mizarskih ftfo;s£f*oi? v Ljubljani radr- * omeJ- VEGOVA ULICA ŠT. 6, (poleg realke) priporoča svojo stalno zalogo navadnega in umetnega pohištva po najnižjih cenah ter vsa tapetniška dela. Izvrši se vsa stavbna in gradbena dela po lastnih in arhitektonskih načrtih. Informacije brezplačno . 5791 zav. Če bi zamorci znali za Daj-Damov sladoled bajte bi prodali pritekli v Daj-Dam zapored. Champion svečico lažje stavljanje v pogon naglejše pospešen je več moči večja brzina Glavna zaloga in skladišče za Jugoslavijo ROBERT W K1NBERGER D. D., Zagreb Gajeva 10 139 7391 SPLOŠNO KLEPARSTVO š-pscijalssa Issstalaclia strelovodov »Conco« v-'1 izolacije za Dravsko banovino LJIJBLJAx\A, Ambrožev trg 9. Telefon št. 31-46 Cene zmerne. — Delo najsolidneje. za obrt, električne centrale, ladje, avtobuse od 8 HP dalje. Največja ekonomija, precizno delo, solidna konstrukcija. Reference na razpolago. 6233 Jugoslovensko Ganz d. d., Zagreb, Draškovičeva ul 27, teL 55-87. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a IVAN WOSTNER MOSTE, Zaloška cesta 21 splošno kleparstvo, inštalacija hišnih vodovodov, strelovodov, bakrenih in drugih kotlov za štedilnike itd. z najboljšo izvršitvijo, po možnosti najnižjih cenah. 7385 Iščemo solidnega, zmožnega 3§)§&@(£)GD0(!gf) za celo državo. Izdelujemo čevlje boljše ln cenejše vrste. Ponudbe pod »Soliden« na oglasni zavod Aloma Company, Ljubljana. 7432 Podnevi udoben kotiček Ponoči dobra postelja Dobro narejeno Je vedno poceni. Tudi couch zofa pri meni kupljena bo v Vaše trajno zadovoljstvo, ker Vas za Izdan denar pošteno postrežem. Posetnlke velesejma vabim, da si pred nakupom ogledajo tudi izdelke v moji trgovin', 6324 RUDOLF SEVER LJUBLJANA, Marijin trg 2 hampion svečice GLAVNEGA ZASTOPNIKA za vodstvo zastopstva obročne trgovine a perilom za Maribor sprejmemo. Ozira se la na ponudbe sposobnih in resnih ter garancije zmožnih oseb. Osebe, ki so že sodelovale v kaki obročni trgovini, imajo prednost. Ponudbe pod »Eksistenca« na oglasni oddelek »Jutra«. 7440 Obetu LWi!)ut Hefttni pogrebni x*vod ' -j---8 f ** . . - - TIPA V. 5. 5/25 KS. Z FRONTALNIM POGONOM IN PREGIBNIMI OSMI I TIPA V. 5. 5'25 KS. Z FRONTALNIM POGONOM SODELUJEJO PRI »CONCURS D' ELEGANCE« S 3 VOZMI IN SI OSVOJE 3 PRVE NAGRADE IN ZLATO VRVICO TIPA V. 5. Z FRONTALNIM POGONOM JE 2E 2 LETI V JAVNEM PROMETU IN NJEGOVE ODLIČNE PREDNOSTI IN LASTNOSTI DOKAZALA NA VSEH CESTAH SVETA BRZINA MODELA V. 5. DO 130 KLM. NA URO POTROŠEK BENCINA c ca. 8.5 L. DRŽAVNI DAVEK ZA VSE LETO eca DIN 800.— S T O E W E R AVTOMOBILI SO RAZ STAVLJENI NA LJUBLJANSKEM VELESEJMU Umrla nam Je naSa srčnoljubljena in dobra sestra, teta in svakinja, gospodična «MIMa l»e£at v torek, dne 7. junija 1932. Zemeljski ostanki drage pokojnice se prepeljejo v četrtek, dne 9. junija ob 2. uri pop. Iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče na Breznico na Gorenjskem, kjer se polože k večnemu počitku. V LJubljani, dne 8. junija 1932. Globoko žalujoči ostali. 7445 t- . •- . - viAf/-' ' Vit; GENERALNO Pogrebni isrod lT»n Ga; Sat, V od mat. Žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nepozabni soprog, brat, stric in svak, gospod Vsa ▼ mizarsko itroko spadajoča dela, posebno pa stavbna izvršuje najsolidneje in poceni tvrdka LJubljana, Prfvoz 16, Pnrle ^P*®®110 strojno mizarstvo 6070 Telefon 27-68 ZASTOPSTVO 7438 ZAGREB - SMiCIKl ASOVA 22 - TEL. 86-97 SPREVODNIK V POKOJU IN HIŠNI POSESTNIK danes dopoldne previden s sv. zakramenti boguvdano preminil. Pogreb dragega pokojnika bo v petek 10. junija ob pol 4. iz hiše žalosti, Ciglarjeva ulica št 17, Moste, k Sv. Križu. LJubljana, dne 8. junija 1932. Žalujoče rodbine: 7441 Knoll, Stare, Škrajnar, Arko. in. Dijaki, ki iščejo imstrukc-ij«, plačajo vsako besedo 50 par; za iifro ali z« dajanj« naslova 3 Din. (4) Odličen dijak daje za počitnice inštruk ci.e. Nastop prosi takoj. Naslov v oglasnem oddel ku »Jutrac. 20066-4 Službo dobi Vsaka beseda 50 par, u dajanje naslova ali u šifro db 3 Dia. (1) Maitre de plaisir mlajša moč, finega nastopa, družabno uglajenih oblik, plesale«, sportsman, ki obvlada poleg jugoslovenskega in nemškega tudi francoski ah kateri drugi svetovni jezik ter je zmožen organizirati dru iabne in zabavne kreacije za gost-e večjega tujsko prometnega kraja, dobi »eronsko namestitev. Nastop takoj, prejemki po dogovoru. — Ponudbe na ccrlasni oddelek »Jutra« pod »Mlajša moč I«. 20915-1 Frizerke »to prvovrstno moč z popolnim znanjem vodne on-dulacij-e in manikiranja »prejme za sezijo na Bledu salon »Mila« Ljubljana, Dunajska c. 7. 20900-1 Plačilno natakarico zanesljivo in pošteno, za večje podjetje na prometnem kraju Gorenjske, zmožno primerne kavcije, iščem. Prednost, imajo samo d^bre verzirane moči. Zahteva se znanje nemščine in srbo-hrvaščine. Nastop s 1. julijem. Ponud-he na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gorenjska«. 20870-.1 Trgov, pomočnico špecerijske stroke, zmožno samostojno vcHiiti malo trgovino, s kavcijo, sprejmem takoj. Ponudbe Pilati na oglasni oddelek »Jntra« pod »pomočnica Gorenjsko«. 20911-1 Dekleta lepe runanjosti, katero je pošteno v vseh zadevah ter vešče v gostilni ter bi pomagala gospodinji pri hišnih delih, sprejmem takoj na Vrhniki, gostilna, št. 37. Posestva ni, torej samo hišna dela. 20911-1 Vajenca sprejmem. Iz boljših hiš imajo prednost. Alojzija Srdar, brivski salon, Kamnik. 20&43-1 Hlapec h konjem in poljedelstvu starejša moč, išče službo Pirnat, Mengeš 63, 20921-2 Perfektna kuharica želi mesto. Opravljala bi tudi druga del«. Stara je 30 let. Ponudbe pod šifro »Varčna 03« na oglasni oddelek »Jutra«. 2ii9o3-2 Siviljo-začetnico sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20961-1 Trg. praktikantinjo sprejme K. Vukašinovič. Maribor, Aleksandrova 13. 20976-1 Mesar, pomočnika sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20972-1 Vsaka beeeda i Din-za dajanj« naslova al; ia šifro p« 5 Dia. (16) Sigurno naložen kapital 900.000 Din Posojilo na vknjižbo prvo mesto na 2 posestvi veliko hišo v mestu i vovrstnim industrijski podjetjem, katero ima me sečno Din 450.000.— prometa, sprejmem proti 9% obrestim, plači jrvim vsa mesec, po želji se tuda kapital odplačuje. Ponu be pod »Popolna sigmr nest« na oglasili oddelek Jutra«. 20751 ln pr- Pekovski pomočnik trezen in pošten, želi službe. V prostem času dela razna dela. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 20312-2 Kot guvernanta iščem službe. — Govorim perfektno francosko, polj sko in rusko. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra pod šifro »Francosko«. 20932-2 Din 500.— kdor preskrbi stalno služ bo korespondentu, veščemu italijanščine in vseh pisarniških poslov. Ponudbe na oglasni oddel. »Ju tra« pod »Din 500«. 20864-2 za besedo. Oglasi »»-cijalnega značaja po 50 par beseda. Za dajanje naslova ali za Šifro S Din, oziroma 5 Din. (1,1) Pekovski pomočnik spodoben vsakega dela. kateri bi raznašal tudi kruh, ln pekovski vajenec ki bi imel vso oskrbo v hiši. d-obita službo. Noč Alojz, Slov. Javornik 92. 20913-1 Uprava tedenske revije za takoj izvežbano jroč za samostojno vodstvo upravnih poslov. Potreb: praksa, strojepisje, stenografija. Ponudbe pod »Verziranost« na oglasni oddelek »Jutra«. 20920-il 2 mizarska vajenca sprejme Franc Izgoršek, tovarna pohištva in stavb, del, Šmartno pri Litiji. 20908-1 Kavarniška blagajničarka Jtad let stara, resna in vestna, dobi takoj mesto. Naslov v oglasnem o-ddel-ku »Jntra«. 20904-1 Več krznarskih pomočnikov takoj sprejmem. Prednost imajo d-\bro klasificiranj. Plača prvovrstna. Pismene ponudbe pod šifro »Krzna r« na oglasni oddelek »Jutra«. 20833-1 80 delnic »Strojnih tovarn in livarn v Ljubljani, je poceni na prodaj. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Delnice«. 20203 Denar??? Vsaik lahko dobi po«oj!l od Din 5000, 20.000, ako pošlje v priporočenem pi smu Din 10.— in natan čen naslov. Za odbor Sa. mopomoči: D. Arnuš An tonijevič, Cika Ljubin lOa II. Palata Avalske za druge, Beograd. 20957-16 Službe iiče Vsaka beseda 50 par: za dajenje naslova aH za šifro pa 3 Din. (2) Deklico 17 letno, pridno. čedno veselo, dobro vzgojeno gospodinjskim tečajem, priporočam v službo dobri družini. — Mestni šolski upravitelj. Naslov v ogl oddelku »Jutra«. 20905-2 Izučena šivilja gre šivat za stalno ali k otrokom tudi na deželo Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Šivilja« 20895-2 Šiviljska pomočnica z daljšo prakso išče služ bo. Plača po dogovoru Ponudbe na oglasni odd »Jutra« pod »Veselje do dela«. 20896-2 Trgovski pomočnik izučen v mešani trgovini dober prodajalec, z dobri mi spričevali, želi službo. Ponudbe pod »Vojaščine prost 24« na oglasni od delek »Jutra«. 20901-2 Šiviljske pomočnice iščem za takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20980-1 Čevljar, pomočnike xa fino delo (šivano), pomočnike za gornje dele in šteparico potrebuje K. Vu-kašinovič, Maribor, Zrinj-skega trs 5. 20977-1 Za 170 Din i na teden imate Da razpolago 19 letnega mladeni ča za kakršno koli službo. Dopise pod »Zanesljiv-pošten« na oglasni oddelek »Jutra«. 20758-2 Dekle srednjih let želi sluibe k dobrim ljudem. Gre tudi v gostilno za natakarico na deželo, a tudi mesta niso izključena. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« pod šifro »Dobra in poštena/31«. 2/X>51-2 "gar Rice BurroughSj Tarzan, kralj džungla Novo kolo prav poceni naprodaj na Miklošičevi cesti št. 7/III, vhod poleg Delavske pekarne. 20843-11 Kupim Oglasi trg. značaja po 1 Dia beseda; da. Janj« naslov« ali w šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; is dajanje naslova aii za šifro pa S Din. (J) Jajca 65 para komad, popolnoma sveže nudi Sever & Komp. Ljubljana, Gosposvetska c. št. 5. 20331 -6 Sandale 119 Din damske. proti gotovini. — »Tempo«, Gledališka ul. 4 (nasproti opere). 114 Mizarji Najcenejše in najboljše sufcolepljene vezane plo šče (Sperrplatten) dobite v skladišču tovarne »UKOD«, Sušak-Ljub-ljana, Dunajska c. 31, dvorišče. Pošilja se na deželo v vsaki množini. Zahtevajte cenik. 129-6 »ŠLAGER« na velesejmu Prodajalno v času vele sejma kovčeg, avtomatič ne in salonske gramofone od Din 300__naprej. Naj novejše plošče oa Din 15 naprej. »S.ager«, paviljon »F«. 20775-6 Perje kokošje in puranovo, ve liko zalogo, poceni proda ja in razpošilja Marko r u h r m a n n, izvoz jajc m perutnine, Sunja. 20185-6 Ve!iko žitno skrinjo (4 predali), sam in vozo-ve ter več raznega orodja in pohištva pršila Bojt v Medvodah. Ogleda se vsako nedeljo po.po.ldne. 20S38-6 Železniško restavracijo zelo prometno, s petletno najemninsko pogodbo, popolnoma opremi.eno, z lastnim inventarjem prodam radi bolezni lastnika z odubreuijtm železniške direkcije. Restavracija je v prometnem mestu savske banovine, ima stanovanje za gostilničarja, krasen poletni vrt, pokrito teraso, vse pritikline. Najemnina zelo nizka. — Proda M. S. Pavlekovič, Zagreb, llica 144. Krasna in sigurna eksistenca agil-ni gostil niča rski rodbini. 20006-20 WSBB33BBi • n, Or^eda l Din. dajanj« naslova aH r*» 5 Din. <351 Več parcel na knjižice, Zg. Šiška, hiše in vile naprodaj, poizve se: restavracija Car-maa, Zg. Šiška, vožnja do nove tramvajjike remize. 20940-;O Dvostanovanj. hišo z vrtom na Bledu prodam po ugodni ceni. Davka prosta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20953-20 Delikates. trgovina 7. blagom v sredini Maribora na zelo prometnem kraju, s točilno pravico in stanovanjem na proda . Ponudbe i«>d »Zelo ugnd no« na podr. »Jutra« Ma ribor. 20975-20 Vsakovrstno zlato supuje do najvišjih cena CERNE - juvelir Ljubljana. NVolfova ulica 77 Pohištvo Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova ali '-a iifro pa 5 Din. (12) Furnir potrebujete, ako hočete izdelati moderno pohl štvo. Naj vas ne skrbi kje bi ga dobili. Oglejte si zalogo v domači to varni Ivan Zakotnlk LJubljana, Kobarldska ulica 45. 20562—12 Predsobno steno tridelno, lepo, po ceni prodam. Vpraša se v trgovini »Peteline«, Sv. Petra nasip. 20034-^S Otroški voziček na peresih, poceni prodam. Kolodvorska 5. 20987-6 Čebelni vosek pristen in čist, kupujemo po najvišji ceni v vsaki množini. Golob & Ko., tovarna kem. izdelkov, Vič pri Ljubljani. 20767-7 Avto, moto Vsa-ka beseda 1 Din j z« dajanj« naslova ali za šifro pa g Din. (10) Avto Chevrolet tovorni, 2000 kg nosilnosti, šest cilinderski, dobro ohranjen, radi nakupa večjega voza prodam. — Ignac Andrašič, Kranj. 20738-10 Luksuzni avto dobro ohranjen, pripraven za predelavo v poltovorne-ga, za bagatelno ceno na prodaj. Event. se tudi zamenja za motorno kolo. — Poizve se v gostiln.! Osol nik. Novo mesto. 20432-10 Motor s prikolico dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na Leopold Cestnik, Trbovlje, Loke 42S. 20852-10 Auto Fiat 501 zamenjam za motorno kolo s prikolico vsake vrste Ponudbe pod šifro »Ugodna kupčija« na oglasni oddelek »Jutra«. 20952-10 Essex avto, 5 sedežna limuzina, malo vožena, v brezhibnem stanju, naprodaj po ugodni cen-i event. proti vložnj knjižici ali v zameno za kolonijalno bla-o, moko ali vino. — 0. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva lil. 20982-10 Avto ali motocikl rabljem najboljše kuipite ali prodate potom avtotvrdke 0. Žužek. Ljubljana, Tavčarjeva 11. 20083-10 m K* Oglasi trg. značaja pa 1 Din beseda; za da janje naslona ali ta šifro S Din. — Oglasi socialnega roačaja vsa-ka beseda 50 par; a dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (6) Vsaka beseda 1 Din; n dajanj« naslova aH za Mir« pa 5 Dia. (20) Graščino 20 sob posestva 60 oralov, blizu postaje proda za 500.000 Din Zagorski, Maribor. Sodna ulica 30. 20002-20 Večjo hišo ali vilo kupim v Ljubljani, Celju ali Mariboru. Plačilo v gotovini. Ponudbe z natančnim popisom, navedbo cene, bremen, davkov in donosom pod značko »Brez posredoval ca «/49 na oglasni oddelek »Jutra«. 2< >949-20 Lepo vinogradno posestvo vse obdelano, s hišo, tik farne cerkve in šole, na katerem se dobi gostilna Ln trafika, takoj prodam. —• Vzamem tudi hranilno knjižico. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Lepa prilika« 20978-20 Enodružinska hiša 4 sobe, kuhinja, pritikli ne, dvorišče, vrt, Sp. Si ška, ob Jernejevi cesti, naprodaj po ugodni ceni. Več se poizve pri »Po sest«, Miklošičeva c. 4. 20806-211 Novo vilo obstoječo iz 3 stanovanj in z velikim vrtom prodam v bližini Tivolija za 350.000 Din. Vprašati pri Društvu posestnikov, Sa-lendrova 6. 20875-20 Pozor Amerikanci! Radi bolezni prodam gostilniško posestvo na periferiji ob cestni železnici. Potreben kapital Din 380.000. Prevzamem tudi hranilno knjižico za polovico vsote. Naslov pod značko »Katera hranilna knjižica« na oglasni odde. Iek »Jutra«. 20826-20 Spalnico kompletno, dobro ohranje. po. prodam. Naslov v ogl oddelku »Jutra«. 20933-12 Spalnico in kuhinjo mehak les, belo, prodam takoj. Naslov pod >240« Din« na oglasni oddelek »Jutra«. 20939-12 Prehrana '.^.^Vt*-iT,i.• Kdor nudi prehrano plača za vsako besedo 1 Din: kdor išče prehran« pa za besedo 50 par; za dajanje na slova aH šifro 3 Din. >zirom« 5 Din. (-14) c^l—sš i IJis Gostilna Žerjav Rateče-Planica, nudi celo dnevno hrano in stanovanje a 40 Din. 20746- Vsaka beseda 1 Din. » dajanje naslova sli ta šifro ra 5 Din. (33) Krompirja prima belega, za tekočo spcono potrebujem, večje količine. Ponudbe na In-terreklam. Zagreb, Masa-rvkova 2S, pod hr. K 1977.____ 20910-33 Košnjo oddam Ljubljana, Dreoikov vrh 20894-33 Suhe in sveže gobe stfalno kupuje Peter Setina — Radeče - Zidani most. 236-&S Stanovanje Vsaka beseda 1 Dhn: za dajanj« oa.atarra afl » Iifro pa 6 [Ml (31) Sostanovalca iščem. Alojzij Plahuta, Galjevica št. 154 pod Rakovnikom pri Ljubljani. 20960-23 I Nov pisalni in šivalni stroj zelo poceni naprodaj na Čedno stanovanje suho in solnčno, dvosobno, kompletno, terasa, oddam mali družini. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20919-31 Trisob. stanovanje opremljeno, z kuhinjo, oddam za čas sezone po zmerni ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« pod »Preddvor«. 20741-21 Sobo in kuhinjo oddam e 15. junijem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20030-2*1 Stanovanje 3 sob, zračno, subo. od-iam z avgustom snažni stranki. Cena zmerna. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2G&40-21 Stanovanje obstoječe iz sobe in kuhinje, z elektriko, takoj oddam pri Tomšič, Rimska cesta 33. 20947-21 Dvosob. stanovanje manjše. oddam stranki dveh osea-ti: Krojaška u.:ca 3 CM'*st trg). 2(>943-29 Opremljeno sobo lepo, z balkonom in električno razsvetl :ivo. tako oddam 2 boljšima solidnima gospodoma. Poljanska | sPr0" cesta 13/11 levo. 20971-23 Mizarske stroje izborile, prodam po zelo ugodnih cenah. Več pove Ivan Kacin, Domžale, na-ole. 2096.2-29 Lepo zračno sobo s posebnim vhodom v centru takoj ali s 15. junijem oddam. Naslov v osrlas. oddelku »Jutra«. 209S&-23 I Živali Vsaka bmeda 1 Din: ta dajfuij« oaaJova aii u iifro pa 6 Dia. (27) Sobe velike in svetle. prazne s Mlado kravo teletom. montafonske aH opremljene, sredi me- I pasme, kupim. Anton Li- sta po ceni takoj ali kasneje oddam. Naslov v ogl. oddelku »Jtura«. 20988-23 kovič, Sneberje pri Dev. M. v Polju. 30027-27 Sobico opremljeno, sredi irpstn. oddam 6 15. junijem ali pozneje čez dan odsotni I Jam ali zamenjam is do Dva para konj za težko vožnjo z >v*o opremo m vozmi, v»e v prav dobrem stanju, pro- V -a k a r>eseo zmerni ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2f 1988-23 bro ohranjen tovorni arv. to. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 2i(921>i27 Stanovanje ■"bs+oječe iz 3 sob. kuhi nje, predsobe, kopalnice in pritiklin, se s 1. julijem odda. Povšetova cesta 35. Moste-Kodeljevo. 209JU-21 Dvosob. stanovanje oddam s 1. julijem za 200 Din mesečno. Dolenjska cesta. Rudnik 60. 20989-21 Stanovanja Vsaka beseda 60 par-, aa dajanj« naslova aM m Klro S Din. (21-a) Stanovanje 2 sob in kuhinje • išče Sti ričlanska odrasla družina za avgust. Potindbe pod »450« na oglasni oddelek »Ju-tra«. 30950-21 a 3aška, hotel Praha na najkrasnejšem prostoru ob morjn nudi najcenejše bivanje na Jadranu. Polna penzija i vs«mi taksami in kopanjem 62 Din dnevno V pred rn po seziji 58 Din 196-38 Baska Penslon-restaurant Triglav« v Baški na otoka Krku ob prtsta šču nudi g o« tom čiste tračne »obe i razgle om na morje. Domača Id unajska kuhinja, ribe ved no na razpolago, penzija » glavni seziji ~ 63—65 Din inevno. V pred in po se ziji pa od 50—55 Din. — Prospekti zastonj. 197 38 Naravno letovišče in kopališče, krasno — v Pori, Gorenja vas v Poljanski dolini. Cela penzija 30—tO Din. Dobra domača kuhinja. Priporoča se go-tilna Sorli. 18128-38 Svoj dom si lahko opremite za mal denar po svojem okusu z modernim pohištvom, katerega kupite pri tvrdki I. REPŠE, tvornica in zaloga pohištva LJUBLJANA, Dvorni trg 1 7287 Stalna zaloga. Za solidno izdelavo se jamči. Lastni Izdelki Telefon 32-28 Telefon 32-28 E m Vsaka beeeda 60 par: as dajanj« naslov« aii n Sitno a Dm. (£3) Sobo z 2 posteljama lepo in veliko, s krasnim razgledom ter separiranim vhodom oddam s 15. junijem le s'a!nima gospo doma. Ogledati med 2. in 4. uro popoldne v Rnaf-Ijevi ulici 13/2. 20277-23 | Opremljeno sobo oddam s 15. junijem dvema solidnima gospodoma. Vsaka beseda 1 Din: ts dajanje naslova aH ta Šifro pa 5 Din. (301 Reber i. 20832-23 Separirano sobo solnčno in mirno poleg Zvezde takoj oddam. Na slov v o-glasnem oddelku »Ju tra«. Deering kosilnice najnovejšega modela ln vse poljedelske stroje kupite najceneje v trgovini Fr. Stupica. že-leznina. LJubljana, Go-sposvetska c. 1. 19106-30 Sobo opremljamo sli prsTn o elektr. parket, plin, cen tralna kurjava, v sredini mesta, oddam. Dvigalo hiši. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2ti936-2 Klobuki po matno znižani cenj od 2<>9i25-23 I Din naprej v modnem salonu Stuhly-Maške. Židovska nlica." 20834-30 Vsaka beseda 1 Din: I ta dajanje naslova sli i Šifro pa 5 Din. (SI) I Opremljeno sobo oddam mirni gospodični 15. junijem. Gajeva 9./ITI. I 13. 20937-03 Preklic Podpisana izjavljam, da nisem platnica nobenih dolgov ter obveznosti, kakor tudi ne priznam no-bemega inkasiso računa po lepo in čisto oddam so- svojem možu Francu Ko-lidni gospodični ali -go- ritnik-u brez mojega spodu. Zibertova nlica 33 I pisa. Terezija Koritnik, Opremljeno sobo VRTNE SONČNIKE lasten Izdelek Bela Fettmann, ZagTeb* Masary- kova štev. 9 na veliko ln malo razpošilja najceneje. 206 r»iet. U. 2951 Tvrdka Iv. Schomi Dolenjska eesta, nudi I lepa suha drva tn orvovrsten premog ik rs. gorenjskega fcolodvo-20938-23 Opremljeno sobo lepo, z elektriko oddam dvema gospodoma. Flori-janska alica št. 21 desno. 209.9-23 Opremljeno sobo poleg opere oddam eni ali dvema gospodičnama ali zak. paru. Naslov v ogl. oddelka! »Jutra«. 20948-23 gostiln ičar.ka, Ljubljana VII, Celovška e. 65. 20917-31 Hiromant-gra folog V. Timotejev ■ hotelu »Slon«, soba 7E. IT. nds-t.r.- sprejema m«i 9—10. ter 4.—6. 20899-3! Klarinet hi E. in Fla-uto, iotx« ohranjeno, kupim. — Povrni dbe pod »Lrn^tmmeintc na oglasni oddelek »Jutra«. 2nS16-tf Opremljeno sobo separirano, prijazno, oddam na Mirju. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 60955-23 I Izgubljeno Vsaka beseda 50 par: ta dajanje naslova ali ta šifro pa 3 Din. (28) Gornji del nočne omarice je našel na Celovški Naslorv v oglasnem se cesti oddelku »Jutra«. 209>:3-28 Normalnotirne tračnice iz tovarne ns Polzeli prodamo. Interesenti naj se obrnejo na Jub, tovarna barv, Dol pri Ljubljani. 20009-6 Berkel tehtnico edenina-sto mesarsko tehtnico, zaboje in več drugih špecerijskih predmetov ugodno prodam. — Vprašati: Breg 16'II. 20918-6 Dekoracijski divan dobro ohranjen. prodam. Celovška cesta št. 14. pritličje. 20922-6 254 D» Ar not je ottpečatil pismo, namenjeno Tarzanu, in ga prebral. Povedalo mu je, da je bil reševalni oddelek obupal in se vrnil. Govorilo je tudi 0 darilih, ki mu jih zapuščajo, o njihovi večni hvaležnosti za njegovo zaščito in se končavalo z besedami: >čez uro odplovemo _ in se ne vrnemo nikoli več.« Preša za seno skoraj nova, fabrikat »Mavfart« in nov voz breg takoj na prodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 209.12-6 Pozor mizarji! Novost Na velesejmu si ne pozabite ogledati novoizumlie-nega obliča za čiščenje furnirjev pri tv. Peter Angelo zunaj paviljona »F« na vogalu. Zahtevajte. da se Vam v obratu predvaja. 233-6 Opremljeno sobo lepo, solnčno, v sredini mesta, oddam boljšemu gospoda. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 20897-23 Opremljeno sobo solnčno, v novi vili od dam s 1. julija 1932 na Mirju. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2089S-23 Solnčno sobo z dvema posteljama, par-keti. elektrika, separaten vhod vl stopnjic, oddam. Nasl ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 209:6-33 Lepo sobo z dobro hrano in v«o oskrbo oddam po zmerni ceni. Gledališka 12,111 levo. desna vrata. 20823-23 Sobo lično opremljeno, snažno, solnčno, oddam gospodu v vili v bližini obrtne šole. Elektrika. prost vhod. event. zajtrk. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 20809-2(3 Dopisi Vsaka beseda 8 Din: sa dajanje naslova aii fcfre pa 5 Din. (24) Zakaj... 10./6. oi> 4. popoldne Dolenjski most. 20914-24 na glavni progi Zagreb-Beograd, dobro vpeljana, prima proizvodnja z velikim tržiščem, naprodaj z fundus instruktusom. Potreben kapital znaša cca. Din 4,000.000. Za osiguranje ali prima jamstva se odobre olajšanja v plačevanju. Ponudbe pod šifro »Gradjevna branša 30621« na Publicitas d. d. H Zagreb, llica 9. 7422 VALENTIN CEŠTNIK strojno mizarstvo, TRBOVLJE II. Izdeluje vsakovrstno pohištvo od pri proste do najfinejše izdelave ter vsa stavbno-mizarska dela po lastnih in po predloženih načrtih točno, solidno in po jako zmernih cenah. Zahtevajte proračune. 7429 Oglejte si na velesejmu v pav. »F«. Benedičič I. dvignite pismo 20907-24 Savinjčanka Gospodična v zelenem kostumu, ki je bila pred par tedni v Ljubljani (in sva se srečala na frančiškanskem mostu), se prosi za cenj. naslov pod »Arja vas« na oglasni oddelek »Jutra«. 20537-34 ifHiHino Vsaka beseda 1 Dia: za dajanj« oaslova sli <• Šifro pa S Di*. (26) Lepo zračno sobo oddani s 15. jun. dvema solidnima stalnima gospodoma po nizki ceni. Ogleda se lahko dopoldne. — Stari trg 17/111. 20737-23 Prazno sobo solnčno, v mirni legi na Vrtači, s centralno kurja vo souporabo kopalnice, v novi hiši oddam boljši stranki 9 15. ali 30. junijem. Ogledati med 10. in 13. uro ▼ Levstikovi ulici št. 25/n. desno. 20409-23 Prazno kletno s^bo v katero se lahko postavi štedilnik, oddam. Sredina Prule. 20990-23 Urejuje Davorin Kavljea. Izdaja za konzorcij >JuLra« Adoit Kibmkai. tni trg 17/11. 20059-23 Nov Pianino krasen glas, prodam pod ceno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20963-26 Vsaka beseda 1 Din. I ta ja janje naslova sli f ta Šifro o* ^ Din. (291 | Pisalni stroj novejšega sistema vsled opustitve pisarne poceni prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 203S5-29 5 elektr. motorjev rabljenih, za istosmerni tok 300 V., od 0.9 Amp. do 4.6 Amp., pTodam 1 vsemi potrebnimi pritiklinami, kakor zaganjači (regulirni) stikala in varovala. Pojasnila daje A. Janežič, Ljubljana. Florijanska ulica 14 20352-29 Vljudno obveščam svoje cenj. odjemalce in obiskovalce ljubljanskega velesejma, da bom za časa velesejma imel razstavljene originalne v paviljonu F prostor št« 136—140 ter prosim za obilen obisk. Istotam se sprejemajo preproge v popravilo, čiščenje In pranje po najnižjih cenah in z garancijo. Z odličnim spoštovanjem: Mahmud Skender Safikjurdli 7349 PREDILNICA BOMBAŽA IN TKALNICA PLATNA Smederevske kreditne banke v Niša 7377 sprejme 5 do O mladih deklet ki so izurjene v delu na flajerima in tro-slama. Nastop takoj. Ponudbe s spričevali poslati na naslov: Smederevska kreditna banka, Beograd, Prestolonaslednikov trg 39. fcot tiskarnam Franc JezeršeH. Za mseraini del je odgovoren Alojz Novak. Vsi s Ljubljani.