Z33. JtevlIKn. v UuDijani,«petek 13. oktobra iazz. Leto LB. Izhafa Tsak dan popoldne, livitasl nadolje ta praznik*. tnseratl i do 9 petit vrst A 1 D. od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p, večjl inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženi trte ponudbe bese da 75 d. Popust le pri naročitih od 11 objav naprej. — lnseratnl davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Up*fiTnl*tvo „Stov. Naroda1* ln „Narodna tlskarna" Kasno »a ulica *t. 5, prltllčno. — Toltlon St. 304. UrtdaUtto „Slov. Naroda" Hnifldva ollca tt S, I. nada tro? }• TeUTon štov. 34. Dopisa sprsteaia le ooiMisai* li žalostan frankovano« <*#BT Rofcopisov sa ne vratm. ~fjM v Jugoslaviji vse dni po Olti V— v Inozemstvu navadrta dni Din 1, nadolje Din 1'2S Poitnina plalana v gotovini. „Slovenski Narod- velja: v ^^J^.'----- ' v hioicmstro n J v Ljublirnt_______po poitl 12 mesecev...... Din 120^ Din 144'— I Din 216*— 6........ 60— . 72'— . 108-- 3 , ....... 30 — * . 36— , 54'— 1 ....... , 10— | , 12-— . 13-— Pri morebltnem povijanju se ima daljša narovnina dcnlačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvlć n.iročnino vedno -^9f P° nakzznicl Na camo pismeni narobila brer poslatve densrja so ne moremo ozirati. Dr. Karei Triller: Hfloi izsfop Iz stranke. Če se prav spominjani, poteka prav te dni dvaintrideseto leto, od-kar sem prestopil prag političnega življenja. Tačas sem bil namreč iz-voljen v vodstvo slovenske napredne politične organizacije, ki se ie pravknr snovala. Od tedaj sem zve-sto sluiil napredni ideji in njeni nositeljici, narodnonapredni stranki, ki mi je poverila tekom let ćelo vrsto odličnih mandatov. Izvrševal sem te mandate po svojih skromnih močeh, včasih v zadovoljstvo strankinega vodstva, včasih tuđi ne, kajti v tak-tičnem pogledu sem bil semtertja trici trmoglav In revolucionaren. Fikđar pa nlsem prlšel v strankln! slr^M v navskrižje s svojo vestjo in svo'lm poimovanjem Javnega poštenja, Niti sanjalo se mi ni, da me ho nekoč ravno moja vest prisilila, dn zapustim prapor, na katereea sem bil prisesrel navdušen mladenič in v senci katerega sem osivel . . . Še le-tos spomladi sem na večeru, ki ga je priredila v preveliki ljubeznivosti stranka o priliki moje šestdesetlet-nice, izpregovoril in obetal, Čepfav r.e v veliki skrbi zaradi taktike mladih voditeljev, ampak še v trdni veri, da bo končno le prevladal zopet zdrav in pošten razum v stranki, ta-ko-le: Zvestobo bom ohranil vsik-ćar. Nikdar se mi ne more zgoditi, kakor Sigamberju Clodwigu, ki je moral naposled sežisati to, kar je bil ćelo življenje blagoslavljal in Haeoslavijati ono, kar je bil ćelo življenje sežigal. In danes stojim vzlic temu iz-ven stranke, ki je bila nekdaj inkarnacija mojih življenskih idealov! Težko mi je pri srcu in grenak ukus mi sili v usta. Mari sem res izdaja-lec stranke in ideje? Vest mi pravi, ć* ne, da nfsem zapustil zastave, tervee !e one, ki so se Je polastili, rn je nišo znali ohraniti čiste, kakor-?tio je olapolala nad menoj dofsja tr!đe?etletia. Prihajam od bolničke postelje našega, v celem narodu zaradi svoje visoke politične morale visoko spoštovanega voditelja dra. Tvpna Tavčana in v neizmemo to-tezbo mi je, da tuđi on brezpogojno odobrava moj korak. Neposredni povod za moj formalni izstop so dale predstojeće ljubljanske občinske volitve. Pri tej priliki se je namreč pokazalo, da je brezdno, ki zija med lokalno ofici-jalno J. D. S. in vsemi ostalimi na-prednimi in demokratskimi politič-nimi organizacijami, tuđi na gospo-darskem polju ncpremostljivo. In to po zaslugi takti\xneea in mornlnega naziranja mladinskih voditeljev J. D. S., katerim se je posrećilo, diskreditirati stranko do neznosnosti. Izključeno je zategadelj po mojem trdnem prepričanju, da bi moela na vse strani izolirana in bojkotirana J. D. S. izjti iz tega volilne^a boja proti neizofihr»i kr»r.n"';i skoro vsoh ostalih volilcev kot relativno naijač-ja stranka, pa naj bi se tuđi ad hoc navidezno konsolidirala. Sicer pn je v resnici precej tragikomike v^ rcm. ako kliče dnnes na enotni boj za b e 1 o Ljubljano ona ista gospoda, ki je to belo Ljubljano pred po'Jru-gim letom osorej skoro frivolno za-pravila, pognavši z brezdavo in moralno malovredno taktiko naše naravne zaveznike v tabor crne Ljubljane. Zaradi tega je neiz^^ežna nova napredna in resnlcno demokratična grupacija, ako hočemo zopet iztisniti iz reprezentance slavenske prestolice ono stranko, ki je že po svoji preteklosti zadnja poklirana za vodstvo zdrave komunalne politike, ki pa je vrhu tega versko nestrpna do neki-Iturnosti, v novi dobi tuđi plemensko šovenska in končno napram državi očitno defe-tistična. Zagrebški kongres javnih de-lavcev z dne 10. septembra je I?i-jal implicite vse te grehe, na drugi strani pa je ugotovil nujno potrebo ozdravljenja našega koruptnega »av-nega življenja in čišćenja ter dvl^a-nja politične morale. Predsednik ju-goslovenske demokratske stranke g. Ljuba Davidović je tem zahtevam izrecno pritneval, nje ero va slovenska organizacija na jih je odbila, češ da so resolucije kongresa naperjene v prvi vrsti zoper demokratsko stranko. Zoper one, ki se čutijo prizadete po zgoraj omenjeni u goto vit vi, go- tovo! — Za nas vse, ki to potrebo priznavamo, pa so zagrebške resolucije sad treznega spoznavanja in težkega izkustva pošteno mislečih mož vseh tren plcrnen in zato tvar-jajo bazo, na kateri smo se lahko našli. V tem smislu hodo imele ljubljanske občinske volitve prav posebno signaturo, ker bndo prvi poskus praktičnega uveljavljenja lepih za-ffrebških resolucij. Će se ta poskus posreći, potem so po mojem trdnem prepričanju na stežaj odprta vrata ozdravljenju javne ga in strankar-skega življenja vsaj v Sloveniji. Zaradi tega sem dal rade volje na razpolago tej akciji svoje skromne moči, to pa tem lažje in tem raj-še, ker sem osebno na iziđu volitev desinteresiran. In če sem hotel to | storiti. je hil korak, katerega sem l želei s temi vrstami pojasniti, logično neizogiben. Po končani borbi pa se želim umakniti iz strankarske politike ter ohraniti zavest, da sem ostal do zadnjega zvest svoji preteklosti in svojim počelom po bese-dah sv. Tomnža: Bornim certamen certavi et fidem servavi. FISEOiS f£ M^BOl. Fašizem ni danes veČ izključno noti anja zadeva Italija. V zadnjem letu, posebno v zadnjem pollctu se je tako i razrnahnil, da danes že doživljamo, da se vlada potaja s fašistovsko stranko kot z upoštevanja vrednim č"nitcljem, in pri teh pogajanjih imajo fašisti pozo ; diktirajočega. Drugo vprašanje je, če I odgovarja resnična moč fašistov tej i pozi. na vsak način je to znak moralne ; sile. Pri zadnji seji ministrslce&a sveta je imela vlada trđ oreh pod zobrni. 13a-vila se je z notranjim položajem na i spiošno in posebno s fašistovsko zahte-j vo. naj se razpišejo nove volitve. Go-• spod;e ministri so se gotovo spomiiijali (joethejevi^ bc??d: Pi? icb rief, die Oei-ster . . . Organizaci:a, katero so liberalna vlada in široki kapitalistični kro-gi podpiraji, da se z n^eno pomočjo otresejo boljševizma, začcn.fa rasti \ lađi preko glave. Značilno je, da je notra-; nji minister Taddei v ministrskem sve-j tu stavil predlog, raj bi se upoklicala i dva letnika. da bo mogoče oh\!?lati I položaj. To ni bila samo na lacra7om Badogliom, ita-' lijans-vim Ltidendorfi'om. Položaj je gotovo resen. Tu iz i dveh razlogov: PrviČ, ker fašisti ne ; prikrivajo svojega namena, da hočejo v na*kraišem času priti do vlade, in dnigič, ker irr»RJ!o nnnštcvanja vredno moč. Namcn, iti v Rim, je prvič jasno izrckcl »leader« fašistovske stranke Mnssolini na velikem kongresu fašistov V Rimu. 9. oktobra. i v Vidmu dne 20. septembra t. 1. Zanirni-, ve je. da te Mus-solinijcve besede r«iso , izzvalc prevelike.^a presenečenia v javnosti. Nišo prišle nenadno. Različni po-■ liodi fašistnv v velikem slogu, posebno j pohod na Bnle^gno. so bili že z^dnst'io j pripravili javno mnenje. ln sedaj se ko-. vori o zasedbi vlade potom fa§i^tov kakor o gotovi stvari, čes da je Ie vprašanje dogicdnega časa. kdaj nade zrelo jabolko z drevesa Mussolini je sicer v Vidmu rekel. da fašisti zahteva-io razpis volitev, toda njegove besede ; p^slednje olje bolniku v vas Clos-Moussu. — Gospoda Župnika Se ni nazaj je rekla služkinja. — Šolastika se moti. jaz sem že tu, je rekel abbć Corentin. Na povratku je srcćal enes&a svojih najbolj pobožnih župljanov. — No, gesped župnik, ali ste dobro potovali? Župnik je v drugic govoril neres-nico: — Izborno, moj dragi. i2borro. — In zvon? Abbć se je znova zlagal, Žalibog tolikokrat, da laži že več ni mogel StetL — Kraseti je, dragi moj, naraviost krasen! Kakor bi bil iz čisttga srebra. In kako lep glas ima. Će ga udariš samo s prstom, brni tako dolzo, kakor re bi sploh več hotel nehati — ln kdaj ga borno vide li? — Kmalu, moj dragi, kmalu. Toda najprej je treba vrezati v njegovo kovino njegovo krstno ime, imeni botra in botrce in par vrstic iz sv. pisma. In to traja preklicano dolgo. « — Šolastika, je rekel abbć, vrnivši se, če bi prodali naslonjač, stensko uro in omaro, ki so v moji sobi. kaj misliš, da bi za to dobili sto zlatnikov? — $e treh srebrnikov bi ne dobili, gospod župnik, kajti, boste že oprostili, rr^pn.k vse vaše pohištvo ni vredno niti štirih grosev. — Šolastika, je nadaljeval abbć. nič več ne bom jedel mesa, kajti ne stori mi dobro. — Gospod župnik. Je rekla stara služkinia, vse to ni v redu in gotovo tiči za tem nekat ... To je od onega dne, ko ste potovali v Pont-I' Archeve-que. Kaj se vam je vendar pripetilo? Tako dolgo ga je nadlesovala z vprašanii, dokler ji ni nazadnje vsega povedal. — A, je rekla, temu se ne Čudim. Vaše dobro srce vas bo pogubilo. Toda ne skrbite se, gospod župnik. Jaz prevzamem razlago zadeve, dokler se vam ne posreći zbrati novih sto zlatnikov. ln tako je torej Šolastika fznašla eno pravljico za drugo in jih pripovedo-vala vsakemu. kdor je pri§el k njej: >Ko so nalagali novi zvon na voz, da bi ga odpravili, so ga pokvarili in mo-rnli so ga preliti. Ko je bil zvon prelit, je prišlo gospodu župniku na mise!, poslati ga v me sto Rim, da ga blagoslo-vijo nas sveti Oče papež, in to je dol-ga pot . . .« Abbć jo Je pustil govoriti, toda bil je vedno bol1" n^srecen. Kajti ni si oči-tal samo lastnih laži. tem več čtitil se ie odgovornega tuđi za Šolastikine in to ie tvorbo <--i!n?J s ponevrjcniem de-narja župljanov sčasoma strašno pezo grehov. Klonil je pod njo in polagoma je tvorilo skupaj s ponc\ericnjem de-govih posušenih licih rdečico njegove nedolžne in krepke starosti. Dan, določen za praznovanje 3?up-tiikovega zlatega mašnikovanja in zvo-novega krsta je bil že zdavnaj prete-kel. Prebivalci župnije so se čudili tej zamudi. Nastale so razne govorice: Fa-rigoul, vaški kovač, je pripovcdoval, da so videli abbeja Corcr.tira v družbi sumljive ženske v okolici od Rosy-les-Roses, in pristavil je: — Jaz vam pravim: zapravfl je denar za zvon z ničvrednimi ženskaml. Ćela stranka je nastala zoper vred-nega služabnika božjega. Če je sci po cesti, so nekateri klobuki ostajali na glavati, in ko je šel mimo, je slišal so-vražno mrmranje. Ubogi sveti mož si je delal hude očitke. Spoznal je vso obsežnost svoje napake in postal zaradi tega globoko žalosten, vendar pa vkljub vsemu ni mogel priti do popolnega kesa. Kajti čutil je dobro, da je bil dal to nespametno vbogajme, ta milodar tu-jega denarja, nekako zoper svojo voljo in ne da bi bil imel svobođo nad tem razmišljati. Reket si ie da bi bil mogel biti ta nespametni milodar za nevedno dušo komediiantskega otroka r.ajboljse bežje odkritje in začetek notranje pro-svitljenostL ln vedno so mu prihajale pred oči crne in nežne oči r-Vo čitanke, polne solz . . . Naslednjo nedrljo je stopil pr. evan-geliju na lecn in, boli bled in trd vslcd r.adčloveŠkcKa napora kot mučeniki v areni, je začel: — Moji dragi brat je, moji dra?:i prijatelji, moji dragi otroci! Moram se vam iznovedati . . . V tem trenotku je zapelo jasno, čisto, srebrno zvonenjc iz zvonika in napolnilo staro cerkev . . . Vse glave so se obrnile in začuđeno šepetanje ie spreletelo klopi vrnikov: — Novi zvon, novi zvon! Ali je bil to čudež? Ali je bog dal po angelih prinesti novi zvon, da resi čast svojega radodarnega služabnika? Ali pa je Šolastika pravila o obup-nem položaju svojega starega gospoda onim dvem amerikanskim damam — saj veste — Suzani in Bettini Percival, ki sta stanovali v tako lepem gradu, tri milje daleč od Lande-Flcurie, in ti dobri dami sta se zmenili. da napravita abbeju Corentinu to ljubko preseneče-t;je? Po mojem mnenjtt je druga razla-ga še mno^o težja od prve. Kakorkoli si žo bodi, prebivalci od Lande-Fleurie nišo nikoli zvedeli, kaj se jim je imel izpovcdati ribbe Coron-tin. J Stran 2 »SLOVENSKI NAROD« dne 13. okfobra 192> štv. 233. tirifnala rapallska: pogodba, govor! se y£asih o pohodih na Innsbruck in na Ljubljano. Iz vsega tega je razvidno, da bi s fašistovsko vlado prišli na po-vršje novi vidiki ne sarno v notranji po-litiki Italije, ampak tudl v njeni zunanji politiki. Kaj bo? Predvideva se Iahko vse rnogoče, kaj natančnega prerokovati pa je težko. Eden najizkušenejših itali-janskih parlamentarcev, Trevest je na zadnjem socialističnem kongresu ozna-čil položaj z besedami: Položaj je tak. da imamo Iahko jutri diktaturo ali pa nekaj, ki je baš nasprotno diktaturu Te besede opisujejo le veliko zamotanosj položaja. Mislim pa, da bo tuđi sedai obveljala stara resnica, da se italijan-ske juhe kuhajo zelo vroče, da pa pri-hajajo na politično in mednarodno mizo že precej hladne in vedno lepo garnirane. B. Zbor demokratske stranke v Beogradu. SLOGA V STRANKI OfiRANJENA ? — DAVIDOVIĆ IN PRIBIČEVlC NIŠTA PRECIZIRALA SVOJIH STALIŠČ? — INCIDENT S PO-TVORJENO RESOLUCIJO. — DAVIDOVIĆ PREDLOŽI DRUGO RESO LUC1JO? — Beograd, 12 .oktobra. (Izv.) Skupna seja glavnega odbora in po-slanskega kluba demokratske stranke je včeraj dopoldne in popoldne še vedno nadaljevala razpravo o no-tranje-politični situaciji, v glavnem o zagrebškem kongresu. Uvodoma je bilo v rapravi tuđi vprašanje, ali naj so seje javne ali tajne, kaj ti tekom včerajšnjega dneva so bila objavljena poročila, ki nišo bila po pri-tožbah nekaterih delegatov popolno-ma objektivna in točna. Prezidij je sklenil, da se o sejaH izda oficijelno poročilo, za ostala poročila pa odgo-varja dotični list sam. Milan CukoviČ, delegat iz Sarajeva, je kot zastopnik sarajevskih demokratov očrtal položaj demokratske stranke v Bosni in Hercegovini. Govornik je bil že proti se-stanku v Iilidžah, ker smatra da je bil že ta sestanek naperjen proti enotnostl demokratske stranke, in se je skušalo doseči razdor v vrstah bosanskih demokratov. Govori dalje proti udeležbi demokratov na za-grebškem kongresu. Dalje izjavlja, rda vodijo takozvano »tretjo linijo politike« baš demokrat je iz Bosne in Hercegovine. Po kratki kontoroverzl meci đr. Šumenkovićem in Milanom Čukovićem je povzel besedo zasrebški delegat, predsednik za-grebške demokratske organizacije dr. Ljuba Tomažič. Tuđi ta govornik je omenjal, da je zagrebški kongres imel za cilj razbiti enotnost demokratske stranke. Udeležba pred-sednika Ljube Davidovića na kongresu je napravila v vrstah hrvatskih demokratov poražen vtis. Kon-čno izjavlja, da je za popolno enotnost stranke. Ljubljanski delegat đr. Albert Kramer je govoril v imenu demokratskih organizacij Slovenije. Izja-vil je, da slovenski demokratje ne prihajajo v Beograd kot sodniki in nikakor nočejo nobenega soditi in obsoditi. Dalje je govornik poročal, da slovenski demokratje visoko ce-nijo Ljubo Davidovića in da so za ohranitev enotne demokratske stranke. — PosL Turaj Kučić, zastopnik hrvatske.^a Primorja je za resoluci-je zagrebškega kongresa. Smatra iih za dobre in se z njimi strinja. Popolnoma odobrava udeležho demokratov na tem kongresu. Končno je oštro napadel vodilne osebe, ki se zbirajo okoli »Slobodne Tribune«. Delegat Grigorije Anastazije v i ć iz južne Srbije izjavlja, da se naj revizija uprave izvede, je proti zagrebškemu kongresu, vendar pa je tuđi njegova iskrena želja, da se ohrani popolna enotnost demokratske stranke. O njegovem stališču se je razvila kratka in živahna debata. Do-poldanska seja je bila ob 12.30 zaključena. Popoldne se je seja ob 4. nadaljevala in je trajala do 7. zvečer. Razprave so potekle mirno, razni govorniki so po večini zopet izražali svoje mnenje o zagrebškem kongresu. V debato so posegli posl. Pera Marković iz Valjeva, naglaŠujoč, da srbijanski demokratje žele iskre-nega sporazuma s Hrvati. Dr. Srd-jan Budisavljević je govoril o notranji situaciji in naglašal, da bi bilo dobro, da pridejo srbijanski demokratje v hrvatska sela in razmotre položaj hrvatskega seljaka. K temu je nekdo vzkliknil: »Dobro bi bilo! Srbijanci v hrvatska sela in Hrvat je v srbijanska!« Ta vzklik je zbor pozdravil z živahnim odobravanjem. Po govoru posl. Agatonovl-ć a je predsednik zbora minister dr. Ivo Krstelj pripomnil, da mu je predloženo vprašanje, če bodeta o položaju na zboru govorila tuđi Ljuba Davidović in Svetozar Pribičević. Nastal je važen moment. Ves zbor je z napetostjo pričakoval trenutka, ko je začel govoriti Ljuba Davidović. Uaba Davidović Je y svoji kratki iziavi izjaviL da ne govori in to nima absolutno nlčesar proti osebl ministra Svetozarja Pribičevića. Vsi so uverjeni, da se ne srne oteževat! notranje situacije stranke. Smatra za uinestno, da na zboru ne govori. Minister Pribičević je na to iz-javil, da se odpoveduje besedi, izraza spoštovanje g. Ljubi Davidovi-ću in želi, da vsa debata odpade, če se najde primerna formuia za resolucijo, ki jo naj soglasno sprejmeta glavni odbor in parlamentarni klub. Na to je predsednik sejo preki-nil. Obenem je predlagal, da se izvoli poseben reparacijski odbor, ki naj bi izdelal nacrt resolucije ter ga potem predložil plenumu zbora, da ga odobri. V redakcijski odbor so bili izvoljeni 'dr. Voja M a r i n k o-(Pribičevieev somišlj.), dr. Šumen-k o v ić, Agatonović, Dragotin P e č i ć (Davidovićevi pristaši), dr. Albert Kramer in dr. G r i s o g o-n o (Pribičevičeva nristaša) dr. K r-s t e 1 j in G j o r g j e v i ć. Redakcijski odbor je ob 21. predložit resoluciio. ResoJucija slove: ^Poslanski klnb in glavni odbor ćfemokratske stranke, je na seiah dne 10. in 11. oktobra t. 1. vzel v pretres vprašanje razmer na Hrvat-skem, ki je bilo glavni predmet debate, ter se je u^rotovilo s^edeče: I. Poslanski klub in glavni odbor izjavljata, da je bila uredltev razmer na Hrvatskem vedno naj-iskrenejša in naj tople jša želja in briga demokratske stranke, kar je ena najresnejših potreb naše države. Za delo v tem pravcu ta poslanski klub in glavni odbor ugotovila to-le direktivo: Demokratska stranka je kalcor đo sedaj še nadalje pripravljena so-delovali pri vsaki akciji v tem smislu pod pogojem, da ni ta akcija na-sprotna vldovdanski ustavi, da ni napenena proti narodnemu !n dr-žavnemu jedinstvu, riti proti stran-kfnerrm programu niti proti lugoslo-venski ideologiji tega programa. II. Ražen tega poslanski klub in glavni odbor, slično kakor lanski kongres stranke, izjavljata, da mora biti notranja politika demokratske stranke usmerjena za tem, da se do kraja izvede vidovdanska ustava, odločno se izjavljata proti vsakemu poskusu, da bi se spremenila in revidirala, kakor bi se to s potrebnim! zakoni moglo uveljaviti. V tem cilju Iahko demokratska stranka kooperira z vsako stranko, ki v tem pogledu zavzema isto stališče. III. Poslanski kiub in glavni odbor konstatirata, da je enodušna volta vs9 stranke, da se ohrani popolno strankino edinstvo, kar jo ▼ interesu države.« Pribičevićevi pristaši so burno ploskali, nastala pa je grobna tišina, ko se je zglasil za besedo posl. Dra-gatin P e č i ć ter ogorčeno izjavil, da se je zboru predložila drugačna resolucija, kakor je bila sklenjena v odboru. Povdarjal je, da je resolucija potvorjcna in da ne odgovarja besedilu, ki je bilo sprejeto v odseku. Trdil je, da se je vzela v resolucijo 2. točka proti dogovoru. Pečićeva izjava je napravila zelo mučen vtis. Na to se je 'dvignil sam Ljuba Davidović, ki je med veliko na-petostio izjavil: »Predloženih mi je bilo več re-solucij, toda v tej resoluđji potresam nekaj bistvenih točk, na katere smo se zedinili. Zato ne morem spre-jeti predlagane resolucije* Predlagani, da se glasovanje o resoluciji odgodi in se mi da rok do jutri, da napravim vse potrebne korake, odnosno da predložim drugo resohic Ho,« V dvorani Je nastal silen hrup, zborovalci so se razdelill na razne skuDine, kJ so živahno debatirale. Med splošnim trupcem Je predsednik dr. Krstelj zaključil zborovanje in naznanil, da se seja nadaljuje v četrtek dopoldne. Davidovićevi pristaši so Imeli tako! po seji zannni sestanek, ki Je trajal pozno v noč. O rezultatu tega jDosvelovanla ni dosLel DiiročJl___ — Beograd, 12. okt (Izv.) Danes dopoldne prične zbor radikalne stranke. Slično kakor demokratje je tuđi radikalna stranka pozvala v Beograd za-stopnike okrožnih organizacij, člane glavnega odbora in parlamentarni klub. Radikalni zbor ima prcdvsem razprav-ljati o notranji politični situaciji. V nekaterih radikalnih krogih je tekom včerajšnjega večera nastalo veliko vzne-rnirienje, ker se je bila raznesla vest, da ie Stojan Protič izrazil željo, da se sam osebno udeleži tega zbora. Ministr-ski predsednik Nikola PaŠič je imel tekom včerajšnjega dneva daljše konie- rcnce z radikalnim! ministri in Ljubo Jovancvičem. Slednji je bil delegiran k Stojanu Protiću, da ga vpraša, če se res namerava udeležiti radikalnega zbora, Stojan Protić le potrdil, da je njegova namera resnična in odkritosr-čna. Ljuba Jovancvić pa mu je pripomnil da že od aprila letos ni več Član radikalne stranke. Za rezultate radikalnega zbora vlada veliko zanimanje. Politični krogi pri-čakujejo, da radikalni zbor sprejme sli-ćno resolucijo, kakor dcmokratskL Inicijativom »Jugosl. Matice« održano je sinoć u toveru Narodnoga pozorišta javno predavanje *Naša izgubljena Koruška« kao komemoracija narodnoga poraza, što smo ga na današnji dan pred dvije godine doživjeli. Predavanje je držao g. Vinko B r a j e v i ć, a popratio ga je različitim kartama Koruške. Govornik je razlo/io razloge, zbog kojih se i Primorje mora da interesira za Kon^ku i ako mu je ona daleko, a onda se osvrnemo na historiju te slovengke dežele, napose na Gosposvetskn polje, na »Knez-ji kamen i Vojv.?.d«ki prestol« i na značenje vojvodskoga nstoiičenln za slovensku proSicst Koruške. Čb.rikom Nijemca dr. Mnrtina Wutte u časopisu »Csrmtla« \z crod. 10% I n^ecrovorn Te7iČn.^m kartom doknr.^o je, da je Kom§Vn. osobito orni dio jržno od Drave 1 dnnas čisto slovenska, pa da je posve opravdana ten- Split, 10. oktobra 1922. dencija da je opet pridobijemo. Prešao je zatim na historijat koruškoga plebiscita, te je razložio zašto snio ga izgubili i kolika je krivnja na nama, a kolika na »saveznicima«. Osobito se dotakao naše vrlo slabo or-p;anizirane propagande, što je prikazao raznim primjerima naših i njemačkih plakata. Na koncu je razložio mogućnost da mi Korušku do Drave prcdolrijc-mo opet i to mirnim ćipioma^kim putem u momentu kad se bude jedanput — što je sigurno — Austrija sjediniavala sa Njemačkom. Mi ćemo je pripomoći, nli vz uvjet da nam povrnti Korr^kn koia je naša. Govornik ie dovršio srdačnim i iskrenim pozdravom koruškoj bra-ć\ vz ponikir. Braćo re zaboravite tko ste, a mi ne ćemo zaboraviti gdje ste! Ovo je predav?r»f<* na slušatelje proizvelo duboki u+? remedurf. O tem smo vsi edmi. Ljubljana je v tem vitamem vpra5ar».m zaostala ćelo za mani§imi mesti v Sloveniji- Modema klavnlca s bladi!r>!m! rs^^.va^i bi bila za Ljubljana neprecenliivejra pomela tako v aprovizadiskem, kakor tud! v finančnem oziru. S primemimi nkrepi in modernimi napravami bi se dal v LJubl'nnl z lah-koto koncentrirati eksport klavne ži-v!f!e. S tr.ko ureditviio bi mestna občina pridob^i !zdaten vir novih dohod-kcv. ki bi ji ne zadostovali ?amo za amortizacijo novih naprav, temveč bi mestna blagajna prejemala tud! znatne prebitke ter s tem o?ačila svoje finan-čno stanje. Bcrazen. da bi se s tem po-dražila cena mesu, ie neupravičena. Saj bomo vsled nadprodulcciie v naši agrarni državi vedno navezani na izvoz, se-veda v pravilni meri in smeri. Pa tuđi aprovizac;jsko vprašanje igra veliok ulogo. Kolikega pomena bi bilo za ljubljansko prebivalstvo. ako bi mestna občina mog'a ob najugodnciSem času, ko so cene klavni živini primemo niz-ke, nakupiti dovolj blaga in je hraniti dollcj v svojih hlađilnicah, dokler cene zopet zrastejo. Govoriti ob tej priliki tuđi o veterinarsko - policijskih pred-pisih, bi bilo preobširno. Resitve caka tuđi vpraSanje !3ub-Ijr.nskcsa mestr.e«;a vodovoda. Ni \z-kliučeno. da bi imela dali časa tra;a-joca suša nepregledne posledice za ljubljansko mestno prebivalstvo. Ali je že kdo kdaj razmiSljal o tem. kako bi bilo v našem mestu. če bi prebivalstvo moglo samo ob nekaterih dnevnih nrah dobivati vodo? Stvar občinske uprave, države in drugih poklicanih faktorjev je, da sporazumno in z združeninii mo-čmi vsaj za dolleden čas odpravijo te hude skrbi s:lede ljubljanske sa niestne-ga vodovoda. Vprašanje glede zgradb© nove hl-dioetektricne centrale ob Savi ie. koli-kor nam je znano, že v tiru. Želeti bi bilo le, da se to vprašanje kolikor mo-goče pospeši, da dobi naše mesto v najkrajšem času ne le dovolS. temveč tuđi za primerno ceno zaclosttto električno silo na razpolago. Naj se v okrn-žju ljubljanskega mesta krepko razvija industrija! Saj bo njen razvoji blagodei-no vplival na mestne finance. Mi-nogre-de bodi še omenjeno, da tuđi naša ulična razsvetljava, zlasti v preimestiih, Se davno ni na modernem visku. Toplo bi mestno prebiva!U '«*> Pozdravljalo razširjenje električne ccrtr.e železnice zlasti sedaj, ko si mora marsl-kdo Iskati svoje stanovanie v prfdme-stjih in to v zelo širokem pomenu te besede! Morda bi se dalo o tem raz-pravljati z uspehom takrat. kn bo zsra-jena električna centrala ob Savi, Prijazno lice naSegi liuLljnnskcga mesta prav zelo kazi zapr."jena struga Ljubljanlce. Da se je mora rsniiliti bodoči občinski svet je jasno do\olj. Cim preje, tem b^lje, će tuđi nnrda — dra-žje ne^o poslej. Treba bo isliaii pravih potov in sredstev, da se projektirana dela, če ne v ccloti, vsaj v glavnem izvrše. Uspeh!, ki so se dosegli v plinar-nah z uvcdlio takozvanesa Stracheje-vega dvoplina. govore /- to. da se to proizva.^anje uvede ti:.,i v ljubljanski mestni plinarr1?. To so Žc storiia :r-jsta mesta Celje, Maribor in Gradec. Ljubljanski plinarni bi bilo, če preie ne, vsaj potem, ko bi bih nove naprave v nekaterih letih amortizirane, mogoč* oJ-dajati konzunicntorn plh po ugodnejsih cenah. In to bi bilo zopet v znatno korist ljubljanskemu prebivalstvu, Mestni pegrebni zavod potrebuje novih poslovnih prostoru.. Le tako bo tnoiiro vfestransko nadzirati g^snoćar-stvo. prihraniti vedno iiara^ajočo ra-jemnine. ki iih mora zavod sed^i place-vati. Zelo potrebna bi bila v Liubl'ani tuđi mrtvašn:ŠI;a veža, zlasti ob današnjih nezdravih rtanovanj^kih raz'iicrah. Mrtvačka veža bi se s skromnim! pri-biojbinami za vpoTa^o laliKo dala ainor-tizovati. Promet v mestn- zastavHainici ie vsled nizkc.ra sta'iia valute znatno na-rastel. Skibotl ho za to, da ta zavod v vsakeiu o/i:u služi edino b v prid revne mu pre'-iivalstvu. Mestna priprema mid! mestni obći-ni goto\o /'i'itnih koristi, ker izvrsuje vožnje v lastni režiji in po lastnih cc-nah. Ko se licncin primerno poceni. se bo mestna priprega gotovo dala dobro popolniti s to\ornimi avtomobili. D&nos mestne trošarine se da oia-Čiti na ta način, da se omogući vse-stranska kontrola in razŠiri trošarinska linija. Dnhodek naraste tako znatna, da ga mestna občina nikakor ne bo mogla pogrešati. Tr(j?.-rina na vir.o in ž^ane pijace v današnji izmeri ni prctircn.a, ker ni v nikakem razmer ju s proda ir»i-mi cenami. Vrhutcga se pa vsakđo Iahko tuđi obvaruje plačila te davščine. V tem kratkom času smo se ome-jil! le na nafnuinejSe izmed onih nebroj-nih nalog, ki čakajo na bodoči občinski zastop. Nai bi se ta zastop z vsem veseljem in vso potrebno vnemo lotil svojih obširnih nalog v blagor ljubljanskega prebivalstva! — Od Postojne do St. Petra so v nedeljo divjaii po slovenskih vaseh fa-Sisti, ki so trgali in metali ob tla vse slovenske napise, kjerkoli so kakSncga dobili. Slovence se ob takih prilikah ne sme ganiti in ne more braniti svoje lastnine pred fašistovskimi divjaki, ker ako bi to storil, bi ga fašisti pretepli neusmiljeno in italijanska sodna oblast bi ga na vsezadnje pahnila Še v ječo. Take so pač razmere v sedanjem Času v nesrečni Julijski Krajini! O tem fa-šistovskem brrbarst\ru postojr.£!:i IV-banaz ne bo nič poročal v tržaških listiru — Minister za osvoboiene pokrajine Luclani se je nahajal te dni na Go-riškem in v Trstu. Prisel ja preko Tr- biža v Gorico, kjer ga je sprejcl generalni civilni komisar -Mosconi. Pri spre-jemu je bil navzoč tuđi poslanec dc, Podgornik. Povcdali so mu mnogo tako v Gorici, kakor v Trstu, da vlada v deželi velika nczac'ovoljnost radi ne-zaslišane počasnosti v priznavanju od-škodnin. Minister Luciani je v pogovoru z žurnalisti narlašal, da se hoče on resno potruditi, da se vsa stvar pospe šL. Zasianck glede novih p rov ine pa je zckrivilo dejstvo, da se je zakon glede odškodnin raztep:nil na nje šde po aplikaciji v starih provincah. Nato je šcle po do!f;em času tozadevno poslovanje prevzclo ministrshro za osvo-bojene dežele. Vendar pa se je po mi-ni^trovem mnenju že precej pro'orj redilo, tako da je v trža^d provinci od 150.000 pro^cnj konkordiranih do av-tnista okoli .^0.0^0. Kreditni zavod ćnhu je kolikor moproče naglo !n uspe^no. tako da minister tipa, da bo odsJoj mogoče vsa odškodninska \TJrnsanja dognati in rediti tekom Stirih let. Ogromro je Stevito od?kodnins?dh ra-litev tuđi v starih rrovincah. V Tr^tu fe bil spreicm m'nhtra zr1o b-n^^n. t?ko. dz se Je »Piccclo« radi teira precej razburjal. — Fašisti zaseđf] tr7a5ko oVra?no bolničko blara^no. V Trstu so v pone-deljek 7jutraj fa^i.^+ovske Čete 7nsedV okr^ino bolnico blneajno. Tn^iMcntov ni bi^o. Pov^jshro tr?a?ke fašistovsko lepiie ie izdajo projrlas, da os+ane bol-n!5Va bb^aina do ć?^]ve odredbe ra-sedena po četnh. 7dravniki ?o dobili ukaz, da svojo s1n*ho vr5e daTie ter se termi ukaz« poknrav?Jo. Oblastva do serfnj nišo ničesar ukrenila. i ■ --------_________ »SI. OT f !ST^ K T rJA tf 11 n« c*ur u r.*.nTa 1-1-2. ^»r-.iu O. Politične oestl. r= O vladnl krizi piše »Balkan«, da se sicer razvija, vendar pa vse kaže, da ne priđe do demisije Pašićeve-ga kabineta preje, dokler vlada ne iz-vede in izvrši gotovih poslov, ki so v teku, tako n. pr. zakon o uradniški pragmatiki, zakon o povračilu škode, povzročene po vojni, in morda tuđi državni proračun. Ako bi pa nastala tak-šna situacija, da bi se ne modo nada-ljevati delo v parlamentu, bo postala kriza v vladi akutna sele, ko bo likvidiran spor s kraljevičem Gjorgjem. Ver-Jetno je, da bo ostala ta vlada na kr-milu še vsaj do konca meseca, to tem-bolj, ker kralj ne bo sprejel vladine ostavke dokler vlada ne resi gori navedena vprašanja. = Netočna vest Beogradsko »Vreme« priobčuje člančič »Demokrati v Sloveniji«, v katerem govori o sporu, ki je nastal v demokratski stranki v Ljubljani. Govori o borbi »starih« in »mladih« ter izvaja o dr. Ravniharjevi skupini med drugim: »Kakor se govori, bi se ta skupina morda pridružila radikalni stranki, ki je jela pridobivati na terenu v Sloveniji. Lahko pa je tuđi mogoče, da osnuje posebno stranko, ki je že krščena z imenom »Gospodarska stranka« in ki bi se nagibala in sodelo-vala z radikalci.« — Ta vest ne temelji na faktih. Ravniharjeva skupina ne misli za enkrat niti da bi se pridružila radikalni stranki, niti da bi osnovala svojo samostojno politično organzacijo = Stojan Protić v akciji. Kakor je znano, je predsedništvo radikalnega kluba sklicalo sejo na 12. t. m. Na to sejo so pozvani tuđi člani glavnega strankinega odbora. Kakor posnemamo po beogradskih listih, se je Stojan Protić odločil, da tuđi on priđe na to sejo. Protić ima namen na tej seji pođ-vreči strogi kritiki delovanje današnje vlade. To je, tako pravijo beogradski listi, zadnji Protićev atout, ali da se radikalni poslanci pridružijo njemu in zapuste Pašića, ali pa da on sam iz-stopi iz stranke. = »Jutro« in svinjska afera. 2e 10 dnl se bavijo listi, srbijanski in prečan-ski, z dovoljenjem, ki ga ie baie dalo finančno ministrstvo zaprešički izvozni družbi »Promesa« za izvoz 2S.000 debelih svinj po starih carinskih postav-kan, namesto po novih izdatno z\iša-nih, proti temu, da družba odstopi mini-strstvu za socijalno politiko 15 vago-nov masti po ceni, ki Ima biti za polovico nižja od tržne cene. Mi smo se v torkovi števUki v kratki notici — natis-njeni v petitu — med dnevnim! vestmi dotaknili te afere ter rekli, da javnost zahteva, da se izvozni družbi dano do-voljenje takoj prekliče, ki po posebni protekciji zagotavlja »Promesi* ra carini dobiček 150.000.000 kron na škodo državne blagajne, posebno slovenskih prašičerejcev in konsumentov. Ta kra-tek izvleček iz povodnji člankov, ki jih je izzvala omenjena afera posebno v srbskem in hrvatskem časopisju (beogradski »Trgovinski glasnik« ni objavil nič manj kot pet dolgih člankov o nji) je dal povoda »Jutru«, da nas v četrt-kovi številki napada, češ da s pisanjem o tej aferi »ustvarjamo volilno borbo proti demokratski stranki«. V dotični notici, ki nosi naslov »Javili so se«, se obrača tuđi proti »Slovencu« in »Jugoslaviji«, katera lista sta se tuđi oglasila o tej stvari, a dostavlja, da je »Jugoslavija« to pot izjemoma dostojnejša, ker da kritizira le eventualno dovoljevanje izvoza. »Jugoslavija« od 8. t. m. pa zaključuje dotično daljšo notico, ki nosi nadpis »Izvoz prašičev in masti«, s te-mi-le stavki: »Vidi se že po teh izvaja-njih, da ima pri ćeli stvari vmes zopet prste ta naš nesrečnl dr. Žerjav.« Politično interesantno pri ćeli stvari je Še, da ga vsled te akcije napada ćelo beogradski »Preporod«, ki je zelo blizu Pribičeviču. Kot vse kaže, so se gospo-dje pričeli biti že med seboj«. — Ako »Jutro« odobruje ta napad proti svojemu krušnemu očetu s tem, da označuje pisanje »Jugoslavije« kot dostojno, nam to more biti le prav, ker je znak, da je »Jutro« že na potu spokorjenja ter da ne odobruje več praktik svojega šefa. Ne vemo pa, kako pridemo mi do tega, da se nam očita, da smo s svojo stvarno notico, v kateri ni bila omenjena nobena oseba, kakor povzročiteljica kritiziranega izvoznega dovolienja, in tuđi dr. Zerjav ne, stvorili voiilno borbo proti demokratski stranki. Za volilno borbo proti slovenski demokratski stranki borno imeli pač močrejših ar-gumentov na razpolaganje, kakor je ta svinjska afera. Nasprotno pa se zdi, Ja je ravno »Jutru« in njegovim gospo-darjem »velika množina masti za uradništvo«, o kateri ie govoril dr. Žerjav na sestanku ljubljanskih zaup-nikov JDS, dobrodošei argument za ctvoritev volilne borbe. Menda se *az-umemo! Pa brez zamere! »Tu lfa vou-lu. George Dandiu!« — Zgornje vrstice so že bile v tisku, ko smo čitali v da-rašnjem »Jutru« brzojavko z nadpl-sem »Resnica o svinjski aferi«, iz Uate- [ re bi izhajalo. da ponudba prizadete I izvozne tvrdke še ni sprejeta ter da bo i finančno ministrstvo poizvedovalo, v i koliko so bili prešiči nakupljeni še pred carinskim! poviški. Nam je le prav, da ponudba še ni sprejeta, ter ni izključe-j no, da je temu pripomogel enodušen I cdpor Časopisja v tej oferi. Stoji pa j vendar le dejstvo, da se je »Jutro« ne-j upravičeno in brez potrebe obregnilo proti naši stvarni notici o tej aferi s tem, da nam je očitalo politično ten-denco, ko bi mi bili smeli z mnogo večjim upravičenjem očitati dr. Žerja-vu, da je v strankarske svrhe omenjal na sestanku ljubljanskih zaupnikov, i da se vkljub veliki množini masti za uradništvo ne upa dati podpisa uu do-voljenje, ker bo takoj kdo rekel, da sta si on in podtajnik ministrstva finaac zaslužila kakšen vagon masti . . .« Ali se ne zdi to kakor zamah na dve strani? Na eni strani kaptiviranje uradni-štva, na drugi strani pa izpad proti političnim nasprotnikom, ki mu otezuje-jo skrb za uradništvo. = Reglement fasistovske arraade. Fašistovska stranka in njeno armadno vodstvo, ki se imenuje »generalno po-veljstvo fasistovske milice«, sta si iz-dclala reglement, ki je obvezen za vse vojaško sodelujoče elemente v stranki. Temeljni člen prvi definira stranko za »milico, ki služi Bogu in deželi«. Vsak vojak priseže: V imenu Boga in Italije, v imenu vseh onih, ki so padli za veličino Italije, prisegam, da se posvečarn za vedno blagru Italije. Milica zasledu-:e cilj, da se podari Italiji novo mo-štvo in ustvari fundament za ogromno hierarhijo, kateri hoče stranka zaupati usodo naroda. Fašistovski vojak mora služiti Italiji čisto in prevet globokega misticizma, ojačen z neomajno vero, prevladan z neupogljivo voljo, zaniee-vati mora oportuniteto in premetenost, odločen mora biti za vsako žrtev, veže ga teža strašnega apostolata. da treba resiti skupno veliko mater in jej dati moči in čistosti. Fašistovski vojak pozna samo dolžnosti. On ima samo eno pravico, da izpolnjuie svojo dolž-nost in se je veseli. Zahteva se od njega poniznost in sila. Pokorščina pro-stovoljne milice je šlepa, absolutna, polna spoštovanja do vrha hierarhije, do vrhovnega voditelja in do stranki-fiega vodstva. Čast je zanj zakon, čast je neomejena tuđi v ekscesu, silna, stroga, absolutno pravična tuđi izven zakona, vedno nad predpisano in formalno pravico. Za prestopke in pregre-ške so določene posebne kazni in iz-ključenje iz stranke. Govori se tuđi o eksemplarični kazni, ne da bi se po-drobneje navajala. Stopnje hierarhije j so dveh vrst, vojaške in politične. Uni- i formo armade tvori crna srajca. Uni- i formo in znake mora fašist braniti s j svojim življenjem. Določene so tuđi nagrade in odlikovanja; imajo hrabrost-ne kolajne iz zlata, srebra in bronca. Reglement je stopil v veljavo 17. septembra. Tako hočejo fašisti svojo ar- ! mado in z drugimi svojimi sredstvi po- | staviti nov imperij po rimskem vzorcu. I Zelo lepo se glase določbe glede časti in delovanja v korist domovini, ravno rasprotna pa so dejanja fašistov na-pram Jugoslovenom. Ta dejanja one- j čaščajo italijansko ime pred svetom. ] = Rusija odklania angleški kapital. Svet ljudskih komisarjev v Moskvi se je posvetoval o udeležbi inozemskega kapitala pri obnovi ruskega gospodarstva in sklenil, da se je tozadevno ozi-rati na priiazne in trajno dobre odno-Šaie med Rusijo in ono državo, ki bi se udeležila obnove s svojim kapitalom. Anglija se bori proti enakopravnosti Rusije na bližnjem vzhodu in ob Črncm morju in tako ne more biti med njima dobrih odnošajev. Zato komisarji odkla-njajo Krasinovo pogodbo z Urguhar-tom, ki vodi »Ruissan Asiatic Consolidated«. = Dohodkl madžarskih državnih urad-nlkov. Po poročilih »Pester Lloyda« znn-Šajo maksimalni dohodkl državnih urndni-kov XI. do IV. činovnega razreda 46.072 do 147.860 madžarskih kron na leto. K temu priđe v naturalijah po znižani ceni na ose-bo in mesečno: 1 kg moke 0, 2 kg moke za kuho in 5 kg za peko. 1 kg soli, 80 dkg sladkorja, 80 dkg masli, 20 kg krompirja (v 6 mesecih) nadalje ne glede na družinsko stanje na leto 10 kvintalov premoga in 10 kvintalov drv, 3 do 4 metre sukna, par Čev-ljev in za osebo 6 m sifona. = Neniški socijalisti proti {talijanskim fašistom. NemŠki socijalisti v Berlinu so izdali na proletarijat vsega sveta apel, da se ima proglasiti bojkot Italiji za tri dnl, kakor se je to svojčas zgodilo Madžarski, ki je takoj na to izpremenila svoje nasto-panje proti proletarijatu. Za tri dnl naj bi se ustavila vsaka komunikacija z Italijo. Nobena vest iz Evrope bi ne smela biti od-dana v Italijo ne po pošti, ne po brzojavu, železnice bi ne smele prestopiti meje in ladje bi se ne smele ukrcati v Italijanskih pristaniščih. Vse to se Ima zgoditi v znak protesta proti fašizmu, kl hoče v Italiji s svojim sedanjim ravnanjem s prn1eHri;a-tom ustvarlti razdere, vrc.V?« sr:dnjcga VtklL GospodarsfuD. Katastrofalne razmere v železniškern prometu. IV. Trditev Zagrebške direkcije, da ograničenje prometa ne ob^toji, pa ima še vse drugo lice. Ker je v inozemstvu znano, da so postaje Zagreb, Caprag in Sisak popolnoma zaprte, prihajajo iz inozemstva tovori za Jugoslavijo preko Ogrskega, in sicer najveć preko Gye-kenyes-a Drnje na Koprivnico, iz Pe-čuja v Osijek, ali iz Baje v Sombor ali Subotico. Tako ima inozemska roba, zlasti avstrljska in mad/arska, v Jugo-^lavijo prosto pot dočim je roba iz Sloveniie povsem izprta. Tik ob ineji teče prosa Južne železnice iz Gveken-yes-a v Barcs po ogrskem ozemijn, iz Parcsa do Virovitice je samo U km. Ta propra Ovekenves-Harcs-Virovitica pa je znprta, menda b: ^ samn v ta namen, da le ne bi moff'i priti transporti ?z Sloveniie v S'avonijo in Volvodino! Ker prihaja inozemska roba iz Madžarske samo na slavne pr<»metne žile vz-hodno od Zagreba, se ti transporti tuđi naprej odpremijo skozi do Beograda. Po^i'jatve iz Slovenije pa Čakajo ?e po : ce^e mesece, vse do^oj. doklcr jih ne dobiti usoda, da spfoh ne more.io vc? i ?. mosta. Tako je tedai stnli^če direkcije ^nrreh. ^'n trđi, dn ni nsrmni^rnja. ja Siovonlfo naravnost vprnn'e Hvno-st?. Po rfru^i stranf se proclu1 (1 doninfe Indn^frlie nopnlnon'a in t-nm^ ?/n^Hr!-no'o v Instni dr?r?vi no fn*'»*n nr^dnictii, ki npnrefrrrOrna prihaja Iz Mndbarske v .Tiipoc'ivTjo.— Tovarna emajlirane posode We-sten v^ Celju ima že skozi mesece pripravljenih 35 vagonov robe, prodane v Slavonijo, ki se ne more odprerniti. Naravno je, da se trgovci - konsumenti ogorčeni znašajo nad dobaviteljem, ki ne drži sklonjenih kupčii, dočim morajo trgovci svobodno dobiti konkurenčno robo iz Če^ke, Avstrije in Madžarske. V enakem položaju se nahaja cela vrsta naših tvornic, tako Tvornica kemičnih izdelkov v Hrastniku. Tvornica stro.iil na Polzeli, na5e tvornice usnja, na^e železarne, na§a lesna industrija, na?>i apnenUd. Položaj na^e industrije je obupen in katastrofa skoro neizoiribna. Ne moremo presoditi. v koliko izvira postopnnje direkcije Znsrreb iz nrnri-jaz"osti do na?e inductrje fn do ?'o-ven'je sptoh in ho?emo 7. mT^f^o sodbo Homn^vati. df» je takemu posto^-^nju kriva le nezmo^nost. Ne rnarpmo trtVaj razmotrivati, v ko'iko da pnsnevpjo k nerp^u ra pro-I ^nh «'i>rVcije Zntrrcb ?e politični b^fi na ! Hp-p^kcm. Da je m<*d o«?r.Hiia v vcl'Vo večji meri neugodno \T>'iva na ambiVijo !n dcTn)jnb"n«st žolczn^Vetra r^n^ia, n^^o vsa nnTiti^nn msr)rn+<;^'a. . HoT^T^n sed? v ir'ivi: V dire'rui 7-j. j c:reb vJpda nrzrpo'no^t. vTnda VVios! j Naravno je, da govorimo najvec o razmeruii v biovciiiji in v sosednein Uciu Hrvatske. To pa, ker nam grc za življenje in Miirt. blovcnija je v agrar-ncni cziru pasivna dežela, Ki mora na-! doincbiiti primanjkljaj na poljskih pri-deikih z donosom obruiega in inuu^rij-skega dela in iz dohodkov marljive naše trgovine. Ako nam ni mogoćc, da razpcčamo svoje produkte, nam preli brczposeinost in glad, nam preti pogibelj. Tem več pravice imamo protestirati proti sedanjcniu položaju, ker je ta obupni položaj povzročen brez potrebe in ker se istočasno v našo škodo prote-žirajo inozemski producenti. Kako po-stopa brczslavo državna železniška uprava, je razvidno iz delovanja famoz-ne?:a nadzornoga odbora v Zagrebu, ki je imel nadzirati poslovanje Južne že-Icznice. O tem nadzornem odboru smo svojčas prcveč čitali in ni, da bi se z njim še mnosro pecali. Južna železnica je na prosi Zidani most-Zagreb od prevrata sem že izgradila nova umikali-šča, Breg, Blanca, Dobova, Savski ma-rof in Podsused in je tako to progo popolnoma usposobila za Živahni promet. Tuđi je v velikem stilu povećala Zagreb južni kolodvor in postavila raz-sežna skladišča za carinarnico, ki se te dni otvorijo in ki bodo pritegnila naše več sto vagonov tovora. Pripominjamo, da je skoro nastala velika akcija proti Južni železnici zaradi tega, ker za iz-graditev umikaiišča Savski marof ni mogla dočnkati dovođenja nadzornega odbora. Južna ždezrtica je pa tuđi na progi Zagreb-Sisak prnjektfr?Ta potrebna nmi^alisca. in to Sv. K^-a, Turopolje in Oreda. Na^zorn! odbor je za-vbČ^val ta profekt sVozf ćelo le^o, taVo da je med tem pri?fa b>np*ka Vrvnfe-renca. Vi je 7a rovp i«v«^t^He n^ Tn'ni želerni>a prer'p^p'a rn^htie ćrt^-ne ^ara^^H^. vsl^^ ^"r <•** fe ?7frpHitov teh ukrsnic n^o''1? 7* «^^oMnHon *ns z izjemo umikališča v Sv. Klari, kl je bilo že odločeno pred 1. junijem t. 1. Pri-rominjamo, da bi bilo na\zlic temu mu-goče doseći izgradnjo preostalih ukrs-nic Turopolje in Greda, ker bi v to za-doščalo, da stavi Ministrstvo Saobraćaja na Južno železnico v tem smislu od-ločno zahtevo. —g Hmelj. N ii r n b e r g , 9. okt. 1022. Vse vrste hiii.!.:a za 1000 M dra-žje. — Nurnberg. 10. okt. 1922. 7\-vahno, prodanih 700 bal. zopet za 1000 M višje. 100 M = 2 Din. —g Predavanje za vinograduike. V nedeljo dne 22. t. m. ob 9. uri zjutraj se vrši na kmetiiski š' li na Orma predavanje za vinogradnike: Kako je ravnati z letošnjim moštom in vinom. Preda va ravnatelj g. B. S k a 1 i c k y. Ker se je bati, da bo letošnie vino vsled slabega vremena v trgatvl nestanovit-no, je predavanje za viiv..<-adnike ve-likega pomena in je žcl.ti, Ua se ga v obilem številu udeležijo. —g Prodala lesa in drv \z versko- zikladnih g'jzduv šumske uprave na liledu. Kraljevska šumska upr-.iva na liledu razpisuje oddaj(» losa in drv na rastilu za podelavo v letu 1022 in 1923 ! in sicer približno 26.300 plm mciikcga i in nekaj trdega porabnega lesa, SO'K) prm trdili in mehkih drv ter 4^00 prm ■ smrekovega lulv'a v verskczakladnih gozdovih Pukl'.ika in iMežakla. Pismene s kt)lckom 3 Din in takso 20 Din ter ; 10 % vadijem opremljene ponudbe je i poslati do 1. novembra 1°22 kr. Šumski upravi na Bledu, ki daje vsa potrebna pojasnila. Fjlifiira. NARr>O:O GLEDAM^Cr; V I.IUB-LJAM. DRAMA. Četrtt-k, 12. okt.: Romantične ć--šj. Red B. Petek 13. okt.: Jack ?traw Red E Sobota, 14. oktobra: R. U. U. Red R Nedel'a, 15. oktobra: Jack Stn\\v. Izvcn. Ponedcliek, 16. oktobra: RoMi;-nti*;*c C :*e. Red A. OPERA: I četrtek 12. okt.: Lnkme Red A. • Petek 13. okt.: Zaprto. j Sobota 14. okt.: Canncn Red P. Ncdelja 15. okt.: Madumc Buticr?"y !tv. • • • M. Z.: »R. LT. R.« j (Druga dramska premijera.) I. »Rossum's Universal Robots«. Tr-Eovsko okrajšano R. U. R. To je naslov scnzaciiske, pa vendar globoke drame Karla Čapka. češkega avtorja. Čapek r.aziva ta tri dejanja s predigro »kolektivno dramo«. To pač zato, ker je junak, ki tragično umira vesoljni člove-^ki rod. O vsebini se je že mnogo govorilo. »Slovenski Narod« je lani prinesel ćelo podroben podlistek — in kdor je v Ljubljani, si bo igro. tuđi če sicer ni po- ! seben glediški obiskovalec, skoro go- | tovo ogledal kot senzacijo. j Gre za iznajdbo umetnega in to- ; varniškega izdelovanja inteligentnih, j liudem podobnih bitij. Lahko pa se jim ! da te ali one lastnosti, te ali one čute. ] Izdelujejo torej bitja z mozgani, ki pre- | segajo kapaciteto človeŠkih, bitja, ki jim je treba, četudi najtežjo stvar, le I precitati — in najsibo cei konverzacij- j ski leksikon — pa si za vedno vse za-pomnijo. kakor gramofonska ali fotografska plošča. A ne zapomnijo si le vsega, nego vse, kar se jim je pokazalo ali so brali, tuđi razumejo in znajo upo-rabliati. So torei z razumom obdarjeni j delovni stroji, telesno silno krepki in za | 2 in pol človeška delavca. Pri tem sko- | ro brez potreb, ker jim manjka organov S za liubezen, čuta za bolečino, za lepoto | rkusa za jed (dasi morajo jesti, da ne i po^inejo), sploh vsega. česar ne potre- j ! bujejo za svojo določeno jim uporab- : nost. So bitja brez du§e, dasi z . ouromnim tehniškim razumom in vna- ; njim licem, podobnim ČloveŠkemu. ; Pravcatc pošasti, da mora človeka spreleteti. Ne veš, kako bi se proti njim pravilno orijentiral; proti strojem, ki pa več misliio in znaio nego ti, Ker se vsled nepoznanja bolečine preveč-krat poškodujejo in postanejo nerabni, začne tovarna izdelovati nove robote s ču tom tuđi za bolečino. Tekom 20 let se vsak robot izr.ibi in ga vržejo v stope, da vnovič porabijo njegovo gradivo — kakor se pretaplja staro 2cle-zo. Narava pa deluje vendar tuđi v tem znanstveno sestavljenem mesu in krvi. Včasih prime robota nekak krč. skriplje z zobmi in meče vse od sebe. Pozneje sami povedo, da so preko groze in bolesti postali duše. Tuđi je tovar-riški fiziolog dr. Gali naposled iz zanimanja in na prošnjo ravnateljeve so-proge Helene, katero v srcu ljubi, začcl eksperimentirati in ustvaril, ne da bi druge vodtlne osebe podictja za to ve-dcle, par sto robotov, ki so bili na raz-lične načine duševno §e mnogo bolj ljudem slični. Ustvaril si je ćelo robot-ko Heleno, čisto podobno ženi, katero tajno obožava — vendar ga robotka, ki je mila kakor pomlad, ne zna ljubiti, ■ ker je vse eno le fabrikat, stroj z mi-slečimi možgani. Ljudje pa so se polenili preko vsega sveta: saj jim prav vsako delo opravljajo roboti; ti mislijo za ljudi, vodijo žanje vojske in otroci se ne rode več, ker ni potrebno. Cloveštvo se valja v uživanju, milijoni robotov pri-deluiejo hrane odveč, da je brezplačna, izdelujejo obleko, oskrbujejo promet, rudnike, tovarne, sploh vse. Človeštvo se bliža mehanično svojemu koncu. To je posledica »raja« na zemlji, kakršnega sanjajo že stoletja razni utopisti in ki je tuđi dcl mis?lskejca zaklada bo1i§eviz-ma in sploh vseh onih, ki pričakujejo ! od absolutne enakosti ljudi in od popol- 3 nega mehaniziranja dola zlato dobo. Da nam pokaže, kakšna bi bila taku doba v resnici in s čem hi knnoala — to je globoko jedro Čapkovc drame. Clovcštvu pa ni treba čakati na svoje izumrtje. Roboti so se zavcdli sa-rnega sebe. Dasi izišli iz retort in stro-jev, nišo več misleći delovni stroji. nego nov rod, ki smrtno sovraži svoje izumitelje — ljudi. Organiziralo iz Havra svetovno rcvol:^iio rnbotov. Naposled pridejo z ladjo tuđi na Rossumov otok, kjer so tovarne, in pnkoljeio zadn.jG ljudi. Le stavbni sef Alkvist starej^i n!ož, ostane živ. Je robotom simpati-čen, ker je za zaliavo o prostih urah sam zidaril, kakor navaden robot. Ker je ravnateljeva soprosa Helena, predno je še kaj vedela o preteči smrti, sežgala listine pokoinega izumitelja Rossuma (hotela je, da se robotstvo preneha in človeštvo dvigne- na staro stopnjo), zahtevajo roboti od ediue^a preostalesa človeka Alkvi jira veristienim, brutalnim efektom te sicer ne strese tako globoko, kakor iskreno ne-žna, ekstatična »Sestra Angellka«, kl išče smrti, da se snide s svojim ljubljenim dete-tom v nebesih. Brez dvoma najboljši pa Je »Giannl Schicchl«. Komična dogodbu, v katere glasbi ni najmanjše trivijalnosti, pol-na odrešujočega huinoria in prekrasnih, ble-stečih interesantnih glasbenih domislekov. Vse tri stvari so peli in igrali kar najboljše. V »Plaščuc je prav srečno pogodit tip čmernega, zlo mislečeRa ljubosumneža g. Levar. IJU ie dobro glasovno razpoložcn. Gdčna. Thalerjeva je vedno boljša igralka, kakor pevka. Vsled tega pa tuđi mursikaj pozabiš in šteješ v dobro. Gda. Lo\vilske-£a se ne morem privaditi. V »Angeliki« je gdCna. Zikova obćudovanja vrcdna pevka. Mistično zamaknjena nuna in obenem ču-dežno ljubeča mati je ustvarjena z globo-kim razumevanjem. Teta (ga. Thierriieva) je izborno pogoicn tip brezčutne aristokratske dame. Glas njen popolnoma harmo-nira z dobro zadeto masko. Tuđi ostalo osobje »Angelike« je na svojem mostu. Ven-dar pa bi se opere, ako bi trajala delj časa, vsled cnolične barve ženskoga zbora kmalu navcličal. Kakor rečeno: »Schicchl« je kro-ra »Triptvchona, Tu je g. Levar tak, da ga cl moč prehvnlitl. Kakor isralec in pevec odlična sila. Vsak gib, vsak izraz obraza prernenten nnvihanec in nad vse srečen v glasu. Ostali tipi vsi pogoleni. Le g. Kovač svojo stvar jemlje preresno In zdi se, kakor da ne spada v okvir ostalih flsair. Mor-da zaradi kontrasta? Najbrž pa tega ništa namcravala niti libretlst, niti komponist. Vsn? glasba ne dopuSča tega sklepa. Or-kester je vodil s. Rukavina spretno In ga pripelial čez vse nemale težave z največjo lahkoto do konca. Enako vse hvale vredne so njegove rečiserske zmožnosti. Nikier slučajnosti, vse dobro premiŠUeno In vest-ro naštudlrnno. Na tak način se nam ni bat! prlhodnostl naSe opere! —č. — Gospod Betetto nnstopi dane? dne !2. t. m. dnisrlč kot član Narodnega gledn-iSča v T.'ublmni kot Nilakanta v operi »Lak-ine«. Začetek ob pol 8. uri. GlosUenl uestniK. — Javna produkcija sollstor dr. Kozl-aove Sole. V petek nam Je %. dr. P. Kozina v dvorani Filharmonije predstnvll tri nade-budne gojence svoje sole: gdč. Ančikovo (sopran), g. Berlota (bariton) in g. Burjo (tenor). Izmed vseh treh se je najbolj pri-kupil g. Burja, ki ima mehak, prijetno tekoč tenor, kl bo za partije liričnega značaja kakor nala5č. Visine njegovega glasu so Se nekoliko ozke, toda g. Burja se uči sele dve leti. Ne dolgo In nadejam se, da ga uslišim kot dovršenega pevca na odru. G. Berlot ima silen glas. Dr. Kozine naloga ie, da mu ukroti nekatere nebrzdane tone, izjednači lege in očisti pege. S takim glasovnim materijalom, kakor ga ima g. Berlot, bo to de-lo učitelju Ie veselje. G. Ančikova je zelo muzikalična pevka. Odlikuje 1o prožnost gicer nekoliko obloženega glasu, vzerna di-halna tehnika, akuratno Izgovarianje, čedna pevska manira itđ. Ugajaia je zlasti v ariji Minke Iz »Gorenjskega slavčka«. G. dr. Kozini je moje Iskreno priznanje in to tem-bolj, ker je njegovo delo nesebično. Vstop k produkciii ie bil namreč prost. Projrram je bil koma] za dobro uro, kar se ml zdl «clo umestno, ker Solske produkcije rade umore tako učence kakor poslušalce. Dr. Kozini žeHrn 5e veliko već učencev In te dobi, čim priđe r.aŠa Inteliscenca do spozna-nja. da je poleg goiltve in higijene telesa, n. pr. rok, obrpza, zob, las itd.. treba gojiti tuđi najboljše kar ima Človek: svoj glas. —& — Spored koncerta pevskega zbora »Glasbene Matice« v penedeliek, dne 16. t. m. ob 8. uri zvečer v dvor?ni hotela Union: 1.) Lajovic: Bolest kovač, PomladanskI spev: 2.) Dev: SvUba na poljani, Kimnovec Izdubljeni cvet: 3.) Korngold: Pesem Pieo-rot" iz opere »Mrtvo mesto«: 4.) Aćamič: V snejru, Če ti ne boš moj. Ne maram tebe; 5.) Wo!f: Spev Weylin, Michl: Pcvcu, Her-mrnn: Tri;e potniki. samospevi jr. Betteta, na kbvirju spremlja ga. Dana Golia. 6.) Hat 7c: ^j Lazare* in Cerso mo>a čerclce, ter Andel: Anko Ančice, hrvatske narodne pe-s*ni. 7.) Mokranjac: Kozar, Binički: Divna no*f Mokran'ac: Rukovet srbskih narodnih pesml. — Preprodaja vstopnic v pisarni Glasbene Matice in na večer koncerta pri konecrtni blagajni. — Dr. Anton Scnwab, znani slovenski skladatelj, se je \z'yjvi\ o gospej Zdenki Gregrrič, ki priredi v petek dne 13. oktobra svoj koncert v Ljubljani takole: »Gospo Gregurlč z mirno vestjo priporočam kot prvovrstno kencertno in operno pevko. Gospa rnzpolaga z izredno obsežnim gla-som treh oktav. kl je vseskozi popolnoma Izjednačen. Njen visoki c je še popolnoma zmožen modulacije. V koloraturah pa doseže gospa še par glasov višje. V nizini zveni nien glas močno in popolno, kakor da bi bila altlstka. Njeno šolanje pri prof. For-stenu je popolnoma dovršeno, zato je glas vseskozi brezhiben, čist ter lepega In zelo prijetnega timbra. Naštudlrano ima velik del svetovne in posebei še jugoslovenske literature ter mnogo dramatičnih oper. Do sedaj je Se povsodi nastopila z iako lepim! uspehi ter v popolno zadovoljnost kritike In občinsiva.« Koncert se vr5I v petek 13. t m. v Filharmonični dvorani ob 20. uri zve-čer. Predprodaja vstopnic v pisarni Glasbene Matice. — V Glashetii šoll operne pevVe Jar-nv:c Lily Gcrbićeve, bivše profesorice na Mirervi in Plemskem slrotlSču v Pragi, se pricne pouk dne 15. oktobra. Vplsovanje bo 12. oktobra popoldne od 4. do 5. In vsak naslodnji dan do vštetega 15. od 11. do pol 1. popoldne in cd 4. do 5. popoldne v Cev-ljarski ulici St. 1, drugo nadstropje. PouCa-je se solopetje od prvih začetkov do naj-višje izobrazbe, klavir, deklamacije in glas-bena teorija. Onevne vesti. V Lmbijaru. dne 12. oktobra 1922. __Rok za vlaganje kandlđatsklh list. Iz verodostojnega vira nam po-ročajo, da se prične rok za vlaganje kandidatskih list za ljubljanske ob-činske volitve, ki se imajo vršiti 3. decembra t. 1. dne 20. t nu na kar bodo popravljeni volilni imenik! zo-pet pet dnl javno razgrnjenl. Qovo-rice, ki so se širile zadnje dni, da se volitve nameravajo odgoditi, so torej brez podlace. Smo potemtakem neposredno pred volimo kampanjo, ki obeta biti letos posebno živahna. — Gonja. »Jutro« nadaljuje svojo gonjo proti dru. Ravniharju. NajpreJ treba ubiti njega. Potem priđe na vrsto dr. Triller, nato Se drusfi, kdor pač bo imel to drzno čelo, da se upre mladinom, njihove-mu terorizmu in njihovim *a vsako stranko, v katerl bodo imeli odlo<*il-no besedo, pocnibnlm metodnm. Sa-rno eno nonnko Ima ta njihova tnk-tikn: dn dosege r?\Tnr» nasprotnl efekt, k?kor si ira ?He. To se je po-kn^alo ?e ^ri rn-^^th nHHkab naf-bolf na pri zadnjih linbljanskih ob-činskih vnlitvah. V«r>kem« poštene-mii človekn se mora r^crnusiti tak način bn\? in če bi še kdo omahoval, po takih izbnihih onemocrle je^e in šlepera sovraStva ve. kam mu je kreniti. Sfrr»pntfje Čfsto gotovo ne bodo na strani napndalcev. »Jutro« noereva volilno borbo iz 1. 100S. T^rcz pr!dr?ka in lojalno, kakor je h'in vedno honetna navada »Slov. Naroda«, smo Hli /e +^krr»t nri^nnli, da *;e je dru. Ravnihnr^i v marshxem crodPT krivica. Narodno nanredna stranka sama je priznavsi niesrovo delavnost in požrtvovalnost mu dala zadoščenje, ponudivši mu državno-zborski in pozneje deželnozborski mandat. Dr. Ravnihar je v polni me-ri upravičil vani stavljeno zmipanje. Po tolikih letih nesebične^a delovanja v javnem življenju še govoriti o »nedela\Tiosti« dra. Ravni-harja, kakor to hoče sugerirati javnosti »Jutro«, je več kakor deplasirano. Ono je zadnje, ki bi bilo v to kompetentno, v tem pogledu bodo pač imeli dru si činitelji svojo besedo. — Nov trumf ie iznaslo »Jutro«, ko pravi, da se da vse nezadovoljstvo »Slov. Naroda« reducirati na konkurenčni boj z »Jutrom«. Kdo se ne srne je! Nezadovoljstvo izdaja iz širokih vrst pristn^ev demokratske stranke. To nerndovHisrvo se je ia«no r>oVa7?»lo nri z^^^iih ob-č*™*kih vo1itv?h li"Mi?.TieV?Vi. ko ie toliko stotfn npnrednfh vol'lrev ostalo doma. Drudl so se r^e'^žfli volitve, pa javno fTnoveH^l?. ir'^ stnr* to zcrolj zaradi ljube discipline. AH naj se ta pojav sedaj Se v poveČanl meri ponavlia? Gospod je min dini bi na vsak način radi natvezili, da so oni demokratska stranka ter da znači boj proti niim boj proti demokratski stranki. Ako hl bilo temu tako, kako bi bilo razlasrati mnogobrojne glasove Iz demokratskih vrst, da bi bila demokratska st-anka konsolidirana in rešen?., čir1 \o zapuste mladini. Tn to je ravno nesreća demokratske stranke, da so se vanjo za-jedli kakor klop In da na drugi strani ona ne najde moralne moči, da bi se jih otresla. Iz tega je pa tuđi spoznati, da je vsa zadeva povsem lokalnecra značaja, kriza slovenske-ga dela demokratske stranke. Boj nroti trenotnemu In sinčajnemu režimu v stranki Še ni boj proti stranki, najmanje pa boj proti nrograma-tlčnlm načelom stranke, ki jlh preU koslej odobravamo. V dno duše smo uverjeni, da sedanfl režim vodi stranko v pogubo in da bo $ tem kompromitirana narodno-napredna idefa sama. koje neomadez"evan! prapor je vedno visoko dvigal ravno — »Slov. Narod«. Od tega bi imeli v prvi vrsti koristi naši politični nasprotniki, protivnik! naše vzvišene ideje. Odpor proti kvarne-mu režimu je znak zdrave reakcije, ki daje tipanje na bolfšo bodočnost. Ta reakrHa hoče ravno nrenrečitl s??er nefzne?"! trimnf nsšlh nolfrlS-nfli nasnrotfffkov. Zato pravimo, ako ni moeDče dosečl ozdravljenja v offcfemi .TD8 slovenskega dela našega naroda, dolini smo sebi In svoji vest!, d» rheremo vse, kar misli m>-§teno, kar Iskreno čutt res nacflo-naino fn napredno, t trdno fn rdraro orjjanfzaclfo. To Ie naše odkrito priznanje, kl ga od vsega početka nismo prikrivali. — ZakaJ se mora SfovenHa ra«-delltf? Na to vprašanje te od^rovorfi na svolem srt^cfti v S1ownsk! Rlstri-cf posi. dr. Kuknvec, kl Je Izvajal rrc^ ^ri'«irr»: ^^^poinoma stvprnl raz^Ti jrovrrc rn to, da se na! izne-!Je, kar glede določitve rnravnfh In samoupravnih enot zakoni pređpisu- jejo. Dočim Je n. pr. v mirnih časih vsaka deželna vlada vsako leto revidirala vsa okrajna glavarstva po strokovnjakih, ćuli smo te dni, da po vojski še nikdo ni revidiral naših okrajnih glavarstev. To je zelo ne-prijetna stvar . . . Če Ljubljana tega ne zmore, zakaj razvnemati razbur-jenje zaradi ustanovitve upravnega centra v Mariboru? Videli smo, kaki očitki so se izrekli n. pr. v upravi zdravstva, da je bilo v Ljubljani več slug in sploh nastavljenega osobja v bolnici necro bolnikov. Tako najde-mo na vseh poljih nedostatke, ki so razumljivi . . . Zavrniti moram tuđi v nekem listu izraženo mnenje, da nas morajo Ljubljančani varovati pred nemško nevamostjo s tem, da so zoper deljeno samoupravo . . . Če smo hoteli, da ti kraji nam pri-padajo, morali smo hoteti tuđi ljudstvo. In kak razloček, če se oglasi knk nemški znstopnik v Mariboru ali v Ljubljani v oblastni skupščini! T jubHančani naj gledajo v svoji skunščini na svoje Kočevce, mi homo pa pri na* na svoje Apačane . . .« Priobčnjemo dr. Krkovčeva izvnia-nja brez komentarja, dasi nam sili v nero r»ikra kritika v mar«fkaterem 07lru neumr^tnih govorov pred^rd-nlknv demokratske stranke v Sloveniji. — Proti kraMn fe vsakrio, k! ne ntirnava. da ie sedania naša ustava vi^rk dr^vniške modrost! In »noi! rre t^n^rre« 7* vsrkorrar, kl hoče bit! pt-epn^n Jugosloven in no^ten državljan. To je z vso resnostjo konstatira 1 Hr. Knk^vec na shodii v Slovenski Bistrici, rekoČ: »Iz tecra vidimo, na k?kšno polje se spi^čajo nehote na^i revizijonisti, namreč v horbo nroti brzibt. kar more vse naše državno življenie za dolgo dobo !e zastrupiti.^ Mnenia smo. da je skraino neokusno, ako se vzvišena vladarjeva ose^a na tnk način vlači v blato dnevne politične borbe. — Koroški Nemcl ob obletnic! plebiscita. Iz Celovca nam poročajo, da so koroški Nemci drugo obletni-co koroškega plebiscita proslavili z velikanskim pompom. Trgovine v mestu so bile zaprte. Delo je moralo počivati ter pod pritiskom »Meimats-dienstn« je moral vsak razo^esiti zastave in oknn okrasiti. V Velikov-cv. so komški Ncmci priredili veliko zbnrovanje. katereea re je ude!e^!!a tud? dvhovščin*. Pred zborovanjem je bila rta trgu m^ša. N^ z^nrovanju so r?^ni povor^fk! nastonali nroti .Tiifiroslo"rnom. Zborovalc! pa *o kon-rno snreieli neko resoliTono, ki dolo-crp ^tnerrice za ^k^ro^ko r*«?cmo n^^^iko'< in ki naHn^n večno r^'e^to-ho ^vo^odtT? tn r"*dr1**er?e ^01—i?Ve. P^tfe pa so ^kirn*??. c*?i sr^^ti^ ^*o-y?*? rt r**rr(*^f *pcra3Hiia na Ko- — Važno za trgovce in fndisstrl-jialce. Na svoje posredovanje je tr-?ovskr 177 ohrtr.r*:-?. zfrnr"ica v I j-b-tjam dobila dancs, dne 12. oktobra sleđečo brzojavko: »Na Vaš trle-?rrm od 10. ofcfrthra ukir.cno cđfro-ru, dn tuđi za prispeto trzovsfco Ma-*TO irdi dovoJjerfe samn za rrvoz T-rcz pravice za nefr-n ćcvfi.« Oene-rn'^f inspektor Jakovljcvlč. f. Br. 18221. — 7.H H. pf^tirpf**^"'!*^ '■»^r"!?rvfl1?Te kom?^"*» ■*« pravror^^^^vIn^Vf dr^nvil \r.~ t>It m n^Kem vseti?fH<"xM ie fm^novin profesor pr^Te fr»V«1t<^> f*r. 0 5?drav«tvrne?ra nadzornika, k? bo poverlen r doi^n^^tml ravrateHa sp^oSne bolnice v Mariboru, v bolnici v Celju pa mesto asistenta na ki-ru*. oddelku. Interesenti *e opozar]aio na razpis v »Urndnem It?<'J«. — Nadzorstvo obrtnih nad»l!cvaiT'?h 5ol. Ker ;e d°^*drr?'I rmd^orn^k obrtnli" r^-d!*1!eva!nih šol v 5!oven?tt Z- nnlv. prof, Inž. Jaroslav foerster odlo^ll nadzorstvo, je oddelek mlnistrstv«^i trgovine in industrije lmenoval k. Mlhaela Prešla, prof. na Tehnfškl srednji šo\\ v Ljubljani, za nadzornika navedenih šol. — Podpora juKosIovenrki akademiji v Zagrebu. Ministrstvo prosvete je dovolilo jugoslovenski akademiji znanosti in umetnosti v Zagrebu pod-poru v mesku 45.000 dinarjev. — Sestanek pofttnih nimeŠćencev. V Zagrebu se ie K t. m. sestala knnferenca dcle^atov poltnih, tclefrafsklh in telefonskih uslužbencev Iz Beograda, Lfrblfane, Novega Sada, Sarajeva, Splita In Z**reba, kl Je razpravilala o povlSanhi draKlnskfh đoklad. Vsi delegati so se načelno strf":-'! da mom bit! vprašan^e o poviSanju dr' nemudoma reSeno. Konferenca ie od! stopiti v stik z drmriml ormnirncijsmi žavnih nnmcSčencev, pred vsem z Me?r'^ CarJi. V tem smislu ie bfto snrefet? n?.-stopna resoHici'a: 1.) Da Je od povispnfn poitne taJue 30. septambr« Uriava dobUa 70 milijonov dinarjev dobodnlne, da pa ni izbolišala materjalnega položaja vseh usiužbencev. Zato zahteva (konlerenca), da se vsa dohodnina od povi&anja poštne takse vpotrebi izkl]učno za zboljšanjc ma-terijalnega položaja usiužbencev. 2.) Da v celoti vztraja na resoluciji z dne 23. avg. t 1. in zahteva, da priđe kot prva točka dnevnega reda v parlamentu vpraSanje o povišanju draginjske doklade in ukinjenju maksimiranja doklad nižjlh poštno-telefo-nićnih usiužbencev. Konferenca opozarja merodajne faktorje na točko 8. resolucije z dne 23. avsusta t. J., da si poStni uslužbcncl pridržujejo uveljavljenje svojih zahtev, ako vlada ne bo ugodila njihovim željam. — Prošnje za Stipendije. Ministrstvo prosvete je odredilo z odlukom z dne 4. oktobra 1922, P. br. 5937, da se proSnje za stipendije slušateljev unl-verze in visokih Sol vložijo po izvrše-nem vpisu pri pristojnem rektoratu, ki prošnje predloži pokrajinski upravi. ProSnjo morajo biti opremljene s po-tiebninii dokumenti. — V Južno Srbijo je baje premeščenih, kakor poročajo listi, okrog 100 finan^nlh preglednikov iz Slovenije. Ce je ta vest resnična, ne vemo, res pa je, da je Martin Jezernik, finančni preglednik pri Sv. Lov-rencu na Pohoriu, premeSčen v Caribrod na bolgarski mejl. — iz sovjetske Rusije se ie po dolgern Času zopet oghtsil Rudolf Krasna, nećak g. kavarnarja Krape§a. Pisma so pisana meseca aprila in juniia In so prlspela včeraj v Ljubliano. KraSna Izraza nado, da Ka boljševikl vendarle izpuste In mu dovole povratek v domovino. V tem slučaju bo potoval preko Rige In Stettina. Za pot do Rige bo potreboval 800 milijonov rubijev. Na pismu, doSlem v Ljubliano, je bilo znamk 2a — 80.000 mbljev. — Iz Krškega nam pllejoi List za listom pada. 2e zopet je iztrgala Iz vrst naših akademikov kruta smrt nadebudne^a mladeniča medlcinca Frana Papsta, sina-cdlnca nadrevldenta južne železnlce v Ljubljani g. Fran Papsta, V torek popoldne so ga položili v Krškem k večnemu počit-ku. Od vseh krajev so prispeli niegovi so-rodniki in prijatelji, da se posiovijo od dra-j?ega iim prijatelja. ?ai je bil pokojnik liub-lienec vseh, ki so za pozmll. zve^t napred-njik In navdr^en Sokol. To 'e priča! rudi njegov pogreb. Pred krsto Je stopala jr^d-ba sokolskega društva Iz Kr^kcga. rato od-poslanci akademskih drušiev iz L:ubijf?ne i venci in za krsto dolga vrsta ljudi. Na po-kopališču so dvignill krsto akademik! ter jo položili v njegov prerano izk^pani grob. Ob odprtem grobu so se poslovill od svojega tovariša predsednlk društva iuposlov. medicincev J. Pire. stud. med. zastopnlk J. N. A. A. »Jadran« Branko G o s 1 a r, cand. lur., In v imenu njegovih številnih prijateljev Josip K r e g a r, stud. med. Pev-ci pa so zapeli žalostinke in sleherno oko je bilo resno. ko je domaća zemljica zasula njegov svezi ffrob. Bodi mu ohranien trajen spomin? — Zahvala. Povodom moiep:a Štlride-setletncra delavnesa iubilcja mi je doSlo od rr.enlh strani toliko prisrčnih čestitk in vo-ščil, da mi ?e nemosoče, zahvaliti se vsake-mu posebe. Zato izrek?m tem potom svojo iskreno zahvalo vsem onim, ki so se me ob rei rriliki spomnili na kaVršenkoli nr>čin. Osobito znhvalo naj prejme jastopnlk uprnvnejsa sveta Strojnih tovaren in Hvaren jt. ravnatelj Tosti. s:. rsvnateli n-^ecra pv"id-'etia Tns. Doncelj, su?, predstojniki, tovariSi in gdč. tovari*ice vseh obrntov našega pod-iet;a, moli kolegi in prv:uc\M v Ljubljani, na Jescnicah in drugod. Zahvaljujem se tuđi toplo za vse darove, ki so mi ob 'ubPeju došli, irrned katerih ml re p~>«ehno drag umctni5!\i dnr moiih o?jih zvonnrskih so-rrndnikov. in sicer ne toliko zarndi nirsove vrednoti, kolikor zrrrdi velike pribranosti, s katero ml je bil podrn. - Kr.rol Kri'šič. — Za kadi!cc cigar. Po nalogu uprave državnih monopolov v HeogriJu i-;.i;k*i\;rje ravnate-:5tvo tobačne tovariic od časa do časa fabrikacijo cigar in ie vsled malo iz-ćelave piimorano odpusčaii nestalno dclav-stvo. Vziok rmanjšanja fabrikaciie ci:4ar baje liči v tem, da je zaloga cisar, pesebno pa rnnnj finih, v tovarn tako velika, d^ bo zadostovaln za par let. SliSi pa se od dru-pih strani, da kadilec na de^eii ne dol'i tc-\V:o cigar, kolikor bi IIh hotel. Iz tega ni se dalo sklepnti, da se cisar zat"> lako rn.«lo proda, ker jih je premalo v malih zalosal: in ne pa zato. ker so predrage. Glede cen pač ne moiemo trditi, da so preiiranc, ako primenamo cene cigar s cenam! drasih naših pridelkov in izdelkov. Cigara se ie v primeri s predvoino ceno pod*a^iia rr;1^1'*-no pedesetkrnt. dočim so se JruU naši iz-deiki in pride^ki podražili sto in še veČkrat. Pomisliti je treba $c to, da je država primorana surovine za cigare kupovati iz-ključno v inozemstvu (Holandili). Ker r? ie o tem težko prepričati, čc je iesnica, da pri manjkire na deželi cigar, bi bilo umestno, da bi kauilci o tej zadevl v Casopisju razvili debato in pozvali merodajne oblasti, da se temu nedostatku odpomore. Kajti le s tem bi se na eni strani zadovoljilo kadilce. na drugi pa pomoglo revnim delavkara. ki so službo izgubile, do kmha. — Oddaia zgradbe barake. Dne 16.okt. t. 1. ob 11. uri dopoludne se vrši pri Fnže-rirskem odeleniu komande IV. armijske oblasti v Zagrebu (Jezuitski trg 4) druga pismena ofertalna licitacija za zgradbo barake v Vrapcu pri Zagrebu. Predmetni oglas je v pisarni treovske in obrtiHške fbornice v Ljubliani interesentom na vpo-gled. • Automobil Skofjt Loki - Zeleznlkl. Radi elementarnih nezgod v Sorški dolini se je morala prekinlti na automobilni pro-irt Iz Škofie Loke v Železnike vožnja od Sele do Železnikov, auto pa obratuie tuđi nadalje od kolodvora škofja Loka do Sele \n sicer po dosedanjem voznem redu. Od-pade le vo?n?a ovcjra. — Tob?.klra z letnlco I 1S76 pred učlteljiSčem na Resljevi cesti. — I 2enska ročna torbica pred južnim kolodvo [ roni. Y njej se naliaja nekoliko drobiža, par poštnih preiemnic stanovati-skcEa fond?, in ; \ci'in acila za prosto vožnjo iz Liubiiaue ! do Dunaja. Vse naidene stvari se dobe pri vodstvu deške osnovne sole na Ledini. — Zagonctcn padec Žena krojaškega moistra 2. na Poljanski cesti je v nedeljo popoldne zvezala skupaj tri ritihe In se spustila skozi okno na dvorile. Enn rjnlia se je pa utrgala in je nesrečnica padla na kamenit?, tla. Pri padcu si je zlomlla nogo In tuđi je zadobila več notrnnlih poškodb. Sodi se, da se je nesrečnici momeutano zme-šalo. — Vodna katastrofa v Selclb. Iz 5^elc nad $!vofio Loko nam poroiajo: Radi ne-prenehnma trajrjoJega deževja so se nad SelCcimi utrgalc ćele plast! hribov In se vdrle v dolino. Prebivalstvo, k! trpi ogromno Škodo, je skoro odrezano od sveta. Voda je nanesla ogromno množino po-lomljeneKa drevia in hlcdov v dolino. Več hiŠ Je drveča voda podrla In podsula. ven-dar človcških žrtev k sreči dosedaj še ni javiti. Mnogo glav goveje živine in pra§I-Čev ie pa utonilo v Sori. Ljudstvo se na-liaia v strahoviti paniki. Cevljariu Stefanu CenClču ?e voda odnesla ćelo barako z vsemi pridelki. Ivanu Kopčevarju, trgovcu v Selcih, se je podrla nanovo postavljena trgovina. Tuđi bližnja vas Studeno je strahovito prizudeta. Na pomoč je bilo poklica-no vojaStvo. — Umobolnik — špekulant Pretekli te- den je bil na kolodvoru zaloten umobolnik Hippfl \z liirainice, kateri je ponujal na proda; hirainični preTnosc, ki pa je vozil s kolodvora. Premog je zamenjal za požirek »dobre kapijlcec. Čudno Je, zakai se pusča-Jo umobolniki brez vsake^a nadzorstva. — Vlom. Na Vodnikovcm trgu je bilo v noči 8. oktobra vlomlieno v barako Fran-ca Bcrnota. Vlomilci so odnesli raznih predmetov za 6000 kron. — Tatvine koles. Na Zalošk! cesti r bilo kroiaču Josipu Kmeticu ukradeno " kron vredno Vc\o. - Miznrui Franti Z nlku Je bilo pred FijrovCevo gostllno > Dunajski cesti odpeljano 5000 K vrednn lo rrnamke -Adler«. Juliju ŠuStcrSiču. Kovodil pri J. C. Kotar v VVolfovi u': bilo pa Izpred trgovine ukradeno 3 0-j vredno kolo znamke Puch. Kakor jo vi ti delujejo kolesarski tatovi z uspehem. — Tatvine. Zidarskomu pomočniku finu Arčanu je bilo izpred gostllne »St. 6« na Dunajski cesti odpeljano 5200 K vredno kolo. — Na Brdu je nekdo v sladkem spa-nju pod kozolcem spečemu Antonu Šparo 1 vJcu izmaknii Ustnico « 500 K. Stev. 233. »SLOVENSKI NAROD« dne 13 oktobra 1922. 5. stran, Sparaznaz o fHudaiiifi dssežen, — Pariz, li. oktobra. (Izv.) ,>A£ence Havas« danes objavlja točke sporazuma, doseženega na vojaški konferenci med zavezniki, Grško in Tursko. Zadevni protokol je bil snoči ob 6. podpisan. Protokol je bil izročen Izmet pasi ter določa: 1. Izpraznitev Trakije od strani gr-ške vojske v roku 14 dni. 2. GrŠke civilne oblasti in ^rška Žeudarmcrija imajo tuđi zapustiti Tra-kijo. 3. Po izpraznitvi Trakije po gršTdh oblasteh prevzame deželo v upravo za-vezniška komisija in jo izroci turskim oblastem. 4. To se ima izvršiti tekom .*•) dni. 5. Vlada v Angori lahko v Trakiji namesti svojo žendarmerijo. katere moč angorska vlada lahko poljubilo določa. 6. Izpraznitev Trakije po Grkih in izročitev Turski se ima izvršili pod kontrolo medzavezniške komisije. 7. Za vzdrževanje javnesa reda so določeni kontingenti zavezniških čet. 8. Zavezniške Čete Unajo 5krbeti in Ščititi narodne manjšine v Trakiji. 9. Nevtralna cona ckoli Canaka se določi po tnedzavezniški komisiji, v ka-teri je tuđi zastopnik Turske. — London, 11. oktobra. (Remeti Iz Carigrada javljajo . da so se Grki zelo upirali podpisati protokol sporazuma v Mudaniji. P< Iljj ostalih določb odreja sporazum, skktii^n v MuJaniji da mora znašati tuišUa žendarmerija največ 8000 mož. Zavczriki upostavijo ob Marici varnostni kordon. Ob Darda-nelah teče 15 km Uroka novtralna cona. Turske čete se imajo umakniti za Crto te nevtralne cone. ffeeriisa sđMIania tisak krsđif Europi!« — Washii!gton, 12. oktobra. (!zv.) Vlada ameriških Zedinjcnih držav je iz-ročiia javnemu tisku obširno poročilo, v katerem opisuje gospodarsko in fi-nančno stanje Evrope in v katerem na-vaja razloge, ki sitiju Ameriko, da od-reče Evropi vsak kredit. Američka vlada med drugim omer ;a, da ni pri-čakovati, da bi evropske države ražen Anglije mogle misliti na odplačilo doigov, ki jili dolgujc.io Ameriki. Firianč-r.o stanje Evrope 3e kritično in araeii-ska vlada mora opuzarjati tuđi privatne finančnike, da ne invcsiiraio svojih kapitalii v Evropi. Anicriska vlada pripravlja seznam vseh doigov. Evrope tuđi Amerika sedaj ne mere rešri. Dalje opozarja vlada finančne kioge. da zasledujejo z vso previdnostjo nadalj-ixi finančni razvoj Eviope. ArneriŠka vlada zapira evropskim državam po-polnoma svoj kredit. Zjedinjene države imajo terjatev ckoli 10 milijard dolarjev. Dobiti imajo 4277 milijonov od Anglije, 2977 od Franeije, 1648 od Italije itd. Kakor znano, noče Amerika nič slišati o kaki odpustitvi kreditov. V Ameriki so mne-nja, da ako je Evropa udarjena z ne-spametjo, da ima več vojakov pod rrožjem kakor pred vojno, ako ima Francija večjo armado, kakor jo je irnel kak narod preteklega stoletja v mirovnih časlh, ako vsi nadaljujejo z oboroževanjem in nobena deže!a ne *tečU potem si mislilo Američani, čemu pa bi oćpiiščali Evropi njene 'dol-.cove? Analna ima tenati 1778 milijo-rnv funfov 5tcrllnp:ov. Francija jej irna plakati 557 milijonov, Italija 476, Ru- sija 561, Belgija 94 itd. Francija je dolžna Zjedinjenim državam oivoli 3 milijarde dolarjev in Angliji okoli 560 milijonov iuntov šterlingov. Rcparacij-ski program Franeije gre za tem, da naj Nemčija plača vse, kakor je bilo določeno. Pri tem pa Francija sama ne more odšteti Zedinjenim državam in Angliji ne kapitala in ne obresti svojih doigov. Italija je dolžna Angliji in Zje-dinjenim državam 21 milijonov. Plaćati ne more ne obresti ne kapitala. Belgija je postala vojaška država. Na teritoriju avstroogrske monarhije, Rusije in enega dela Nemčije so nastale države, med katerimi jih je več nesposobnih za življenje. Te drže vojske, za katere sploh ne morejo pokriti stroškov. Rezultat takesa ravnanja je porušenje produkcije in sistematično uničevanje kapitalij. Tako piše bivši italijanski ministrski predsednik Nitti, ki končno vzklikne: »Kdaj priđe dan, ko se oba anglosaška naroda, Amerika in Angli-ja, odločita za to, da opustita vsak spor in si postavita za nalogo nov živ-ljenjski program? Potem odpustita svoje terjatve pod pogojem, da se Francija, Italija in Belgija sporazume-Jo z NemČijo in premaganimi narodi in opuste svoje ne?p?.metne in krivične zahteve, svoje neusmiljene zasedbe in svojo politiko smrti. Druge poti za re-šitev ni. Ako se hoče zadržati razpad Evrope, kl pomeni tuđi globnko svetov-no krizo, ne smemo izgmbTjpti ča$a, marveč treba nastopiti trc-rio in iskreno brez onih velikih besed in patetičnih fraz, ki so krožHe za Ca«a vojne in danes služijo samo za motenje duhov. NOVP VOLITVR NA ANGLCSfCEM. — Parfz, 11. oktobra. Dopisnik »Jour-n?Ta« poroča \r Londona, da fe mrnfstrsVf svet včeraj skienfl izvršiti vofttve ▼ SeMVh teđnih, nazpoznefe pa tekom dveh mcjesrrcT. Ta predio^ je sprefei tud! lAovđ frenrge. Vcrietno fe. da Lloyd George po n^vlh vo-Mtvah rdstopl. — London, 12. oktobra. (Tzv.) s-Da?1y Chroniclec objavila po irriorn.a-cvah. dobljenih v vndilnih vladnih Kro-srih. da se ^e pred Božičem izvrše vo-litve v an.^le§ki parlarnent. STAMBOLTJSKI V PRAGL Fonferenca s K!ofačem za obnovo od- noSr'^v med Bofcarslco in Češkoslova- $ko. — Odnosa!! z Jugoslavijo. — Prajeja, 11. okt. (Tzv.) Boćarski m!nistrski predsednik Stamboliiski je včeraj prispel v Prago, kjer je imel s senatorjem Vaclavom Klofačem daljŠe Irnnference o obnovi odnosajev med Češkoslovaško in Bolgarsko. Ministrski predsednik Stamboliiski smatra sedaj za ugoden trenutek, da se oba slovan-ska naroda zbližata in da se obnove posebno stiki na kulturnem polju. Stam-bolijski bo sprejet tuđi od predsednika Masarvka v avdijenci. Uredniku »Ven-kova« je dal Stamboliiski daljše poročilo o notranjepolitičnem roložaju na Bolgarskem. Glede odnoSajev napram Jugoslaviji se je izjavi!: »Naši odnošaji do Jugoslavije nišo taki, kakor bi bili lahko. Upam pa, da priđe Bolgarska tuđi z Jugoslavfjo v dobre stlke«. KFONSK1 SVET. — Beograd, 12. okt. (Tzv.) Za đa-nes zvečer je naznanien prihod kne-ginje Jelene in kneza Arzena v Beograd. Jutri v petek 13. t. m. se vrši kronski svet. da razpravlja o sporu s kraljevićem Gjorgjem. DRŽAVNI SVET. — Beograd, 12. oktobra. (Tzvirro.) Vče-raj dopoldne so čin ni državnejra .sveta položili prlsego. Po svečani prisezi je sledila seja, na kateri so razpravl-ali o vrstnem redu posamnih državnih svetn;kov. Glede določitve vrstneEa reda ie merodaino 5te-vllo službenih let in pa funkciie, ki jiii je dotični državni svetnik opravljal v Javnem žfvlienjn. VPRAŠANJE JAVOPTNE UGODNO RESENO ZA ČEŠKOSLOVAŠKO. — Pragra, 12. oktobra. (Izv.) Po poročHti »Narodnih Lfstov«? Iz Pariza Je vprašanje Javorlne ucođno reSeno za Češkoslovaško republike KRONANJE ROMUNSKEGA KRALJA. ODHOD KRALJTCF MARIJE V BUKA- REŠTO. — Beograd, 12. okt. (Izv.) Snoči ob 10. se je kraljica Marija v spremst-vu kralja in princa Pavla s posebno la-djo odpeljala po Donavi. Kralj je spremlial kraljico do Turn - Severina. na kar se je danes povrnil. Kraljica Marija in princ Pavle se udeležifa svečanosti povodom kronanja romunskega kralja Ferdinanda dne 15. t. m. — Zagreb, 12. okt. (Izv.) Včeraj dopoldne so se peljali z orient expre-som vojvoda Yorški, španski infant Al- fonz, vojvoda Genovski in general Poch. Potujejo v Bukareštvo, kjer se udeleže svečanega kronanja romunske-%d kralja. UPOR ORŠKlH CET V JEDRENJU. — Cerlin 11. oktobra. Iz Aten poročajo, da so začele grške čete v Jedrenju ropati. Razbiiajo trgovine In izvršujeio nasilje nad častnlki, ki so jlh nekal i& ubili. Vojaštvo drvi ? rječini zrstr.vami po mrstu ,n pre-peva boljševiške pesmi. Poročilo iz Sofije pravi, u& bcN. W. Auenciblatt- iz Rima, je izda! bK'Ši ministrski predsednik Nitti na vse plemenite meSčane severnoamerlŠke unije, pred vsem pa na senate ameriških univerz poziv, v katerem predlasra ustanovitev konzorcija, ki bi naj stalno podpiral dunajsko UHiverzo, ivuicu n^jvJiL! .u uc van u u ;.u> rila St. Germalnska mirovna pogodba mnogo škode. Obvezna desetletna podpora naj bi znašala letno 400.000 dolarjev. ARETACUA GRŠKEGA GENERALA. — London, 11. oktobra. (Reutcr) Po poročilih iz Aten je bil zaradi ne-uspshov v A^ali Aziji aretiran gc*ieral Hagenstis. Priđe pred sodisće. Borzna poročila. — Zagreb, 12. okt. (Izv.) Zaključek: Devize: Curih 11.75, 11.85, Pariz 4.785, 4.835, London 276.50, 281.50, Berlin 2.45, 2.75, Dunaj 0.0S4, 0.0S9, Praga 223.50, 226.50, Milan 270.—, 274.—, Newyork 62.50, 62.50, Budimpešta 2.41, 2.71. Valute: dolarji 61.50. 62.50, lira 2.66, 2.70, češka krona 220.50, 223.50, ncmSka marka 2.50, —.—, funt Sterling 273.50, 27S.50, napoleondor 235.—, 245.—, Švicarski frank 11.65, 11.75, franceski frank 4.735, 4.785. — Curih, 12. okt. (Izv.) Današnja pred-borza. Zacreb 2.055. Berlin 0.205, Budimpešta 0.2175, Dunaj 0.0067, Prajra 17.90, Milan 22.85, London 23.74, Pariz 40.45, Newyork 5.35. — Curih, 11. okt. (Preko Dunaja.) Za-ffreb 2.05, Berlin 0.2075, Praga 13.09, Milan 22.826, Pariz 40.426, London 23.721, New-jork 5.348. — Trst, 11. ckt Beograd 36.—, Berlin 0.S4, Lcndon 104.—, Praga 80.50, Pariz 177.25, Ncwyork 23.45, Curih 438.15. — Prasa, 11. okt. Beograd 44.50, Berlin 1.10, Milan 126.—, London 132.—, New-york 30.—, Pariz 286.—, Curih 560.—. — Berlin, 11. ckt. Beozrad 4100.—, Milan 11.175.—, London 11.800.—, Praga 8700.—, Pariz 19.900.—, Newyork 2600.—, Curih 49.900.—. — Duna] ,11 .okt. Devize: Zagreb 279.75, 2S0.25, Beograd 1119.—, 1121.—, Prasa 2547.—, 2563.—, Curih 13.785.—, 13.815.—. Valute: dinarji 1104.—, 1108,—, Ce?ke krone 2535.—, 2545.—, švicarski franki 13.690.—, 13.750.—. — Dramatični odsek SoLoIj Mosta ponovi na sp! šno željo veseloigro: »V Ljub-ljano Jo daimo!« v nedeljo dne 15. t. m. ob pol 2u. v telovadnici na Selu. Zdravo! — Planinski koledar za leio 1923 iziđe sredi novembru ter se bo razpos'al vsem lanskim naročnikora. V slučaju, da je ka:eri spremcnil bivaliSče ali če ne reflektira na koledar, na] blagovoli to naznanitl zalo-žništvu v Muriberu. Vslcd pošiljanja na stari naslov in nespreictja kolcdarja se ga je mnogo pr,izdubilo, kar je, ako se piišieje še številne sprejete neplačane izvode, pri se-daniih visokih cennh za tisk in pošmino, občutna škoda. Cena se ie morala zvišati na 6.50 diiiarjev, s poštnino na 7 dir.arjev, kar naj blasovolijo vzetl cenj. dosedanji naroč-niki na znanje. Upamo, da nam ostaneio vsi dosedanji nr-ročniki tuđi to Ieto zvesti in pridobijo mnogo novih od;cma!:ev med člani in nečlani, ker bi bili sicer vslcd zadnjih neuspehov primorani smatrati letnik 1923 kot zadnio izdajo. — S. K. Jadran sklicuje v četrtek, dne \2. t. m. šest. nek nc^-nicne seli-i e pri »Sodčku«. Ude!e2ba obvezna. ĐrEsiftsefse ossal. — Društvo »Soča« naznan'a, da je mi-nistrstvo za socijalno politiko ugodilo društveni prešnii ter naročilo zbiranje pri-jav za vo^no odškodnino jugoslovanskih dr-žavljanov. Zbtjg tega veljajo predpisi, ki določajo način prijave za srbijanske državljane, tuđi za vse dru^e. Prijave morajo bili tore] potriene ali sodniisko ali od last-noročno podrlsanih prič in seveda sestav-Ijene kolikor mo^oie vestno. Prijavam je priložiti tucli druge dokazne listine, najbolje v poverjenem prepisu (kot krstni list. domovnica itd.). — Rok, nazr.anjen s 15. oktobrom 1922, ne velja za te prijave in 5e podaljšan. — Ker je prijave, zbrane po r.a-5em društvu, vslcd te.Ta nekoliko dopo'.niti, opozarjamo naše elane, da to izvršljo tekom meseca oktobra. Članom, ki stanujsjo Izven Ljubljane, vrne društvo prljave v svrho dcpo!ni:ve. Dotični razgfrs miristr-stva za socijalno politiko se glasi: »Mir.l-strstvo za socijalno politiko zbira podatke o škodi, kl so Jo pretrpeli naši državljani v vojnem času na ozeml'u, kl je po rapal-ski pogodbi pripadlo Italiji. Kakor tuđi o Škodi, kl je bila povzročena naŠ!m dr2av-lianom na ozemlju, ki ga je zasedla Italija, po političnih rcpresalijah (r^sfstvu). Vsi, ki nfso še prravili svoje škode, naj storc to natar.čno In vestno nc]kasne:cj do 13. oktobra 1?22 In sicer potom pokrajinskih uprav, v Srbiji in Crni gori pa direktno pri ministrstvu zj. socijalno politiko. Pri'a-ve moralo biti sodnrsko al! pa po cd pric lastnoročno podpisanlh Iziavah potriene. K izjavam morijo biti priloženi tuđi dokazni podatki in dokumenti (n. pr. domovnica, krstni list itd.). — ĆcParska zadruga za LJubi'ano In okolico naznanja, da 5e vrši v nedel'o 15. oktobra t. 1. njen Ietni cbZm zbor za I. 1921. v restavraciii gc. Mrakove, Rimska cc5ta št. 4. Začetek točno ob 9. dopoldne, ako pa ob 9. ne bo skiepčen, se vrSi v istih pro-storih rb 10. ob vsakem številu članov. Vsled dnevnejra reda in cenika se presi, da se ga. gf. člani sigurno udeleže. — Kongres Jugoslovenskih arheolo^ov v Beegradu. V nedelio se je pričel v Beogradu kongres iugo?lovenskihj arheologov. Glavna točka na kongresu je razprava o zakonskem nacrtu o varstvu starin. Na kongres so došli predstavitelii muzejev Iz Sarajeva. Zagreba, Ljnbliane, Splita, Maribora, Knino, Ptuia In Skcplja. Izmed Slo-vencev se rdeležujejo kongresa dr. Mnntn-anl. r^vnn+elj muzeja, dr. Niko Zi-panič, ravnatcll etnogrnfskega muzeja, vseueiliški profesor dr. VoM^lnv Mol4 In arheolog dr. Stele, vsi iz Ljubljane, dr. Skrpbar. dr. Travnar in dr. Sr»ria. arheolog! iz Ptuja, in prof. Kovr»?iČ \z Maribora. — Kotistcs stnvhon^ov se ?e vršil dne 24. septembra t. 1. v Zagrebu. Kongresu so prisostvovaM delegati iz Liub'innc. iMrsribo-ra. Cel'a. Splita. Sarajeva, Os:eka, Sušaka in Zagrebn, dočim so stavbcniki iz Skopl'a, Novera Sr da in Pariza poslali brro'avne pozdrave. Po pozdravnom govr.ru predsednika g. Milndin^vića (Saraievo) v katerem ie toplo rtordnvfl novoustanovHene sekciTe Su§ak, Novi Sad In Skoplje, je poročal tajnik g. Frcudenrelch o delti In organiznei-ji Udni7en'n graditelicv. kakor tuđi o sfa-niu graditeljstva v naši državi. Zmimiva je konStacf'a, da se ie jrradbena delavnost v enem letu podvojila, da so se pa tud! cene materlinlu in plače dclavnih moči i?totako podvoiHe. 7, odobravanjem Ie bHo spre'eto poročilo odbora za izdnio koledaria »Ora-diteli«, — poročal je g. Kavčič, nakar se je sklenilo pričeti z izdavanjem periiodlčnega časopisa, ki naj poda jasno sliko o stanju graditeljstva v naši domovini. Po podanem absolutoriiu đosedanjcmn odboru je bil za predsednika fzvoljen k. Vidman (Sušak) za pođpredsednika g. Miladinovič (Sarajevo), za tajnika z. Mandič. za blagajnika sr. Ma- ravec (vsi Iz Sarajeva) za odbornike gg. ticnuik (Zagreb) Graf (Osijek), Žasar (Split), Ericelj (Ljub..;na) in za rcvlzorje gg. Honat (Sarajevo) in i'reuer (Ljubljana.) Priiiodnii kongres stavbenlkov s^ vrši v Beogradu. Enoglasno je bila sprcic.a reso-luci.a, s katero graditelji nujno znhtcv^io, da se uredi enotni obrtni zakon, kaHi sedaj obstoji za grudbeno stroko 5 nznlli zako* nov, ki r.iso samo med seboj zelo rizlijn!, temvcč naravnest protislovni. Enogbsno sa tuđi sklcne, da se vse zgradbe na Sušaku cv. RekI, prepuste samo stcvbcnlkom ia obrtnikom iz Sušaka, ker vlada tam popo-len zastoj v stavbenf 5troki vsled nesrečne-ga položaja Sj5aka. Na skup^jini je zelo sa« ni:nlvo predaval g. Mandič (Sarajevo.) mm steriL - • 54 let ni spal! Predkratkim Je umri v Pitsburs'.i Vijjam V'arner, ki n! spal 54 lei. Zdravniki so dolgo delali 2 nji:*.i poizkuse in opazovanja. Varner je ponoći ležal, spanec pa ga ni nikoli obiel. ZdravniUi so konš;a-tirali, da je to posledica nesrečnega sluća-ja, pri katerem si je Varner že pred 54 leti pokvaril moigane. In vendar je živci Sj let. • Tatovi bilijGnov. Naši gosps^dje tatovi sn rcsr.iJJno reveži. Cc znaSa ukradena vsota več kakor nc!;aj stotisojev, je to te veliko in za to mora biti vlomilec že rafiniran tip višjega razreda. V tem pogledu tatovi na Ruskem naše daleko nadkriljuje-io. ScveJa se pri tem ozirajo na vrctlnost valute in se spleh ne lotijo posla ped 10 mi-Hioni. Tako p.oroča *Ratoča'a Moskva«, da so bi'i v M"--kvI priiet: tatovi, ki so pred dverna mesecema ukradi! nekemu Novieki-ju 10.000,000.000 rubljev (10 mili'nrd). Za-koncema Urban pa 'e bilo polcg oblcke in perila ukradeno ?.000,000.oor' rubl.'cv. • Nova dHsmantna p-'V-n oć.l::lin v Južni Afriki. V zapadnem dolu deržcle He-čuana, re dalcč od nekdanjega nerr.Skcga iugoz?padncgn afriskega ozeml'a, so raSli v zadnjih tećr.ih obsežn?. dijamantna polja, k! prek"??.jo znano ozeml.'e v K'^bericvu. Naš'i so kamne do 20 karatov teže. Dc?ela pn je radi pomanjknnja vode tcžko do-stepna. • Baron Un»ern ž!v. »Novoje Vremja« prinaša vest, da je znani bnron Ungern-Š^ernbcrg. o kat?rem so poro!?.li sovjetski Časopisi, da ?? bil lansko Ieto kot ghvn.r antiboljševSkih čet na Daljnjem Vzhodn \rjet in v Novo - Nikolajevsku ustrcljen, še vedno živ. Bafe se mu je posrečilo zamc-njati priimek s svojim pornočnil:om. ki je bil obsojen na smrt in pred kazniio priznal, da on ni baron Ungern. Pravi bnr^n se ie oženi! z neko kitajsko princezlnio in Ie te dni poslal pismo svoiim s^rodr.Iknm. — Družba sv. CM. v LJubilan! :e pre.-Jela svoto D 258.25, katero sta zbrah odbora moške in ženske šcmp:terske podružnice v Ljubljani o priliki godov.inja pred-sednice ge. Mihaele Šcgovc. V isti na-men so darovali veseli svat'c pri Zupati-čiču D 31.25. — G. Naglau iz Trbovelj je nabral na zlati poroki g. oskrbnika H.ibiča v Breznem nad Laškcm za CM. družbo D 85. Ciiil - Mctodova družba se iskreno zahvaljuje rodoljubnim darovakem z želio, da bi se o vsakl Žalostni in veseli priliki spominjali Slovenci naše obrambne družbe. — G. dr. Ivan Dimnik je daroval hrastnišl::-ma in dolski CM. podružnici 1500 K radi obljube, da podnrl omenjenfm pndružnlcam to vsoto. ako ga dr. Krnmer tožL — Darilo. V počaSčen'e spomina po-kojnega polkovnika Josipa Milavca je daroval g. dr. Ivan r!r/.en, zob^zdravr.ik v Kranju »Pliaški kuhinji v Kranju« 400 K. — Uprava našesra lista je preleta za Ciril Metodovo družbo. 00. Frr>n in Ro:-:a KrapcJ? danfeta Din. 200 rr;er,to venca na grob pok. predsed. Knvčnika. — Anton ASVcrčev spomenik. D;ačka četa v Celiu zbirko Din. 78.75 (Glasom nabiralne pole). Srčna hvala. «.7us:oslovensko Matico^. V Imenu crda. Oro?na daruje dr. Anton Švigeli Din. 5."».—. Srčna hvrla! O^icnele vctofce (Drssš^vo slcpili): ObF+clj K'irentovn danrc? 50 D v «pom!n »r. \Vein^:rc:erja, rcvfd. jui!. želczr.ice. »Ubnjio rodMno«: J. F. K. daruje 10 D. Srčna hvala! — Kdo spretne v službo revrejfa. a prldne^a mbdcniJa, ki ie vcS! p'sarniSke-ga In ameriSkega kniisovodstv;* ter kore-spondence v slnvenskem. srbt^-rvatskem. ncmSkem In Italijanskem jeziku? Pojasnila daje uredništvo. — Izgubljeno rokavlce. ^'čeraj so bile pri zadnji kino predstavi v Kino Tivoli Izgubljene rjave, Šc nove rokavlce. Pošteni najdltelj nai jih odda pri kino blagajni. Glavni urednik: RASTO PUSTOŠ! čMŠEK, Odgovorni urednik: Valentin Kopitar. ©ospodićna *e učitelja ali učiteljico v svrho na /ijne^a podučevanja kl a vir ja. Ponud-\ rod .Klavir 8618* na upravo Slov. Koda, 8618 Gospodična i' ' aj pi«arni§ke prakse žel! preme- ti dosedanie mesto; ^re tuđi na de- lo Pon = ;dbe pod .Brez dlja 8615* upravo Slov. Maroda. 8615 hm stanovanje •novi vili, kuhinja Jn s-ba, hiSniku, kl i oprjvlj.,1 vrtn^rska dela. — Pismene * nudbe pod .Mirna stranka 8617" na •pravo Slov. Naroda. 8617 Dve nradnicl i5četa skupno sobo. Eventualno sta pripravljeni podučevati otroke. Ponud-be pod .2 uradnici 8623* na upravo Slov. Naroda. 8623 Iščem mesto potnlka skladiSčnika oziroma knjgovodjj. Nastop slu be takoj. Dopisi na oglasni zavod Ivo SuSnik, Maiibor, S ovenska ulica. Hiša (vila) letos zidana, s 3 stnnovanji in prime-ren vrt, 20 minut od glavn= poSte, se proda. Kupcu je eno stanovanje s kopa Inico takoj na razpolago in drugo v 3 niesecib. Naslov pove uprava Slov. Naroda. • 8621 Enonodstropna hiša ■>■ 9 stanovanji na Selu, se proda. VpraSa v Vodmatski ulici 4/a, Mos*e pri Ljubljani 8627 Iščem kontorlstinfo da bi bila nekoliko zmožna v tesnl stroki z dalj^o prakso. — Naslov pove uprava Slov. Naru da. 8619 Naprodaj je je skoro 2000 kar sladke mrve, 2000 l:g kiompirja in 500 V% ovsa. Ceno in drugo pove Lud. Grabruir, mesar v Motaiku. fl635 Inserlrajte ¥ Slo¥. Naroda! Boi nioa gre za gospodinio k bnljjEcmu gospodu alt k ot'okom brez matere. VeČ pod „Vestna 8628" v upr. Slov. Naroda. Proda se hiša i vrtom okoli 700kvadr. metrov, 2 sob«, lepa kuhinia veža, o'okan blev, k!ct, svinjak za 4 ghve. vse v dobrem sta nju. Cena 150.000 K. Poizve sj od 12. do 2. ure pri Francu Pucu, Kong tsni u-g 7—1U. Ljubljana. «629 Seno dobre kakovosti ter slamo In hrom-p|p v vs^ki količini na vagone nudi za takoj Jan Student, Staro Petro-n. selo, S'avunlja. 8622 Proda se tovorni auto Fiat Torino 18 HP. v naj- boljšem stanju, kakor tuđi elektromotor 5 k. s. 220 3S0 kompletno nov, 1400 ob-ratov ter .motorno kolo Wanderer v dobrem stanju. Naslov pove uprava Slov Kdo bi? mlađemu češkemu privatnomu uradn^ku z nak'onitvijo s!u2b? pomogel iz obup-nega položaja ? — Je samostojen kore-snondent, zna veC jezikov. D -.p?st poc .Iz potrebe 8633" na upravo Sloven?1--Naroda. gg, SolsKs Rnjfgs !n šolsHe pof rei sin sa vse lole — priporoča Stran 6. »SLOVENSKI NAROD« di?p 13 oktobra im.2 Štev. 233. Sr. Scmšar ne ordinira đo nrekllca Spretne šlullle se sprejmejo. Naslov povc uprava Slov. Naroda. Fo/ii dobro obranjen štedilnlV. VpraSa se v Sp. SiSki, Solska ulica 13?. £626 Službo Isso kot sluga in inkasant ali kaj sli^nega pri kakem privatnom podietju poj;en, trezen in zanesljiv mo.'ki. Položim kavcije do 45.000 K. Grem ludi za skladiščnika sli podsktadiščnika. Naslov fove uprava Slov. Naroda. 8613 Sfaag&nslil rudnik: Kompanjon s kapitalom 250.000 K za eksploatacijo p!odono; negn rranganskega rudnika se liče. Ponudbe pod .Mangan 80—8620" nu upravo Slov. Nar. S620 ™*h pj|7pnpCFi? bi-u riMiOiliijLil nbs. eksp. akad. em bazbosSek roj. pfisi POROČENA 8. oktobra 1922. Šm?rtno pri Litiji Ljubljana — Trbovlje Ma se 1600: povi'žrtilc in zelo močna salonska obleka. JERALA. Emonska cesta 10. }mM stroj trpeSen, dobro obranjen, rrodam po nlzkl ceni. Naslov povc uprava SSoven Naroda. 8612 K3o i!0trcbuj8 Selavce? Ljubljanski cdsck dr?avn? komisije za t"?e1o ruskih brguncev na?nanj» cenj. delodejalcem, da ima na razr>oiasjo kva-Hf'Ciiane drlavce, strokovniake in spe-cinlste vich vrst k»kor tuđi navodne delavce. Obra ča* i 5«? r*a r;?s'ov: .Hotrl Soča" soba 14. — Šef od;tka: E. Bo-risov-Murozov. 8511 Kakršen gospocl tek s!u?a. Isškega življenja. Igra se co vsch podeželnih cdrJn z najiecjim usjsehom. Dobiva se v .MSRC0H1 KKJijARK!- PRE*«K0W OUCfl, V UUSLJSN!. ii bi poleg svojega rednpga posla prodavali tuđi raznovrstno naSe blago, naj se pismeno ali ustmeno obinejo na „ROKS" Beoprad. Kat'ćcva 7. ___________PEggVNO OTVOREM.___________ snsreko? alt Jelko-z* 3—7 m đo!£fo&, 12—24 cm srećn'e c&ebelicei kupi !cd va^cn 2*.?f:a£skih posta] vsako ma$iiao Senifanik! gre::sogGr:i!Zs A .". AND- JAEIL, KgBBBll, 93lgHte>Q. A_.\ I ob glavni cesti tik drž. kopališča Doberne p. Ceiju, v skup- | | ni legi 20 oralov njiv, travnikov, gozda in saćonosnik se | i z živino ter z vsem letošnjim pridelkom ceno proda. Ku- 1 1 pec lahko lakoj prevzame. Vpraša se pri M. Pšeničnik, I 1 Celje, Kralja Petra cesta 1. 1 i 'ml iiWWHl lllMl 'i i ^:z3MWE*raaB^g£«?w^-«p-'WE a.^,u'-msjakA&ir g Za velesemenj prepozno dospelo, se £ prodaja sedaj po zn:žanih cenah. ** naimodsrn*!!!^ fazan y kesetah in br?z | kas£t. Kina srebra, Bcrsdorf I. vrsta in \ — — pravo srsL::j. — — trg ovi Ta z zlntnlno, srearnino, t ursnii !n $iwl- [ - nimi stroji k Ijt:b!ian1. Jisstnl tra 13. - ; Dva akademika iSčeta sobo, po možnosti z elektr čno razsvctljavo in event. hrano v nieštu. Plaća k osuanska sl^ht. Ponudbe poJ ,V mestu 85S4" na upravo Slov« nskrgn Naroda. 85;!4 Stanovao!© v mestu išče rarinskl uradnik z majhno solid o družino za takoj ali pozneje. PiA»xa dobro. Ponudbe pod .Domaćin 8583* na upravo Slov. Naroda. 6583 Soba za gospoda se sšče proti di.biemu r^v f"u. PV-nudbe na poi:ni predal št 102, Ljubljana 8.=i ■"■?< lepih, S'ihih, vsako množino kunujeva in doh^viva. — Obvezi^* pona i: e na PRAZNIK « NOVAK, CeS.e. F5O4 i% 5:!^ C ■; ■: iD III? i4 irtrk ^sver & £omp., - ^ ii.-Ji.-Atf, W.ilfova ai'O 12. — garantirano dubr.>, suho, meSam s slnd-kim, ftanko vsn!ieča iz 5 sob s k^hnfa, pralrvco, kopeljo in dr. priM-Klinam1, z clektr. raz^vc^ avo i'i centralno kuriavo, pr->- ta tal'nj. Infomnaci e pri unravi S!ov. Nniotii. 8564 Proda se po urjođrti ceni eno-nacSstrđan t rriprjvna za trgovino v Celju. V hišt je vodovod, eiektr. razsvctlfavn, velik? i.!et;, dvonšče in vr\ Poniidb« poslati pod .Ugodno" na anončno dru žbo AUrm Company, Ljub jana, K<»n-grešni trg 3. 862 za š vil;c in krojač fi ... B. Sass NAJBOLJI DOBI SE POVSOD GLAVNA 4 i. ^^ ZALOGA F. ŠIBENIK- LJUBLJANA No¥osti! Za đams'ie r^lažGa v veliki izbiri. Trgotskl pocešni^ X ^ I -. — M ' ^ i* I K # bi 1 i I »^1 i 39 ta! oj spr*dfme pri r,?nt^G & Tas-k, LJubi'*-*. - 8590 svece .Zora', Čistio 5 da , Iririja, J^-Jran 'n C puin, s iiž lo Sid *! ler n:ast za usnje prij>(».-o*j Ljuli.jana, Sv. Jak>ba trg 9. pneumatlrio vseli yrs! in druge potrebsčtne !mi vedne v zaic, ji F. FIor?ar.č£s OU» 1*»» &£> 4-.S) ^i^ ^ ^S» Sfi9 B^gr^d, la^b. 'anjsra. Sabata. - LJUBLJANA, SoSeska 6 5 - HEN4sfifHMl3H{Vi prvovrstna moč, se spre^m.? takoi za tajni-co v ve^je tr^ovsko oodjet e. Vešča me:? biti beiOkrno sloveršč ne cn nemšći^r stenop^fije in ^tToi-p:*;a. V po-tev nr; deo «.nmo nrvovrstne mo'i, kitfrih po nuđbe je n^sir-V'^ n.i upravo 51cv-.sk Naroda r-c-i šifro ,B^đ~čnost P563* F?/ V* ■ -^t^t?' *' ^ ?■•• ■ -. ~rr -jr ■- . ■ - I in opna '?.z°-o"i':^m v vsski koiićini tv» dr*"-1 'ova n"-5'-.' crni in sicrr, cemeraS ■, i vrcv?ri po 50 in "?.*> kg, v Eo."ih ^> ! °OO ksj, in napirnatth vr^ča po ^ * a^sno na v Z3™r:'h vrq:on h. Pr.'re "-:'i-m -».? ta'-oi^-ivo dobavo 1£C •?rtj'. poE a Ljubljana ped .Bouvard 852J". g^ts -5 »3 ii .* 5>tv^s* • ? b^r tiG,.--. p mi.C;ii;-L ;:/ uHf rm eri Simoi KUmane-«, Ljub/cna, S ! n-Duiguva ulic*. 8073 Konfor snnja i7urfen.i v s-.ro'epJsji;, si venski In nem-*ki stonog afj i, se spr 'm-, Hnm in Sfov. Na to.ta. 8404 se ra-H družabn^ls razmer takoj zelo ugodno proda. Na>ov pjve upr. S -.:.v. K-u'".-.". 3^09 Kapi ^e pnrn! Kotel z armaturo ali brez n:«\ v drbrcn sti-nju, le^cč, s knr hio ploskvo od 25 do 40 k»adr. r< etr>v m r.a prit sk ned 7 «{m. — ' onudbe z rrnanćnm ropisom kola rod „Parni kotel 8579* na Lpr«■■■•<» Siov. Nar'.ds. 8r> 9 r ti 3 —5 h', 'Z k an^^a hra^^vega les-* K 850 za 1 li'cr. — Od .'i—8 hl, iz K'a-i'.'ga hrast^ve^a le?^ K 7 ?fl l Utcr franko skl.?di->čc n >di Kišhajlo lwa-r»ov:5, Zagreb, Frankopaitika 12. ^2^ ^ H ? * R • ^ |OI ^v> %gy ^i ^ ^V^ %3# (*& vs" ^istrrre po strogih nače'ib, KJsnner Josip, so:ofla.ti.it, Naicd^a -.:... 85^2 3:roft3vn?a:T$ xa n'trasje ic bivši primarij v Gorici ?-!er er*?-r.:rsi cđ II1 '2 d^ 15. . 4 ft ■ ■ w r*i C '* 1? T y *-M S k vi? oi ^ ^(| O ^tiaŠTJ simoslaino vodili slo- cj:s' o isi nem^Ko korespon-■ ^nGKtm £?«rsjc;5ta«e in steno-:cP2f?ia rr;*e .*pr>aoi- Z znanjen -^•^>nh:»vrjf*."E«e ;^.ia prednost. -=?>-iIf resrt^i 5?i vzVnine, z 'tIjžo nr^JtBO. Pcnudhs pod Trrs-no e"44;G9 Izuriena Silila 5€ t?JiOj sp ejme 7.a lahko dHc> {^t.ifi-ran;e). — L. ROT, krznar, L^ub!:ana (jMd-Sče 7. MiOr: S3 t % • v^» • i •rezen in rts^n, re pod 30 let stir. se fjprcjm? takc?;. Ponuab^ p^d .T eTc i SAlaCišČnik b5i2M na upr S'.ov. N.:rod.i. interv tws pjpils vvishincj to t.ike En- al!*h if« r.s .it nniMj>!-;a c^sta 26. f: m !1 Uli 12 Mt>nd ys and Tiiirs- da"3. 8-riiil fViiren, bolje situir.in; ur.idnik išČe mssecno sobo .ili kabinet zi takoj Pnnudbt^ ns upr. S cv. N.Troda pod ,,Kabinet 85'^S". hrano in stanovanje z-i stiri ljudi. V eni večji ali dveh manjših sobnh Ponudbe pod .Šti:]e so'OdniUi 8603" na upravo Slov. Naroda. 8608 Žobotehnik perfekten n* kaučuk, zlato, eventualno za opTativno, išče mesta. — ro-iudi-.? pod .ZoDotehnik 8602" na upravo SI Naiod.i. S502 St^novanfe v sredini Ljubljane, obstojcče \z sobe, kuhinje H r^ritiklin se odstopi tistemu, i.i mi preskrbi dobio idućo ^OiUlno v nnjem. Ponudbe pod .Dober promet S581" na upravo Slo*\ Narod. 85S1 15 minut iz centruma mesta; 4 sobe, kuhinja, kop. soba s piiiiklinami, dobi v kralkem, kdor laliko par let v naprej plača po dogovoru. Naslov pove uprava Slov. Naroda. &5s5 Hlndci gospa išče mesta biagajničarke v kaki trgovini, najraje manufakturne stroke. — Ponudbe pod .B'agajničarka 8d"/4* na upravo Slov. Naroda. ^57^ RoifipunloHfi z 80—1CO.0O0 K kapitala a!i posoitlo poti dobrim obrestim z?. krajšo doba išče že vpeljr.no kovin&rsko podjct;e z Drezkonkurcnčnimi izd^-iki. Dodisi pod ,lnže-.er 8588' na upravo S'ovcnske^a Xaroda. 85 S8 Strojno p<td Polfanska ces^s 29-IL Izd?1jjejo se fine damske in iroSke nogavice, orroška majice, hlučke in nogavice ro nizkili cen.ih. 8S07 H?3o! Čitajte I Prenričaitc se v tostno korist in os;le i-si vciiUo zaloi^o dvokoles In otroškii] vo^ičkov, no\ ?h modelov in '•nevmat ke no ceni. ,,TRIBUNA" tovarn.i d\oko-,cs in o'.rošU h vo,:ič ov, Ljubljana, '•'arlovska c??'a št. 4, trgovina Stari trg 28. Sprejemajo st tuđi popravila za v rolno popravo. rililH^IU:- ;kli^llu ili ^WlP*i(l. d. il LJilUljsliiil veienj'ski, šentisiiški in trboveljski prsmog vsrh k:;k vosti v ce'ih va^onih ; o ori^inninili cennli prenio-ijovnikov 7a\ i! o ;n a • o vporabo, kakor iutli /,a i ud u sin jsk ix podjelja in rn/,uecava !a ieho^Invsški in ang&fHi koks za Sivarns in domseo vporato, kovalk! premog, itm pramog h iajene brikelo. R»lo«; PK6MET3I ZAVOS ZA PS^Mu'i d d LijbUan«. MiMo¥£e«n a. ISU. -------—-—■—i Podrniiafc^: i—R„er,nl. .—i m I >x|.« alavnlca RsTer^ni foni k 30,000.000-— MsTlbori Lfctomer, Đol^la LsndaYaf Ko^l ggđ. — Blrejoz-itera ^Vhiillr^. na^ k cooo-soo-— Ahv*ACfnfA ^iiaaoto«!« wi©f• na koI5- g7V:^«pi» vso banitoo wil© poći Lažnima in tisk »Narodiie tiskarne«.