Štev. 150 TRST, sreda I. Junija I9IO. Tečaj XXXV IZHAJA VSAK DAN letff ik nedeljah la praznikih ah 5-, ah pmiiljli efc t. sjatr^. PmBiiie itev. m predaj uo po S nvA. (6 stol) ▼ Mogi tobakarnah ▼ Trotu in okolici, Gorici, Knijt, 3t. Paum, Postojni, Seiani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdev-ičini, Dornbergu itd. Zastarala fttar. pa 5 nT*. (10 stal.). ««LABI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRI ▼ ftirokosti 1 k v 1 o r e. CENE: Trgovinski in ebrftai oglasi po • »t. mm, (smrtnice, zahvale, poslanica, oglasi denarnih zavodov pa ao st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 Trat 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-cinnj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratnl oddelek uprava „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". - Plačljivo In utoiljivo • Trstu. ■ - ■ —-j- CP1N0ST NAROČNINA ZNAŠA Gla»ilo politidruštva JKdino»t" za Primorsko. V Ummk j§ m*it mm aalo late a« K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; aa na-roSbe brez doposlane naročnina, se uprava ne ozira. m M<*U«k« litaaJ« „IDUOSTI" stan«: •ele leto Kron 5-30, aa pel leta Kren I IO. Vai dopisi naj se pošiljajo na uredniitvo lista. Nefranko-vaaa pisma aa aa sprejemaj« la rakapltl •• M vraiaj« Naročnino, oglasa in reklamacija ja pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ailoa 6iargla Galattl 18 (Naradal dan) Izdajatelj in odgovorni urednik &TEFA.V GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpiaana zadruga z omejenim poroStvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 18. PaHM-hranllaKat ralun SL 841*652. TELEFON U 1157. BRZOJfiUNE UE5TI. Cesar v Bosni. SARAJEVO 31. Ob 9. predpoldne se ie vozil cesar v vladno palačo, da bi izvršil slavnostne vsprejeme. Med potom ga je zbrano občinstvo navdušeno pozdravljalo. — Vladna palača, stopnice, veža in sprejemni salon so bili krasno okinčani. Pred vhodom v vladno palačo je pričakoval častniški kor vladarja. Ob 9. in en četrt je pričelo svečano vsprejemanje. Prišli so se poklonit cesarju nadškof dr. Stadler s katoliško duhovščino, metropolit Letica s pravoslavno duhovščino, reis il ulema z mohamedansko duhovščino, verski občini avstro-ogrskih in španijolskih Židov z rabinarji, protestanski pastor s presbiterijem, tuji konzuli, častniški zbor, deželni uradniki, župan sarajevski Es-sad Effendi Kulovič z občinskim zastopom, deputacije srbsko-pravoslavnih, mohamedan-skih in katoliških posvetnjakov, zastopniki trgovske in odvetniške zbornice itd. SARAJEVO 31. Pri vsprejemu v vladni palači, je v imenu katoliške duhovščine nagovoril cesarja nadškof dr. Stadler, v imenu pravoslavne duhovščine metropolit Letica, v imenu mohamedanske duhovščine pa reis« ul-ulema Hafir Suleiman efendi' Šarac. Nadalje so pozdravile cesarja, deputacije španskih in avstroogrskih zidov, protestanstee občine in sarajevski župan Essad e!eridi Kulovič z občinskim svetom in podžuppjii. Na udanostni nagovor sarajevsk. župana je cesar odgovoril: Vrlo vzradoščen in ganjen radi mnogih spontanih dokazov odkritosrčne zvestobe in udanosti, izkazane mi v ZE.di.ijem času mojega prebivanja v mojem deželnem glavnem mestu, se Vam zahvaljujem, gospoda moja, zate manifestacije ter Vas zagotavljam, da bom z vso vnemo skrb<;l za razvoj tega lepega mesta in se bom vedno rad spominjal dnij, ki sem jih preživel tukaj. „Saopćite moj pozdrav mome vjernom sta-novničtvu lijepog grada Sarajeva". Na udanostne nagovore voditelje v srbsko-pravoslavnih, muslimanskih in ka toliŠkih deputacij posvetnjakov ter deputacije trgovinske in obrtne zbornice ter odwetniške zbornice je cesar tudi najmilostljiveji i odgovoril ter se zahvalil za izraze zvestobe in udanosti. Izrazil je tudi nado, da se bodo vsi poklicani krogi z vso vnemo ud elezevali delovanja dež. zbora. SARAJEVO 31. Cesar je nadal je vspre-jel zastopnike bank, velike indu strije in finančnega sveta. Vladar je nagovor ii reč členov deputacij in s stavljenimi vpraš anji kazal najtopleje zanimanje za politične, kulturelne in gospodarske ter socijalne razr nere -dežele. Vzlic dežju za časa avdijenc je čakala velika množica na ulicah in je z viharnimi aklamacijami pozdravljala cesarja, ko se je vozil nazaj; tedaj je nehalo tudi deževati. Ob 12. uri opoludne je dospel cesar v konak. SARAJEVO 31. Cesar si je popoludne ogledal cerkve vseh veroizpoved ij, mej temi tudi znamenito begovo mošejo in potem mastno hišo. — Zvečer je bil d vorni diner, na katerem sta bila ministerska predsednika Khuen-Hedervary, skupni mini: stri, in vojaški dostojanstveniki. Po dvornt.m dinerju je Bienerth odpotoval na Dunaj, Khuen-Heder-vary pa v Budimpešto. Bosna in Hercegovina k raljestvL SARAJEVO 31. Vest, da t >o cesar proglasil Bosno in Hercegovino ta kraljestvi, je napravila velikansko senzacijo. Vse je razburjeno in v skrajni napetosti. Uradni krogi Čuvajo največjo tajnost. Vsi poiitiški krogi v Sarajevu so silno razburjeni. Ko bi se ta vest uresničila, zavladalo bi nepopisno navdušenje. ZAGREB 31. „ Obzor M piše z ozirom na vest, da bo Bosna proglašena kraljevino, da bi Bosna s tem dobila le ono Čast, ki jo je imela davno preje in ki jej tudi gre sedaj, po aneksiji, pravice namreč, da stopi v red starodavnih kraljevin monarhije. Ptuji časnikarji v Sarajevu. SARAJEVO 31. V Sarajevo je došlo okoli 250 ptujih časnikarjev, da prisostvujejo svečanemu dočekanju vladarja. Iz proračunskega odseka. DUNAJ 31. Proračunski odsek je vspre-jel predlog posl. dr. Korošca, v katerem se poživlja ministra za deželno brambo, naj da pojasnil o odpošiljatvi čet na Ogrsko. ReŠevaje nekatere resolucije k proračunu trgovinskega ministarstva je zahteval posl. Sylvester, naj vlada predloži paro-plovno in poštno pogodbo z „Dalmatijo", da se jo ustavnim potom odobri; konečno je predlagal določitev enotnega voznega programa med tremi udeleženimi družbami, da se tako zagotovi spoj lokalnih prog z glavnimi programi v interesu prometa s tujcu Na to je odsek pričel razpravo preračuna poljedeljskega ministerstva. Finančni odsek. DUNAJ 31. Finančni odsek je pričel debato o predlogih posl. Urbana. — Finančni minister Bilinski je poročal o približnih bodočih potrebščinah državnega gospodstva in je povdarjal, da bo socijalno zavarovanje zahtevalo 80 do 90 milijonov. Prikrajšanje vojaškega službenega časa bo vsled povišanja rekrutnega kontingenta zahtevajo trajni povišek najmanje 90 milijonov, ki se jih zamore porazdeliti na štiri do pet let; pri tem bo treba znatnih enokratih stroškov za nove vojašnice, zaloge rnontur in spopolnitev dragih utrdb. Izdaja za floto se razdeli na eni strani v stroške za nadomestitev obrabljenih ladij, na drugi strani za dreadnoughte in za druge ladije, ki spodajo semkaj. Zato bo treba nad 300 milijonov K, ki jih bo treba seveda zajmiti in jih ne bo možno razdeliti na veče število let. Ob pravočasni skrbi za sedanji deficit bo proračun dovolj elastičen, da se pokrije bodoče vojne stroške, ne da bi se uvedlo novih davkov. Vseslovanski kongres. SOFIJA 31. (Bolg. ag.) Popravljalni odbor slovanskega kongresa, ki se otvori dne 7. julija, pričakuje liste udeležencev, da zamore odposlati potem vabila. Udeleženci slovanskega kongresa bodo gostje mesta Sofije. Car Ferdinad v Crnogori. DUNAJ 31. „Pol. Corr.a poroča iz Sofije, da poseti car Ferdinand meseca avgusta črnogorskega kneza. Zaključenje finskega deželnega zbora. HELSINGFORS 31. Deželni zbor je bil sinoči zaključen. Pri zaključenju je predsednik izročil generalnemu guvernerju sklepe deželnega zbora v finskem in švedskem jeziku. Ruskega sprevoda, ki je predpisan s carskim ukazem, ni bilo, da-si je bil ta ukaz na novo podkrepljen z nekim novim odlokom, ki je bil izredno naznanjen predsedniku dume. Turki bojkotirajo grške ladije. CARIGRAD 31. Bojkot grških ladij, ki je proglašen radi Krete, je začel v vseh črnomorskih lukah. Grški odposlanec se je pritožil pri Turški vladi, ker je bil neki Grk ub* v tukajšnjih pclicijskih zaporih, in pa radi preganjanja Grkov v Anatoliji. ParJz 31. Danes se je v palači Elysee vršil ministerski svet, ki je določil termin volitev za obnovljenje generalnih in okrajnih svetov na 24. junija t. 1. Kapstadt 31, Prvi kabinet Južnoafri-kanske unije je bil sestavljen pod generalom Botha. Kodanj 31. Kralj je imenoval angleškega kralja admiralom danske flote. Verona 31, Danes predpoludne je bil Otvorjen mednarodni kongres za aeronau-ticna pravna vprašanja. Najnovejša „veleizdajniška afera" v Trsta (Dopis.) V. Ta-le zadnji članek bodi v siekako rekapitulacijo misli in zaključkov, Tri sem jih beležil v prejšnjih člankih. Predno pa izvršim ta zadnji del naloge teh razmotrivanj, naj se ozrem še na en argument, ki se navaja Italijanom v prilog. Na prvi pogled je to res kaj vabljiv in mamljiv argument. Ali onega, ki pozna psiho italijanske politike, ki so mu znani nameni in gonilne sile vsega gibanja Italijanov od prvih začetkov bojev za ujedinjenje Italije pa do »danes — onega, ki pozna, na kratko rečeno, tradicijo italijanske politike v kraljevstvu in zunaj njega, ne more tudi oni s argument zmamiti na — led navduševanja in eksponiranja za še večo svobodo naših 'primorskih Italijanov. Naglašam primorskih, |:ker razlikujem naše od tirolskih Italijanov, i V idejah in končnih ciljih sicer soglašujoči, imaje poslednji vsaj nekoliko resnosti, doslednosti — morale vsaj v svojem taktičnem postopanju. Onega, ki pozna vso politično kvaliteto naših Italijanov, ne more torej tudi oni argument pridobiti, da bi spremenil svoje mnenje o njih. Morda ravno ta argument Še najmanje. Argument, ki bi ga nekaterniki hoteli posebno pisati Italijanom na dobro, je njihovo videnje nasproti „veleizdajniškemuu procesu v Zagrebu! Češ: vidite, kako so bili Italijani se svojimi simpatijami na strani proganjanih Slovanov! Dejstva samega nočem tajiti, ali računajoči ljudje — izlasti pa v politiki — morajo gledati vsaki stvari malce na dno, kjer morejo videti vzroke, ki so koga sklonili, da je kaj storil, ali pa opustil. Tu pa mora vsakogar frapirati že paralela med postopanjem Italijanov ob ve-leizdajniški aferi v Zagrebu in ob antimili-taristični propagandi na Češkem. Do čeških „zločincev" ni bilo v italijanskih listih opažati nikakega znaka simpatij. Direktno si sicer niso upali nastopati za avstrijski militarizem, ker to bi vendar prehudo kontra-stiralo z vsem njihovim razpoloženjem nasproti vsemu, kar nosi na sebi znake avstrijstva. Ali temeljni ton vsemu poročanju je vendar-le ovajal neko zadovoljstvo in željo: naj jih le, saj so — Slovani!! PODLISTE K. iiirkica Agiceva. Povest. Hrratski spisal Ks. Šandor-Gjalskl. - Prevel Fr. Orel. V očividni zadregi je Jurkica pogledala samo domačo gospo ter ni odgovorila ničesar. Od prvega hipa, ko je slišala načel-, nikovo poročilo, vtopila se je v neko tiho vrst entuzijazma Da-si je vedela, da je Hanibal zelo bogat, da pazarinski graščak poseduje preko štirideset tisoč juter zemlje, — ▼endar jo je presenetila znamenitost daru, a največ se je radovala in divila temu, da je ta dar poklonil šoli. Bog znaj, kako in zakaj, v nekem trenotku je občutila, kakor — A sedaj dospe? — je vprašal da je namen tega daru v nekaki zvezi z Žunič. njo. Seveda, da si je v svoji skromnosti in — Pismo je iz Ogrske — nekje iz Ba- nedolžnosti takoj odpodila tako misel ter nata — piše, da pride kmalu ter da osebno: uvidevala neopravičenost iste. Saj — on že uredi stvar z občino. |od nekdaj zelo podpira šolstvo. No — a — Moralo bi se znati, ker v tem slu- pri vsem tem — pri vsem tem — nekaj čaju je potrebno, da se ga vsprejme sve- skritega jej je šepetala duša, da je Hanibal čano, — je dostavil Maleševič. mislil na-njo, ko se je odločil za ta dar. — Seveda, — seveda! — je odvrnil „Deloma se je torej vendar le vresničila načelnik, a za njim vsa družba. moja slutnja od malo prej! On pride!" — j — Vi imenujte takoj in pozovite v govorila si je Jurkica. < sejo poseben odbor, — je rekel Žunič. — Med tem je, Žunič vedno govoril sklo-A vi, gospica Jurkica, ga ob njegovem do- njen proti njej. Še vedno jej je dokazoval, hodu pozdravite ter mu izročite šopek cve- kako najprimerneje je, da ona, kakor naj-tlic, — se je obrnil do Jurkice. | mlajša učiteljica, pozdravi graščaka. Dekle — Tako, — tako I Divna misel! — so ga je poslušalo komaj na pol. Prav za prav pritrdili Glavarevič, Maleševičkč in drugi. ni se nimalo protivila temu, nasprotno, Za ton simpatije do obtožencev na zagrebškem procesu so pa bili Italijanom odločilni posebni razlogi. Ni jih vodila ne ljubezen do Slovanov, ne ljubezen do svobode in ni jih vodilo niti človekoljubje, ampak vodila jih je misel — na-se in na svoje cilje. Ako si hočemo razlagati vedenje italijanske javnosti ob veleizdajniškem procesu v Zagrebu, moramo najprej pogledati v zgodovino zadnjih sedem desetletij in potem uvaževati dejstvo, da so bili obtoženi vele-izdajniki — Srbi! Zgodovina nas uči, da Italija ni bila ujedinjena morda po zmagah italijanske vojske. Da je bila usoda stremljenja Italijanov po svobodi in ujedinjenju odvisna le od vspehov italijanskega orožja, danes bi bife Italija — na kosih. Glede Avstrije se rado govori, da mora meč popravljati, kar so diplomatje zagrešili. V Italiji je bilo narobe. Tam je spretna diplomacija dosezala, česar italijanski topovi niso mogli doseči. Vsi vsoehi italijanskega gibanja so njeno delo. V zgodovini bojev italijanskega naroda je postalo v tradicijo, da je italijanska diplomacija spretno izkoriščala momente evropskih komplikacij, posebno pa momente, ko je bila avstrijska država v stiskah. Takega momenta je pričakovala italijanska diplomacija tedaj, ko se je zdelo, da je krvavi spopad med Avstrijo in Ogrsko neizogiben. V smislu svoje tu gori označene tradicijonelne politike so se Italijani z vsemi svojimi simpatijami postavili na stran Srbov. Ne iz človekoljubja, ne iz navdušenja za vseobčo svobodo narodov, in tudi ne iz srčnih simpatij do Srbov, marveč in jedino le z vidika svojih namenov, v pričakovanju, da pride zopet trenotek, ko bi se dalo za italijanske cilje kaj doseči. Na kratko rečeno : jedino zato, ker je bila tedaj Srbija v ojstrem konfliktu z Avstrijo ! Vse to se mora uvaževati, ako hočemo prav taksirati simpatije Italijanov za obtožence v veleizdajniškem procesu v Zagrebu. Da ni bilo vsega tega, Italijani bi bili pisali o tem procesu ravno tako, ali pa še, slabše, nego so pisali o antimilitaristih na Češkem, ali pa tako, kakor so pisale vsikdar, kadar so oblasti proganjale Hrvate in Slovence : veselili so se vsake naše nesreče, vsacega našega nevspeha. Rekapitulirajmo torej! Da iredentistično gibanje obstoji — to je izven vsakega dvoma. Da-Ii ima tudi resno ozadje?! To nam dokazuje c. in kr. admiral Chiari — nota bene : sam italijanskega pokoljenja — v velezanimivem članku, v katerem ilustruje delovanje irredente z neprestanimi irredentističnimi demonstracijami v naših pokrajinah in v Italiji. Posebno opozarja na demonstracije v Italiji in v Trstu povodom usmrtenja kralja Humberta; dalje povodom uprizoritve D' Aununzijeve „La Nave v Benetkah", ko se je viharno demon-stvovalo za inkorporacijo Trsta in Istre k Italiji. Dalje navaja rečeni admiral v pokrep-Ijenje svojih trditev intenzivno italijansko propagando v Albaniji, ki naj odtisne so-sebno avstrijsko trgovino s tamošnjih trgov. Poreče se morda, da se irredentistič-nega gibanja udeležujejo le izvestni neodgovorni krogi, dočim se oficijelna Italija povsem korektno vede. všeč jej je bilo, da pripade njej ta naloga. Samo to jej ni bilo po volji, da je Žunič stavil ta predlog, a še bolj jej je bilo zoprno njegovo neprestano blebetanje. Opazila pa je, da se je Smiljanič oddaljil iz sobe, ne da bi se jej bil poklonil. Ob odhodu je morala Jurkica še jeden-krat obljubiti Maleševiču, da zvečer pride gotovo. Čim je Žunič to čul, takoj jo je poprosil za prvo četvorko. A Glavarevič se je oglasil, da je prva četvorka že obljubljena njemu. — A druga Smiljaniču, ne-li, gospica ? — E, pa dobro, — meni torej tretja in kotiljon! — je pretrgal Žunič doktorju besedo. Jurkica ni odgovorila ničesar, samo za-rudela je, se nasmehnila ter obrnila k domači gospej, katera jo je prijela pod pazduho ter jo je pospremila iz sobe. Komaj je bila na ulici, se je pojavil takoj za njo upravitelj. — Kam hitite tako, gospica? Človek bi moral izpustiti dušo, da vas dojde. Jurkici ni bilo prijetno Žuničevo spremstvo. Zato mu ni odgovorila ničesar. — Torej ste vi že oddali vse četvorke, Proti takemu domnevanju beleži admiral dejstvo, da v Italiji sočutstvuje z irredento vse od zadnja prostaka do ministrov, ki so prijazni trozvezi in korektni nasproti Avstriji le tako dolgo, dokler so — ministri. Z a jaz, najzvestejši vaš čestilec, ostajam praznih rok. — Zares —, to ni nikaka nesreča —, je odvrnila Jurkica bolj osorno ter začela gledati na nasprotno stran. Jezilo jo je in strah jo je bilo pred Žuničem. Po zadnjem dogodku v stvari radi dopusta ni bila več mirna. A Žunič se je vedel, kakor da ne opaža njene nejevolje. — Da, — da ne pozabim. Moram vam 'povedati — stvar vašega stalnega name- ščenja je v tiru, da bolje ne more. Včeraj je dospelo od vlade, da se ne protivi, ako vas izbere odbor ter da v slučaju te izvolitve takoj pritrdi vaši stalni namestitvi. Pa kako sem vas jaz priporočil! Po mojem iz-vestju ste pravi angelj. Pred nekolikimi dnevi bi taka novica v prvem hipu razveselila Jurkico, a danes, kakor da jo je mučila. Ni znala, ne kaj bi si : mislila, ne kaj govorila. Navsezadnje je bila še premlada in neizkušena, da bi takoj vse prevdarila. Vendar jo je premagala hvaležnost, pa , tudi radost, ki jo zadobi njen oče sč stalnim nameščenjem; zatirala je vsako sumnjo in uveravala samo sebe, da nima povoda, da bi napačno sodila Žuniča. (Pride še). Strar- II »EDINOST« St. 150. V Trstu, dne 1. junija 1910 irredento sočutstvujeta in hrepenita po vojni! monstrirali. Prihitela je takoj policija, peš in z Avstrijo tudi vojska in mornarica, ker še nista preboleli sramote, ki sta jo doživeli v letu 1866 na kopnem in na morju. Ne moreta učakati trenotka, da bi rehabilitirali italijansko orožje pred Evropo. In z irredentisričnim gibanjem so-čutstvuje tudi kralj sam! Dokaz: dejstvo, da je povodom znanih velikih va #kolo Vidma vsprejemal deputacije tudi iz avstrijskih pokrajin in so se pred njegovimi očmi prirejale hrupne iredentistične demonstracije. Vse — tako naglaša Chiari — kar v Italiji nosi znamenito ime, soglaša z ireden-tističnimi masami. Ako bi hoteli torej še dvomiti, je—II ima iredentistično gibanje resno ozadje, bi po-menjalo to zatiskati si oči pred notoričnimi dejstvi. Čim pa je temu tako; čim vemo, da so voditeljni krogi iredente v kraljevstvu v neprestanih stikih, z vodilnimi političnimi krogi avstrijskih Italijanov — dokaz temu : vedno posezanje oficijelne Italije v notranjo avstrijsko upravo Italijanom v prilog; in čim vemo, da bi uresničenje aspiracij iredente odtrgalo domovini naši najvažneje pozicije ter odtisnilo, naš narod od morja, kar bi pomenjalo smrten udarec zanj v narodnem in gospodarskem pogledu — po vsem tem bo pač jasno vsakemur da bi mi zagrešali zločin na življenski koristi našega naroda, ako ne bi se protivili zobmi in nohti vsemu, kar bi moglo vekšati moč njih, ki so v zvezi z iredento, in ako bi se n. pr. eksponirali za svobodo Italijanov ob sedanji veleizdajniški aferi. Mi ne denunciramo nikogar — tudi Italijanov ne. Mari smo mi denuncirali Italijane, da so šli v Milan, mari smo mi opozarjali avstrijske oblasti na vse ono, kar se je godilo tamf Mi smo doznali o vsem se le tedaj, ko so naše oblasti že postopale. Nam tudi ni prav nič na tem, kakov bo rezultat te afere. Saj smo bili ravno mi, ki vedno govorimo vladi, da se s takimi političnimi persekucijami na škodo posamič-nikov ne doseza. Mi ne zahtevamo proganjanja posamičnikov, pač pa moramo delati na to, da ves zistem v našem Primorju zadene smrten udarec. Ne zahtevamo pa tega kakor kaki patentirani Avstrijci, ampak kakor Jugoslovani, ki hočejo ohraniti narodu njegovo narodnost in od pradedov podedovano last in posest. Volitve na Ogrskem. Danes začnejo volitve v ogrsko poslansko zbornico. Dosedaj je že bilo ubitih 10 oseb. Izvršila se je že marsikaka revolucija, ki ni zahtevala toliko žrtev, kolikor so jih zahtevale sedanje ogrske volitve že dosedaj. Pri tem je pa gotovo, da vrsta žrtev še ni zaključena. To se da sklepati že iz tega, da je Khuen poklical vojaštvo na pomoč. Volitve v senci bajonetov ! — Da se Khuen ne misli šaliti, kaže tudi to, da je poklical na pomoč celo vojaštvo iz Hrvatske, Galicije in Bukovine. Khuen ima bogata izkustva iz svojega paševanja na Hrvatskem. Veliko prakse ima za seboj v tem oziru tudi grof Tisza, ki je za pravo glavni voditelj Khuenove vladne stranke. Potem so tu razni državni tajniki, veliki župani itd., ki so sodelovali na raznih volitvah pod Banffyjem in Tiszo. Večino dobi torej Khuen na vsak način. — Drugo vprašanje pa je, ali bo ta večina tako velika, da bo zamogla početi vspešen boj z ob-strukcijo, ki jo opozicija prav gotovo začne tirati ? In to vprašanje je treba vsekako zanikati. Od neke strani se trdi, da vlada dobi ogromno večino, a drugi trde, da bo opozicija zamogla preprečiti vsako delovanje bodoče zbornice. Vsekako so te volitve zgodovinske važnosti, ker bodo imele gotovo odločilen pomen na bodoči razvoj stvari v monarhiji. BUDIMPEŠTA 31. Predsednik volilnega odbora tajni svetnik Bergel je izjavil včeraj, da bo vlada brezdvomno dobila večino v parlamentu. Zagotavljal jej je najmanje 216 mandatov. Vojaške čete v Ogrski radi volitev. DUNAJ 31. „Arbeiter Zeitung" poroča iz Przemysla, da so po nalogu vojnega mi-nisterstva imeli dne 28. t. m. častniki generalnega štaba dolgo konferenco glede odpo-šiljatve vojaških čet na Ogrsko za dobo državnozborskih volitev. Sklenili so odpo-slati stotnije, ki bodo nalašč zato sestavljene. Vsak vojak bo imel 110 patron. na konjih, ter je nemško-nacijonalne kričače razkropila. Pri tem je bilo aretiranih več oseb radi zoperstavijanja. Zasedanje štajerskega deželnega zbora meseca junija ne bo, ker bo državni zbor zboroval do srede julija. N12jeavstrijski deželni zbor. Z Dunaja poročajo: Zasedanje nižjeavstrijskega deželnega zbora bo zaključeno v torek 7. junija in sicer v svrho, da bo sodišče moglo postopati proti Habrdi na tožbo krščansko-socijalnih prvakov. Srbsko-pravoslavni kongres je bil v nedeljo otvorjen v Karlovcih. . Hrvatska volilna reforna sankcionirana. Cesar je dne 28. m. m. sankcioniral hrvatsko volilno reformo, ki jo je bil sklenil hrvatski sabor. Kompromis med hrvatska in demokratično stranko v Spljetu za dopolnilno državnozborsko volitev je že sklenjen. Obe stranki bosta glasovali za dr. Smodlaka, vsled česar je njegova izvolitev zagotovljena. Duhovščina odobrava ta kompromis, samo Italijanom in socijalistom sloga Hrvatov ne ugaja. Germanizacija v Bosni. V Zavido-viču se je ustavil dvorni vlak tri minute. Cesar je, da-si to ni bilo določeno v programu, izstopil iz vlaka ter obkorakal tam Dostavljeno častno stotnijo. Na peronu je }ila tudi šolska mladina, ki je pela cesarsko pesem na — nemškem jeziku! Steinwenderjev načrt novega poslovnika. Včeraj smo poročali, da je posl. Steinwender že izdelal po naročilu proračunskega odseka nov načrt za reformo poslovnika. Nekatere posamičnosti so že znane. Tako n. pr. se ne bo več plačevalo poslanskih dijet dnevno, temveč v gotovi etni svoti. Govorniki bi po tem načrtu govorili s posebne govorilnice, kakor je to ::e uvedeno v parlamentih drugih držav, in ne več s svojega sedeža. Dolgost govorov jo omejena. Število parlamentarnih sej naj bi znašalo tri na teden in 3d 10. ure predp. do 2. ure pop. Seveda bo Steinwenderjev načrt v proračunskem odseku znatno modificiran. Pruska volilna reforma je btia, kakor znano, odklonjena. Kakor poročajo iz Bero-ina, predloži vlada bržkone t januarju 911. nov načrt reforme, ki ga izdela v sporazumu z vodilnimi strankami. Angleško-japonska pogodba se ne obnovi. Iz Pariza javljajo: Ugledni aagleški poslanec Bellairs javlja v „Matinu", da se a ^leško-japonska pogodba, ki poteče v kratkem, več ne obnovi. Domače vesti. Pogreb viteza Hfitterotta. Ob velikanski vdeležbi žalnih gostov in občinstva se je včeraj zjutraj ob 10.30 uri vršil pogreb Jurija viteza Hiitterotta, člena gosposke zbornice in predsednika Tehniškega zavoda — Mrtvaškemu vozu so za sorodniki sledili namestnik princ Hohenlohe v zastopstvu nadvojvode Frana Ferdinanda, nadvojvoda Kari Štefan, podadmiral Conte Cassini kakor zastopnik princa Augusta Leopolda Koburg-Gotha. Večina žalnih gostov se je zbrala v protestanski cerkvi, tu so bili zastopnik trgovinskega ministerstva sekcijski šef Broscha, civilni in vojaški dostojanstveniki, župan Al. Valerio, konzuli, zastopniki Tehničnega zavoda, LIoyda in drugih prometnih zavodov. Delavci Tehničnega zavoda so na poti od cerkve do pokopališča tvorili špalir. Kotnikova zapuščina družbi Sv, Cir. in Metoda. G. Josip Lenarčič, predsednik ljubljanske trgovske in obrtne zbornice je v včerajšnjem „Slov. Narodu" priobčil sledeče: POSLANO. Z ozirom na napade, ki se vrste zadnje čase dan za dnem v raznih listih, podajam javnosti sledeča suha dejstva: da med družbo sv. Cirila in Metoda in menoj ne vlada prav nikako neso-glasje; da dobi družba sv. Cirila in Metoda 630.000 K in nekaj delnic raznih zavodov ter na podlagi računskih zaključkov z diverznimi denarnimi zavodi dotične svote ; da ima družba sv. Cirila in Metoda od tega plačati že tolikrat omenjena volila. Vse to se izkaže pri zapuščinski razpravi, ki se bode v kratkem vršila. Mislim, da je z zgoraj navedenimi dejstvi razno nadaljno natolcevanje onemogočeno. Sodbo pa prepuščam mirnim srcem javnosti. Promocija. — Včeraj je bil na češki Karlo-Ferdinandovi univerzi v Pragi promoviran za doktorja prava g. Vekoslav K i s o-v e c, piavni praktikant pri dež. sodišču v Pragi, diplomiran na politično-socijalni in žurnalistični visoki šoli ter na svobodnem kolegiju socijalnih znanosti v Parizu. — Čestitamo ! Preserje pri Komnu, 29. maja. — (f Frančiška Pipan). Danes smo izročili materi zemlji v črno naročje našo preblago mater županjo Frančiško Pipan, ki je premi- nola po kratki bolezni. — Ranjka je bila blaga in pridna žena, in ravno radi njene marljivosti si je nakopala hudo inneozdrav- n; __ Dnevne novice. Vseslovanska univerza v Pragi. — Kakor poročajo bolgarski listi, se bo na slovanskem kongresu v Sofiji govorilo tudi o eventuelni ustanovitvi vseslovanske univerze v Pragi potom kreacije srbskih, bolgarskih in ruskih stolic. Nemški nacijonalci na Dunaju pričnejo uprizarjati protičeške kravale, čim postane malo topleje vreme. Nemško-nacijonalne butice tuhtajo noč in dan, kako bi se jim posrečilo spraviti z Dunaja te preklicane Čehe. Sedaj prirejajo „protestne shode" proti češkim „Vorstosse". Po nekem takem shodu v V. okraju so se hoteli podati pred prostore češkega socijalno - demokratičnega dnevnika „Delnicke Hsty", da bi tam de- Ijivo"bolezen." Akoravno ni bilo prav po- trebno, je vendar po dvakrat do trikrat na teden že takoj po polnoči vstajala in nosila težke jerbase mleka na glavi prodajat na Opčine, odkoder so dovažali mleko ▼ Trst. Zbog tega si je nakopala hudo bolezen ▼ glavi. Lobanja se ji je ušibila nad čelom in kost lobanje rasla notri v možgane. Ker ji g. dr. Reja ni mogel pomagati, nasvetoval je družini, naj jo odpeljejo ▼ tržaško bolnišnico. Pa tudi tam jej niso mogli pomagati in tako so jo prepeljali domov, da je doma izdahnila svojo blago dušo v 53-leni dobi svoji. Pogreb je bil veličasten in je značil, kako je bila priljubljena. Zapustila je Čve-tero otrok in sicer 2 rt prvega, in 2 iz drugega zakona, poslednja sta še mladoletna. Iz prvega zakona izvira sin Ivan Forčič, obče znani umni vinogradnik, priden in sposoben kmetovalec. Ranjke" mož je tudi imeniten vinogradnik in naš župan, oziroma podžupan. Prilično našim „mlekaricam" nekaj v premišljevanje. Zdravniki so izrekli, da je ranjka Pipan dobila to bolezen, ker je težke jerbase mleka ali blaga nosila na glavi. To naj vam „mlekaricant* bo v svarilen izgled. Namesto, da nosite blago in drugo na glavi, nabavite si voziček in vozite mleko na Opčine ali r Trst. Glas iz delavskih krogov. Z ozirom na notico, priobčeno v ponedeljski številki našega lista pod gornjim naslovom nas prosi lastnica gostilne „pri breskvi" na Bel-vederju, naj povemo, da je plakat N. D. O. prilepljen ▼ bližini gostilne, strgala z zida nje dekla, ter da ona — gospodinja — obsoja ta čin. Nje gostilna je narodna in ostane tudi taka. Komet. Že več noči zaporedoma opazujemo od 9. ure naprej repatico ali komet na zapadnem nebu v smeri proti Preserjam-Ivanjigrad. Vidi se ga skoraj do polunoči. Jedro zvezde je fcledo in malo vidljivo, rep je precej dolg, pa tudi ne prav svitel in navzgor obrnjen. Ljudstvo obrača vso pozornost tej zvezdi in nikakor se ne udaja raznim bajkam, kj se Sirijo tu in tam med narodom, češ, da zvezda-repatica naznanja: vojsko, kugo, lakoto in drugo, ampak, narod naš je toliko uverjen, da zna, da ta repatica prihaja vsakih 75 let na naše obzorje. Pouk narodu tudi kaj velja. Zato čast, komur čast, osobito našemu učiteljstvu, ki vrši v šoli ne samo, kar mu veleva stan, ampak tudi to, kar je naobrazenec storiti dolžan. Zgubljeno, najdeno. Minulo nedeljo ob 3. uri pop. je zgubila neka žena v bližini hotela „Moncenisio" zlato žensko uro. Pošteni najditelj je naprošen, da jo izroči v našem uredništvu. — V „Gospodarskem društvu* na Fer-diniču našlo se je minulo nedeljo srebrno verižico z okraski. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi pri g. A- Grrneku. Dohod velike partije zverin. — Naš rojak, g. Fran Kožuh, doma iz Sempasa, a stanujoč v Trstu v uL Ruggero Manna, ki trguje z zverinami, je naročil te dni večo partijo tacih divjih živali. Te dni je g. Kožuhu dospela s parnikom iz Indije pošiljatev štirih leopardov, treh velikih divjih tigrovr treh medvedov, dveh hijen, večega števila raznovrstnih indijanskih srn in 43 sivih čapelj. G. Kožuh ima te zverine te dni v hlevu v ulici R. Manna, a jih že tekom tega tedna pošlje na Nemško. Posredovalni odsek Trg. izobr. društva išče jednega učenca za trgovino jestvin. Prednost imajo Tržačani. Informacije daja g. Detela v „Trg. obrt. zadrugi", via S. Francesco št. 2, med uradnimi urami. Tržaška maia kronika Velika nesreča. Otroka zmečkal kamen. Sinoči ob 6. uri in pol se je pripetila velika nesreča. Hiša št. 47 ,v ulici Fernera^ ima dva vhoda, prvi glavni vhod je v rečeni ulici, drugi, ki vodi v veliko dvorišče, se pa nahaja v ul. Media. V tem dvorišču ima zadruga kamosekov zalogo kamnja. Včeraj popoludne se je na goriomenjenem dvorišču igralo več otrok, mej temi tudi štiriletni Josip Piazza. Mej igro so otroci zadeli ob nekatere velike kamne, ki sobili položeni ob zid; eden teh kamnov, visok 1-20 m., se je prevalil in padel na štiriletnega Piazzo. Njegovi mali tovariši so zagnali tedaj silen krik in so prestrašeni zbežali. Prihiteli so ljudje, vzdignili so težak kamen ali nesrečni fantič je bil že v zadnjih vzdihljejih. Kamen mu je poškodoval lobanjo in mu stri prsi. V vsej naglici so ga prenesli v mestno bolnišnico, ali fantič je mej potoma izdahnil, tako da so truplo nesli potem naravnost v mrtvašnico pri Sv. Juštu. Nesreča ali zločin? Včeraj ob 5. uri nop. je bil zdravnik od „Igea" poklican v iiiico S. Filippo št. 14, da bi konstatiral smrt nekega deteta. Našel je 17-dnevno dete, ki je ležalo mrtvo v zakonski postelji. Natančen ogled trupla je dognal, da so se na desnih sencih nahajali očividni znaki; rane, ki je strla kost. Zdravnik je o tem obvestil policijo. Sodna komisija se je podala na lice mesta. Evo kar se je poizve-delo: Marija Vigorič, stara 55»let, znana alkoholistinja, ki stanuje v stanovanju,, kjer so našli truplo deteta, je povedala, da je minolo soboto prišla k njej neka ženska, ki je rekla, da se imenuje Lucija Dolinčič ia da je porodila v bolnišnici deklico, in prosila, naj drži deklico pri sebi proti primernemu plačilu. Vigoričeva je sprejela ponudbo in mati, izročivši dete, je odšla. Včeraj zjutraj, kakor trdi Vigoričeva, se je ona podala v bolnišnico, da obišče svojega bolnega moža, in je zato izročila dete t oskrbo neki Emiliji Tellini, stari 15 let. K« se je par ur pozneje vrnila domov, je našla dete mrtvo. Tellinijeva je trdila, da je pustila dete v postelji in da ni zapazila, da je umrlo. Sodnik je odredil aretacijo Vigovičeve ia razparanje trupla umrlega deteta. Ukradla v Puli. Aretirana v Trstu. — V nedeljo zvečer sta dve osebi moškega spola, nekoliko priprosto oblečeni zahtevali t hotelu Volpich sobo. Niso jima ugodili. Šla sta potem v hotel Toniatto, Ko sta izpila v restavraciji vsak vrček piva* sta zahtevala v hotelu sobo. Ker se je v hotelu Volpich nahajal poveljnik III. armadnega zbora, se je tam okolu nahajalo več redarjev in policijskih agentov^ — Ker sta se omenjeni dve osebi zdeli sumnjivi so ju aretirali. Na policiji ju je dolgo izpraševal komisar g. Keršovan. Rekla sta, da sta Ivaa Zorich, star 22, in Josip Longhino,- star 1§ let, oba zidarja iz Puli. Ko so iu preiskali, so našli pr.j prvemu srebrno zapestnico z zaveski, pri drugera pa znesek 230 K, ki je imel skrite v hlačah. Oba sta imela pa novo obleko. O njima ni bilo možno seznati n;č točnega. Zato se je policija obrnila na okr. glavarstvo v Puli in sinoči je od tamkaj dospel ekspresni odgovor, v katerem javlja omenjeno okrajno glavarstvo, da sta oba aretiranca, preden sta prišla v Trst, bila v krčmi LenaTda Tripolo, kjer sta naklestila in ranila nekega Jakoba Frankovića in Jurija Suriana ter ukradla Tripolu 360 kron, njegovi dekli Ameliji Brese pa omenjeno srebrno zapestnico. Pod policijskim vozom. Včeraj pop. je magaziner Ivan Leva, star 65 let, šel po u L Sanita. Ko se je hotel ogniti tramwaj-skemu vozu, je prišel pod voz, ki služi za prevažanje policijskih jetnikov. Bil je precej poškodovan. Spravili so ga v bolnišnico. Postrežnica zakrivila smrt bolnice. Z ozirom na našo notico pod tem naslovom v predvčerajšnji številki našega lista je prišel 1 v naše uredništvo g. Fran Sternen, stanujoč v ul. Solitario št. 3, pri katerem je stan .ovala nesrečna Slumanič ter nam dal sled eče pojasnilo : Slumanič je doma iz Sv. Vidai na Glini na Koroškem, in ne iz Sv. Vida pri Gorici. Bila je pri 8 različnih zdravnikih , a nobeden ni mogel najti vzroka bolezni. Konečno je dr. Massopust našel tver na či evesih, izvršil na bolnici operacijo, ki se je tudi posrečila. — Drugo je znano. P i kak red vlada v bolnišnici, dokazuje poleg tega, da je bila nesrečnica zastrupljena, tudi slučaj, da je uprava bolnišnice brzoja vila starišem o smrti hčere, a mesto v St. * Vid na Koroškem — v Gorico! Na ta način i itariši niso mogli priti niti k pogrebu. Uf »rava bolnišnice je obvestila o smrti tudi gc »spoda Strnena, a ko se je podal v bolnišn. co, da bi se prepričal če je mrtva res Slu manič, mu mrtve pod raznimi pretvezami ni so hoteli pokazati. Bil bi sploh že skrajni čas, da se začne pošteno čistiti gnjilobo, ki vlada v naši bolnišnici ! Kol edar in vreme. — Danes: Ju-vencij m uč. — Jutri: Marcelin muč. Tem peratura včeraj ob 2. uri popoludne -f 26° C els. — Vreme včeraj: lepo. Vren lenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno. Zmerni vetrovi. Vroče. D ruštvene vesti. Vesel ica skupine proste luke se be vršila v ne deljo 5. junija t. 1. v prostorih Kons. druš tva. Na veselici bo sodeloval® pevsko dru štvo „Zarja". Telovadno društvo „Sokol" v Trstu n; aznanja, da priredi v nedeljo,, di le 26. junija t. 1. okrajni z I e t na Prosek. — Toliko v bi agohotno znanje drugim društvom. — Na zdar!: Odbor. Vaditetrjski zbor „Sokola" naznanja, da se vrši telovadba za ženski naraščaj vsako sredo in soboto ob 6. uri zvečer in sicer se vadjjo proste vaje z vretenci za nastop v Gorici dne 19. t. m. in za Prosek dne 26. t. m. — Na zdar! Pevsko društvo „Trst-. Danes zvečer je važna odborova seja. Odborniki naj se je vdeleže polnoštevilno. Jutri zvečer tamburaška, v petek pa pevska vaja. Pevsko društvo „Kolo". — Danes zvečer pevska vaja, na kar se opozarja člane društva. Po vaji važen- društveni razgovor. DAR OV L — Za stavbeni sklad slovenske šole v Trstu se je nabralo v veseli družbi pri „Valentinu" K 3 50. — Denar hrani uprava. — Za novo šolo pri Sv. Jakobu daruje g. Andrej Gombač K 5-— Denar uprava. V Tr*tu, 1. junija 1910. „EDINOST" St. 150. Stran IS — Za škedenjsko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda so nabrali o priliki birme Modesta Sancin-Toč pri večerji 7 K 16 stot. _ Voeti iz Qoriike. V proslavo jubileja 25-letnice naše Družbe se je ustanovil v Lokvi pripravljalni odbor, ki je razposlal društvom nastopni poziv: Naša prepotrebna šolska družba sv. Cirila in Metoda obhaja letos 25-Ietnico svojega obstanka. Po vsej Sloveniji se pripravljajo njene hčerke, da proslave ta jubilej kolikor možno dostojno ter da zbero v to ime lep dar, da ga poklonijo mili svoji domovini v obrambo njene zatirane dece. — Vsaka narodno čuteča duša dade letos duška svojim domoljubnim čutstvom in to tembolj, ker so se pojavili ravno letos v naši sredi podirajoči elementi, ki bi radi izvršili herostratsko delo nad svojim lastnim bratom. Tukajšnja podružnica sv. Cirila in Metoda nikakor noče zaostati ▼ plemenitem stremljenju za svojimi sestrami po Slovenskem. OdloČila je, da proslavi jubilej svoje glavne družbe kolikor možno slavnostno in v velikem obsegu. V svesti pa si je, da sama iz lastne moči ne zmore tega velikega dela, ravno tako pa je tudi trdno prepričana, da ima okoli sebe v bližini mnogo narodnih korporacij, ki streme za istim ciljem, in ki so si postavile isto nalogo kakor ona sama. — Zato ni niti trenutek v dvomu, da jej druga društva radevolje pri-hite na pomoč, da združeni dovršimo slav-nost, ki naj bi pokazala, da med nami ni — herostratov. Dne 26. junija naj bi se vršila tu v Lokvi na planem velika veselica, ki naj bi postala mogočna manifestacija narodno zavedne bližnje in daljne okolice. Podpisani odbor prosi spoštovana društva, da bi mu najpozneje do 10. junija sporočila, ali bi bila pripravljena na kakršenkoli način udeležiti se te narodne slavno-sti v Lokvi, ter da mu v slučaju sodelovanja s kako pesnijo v svrho sestave programa naznanijo ravno istotako pesmi vsaj do 10. junija. V nadi, da najde ta naš apel mnogo odmova v rodoljubnih srcih beleži z odličnim spoštovanjem Pripravljalni odbor. x Generalni štab, na čelu mu šef fml. pl. Konrad, se mudi že par dni v Gorici. x Vsprejemni izpiti na tuk. srednjih šolah se bodo vršili dne 27. junija. In sicer pismeni ob 3. uri popoludne. Dne 28. junija zjntraj pa bodo ustmeni izpiti. x Dijaški tamburaški zbor priredi 4. junija svoj zabavni večer va vrtu hotela „Zl. Jelen". x Veselica CM ženske podružnice v Pevmi, ki se je vršila v nedeljno v prostorih g. Maraža, je vspela izvrstno. Vse točke programa so se lepo izvršile, udeležba pa je bila naravnost ogromna. Vesti is Istro. Borbe za kanfanarsko občino. — Občina Kanfanar, o kateri mislijo oni, ki čitajo italijanske časopise, zlasti „Piccolo", da je čisto italijanska, ima 3280 prebivalcev, in med temi — po uradnem ljudskem štetju — le 119 Italijanov! Medtem, ko se je v „Piccolu" večkrat čitalo razne resolucije, ki so jih sklepali kanfanarski Italijani za univerzo v Trstu, proti učiteljišču v „sorodnem mestu" Gorica, o napadu Hrvatov na italijanski značaj mesta Kanfanar (citta di Canfanaro), itd., čita se jako malo ali nič o Kanfanaru v slovanskih časopisih. „Citta di Canfanaro" je večja vas s približno 800 prebivalci. Onih 119 Italijanov biva v Kanfanaru samem, medtem ko ni v obširni okolici niti enega Italijana, marveč so sami Hrvati. Med temi Italijani pa je le kakih šest ali sedem italijanski govorečih obitelji, ki so se deloma pred štirimi desetletji, deloma pozneje priselili iz Rovinja, Furlanije in drugod. Vsi drugi Italijani imajo hrvatski občevalni jezik, in slišijo na imena, ki končujejo z — iči, — šiči, — tiči in — čiči. Priseljeni Italijani so po večini prišli s prazno torbico, ali s kakim rokodelstvom v Kanfanar ; znali so izkoristiti položaj in nevedno ljudstvo, pripravili so si nekaj novcev, odprli so trgovino z vinom ali kako drugo trgovino, posojevali na neverjetno visoke obresti pridobljeni denar, in tako so po večini obogateli poštenim in nepoštenim potom. S tem so navezali nevedno, ubogo in zadolženo ljudstvo na-se, in kmalu so si pridobili nadvladje nad njim. Pridobili so občino ter jo vladali, seveda s hrvatskimi zastopniki, ker Italijanov ni bilo. Dobili so italijansko šolo in s to skušali raznarodo-vati hrvatsko ljudstvo. Že pred kakimi 25 leti, ko so se začeli prirejati po Istri „Tabori", so se nekateri Hrvati zavedli svoje narodnosti ter pričeli borbo proti peščici Italijanov. Ali žal, Italijani so imeli in imajo še danes denarja, in kdor ima tega, ima tudi moč. Posrečilo se je n. pr. pred nekimi leti, da so Hrvati pridobili pri občinskih volitvah vse tri razrede. Ali Italijani so uložili rekurz, in italijanski deželni odbor, ki je Italijane vedno podpiral, in jih podpira še danes, je — samo ob sebi umevno — razveljavil volitve. Na naslednji volitvi si je pridobila italijanska stranka vse tri razrede. Temu, ki pozna tukajšnje razmere, se ne bo zdelo to čudno. Kajti kmeta, ki nima niti šolske, niti druge izobrazbe, in je zraven tega pri tej peščici Italijanov zadolžen, je lahko obrniti. Žali-bog, da sta mnogokrat že liter vina in dober zajutrk odplačala hrvatski glas. Proti Italijanom samim bi bila borba lahka, ali bojevati se je bilo treba tudi proti lastnim bratom, zavedenim Hrvatom. Po več dob so županovali italijanski občini italijanskega jezika ne poznajoči Hrvati, ki pa niso znali niti v svojem materinem jeziku niti pisati niti čitati. In ti so bili najhujši bojevniki proti hrvatski stranki. In prišla je občinska volitev v letu 1907. Hrvati so se prilično dobro organizirali ter razvili intenzivno agitacijo. Ali žal, sklenili so kompromis z dotedanjim županom — Italijanom, ki jim je bil obljubil svojo pomoč, ako ga izvole županom. In res jih je podpiral, agitiral za njihovo stranko, in jim obljubljal, da pozneje, po izvolitvi, ostane pri njihovi stranki, itd. Hrvati so res pridobili z njegovo pomočjo drugi in tretji razred. Da so bile volilne liste pravilno in pošteno sestavljene, in da so vsi Hrvati storili svojo dolžnost, pridobili bi bili tudi prvi razred. Ali žalibog, ravno oni, ki bi bili morali nastopati kakor vodje stranke, in ki imajo sicer narodnost vedno na jeziku (to so nekateri in sicer edini inteligenti), so se zbali Italijanov ter se umaknili volitvam. Ker so torej imeli sedaj Hrvati 20, a Italijani le 10 zastopnikov, smatralo se je občino za pridobljeno. Ali tudi takrat so bili Hrvati prevaljeni. Zakrivili pa so to sami, ker so bili sklenili kompromis z Italijanom. Dva od njih izvoljena zastopnika sta takoj po izvolitvi prestopila k italijanski stranki. To še ne bi bilo tako hudo, da ostali Hrvati ne bi bili toliko ponižni in pošteni ter bi se osvetili nad človekom, kateri jih je že toliko let tlačil v moralnem in v gospodarskem pogledu uničeval. Zakrivili so veliko napako, ker niso prelomili dane besede, ter volili svojega človeka županom. Ker niso hoteli oni prelomiti dane besede, prelomil jo je on. Medtem, ko je 11 pristašev ital. stranke volilo županom hrvatskega kmeta-renegata, izvolilo je 18 členov hrvatske stranke Italijaua županom. Takoj po izvolitvi jim je pokazal hrbet, meneč, sedaj pa bom jaz gospodaril, ter je pristopil k italijanski stranki, ki šteje sedaj žnjim vred 12 članov. Sedaj šele se je pričela prava borba. O tem prihodnjič. Pevsko društvo „Lilija" v Beki pri Klancu naznanja slavnemu občinstvu in bratskim društvom, da priredi dne 12. t. m. svojo I. veselico s petjem, godbo in šaljivo pošto. Bratska društva so naprošena da se udeleže te prve prireditve novega društva in da bi sodelovala s kako pesmijo. Društvo obstoji komaj 2 meseca, vendar upa, da že sedaj častno nastopi. — Ipak prosi društva, da mu pomorejo do še častnejega vspeha. Strela je 28. m. m. v HruŠici ubila na cesti Terezijo Nadolj po domače Furjevko, ko je šla dopoludne s polja domov po kosilo. Druge slovenske detele. Slovenski vojaki pri ogrskih volitvah. V ponedeljek dopoludne se je odpeljalo 600 vojakov pešpolka št. 17 iz Celovca k ogrskim volitvam. Bivši celovški župan umrl. V Celovcu je 30. t. m. umrl bankir D. Suppan, bivši celovški župan. Mož je bil, kakor že ime kaže, slov. pokoljenja in sicer poteka njegova rodbina iz Krope na Gorenjskem. Strela je udarila v soboto 28. maja med veliko nevihto v Tominjah pri Ilir. Bistrici v skedenj Ivana Primca iz Tominj št. 42 in uničila vse gospodarsko poslopje. Zgorela je tudi ena krava in dva presiča. Sreča, da ni bilo prevelike sape in se ogenj ni razširil, kar bi bilo usodepolno za celo vas. _ Gospodarstvo. Ponovno povišenje kapitala Živno-stenske banke. — Iz Prage nam brzojav-ljajo: Živnostenska banka poviša ponovno glavnico in emitira zopet 50.000 delnic. Pri subskripciji, ki se je vršila sredi aprila t. 1. na 50.000 novih delnic je dospelo več kot 100.000 oglasov. Da bi se zamoglo ozirati na to veliko Število podpisov, je sklenil upravni svet emitirati Še drugih 50.000 novih delnic, katere se pridele delničarjem proti tečaju K 242 in nedelničarjem proti tečaju K 248. Dovoljenje je banka že dobila od vlade. Po dovršitvi te nove emisije bo znašala delniška glavnica Živnostenske banke 60 milijonov kron v 300.000 delnicah po 200 kron. Slovanski n&rodohospod&fska spo-lečnost (Slovansko narodno - gospodars ;o društvo) je priredila dne 24. t. m. v prostorih Slovanske besede na Dunaju sejo zastopnikov kmetijskih in obrtnih korporacij v svrho 'posvetovanja glede narodno-gospodarskega kongresa v Ljubljani. Seji je predsedoval g. dr. Jan Lenoch, poročila o dosedanjem delu sta podala g. podpredsednik dr. Vaclav Š i I e n Član Potni kovčeki. - Torbice m listnice. - Lastna tovarna. Ivan Rucker, Trslul. 5. flnlonio 10 Tellka trgovina vsakovrstnih predmetov Iz kože za potnike, turiste !n planince V lastni tovarni ae i »delujejo kovčeki. klobučnice. platnena, nmetni Izdelana pokrival* sa kovfteke nr se izvrtajejo vsakovrstni popravki. — ZMERNE CENE. TRGOVINA JE SEDAJ V SLOVANSKIH ROKAH. Odvetnik Dr. FRAN ŠOLAR je otvoril odvetniško pisarno v Trst«, ulica Farneto št. 3, II. nad. <5\i>5\ iŽK d>\ 5>\ <5 >* V Xvv v * ^ vvy^ tr rrr^r?: Ali se hočete po ceni obleči ? Pojdite v dobroznano trgovino ALLA CITTA' Dl TRIESTE Trst, Blica Giosne Carinccl št. 40 (prej Torrente) Tam dobite Moške obleke . . . ed Kron 13 do 56 Obleke za dečke . od Kron 6 do 30 Otroške obleke . . od Kron 2 do 20 Velik izbor blaga iz inozemstva in iz domačih tovarn. Velika zaloga srajc, hlač In dragih predmetov za delavoe. Sprejemajo se naročbe po meri. ALLA CfTTA' DI TRIESTE Trst, nlica Giosne Carincci Ste?. 40 (prej Torrenie) Rogaško biselica TEMPEL, RADINSK1GIZELIN VRELEC Najboljši min. vodi ---ZASTOPNIK:--- LACKO KRIŽ, PULA Pristno brnsko sukno I Pomladna in poletna sezona 1910 | Kos dolg 3-10 m za popolno moško obleko (jopič, hlače in telovnik ::: stane kos kos kos kos kos 7 kron 10 kron 12 kron 15 kron 18 kron kos 20 kron Kos sa salonsko obleko K 2O. Blago za površnike, loden za planince, svileni kamgarn itd. razpošilja po tovam. cenah floliina m reelna TRGOVINA S SUKNOM Siegel - lmhof v Brnu. Uzorei gratis in poštn. prosto. Privatni kupec ima s tem, da natoči blago naravnost lz tovarn, mesta, velike ugodnosti. Radi velike razprodaje vedno svfeie blago. — Stalne, ugodne oene. — Tudi majhne naročbe se izvršijo takoj in solidno. V m; i i Zdravljenje: krvi Čaj „Tisočera! cvet" (Mlllefiorl) Clatl kri ter je iaTretno aredatvo proti onim alufajim će peče ▼ telodcu, kakor proti slabemu prebvrljanja Id hemeroidam. Jeden omot ta. zdravljenje stane 1 K ter ae dobiva ▼ odlikovani lekarni PRAXMARER - „Al DUE MORI" Trst (mestna hiša) Telefon 377 Poltne podiljatve ae iivrSujeJo takoj in franko, ako ae dopoiljo Kron 1'10. Zaloga obuvala ■■■■ in lastna delalnioa ■■■■ PAVEL ViSINTINI Trst, ul. Glosue Cnrducc! 31. Fllljalka nI. 8. Sebaattano 8. Velika izbera moških in Ženskih čevljev. - Poprave se izvršujejo točno in solidno po zmernih cenah o Pohištvo.. Tekom meseca junija jh bo prodajalo masivno, trdno pohištvo po izredno znižanih oenah. Viljem Brod & Co., ulico Rossinl 26 Kdor kupi za mesec avgust, ostane pohištvo franoo v poaebn h skladiščih. Pohištvo vetlo in temno, posamezni kosi, cele spalne in jedilne sobe, ogledala, slike itd. itd. MF vse po nizki oeni. Izgofovlj. moške obleke | ..... in šivalni stroji .....| na obroke ln oeoo. — Proda IVANKA D0REGHINI, Trst (Zaloga pohištva) ul. Madonnina 8 TMn posojil, in hranilnica V lastui hI SI. registrovana zadruga z 1 :: omejenim poroštvom :: j Telefon št. 952. 1 Trst, Plozzo Cosermo Z, L n. - (Uhod po Slavnih stopnicah) Hranilne vlogo sprejema od vsakega, Če tudi ni ud in M II O! jih obrestuje j® [4 |q Kontni davek od hranilnih vlog plačuje savod sam. Vlaga bo lahko po eno krono. Posojila daj a na vknjižbo po dogovoru 5°/,—670, na menjice po 670> na aaatave po 5V,% in na amortizacijo za dalj-io dobo po dogovora o o o o o Urade e ure: od 9.—12. ure dopolndne in od 3.—5. popoludne. Iz plačaj e ae vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Poštno - hranilničnl račun 816 004. Im najmnderneje nrejeno varnostno oelloo za shrambe vrednost, papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pušice, s katerimi ae najuspešneje navaja fitediti svojo deco. Stran IV „EDINOST" št. 150. V Trstu, 1. junija 1910. moravskega deželnega odbora, in zapisnikar PrOStOVOljna razprodaja g. prokurist Karol Guth. Strogo stvarne. prenebania poslo»»nia. Cene močno miiane. Pr>po-debate so se udeležili Josip J t r 0 u S e k, J r^ Be glavnemu občinstvu, da uporabi to ugodno namestnik župana mesta Praga, za Deželno: priliko. - j.kob Klemene, trgovina » manu-organizacijo rokodelskih in obrtnih društev fakturo, Trat. v,a y Antomo it. 1. 925 U1 guillbui IjU v » -------— -------- kraljevstva Češkega, ravnatelj Jan S e d 1 a k, za Osrednjo organizacijo čeških gospodarskih društev v Pragi, drž. poslanec Josip D u r i c h, za Zvezo rokodelskih in obrtnih društev v Pragi, Adolf Prokupek, predsednik češkega odbora kmetijskega sveta v Pragi, nadalje predsednik Josip P a s t y f i k za „Deželno organizacijo obrtnih društev" in za „Združeno delavsko zbornico na Mo- ravskem", president J. H. P o v o n d r a za „Deželno rokodelsko in obrtno organizacijo mejne grofovine Moravske v Kro-mčrižiM in „Osrednjo zvezo obrtnih in kreditnih društev v Brnu", dež. poslanec Viljem V o t r u b a za „Deželno zvezo trgovskih gremij v mejni grofovini Moravski", Humbert L a m p 1 o t a za, „Trgovsko organizacijo za Moravsko in Slezko" v Brnu, drž. poslanec dvorni svetnik dr. Miroslav Ploj za „Zadružno zvezo v Celju", inž. Anton K e r h a r t za „Narodno-gospodarsko organizacijo" v Pragi, predsednik Arnold j a n d a za češko sekcijo obrtnega sveta za Moravsko, Anton K r e s t a n za „Slovansko gospodarsko zvezo" na Dunaju, Oto R i h a, vrhni revident „Trgovske zveze gospodar-skik društev na Dunaju", in ces. svetnik Arnold K 1 i č n i k za stalno razstavo rokodelskih pridelkov v Brnu in za „Osrednjo zvezo moravskih obrtnikov" v Brnu. — Nazadnje se je izrazilo soglasje s dosedanjim odborovim delom ter se je dala predsedništvu polna moč za nadajjne korake. Zaključni resume, podani od g. Sileny-ja ter osnovni program in vsebina predlaganih resolucij so bili vsprejeti z odobrenjem. Razne vest L Dar 10 milijonov. Iz Ktw-Yorka poročajo, da je čudak in milijonar Izak Wy-men, ki je več let živel povsem ločen od svete, daroval vseučilišču v Pincertonu 10 milijonov dolarjev (50 mil. K.) Telesna vzgoja na srednjih šolah. Kakor rezultat januarske ankete o telesni vzgoji mladine je izdal sedaj naučni minister grof Stiirgkh odlok, ki povdarja potrebo izdatnejše in splošnejše gojitve te panoge mladinske vzgoje na srednjih šolah in predpisuje nekatere tozadevne odredbe. Priznava dozdanji razvoj telesne vzgoje in z zadovoljstvom konštatira, da je šola v tozadevnem stremljenju uživala podporo raznih činiteljev glede prepustitve igrišč, kopališč, in drugače, posebej pa podporo raznih telovadnih, športnih in drugih društev z raznimi prireditvami. — Ravnateljstva in učiteljska osobja se poživljajo skušati odstraniti še one težave, ki so bile dozdaj na potu in pridobivati v to svrho svojce učencev ter prijatelje zavodov. — Odlok opozarja dalje na razne že dosedaj gojene športe, posebno veslanje ter v nekaterih delih države že uvedene telesne vaje. Mrzlejši letni časi in neugodno vreme naj'bi telesne vaje učencev ne pretrgali in tudi počitnice naj bi se v tem oziru popolnoma izkoristile. Učitelj-stvo srednjih šol se opozarja, naj se telesne vzgoje živahno udeležujejo. Odreja se, dva popoldneva v tednu popolnoma oprostiti pouka in nalog, ne da bi se slednje prestavile na druge dneve. Zmanjševanje dela učencev doma naj bi se nadomestilo z intenzivnejšim šolskim poukom, s skrčenjem predmetov ter števila pismenih nalog. Minister slednjič izjavlja, da je pripravljen telesno vzgojo mladine tudi materijalno podpirati. aotom&t ra gostilno ▼ dobrem stana j« po nisi i ceni na prodaj. A. Stare 921 6odbeni _______________ gostilna pri postaji Štanjel-Kobdilj. vešč popoliioma italijanščine, slovenščine, arbo-brvaSčine. nemščine ter strojepisja s prakso ifče službo Ponudbe pod »lnteligei:t*nw nal-^eratni oddelek Edino-ti - »20 Ala Trappist si**. današnjim tržištu najbolji na razašilje a E 170 po klg »Prvo karstve ^tegeb^^jg^^jcj^^ Spritzer wem Mlad komptoarist listnica uredništva. Radovednežu. — Vprašujete nas, zakaj ne odgovarjamo na neprestane napade in sramotenja v nekem listu na našo m na adreso našega političnega vodstva. Odgovarjamo Vam na kratko, da list, ki se je v nekem članku povspel do trditve, dane bi bilo nič na tem, če bi Italija Avstriji katerikrat vzela Trst, ker bi ga potem itak vrnila Slovencem — ne zaslužuje, da se ga smatra resnim. Menimo, da bi svoje razsodne čitatelje, ki dan na dan občutijo na lastni koži trdo pest italijanskih sodeželanov, le razžalili, ako bi jim še le dopovedovali, kako politično; kretenstvo in otročarija tiči v taki trditvi To je naš odgovor. Odda se V rtsjem 400 litrov mleka Rezina. meblovana s iba ulica Santa Ana-stasio 20, pritličje, na le*o_883 se odda dobroidoča gostilne. Naslov pove Jnaer. odd. Edinosti. 910 Da dan daje mlekarna v Rodiku po^ta 896. Kulo t Pri treh pnjsteliih" v Gorici, ulica Caserma št. 11, se priporoča z dobro kuhinjo in izvrstnim vinom. 854 Gostilničar se odda v najem v Barripra 12. Oglasiti trgovini v ulici Olmo 1. pri Gregorič-u._ Prazna soba ulici Be v 906 Izurjen strojevodja SitSK?* želi. Spreime Udi v Ljubljani. Naslov pove Iuser. oddelek Edinosti 903 Gostilna „Al Girmasio" It; ima p-jafe in jedila prve vrnte. Priporoča se alavn. občinstvu za obilen obisk hi in to K. o s i č. 1237 AVTOR1ZOV. DUNAJSKA :: ŠOLA — — (ustanovljena leta 1890) — — rezanja oblek, izdelovanja oblek in perila ANA NOVAK - TRST ulic« San Uzzaro 16, HI. n._ Krojačnica : Andrej Lazar m Trst, Piazza C. Goldoni 10, I. n. je preskrbljena s pristnim anglešk. blagom ■ zadnje mode v veliki izberi in — izdeluje vsakovrstno obleko po najnov. kroju Jako zmerne cene. Ugodni pogo)i plačevanja. Nazarij Grižon l&itž. priporoča slavnemu občinstvu svojo pro-daialnico MRZLIH JESTVIN, GNJATI, SALAMA, SIRA, SARDIN in dr. stvari. Prodaja se Dreherjevo pivo prve vrste, in vino : kraški teran istrsko in vipavsko. aii 51 ALEKS. FRANC MATEK - TRST 0 odlik, prodajal. oM ..CaJzoleria Triestina" Trst, ulica Glosuć Carduccl 21 prej Torrente), dobi se poleg raznih finih Čevlje1? za gospode in gospe sledeče obuvalo po najzmernej?ih cenah in sicer: (Moški Čevlji Iz usnja Boxoslf (za povezati) Kras 9.60 „ „ „ Boxcalf (z elastiko) „ 9.60 „ „ „ Boxcalf Derbey „ 10.— n „ ,, Boxoaif zap. Trlumph „ 10.— Kavno tafei Čevlji za dečke 1 krono man;. Vaaki pai ie iz najfinejšega usnja. DELO SOLIDNO zagrebačko Mlje-_ 873 IBBHMHBMBH^ • w Imenuje belo Štajersko Tino, ki j« ©-lino pripravna pijača a __! mineralnimi vodami ia »ifi.noia. Prodajam tudi v buteljkah pristno »ino Opollo i« Visa, Relo sladko Ir. VUa. istrsko in teran Priporočam tuđi Broj Izbor deiertuih in evlravilnita vin, rozoljo, likerje, žgante in sirupe. Zaloga „Alti spuma'>tl* po Kron S in 4. Sladki refoflk po K ar. Izborno igauje po K i-40 buteljka cd pcldruzega list«. Pre- £.JUrCeV, AcqUedottO 9 jcupovalcem popust. Prva in edina pisarna v vojaškt\| stvari ija nasvete in informacije o vsem ___r ae tiče novačpnja in voj. službe/ (Izdeluje in odpošilja vsako vrsto pro-' vnjašk. značaja — opro&čenje od' n kontrolnih uhodov, enoletno pr?*' Ij-tvo, ženitbe, dosezanje zakonitih^ io^ti glede prezenčne *lužbe vapte-1 r vojiške šole itd. — Pooblaščena jel (zaHtopati Btranke pred oblastnijami. — l>°. . v najtežavnejih slučajih — Reševanj-^ toČi.o — Uradno ure : Ob delavni-^ i. do 12. predp. in od 4. do 7. po pol jah in praznikih od 10. do 12 opolud.\ dnem 26. februvarja 1910 se je otvorila v ^ Prva in edina pisarna v vo jaški stvari, koncesijonira-j;a od c, kr. namesiništva ifr„„„ z IZDELANE MOŠKE OBLEKE :: Velik: izbor otroških oblek, površnikov, paletot, r z-nih hlač, telovniki fantazija itd. itd. Prodaje se tudi na obroke Ui* Madonnlna 8, I. msd. Velika zaloga koles RUDOLF ROTI TRST, ul. Acquedotto 21. Telefon I23B. Zaloga ko!-s Peugeot, Waf-fenrad. Standard od 150 krcn nap^ f. Pnevm&tm In potrebščinami? Cent TELEFON 1743. Najbolj i t Tir doblv».»Je p«»6«ao kare SSSSSStlSBBSS TRST, ul. Cavana 2 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA .:. FRAN LAMPE Prodaja svežega kruha 4-krat m dan. - Postrežba točna la na dom Naznanilo. Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu, kakor tudi mojim številnim odjemalcem, da sem otvoril v tem mestu v ulici Boschetto št. 2 (vogal ulice del Toro) mesnico i t? kateri bom prodajal na.iboljše goveje meso, H j teletino, jaučka in perutnino. Pošiljal bom tudi Ina dom. Htgijeničnemu ozira se bo po •____X_I, .,«,«. clrrh V na
  • ', ulice Stadion štev. 10. ZOBJE ssoboi obov vsake bolečine V. Tuscher kcnccsij. zobni tehnik Dr.J.Cermak zobozdravnik •• TRST alio~ delli Cdsermei fit trgovina Jakob Bambič w Olniia štev. 1 poznana od Slovencev v okolici m Zaloga ^sakovssm. blaga za vsako gospodinjo na debelo in drobno. Zaloga otrobov^ koruze moke ter različnih jestvin. — Se priporoča udani JAKOB K A JI Bil; na deželi. aznanilo. Naznanja Be slavnemu občinstvu, da ve naba a dobrotno na trgo- & T OVE O S vina Jeatvin : : : w *' , , ^ ^ (prej trg Barriera veocbia) »ečaj ^ ul. istltuto 25 (uosal ul. Hanzoni 1) Zaloga testenin domačega pridelka, PEKATETE' iz ILiKSXE BISTRICE, tuaaj. (.ndelfca in uapohtan-skcea. Zaioga olja iz oljk, vitkega je9ilia, kave, slad-i korja itd. Posabnoit: vin* domača in znnanj 4 v.teklenloaH in pivo. Toplo se priporoča alavn ! občinstvu in svojim prejšnjim cenjenim odjemalcem. ! Naročnine po pošti od 5 klgr naprej se i izvršujejo po nizkih cenah.__ »TN