20. številka. Ljuhl|aim. petek 26. januarja. X. leto, 1877. Uhaja vi»ak dan. ir-vzemSi pmiodeljke in dneve po pra^nicih, ter velja po poiti pn>jeman za a v st r o - o^e r s k e deželo z«, col« leto 1B ^Id., za pol U-u * gML M četrt leta 4 *ld. — Za Ljubljano (.rez pošiljanja na dom /.a celo leto 13 K'd., *a četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se raćnna 10 kr. za mest.-e, 30 kr. 7. < oetrt leta. — Za tuje deželo toliko več, kolikor poStniua iznaša. — Za tcoapode učitelje na ljudskih Šolah'in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 tfld. 50 kr., po poiti prejeman za četrt leta 3 jrld. — Za oznanila se plačuje od četiristopue peri t- vrste H kr., če so oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če ae dvakrat in 4 kr. če ae tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj #o izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši H. 3 „g-ledaliSku atolba". Opra v ii lit v o, na katero naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. IZ JP4kt4kI'R>lll"K"A -l.jiiii. [Izv. dop.) Kakor pri vsacem narodu, tako je tudi v ruskom več strank, ki so patrijotične, narodne, a se vendar ne skladajo v vsem, ne skladajo v nazorih, po katerem potu se pride do cilja, da si jim je cilj jeden in isti, slava in blagost naroda ruskega. Zdaj pred vojsko se pri nas opazujejo zlasti dve stranki. Obe sti za vojno, ker je car besedo založil za njo in ker narod silno terja, da se osvobode slovanski bratje v Turčiji. Jedna je za to, da se vojna ne začne prej, predno bode Evropa Rusiji meč izročila v roke. Nekoliko, pravijo, je uže to doseženo s konferenco. Še bolj bode, nadaljujejo, kadar se v kratkem času izkaže, da turška ustava in vsa reformska komedija ne velja nič. Ti bi torej radi Se dalje diplo-matizirali, previdno čakali že bolj ugodnega trenotka. Ta stranka je mala, ali upiivna. ker k njej spada diplomacija in del aristokracije. Druga in sicer velikansko večja, prav za prav prava narodna stranka hoče, da Ilusija precej v boj stopi za Slovane, ne glede na Evropo. Zdaj Evropa vidi, da njena konferenca nij nič dosegla, dosegel bode ruski meč! „Mi ne najemniki i ne slugi Evropi, mi ne matitelji (maščevalci) za jeja porugauniju čest," kličejo ti Rusi s ponosom. Naša borba ne velja za avtoriteto Evrope, nego za svoj interes, za svoje razvitje i razvitje Slavjan-stva, naša deviza je v besedah velike carice ruske Katarine: „Kto ne nahodit sebe po-mošči v samom sebe, tot ne najdet jeja v pomošči drugago." Vse kaže, da bode gotovo zmagala druga stranka, vojevita. Priprave za vojno se po Prižigalec. (Roman, v angleškem spisala Mias BI. Cummins poslovonil J.) Deveto poglavje. (Dalje.) „Draga moja, mislil sem, da vas bode to veselilo. Vedel sem, da bode Armin orgij al in razen tega videvši vas, kako ste bledi, sem mislil/da vam bo sprehod dobro del." ; „Del mi je tudi dobro. Počutila se prej nijsom^dobro, a manjkalo mi je ravno hladne sape/vedela sem, da bi me okrepčala, a gospa Ellisova je imela toliko dela in sama, vi veste nijsem mogla iti." „Mislil sem, da bodem tu našel gospoda Cooperja, našega cerkvenika," rekel je gospod. „Moram ž njim govoriti zarad svitlobe; po-poludnevi so sedaj kratki in tako rano se zmrači, da ga moram prositi, naj nekoliko bolj vsem carstvu poznavajo. Zahtevanje, da svita Rusija izpolnjuje svoj slovanski poklic, pre-siluo je, da bi se moglo prezirati ali zadaviti. Novine naše dan na dan prinašajo članke skoro le o tem predmetu. V prozi in v verzih se budi slovanski duh. V pogovorih se čuje lita predmet. Jaz ne vidim, kako bi možno bilo, da bi se vstali duhovi mogli poleniti in utišiti. II koncu še to : Generala ČernjajeveKa izgnan je iz vaše Prage je mej tukajšnjimi najboljšimi novinami vzbudilo ali prouzročilo mnogo člankov o Avstriji. Piše se z veliko ironijo, ali ker imam izkustvo, da ste mi jednake izpiske vselej črtali, menda iz obzira na vašo tiskovno svobodo, niečem vam jih pošiljati. Politični razgled« Notranjo it4 k«'le. V Ljubljani 25. januarja. Iz se javlja, da miniaterstvo nij dovolilo novinarju Josipu Kimu, ki je iz 1848. leta iz Prage pregnau bil in zadnji čas ure-doval ,,Agramer Ztg.u, vrniti se v rojstveno si mesto Prago. Iz i*vittv se telegraf uje 24. januarja: Denes je bil pet ur trajajoč shod avstrijskih in magjarskih ministrov; od obeh stranij se je živo dajalo izpozuavaii pripravljenost zje-dinjenja. Jutri bode zopet en shod pri Tiszi, potem pa najbrž jeden pri cesarji. Minsi se vedno pripravljajo za boj. Piše se, da se bode proti Turčiji postavilo 500.000 mož. Minister notranjih stvai ij je na vsa ,,zem-stva*' (okraje) razposlal okrožnico, katera poživlja, naj se precej delajo priprave za mobiliziranje ,,narodnago opolčenija" ali črne vojske. Gubernijalm okraji imajo najprvo zaznamovati one osobe, ki jih smatrajo sposobne za poveljnike „družin" in „satniju. Potem imajo: 1. pripravljati orožje za ratnike. 2. Obleko in drugo potrebe preskrbeti, mej tem /. veza za vsaj 14 dnij, dokler vojni minister „opoJĆenja" ne sprejme v svoj račun. 3. Za vsako družino se ima preskrbeti pratež (tren). Minister zemstvain podaje kredit, katerega •iubernijalna blagajnica takoj izplača, Zemstva mora j o toliko pripraviti, da s«' na carjev ukaz opolčeuijo takoj lehko začne gibati. — Največ ratnikov, ki jih kak gubernij lehko postavi, je 15.000 mož, najmanj 0000 Kusiju pa šteje (JO gubernij, izvzeinši Kavkaz, srednje-azijska ozemlja in iztočno-morske provincije, ki imajo svojo vojaško upravo. Torej bode ta rezervna vojska velika. TTHrški veliki vezir Midhad-paša je dal izdelati veliko jako svobodomiselnih prodlag za „parlament**, mej tem tudi tiskovno postavo, Katera tiskovne pregreške postavlja pred porotnike. Bržkone pa parlament ne bo imel časa baviti se — v Evropi — s temi v Turčiji neizvršljivimi predlagam!. Iz Špttttifv se poroča, da se v okrajih Uaskov zopet upori pričakujejo. Madridska vlada jo poslala tja 4O0O žandarmov, da bi po sili jemali rekrute. Ali liaski nečejo v vojsko stopiti, rekši, da je to proti njihovim starim pravicam ,,fuerosu, za to rajši pobegajo v gore in se tam na upor zbirajo. Dopisi. Iz fetnj4kr»k€»jr*l 24. jan. [Izv. dop.) Uže večkrat sem hotel izpregovoriti besedo o tem, kar mi denes na srcu leži. Na spodnjem Štajerskem imamo v raznih trgih večkrat na leto semnje. Na teh Bemnjih se navadno klatijo okolo neki magjarski ju d je, kateri slabo blago za dobro prodajajo in z priliznjenimi besedami Čestokrat naše kmete peharijo. Zaradi tega bi ljudem klical: varujte se takih judovskih pritepinov, koji le radi ljudi goljufajo in dero. Kupite raje blaga pri domačih poštenih trgovcih, če tudi plačate par novči- odpre zagrinjala, drugače jutri ne morem čitati svoje pridige. Morebiti je v žagradu, vsaj v soboto večer je zmirom tu. Najbolje bo, mislim, da ga poiščem." Ta hip ravno je stopil gospod Cooper v cerkev in zagledavši duhovnika, približal se mu je; ko je slišal, kaj ima zarad svitlobe storiti, videlo se je, da bi ga rad prosil, uaj bi ga spremil nekam, kajti gospod duhovnik je pokazal na mlado gospo rekoč: „Zdi se mi da moram denes iti tija; in ker vi pravite, da imate čas, bilo bi škoda, ko bi ne šel; a ne vem — —" Potem obmivši se k gospe, je rekel: „Emilija, gospod Cooper želi, naj bi ga spremil k gospe Glassovi; zdi se mi, da moram vas zapustiti za nekoliko časa. Ali hočete čakati, da se vrnem V Ona stanuje v bližnji ulici a morebiti se bom nekoliko mudil; gre namreč za neke knjig« iz knjižnice, kater je nekdo objestno pomazal; bojim se zelo, da je naj-starši deček nje to storil. Do jutra moram to stvar preiskati, in denes večer mi je skoro nemogoče še enkrat hoditi tako daleč; drugače bi ne mislil na to, da hi vas zapustil." nO, idite vsakakor," rekla je Emilija; nikar se ne zadržujte. Ljubo mi bo tu sedeti in poslušati godbo. Orgijanje gospoda Arnima mi dela veliko veselja in nij mi dosta mar, koliko dolgo moram čakati. Zato gospodine Arnold, vas prosim, ne prenaglite se zaradi mene." Gospod Arnold je po teh besedah sklenil oditi, in je najprej gospo peljavši na stol pod prižnico, zares odšel z gospod Cooperjem. Ves ta čas bila je Jerica nezapažena ter popolnem mirna sedela na vršnji stopnjici, kjer jo je prižnica zakrivala, da je njjso videli. Komaj so se vrata glasno zaprla, vstal je otrok, ter je jel doli iti. Ta hip, ko se je Jerica zmaknila, zganila se je gospa prav blizu sedeča, ter jo z nekoliko začudenjem vsklik-nila: „Kdo je tu?" Jerica je mirna obstala, ter nij odgovo- -cev več; vsaj dobite dobro blago in dobro blago nema plačila. — Ogerski ali magjarski judje hočejo vedno le našim poštenim kmetom kri piti, druzega pa nič. Tedaj ne podpirajte tacih magjarskih ali nemških j udov, držite se domačinov. — Se nekaj našim občinskim za-stopom in žnpanom. Navada je v trgih, da na semenj živina stoji na trgu, goveje je povsod, da človek ne more iz hiše; tudi vožnja od jed nega kraja v drug je nemogoča. <2estokrat pelja glavna cesta ravno skozi trg in skozi priti je jako težavna naloga. Dalje se po vsem trgu nakopiči toliko živinskega blata, da trg po cel teden smrdi. Ali nij to nezdravo in škodljivo? Pa tudi grdo za take trge, ki hočejo biti bolj „nobel". To se v mestu ne godi. Tam imajo posebne prostore za živino odmerjene. Ali bi tržani ne tudi tako storili? Iz IHimiJtl 24. januarja [Izv. dop.] Kedor ve, kako silno imajo Nernci ušesa za-mašena za vse, kar diši po Slovanstvu, kako se grdijo in skrunijo v nemških časopisih in knjigah najslavnejši slovanski učenjaki, literati, politiki itd., kako „moderni" Nemec temu opovrgava vse, kar nij nemškega, kar nij v nemškem duhu, kako zaničevalno pišo in govore Nemci osobito o poslednjem času nemško dunajsko židovstvo in Nemštvo, ki ima malo da ne vso dnevno literaturo v svojih pesteh, kako se ti Abrahamovci štulijo v vsa javna društva, ter da je kontingent teli po svojej prisiljivosti, židovskej eneržiji in zopet pasji prilizljivosti v vseh dunajskih stanovih svojo znamenito rolo igra, ta bode umel, s kacimi predsodki sem nedavno se svojimi tovariši stopil v dvorano, kjer se je imelo predavati o najslavnejšem našem pesniku v dunajsko nemškem društvu „Verein der Literaturfreunde". Za izvrstno predavanje bilo mi je porok ime H. Penna, ki je izboren čestitelj in prestavi j atelj PreŠirnovih poezij. Mnogo je ta mož pisal v nemških knjigah o našem Preširnu, veliko pesnij PreŠirnovih je preložil jako dobro v nemški jezik ter jih priobčeval v nemških knjigah, nemških lepoznanskih listih, „Krst pri Savici" je izdal v posebnej broširi uže leta 1807 leta s životopisom Preširnovim na svitlo. Mnogo pesnij je ponemčenih v raznih letnikih nemške knjige pod naslovom „Die Dioscuren" in v stoprv letos izišlej knjigi Fen-novih poezij pod imenom „Die Gos tal tena nahaja se v izvrstnej prestavi Preširnova „Neiz- trohneno srce," „Das unvenveste Herz, nach dem Slovenischen des France Preširen," se je tudi nedavno deklamirala v dvorani fUisen-dorferjevi. kjer se umetniki glasbe in pesniki, kakor tudi pevci proslavljajo. V društvu prijateljev literatur je torej H. Penn v dvorani „Hotel Miiller am Graben" imel prezanimivo predavanje o Preširnu in njega razmerah in uplivu na Anastazija Griina. Podal je predpravitelj najprej natančno biografijo, naslaujaje se na slovensko izdajo Pre-širna od J. Jurčiča in J. Stritarja. (Mimo grede naj omenim, da bi bilo morebiti zopet Čas, izdati drug natis ove knjige, ker je uže nikjer več nij dobiti.) Povedal nam je, pod kacimi razmerami je Fr. Preširen narodil se, vzrasel, šolal se; kako je izpoznal se z grofičem A. Auerspergom, kojega učitelj je bil; kako je Anastazij Grtin sam pripoznaval do-brodejen upliv svojega učitelja na njegov mladi um in srce; kako je lepa ozka zveza objemala „dva najslavnejših mož Kranjske; jeden aristokrat po svojej nemškej izgoji primoran, delovati kot nemški pesnik, drugi prave ljudske korenine sin, ki je podaril svojim slovanskim bratom um in srce, ki je peval in prizadeval se vsemogočnim žarom bogatega svojega pesniškega srca." Kako izpod buje-valno je Preširen na Griina uplival in podpiral njega pesniške proizvode, s kako bogatimi nazori o svetu in zgodovini je takrat še malo znani slovanski poet njega navdajal, to pripoznava pesnik „zadnjega viteza" sam v krasnej pesni, ki jo je pel na spomin Preširnov. Govoril je dalje o dobi pred marcem 1848, kije vladala na slovenskih tleh, kako so izvrstni možje, kot Čop, Smole, Kopitar, Metelko in drugi nastali, koje Slovenci s ponosom mej svojce štejejo; ti s podvzeli se pogumom in uspehom domače jezikoslovje, zbujenje slovenskega narodnega duha. Bili so preiskovalci, misleči, učeujaki; tedaj stopil je nakrat Preširen mej nje, ta genijalni navdušeni pesnik, in govoril je svojemu ljudstvu v pristnem njega jeziku, ljudstvo ga je ponimalo in presunjeno prisluškivalo je glasom, kakoršnih do tija nij še slišalo. Preširen postal je ljubljenec svojega naroda, a njegove pesni postale so imetje narodovo. Njegova knjiga je umeteljno delo v besede popolnem pomenu. V razporu se svojim srcem (ženska ne- zvestoba), otovorjen s vsakdanjimi skrbmi, v rednem boji proti rajanjem sveta, pri kojem, ko je še živel, nij našel zasluženega spoštovanja, mračilo mu je vedno huje i huje življenje. K temu pridružila se je bolest o nesramnem, mačehinim ravnanji domačega jezika, kojega so valjda trpeli, nikdar podpirali, kletja vredna cenzura prejšnjega režima. Preširen se je jako oveselil, ko je leta 1848 propal stari sistem, ko je vshajala tudi za njega domovino nova era; ko je ljubljen mu domač govor donel polno i krepostno iz vseh slovenskih domačinov grl i njegove pe3ni prvokrat popevale se v njegovem življenji od slovenskega naroda s popolno narodno zavestjo, ko so k nebu povzdigovale se doneče radosti himne boljše dobe. To veselje nij se mu kalilo; 8. febr. 1849 leta umrl je France Preširen in reakcije nij več doživel. Mnogo se je trdilo, ka so zapuščino pesnikovo skrili i kot auto da fe sežgali. Oni katere so to dolžili, i v obče nijso nikdar velicih simpatij kazali za prosto mislečega pevca — saj se je vendar na ljubljanskoj gimnaziji slovenskej mladeži čitanje PreŠirnovih pesuij, najboljših, ki jih je kedaj slovenski narod imel kot — nedostojno — prepovedalo. Ko je bil Preširen mrtev, bilo je njegovim rojakom jasno, kaj da so v njem izgubili, i tudi ta veliki pesnik delil je osodo največ velicih duhov, ki se stoprv po smrti slave. Kar se tiče duševnega življenja Prešir-novega, bilo je obdarovano z neizmernim bogastvom ; videlo je odtok i pritok, dan in noč, velika radost, neizmerno gorje. I kar je čutil, to nam oznanujejo v premnogih pronienih njegove pesni, zdaj dragocene cvetke humora, zdaj turobne mrtvašnice, zdaj čudomile Iju-bovne pesni, zdaj sveži, smeli popevi, zdaj zopet starostne poteze lastne, raztelešene vnanjosti. Da se ves pomen Preširna kot pesnika izpozna, mora se pomisliti primitivno bitje slovenskega takratnega pismenega jezika. Vteh takrat še ne tako gibčnih, nesložnih slogih začel je nakrat peti, da so Slovenci začudeni poslučali i še dvomeč glasovom svojega jezika se čudili. Ivendar je bil to proklinjan, proganjan, zaničevan jezik, kojega so, hvala centr alizacij i v tako imenovanih izobraženih nemških kro- „Kličem se Emilija Grahamova." ,,Oj, poznam vas 1" rekla je Jerica ter je h kratu skočivši po koncu z rokami ploskala; „poznam vas. Vi ste ga prosili, naj me obdrži; on sam je to rekel, — slišala sem ga, ko je to pripovedoval; vi ste mi tudi podarili oblačilca. O, kako ste vi lepi in kako ste dobri, in jaz vam ljubim! O, kako močno vas vas ljubim!" Ko je Jerica radostnim glasom govorila te besede, nategnila je gospica Grahamova čudovito svoj obraz ter se je videla vsa zamišljena in nemirna, kot bi Jeričin glas bil zadel na struno njenega^spomina. Spregovorila nij, ampak oklenila je z rokami otroka ter ga bliže k sebi potegnila. Ko je oni čudoviti izraz izginil iz njenega lica ter je zopet navadno mirna postala, vzkliknila je Jerica, gledavši jo z začudenjem (čudil se jej je otrok ves čas govorjenja) nazadnje: „Ka hočete spati?4' „Ne. — Zakaj?" ,,Ker imate zaprte oči.u rila. Čudno dovolj, gospa nij pogledala kvišku čeravno je morala zapaziti, da se je nekaj gibalo nad njeno glavo. Za trenotek je vladal mir, potem pa je Jerica jela dalje doli iti. Takrat je gospa kvišku skočila in svoje roke iztegnivši rekla je nagloma kot poprej: „Kdo je tu?" n Jaz", odgovorila je Jerica gospe v obraz pogledavši, „jaz sama sem". „Ka češ ostati in z menoj govoriti," rekla je gospa. Jerica nij le obstala, temveč približala se je blizu Emilije v stolu, kajti premočno jo je na-se vlekla godba najslajšega glasa, ki ga je kedaj slišala. Gospa je položila roke Jerici na glavo, ter jo k sebi potegnivši rekla: BKdo si ti?" „ Jerica." „Katera Jerica?" „Samo Jerica sem." „Ka si izpozabila svoje drugo ime?" „Jaz nemam druzega imena." „Kako si pa prišla sem?" „Spremila sem gospoda Cooperja, ter mu pomagala razne reči nesti." „In pustil te je tu, da bi ga počakala, in tudi mene so tu pustili. Morave si pomagati druga drugej, ka ne?" Jerica se je na to zasmijala. „Kje si pa bila? Na stopnjicah?" „Da, bila sem na stopnjicah." „Kako bi bilo, ko bi se ti vsedla na pod-nožnico mojega stola in z menoj nekoliko kramljala? Rada bi videla, ali bi ne mogli zaslediti tvojega priimka. Kje pa stanuješ?" „Pri strijci Truemanu?" „Pri Truemanu?« „Da pri gospod Trueman Flintu. Vzel me je neki večer k sebi v hišo, ko me je bila Nani Grant vrgla na ulico." „Tako, ka si ti ona mala deklica? Po takem sem uže slišala o tebi. Gospod Flint mi je pravil o tebi." „Ka vi poznate mojega strijca Truemana?" „Da, poznam ga prav dobro." „Kako se vi kličete?" gih zvali kme to vskega, kajti razumeli so besede, pomen, leblagozvočneje, plemeniteje donel je na straneh njihovega pesnika, ki, kot drugi Orfej, obdal ga je se sladkimi glasovi. Ta še nespreten jezik izpilil je Preširen z genialnostjo in drzovitostjo, ki še dan denes izbuja začudenje; v ta jezik sadil je klasične metrirne mere in umeteljne forme, ustvaril je sonete, stance, tereine, glose, distihe itd. s popolnostjo oblike, kot bi bil jeden naj-starših kulturnih jezikov, v katerem je pisal, i naj se trdi, kar se hoče, Preširen nij le misli svojim pesnim ustvaril, timveč tudi jezik. In vendar je pripro-stemu tako umeven kot učenjaku, in radi tega je ljudski pesnik v najboljšem pomenu besede. Po Anastaziju Grilnu je pevec Slovencev svojemu narodu takole govoril: „Die Ztinjft lost' ich dir mit inein««in Liede Zu votlem Klitn^en gleich krvHtnllnen Bachen, Iuh w;ir ein Sctiuiidt, der dir din Pflugachar suhmiede, Vvr Spraclie l.uig verodet Fnld zu brechen " Pesni, vse uglasbene, dado se krasno peti, so se v ljudstvu največ vkoreninile. In zares, vsak stan nahaja v njih svojo pesnico, za vsako položenje je v njih arija. "Večernico „pod oknom" poje Slovenec kot Hrvat, Čeh, Poljak in Rus, vsaka, le količkaj časa na Slovenskem bivajoča, vojaška godba jo tudi igra. Tudi na Dunaji se Često sliši v navadnih koncertih, kot na ulici od vojaških godb. Pesni so vse uzorne; „neizstrohneno srce" spada po lepoti ideje k najboljšim, kar se jih je kedaj storilo. Tudi prevod BUrgerjeve „Leonore" je zelo popolen, da se čita kot original. Gazele slavijo Preširnovo ljubezen, ter so premično in blagozvočno ustvarjene. Soneti so Preširnovi najboljši, najpopolnejši in le rodom Slovenec razume mojster-stvo in ljubeznjivost, s katero so se te vrste poezije proslavile. Vse Preširnovo življenje ide v teh sonetih mimo nas, najprvo njegovo literarno delovanje, potem nesrečna ljubezen, njegova bolest, poraga na znano slovensko abecedno vojsko, nadalje razval njegove vna-njosti in temne in temnejše podobe in slednjič turobna „memento mori". Ne bode smelo, ako se trdi, da, kar je pri Nemcih Schiller, pri Francozih Racine, pri Angležih Shakespeare, pri Italjanih Pe-trarka, pri Rusih Puškin, pri Poljakih Micki- jevič, to je Slovencem Preširen. — » , ------ „Dragi otrok, te so zmerom zaprte." „Zmerom zaprte! Zakaj?" „Jerica, slepa sem; — videti ne morem ničesar." „Ne videti!" odgovorila je Jerica. „Vi ne morete videti! Ka mene sedaj ne morete videti?" „Ne," odgovorila je gospica Grahamova. „0," vzkliknila je Jerica ter je globoko zasopla, „kako vesela sem!" „Vesela?" rekla je gospica Grahamova v najmilejšim glasom, ki se je kedaj slišal. „0, se ve da," rekla je Jerica, „tako vesela sem, da me ne morete videti, ker me bodete tako morebiti radi imeli." „Bi te pač ne ljubila, ko bi te videla?" rekla je Emilija prav polagoma in milo otroka po obrazu z roko božaje. „0 ne!" odgovorila je Jerica; „tako grda sem. Veseli me, da ne vidite, kako grda sem." „A, Jerica! pomisli vendar," rekla je Emilija s tistim otožnim glasom, „kako bi To je v kratkih potezah predavanje Pen-novo o Preširnu. Čital je g. Penn več na nemško prestavljenih PreŠirnovih pesnij, kakor: Izgubljena vera, Kam, Nezakonska mati, Ne-iztrohneno srce. Nemcem so se zelo dopadale, kar so često dokazali z obilnim ploškom. Pri mizi, pri kojej je sedelo več udov „sloven-skega kluba", katerim je vstopnice dal gosp. Penn sam, sedela je tudi Slovenka, ki je Pre-širna dobro poznala, (kakor je trdila), in uže leta 1848. in 41). leta Preširnove pesni v javnosti v Ljubljani deklamovala. Solze so tej gospej slovenskega pokolenja iskrile v očeh, kako jo je presunilo predavanje o Preširnu. Piše se za Lujizo Oblakovo. Po predavanji je bilo kritikovauje o omenjenem predavanji. Najprvo je kritiziral doktor židovske krvi. Hudo je udrihal po Preširnu, po Slovencih, po Slovanstvu; a tu je vstal takrat predsednik društvu tudi semitskega rodu, ter je v veliko naše začudenje res krasno govoril o Preširnu ter prav vspešno pobijal dokaze in trdenja svojega pred-govornika. Da mu Preširnove poezije kakor i druzih slovanskih segajo v srce, temu je kriv le predgovornik sam, a nikakor ne Preširen, Puškin ali Mickievič, na katero i/javo je bil vseobče plosk in odobravanje. Hvalilo je še več nemških literatov Preširna in njegove poezije, odobravala se je vseobče misel in na-meravanje Pennovo, ka bode v kratkem vse Preširnove poezije prevodil v nemški jezik, ter v posebne j knjigi izdal. Jeden kritikarjev je Preširna tudi zarad tega hvalil, da Preširen nij bil politik, ter je s svojimi poezijami „strašil" pred panslavizmom, akoravno se je prej trdilo, da je Preširen bil več nego Slovenec, namreč Slavjan, kar so dokazali iz njegovih poezij. Dovolilo se je tudi navzočim Slovencem govoriti in pobijati razloge zoper Preširna. In res! vstal je jeden, ter govoril kot Slovenec v lepej nemščini, zahvalil se je v imenu navzočnih Slovencev za oslavljenje najboljšega slovenskega pesnika, za obče ugodno kritikovanje, udaril je tudi pošteno po razjarjenem židu in govoril, da so mu Nemci ploskali in njegov govor odobravali. Slednji je vstal g. Penn sam, ter ostro in dokazovalno izjavil se proti židovskemu kritikovaku, ki je iz popolnem nepravičnih razlogov obsojal Preširna. Slavo torej g. Pennu! tebi bilo pri srci, ko bi ti ne videla svetlobe, ko bi ti ne mogla videti ničesar na svetu." „Ali vi ne morete videti solnca, zvezd in neba in cerkve, v katerej ste? — Ka ste v temi ?" „V temi sem ves čas, v temi po noči in po dnevi." Jerica se je močno zajokala. „Oh!" vskliknila je, ko je stokaje zopet mogla govoriti, ,,to je prehudo! to je prehudo!" Otrokova bolest je bila nalezljiva in prvikrat črez mnogo let je jokala Emilija zarad svoje slepote. A bilo je le nekoliko trenotkov. Nagloma se je zopet umirila ter je skušala tudi otroka umiriti rekoč: ,,Pst! pst! ne jokaj se in ne toži, saj nij tako hudo. Jaz to prav lehko prenašam. Navajena sem tega in sem popolnem srečna." ...I a/, bi v temi ne bila srečna, studila se bi mi temota," rekla je Jerica. „Nijsem ne vesela, da ste slepi; to mi je žal zares; želela bi, da bi vi mogli videti mene in vse. Po predavanji bila je prosta zabava. Tu se je govorilo potem mnogo o Slovencih, o njih pesnikih o slovenski zgodovini itd. Štirje navzočni Slovenci bili so od udov društva v sredino povabljeni. Jeden Nemcev je napil slovenskemu jeziku; hvalil prizadevanja Slovencev itd. Slovenec, ud nslov. kluba" odgovoril je, ter se zahvaljeval za nemško gostoljubnost. Izrekel je stavek: „Ko bi vsi Nemci toliko pravični bili proti Slovencem, kot so baš udje tega društva, morebiti bi Slovenci bili uže na lepšej stopinji kulture. Preširnova slava se torej uže daleko mej Nemci širi. R. P. Domače stvari. — (Občni zbor „Slovenske Matice") v sredo popoludne, katerega se je udeležilo nad 80 udov, trajal je skoro tri ure, bil je jako živahen, skoro bi rekli včasi blizo da viharen. Debate o delavanji Matice in posameznih predlogih so se udeležili gg. Jurčič, Šolar, Parapat, Šuklje, Vilhar, Poklukar, J. Blei\veis, Klun, Špendal, Strbenec, Flis, Ple-teršnik, Gutman, in drugi. Poročilo hočemo dopolniti. — (Iz Zidanega mosta) se nam piše 24. jan.: Cital sem v denašnjem „S1. Narodu", da ostane železnica še več tednov proti severu zaprta. Nij tako. Proroki, ki so to trdili, nijso dobro prorokovali, kajti uže v noči od 22. na 23. t. m. prestopili so pasažerji dunajskega poštnega vlaka, ki je dospel do nesrečnega kraja posipa, v pomočni vlak, ki je z Zidanega mosta prišel, in ravno tako so prenesli hitrovožno blago v ta pomočni vlak. Isto tako se je godilo pri vseh poznejih vlakih, dokler se je denes po polu dne splošni promet, tedaj tudi za tovore, nekoliko po 2. uri odprl, se ve da le z „enim" tirom. Jutri po polu dne se odpre še drugi tir, tako, da bo z jutrajšnjim dnevom ves promet, kakor pred posipom direktno odprt in sprejet. Denes po dveh poskusili so namreč v navzočnosti višjih glav vseh železniških oddelkov, višjega stavbenega svetovalca, okrajnega glavarja iz Celja in druzih visocih osob, najprvo z eno, potem z dvema mašinama, in zadnjič se celim vlakom, ki je imel razen omenjenih 2 mašin še 21 vozov pripetih, prodreti, kar se jim je tudi posrečilo, in sicer tako, da se Ka se ne morete na kakov način dati oči odpreti?" „Ne," odgovorila je Emilija, „nikdar ne. A ne govorive več o tem ; govorive o tebi. Rada bi vedela, zakaj si misliš, da si tako močno grda." „Ker ljudje pravijo, da sem grd otrok in da nikdo ne ljubi grdih otrok." „Da; pa vendar," odvrnila je Emilija, „Ijudje imajo radi tudi grde otroke, če so dobri." „A jaz nijsem dobra,4' rekla je Jerica, „jaz sem zelo hudobna." „A lehko si dobra," rekla je Emilija, „in potem te bo vsak rad imel." „Ka vi mislite, da bi jaz lehko bila dobra?" „Se ve da, če se potrudiš." % „Potruditi se hočem." ,,To upam," rekla je Emilija. „Gospod Flint se nadeja veliko dobrega od mlade svoje deklice; in ta mora vse storiti, kar jej je le mogoče, da nm bode dopadala." (Dalje pri h.) železnica, kjer sta tira le za silo provizorićno napravljena, in na posutem kraji nekoliko zvišana, čisto nič nij posedla. Iz tega lehko posnamete, da se bode jutri promet na celej progi Dunaj-Trst nemoteno sprejel, ako ne bode novega posipa, Sesar BO, ftdiibog še močno bojijo — in morebiti kmalu. — (fl 1 o v e n s k o gledališč e.) V vtorek 30. t. m. se bode prvikrat predstavljala Schil-lerjeva žaloigra v D dejanjih „KovarstVO in ljubezen". Upamo, da se bode ta veter slovenska inteligencija v polnem številu zbrala v Talijnein hramu. — (Imenovanje.) Sodski adjunkt v Metliki J. Martinak je imenovan za sodnika v Laščah, adjunkt L. Ulčar pri ljubljanskoj sod-niji pride za okrajnega sodnika v Mokronog, a mokronoški sodnik .1. Jagodic je prestavljen v Loko. — (Veteransko društvo) v Ljubljani napravlja '27. jan. v kazinskej restavraciji ples. Vstopnice se dobo v klobučarnicj g. Zupančiča. — (Huda ženska.) Piše so nam od tod: V sredo popoludne gre črez frančiškanski most starikav kmetsk mož. Naenkrat priteče ženska za njim ter pravi: „Lej ga, dajte dajte tisto svečo nazaj!'' To izrekši mu poseže za kami/olo in mu izb če teško zvito svečo ven; potem mu potegne klobuk z glave ter ga začne mahati po obrazu, češ: ,,Drugo pot pa bolj pazite, če mislite krasti." Mož pa nij rekel nobene besede, nego jo tiho šel dalje, misleč si, bolje je, da doma spim, nego na „rotovži". — (Mraz.) Piše ae nam z Notranjskega: 24. t. m.: Na Krasu nastalo je tolikanj mrzlo vreme, da v Prestranku in Postojni denes prično led voziti. Torej pivopivci, ne še obupati. — (Veselica) bralnega društva Borovniškega 14. t. m. bila je jako dobro obiskana. Posebno odlikovali so se naši domači gg. pevci, katerim se je pridružil Preserški g. učitelj. Pri tej priliki nubrala se je večja svotica za „Narodno šolo". — (P o s ne m a n j a vredno!) Novi zakupniki užitnine 7 okrajev na Kranjskem, h katerim spada tudi ljubljanska okolica, ■porabljajo tiskovine izključljivo v slovenskem jeziku. Gotovo posuemanja vredno! — (Nesreča.) Pišo se nam iz Borovnice 24. t. m.: Krepak mutec Matija Mikuš vf. Rakitne pri Borovnici, šel je v soboto 20. t. m. zjutraj v breg iskat si dobrega lesa za kola. Zmanjkalo je mutcu stopinje, in valil se črez skalovje v strašno globino. Se le v nedeljo zvečer so ga našli, trpečega v mrazu. Imel je vse razkopano okolo sebe, ker se je revež boril so smrtjo in še le v ponedeljek 22. t. m. zvečer jo umrl, akoravno je imel popolno razbito glavo. — (Nesreče.) V Trbovljah je rudarju Jurji Babicu kos kamenega oglja tako na noge pal, da ga je teško ranil. — V Hrastniku je delavec J. Čibej v rudarsko globino padel in precej umrl. — (Nedolžeu.) V Cvdji jo stal pred porotno sodnijo 22. t. m. klobučar France Če-hun iz Žavca, tožen, da je mizarja Trzana požgal. 15. oktobra p. 1. je Trzanu namreč pod kozolcem zgorel voz suhe detelje, drugi dan so pa našli škatljico klinčkov blizu tam, ki so bili opaljeni. Ker je Čebun žugal Trzanu večkrat, da mu bo delavnico zažgal, padel je sum nanj. A ker so priče govorilo vse za zatoženca, bil jo oproščen. Ginen je rekel Izdatelj in uredmk Josip Jurčič. porotnikom, prodno je šel i/, dvorane. „Saj sem tudi nedolžen, Bog mi je priča!14 — (Old. ."»o.ooo) je plačal naenkrat ta zavarovanje večjega dohodka prof. Mieci lai Potočki v l'ari/.u našoj narodnej zavarovalnici banki ., S 1 a v i j i". Iz tega je razvidno, da si je banka „Slavija" pridobila uže tudi za -ranicami naše drŽave In v višjih krogih ono zaupanje, katero pri nas UŽe nekaj let. Uživa in ne moremo si kaj, da bi je pri tej pri nosti zopet vsem svojim Čitateljem nujivkre-neje ne priporočili. — (Deželna s od nij a ali „krvava rili t a" V) Prijatelj našega lista nam piše: Imel sem opravek pri tukajšnjem c. kr. uradu za odinerjevauje pristojbin. Gospod, a katerim sem govoril, me je — menda zavoljo tega, ker sem slovensko govoril, — jako oStro in nemilostljivo pogledoval, ter me naposled od-kaže na „krvavo rihto". Ker so pa moja ušesa takih strašnih jezikovih barbarizmov u/,<- popolnem odvajana in me je posebno iznenadilo, da se enaki izrazi od izobražencev fie dan-denes rabiti morejo, vprašam gospoda : wMcnda je to deželna sodnija?" — »Pof krvav' t-ilit. pravi Kranjec" — odreže se gospod in mi obrne hrbet. Ka/.m vesti. * (K d o se je začel o h o r 0 ž e v a t i!) V Berlinu se je večkrat zgodilo, da je bila kaka dama ua sprehajališči napadena. Zal0 pa so berlinske dame naredile društvo, kate rega članice bodo nosile na strani pripasano bodalo, v obliki pahalnika (fiicher), da ga na padalcu zabodejo kar naravnost v srce! "Poprej so dame nosile pahaiuike v obliki bodal, zdaj pa nosijo bodala v obliki palmini h."\ Napredek! * (Star je bil.) V Smirni v Mali Aziji je umrl mokar Stavrides, star 132 let. M o/ je vsak dan pil 400 gramov žganja a bil jo vendar vedno zdrav in je tako visoko Starodl dosegel. Štev. 904/okr. š. sv. Izpraznjena služba nad-uritHja na dvarazrednej ljudskej šoli v It o.M a i ljevici je za podeliti. Dohodki: letna plača 500 gold., opravilni doklad 50 gobi. in stanovanje. Čas za vložbo prošenj je do II. iiiai»c«t 1stt. Prošnje naj se izročajo pri k raj nem šolskem svetu v Kostanjevici. C. k. okrajni šolski svet v Krškem, dne 21. januarja 1877. (19—d Predsednik: Sfchttnicetter* Lepa vila s hlevi, na tržaški cesti, krasno ležeča, blizu fabrike za tobak, se po ceni prodaje. Natančneje poroča o tem administracija tega lista. (416—ltf) Graske spiriine drože dobivajo se vsak dan sveže (fristio) v ptodajalnici steklenega blaga gosp. ITirctnoa Iiolnm.nn. na glavnem trgu n, 230 li prijaznosti do (378—16) A. Sofaneiđerja. MMU Monj ko pol kilograma (1 funt) ae ne prodaje. Dunajska borza 2f>. januarja (Izvirno telegr&fičuo poručilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih HI mj.sl,rj C$sti r l.juhljtmi. Ravnokar jo v „Nuro«liu>j tiskarni'1 v Ljubljani izšlo in se dooiva: VHI. zvezek ..Listki": Pomladanski valovi. Komun, spisal l. T n rg en j o vs, poslovenil dr. M. .Samec H" 17 pol. Cona 60 kr. Potem Trije javni govori. Govorili prof. Fr. Šukljo. Iv. Tave ar in prof, l'r. W i ust halr r v Ljubljanski čitalnici. 8» 9 pol. Ci-na 30 kr. 3 o Jedina trgovina na Dunaj i! katera je ugodna tako slabe časo, sklenila je cone blaga šo za 30u/0 /.ni /.ai i in ta jo Kineškega srebra fabrikna zaloga II. \\vt U" lli «• i m » €o., ZD-u-na/j, K:a.r2n.tn©rstxetes© "v Tostasatrjia.- ■■ Veljalo je na priuior. ■■ P o 71 - ? 63 M O »iS N" c a, C aq s s rt _. P 3. 3 i g °3 Lfl rS n as 00 b f i* i f » mi 2. s g1 c: 2 T3 O 3' TJ W O- 19 U 5. 1 H o ri £4 ■t rt to a • OtJ oo. I M I ° —i — - c cm i p j. H ■ ? I fi žlic za kav«t . y ti navadnih žlic . . 6 iio/.ov za oWd . , 6 vile 1 vel. žlica za jidm l r m g mlekg 1 moka skledica z l\U o »iij sedaj prej S.nO, gl. 1.50 1 posodica za turški 7.:'.(J, B a.75 tobak . . . . gl. 4.—, 7.fi(), „ ^.75 i"> tnal. tas za sladkor „ 3.&0, 7.60, „ -.7r» l posodica za maslo „ 3.—, f> —, „ 2.50 3 korke s podobami „ 3.—, 3.—, „ i.50 l par svečnikov . „ 6.—, ti.— , „ H.— l uiajolka za" čaj . „ 8.—, 1 posoda za olje ioset „ 8.—, Posebno s:\ clui*iln pripravno! sedaj gl. 1.50 n 1 •'*** kr. 1M» gl. :».- - 5-- ti nožev, ti vilic, (i žlic (i žiu: /a kavo. trgeJb L'! I.emadov V elegantnen itn i ju na-mesto rl, 2-1 sumo •i I oi) kr. ti desertnih nožev, i vseh 2-1 komadov v ti „ vile, lelegantnem etuiju «j „ žlic, I 11U Ilir tu gl. 2h 6 poslavcovia no/.e,l samo ^l. 9.75, in k i noske''a Nujn«\«jMi paslu za čiščenju zlatnine, arebruiue srebra, škatljicu 'X* l»r., t; škatljic gl. l.JO. Jako lepe t tise, majolke za kavo in čaj, servico za čaj, stojaloa za pogrnene mizo, {;i.-:i?mimI«», posipalci za s'adkor, čašico za jajca in garniture za jajca, posodloo za koboirobce, sponke za servijoto itd. Itd. Na vzunaj razpošilja se točno in vestno proti poštnem povzetku. Na zahtevanje dopošilja se r iiti■ raalofienl oenik brezplačno« (142—Z2j Lammua in tlak -Narodno tiskarn«*. 920077