Izdelki za zdravo življenje Kristanov trgi - tržnica URNIK ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.30 -15.00 sreda: 8.30 -15.00 / 16.00-19.00 sobota: 8.30 -12.00 AVTO ŠOLA BISER Drevored IMaja 4, Izola www.biser-as.si tel.: 05/ 641 74 48 Mob. 041 685 277 \ Si.mobil -Vodafone v Izoli. Obiščete nas lahko vsak delavnik od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel. št 040 410 743 POOBLAŠČENI ™bil PRODAJALEC VFffiiiriiHi Nova izolska igrica za odrasle: Kako visok je ta vaš blok? Neprofitni blok v Livadah bo gotovo ena najbolj znanih stavb v mestu, čeprav si tega statusa, vsaj po videzu, zagotovo ne zasluži. Ne le, da bo najbolj fotografirana še pred dograditvijo, pripisujejo ji tudi pseudopolitične razsežnosti. Združene globalizacijske igre Združene igre narodov so za nekatere doživetje in odpiranje v svet, za druge pa zapravljanje proračunskega denarja za zabavo mladih. Kakorkoli že, spet so tukaj in mlade je mogoče srečati vsepovsod po mestu, tudi na najbolj “svetih” izolskih kotičkih. Takšna je pač globalizacija in ZIN nas morda opozarjajo nanjo. (Mef) Tako-le jo je videti z morja oziroma od tam, kjer krajinarji in urbanisti verjetno najprej ocenijo videz nekega kraja ali območja. Če bi ocenjevali danes bi verjetno rekli, da podopbo Izole z morja kvarita dimnik in neprofitni blok v Livadah. Ampak, vedno ne bo le danes. Vodstvo izolske občine se je znašlo v zadregi, saj je kristalno jasno, da blok ni grajen po sprejetem gradbenem dovoljenju, hkrati pa se zaveda, da bo JEREB ■AVTO CENTER vsako cenejše stanovanje Izolanom še kako prav prišlo. In ni je oblasti, ki ne bi rada ugajala svojim volivcem. Tisti, ki so začeli to gradnjo zdaj pravijo, da niso nič krivi, saj je blok rasel v času novoizvoljene oblasti, tako da bo na koncu vsa odgovornost padla na nadzornika gradnje. Ta pa je podpisal pogodbo s starimi oblastniki, novi pa mu pooblastil niso odvzeli. Si lahko torej predstavljamo, da bo občinski svet, ki bo o nesrečnem bloku gotovo razpravljal in odločal, sklenil, da je treba eno nadstropje zrušiti, pritlična stanovanja spet spremeniti v kleti in to vse na račun odgovorne osebe za nadzor. Res dvomim, da se bo kaj takega zgodilo pa čeprav so tako večinsko glasovali v anketi na naši spletni strani. Zgodilo se bo to, kar so se dogovorili že na začetku gradnje. In izgovor je lahko v stilu cigana, ki so ga dobili s 50 kg bakra pa se je izgovoril na otroke: “Kaj pa otroci vedo, kaj je to 50 kilogramov”. Za 50 let Ma ne me slikat spet, se je smejala Vilette, čeprav je imela polno glavo, ko so pripravljali proslavo. Lepo so znali taborniki praznovati, ko so se blizu mastili diplomati, a najlepše darilo za 50 let je lahko taka punca, kot je Villete. I\/I OTO MAXX tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola iC Banka Koper komuna/a izda - isola Obratovalni čas odlagališča Dežurna služba P0NEDEUEK-PETEK: 8.00 - 19.00 SOBOTA: 8.00 - 12.00 NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO V DELOVNEM ČASU-TEL.: 05/ 66 34 950 IZVEN DELOVNEGA ČASA-TEL.: 041/ 650 882 (24 ur) TEL.: 041/ 650 375 Pogrebna služba 1 I Praznik ks jagodje - dobrava KS Jagodje Dobrava je edina od izolskih KS, ki ima svoj krajevni praznik Letošnje praznovanje v krajevni skupnosti Jagodje Dobrava je bilo pestro in slovesno hkrati, namesto delovnih zmag z asfaltiranimi cestami in napeljanim vodovodom pa so tokrat pripravili kar nekaj dogodkov simbolne, duhovne in verske vsebine. Tako so v nedeljo popoldne pripravili slavnostni blagoslov kamnitega križa ob križišču Jagodje v bližini Loretske cerkvice. Ob 17.00 uri je križ, ki so ga postavili z donacijo dobrotnikov (v prvi vrsti sta to bila zakonca Filipčič, ki sta na cesti tragično izgubila oba otroka) blagoslovil koprski škof Jurij Bizjak, slovesnosti pa sta se udeležila tudi izolski župan dr. Klokočovnik, ki je ob tej priložnosti povedal nekaj prijaznih besed in podžupan Bojan Zadel. Pri postavitvi križa je sodelovala tudi izolska Komunala, ki je uredila stopnišče in okolico, ki je zdaj tudi prijeten kraj za sprehajalce in mimoidoče. Po posvetitvi križa je sledila sveta maša pred Loretsko cerkvico, kot je na ta dan že večstoletna tradicija, ob škofu Juriju Bizjaku pa sta maševala še izolski župnik Janez Kobal in korte-žanski župnik, slovesnosti pa se je udeležil tudi prejšnji izolski župnik Andrej Sedej. Za še lepše vzdušje je poskrbel cerkveni pevski zbor iz Portoroža pod vodstvom “domačina” dirigenta Mirana Zadnika. V večernih urah pa je sledila še zabava v gostilni Jasna, ob sedežu KS. Sicer pa so se različni dogodki ob krajevnem prazniku začeli že s četrtkovo sejo sveta KS, v petek so se tam srečali člani Društva invalidov Izola in Društva invalidov Domžale, v soboto pa so pripravili mednarodni balinarski turnir in družabni večer s plesom, sodelovali pa so tudi pri organizaciji Diplomatske regate in proslave ob 50 letnici tabornikov roda Jadranskih stražarjev. Sledila je maša pred cerkvico Marije Loretske Zanimivo je, da je to edina krajevna skupnost v izolski občini, ki tako praznuje svoj praznik. V vseh drugih, vključno s KS Korte so se takšnemu praznovanju že zdavnaj odrekli. Kdo ve, morda pa bo izkušnja iz Jagodja vendarle vzpodbudila k organizaciji tudi druge? ZAHVALA 8. septembra 2007 je izolska krajevna skupnost Jagodje - Dobrava praznovala svoj praznik, ki ga je obeležila z zanimivim kulturnim in družabnim programom ter slavnostno sejo Sveta KS. Osrednji del dogodka je bil obredni blagoslov kamnitega križa ob križišču Jagodje ob spremljavi župnikov iz mnogih župnij Slovenske Istre. 'id Ob tej priložnosti bi se želel iskreno zahvaliti predsedniku Sveta KS Jagodje - Dobrava, gospodu Maksu Filipčiču, ki je tudi letošnji praznik KS izvrstno organiziral ter na ta dan združil ljubitelje športa, glasbe, zabave in vernike. S svojo dobronamernostjo je ponovno prikazal veliko skrb in sočutje do vseh članov skupnosti, občanov ter povabljencev, zlasti pa do članov Društva invalidov Izola in Domžale. Župan Dr. Tomislav Klokočovnik Diplomatska regata 2007 Na morju pred Izolo se je v soboto, 8. septembra 2007, zgodila že 5. Diplomatska regata. Na njej je nastopilo kar 132 posadk (jadrnic). Skupno se je tega športno-družabnega dogodka, kije potekalo pod častnim pokroviteljstvom dr. Dimitrija Rupla, ministra za zunanje zadeve Vlade RS, udeležilo preko 1400 udeležencev. Zdravstveni dom Izola organizira v ponedeljek, 17. septembra 2007 ob 17.00 uri brezplačno delavnico z naslovom “Da, opuščam kajenje”. Delavnica bo potekala v sejni sobi zdravstvenega doma. Vse potrebne informacije dobite pri Taji Benčič, dipl. san. inž., na tel. št.: 05 663 50 05 ali gsm: 040 738 065. MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Drago Mislej Uredništvo: Drago Mislej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko Kovačič, Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (foto), Edvard Dečman (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1 EURO. Polletna naročnina: 25,45 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 Prelom: Graffit Line, Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Na letošnji Diplomatski regati so tako sodelovali diplomatski predstavniki iz 45 držav. Posebna diplomatska gosta sta bila Hugh Mortimer, nekdanji veleposlanik Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske v Sloveniji, in Tomaž Kunstelj, slovenski veleposlanik v Kanadi. Oba sta bila aktivna člana organizacijskega odbora prve Diplomatske regate pred petimi leti. | Po tradiciji so nagradili tudi tekmo-vaino najbolj uspešen par. Letos sta 1 to bila veleposlanik Nizozemske Š John Groffen in njegova soproga | Sophie. Nasploh so tuji diplomati pohvalili organizacijo in izvedbo celodnevnega dogodka, ki je edinstven v Evropi. Na koncu so poskrbeli za lačne in žejne »Laskave ocene so rezultat dobrega dela celotnega organizacijskega odbora, pa tudi četice nevidnih sodelavcev, ki več tednov »za kulisami« garajo za tako kakovostno izvedbo celotnega dogodka. Veseli nas velika udeležba jadrnic in taka množičen obisk diplomatov. To nas seveda postavlja pred nove izzive, saj želimo Diplomatsko regato 2008 izpeljati še boljše od letošnje,« je dogajanje ocenil Branko Auguštin, koordinator prireditve. Povejmo še, da se je zaključka diplomatske regate udeležil tudi zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je najverjetneje “boter” regate, pa tudi lepo število izolskih občinskih funkcionarjev in svetnikov in nekateri znani izolski obrazi so se pokazali tam, kjer se je treba pokazati, če ne želiš ostati neopazen v današnji družbi. Nekoliko manj opazni so bili ti isti udeleženci na sejmu starin ali na sprehodu po izolskih ulicah, saj so organizatorji poskrbeli, da niso imeli nobenega razloga za obisk in spoznavanje našega mesta. Promocijski učinek je tako ostal na ravni medijev, ki jih je bilo res veliko, čeprav se zdi, da je bilo zanimanja malo manj kot druga leta, kar je verjetno tudi posledica dejstva, da sta bila na regati vsega dva ministra in ni bilo predsednika vlade ali predsednika države, ki sta ta trenutek gotovo najbolj medijsko izpostavljena Slovenca. Foto: Edvard Dečman Praznik ks jagodje - dobrava DARS je ponudil novo traso in pokritje. Kaj pa mi? Kot vse kaže se odločanje o trasi bodoče hitre cesti spet seli v izolsko občino. Na izolsko občino so namreč namreč prejeli nov predlog trase hitre ceste čez dolino Pivola, ki jo je pripravil DARS. Predlog se v marsičem razlikuje od tistega za katerega je že bil sprejet državni lokacijski načrt in je bil vseskozi deležen številnih pripomb in celo sodnih razprav. Po novem predlogu naj bi traso vendarle nekoliko znižali, jo napeljali pod traso vodovoda, predvsem pa je DARS menda pripravljen večji del trase, od izhoda iz tunela pa skoraj do krožišča za Izolo, speljati tako, da bo trasa vkopana, nato pa prekrita z zemljo. Na ta način bi sicer porušili enako število hiš ali morda celo eno več, vendar bi zemljišče po končani gradnji trase spet bilo na voljo za nadomestno stanovanjsko gradnjo ali za kmetijske površine. Prdvsem pa bi dolina Pivola ohranila sedanjo podobo. O predlagani rešitvi je že razpravljala Komisija za spremljanje izgradnje hitre ceste, ki jo je imenoval župan dr. Tomislav Klokočovnik. Na tej prvi seji so sklenili, da bo komisiji predsednikoval podžupan Bojan Zadel, njen podpredsednik pa bo Slavko Samotorčan iz Liste Izolani. V komisiji so še: Darko Grad, Jana Gojanovič, Karmen Pavlič, Tanja Vižintin in Alojz Zorko. Podžupan Darko Grad je v uvodu poudaril željo, da se podpre zahteve po poglobitvi in pokritju trase ceste ter načrtovanje teh izboljšav tako, da to ne bi oviralo začetka gradnje. V nadaljevanju pa so se člani komisije seznanili z omenjenim gradivom Dars-a in idejno prevetritvijo možnosti znižanja nivelete trase hitre ceste na izolski strani, ki jo je za DARS izdelal PRONIZ d.o.o. in jo je Občina Izola prejela na vpogled 03. avgusta. Po razpravi v kateri je . :•v V \\ M' Nv-. f ÌK'i . >x •v "m 'N | V JV ? bilo sicer čutiti nekatere pomisleke občinskih strokovnih služb, ki jim sprememba trase pač nalaga nove naloge, so člani komisije sklenili, da bodo 17. septembra organizirali delovni sestanek s predstavniki Državnega direktorata za ceste na katerem bi proučili še nekatera oprta vprašanja kot je naprimer uskladitev spremenjene nivelete na elemente priključka v območju občinskega lokacijskega načrta, razčlenitev stroškov in podobno. Predvidevajo, da bi predstavitev novega predloga pripravili že za četrtkovo sejo občinskega sveta. V pogovoru z nekaterimi akterji teh razprav smo izvedeli, da v glav- nem podpirajo najnovejši predlog DARS-a, saj gre vendarle za projekt, s katerim bi rešili veduto in tudi namembnost doline Pivol, pa tudi javnost bo gotovo soglašala s predlogom DARS-a. Nič več bivalnih enot? Na četrtkovi seji občinskega sveta bodo izolski občinski svetniki v razpravo dobili tudi predlog pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj in bivalnih enot. Spremembe so pravzaprav dvojne. Po eni strani bi s prenosom pristojnosti imenovanja Stanovanjske komisije iz občinskega sveta na Župana ozi- Mednarodni dan miru v Ankaranu Petek , 21. september je Mednarodni dan miru . V Sloveniji v Slovenski Istri bomo na ta dan ob 17:00 uri postavili temeljni kamen za : Krajinski park Rižana " ob izlitju desnega kanala reke Rižane v morje v Ankaranu pri školjčni sipini ob vojašnici Slovenske vojske. Častni gost je predsednik vlade R. Slovenije Janez Janša. Povabljeni so predsednik države R.Slovenije Janez Drnovšek, predsednik vlade R. Slovenije Janez Janša kot častni gost, vlada R. Slovenije, ministrstvo MOP, sektor za vode, SVO - svet za varstvo okolja R. Slovenije, Zavod za varstvo narave , Vsi predsedniški kandidati, vse politične stranke, vsi nevladniki, vsa društva za varovanje človeka in okolja, vsi ljudje dobre volje in vsi mediji. Izžrebana brezplačna plakatna mesta Volitve so očitno blizu, saj so v sredo že opravili žrebanje brezplačnih plakatnih mest za predvolilno kampanjo predsedniških kandidatov. V Izoli so se za brezplačna masta potegovali štirje kandidati oiroma njihovi volilni štabi (Lojze Peterle, Danilo Turk, dr. Gaspari in Darko Kranjc). Pri žrebanju je imel najsrečnejšo roko predstavnik LDS, ki je izžrebal prvo mesto, kdo bo prvi na koncu pa se bo še videlo. roma strokovne službe, predlagatelj želel odločanje prepustiti stroki, ne pa politiki, po drugi strani pa gre še za predlog o ukinitvi bivalnih enot. Dosedanja praksa je namreč pokazala, da si tisti, ki so se naselili v takšno bivalno enoto, le to predstavljajo kot trajno rešitev svojega stanovanjskega problema, kar seveda ne drži. Vse razpoložljive bivalne enote, ki se nahajajo v objektih za rušenje ali v poslovnih prostorih, so trenutno zasedene, vsem pa so bile dodeljena za tri mesece, a jim je ta rok že zdavnaj pretekel, rešitev pa pričakujejo zgolj od Občine Izola. Kocjančičeva nagrada 2007 Fu Ivi ji Zudič Komisija za podeljevanje priznanj za nagrado Alojza Kocjančiča je letos prejela kar šest predlogov za dodelitev te prestižne nagrade istrskim kulturniškim delavcem. Predlagani so bili: pesnik Bert Pribac, pisatelj Franjo Frančič, knjižničarka Špela Pahor, Folklorna skupina Val, Folklorna skupina Mandrač ter slikarka Fulvia Zudič. Komisija je soglasno sklenila, da se letošnja Kocjančičeva nagrada podeli prav njej. Občina daje zadnji opomin dimnikarjem O težavah s koncesionarjem pišemo sicer na trinajsti strani, tukaj pa le informacija, da se bo s to problematiko srečal tudi izolski občinski svet na katerega je podžupan Bojan Zadel naslovil pobudo, da se prekine koncesijska pogodba med Ministrstvom in podjetjem EDT, ki ima koncesijo za opravljanje te dejavnosti v Izoli. Župan je bil v svojem predlogu sklepa blažji, saj je v njem le dikcija, da naj EDT končno prične delati tako kot je treba in naj popravi vtis in sloves, ki ga ima pri občanih Izole, hkrati pa mu občina izreka zadnji opomin pred zahtevo za odvzem koncesije. (DM) Komunalni privozu Ze ime “komunalni privezi” pove da mora zanje skrbeti občina Lastniki izolske marine se resno pripravljajo na gradnjo tretjega pomola, še prej pa na postavitev dveh plavajočih pomolov ob Sončnem nabrežju in celo na upravljanje ali trženje vseh privezov v Izoli. Izolske komunale o tem nihče ni nič vprašal, občanov pa tudi ne. Leta 2001 so si zamislili takšne plavajoče pomole in priveze. Povod za ta dopis so bila obvestila nekaterim najemnikom privezov na Sončnem nabrežju, naj umaknejo svoja plovila, ker se bo začela “gradnja” komunalnih privezov, ki jih Izolani že tako dolgo pričakujemo. Pa se je po začetnem hitenju vse ustavilo, saj marsikaj v zvezi s privezi ni bilo nikjer zares dogovorjeno. Da potekajo dogovori po več različnih tirih se je dalo slutiti že po napovedih delavcev izolske marine, da bodo v kratkem prevzeli upravljanje vseh, tudi komunalnih privezov. Seveda je šlo za svojevrstno presenečenjee, saj je znano, da je upravljalec komunalnih privezov JP Komunala, ki ima o tem sklenjeno ustrezno pogodbo, ki je doslej ni še nihče razveljavil. Razen tega ima Komunala sklenjene pogodbe z zakupniki privezov, te pogodbe pa trajajo najmanj do novega leta, tako da bi jih težko kar razveljavili ali kar tako predali v izvajanju nekomu tretjemu. A pojdimo po vrsti. Zakaj sploh zaplet Za pojasnjevanje sedanjih zapletov je treba seči nekaj dobrih let nazaj, ko je prišlo do razhajanja med občinsko oblastjo in upravljalcev izolske marine, posledično pa je to pripvedlo do tega, da je obstala gradnja tretjega pomola s korenom pri hladilnici Delmarja. Po prvotnem načrtu je bilo namreč predvideno, da bi upravljalec oziroma lastnik marine zgradil pomol in upravljal z notranjimi privezi, ki bi jih seveda tržil po svoji ceni, zunanji privezi pa bi bili komunalni, tako kot še nekateri, ki naj bi jih zgradila sama občina. Toda, potem so se začeli nesporazumi, občina je ostala brez vsakršne koncesije za največji turistični objekt v občini, ko pa je gradnjo tretjega pomola namenila svojemu javnemu podjetju Komunala je bil ogenj v hiši in tožba na sodišču. Končalo se je na evropskem sodišču, ki je menda sodilo v korist lastnikov marine in slišati je bilo o milijonski odškodnini. Toda, prišle so volitve, zamenjava oblasti in pogovori so se začeli skoraj od začetka. Rezultat pa je ta, da bo pomol zdaj gradil lastnik marine, kateri in koliko, če sploh, bo tam komunalnih privezov pa ne ve nihče. Plavajoči pomoli Če bi se stvari razvijale v tej smeri bi pač lahko rekli, da je lastnik dobil svoje in konec. Toda, jasno izražena želja po upravljanju vseh komunalnih privezov pa je nekaj drugega. Daje namreč slutiti, da je lastnik zelo dobesedno vzel zazidalni načrt marina, ki resda sega tudi na območje komunalnih privezov, vendar je ta zazidalni načrt trenutno na “hladnem” in dokler ne postane operativen, to pa se lahko zgodi le s skle- pom občinskega sveta, tam nio mogoče prav nič konkretno posegati v prostor. Zato celo nekoliko preseneča to hitenje upravljalca marine, ki ima gotovo dovolj kvalitetnih svetovalcev iz vrst nekdanjega lastnika marine, saj ima takšno ravnanje lahko drugačne posledice od pričakovanih. Prav lahko se namreč zgodi, da izolski občani in posebej nejemniki komunalnih privezov v občinskem svetu izposlujejo sklep s katerim prepovejo komurkoli predajanje komunalnih storitev v upravljanje tretji pravni osebi. Glede na to, da ta že namerava postaviti dva plavajoča pomola na Sončnem nabrežju, ne da bi lastniki vedeli, kje bodo imeli potem privez zase in koliko ga bodo plačali, se kaj takega prav lahko zgodi. Na Komunali so presenečeni Začasni direkor Komunale nam je v daljšem pogovoru, ki ga bomo objavili v naslednjem Mandraču, povedal, da o teh dogovorih niso bili obveščeni in so presenečeni, saj gre za del njihove dejavnosti, ki sicer ne prinaša posebnega dobička, vendar zadošča za vzdrževanje osnovnih sredstev komunalne marine. Ob tem je predstavil tudi celovit projekt urejanja območja okoli mandrača, kjer je Komunala že naročila izdelavo projektne dokumentacije s katero naj bi konkurirali za evropska sredstva, rezultat pa naj bi bila sanacija pomola, sanacija zidu mandrača, razširitev velikega pomola, sanacija valobrana in podobno. (V ta projekt ne sodi dokončanje valobrana, ki je v lasti marine). Na Komunali imajo tudi nekaj povsem tehničnih pripomb na postavitev takšnih pomolov, ki ne bodo rešili prav ničesar, saj bodo sprejeli le tista plovila, ki so jih zdaj odmaknili, po drugi strani pa bodo dodatno obremenili sprehajalno pot ob obali. Skratka, komunalni privezi bodo odprli katero od ran, ki smo jih že skoraj preboleli. (DM) Leta 2001 so imeli boljšo idejo % To pa je izvleček iz gradiva z naslovom Idejni osnutki komunalnih privezov v občini Izola. Gradivo je leta 2001 pripravil Studio Galeb, v njem pa predvidel štiri različne variante urejanja komunalnih privezov, ki sicer takrat niso imele kakšnega posebnega nasprotnika a so vseeno ostale na ravni idejnih osnutkov. Pripombe so bile pravzaprav le na število privezov oziroma plavajočih pomolov, saj bi bilo manevriranje v tako “gosto poseljenem” komunalnem pristanišču izredno težko. Priznati pa je treba, da so se v Komunalnem podjetju, ki je bilo naročnik projekta, vsaj potrudili in tako dobili natančen načrt števila pomolov, števila privezov in vsega tistega, kar v primeru napovedane postavitve dveh plavajočih pomolov na Sončnem nabrežju, pogrešamo. Tisti, ki so videli skico, ki je pravzaprav edino doslej znano gradivo tega “projeekta” pravijo, da s takšnimi pomoli ne bomo pridobili niti enega priveza več, potrebee pa so seveda iz dneva v dan večje. Slišati je sicer, da je pripravljen projekt s štirimi pomoli a ga avtorji zaenkrat skrbno skrivajo. Morda zato, ker so ti privezi naši oziroma “komunalni”? O CENAH POGREBNIH STORITEV Sam pogreb je v Izoli cenejši kot pri sosedih. Problem so dodatki. Pred dobrim mesecem smo v Mandraču objavili povzetke pisem naših bralcev, ki so se pritoževali na račun izredno visokih stroškov, ki doletijo svojce pokojnikov. Ne gre le za pogrebne stroške ampak vse, kar še sodi zraven. Takrat so nam v Komunali obljubili natančen odgovor in zdaj je tukaj. Najprej opravičilo, da sem z odgovorom zamudil, saj so nekateri pričakovali odgovor že prej. Omenjeni članek z vprašanji sem prebral šele, ko sem se vrnil iz dopusta. Nekaj časa smo v podjetju Komunala Izola potrebovali, da zberemo resnične in prave podatke. Da bi bili odgovori na vprašanja natančni, kot pričakuje pisec vprašanj, sem skušal pridobiti zelo podrobne informacije iz sosednjih dveh občin (Koper in Piran) ter jih podrobno primerjati z razmerami in dejstvi v naši občini, oziroma v javnem podjetju Komunala Izola, ki je med drugim tudi upravljalen pokopališča v Izoli in sicer na osnovi Odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti, urejanju pokopališč in pokopališkem redu na območju občine Izola (Uradne objave, št. 24/91). Obe dejavnosti, upravljanje s pokopališčem in izvajanje pogrebnih storitev, izvajamo v skladu z letnim planom v okviru rednega poslovanja in ločeno za omenjeno dejavnost. Dejavnost se mora izvajati tako, da se predvsem pokrijejo vsi stroški, ki zajemajo poleg plač treh zaposlenih, še redno vzdrževanje objektov na pokopališču (vežica) in pokopališče (poti, oprema, čiščenje, vzdrževanje). Izgradnja in širitev pokopališča se običajno financira iz občinskega proračuna kot občinska investicija v infrastrukturo. Pred pripravo odgovora smo v podjetju izdelali podrobne analize tako posameznih storitev kot združenih. Analize smo izdelali tako, da jih je možno strniti v odgovorih na postavljena vprašanja. 1. Stroški pogrebnih storitev v občini Izola, so po preverjanju cenikov v občinah Koper, Izola, Piran nižji za 12 % od Kopra in 26 % od Pirana. Klasičen pogreb Ob normalnem klasičnem pogrebu je cena storitev brez materiala 613,00 EUR. Pri izračunu so uporabljene naslednje predpostavke: enojni grob, prevoz lokalno, zjutraj (v delovnem času), normalno stanje pokojnika, obstoječi grob. Stroški materiala bi, ob upoštevanju naslednjih predpostavk (krsta, copati, PVC, križ, pregrinjalo, žalna knjiga, kar izberejo svojci po izboru in ponudbi dobaviteljev pogrebne opreme) znašali 288,00 EUR. Ob zgoraj navedenih predpostavkah bi bila skupna cena klasičnega pogreba 900,00 EUR. Žarni pogreb Za žarni pogreb je cena storitev brez materiala 892,00 EUR. Pri izračunu so uporabljene naslednje predpostavke: žara v zemeljsko nišo, prevoz lokalno, prevoz na kremacijo v Ljubljano, zjutraj (v delovnem času), normalno stanje pokojnika. Cena storitev je enaka kot v Kopru in nižja kot v Piranu (za 28%). Socialni pogreb Za socialni pogreb so cene v vseh treh občinah podobne in ne odstopajo. Cene pogrebnih storitev formira upravljalen, potrdi pa jih Občinski svet. Stroški pogrebnih storitev oziroma cene, ki jih potrjuje Občinski svet se že nekaj let usklajujejo le z uradnim indeksom letne inflacije. 2.Cene prevoza pokojnika (kilometrina pogrebnega vozila) prav tako potrjuje Občinski svet. Sorodniki pokojnika so obveščeni, da lahko žaro prevzamejo sami. Tako bi lahko bili stroški polovico nižji. To možnost izkoristi cca 20 % svojcev pokojnika. Ob primerjavi z ostalimi občinami je prevoz v občini Koper cenejši za 14 %, v občini Piran pa dražji za 6 %. Dodati moram, da sta za prevoz pokojnika potrebni dve osebi (voznik in spremljevalec), medtem ko lahko žaro prevzame voznik sam. Ti stroški se poleg najema vozila vključijo v obračun prevoženih kilometrov. 3. Običaj je, da izvajalec pogrebnih storitev ponudi informacijo svojcem o možnosti dodatnih storitev, kot so cerkveni pogreb, pevci, govorniki, trobentač, godba in drugo, kar spada v krajevno običajni, vendar dodatni protokol pogrebnega ceremoniala. Delavec Komunale Izola o tem svojce pokojnika le informira. Res je, da so nekateri izvajalci teh storitev amaterji, zato se svojcem obrazloži, da je potrebno takšne storitve poravnati neposredno izvajalcem. V preteklosti so se dogajale tudi situacije, ko je v pomoč svojcem, na njihovo željo dogovora, posredoval delavec pokopališča in na podoben način posredoval tudi plačila. Takšna praksa je že nekaj mesecev na pokopališču Izola prepovedana in bodo morali svojci dodatne storitve urejati neposredno z izvajalci. Še naprej pa bodo v pisarni pokopališča na razpolago informacije o izvajalcih. 4.Izdelavo in montažo napisa na ploščo žare izvajajo kamnoseki. V letu 1996 je bilo predpisano izvajanje napisov in nagrobnih znamenj na pokopališču v Izoli dovoljeno le obrtnikom, ki za takšno dejavnost izpolnjujejo pogoje za izvajanje (registrirana obrt, usposobljenost, spoštovanje pogojev za izvajanje del na pokopališču v Izoli). Za višino cene, kvaliteto in plačila, se stranke z izvajalci dogovarjajo brez prisotnosti upravljalca. Zaradi izvajanja enotnih meril in opreme žarnih niš v skladu z gradbenim dovoljenjem je s strani upravljalca predpisana oprema žarnih niš (vrsta črk in mesta za vazo). V kolikor se je do sedaj izvajala opreme žarnih niš in postavitev grobnih znamenj drugače, je drugačen način odpravljen. S.Urejanje okvirjev grobov in poti ob grobovih se izvaja v skladu z veljavnim gradbenim dovoljenjem. Urejanje se izvaja z namenom strokovnega pristopa k povezovanju več pokopnih mest v enoto in je izvedeno kot temelj za spominsko obeležje, ki bi ga moral strokovno izvesti vsak izvajalec nagrobnega znamenja (spomenika). Ker upravljalec odgovarja za morebitne poškodbe nagrobnega znamenja v primeru naknadnega izkopa groba, smo si zagotovili urejen pristop že v letu 1995. Prav tako j e s takšnim pristopom zagotovljen red pri izvajanju nagrobnih znamenj in okvirjev. Iz izkušenj pred tem časom je izhajalo, da najemniki niso spoštovali predpisanih dimenzij pokopnega mesta Z-------------------------------- \ 20 minut brezplačnega svetovanja in nege obraza V sredo 19.9.2007 bo z nami v Reviti svetovalka in specialistka za kozmetiko obraza. Na razpolago nam bo s svojim bogatim znanjem in izkušnjami. Naročenim strankam bo strokovno pregledala kožo, svetovala najustreznejši način za njeno čiščenje, zaščito in kozmetiko ter opravila tudi mini nego obraza. Če želite svojih brezplačnih 20 minut, se čimprej oglasite pri nas ali nas pokličite in si rezervirajte termin. UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas. Izdelki za zdravo življenje Kristanov trg 1 - tržnica • Tel.: 64 ■ 040 ■ 64 v škodo poti, sosednjega mesta, kvalitete izvedbe in drugo. Cene so formirane na osnovi vgrajenega materiala, porabe časa, vse po cenikih potrjenih na Občinskem svetu. Prepričan sem, da je ob poznavanju celotnega obsega del, kvalitete izvedenih del in končnega namena izgradnje, cena primerna in tržno sprejemljiva. 6.Na pokopališče smo v letih 1996 in 1997 napeljali dodaten razvod pitne vode (iz Rižanskega vodovoda). Poleg tega je bilo zgrajeno tudi črpališče izvirne vode in izvedena vzporedna instalacija na izlivna mesta. Na izlivkah sta dve izpustni bateriji, označeni za katero vodo je priključena baterija. Ob močni suši občasno presahne nepitna voda na mestih, kjer je to označeno (voda se uporablja tudi za vrtnarijo in stadion). V glavnem zagotavljamo, da je voda vedno na razpolago v kolikor niso okvarjene izpustne baterije. Glede izvajanja del na pokopališču je od leta 1996 na oglasni deski pokopališča izobešeno Navodilo za izvajanje ureditvenih del in postavljanje nagrobnih znamenj na pokopališču v Izoli. Navodilo predpisuje, da si mora vsak, pred kakršnikoli posegom, pridobiti soglasje upravljalca. Izvajanje del je prepuščeno izvajalcem, pri katerih najemnik pokopnega mesta naroči izvedbo. Nekatera dela se naročajo tudi pri Komunali. Poudarjam, da se mora vsak, ne glede na to kdo izvaja dela, držati predpisanih pravil za vsakršne posege na pokopališču. Želel bi, da bi nam bilo razumljivo. Po-kopno mesto je samo v najemu, lastnik zemljišča je Občina, upravljalec pa Javno podjetje Komunala Izola, ki odgovarja za urejenost, red, enakopraven odnos do sosednjih pokopnih mest. Najemnikova lastnina je le nagrobno znamenje, ki mora biti strokovno in pravilno postavljeno. Površine so javne, zato smo dolžni vsi poskrbeti, da bo pokopališče dostopno in prehodno za vse. Začasni direktor: Alojz Zorko Center ne vrača denarja V članku kjer smo opisovali stroške, ki jih imajo svojci ob pogrebu smo napačno zapisali, da del stroškov povrne Center za socialno delo. Ta informacija seveda ne drži in kot nas je poučila direktorica Centra je pravi naslov za povračilo dela stroškov Zavod za zdravstveno varstvo. Pojasnilo je potrebno tudi zato, ker Center občasno, v dogovoru z Občino Izola, pokriva tudi stroške v specifičnih primerih, ko umre nekdo brez svojcev in podobno, drugače pa niso pravi naslov za takšno pomoč. Stanovati in živeti v Izoli Neprofitni blok bo podrla ali legalizirala le politika Neprofitni blok v Livadah, ki si ga je zamislila in pogodbo o gradnji spisala ter podpisala prejšnja občinska garnitura je gotovo predmet poželenja mnogih Izolanov, ki enostavno ne morejo do stanovanja v Izoli po tržnih cenah. Kot vse kaže bodo o usodi tega gradbenega podviga odločali občinski svetniki. Neprofitni blok bi namreč moral imeti vkopano klet, vendar so se gradbinci odločili drugače in so klet spremenili v pritličje oziroma v stanovanjski del. Seveda se marsikdo sprašuje, kako je to sploh mogoče, še posebej tako-le, na očeh vsakega Izolana, kaj šele odgovornih ljudi. Vse skupaj niti ni tako zapleteno. Občina Izola je z Gorico Leasingom podpisala pogodbo za najem finančnega lizinga (za katerega so še vedno mnogi prepričani, da je operativni) in skupaj z njim izvedbena dela predala Gradisu. Pri pripravi dokumentacije oziroma projektov pa se je zataknilo, saj so v izolski Upravni enoti, ki izdaja dovoljenja za gradnjo, ugotovili, da projekt ni v skladu z veljavnim zazidalnim načrtom in so ga seveda zavrnili. Zavrnjeni načrt menda povsem ustreza tistemu, kar lahko v Livadah vidimo danes. In ker niti Občina ne more graditi brez gradbenega dovoljenja so takoj po zavrnitvi pohiteli s spremembo načrtov in sicer tako, da so klet vkopali v zemljo, čeprav so vsi že pred tem vedeli, da gre za izredno zahteven poseg dragega vkopavanja v živo skalo. Takšen načrt je dobil gradbeno dovoljenje, a so si izvajalci in investitorji hitro premislili in se odpovedali dragemu vkopavanju, tako da je klet postala pravzaprav pritličje, In da ne bi bilo sprememb še konec so za povrh prav ta nekdanji kletni del spremenili v stanovanja, saj to pomeni boljši zaslužek, utemeljen z večjim številom stanovanj za Izolane. Iskanje rešitve ali odgovornosti? Seveda bi težko rekli, da so gradbinci gradili v nasprotju s potrjenim projektom kar tako, na lastno pest. Kdo jim je odobril gradnjo po starem, nepotrjenem načrtu, pa bo še težje izvedeti. Zvračanje krivde zgolj na izvajalca je bolj ali manj za lase privlečeno, dokaj realno pa je ugotavljanje odgovornosti nadzornika, ki je bil izbran pred volitvami in je tam še danes. Bolj kot iskanju odgovornih se te dni vsi zainteresirani posvečajo iskanju rešitve za ta zaplet. Poslanka Breda Pečan, ki je podpisala pogodbo o gradnji bloka ter bila tudi pri postavitvi temeljnega kamna (položil ga je takratni začasni župan Anton Ju-riševič) pove, da je blok “črna gradnja” morda le v manjšem delu, če sploh je, in da bi morda lahko dobili uporabno dovoljenje zgolj za tiste dele bloka, ki so grajeni po načrtih. Vendar strokovnjaki pravijo, da takšno razmišljanje nima zakonske osnove, saj je objekt obravnavan kot celota in težko si je predstavljati, da bi tak blok imel uporabno dovoljenje za pritličje in tri nadstropja, za klet in mansardo pa ne. Obstaja seveda tudi možnost, da bi klet zasuli z zemljo in jo tako formalno “vkopali”, vendar je menda objekt v tem primeru vseeno previsok. Bolj ali manj je jasno, da je rešitev le v spremembi osnovnega prostorskega akta, ki zdaj pač omejuje višino objektov na tem območju na klet, tri etaže in mansardo. Vsi so vedeli, kaj se dogaja Zagotovo pa je največ krivde pri oblasti oziroma politiki, saj je dobro vedela, kaj počne: prejšnja in sedanja, saj poslanka pravi, da je o celotni problematiki že v začetku tega leta obvestila podžupana, vendar na občini niso reagirali. Podobno pravi tudi bivši svetovalec župana za gradbene zadeve, Igor Franca, ki je zdaj zaposlen na koprskem Stanovanjskem skladu. Po njegovem mnenju politika ne bo tako zlahka rešila tega zapleta tudi zato, ker naj bi se za gradnjo resno zanimala gradbena inšpekcija. Izolska politika bo očitno morala pohiteti z odločanjem in podžupan Darko Grad pravi, da bodo odločanje gotovo prepustili občinskemu svetu, saj ne želijo na svoja pleča prenesti celotno odgovornost za tako pomembno odločitev. To seveda pomeni, da se bodo morale o ravnanju občine kot investitorja izreči politične stranke in liste oziroma njihovi svetniki in prav kmalu lahko pričakujemo začetek posvetovanj in dogovarjanj. Po mnenju svtorja tega zapisa pa bo premalo, če bo odločitev odvisna le od tega, kdo bo zbral potrebno večino. Politiki, svetnikom in predvsem Izolanom bi bolj prav prišla strokovna razlaga, zakaj je legalizacija tako zgrajene in takšne stavbe opravičljiva. Zgolj socialni motivi seveda niso dovolj, saj bi to preprosto pomenilo, da bi vsak Izolan lahko po mili volji prizidoval svojo hišo, če bi na ta način rešil kakšen stanovanjski problem. Da o gradbincih trgovcih, ki bi takoj zaslutili še lepšo priložnost za še lepše zaslužke niti ne govorimo. Verjetno bi morala stroka odgovoriti na preprosto vprašanje: Ali na to območje sodijo stavbe višje od K+3+m in kaj bi to pomenilo za veduto Izole ali pa tja ne sodijo. Zagotovo so v Sloveniji strokovnjaki, ki lahko ponudijo strokovno mnenje, ki bo politiki in Izolanom v pomoč. In za konec ne moremo mimo konkretnih stanovanjskih problemov čakalcev na neprofitna stanovanja. Neprofitni blok v Livadah naj bi rešil stanovanjske probleme kakšnih 50 izolskih družin ali posameznikov, vprašanje pa je, če bo zanimanje za nakup stanovanj še tako veliko kot zdaj, saj je slišati, da zelo verjetno ne bo mogoče vpisati hipoteke na tako kupljeno stanovanje, to pa je pot, ki jo ima v mislih marsikateri od iskalcev stanovanja. Skratka, neprofitni blok je vse bolj v oblakih. D.M. Mandračeva anketa. Večina je za zakonitost V dobi interaktivnega razmišljanja in internetnega informiranja, ko vsak občan čuti in ve, da obstaja način, da nekako svetu pove svoje mnenje iz udobja domačega kavča ob pločevinki hmeljaste tekočine, je naša spletna stran taistemu občanu ponudila v obdelavo anketo, prastari način, da ugotovimo kakšno je javno mnenje za določeno pereče vprašanje. Kaj pravite na gabaritno preseganje zadnje izolske stanovanjske pridobitve? Občina bi morala biti vsem za zgled. Pa naj rušijo. 20 50% mmmmmmtmmmammmmmmammmmmmrnm Naj Občina legalizira, a le če bodo vsa stanovanja neprofitna 15 37.5% mmmmmmmmmmamammmmmm Sploh nisem prepričan, da je to črna gradnja Št. glasov : 40 Prvo glasovanje : torek, 04. september 2007 14:09 Zadnje glasovanje torek, 11. september 2007 13:14 Tokrat smo vas povprašali o novi, postavni, izolski stanovanjski pridobitvi. Tako je, govorimo o neprofitnem bloku v Livadah. In odgovorov je bilo še več, kot na pri prejšnji, bolj zabavljaški anketi. Tokrat vas (jih) je na zastavljena vprašanja o gabaritnem preseganju bloka odgovorilo 40, od tega vas (jih) je 20 prepričanih, da bi morala biti občina vsem za zgled, zato naj kar rušijo blok ali pa vsaj kakšno nadstropje, 15 vas (jih) je ugotovilo, da je potrebno vedno označiti kozarec kot na pol poln, se pravi, naj občina zadevo legalizira, a le, če bodo vsa stanovanja neprofitna. Še najmanj pa vas (jih) je v dvomih glede tega ali je stavbni objekt sploh črna gradnja. Število sodelujočih v anketi je seveda preskromno za kakšno posebno verodostojnost tega »javnega mnenja", res pa je, da so rezultati legitimni zato, ker je vsak internetni bralec Mandrača lahko glasoval samo enkrat. A.M. Naše malo mesto Kdo je Indijancem ukradel zemljo in dom? Ali ste prejšnji teden bili pazljivi ob prebiranju podatka, da je letošnjih izolskih prvošolčkov le 87, oziroma skoraj dvakrat manj kot pred 20-timi leti. Seveda, število rojstev v razvitem svetu in tudi v naši domovinici vztrajno pada, pri nas v Izoli pa ni nič drugače. Pa kar začnimo z vzroki tega „demo-grafskega padca" izolskega mladeža. Ker, verjeli ali ne, je v Izoli tudi to eden od podatkov o zanimivem, eksponen-cialnem in popolnoma deprimentnem dvigu cen nepremičnin. A še pred tem, bomo začeli z utopičnim upanjem mladega izolskega para, da pride po spodobnih, mogoče celo človeških cenah, do navadnega, spet spodobnega gnezdeca, v domačem mestu. In ne pozabimo, kot domače mesto imamo v mislih to malo večjo vas, ki vsega skupaj šteje okoli 15.000 prebivalcev, in katere ime bi na cestnih kartah večjih evropskih državah napisali s tistimi komaj čitljivimi rdečimi črkami in zraven postavili najmanjšo možno črno pikd. Tako je, lahko se prepričujemo kolikor hočemo, toda Izola ni in nikoli ne bo pravo mesto. Res je, imamo avtobusno postajo, kopico betul, nekaj parkov in tristo do štiristo frizerskih salonov, a kakorkoli obrnemo, nimamo niti mestnega sveta, kot bi lahko pripomnil kakšen minimalno izobražen koprski lokal patriot. In kako si lahko mesto, brez mestnega sveta? Pa gremo nazaj k stvari. Torej, kako v Izoli priti do stanovanja. Kaj ima mlad izolski par, ki se ne bi rad preselil v kontinentalno Slovenijo, sploh na razpolago? Najemnine letijo v nebo Najprej, je tu možnost najema stanovanja. Kot so to delali naši starši in nonoti v starem sistemu, ko so od »službe« dobili stanovanje v najem in uporabo.. Priznam, kot najstnik si s temi težavami še nisem hudo belil glave, a vem, da je bil najbolj običajen način kako do stanovanja ravno ta. In seveda, to je bila družba, ki je vsa stanovanja nekako podobno ocenila, pa naj so bila na Obali ali v Velenju. In tako so starši«dobili« stanovanje, s prihodom nove države ga odkupili za nekaj buteljk dobre domače Malvazije in srečno živeli do konca svojih dni, en več, drugi manj, večina pa še danes. A kaj, ko najem stanovanja ni več niti približno racionalna opcija. Zakaj ne? Najprej zato, ker je odplačevanje 30 letnega hipotekarnega kredita celo cenejše (!?!), kot plačevanje mesečne najemnine. S tem, da po 30 letih plačevanja kredita dobiš kot darilo od banke še nepremičnino samo (ki bo v izolskem primeru zaradi posledic globalnega segrevanja verjetno kakih 15 metrov pod vodo, a komu za to sploh mar), medtem, ko pa pri najemu lahko pozabimo tudi na 30 letno obdobje bivanja v istem stanovanju, saj po pravilu, vsak stanodajalec prej ali slej dobi otroka, ki seveda odraste, dobi punco in vpraša očeta, če bi bilo mogoče priti do stanovanja, po možnosti na obali, kjer študira. Oče pa po pravilu prikima, in sinčku prijazno razloži, naj mu da le nekaj tednov, da se reši tiste izolske družine, ki v stanovanju biva kakih 15 let in bo vse urejeno. Ali pa nepremičnino preprosto proda. Torej, ne moremo pričakovati stalne štalce, v kateri bi vzredili naše kravce. Doživljenski hipotekarni krediti Druga možnost pa je sklenitev hipotekarnega 30 letnega kredita, s katerim počasi odplačamo to štalco. In to vsekakor deluje trenutno kot najboljša in najbolj racionalna rešitev, čeprav zveni nekoliko znanstveno-fantastično, ko ti bančni uslužbenec razloži, da boste kredit odplačali leta 2038. Ufff... pa saj takrat bomo vsi leteli in najemali vikende na Marsu in Marsu podobno oddaljenih in eksotočnih planetih. No, vsaj po Hollywoodu sodeč. In zakaj tega vsi ne počnemo? Preprosto zato, ker 30 let kar naenkrat ni dovolj dolga doba, da bi lahko z dvema povprečnima plačama odplačal mega kredit. In to tudi zato, ker cene stanovanj rastejo sorazmerno z možnostjo najemanja večjih in dolgoročnejših kreditov. To je pa le eden od razlogov za dvig cen obalnih nepremičnin. Glavni razlog za dvig teh cen pa je seveda povpraševanje. In povpraševanje za nepremičnine v Izoli ali pa na obali nasploh je trenutno neverjetno. Človeku se zazdi, da smo postali glavna turistična destinacija Srednje Evrope, kjer lokali zapirajo vrata pred polnočjo in kjer je morja le za razglednico. Skratka, Izola morda ne bo nikoli postala kultna turistična destinacija. In kaj za boga potem žene vse te horde vikendašev, da si v Izoli omislijo svoj drugi dom? Nekaterim je verjetno Izola všeč takšna, kot je. To je seveda vredno vsega spoštovanja, a je žal tudi paradoks, saj če se bo ta trend nadaljeval in ne bo nikoli več takšna kot je bila oziroma je. A kaj ko ima povprečni Slovenec rad morje, in če hočemo vikend ob morju, je Izola kot ustvarjena: domača in turistična hkrati. Rezultat je za Izolane, ki kupujejo stanovanja, katastrofalen: Cena nepremičnin v izolski občini je dosegla in celo presegla cene nepremičnin na Ažurni obali, Kanarskih otokih in celo Karibskih otokih? Kaj smo res bolj turistično mamljivi kraj od prej naštetih? Zakaj so Francozi pripravljeni manj plačati za vikend na njihovi Ažurni obali, kot smo mi pripravljeni plačati za šikaro na Maliji? Kaj je naša sončna stran alp podlegla ozonski luknji in nas je vse skupaj doletel kolektivni napad sončarice? Teorija lijaka Pri iskanju odgovora si pomagam s fiziko. Uporabimo preprost kuhinjski in vinogradniški pripomoček: lij. Posebnost lija je, da je na zgornjem, „alpskem“ delu širši, kot pri spodnjem ..obalnem". In vemo kaj se zgodi, če skozi lij poskušamo spustiti vrečo peska. Preprosto se vse skupaj ustavi na samem začetku. Na drugi strani pa Francozi očitno nimajo opravka z lijem, saj je njihova obala dovolj velika, da sprejme ves, od morja očaran, meščanski živžav. Glede na cene nepremičnin pri njih je teorija dokaj realna. In zdaj pa še vprašanje. Zakaj si taisti kontinen-talec, ki si je zamislil vikendico na obali preprosto za pol manj denarja ne privošči nepremičnine na Kanarskih otokih, in z denarjem, ki mu je še ostal pri razliki te naložbe, ne odkupi doživ-ljenske mesečne letalske karte do raja in nazaj? Na to vprašanje enostavno ne najdem odgovora, saj me nihče ne bo prepričal, da je dopust pri nas lepši kot na otoku ob Afriški obali, ki je tudi del Evropske Unije. Kaj je res tako lepo pri nas? Domačinom po vsej verjetnosti ja, saj smo nepoboljšljivi romantiki in lokal patrioti. Toda, cena ki jo za to plačujemo je zares visoka. Previsoka. Strategije pa ni od nikoder. Ne turistične, ne gospodarske niti demografske. Je samo improvizacija v stilu: bomo že kaj našli. A.M. Globalizacija cvetličnih korit Nekoč je veljalo, da se alpska kultura razlikuje od mediteranske. Razlike naj bi bile takorekoč vsestranske, od karakternih lastnosti ljudi do umetnosti in arhitekture, ki je seveda najbolj na očeh. In tako smo ob nakupu novih cvetličnih korit imeli Izolani kar nekaj pripomb. Videli smo jih skorajda povsod v italijanskih Dolomitih in v jasno je bilo, da gre za velikega proizvajalca. Tako velikega, da nas je skoraj infarkt, ko smo ista cvetlična korita našli tudi v sosednjem Trstu. Že res, da je avstroogrsko nastrojen, a je vendarle ob morju. Da gre korita, ki sodijo v hribovske kraje smo se prepričali, ko smo jih odkrili v mestih kamor odhajamo na smučanje. Še sreča, da so v bližnjem Rovinju globalizaciji rekli NE in pokazali, da Mediteran vendarle obstaja. Kako dolgo še? Si želite ustvariti svoj prvi dom? Ali pa želite svoje stanovanje ali hišo prenoviti? Nakup, gradnja ali obnova nepremičnine so velik finančni zalogaj. Le redki si ga lahko privoščijo sami ali le s pomočjo staršev. Vsem drugim lahko pomagajo finančni strokovnjaki in NLB Stanovanjski krediti. NLB Stanovanjski krediti niso namenjeni le velikim investicijam. Z njimi lahko financirate tudi večja ali manjša obnovitvena dela, vse od prestavitve stene v dnevni sobi do zamenjave ploščic v kopalnici. NLB Poslovalnica Izola, Trg republike 3, Izola, tel.: (05) 663 06 00 Poslovni čas: 8.00-13.00 in 15.30-17.00 vodja poslovalnice Suzana Kocjančič Kot pojasnjuje Suzana Kocjančič, vodja poslovalnice v NLB, ponudbo kreditov v NLB oblikujemo skupaj s svojimi strankami, tako da je med pestro izbiro mogoče najti kredit za vsakega po njegovi meri. NLB Stanovanjski kredit lahko dobite v evrih ali švicarskih frankih. Z njim lahko pokrijete celotno investicijo in tako vam bo iskanje drugih finančnih virov prihranjeno.Pri ugotavljanju odplačilne sposobnosti v NLB upoštevamo poleg osebnega dohodka ali pokojnine tudi druge redne prilive, kot so avtorski honorarji, rente, najemnine in podobno. Obremenitev skupnega dohodka lahko znaša tudi do 55 odstotkov! Mlajšim kreditojemalcem, starim do 45 let, omogočamo odplačevanje stanovanjskega kredita celo do 30 let, drugim pa do 20 let (navedeno velja za kredite, zavarovane z zastavo nepremičnine). Nakup ali gradnja nepremičnine je pogosto družinski projekt, v katerem sodeluje več članov skupnega gospodinjstva. Ko več kreditojemalcev sočasno najema kredit za isti namen, zmanjšamo višino stroškov odobritve kredita in omogočimo najem kredita po enotni obrestni meri. To pomeni, da za vse kreditojemalce veljajo ugodnejši pogoji tudi, če je le eden izmed njih stranka NLB. Če bo kredit zavarovan z zastavo nepremičnine in bo potrebna njena cenitev, se stroški cenitve porazdelijo med kreditojemalci. Primer št. 1: 69 kvadratnih metrov Primer št. 2: 84 kvadratnih me-veliko stanovanje na Kanarskih trov veliko stanovanje v Izoli za otokih za 113.000 evrov. 420.000 evrov V NLB se zavedamo, kako pomembno je, da imate gotovino, saj trgovci in izvajalci del pogosto nudijo popuste na gotovinska plačila. Zato lahko celoten znesek NLB Stanovanjskega kredita za gradnjo ali obnovo, ki je zavarovan z zastavo nepremičnine, nakažemo na vaš osebni račun. Tudi ko kupujete nepremičnino, je dobrodošel vsaj del kredita v gotovini, saj so z nakupom povezani dodatni stroški, zato lahko pri NLB dobite 20 odstotkov zneska kredita izplačanega v gotovini. Vsak kreditojemalec NLB ima možnost skleniti življenjsko zavarovanje za čas odplačevanja kredita pri življenjski zavarovalnici NLB Vita d.d. Življenjsko zavarovanje se sklene istočasno ob najemu kredita, brez dodatnih poti. Vabimo vas, da se oglasite v NLB Poslovalnici Izola, kjer vam bomo z veseljem, s strokovnostjo in z znanjem pomagali izbrati najugodnejši finančni vir za nakup, gradnjo, obnovo ... vaše nepremičnine. (oglasnosporočilo) Po petdesetih letih izolskega rokometa, po štiridesetih letih nastopanja ženske rokometne ekipe in po petnajstih letih neprekinjenega prvoligaškega statusa bo v ponedeljek najverjetneje sprejeta odločitev o razpustitvi ženske članske ekipe in o izstopu iz prvoligaškega tekmovanja. Kot je povedal dolgoletni trener, športni direktor in član vodstva kluba, Boris Čuk, je klub, po odhodu predsednika Edvarda Lesnika izgubil tudi sponzorja (Casino Izola), novega pa ni dobil, tako da je drugo polovico sezone klub preživel zgolj zato, ker trener in igralke niso dobile niti Eura za treninge in nastope, denar iz občinske- POGLED S STRANI l _ Piš* Žarko Kovačič Rokometaši so začeli nov ples, uvod pa si vsekakor zaslužijo naši košarkarji. Kako enostavno vse deluje, ko zmaguješ. Veliko novega so pokazali, kar do sedaj ni krasilo nobene naše reprezentance. Kakšnega posebnega recepta ni, želeti in vse podrediti kolektivu. Karkoli bodo dosegli, je vredno posnemanja. Prvo kolo novega prvenstva v rokometu je že napovedalo novi veter. Prva žrtev so postali stari prvaki. Komaj šesta ekipa po proračunu, Trebnje, jih je premagalo. Skoraj neverjetno, saj se je prvakom vedno malo popuščalo. Nekaj pikrih pa sta jih sodnika le slišala, nekaj malega je bilo tudi samokritike. Nič boljše ni šlo Velenjčanom na Kozini. Po izenačenem prvem delu tekme, so kockarji v drugem delu tekme nadigrali Štajerce. Lahko se pohvalimo, da brez Izolanov pač ne gre. Kar trije so se- ga proračuna pa je šel za kritje osnovnih stroškov tekmovanja v prvoligaškem prvenstvu. Kljub temu je na koncu sezone ostalo za kakšnih 10.000 Eurov dolgov Rokometni zvezi in avtobusnemu prevozniku, ob tem, da je trener Jani Žiberna dobil vsega eno mesečno plačilo za celo sezono 2006/2007. Nova občinska uprava je klubu sicer obljubila pomoč, vendar v tem kratkem času še niso našli sponzorja, ki bi prevzel pokroviteljstvo nad tem najbolj stabilnim izolskim prvoligašem, ki je v desetletju ali dveh dal celo vrsto državnih prvakov v mlajših kategorijah ter številne vrhunske rokometašice in reprezentantke, med katerimi velja omeniti tako znana imena kot so: Mara Samardžija, Anja Argenti in Manuela Hrnjič. Usoda izolskih rokometašic je pravzaprav zelo podobna usodi drugih izolskih športnih kolektivov, saj je občina ostala takore-koč brez industrije in velikih firm, izolska turistična podjetja pa nimajo nobenega razumevanja za sponzoriranje športnih ali kulturnih društev. Za ilustracijo stanja v ženskem rokometnem društvu, kjer igralke nikoli niso prejele za igranje več kot sendvič, pa je Bori Čuk opisal dogodek, ko so v Izolo na kadetsko prevenstveno tekmo prišle mlade rokometašice Krima. Pripeljali so jih z avtobusom, na igrišče pa so stopile v popolni opremi sponzorja, ki ima veliko tovarno paštet - v Izoli. Po tekmi, ki so jo gostje z izolskim sponzorjem izgubile za 20 golov so odšle na večerjo v hotel, mlade Izolan-ke pa domov. Mlade izolske rokometašice pred začetkom prvenstva 2007/2008Takšno je stanje izolskega športa in izolskega Ženskega rokometnega kluba, zato se zdi izstop iz prvoiligaškega tekmovanja in razpustitev članske ekipe, kljub letošnjemu občinskemu priznanju ob 50 letnici, skoraj neizogibna. Škoda. daj v ekipi Gold Giuba: Vončina, Božič in Čuk. Tudi sosedje iz Kopra so z zmago v Škofji Loki pokazali kam merijo. Visoka zmaga nad novinci v ligi ne preseneča, saj so prav Koprčani v pripravah na novo prvenstvo največ zapravili. Začetek v A ligi pa ni bil uspešen za Goričane. Domači poraz proti SVIŠ-u, je za začetek seveda boleč in napoveduje težke boje za obstanek. Problemom, pa ni videti konca niti pri izolskih rokometašicah. Neverjetno, vendar resnično, se ekipi obeta izstop iz prvoligaškega tekmovanja. Borisu in dekletom je vsega počasi dovolj. Danes naj bi stvari bile dorečene, kje bo ekipa sploh nastopala. Prvenstvo se prične v soboto in ekipo čaka nastop v Celju. Napovedati, kaj bi pomenil izstop iz lige je »sedmica«. Posledice bodo katastrofalne, ne samo za izolski ženski rokomet. Nekaj več optimizma je na moški strani. Po uspelih mini pripravah ekipa uigrava zamisli trenerja Hrvatina. Odigrali so kar nekaj tekem, žal pa nobene v polni zasedbi. Vse kar sem videl je »staro« in po tej plati težko napovem kam spadajo. Do sredine lestvice bo težko, mislim pa, da bodo prav primorske ekipe krojile dno lestvice. Rokometašice pred breznom Tinex Šenčur - Izola Argeta 1:2 (0:1) Športni park Šenčur, gled. 200, sod. Gostenčnik (Maribor). Strelci: 0:1 Čatič (22), 1:1 Vujanovič (59), 1:2 Čatič (61). Izola Argeta: Žunič, Cerič, Zupan, Čatič (od 92. Šabič), Grabar, I. Božič, Rado-vac, Zebec, Bogatinov, R. Pahor, Ostojič (od 77. Bašanovič). Pomočnik trenerja: Oliver Bogatinov. Medtem, ko so izolski nogometaši doma še brez zmage, so se tudi s tretjega gostovanja vrnili s polnim izkupičkom. Gostitelji, ki so jih Izolani že premagali v pokalnem tekmovanju, so se skušali oddolžiti za ta poraz. Vendar je bila igra gostov zanesljiva, manjkalo pa jim ni tudi možnosti za zadetek. Tokratje svoje priložnosti najbolje izkoristil Čatič, ki je z novima goloma utrdil primat med strelci v vrstah modrobelih. Sicer so bili gostje ves čas boljši nsprotnik. V drugem delu so zaradi izključitve domačega igralca izkoriščali številčno premoč in si priigrali še več priložnosti, a je izdatnejša zmaga spričo neučinkovih napadov tokrat splavala po vodi. BV Avtoplus Korte : Slovan 3:2 (2:1) Korte, 09.09.07, Gledalcev 100, Glavni sodnik Perič Dragoslav (Kranj) Postava Avtoplus Korte: Sirotič Elvis, Šukalo Tomislav, Močnik Patrik, Deigiusto Valter, Furlanič Branko, Čamdžič Admir, Kapun Tine, Pirc Boštjan, Reljič Goran, Gregorič Simon, Kamenčič Sani, Horvat Sebastjan, Begič Damir, Buneta Dražen, Begič Admir, Ivančič Timoty, Kleva David, Strelci Avtoplus Korte: 1:0 - Kapun Tine (4'), 2:1 - Čamdžič Admir (35’), 3:2 - Kapun Tine (57’), Strelci Slovan: 1:1 -Ihbeisheh Jaka (19’), 2:2 - Starčevič Vanja (51’), Rumeni kartoni Avtoplus Korte: Čamdžič Admir (10’), Kapun Tine (60’), Begič Damir (78’), Rumeni kartoni Slovan: Lukman Čoko Matic (14’), Miškič Goran (41’), Fratina Rok (58’), Rdeči kartoni Slovan: Lukman Čoko Matic (84’), Menjave Avtoplus Korte: Močnik Patrik/ Begič Damir (46’), Šukalo Tomislav/Bu-neta Dražen (46’), Kapun Tine/Kleva David (65’), Svea Liti[a - Izola 3:3 (2:1) LITIJA, Športna dvorana Litija, gled. 400, sod. Resner, Kovačič. Strelci: 1:0 Vrhovec (4), 1:1 Lakošeljac (12), 2:1 Smiljanič (15), 2:2 Meš (32), 3:2 Smiljanič (36), 3:3 Osredkar (38). KMN Izola: Rupnik, Janjič, Martinelli, Mahnič, Nadal, Vujič, Meš, Komprej, Stamfer (V), Lakošeljac, Franetič, Šar-kanj. Trener: Mirko Italo. Ekipa Izole se je s svojega uvodnega prvoligaškega nastopa proti večkratnim državnim prvakom nekoliko nepričakovano, a zasluženo vrnila s točko. Uvodne minute so prinesle izenačeno igro, nakar so pobudo in prednost prevzeli Litijčani. To ni zmedlo gostov, pri katerih je Lakošeljac zatem mojstrsko akcijo izenačil. To je opogumilo Izdane, ki so ob vzpodbudi Ribarov nadaljevali z ofenzivno igro in precej zaposlili domačega vratarja. Sicer zanesljiva izolska obramba je pred odmorom v drugo klonila, a je za rezultatsko ravnotežje po napaki domače obrambe poskrbel Meš. Litija je na to odgovorila z okrepljenimi napadi in znova povedla. Po jalovih napadih so v boju za izenačenje so Izolani pred koncem zaigrali tudi z vratarjem v polju. Pritisk se je obrestoval z napako domačega igralca, ki je z nespretnim posredovanjem žogo poslal v svojo mrežo. BV 3=e AVTOCENTER Sermin 7c, Koper Tei: 05/60-31-060 GSM: 031/667-792 www.bajc.si Novo v KOPRU CHEVROLET Futsal 1. SFL Rokomet -1 SRL-ženske Nogomet 3. SNL - zahod Četrtek , 6.september 2007, št. 723 KAPUČINO MAIHDRAC 9 _______________________________________________ - v- - ---------------------------------------- Al M ^(P TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI ! JA1J LvJ. L AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola - telefon: 05/ 640 22 00 Zadnja vest Čeprav je bila odločitev o razpustitvi prvega moštva in odhodu iz prvoligaške druščine skorajda potrjena smo vendarle izvedeli, da v ženskem rokometnem klubu ugotavljajo, da bi s tem dejanjem Izolo za nekaj let ali desetletij oddaljili od prvoligaškega rokometa, zato, skupaj s predstavniki občine, zdaj vendarle iščejo morebitne rešitve in verjamejo, da bodo lahko obdržali prvoligaški status. Seveda jim to ne bo uspelo brez pomoči Izolanov, nvijačev, posebej pa tistih igralk, ki bi klubu še lahko pomagale v tej težki sezoni. Košarka IZOLA POD KOŠI 2007 V petek in soboto bo potekal 5. mednarodni košarkarski turnir »IZOLA POD KOŠI«, ki se bo odvijal na dveh zunanjih igriščih osnovne šole Vojke Šmuc in v telovadnici, v slučaju slabega vremena pa v telovadnicah osnovnih šol; Vojke Smuč, Livade in italijanske osnovne šole D. Alighieri. Na košarkarskem turnirju , ki ga že petič zapored organizira KK Izola, bo letos sodelovalo 16 ekip iz Slovenije in Hrvaške; skupno bo na igrišča stopilo okoli 200 košarkarjev, ki bodo nastopali v treh starostnih kategorijah. V petek ob 15,00 uri bodo nastopili najmlajši košarkarji letnik 98 in mlajši, v soboto od 9,00 ure dalje pa letnik 96, ter letnik 95, skupaj se bo odigralo kar 24 tekem. Namen turnirja je mladim igralcem košarke ponuditi priložnost, da se na igrišču srečajo s sovrstniki iz drugih krajev, da pokažejo svoje košarkarsko znanje in uživajo v druženju.. Tako želimo mladim omogočiti, da si ustvarijo prijateljstva, ki jim bodo pomagala tako v vsakdanjem življenju kot na njihovi športni poti.Cilj je mlade dodatno navdušiti za šport in jim pred bližajočo se novo sezono dati zagon za trdo delo na treningih. Mednarodni košarkarski turnir, je le uvod v številne košarkarske aktivnosti, ki se bodo odvijale v sezoni 2007 - 2008. Obveščamo vas, da vpisujemo nove člane od 1.razreda osnovne šole od 14,30 do 16.oo ure vsak torek, sredo in petek v telovadnici v Livadah. Na turnirju bodo prvič zaigrali na nove koše, ki jih je priskrbela osnovna šola Vojke Šmuc, za postavitev pa je poskrbel Košarkarski klub Izola. Vabimo vse ljubitelje košarke, da si v petek 14. ob 15 .00 in v soboto lS.septembra od 9.00 ure dalje ogledajo turnir. Namizni tenis V soboto je v Kranju potekal 1. odprti turnir RS za mladince in mladinke. Najboljše se je uvrstila Kristin Fatorič, ki je z veliko težav prišla do polfinala. V polfinalu je 0:3 izgubila z najboljšo slovensko mladinko Manco Fajmut. Izgubljala je sicer zelo tesno, vendar brez prave možnosti za zmago. Maja Grizelj, ki je mladinka komaj prvo leto, je dosegla dobro uvrstitev in sicer med prvih 16, za uvrstitev med prvih osem, pa je izgubila proti Pavlinovi iz Vrtojbe. V finalni del turnirja seje uvrstil še Simon Frank, ki mu tokrat nič ni šlo od rok, saj je za uvrstitev med prvih šestnajst prvič izgubil z Tencetom iz Nove Gorice. V tekmi, kjer Simonu ni šlo prav nič od rok, je izgubil 1:3. Zelo blizu uvrstitvi na glavni turnir je bil še Klemen Flego, ki je žal izgubil odločilno tekmo v predteklmovalni skupini. Za dobro igro v težki predtekmovalni skupini velja pohvaliti Vito Vatovec, ki se je enakovredno kosala s tekmicami, žal pa jo je na koncu zmanjkalo. Nasplošno so naši tekmovalci in tekmovalke odigrali pod pričakovanji, brez prave koncentracije ter priprave na tekmo. Ni dovolj, da se postavimo pred mizo, za zmago se moramo tudi potruditi in boriti. To naj nam bo vodilo za naprej. Jadranje Najmlajša sta bila najboljša od Slovencev na SP Od 23. avgusta do 1. septembra je bilo v Švici letošnje svetovno prvenstvo v razredu Fireball. Na jezeru Silvapla-na, nedaleč od st. Moritza, se je zbrala svetovna jadralska elita v tem razredu, začelo pa se je z international week-om (23.8.-25.8.), kjer sta pokal za Alpine challenge pobrala mlada in obetavna češka jadralca Martin Kubovy in Roman Rocek. Edina slovenska posadka Dolinšek - Kralj je med 62 posadkami zasedla odlično 32 mesto. Pri tem sta že na krstnem nastopu na velikih tekmovanjih pustila za sabo takšne slovite jadralske ase, kot so Louis Smyth, Jorg Nolle, Maja Suter, Matt Mee, Penny Gibbs, itd. Tri dni kasneje pa se je začelo zares. Flota se je razdelila v dve grupi, saj je jezero premajhno za vseh 95 tekmovalcev, ki so letos prišli iz kar 12 držav. Nastopile so tudi tri slovenske posadke: Nejc Dolinšek in Jaka Kralj (Olimpie) , Miha Kavčič in Tomo Pečaver (Olmpic) ter Mitja Hrvatin in Željko Planinšič (Burja). Pogoji za jadranje so bili seveda specifično jezerski z dovolj vetra, ki pa je nenehno spreminjal smer in ga je bilo proti koncu tekmovanja vedno manj. Tudi na tem prvenstvu so prevladovali jadralci iz Velike Britanije, kjer je ta razred tudi najbolj razvit, konkurirali so jim le domačini, Švicarji, Čehi in avstralska posadka, ki pa je zadnji dan zapravila kar pet mest, tako da so prvih osem mest zasedli Angleži. Svetovna prvaka sta postala Richard Estaugh in Rob Gardner, ki sta za točko premagala Horeya in Thompsona, tretja sta bila Jeffcoate in Hogan. Od posadk, ki redno sodelujejo na večjih regatah v Sloveniji sta bila Čeha Kubovy in Rocek osma, Švicarja Moser - Moser pa 11-ta. Slovenskim posadkam se pozna, da še nimajo dovolj izkušenj za največje regate, posebej jezerske, kljub vsemu pa velja zelo pohvaliti naj mlajša udeleženca prvenstva, Dolinška in Kralja, ki sta z zastarelo opremo za las zgrešila zlato skupino, saj sta nanizala v svoji skupini vse uvrstitve pod dvajsetim mestom, skupno pa je bilo to premalo za uvrstitev med prvih petdeset in tako sta osvojila 52-to mesto, kar je še vedno izvrstna uvrstitev v tako močni konkurenci. Miha Kavčič in Tomaž Pečaver sta bila na koncu 63-ta, Mitja Hrvatin in Željko Planinšič pa 76-ta, vendar četrta v kategoriji classic boat (lesena plovila). Ze naslednji vikend čaka slovenske fi-reballiste pokalna regata v Ankaranu, nato pa še odprto državno prvenstvo, ki bo od 19. do 21. oktobra v Izoli. Udeležba na DP bo nedvomno mednarodna in kvalitetna, saj so sodelovanje že potrdili nekateri iz prve dvajseterice vrščenih na letošnjem SP. Plavanje V soboto je potekal tradicionalni, že 24. plavalni mini maraton Koper-Žusterna Plavanje, družabne igre in obilo zabave Sobotni dopoldan je v Kopru spet minil v znamenju plavanja. Plavalni klub Koper je že štiriindvajsetič uspešno izpeljaljalavalni mini maraton med Koprom in Zusterno. V delno oblačnem, vendar po nekaj dnevih nekoliko toplejšem jutru, se je v morje podalo 174 plavalcev in ljubiteljev plavanja vseh starosti. Plavalnih maratoncev je bilo sicer manj kot prejšnja leta, so jih pa zato organizatorji s prenovljenim in pestrim programom uspeli zadržati v Žusterni vse do večera. “Vreme nam letos res ni bilo najbolj naklonjeno, saj je bilo hladno ves teden pred prireditvijo in maratonom. Zato je kar nekaj klubov odpovedalo udeležbo, verjetno pa so se mraza ustrašili tudi marsikateri rekreativni plavalci, ki jih je bilo sicer na našem maratonu vsako leto veliko. Poleg tega zaradi okvare črpalke nismo uspeli zadostno ogreti vode v bazenu,” je letošnjo udeležbo komentirala predsednica plavalnega kluba in idejna vodja prireditve, Alenka Šarkanj. Letos so najhitrejši plavalci iz Kopra v Žuster-no priplavali v dobrih 14 minutah, zmagi v moški in ženski konkurenci pa sta si ponovno priplavala Gorenjca. Absolutni zmagovalec je postal Jan Karel Petrič iz kranjskega Merit Triglava. Jan, sicer sin nekdanjega odličnega slovenskega plavalca, je progo premagal v 4 minutah in 20 sekundah. Med dekleti je v cilj prva priplavala naša najboljša daljinska plavalka, Nika Kozamernik iz Radovljice, v času 14:41. Zmagovalcema je plavalni klub Koper podelil pokala in denarni nagradi, posebno presenečenje pa je bil panoramski polet nad Piranskim zalivom, ki ga morata zmagovalca izkoristiti skupaj. Podelili so tudi medalje trem najboljšim v sedmim tekmovalnim kategorijam so podelili medalje, praktično nagrado pa sta prejela tudi najstarejša udeleženka, 67-letna Tatjana Veličkovič iz Kranja, in najmlajši plavalec, 4 in polletni Miha Žejen iz Nove Gorice. Tomo Umer iz PK Koper je tudi letos celotno 1100 metrsko razdaljo preplaval v delfinovem slogu. Mini maraton je bil s spremljevalnimi prireditvami del projekta “S športom je življenje lepše - voda za vse”, ki ga pripravlja Sokolska zveza Slovenije. Zato so se v plavalnem klubu Koper odločili program dopolniti s številnimi novimi aktivnostmi, ki so jih že v petek predstavili tudi učencem obalnih osnovnih šol. Vodja projekta, Dušan Gerlovič, je bil navdušen nad programom in načrtuje sodelovanje tudi drugo leto. Ples VPISI V CELOLETNE PLESNE TEČAJE -ZA OTROKE IN MLADINO-VPISI ZA ZAMUDNIKE POTEKAJO ŠE DO PETKA 21.09.2007 Obveščamo vas, da v Plesnem klubu "TITTY DANCE” Izola še vedno potekajo vpisi za šolsko leto 2007/2008. Vse informacije dobite na tel. št. 031 579 214 med 12.oo in 16.oo uro (Mirna) ali po E-pošti: mirna.dance@gmail.com, VPIS pa poteka od ponedeljka 10.09. do petka 21.09. med 18.00 in 20.oo uro v prostorih Rekreacijskega centra za ženske GYMBOFIT na Rudi v Izoli. Predlagamo vam, da pokličete in preverite ali je v vaši skupini še prostih mest (nekatere so namreč že polne). Posebej pa vas vabimo, da se nam priključite v naši novi plesni zvrsti "MODERN - sodobni ples”, ki je namenjena vsem, ki si želite nekaj novega in izvirnejšega (velja za letnike 1993 -1996). Vas navdušujejo, hip hop, breakdance, jazz ali MODERN - sodobni ples... PLESNI KLUB TITTY DANCE IZOLA je prava odločitev za Vas. PLESNI KLUB "TITTY DANCE” IZOLA MLADINSKA UL. 43, JAGODJE Predsednica kluba: MIRNA VESELINOVIČ À Praznik ks jagodje - dobrava Piranski ex tempore je bil letos tudi malo izolski V Piranu se je v soboto zvečer s podelitvijo nagrad zaključil letošnji Ex tempore Piran 2007. Grand prix Vlil. mednarodnega Ex-tempo ra keramike je prejel Ivan Skubin iz Golega Brda. Grand prix XLII. mednarodnega slikarskega Ex-tempora pa je odšel v roke Sergeja Glinkova, med nagrajenci pa je tudi “Izolan” Milan Obradovič Karp. Žirija mednarodnega Ex-tempora keramike je v obrazložitvi Grand prixa, ki ga je prejel Ivan Skubin zapisala, da celoto tvori zgoščevanje forme, ki z vmesnimi prostori ustvarja ritem znotraj skulpture. Tople barve Mediterana pa s svetlo-temnim kontrastom dajo dodatni akcent. Grand prix keramike je letos vreden 850 evrov, nagrado pa je podelil Studio Galerija Gasspar Piran. Glede letošnjega slikarskega Grand Prix nagrajenca Sergeja Glinkova pa žirija ocenjuje, da je nagrada priznanje kakovostnemu slikarstvu, v katerem vibrira intenzivnost poteze in prefinjenost nanosa. Po mnenju žirije Sergej Glinkov v svojih delih ustvarja arhitekturne strukture potopljene v kromatično magmo, kjer prekipevajo znaki, nagnjeni k navidezni prevladi ene same barve. Figuralna sinteza na slikarski podlagi pa se udejanja v spletu harmonične kompozicijske logike in dinamične igre sledov in kretenj, so še zapisali. Grand prix slikarskega Ex-tempora je letos prvič v vrednosti 2000 evrov. Obe žiriji sta podelili še druge nagrade, kot so posebne nagrade, posebne velike nagrade, hotelske in penzionske nagrade, velike hotelske nagrade, odkupne nagrade in velike odkupne nagrade. Vseh nagrad je bilo letos 44, in sicer v skupni vrednosti 37.000 evrov. Med nagrajenci je tudi Milan Obradovič - Karp, ki ga sicer poznamo kot dolgoletnega najemnika in zavzetega samouka v ateljeju v Ljubljanski ulici. Kot nam je povedal je nagrado dobil za delo »kvartopirci" prejel pa je odkupno nagrado, ki mu bo zagotovo prišla prav, glede na to, da se je s svojim slikarstvom dvignil nad vsakdanje turistične izdelke. Glede na to, da je s svojim delom vzbudil kar nekaj pozornosti je moč pričakovati, da bo odslej v njegov atelje zavil kakšen kupec ali vsaj radovednež več. (STA/DM) Ana Kastelic v “vitrini” Združene igre veselih in mladih narodov Izolski živžav je bil ta teden bogatejši za zajetno število mladih, ki nastopajo in sodelujejo v okviru združenih iger narodov. Sodelujočih je 75 tujcev iz 15 držav, a vse skupaj jih je kar 100 z organizatorji in udeleženci iz 21 držav. S potekom ZIN-a je organizator Jan Peloza več kot zadovoljen, tako kot tudi udeleženci sami. Posebej pa je vesel, da so ZIN lepo sprejele obalne osnovne in srednje šole, saj so letos kar močno vključene v projekt. Namreč kar 160 delavnic je potekalo po teh šolah, in tako osebje kot tudi učenci so jih odlično sprejeli. Otvoritve se je udeležilo veliko število ljudi, posebej pa je bil uspešen projekt Global Village, | kjer so pokazali, kako se iz neuporabnega lahko naredi uporabno, potekali so jezikovni tečaji, stiskala se je limonada, sodelujoče države pa so se predstavile z bolj ali manj etničnimi plesi. Skoda le za torkov taborniški ogenj na svetilniku, ki ga je nenadni dež skazil, močan veter pa prisilil sodelujoče, da so se »preoblekli" v gasilce in vse skupaj pogasili preden je prišlo do »grškega efekta". Toda ZIN-a še ni konec. Danes (četrtek) bo v Shoto klubu Pod belvederjem študentsko-dijaški glasbeni večer s skupinama SoulJahz in Jazzle-ssness, ne smemo pa niti pozabiti na postavitev i živečega znaka miru na piranskem Tartinijevem I trgu, ki bo, kot vse kaže, tudi rekorden. Za vse, ki tega še ne veste...: v prostorih nove Mestne knjižnice je tudi steklena vitrina, namenjena prav vam, ustvarjalnim Izolankam in Izolanom. Želja ravnateljice Marine Hrs je, da v njej predstavite svoje izdelke: slike, kipce, lesene izdelke, pletenine, vezenine, izdelke iz kamnov in drugih naravnih materi-alov...karkoli pač izdelujete v svojem prostem tj času ali za svojo dušo. Razstavice naj bi se '9 vrstile vsak mesec, koliko jih bo, pa je odvisno od vas samih. Ko uredite vitrino, lahko v knjižnico povabite svoje domače, prijatelje in znance ter priredite mini otvoritev. Tokrat sta se v vitrini predstavili Ana Kastelic in Marijana Denac. Gospa Ana Kastelic se je v Mestni knjižnici enkrat že predstavila. Že pred leti se je iz sive Ljubljane preselila k nam na morje. Najprej je nekaj let živela v Izoli, zdaj pa prebiva v hiši v Boninih 114 pri Kopru, kjer ima tudi atelje. Namerava si urediti še galerijo, kjer bodo lahko razstavljali vsi, ki kaj ustvarjajo, pa se še niso uveljavili; sama se še predobro spominja časa, ko še niso vedeli zanjo, zato bi rada ponudila možnost razstavljanja tudi drugim začetnikom: »Najtežje se je pokazati. Povsod je treba plačati, če hočeš razstavljati. Veliko je takih ljudi, ki kaj delajo in prav je, da jih spoznamo. Ko se enkrat pokažeš in te poznajo, lažje dobiš delo in naročila.« Ana Kastelic je začela svojo kreativno pot že zgodaj. Sprva so jo pritegnili naravni materiali, kar je bilo povezano s sprehodi v naravo in z nabiranjem. Delala je tudi izdelke, kjer je bila osnova steklenica: amfore, podstavki, svečniki, vazice, različne posodice in lončki. Ukvarja se še s fotografijo in mozaiki. Ustvarja s kamenčki in školjkami, keramičnimi ploščicami in drugimi materiali. Te dejavnosti je dopolnila z izdelovanjem ploščic za oblaganje, z darilnim programom (poslovna darila, darila za različne priložnosti) in spominki. Mozaike izdeluje tudi po naročilu, vodi pa še delavnice izdelovanja mozaika, ki so lahko skupinske (do 10 prijavljenih) ali individualne. V oktobru načrtuje prvo jesensko delavnico in če želite, lahko Ano pokličete po telefonu 041 624 822, lahko ji pošljete e mail na naslov mozaiki@ae-mozaiki.com ali ka-stelican@volja.net, vabi pa vas tudi k ogledu njene spletne strani www.ae-mozaiki.com. Je članica društva Zdrav podjetnik. 10. novembra ste vljudno vabljeni na otvoritev njenega prodajnega ateljeja v Boninih, kjer boste lahko kupili tudi novoletna darila. Gospa Marijana Denac je pred leti, ko je šlo podjetje, kjer je delala, v stečaj, ostala brez službe. Zdaj je prijavljena na zavodu za zaposlovanje kot težje zaposljiva oseba zaradi slabovidnosti in drugih zdravstvenih težav. Stara je 44 let in doma gospodinji. Ker odlično obvlada ročna dela, se je odločila, da po poskusila s pletenjem in kvačkanjem. Že kot devetletna deklica je namreč znala plesti nogavice, česar se je naučila od none. Potem ji je mama pokazala, kako se dela izreze na puloverjih, od nje se je naučila tudi osnov kvačkanja. Marsikaj ji je pokazala tudi tašča. Sicer pa je Marijana samouk in se je največ naučila iz časopisov in knjig. V vitrini je tokrat razstavila kvačkane zavese in prtičke, pletenine, kvačkane angelčke in košarice, vezenine, dela pa še goblene in druga ročna dela. Za nekatere svoje izdelke je prejela tudi certifikat Obrtne zbornice Slovenije in jih lahko prodaja kot umetnostno obrtne izdelke. Letos je z njimi sodelovala na poletnih sejmih v Kopru. Tudi šivati zna, a šiva le zase. Njena dela so narejena zelo natančno. Dela tudi po naročilu in če si želite novo pleteno majico ali kvačkane zavese, jo lahko pokličete na telefonsko številko 05 627 10 55 ali se oglasite pri njen na Kosovelovem trgu la v Kopru. Sicer pa dela od 4 do 8 ur na dan, kot bi bila v službi. Za zavese z merami 80x80 cm porabi skoraj en mesec časa, za majico s kratkimi rokavi 4 dni, za puloverček z dolgimi rokavi 10 dni... Obiskovalce vabimo, da si njuno razstavo ogledajo v času odprtosti knjižnice, vsak dan od 9h do 18.30, ob sobotah pa od 8h do 13h. Razstava bo v vitrini ustvarjalnosti na ogled do začetka meseca oktobra. Špelca Pahor Kulturniški smerokazi Četrtek, 13. september 2007 Kino Odeon ob 19.00 VSEMOGOČNI EVAN - Evan Almighty Režija: Tom Shadyac Igrajo: Steve Carell, Morgan Freeman, Lauren Graham, John Goodman / V nadaljevanju komične uspešnice Vsemogočni Bruce se bog odloči obiskati novopečenega ameriškega senatorja Evana, ki mu vsemogočni naroči, naj po vzoru svetopisemske zgodbe o Noetu in vesoljnem potopu zgradi velikansko barko. Skeptičnemu Evanu pričnejo slediti najrazličnejše živali, kar dodobra zamaje njegov ugled na delovnem mestu, zato mu ne preostane drugega, kot da prime za žago in kladivo... ob 21.00 PEVEC - Quand j’étais chanteur Režija in scenarij: Xavier Giannoli Igrajo: Gérard Depardieu, Cécile De France, Mathieu Amalric, Christine Citti, Patrick Pineau, Alain Chanone, Christophe idr. / Ostareli pevec Alain je izumirajoča vrsta glasbenikov, ki nastopajo v plesnih klubih, za novo iskrico upanja in življenjske energije pa poskrbi zapeljiva nepremičninska agentka Marion. Alain takoj začne svoj tradicionalni obred zapeljevanja, toda Marion ne želi postati zgolj trofeja v njegovi zbirki. Alain ne obupa in poskrbi, da se vedno znova srečujeta... Petek, 14. september 2007 Kino Odeon Ob 19.00 VSEMOGOČNI EVAN - Evan Almighty / Režija: Tom Shadyac Ob 21.00 PEVEC - Quand j’étais chanteur / Režija in scenarij: Xavier Giannoli Sobota, 15. september 2007 Kino Odeon Ob 19.00 PEVEC - Quand j’étais chanteur / Režija in scenarij: Xavier Giannoli Ob 21.00 VSEMOGOČNI EVAN - Evan Almighty / Režija: Tom Shadyac Nedelja, 16. september Kino Odeon Ob 19.00 VSEMOGOČNI EVAN - Evan Almighty / Režija: Tom Shadyac Ob 21.00 UMRI POKONČNO 4 - Live free or die hard / Režija: Len Wiseman Igrajo: Bruce Willis, Timothy Olyphant, Maggie Q , Jeffrey Wright, Mary Elizabeth Winstead, Justin Long, Jimmi Simpson idr. / John Mediane je po letih boja z alkoholom, ločitvi in končani karieri policista našel svoje mesto v oddelku za domovinsko varnost, kjer se bori proti sodobnim računalniškim teroristom. Ko Amerika doživi vseobsežni računalniški napad teroristov, ki začnejo prevzemati vse pomembne sisteme, od prometnih luči, do bančnih sistemov in borze, se McClane po svoji stari navadi znajde sredi vratolomnega lova na kriminalce. Ponedeljek, 17. september 2007 Kino Odeon Ob 19.00 VSEMOGOČNI EVAN - Evan Almighty / Režija: Tom Shadyac Ob 21.00 UMRI POKONČNO 4 - Live free or die hard / Režija: Len Wiseman Torek, 18. september 2007 Kino Odeon Ob 19.00 VSEMOGOČNI EVAN - Evan Almighty / Režija: Tom Shadyac Ob 21.00 UMRI POKONČNO 4 - Live free or die hard / Režija: Len Wiseman Sreda, 19. september 2007 Kino Odeon Ob 18.30 UMRI POKONČNO 4 - Live free or die hard / Režija: Len Wiseman ob 21.00 HANIBAL: ROJSTVO ZLA - Hanibal Rising / Režija: Peter Webber Igrajo: Gaspard Ulliel, Gong Li, Rhys Ifans, Richard Brake, Kevin McKidd idr. / Najbolj znan in zlovešč množični morilec se znova vrača na velika platna, tokrat v zgodbi, s pomočjo katere bomo spoznali razloge, ki so ustvarili tako pošast. Mladi Hannibal živi srečno življenje na družinskem dvorcu v Litvi, dokler druga svetovna vojna in krutosti vzhodne fronte ne uničijo njegovih najbližjih. Hannibalu uspe pobegniti v Francijo, kjer po vojni živi pri skrivnostni vdovi pokojnega strica. Med študijem medicine načrtuje maščevanje krvnikom svoje družine, ki kmalu občutijo najbolj izprijene in boleče načine smrti. Četrtek, 20. september 2007 Kino Odeon ob 19.00 DIVJI VALOVI - Surf’s Up / Režija: Ash Brannon in Chris Buck Igrajo: Shia LaBeouf, Jeff Bridges, Zooey Deschanel, Jon Beder, James Woods / Ustvarjalci Sezone lova in režiserja drugega dela Sveta igrač ter Tarzana nam prinašajo zgodbo o radoživem pingvinu Codyju, ki se odloči udeležiti največjega tekmovanja v deskanju na valovih. Na poti se mu s pomočjo zabavnih naključij pridružijo čudaški piščanec, preračunljiva menedžerska vidra, kolerični čapljasti iskalec mladih talentov in prijazna pingvinja vodna reševalka. ob 21.00 HANIBAL: ROJSTVO ZLA - Hanibal Rising Režija: Peter Webber MESTNA KNJIŽNICA IZOLA Mestna knjižnica Izola obvešča obiskovalce knjižnice , da s 1. septembrom prične veljati zimski urnik. Knjižnica bo odprta vsak dan od 9.00 do 18.30 ure ter ob sobotah od 8.00 do 13.00 ure. URNIK - 01.09.2007 - 31.12.2007 PONEDELJEK - PETEK 9.00 - 18.30 SOBOTA 8.00 - 13.00 Sončna dvorana Giordano Bruno, Izola ( pod stopniščem cerkve Sv. Mavra ) Vabimo vas na otvoritev fotografske razstave »Svetloba, sol in voda« (fotografske tehnike iz pionirskih dni fotografije) Staneta Kočarja, ki bo v četrtek, 13. septembra 2007, ob 19.00 uri v Sončni dvorani, ulica Giordana Bruna 6 v Izoli. ( pod stopniščem cerkve Sv. Mavra ) galerija INSULA SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03 RAZSTAVA FOTOGRAFIJ FABRIZIO CICCONI “POLITOTDEL” od 2. do 25. septembra 2007 Galerija Alga / Kristanov trg 1 Kulturni center Izola in JSKD RS »Mestne cvetke Izole, ali kako umetniki Lika vidijo del neurejenega okolja v Izoli« Palača Manzioli potujoča razstava MORSKE POTI Razstava bo na ogled od 8. do 27. septembra 2007, od 10-12 in 17-20. 06 ,* 6 Pil**«, Mevu.il Galerija Meduza 2 otvoritev v četrtek 13.9.2007 ob 19. uri Delo meseca - Fructus ignis Matjaž Matko 13.9. 2007 - 11. 10. 2007 Mestna knjižnica Izola in Študentska založba vabita na večerno dogajanje v okviru Beletrinine literarne delavnice: - v petek, 14.9.2007, ob 19.00 uri v čitalnico Mestne knjižnice Izola, Ulica Osvobodilne fronte 15. Tina Kozin, letošnja Stritarjeva nagrajenka, se bo pogovarjala s pisateljem Miho Mazzinijem . - v soboto, 15.9.2007, ob 20.00 uri v čitalnico Mestne knjižnice Izola, Ulica Osvobodilne fronte 15 na pesniški večer z Gašperjem Bivškom, avtorjem pesniške zbirke Skorjvec. Po dogovoru bo sledila projekcija Generacija 80-ih. MESTNA KNJIŽNICA IZOLA vas prisrčno vabi na ogled prve jesenske razstave slik Izolana Darija Gregoriča. Slike v tehnikah olje na platno, pasteTm grafika, ki jim je avtor dal skupni naslov SPONTANO, si lahko ogledate do konca meseca septembra, v času odprtosti knjižnice, vsak dan od 9h do 18.30 ter ob sobotah od 8h do 13h. Vabljeni! Ni nam vseeno Zvezdice so uspešno zaokrožile še eno razgibano poletje... ... in s tem tudi poletno varstvo, kjer smo se tudi letos kopali, plavali, se igrali in skratka uživali v precej velikem številu. Odšli smo tudi na izlet z barko, obiskali vse izolske plaže,... Avgusta smo odšli na zdravstveno letovanje, tokrat v Rakov Škocjan, kjer smo poleg obiska jame, sprehodov po naravi in vožnje z vozom spoznali tudi udomačenega lisjačka ter počeli še marsikaj zanimivega. S koncem poletja pa je prišel tudi čas za našo selitev, tako da smo vrata začasno zaprli, vidimo pa se spet kmalu v prostorih stare italijanske šole na Gregorčičevi ulici, grad za najmlajše pa se je preselil v Livade na Veluščkovo 2, kjer bomo imeli od oktobra dalje redne igralne urice za predšolske otroke. Vse mamice z vozički pa vabimo na pohod do San Simona v soboto, 22.9. ob 9.uri. Tam nam bo fizioterapevtka pokazala telovadne vaje, ki jih lahko mamice izvajamo z dojenčki, popili bomo kavico ter obrnili naš konvoj prihodnosti nazaj do Izole. Start je ob 9.00 iz bivše Lonke (Kampe), s seboj pa prinesete obilo dobre volje ter armaflex za izvedbo telovadnih vaj. Vse informacije dobite na te. 041 616124. Izolane, ki boste med 13. in 16.9. v Ljubljani, pa vabimo, da nas pridete obiskat na Otroški bazar na Gospodarskem razstavišču, kjer bomo predstavili, kaj vse se dogaja v naši Izoli. Pri predstavitvi bodo sodelovali tudi vrtec Mavrica, OŠ Vojka Šmuc, jadralni klub Olimpie, veslaški klub Argo ter taborniki. Veseli bomo vašega obiska! PARKIRANJE IN REDARJI Enim brezplačno, drugim kazni Oglašam se, ker sem besen! Izolan sem že 52 let in zdaj sem se odločil, da te svoje občutke in doživetja napišem, ker do župana ne morem! To, kar počnejo redarji v Izoli pa je že malo preveč. Za časa vladavine županje nisem nikdar nič napisal, ker sem vedel, da ne bo nič pomagalo, vendar zdaj vidim, da je vse po starem. Povod za mojo jezo pa so kazni, ki jih znova in znova plačujemo očitno samo Izolani. Ko sem parkiral “pri cerkvi” na parkirišču, tam namreč stanujem, mi je redar napisal kazen, ker sem parkiral na mestu, ki je namenjeno invalidom. Skočil sem domov za pet minut, ker sem nekaj pač pozabil. V redu, sem si rekel, pač sem narobe parkiral. Ko sem dobil kazen je na obvestilu pisalo, da moram plačati, ker sem parkiral v neimenovani ulici. V resnici pa ima tisto območje ime. Je namreč Trg Sv. Mavra, a redar verjetno tega ne ve, ker morda ni od tukaj. Pa sem se, kljub vsem pomislekom, vseeno odločil, da bom kazen plačal. Pred štirimi dnevi pridem domov zvečer, seveda spet ni bilo kje parkirati, pa sem parkiral na pločniku v Levstikovi ulici. Naslednji dan, v soboto navsezgodaj zjutraj sem pohitel k vozilu, da bi ga pravočasno parkiral na pravo mesto. Jasno: čakal me je listek s klasičnim: po tem in tem členu .... Seveda, dragi župan. Imam dovolilnico, ki krasi kabino mojega vozila, tako, da je nemogoče, da je redar ni mogel videti. Pogledam druga vozila na parkirišču, ki prihajajo iz raznih koncev Slovenije in nobeno nima parkirnega listka pa tudi kazni ne. Res me zanima kako dolgo bomo Izolani še tiho - beri šturloti. Do nedavnega smo imeli opozorilno tablo, kjer je bil znak za stanovalce, bivša županija pa je tudi to umaknila in postavila plačilno uro, tako, da sedaj res nimamo kje parkirati. Prejšji mesec sem bil v Ljubljani. Pridem v Šiško, pred blokom vidim prazen parkirni prostor in hitro parkiram, da me kdo ne prehiti. Pa slišim iz zgornjega okna: “Samu poskusi, boš imel kmalu vse gume na tleh!” Seveda sem hitro šel parkirati tja, kjer je treba za parkiranje plačati, da bo mir. Povedati hočem, da bi z malo volje tudi pri nas v Izoli, mislim predvsem s strani župana uredili, da imamo domačini urejena parkirišča zase. Verjetno nikjer v Sloveniji ni toliko brezplačnih parkirišč kot v Izoli in res ne vem, zakaj bi morali “turisti”parkirati prav pri cerkvi! Očitno bomo morali, če se oblast ne bo zganila, urejati stvari sami Izolani, oziroma tisti, ki tukaj stalno živimo, če že tisti, ki so za to odgovorni in plačani tega nočejo, ali ne znajo storiti. Pa še na eno predvolilno parolo sem se spomnil: Izolo-Izolanom!!? Nadaljevanje pa bi se očitno moralo glasiti: Parkirišča pa vsa turistom in to brezplačno. Izolanom pa kazni! Joj koliko imam še povedati, vendar bom končal, saj mi je že malo lažje, ker vem, da bo to prebral tudi župan. Verjamem, da prebira Mandrač, saj je Izolan. Stane Ljubič, Tartinijeva ulica Barbara • «io slip*- " ’ m! t aa kosila ne miutlimo! •••le i/ p|a2e vcdno hiu»«1 * 7MM Novosti za prejemnike italijanskih pokojnin Nekateri prejemniki italijanskih pokojnin te dni prejemajo poštna obvestila s strani INPS-a s katerimi jih INPS obvešča, da bodo poleg redne oktobrske pokojnine prejeli še dodatek, enkratni znesek v različnih višinah/ maksimalno EUR 262,oo/. INPS ta znesek imenuje “quattordicesima”in je vezan na sprejet italijanski zakon 127/2007 (prej 81/2007 čl.5) Velja opozoriti, da je znesek namenjen prejemnikom italijanskih pokojnin (po informacijah INPS-a 3.500.000 upokojencem), čigar letni prihodek, za 1. 2007 ne presega EUR 8.504,73 / seštevek slovenske in italijanske pokojnine in ostalih obdavčenih prihodkov/. V dopisu INPS še navaja, da je dodatni znesek vezan na posredovane podatke o višini osebnih prejemkov in ravnotako, da bodo prihodke posameznika ponovno preverjali naslednje leto. Pogoji za pridobitev “dodatnega zneska “ : starost upokojenca nad 64 let in letni prihodek, ki ne presega za leto 2007 EUR 8504,73. Italijanski upokojenci, ki dopisa niso prejeli od INPS-a in smatrajo, da ustrezajo zahtevanim pogojem, se lahko obrnejo na patronat INČA SLO, ki posluje na Muzejskem trgu 7 v Kopru in v pisarnah v Novi Gorici- ZSSS / vsako sredo/ in Sežani -Društvo upokojencev/vsak ponedeljek/, s predložitvijo podatkov o italijanski pokojnini, dohodninske odločbe za leto 2006 in kopijo zadnjega odrezka slovenske pokojnine. Zahtevek za dodatni enkratni znesek bo posredovan kompetentnemu sedežu INPS-a v Italiji. PATRONAT INČA SLO, DianaPELOZA 50 LET TABORNIKOV Taborniki si zaslužijo več od pohval Malo je organizacij, ki pol stoletja vzgajajo, osrečujejo in na nek način življenjsko usmerjajo velik del prebivalstva nekega mesta, njihove otroke in vnuke, pri tem pa ostajajo kljub spremembam in zahtevam časa enake v svojih čistih, lepih in zdravih prepričanjih življenja samega. Hvala vsem tistim, ki ste s prostovoljnim delom, trudom in ljubeznijo omogočili meni, ko sem bila še otrok doživeti del narave, prijateljstva in samostojnosti. In hvala vsem tistim, ki še danes to dajete, tako da lahko moj otrok dobi nekaj lepega. To ostaja v skoraj nespremenjeni obliki. Vaša predstavitev in proslava sta bili krasni in prepričana sem, da je dosti udeležencev mojih misli. Lepota življenja in sreča sta skriti v takih stvareh, ki ostajajo vedno prave in vedno skoraj enake. Aljoša Križ, bivša tabornica voda Školjke ZIN SO V EVROPI Kaj pa materin jezik, g. Peloza! Te dni potekajo na obali različne prireditve v okviru ZIN. Dovolite mi, da se obregnem v način kako oglašate program na letakih, ki jih, več ali manj, domiselno lepite po mojem lepem mestu. Ali se zavedate, da v RS zakon in celo ustava, določata jezika v katerem občujemo na tem delu naše mlade države in smo občevali tudi v državi pred njo? Torej, Slovenščina in Italjanščina sta, vsaj v obalnem pasu, enakopravna jezika. Vsekakor pa ne bi smeli in v bodoče, ne smete, dati prednosti tujemu jeziku pred maternim, to je pred slovenskim jezikom, če slučajno to ni vaš materni jezik! V želji, da boste to besedilo razumeli kot dobronamerno, vas pozdravlja Dušan Ambrož iz Izole-lsola. ŠOLA NI LAHKA Kako skrbimo za naše otroke Žal te besede ne bodo tako pozitivne kot so zgornje, ampak mislim da sem jih dolžna v imenu naših otrok napisati. Težava je v količini in teži knjig in zvezkov, katere naši otroci potrebujejo za normalno pridobivanje znanja. Šolske torbe, katere naši otroci dnevno prenašajo do šole in po šoli sami so pretežke in njihovemu zdravju škodljive. O temu se je že dosti govorilo in ker nismo na državni ravni tega še v stanju dojeti, poskušamo na nižjih institucijah pr. v šolah- oz. mi starši sami nekaj ukreniti. Tako smo nekateri starši vztrajali, da naj bi se na OŠ Livade naredile omarice za odlaganje potrebščin, katere se trenutno dnevno nosijo v šolo in cel dan po šoli od razreda do razreda. Dosegli smo da so omarice za naše otroke potrebne, ampak zadnja vest iz šole, kjer tudi to šolsko leto omaric ni -je ta, da šola zanje nima denarja. Prosim šolo in občino, da vzameta zdravje naših otrok v zakup, saj niso vsi starši sposobni otrok v šolo voziti, da o tem kako sami med poukom prenašajo to breme ne bi govorila. Kvaliteta in standard življenja naših otrok so naša ljubezen do njih, njihovo zdravje je pa naša osnovna starševska dolžnost. Ves denar, ki se troši pa ne bom omenjala in kaj vse bi mogoče z majhno količino prispeval k lepši in zdravi prihodnost naših otrok. Prosim odgovor - kaj res ni denarja za šolske omarice? K. A., Izola Dimnikarji ne prinašajo samo sreče Občina in občani zahtevajo red V zadnjem obdobju je bilo v Izoli res veliko govora o problematiki dimnikarske službe, o dimnikih nasploh, še posebej pa o plinskih grelnih napravah oziroma o koncesionarju, ki je z državo sklenil pogodbo o izvajanju rednih pregledov v naši občini. Čeprav se je problematika še najbolj tragično pokazala ravno v našem mestu, tudi v drugih delih Slovenije ni tuja, kot se je pokazalo na torkovem sestanku v Izoli. Izolska Civilna Iniciativa je, po dogovoru s sestanka na Ministrstvu za okolje in prostor, s predstavniki Civilnih pobud Slovenije v torek 11.9. organizirala posvetovalni sestanek s predstavniki MOP ravno na temo dimnikarskih storitev v Občini Izola in predvsem v Livadah. Na posvetovalni sestanek so bili povabljeni predstavniki MOP (zastopal jih je Jože Kaplar), tržne, požarne in okoljevarstvene inšpekcije, predstavniki Civilnih pobud Slovenije in predstavniki krajevne Skupnosti Livade. Po besedah člana Civilne iniciative Aleksandra Rutarja, je bil sestanek zelo koristen, saj upajo, da se bodo stvari končno začele premikati na bolje, vsaj če gre soditi po reakciji predstavnika MOP. Vsega je kriva uredba Kot pravijo predstavniki Civilne iniciative, je problem predvsem v uredbi, ki jo je vlada podpisala (v imenu vseh državljanov) s koncesionarjem. Dejansko ta pogodba krši zakon konkurence, saj potrošnik nima možnosti izbirati med različnimi koncesionarji (kot se to dogaja pri ostalih ponudnikih raznih storitev) in je prepuščen na milost in nemilost koncesionarja, ki mu ga je dodelila država. V našem primeru je to podjetje E.D.T. In da bi bilo vse še huje, je sporno tudi dejstvo, da je po tej uredbi za vzdrževanje malih kurilnih naprav pooblaščen le koncesionar. In vemo, da so „male kurilne naprave" plinski bojlerji. In koliko so dimnikarji sploh lahko strokovno usposobljeni za njihovo vzdrževanje? Varnost ni poceni Ob tem zdravstveno-varnostnem problemu, pa lahko nastopi tudi finančni. Po tragediji, ki se je zgodila v Livadah, so namreč dimnikarji začeli z organiziranimi meritvami emisij plina CO v prostoru - po mnenju predstavnikov Krajevne skupnosti Livade, prisotnih na sestanku, to opravljajo sicer zelo nestrokovno -cene teh meritev pa so kar zasoljene. Kot nam je povedal predstavnik iniciative Aleksander Rutar, bi po uredbi moral dimnikar, v primeru, da ne opravi celotnega paketnega pregleda (kar meritev vsekakor ni), zaračunati 0.44 centov na uro, ter v delovnem nalogu vpisati čas prihoda, odhoda in storitev. Tega ne počnejo, zaračunajo pa celotno tarifo, ki znaša krepkih 100 evrov na uro. Ker je tolikšen znesek ne le objektivno previsok za preprosto meritev, temveč si ga večina gospodinjstev sploh težko privošči, se dogaja, da dimnikarja ne spustijo v stanovanje (ustavna pravica, pač). Vendar Rutar tudi pravi, da je v uredbi zapisano, da mora uporabnik grelne naprave koncesionarju dovoliti pregled le-te, in v primeru, da stanovalec predstavnika koncesionarja ne spusti v stanovanje, lahko dobi kazen Inšpektorata, kot je potrdila tudi predstavnica inšpekcije, ki je bila prisotna na sestanku. Te pravice pa v naši državi nimajo niti policisti. Na kratko, Civilna iniciativa je predstavniku MOP pokazala, da je marsikaj v tej uredbi treba spremeniti - na primer to, da so cela poglavja namenjena odgovornosti uporabnika, a niti ena sama alineja odgovornosti koncesionarja - ter, da bi bilo še najbolje, da bi si uporabniki sami lahko izbrali koncesionarja. In to niti ni tako težko dosegljivo, saj je govora v tem primeru le o uredbi, ki jo lahko vlada kadarkoli prekine ali spremeni. In, kot pravi Rutar, so bili z odgovori predstavnika MOP kar zadovoljni. Civilna iniciativa je tako svoje opravila, zdaj pa je na potezi še Ministrstvo. Aljoša M. Občina Izola - Comune di Isola Občina Izola na podlagi določil Pravilnika o oddajanju poslovnih stavb in poslovnih prostorov v najem (Uradne objave št. 13/95 ), Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o oddajanju poslovnih stavb in poslovnih prostorov v najem (Uradne objave št.14/98) in sklepa komisije za oddajanje poslovnih prostorov v najem objavlja JAVNI RAZPIS za zbiranje pisnih ponudb za oddajo poslovnih prostorov v najem v Izoli: PREDMET RAZPISA JE ODDAJA PRAZNIH POSLOVNIH PROSTOROV - LJUBLJANSKA 40 - velikosti 26,75 m2 Izklicna cena mesečne najemnine 135,60 Eur Namen: trgovina z neživih, ali druga storitvena dejavnost - KOPRSKA 20 - velikosti 84,57 m2 Izklicna cena mesečne najemnine je 539,88 Eur Namen: trgovina z neživih, ah druga storitvena dejavnost (poslovni prostor je potrebno prenoviti) - PITTONIJEVA 13 - velikosti 15,00 m2 Izklicna cena mesečne najemnine je 70,05 Eur Namen: skladišče - LJUBLJANSKA 43 - velikosti 20,90 m2 Izklicna cena mesečne najemnine 110,17 Eur Namen: trgovina ah druga storitvena dejavnost - SMAREGLIJEVA 10 - velikosti 24,60 m2 Izklicna cena mesečne najemnine 152,83 Eur Storitvena dejavnost - TRUBARJEVA 1 - velikosti 19,32 m2 Izklicna cena mesečne najemnine 103,83 Eur Storitvena dejavnost I. RAZPISNI POGOJI 1. Najemna pogodba bo v obliki notarskega zapisa sklenjena z izbranim najemnikom za nedoločen čas po končani usposobitvi prostora. Stroške notarskega zapisa plača najemnik. (Izlicitirana najemnina se usklajuje z rastjo drobno prodajnih cen.) 2. Na razpis se lahko prijavijo pravne in fizične osebe. 3. Ponudnik mora v razpisnem roku vplačati varščino v višini treh mesečnih izklicnih cen najemnine z upoštevajem izbrane namembnosti. Varščino je treba vplačati na naslov Stavbenik, Servisne Storitve d.o.o. Koper TRR. 10100 0034770033 s pripisom »vplačilo varščine« in poslovni prostor na katerega se varščina nanaša. 4.Izbranemu ponudniku se bo varščina poračunala z najemnino, ostalim pa bo vrnjena v 14 dneh po opravljeni izbiri. Izbranemu ponudniku se bo v primeru podražitev najema varščina do izrabe revalorizirala za enak odstotek. V primeru, da izbrani najemnik odstopi od najema ah v določenem roku ne podpiše najemne pogodbe varščina zapade v korist Občine Izola. V tem primeru je dolžan poravnati tudi stroške projektiranja. 5. Rok za oddajo ponudb je 15 dni od dneva objave. 6. Ponudnik, ki ima ob prijavi na razpis do Občine Izola neporavnane obveznosti, do koncesionarja pa nima poravnanih vseh obveznosti iz naslova najemnin že najetih prostorov, bo izločen iz postopka izbire za najem po tem razpisu. ZPonudnik mora predložiti program dejavnosti, ki ga bo izvajal ter navesti višino najemnine, ki jo ponuja in jo je pripravljen plačevati na način in pod pogoji določenimi z najemno pogodbo. S.Prednost pri izbiri ima tisti ponudnik, ki ponudi zahtevani najzanimivejši program dejavnosti (namen). 9.Komisija si pridržuje pravico da ne izbere nobene od prijetih ponudb in nima obveznosti do plačila stroškov ponudniku za izvedbo ponudbe. II. DOKAZILA Ponudnik mora ponudbi za najem prostora priložiti: - potrdilo o vplačani varščini - izpisek iz registra podjetij, samostojni podjetnik potrdilo - fizične osebe morajo priložiti potrdilo o državljanstvu - potrdilo Ministrstva za finance - Davčna uprava in Občine Izola (izda ga Sekretariat finance), da ima plačane vse obveznosti do Občine - potrdilo koncesionarja Stavbenik - Servisne storitve d.o.o. Koper, da ima poravnane obveznosti iz naslova najemnin (če ponudnik ni najemnik zadostuje izjava, da ni najemnik in da nima neporavnanih obveznosti), Nepopolne ponudbe ne bodo upoštevane! III. DOSTAVA PONUDBE Ponudbo z dokazih je potrebno dostaviti v razpisnem roku v zaprti kuverti na naslov Stavbenik - Servisne storitve d.o.o. Koper, Ul. 15.maja 16, Koper z oznako »javni razpis - ne odpiraj« Morebitne informacije je možno dobiti na tel. 6626-820 pri ga. Slavici Kovačevič, s katero si prostor lahko ogledate. O izbiri bodo ponudniki obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. Predsednik komisije za poslovne prostore Tomislav VITEZICA l.r. Vikend za spomine Pol stoletja mladi izolski Jadranski stražarji V eni izmed živahnejših sobot v tem letu, 8. septembra, je taborniško društvo Rod jadranskih stražarjev iz Izole, obeležilo visok jubilej, 50. obletnico organiziranega delovanja v občini Izola. Malo po 15. uri se je na tabornem prostoru na zelenici ob vhodu v Simonov zaliv, začela kopičiti množica nekdanjih in sedanjih izolskih tabornikov z njihovimi družinami, simpatizerji organizacije ter prijatelji taborniki iz različni slovenskih krajev. Organizatorji so pripravili zanimiv program, ki je obiskovalce peljal skozi zgodovino pa vse do sedanjosti. Obiskovalci so že na vhodu na taborni prostor ostali očarani nad mogočnim vhodom, kjer je mladina pokazala svoje pionirsko znanje. V taboru so imeli razstavo predmetov in slik ter šotore, ki so jih uporabljali v različnih obdobjih delovanja. Obiskovalci so se lahko udeležili ene izmed aktivnosti na taboru; postavljanja šotora iz šotorskih kril ali Savice, lokostrelstva, signalizirali so v Morsejevi abecedi ali Semaforju, postavili stolp ali A-jali in nenazadnje so lahko ustvarjali na delavnicah z ročnimi spretnostmi. V trgovinici so ponujali majčke z logotipom 50. obletnice in bilten ‘Stražarji skozi čas’, posebne izdaje Rodovega glasila ob 50. obletnici delovanja, rutke, kroje - taborniško uniformo in oddajali spominčke za to priložnost - stojalo za svinčnike iz lesa v obliki šotorčkov z logotipom 50. obletnice. Po 17. uri so izolski taborniki postregli z bobiči in kasneje še v veselje najmlajših in tistih, ki se tako počutijo, s šmor-nom. Brez smeha in pesmi ne gre Glavni del prireditve se je začel malo po 19. uri, predstava ‘Stražarji skozi čas’, katere rdeča nit je bila Dan na taboru. Med glavnimi deli dneva - vstajanje, jutranja in popoldanska gozdna šola, kosilo in večerja, so na odru z ozadjem risanega tabora predstavili na pester in svojevrsten način 5 desetletij delovanja in glavne značilnosti le-teh. Med desetletji je program povezoval 'pevski zborček’ pod vodstvom Rudija Bučarja. Poleg tega so potekali razni pogovori, med katerimi je izstopal pogovor s Tonijem Juriševičem, članom z najdaljšim stažem v rodu, ki mu je starešina rodu Bojana Baričič podelila nagrado za dolgoletno aktivno delo. Ravno tako je načelnik Zveze tabornikov Slovenije, Tomaž Strajnar podelil Rodu Zlato plaketo za dolgoletno aktivno delo in prispevek k razvoju taborniške organizacije ob visokem jubileju. Obiskal jih je tudi podžupan g. Bojan Zadel, predstavnik PGD Izola ter prijateljska roda iz Ilirske Bistrice in Postojne, ki sta jim podarila praktična darila. Uradni del so zaključili s predajo bakle med člani starostnih skupin, od najstarejše grče, do popotnice, do gozdovnika, ter čebelici in nazadnje najmlajši murni, ki so zanetili veličasten 5 metrov visok ogenj. Potem so zavrteli spominski posnetek slik vseh 5. desetletij in postregli s slastno torto. Zabava je sledila s petjem ob tabornem ognju in prijetnim klepetom med znanci. Sobota za spomine Vsem bo zagotovo v spominu ostal še en lep dan v taborniški družbi. Udeleženci prireditve so srečali stare dobre znance in z njimi obujali spomine s taborniških let, zapeli ob tabornem ognju ter nenazadnje, na svoj način dali pečat temu dogodku. Videti je bilo nemalo objemov, poljubov in nasmehov ter srečnih solznih oči, zadovoljnih udeležencev prireditve. Taborniki se zahvaljujejo vsem njihovim sponzorjem oz. vsem tistim, ki so na kakršenkoli način pomagali pri organizaciji: CŠKP Izola, Marinvestu, Komunali Izola, Vinarstvu in oljkarstvu SLAVEC, ^ trgovini SKAT, Mlinotestu - Kruh Koper, « Odvetniški pisarni Starman-Velkaverh, | Zobozdravnici Diana Okretič, Banki g Koper, Ivanu Paliski, Tiskarni Šenk Izo- £ la, Anthron d.o.o., PGD Sečovlje, PGD Izola, KS Jagodje-Dobrava, ozvočenju in razsvetljavi Bojan Krkač s.p., HTP Simonov Zaliv, Tedniku Mandrač, Radiu Capris in Radiu Koper, Ladjedelnici Izola, Univarju, Alter 2004, Žito Ljubljana, Droga Izola in drugim. Posebej pa se zahvaljujejo članom in prostovoljcem za ves vloženi trud in čas v pripravi te proslave. Stražarji so z njo ponovno dokazali, da skupaj zmorejo veliko, saj so z večmesečnimi pripravami zares ustvarili popolno vzdušje taborništva. Naj zaključim z mislijo, ki je prisotnim ni bilo treba posebej razlagati: “Tabornik ostane celo življenje - tabornik, tudi če ni več med aktivnimi člani. Tabornik enostavno si !” Vilette Čibej V 60-tih smo imeli gliser Sobotni, drugi poletni sejem starin je bil tudi priložnost za zanimivo spoznavanje izdelka, ki bi na sejmu zagotovo šel dobro v promet, pa ne le tam ampak tudi na sejmu rabljenih plovil bi gotovo hitro dobil kupca. V mislih imamo 2.99 metra dolg plastični gliser z imenom Skat, ki so ga v 60 - tih letih izdelovali v Mehanotehni-ki. Skupaj s sodelavci v čolnarni ga je skonstruiral in izdelal Anton Pavlovčič, ki je takrat vodil oddelek v katerem naj bi sicer izdelovali plastični čoln italijanskega konstruktorja. Po začetnih težavah je gliser pokazal izredno dobre lastnosti in v slabega pol leta so jih izdelali in prodali 75, od tega nekaj tudi v Italijo. Pavlovčič se spominja trgovca iz Trsta, ki je na gliser montiral Evinrudejevo desetico in z njo “divjal” po Tržaškem zalivu. Očitno ta proizvodnja nekaterim v Sloveniji ni bila po godu in so proizvodnjo ustavili, čeprav takrat o Elanu ni bilo ne duha ne sluha. Na Skata zdaj spominja še nekaj “živih” primerkov, tudi ta, ki ga je na komunalnem privezu odkril nekdanji delavec Mehanotehnike in ljubitelj fotografije, Janez Skok ter na fotografijo “povabil” še konstruktorja. Na tretji fotografiji pa je oddelek čolnarne leta 1967 ob Skat-u. Zbrani so: Stojan, Rudi, Jože, Tone, Sašo in Mario. Toda, ker se je proizvodnja vlekla, italijanski partner pa je bil dokaj neresen, je strastni modelar Tone Pavlovčič iz odpadnih lesenih zabojev izdelal najprej leseni model, nato pa so sami naredili še kalup in začeli vlivati lastni gliser, ki je bil namenjen predvsem vožnji s tomosovo štirico. V spomin Elvis Gunjač Izola je te dni mlado mesto a vse mladosti v Izoli niso enake in vse zgodbe se ne končajo enako lepo in enako glasno. Elvisova se je končala tiho in veliko prezgodaj, čeprav je bilo tisto, kar je doživel v tej mladosti tako vihravo in razgibano pa še večkrat moreče in brezizhodno, da je bilo vredno celega življenja. Elvis je zajemal to svojo mladost s preveliko žlico želja in iskanj, tako veliko, da je lepega dne ni več mogel dvigniti in se je vdal. Spominjali se ga bomo, - zaradi spominov in v poduk. Prijatelji Izola, avgust 2007 KRIMINALNE Strastna kadilca padla v zasedo Policisti Policijske postaje Izola so junija in avgusta 2007 obravnavali serijo vlomov v poslovno enoto v Izoli. Junija je storilec trikrat z vlomom skozi vrata vstopil v poslovno enoto in si pri vsakem vlomu protipravno prilastil večjo količino cigaret različnih znamk, avgusta pa je vlomil v isto poslovno enoto in si ponovno protipravno prilastil večjo količino cigaret različnih znamk. Skupaj si je s štirimi vlomi protipravno prilastil premoženjsko vrednost v višini 25.524 evrov. Glede na način in kraj storitve ter ukradene predmete je bilo ugotovljeno, da gre v vseh primerih nedvomno za istega storilca. Prav tako je bilo z zbiranjem obvestil ugotovljeno, da se je storilec s kraja dejanja v zadnjem primeru odpeljal z osebnim avtomobilom Fiat, tip Punto, reg. območja Ljubljana. Policisti Policijske postaje Piran so 4. septembra 2007 obravnavali podobno kaznivo dejanje, ko sta dva storilca z vlomom vstopila v trgovino, si protipravno prilastila različne znamke cigaret in kraj dejanja zapustila z osebnim avtomobilom Fiat, tip Punto, reg. območja Ljubljana. Ko so policisti vse informacije povezali, so na Policijski postaji Izola pristopili k rednim kontrolam objektov, kjer se prodajajo cigareti, in pričeli s postavljanjem zased. 6. septembra 2007 ob 2.10 uri so tako pri poslovni enoti v Izoli opazili osebni avtomobil Fiat, tip Punto, reg. območja Ljubljane, in dva moška, ki sta se napotila proti poslovni enoti. Na podlagi določil 35. člena Zakona o policiji je bil z navedenima opravljen postopek ugotavljanja identitete, pri čemer je bilo ugotovljeno, da gra za 24 letnika iz Ljubljane in 39 letnika, državljana Bosne in Hercegovine. V postopku je bilo ugotovljeno, da pri sebi posedujeta vlomilsko orodje. Zaradi suma storitve zgoraj opisanih kaznivih dejanj jima je bila nemudoma odvzeta prostost in v nadaljevanju vročena odločba o 48 urnem pridržanju. V okviru predkazenskega postopka so policisti z Okrožnega sodišča v Kopru pridrobili odredbi za hišne preiskave na naslovu osumljencev, kjer so zasegli predmete, ki izvirjajo iz zgoraj opisanih kaznivih dejanj oziroma so bili uporabljeni pri storitvi le teh. Na podlagi tako zbranih dokazov je bilo ugotovljeno, da sta navedena utemeljeno osumljena storitve opisanih kaznivih dejanj. Po opravljenih preiskovalnih dejanjih sta bila osumljenca privedena na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Kopru. Po opravljenem zaslišanju je bil zoper 24 letnega Ljubljančana odrejen hišni pripor, zoper 39 letnega državljana Bosne in Hercegovine pa pripor. Skakal je po Dragonji Piranski policisti so pred dnevi pridržali 47-letnega Izolana, ki je v Dragonji pijan skakal po cesti ter ogrožal sebe in druge udeležence prometa. Ob prihodu policistov je s kršitvijo nadaljeval ter skakal proti policistom, zato so ti morali za preprečitev nadaljnjih kršitev uporabiti fizično silo in sredstva za vklepanje. Ni čisto zbežal Nekaj pred 13.00 uro je v Izoli mlajši voznik avtomobila Opel Corsa, reg. št. KP P6-588 trčil v avtomobil 52-letne Koprčanke in s kraja pobegnil. Povzročitelju bo ob izsleditvi izdan plačilni nalog zaradi povzročitve prometne nesreče in pobega s kraja nesreče. Bolšji tatovi V jutranjih urah, ko so pripravljali v Izoli sejem starin, sta dva neznanca prišla do ene izmed stojnic in ukradla škatlo z bajoneti. Praznik ks jagodje - dobrava Zjutraj ni čisto pri sebi V Izoli so pridržali 22 letnega Škof jota, ki so ga za volanom dvakrat ustavili pijanega. Ob 5.15 uri je napihal 0,79 mg/l, prepovedali so mu vožnjo, pol ure kasneje pa so ga ponovno ustavili nedaleč stran. Ker je bilo očitno, da ukazov policistov ne namerava upoštevati, so ga pridržali. Tudi on bo plačal kar zasoljeno kazen. Motorist brez srca Prometni policist obravnavajo prometno nesrečo s pobegom. Neznani voznik kolesa z motorjem je na pešpoti med Izolo in Koprom podrl peško, nato pa pobegnil proti Kopru. Peška, sicer tuja turistka, se je pri tem lažje poškodovala in so jo odpeljali v izolsko bolnišnico. Pobeglega motorista pa čaka kazenska ovadba, saj je v nesreči zapustil poškodovano osebo. Motorist s kaznijo Pobegnil je tudi 53 letni motorist iz Šareda, ki je na Maliji trčil v avtomobil. Tega so policisti izsledili in mu napisali kazni za preko 1000 , saj je vozil brez vozniškega dovoljenja, neregistriran moped, brez varnostne čelade, pobegnil je s kraja in pil alkohol po prometni nesreči. Nesramnež in punto Neznanec se je v zgodnjih jutranjih urah znesel nad avtomobilom Fiat Punto, last Izolana. Z ostrim predmetom je poškodoval lak na prtljažniku in lastniku povzročil za 150 Burov škode. Na Rexu seje dogajalo Nekaj minut pred 21.00 nas je po telefonu poklical občan in sporočil, da sta prijatelja pred dobrimi desetimi minutami s Katarine pri Ankaranu izplula z gliserjem proti Sečovljam. Gliser se je po desetih minutah plovbe začel potapljati približno 1 navtično miljo od obale. Takoj po sporočilu smo sprožili iskalno akcijo, v katero so se vključili policisti pomorske policije, delavce uprave za pomorstvo, varnostna služba Luke Koper, obvestili smo tudi vojaške organe, na primerno območje pa poslali policista za nočno spremljanje razmer na morju. Po dobri uri so pomorski policisti na morju našli obroč, ki je nakazoval, kje se je potopil gliser, le nekaj minut kasneje pa sta na suho na Rexu priplavala tudi 31-letna Domžalčan in Velenjčan. Na srečo sta bila le premražena in brez poškodb. Gliser pa so dvignili na suho naslednji dan. Zadeva sodi v pristojnost Uprave za pomorstvo. Le slabi dve uri kasneje so prometni policisti vozili za osebnim avtomobilom, s katerim sta skoraj na istem mestu, na Rexu, preko obcestne ograje in peš steze ob morju zaradi neprimerne hitrosti zapeljala v morje dva mladeniča. Ko so policisti zaustavili svoje vozilo, da bi jima priskočili na pomoč, sta se že rešila iz pločevine in priplavala na obalo. Izkazalo se je da sta mladoletnika, oba rojena leta 1991, s piranskega konca, ki sta z osebnim avtomobilom peugeot 307 karavan, seveda brez opravljenega vozniškega izpita, vozila iz Kopra proti Izoli. V Žusterni sta peljala mimo policistov, ki so merili hitrost in jima tudi namerili 127 km na uro. Ker se nista zaustavila, so zapeljali za njima. Mokra in premražena so nato odpeljali na koprsko policijsko postajo, kjer so ju prevzeli starši. Vozilo so ob pomoči gasilcev in potapljača povlekli iz morja, za voznika pa bodo prometni policisti napisali obdolžilo! predlog. Kolesa so še v modi V zadnjih treh dneh je neznanec vlomil v kletne prostore stanovanjskega bloka v Izoli. Ukradel je kolo, znamke Camox MTB 800, črne barve, vredno okoli 500 EUR. Vse, ki bi o ukradenem kolesu kaj vedeli, policisti prosijo, da jih obvestijo na znano številko 113. MALI OGLASI Nepremičnine - Mlad par iz Izole išče za nakup dvo ali tro sobno stanovanje v Izoli ali okolici za cca 125.000 EUR. tel 040 302 818 - Iščem dvosobno stanovanje za najem v bloku ali hiši. tel 041 275 217 • Dve študentki 1. letnika pedagoške fakultete, urejeni, nekadilki, iščeva manjše stanovanje v okolici Kopra, inf: 031/547 042 ali 051/243 959 • V Izoli ali okolici najamem garsonjero za daljše obdobje, tel 040 701 108 • Zamenjam enosobno stanovanje (40 m2) Ljubljana - Vič, za enako ali garsonjero v Izoli. Tel.: 051 341 727 • Kupim garažo v Izoli. Tel. 041 488 346 • Uslužbenka srednjih let išče v Izoli ali njeni okolici skromno garsonjero ali enosobno stanovanje za daljši čas. Tel.: 031/598 633 Vozila • Prodam OA Fiat Tempra 1.6 SX. Registrirana do 2.7.2008 Inf.: 040 523 010 • Motor “chopper” Kimko 125, prevoženih 15.000 km, zelo dobro ohranjen, nove pnevmatike, črne barve, prodam za 1.000 Eur. Ogled je možen v Izoli po dogovo-ru. Informacije: 041 584 056 Delo - Dnevni bar v Izoli išče delavko za delo v strežbi z možnostjo stalne zaposlitve, tel: 041 400 404 • Ponujamo delo za pomožna dela v knjigovodskem servisu v Izoli. Za informacije po 17 uri na tel.: 041/778606 • Bife Sonček v Ljubljanski ulici išče natakarico. Delo v eni izmeni, tel.: 040 888 518 • Ponujam delo v strežbi in pomoč v pizzeriji za daljše obdobje. 041 827 039 • Pizzeria na obali zaposli izkušenega picopeka. Tel.: 041 566 751 • Nudim inštrukcije matematike za osnovne in srednje šole Gsm: 041 287 425 • Inštruiram slovenščino, italijanščino in angleščino na vseh stopnjah. Tel.: 040 245 683 • Nudim pomoč in varstvo otrokom, tudi takšnim s posebnimi potrebami. Pokličite na GSM 041 856 855 • Starejšim nudim pomoč na domu Tel.: 041 233 451 • Za skromno nadomestilo nudim pomoč pri čiščenju in pomoč starejšim ljudem pri vsakdanjih opravilih. Tel.: 051 251 211 • Starejšim obolelim ter drugim , nudim pomoč in oskrbo Tel 040 701 108 Razno - Prodam otroško kolo montain bike, lepo ohranjen, za 35 eur. tel. 041/828 605 - Prodam rabljen motorni mlin za grozdje in plastični kad za kmetijo 300 litrski, za 140 eur. tel 041/828 605. - Tristo litrsko cisterno iz nerjavečega jekla prodam. Tel: 051 685 670 • Nekje med Izolo in Malijo se je izgubila sivo-bela drobna mucka slepa ne eno oko, ima sivo ovratnico z zvončkom. Sliši na ime Gatto, tel 05/ 642 1053 ali 040 312 714 - Oddam kužka dobrim ljudem. 041 770 004 - Oddam jogi 160x200 cm z dekorativnim vzorcem. Tel.: 031 377 536 • V RK Izola bi bili veseli darovalca jedilnega kota in kuhinjskega elementa, velikosti 60x60cm, potrebujejo pa tudi štedilnik na drva. tel 051 672 160 • Klena, kraška drva PRODAJAM, tel 040 342 200 • Prodam čisto nov mobitel mobi čuk SAGEM, za 85 evrov. Inf: 031 203 782. • Prodamo nov lesen čoln, dolžine 4,85 m z izvenkrmnim motorjem in opremo. Cena po dogovoru, tel 6414 404 ali 031 885 426 • Voziček Chicco, moder karo z ravno strehico prodam (10 EUR); Dvopostelno posteljo 160xl90cm, masiva bukev, brez visokih stranic, razstavljena prodam za 100 EUR; Chicco stolček, na štirih kolesih, moder karo, mizica, nagib stolčka tri variante, nastavljiva višina, prvi lastnik, lepo ohranjen za 40 EUR; Montainbike skoraj nov za otroka do velikosti 160 cm metalne barve za 60 EUR; Novo WC školko Dolomite podarimo, tel 031 505 237 • Prodamo otroško sobo italijanskega proizvajalca v beli barvi. Sestavljena je iz omare, komode, povijalne mize, raztegljive postelje z jogijem velikosti 120 x 70 cm (160 x 70 cm) in zaboj za igrače. Tel.: 041 860 393. Pogled na dvorišče stare italijanske šole. Sosedje se za veduto zelo zahvaljujejo. Poslovalnica Izola Trg Republike 3, Izola Tel.: 663 06 00 Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Pol stoletja drugačnega življenja Tako pravijo tisti, ki so jih povabili ali so se kar sami povabili na slavnostno zakusko ob koncu letošnje Diplomatske regate v Izoli. Seveda ves čas ni šel zgolj za pokušino različnih dobrot, ki so kar letele na mize, ampak tudi za podelitev številnih nagrad za vse mogoče jadralne razrede pa še kaj zraven. Povabljeni gostje so bili zadovoljni z vsem kar jim je ponudila Izola, od parkirišča do prijaznega morja, od lepega dneva do dobre večerje in od živahnega dogajanja v mestu do brezplačnega vlakca. Le kdo ne bi imel rad takega mesta, pa čeprav ga vidi le z barke, privezane v marini. Taborniki so v neposredni soseščini diplomatske regate praznovali Abrahama in ves dan je bilo pri njih živahno, najbolj pa zvečer, ko so pripravili predstavo ‘Stražarji skozi čas’, katere rdeča nit je bila Dan na taboru. Med desetletji je program povezoval ‘pevski zborček’ pod vodstvom Rudija Bučarja. Poleg tega so potekali razni pogovori, tudi s Tonijem Juriševičem, članom z najdaljšim stažem v rodu, ki mu je starešina rodu Bojana Baričič podelila nagrado za dolgoletno aktivno delo. Zveza tabornikov Slovenije pa je podelila izolskim tabornikom Zlato plaketo. Združene igre mladih narodov Letošnje Združene igre narodov so bile dolgo časa “v zraku”, potem pa se je mlado vodstvo odreklo strankarske opredelitve in iz proračuna je kapnilo ravno dovolj denarja za enotedensko druženje 100 udeležencev in organizatorjev iz 21 držav. Že nedeljski večer je na Ljubljanski ulici minil ob glasbi in plesu na veselje velikega števila mladih in žalost nič hudega slutečih sosedov, potem pa so si v naslednjih dneh sledile različne akcije in dogodki, tako da lahko brez obotavljanja zapišemo: ZIN so žive, da je kaj. Križ v Jagodju je tudi v opomin WlB£&r V nedeljo so se zaključile slovesnosti ob praznovanju krajevnega praznika v Jagodju in Dobravi. In prav nedelja je bila še posebej slovesna, zlasti s posvetitvijo križa ob cesti pri križišču Jagodje. “Naj bo tudi v opomin vsem, ki vozijo po tej ali kakšni drugi cesti” je povedal Maks Filipčič, ki je skupaj s soprogo daroval največ za postavitev križa, saj sta na cesti tragično izgubila hčerko in sina. Križ je posvetil škof Bizjak, ki je kasneje tudi vodil tradicionalno mašo pred cerkvijo Marije Loretske, potem pa je že bil čas tudi za bolj posvetne stvari, ki so se v gostilni Jasna, kjer ima sedež krajevna skupnost, iztekle v lep zaključek dneva.