PoStnina plačana v gotovini. Leto XVHL, št. Ljubljana, nedelja »5, aprila 1937 Cena 1 Din UpravniStvo, Ljubljana, Knafljeva ulica 5 — Telefon št. 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Jnseratm oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL 6 — TeL 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11 — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ul. št. 2 Telefon št 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25. Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon S122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon št. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. ma Od kar sta stopila v veljavo novi državni in banovinski proračun, je znova postavljena na dnevni red cela vrsta vprašanj, ki živo zanimajo najširše plasti prebivalstva. Ze o priliki parlamentarne debate je bilo poudarjeno, da se nahajamo v novi fazi centralističnega razvoja našega državnega življenja. Povsod je občutiti roko, ki rta najbolj različnih poljih državne delavnosti, in to ne le v strogo upravnem poslovanju, temveč tudi na širšem gospodarskem, socialnem in prosvetnem področju dosledno osredotočuje odločujoče vplive tja do navidezno malenkostnih dnevnih vprašanj v eni sami centralni roki. Posledice ne izostaiajo. Občutek, da je enakopravnost vseh delov naroda in vseh pokrajin le prazna črka na papirju in votla fraza v govorih, se uveljavlja vedno bolj. Nevarnost je, da bo stvarno stanje, ki se razvija, vedno težje kompromitiralo načelo širokih samouprav, ki se sicer stalno poudarja kot neposredni in nujni državni program, kateremu pa se daje vsebina, ki je daleč od prave in zdrave misli decentralizacije in dekoncentra- cije. Te dni smo zvedeli za glavne osnove zakonskega načrta o cestnem fondu. Povsem razumljivo je začudenje, ki ga mora ta načrt vzbuditi. Saj je ta načrt značilen primer centralistične ureditve vprašanja, ki je kot celota sicer splošno državno vprašanje, katerega izvedba pa po celi svoji prirodi spada v pokrajinsko, odnosno banovinske kompetenco. In vendar naj dobimo sedaj državni cestni fond. katerega uprava bo izključno v rokah ' - ,T>' f predstavnikov nekaterih zainteresiranih osrednjih organizacij v Beorrradu. banovinski cestni fondi pa navzlic predvideni avtonomiji ne bodo drugega, kakor podružnice, katerih lastna sredstva so skrčena na naiskromnejše vsote Javnost upravičeno vprašuje, v kakšnem duhu se namerava izvesti decentralizacija in uvesti sistem široke samouprave, ako celo cestne zadeve spadajo v centralno kompetenco. Cestni fond je za enkrat še stvar bodočnosti in o njem bo narodno predstavništvo šele razpravljalo. Suha stvarnost pa so nova bremena, uvedena s proračunom za leto 1937/1938. Tudi pri rjih ni izvedeno načelo enakopravnosti niti glede dolžnosti, niti glede pravic. Opozorili smo na tem mestu posebno na skupne banovinske trošarine, pri katerih vidimo, da so posamezni predmeti ljudske porabe različno obdavčeni, samo ker se razlikujejo po zunanji obliki. Čevelj, ki se nosi v naših krajih, plača mnogo večjo trošarino, nego nič manj J trpežni opanek v južnih krajih Razdelitev dohodkov iz državnega banovinskega fonda in iz skupnih banovinskih t- ~;šarin se vrši po ključu, ki postaja - e bolj nevzdržen, ker so dotacije iz ih dveh skupnih banovinskih finančnih izvorov tako neenakomerne, da ustvarjajo v državi vedno večje razlike v javnih dajatvah po posameznih banovinah in s tem ogražajo notranjo gospodarsko ravnotežje v narodni celoti V parlamentu smo culi izjave, da bodo iz novih skupnih banovinskih trošarin mogle banovine pokriti predvsem svoje šolske izdatke, ki so na podlagi lanskega finančnega zakona bili prevaljeni od občine na banovino. Toda kaj se je zgodilo? V dravski banovini smo morali zaradi teh novih izdatkov povišati banovinske doklade za 25 odstotkov, kar znači, da bodo banovinska bremena povečana za več nego 11 milijonov. Na novih skupnih trošarinah bo šlo iz dravske banovine 8 do 10 milijonov, povrh pa občinski proračuni zunaj po deželi navzlic preva-litvi šolskih izdatkov na banovino niso znatno zmanjšani. V teh okolnostih je razumljivo, če davkoplačevalec prav globoko zastoka in če gospodarski krogi v skrbeh razpravljajo o posledicah takega razvoja stvari, ki so tem bolj težke, ker naraščajoča draginja že itak s težko pestjo pritiska na široke sloje konsu-rnentov. Tudi bežni dnevni dogodki nam tako rekoč na tekočem traku nudijo nepretrgan niz dokazov pogrešnega gledanja na problem naše notranje enakopravnosti. Letos se je izvršila reorganizacija upravnega odbora Narodne banke in so prišli vanj izrecni zastopniki politike ki naj vodi državo po novih smernicah Rezultati niso zelo razveseljivi. Narodna banka je n. pr. votirala subvencije za velesejme, pa je dala beograjskemu, ki se bolj zaradi namišljenega prestiža kakor iz stvarne potrebe kot eksperiment že leta pripravlja, ne da bi do danes mogel biti praktično izveden, pol milijona, zagrebškemu sto tisoč dinarjev, ljubljanski velesejem, ki je najpomembnejša in najstarejša institucija te vrste v naši državi ter predstavlja len vzgled gospodarskega optimizma in samopomoči, pa je dobil 25.000 dinarjev. Vodilni funkcijonar Privilegirane agrarne banke je nedavno v Zagrebu napovedal centralizacijo zadružnega kredita in pri svojem ljub- AVSTRIJA V KLEŠČAH OSI RIM—BERLIN Avstrijska neodvisnost zavarovana za ceno priznanja Hitlerjevskega pokreta v Avstriji Italija in zbližanje med češkoslovaško in Avstrijo Rim, 24. aprila, k. Italijanski tisk še vedno ni na jasnem, ali je bil beneški sestanek le običajen razgovor v okviru rimskih protokolov, na katerem se je imela le ponovno dognati identičnost italijanskega in avstrijskega stališča, kakor to zatrjuje Rino Alessi v današnjem »Piccolu«, ali pa se je vendarle napravil na podlagi rimskih protokolov nadaljnji korak v razvoju srednjeevropske situacije, kakor to ugotavlja sinočnji »Giornale d' Italia«. Po mnenju »Piccola« so vsi tuji novinarji, ki so prišli v Benetke že z neko preračunano tezo v žepu, nazadnje prišli v zadrego, ker ni bilo pričakovanih senzacij. Avstrijska neodvisnost je slej ko prej zavarovana. Avstrija bo imela zgolj dobiček od tega, če se bodo na njenem ozemlju prijateljsko srečavali italijanski in nemški interesi. Nasprotno bi tesnejše sodelovanje med Avstrijo in Prago in preko nje s Parizom na mah uničilo italijansko in nemško prijateljstvo. Hitlerjevci vstopijo v avstrijsko vlado »Giornale d' Italia« ugotavlja, da so se v odnošaiih med Nemčijo in Avstrijo pojavili neki elementi, ki jih je treba pojasniti. Nadejati se je, da se bo s pomočjo Italije našla prava pot. Narodni socialisti v Avstriji bodo kmalu pozvani, da prevzamejo odgovornost v enaki meri kakor patriotska fronta. To bo prvi korak za njih neposredno sodelovanje v avstrijski vladi. V kratkem bo imenovan narodno-socialistioni referent, ki bo v okviru patriotske fronte s kancelar.jem Schuschnig-gom in državnim tajnikom za patriotsko fronto Zernattom poskusil urediti vsa pereča vprašanja, ki so se pojavila v od-nošajlh meti obema nacionalnima pokre-toma. Pred avstrijskim sporazumom s Jugoslavijo ižs Riamssssifs Nič man; »i bila koristna beneška proučitev avstrijskih odnošajev napram .Mali antanti. Obravnavali so se posebej za vsako izmed držav Male antante, ker se je računalo z njih različnimi interesi. Avstrijo ne loči od Jugoslavije nobeno politično vprašanje, razen morda problem habsburške restavracije. Toda ta jugoslovenska rezerva ni aktualna, ker restavracija ni pereča. Zato vse kaže, da bi se mogli čimprej ustvariti intimni in pozitivni odnošaji med Dunajem in Beogradom. Med Avstrijo in Romunijo obstojajo neki nesporazumi, ki so pa le gospodarskega značaja in jih bo zato prav z lahka mogoče odpraviti. čisto političnega značaja pa so vprašanja, ki ločijo Avstrijo cd češkoslovaške. Razlog za to je treba iskati v antiger-manski češkoslovaški politiki, oprti na pakt s sovjeti. Ta politika kaže tendenco, da bi pridobila Avstrijo za kakšen nov sistem, ki r.aj bi polagoma nadomestil Malo antanto. V Avstriji zaradi tega pač ne morejo biti presenečeni. Avstrija je nemška država. Sklenila je sporazum z Nemčijo in je vezana po rimskih protokolih na'Italijo, ki je s svoje strani v najboljših stikih z Nemčijo, kar Avstriji le še bolj narekuje lojalnost napram nemškim interesom in pravicam. Povratek dr. Ssfouschnigga na Dunaj Zvezni kancelar dr. Schuschnigg in državni tajnik dr. Schniidt sta se danes dopoldne vrnila ua Dunaj. Posebnemu ptročevalcu »Tribune: je avstrijski kancelar pred svojim odhodom i iz Benetk izjavil- Z razgovori z Mussoli-; nijem sem zadovoljen predvsem zato. ker vidim v Mussolini ju odkritega zagovornika avstrijske samostojnosti. Glede na morebitno razširjenje rimskih protokolov na druge države sem mnenja, da so rim_ ski protokoli politična zgradiba. ki pa ne tvori nikakega zaključenega bloka. Napori treh držav rimskega trikota bodo šli za tem. da se v krog rimskih protokolov pritegnejo tudi vs? druge srednjeevropske države, ki so še izven njega. v* C® Skoslov Agense Havas o beneškem sestanku — Napori Italije, da prepreči zbližanje med ČSH in Avstrijo Pariz, 24. aprila, k. Agencija Havas poudarja v svojem poročilu o zaključku beneškega sestanka Mussolinija in Schu-schnigga, da pomeni ta sestanek novo efektivno izpopolnitev rimskih protokolov v tem smislu, da se ima sedaj na njih osnovi skupno z Nemčijo in nekaterimi državami Male antante na novo organizirati podunavski bazen. Popolna identičnost stališč, ki je bila ugotovljena v Benetkah, kakor je to rečeno v uradnem komunikeju, je bila prav za prav šele posledica principielnega sporazuma, ki je bil dosežen že pred beneškim sestankom. Ta sporazum se tiče avstrijskega uradnega priznanja osi Rim—Berlin. Šele po tem priznanju je bilo v komunikeju to os tudi za Avstrijo mogoče omeniti in potrditi. Italija je torej nastopila napram Avstrijcem kot zastopnica nemških interesov. V tej vlogi je zahtevala, da Avstrija ne sme skleniti nobene izrecne pogodbe s Češkoslovaško, ker bi taka pogodba Nemcem ne šla v račun. Kljub vsemu temu pa bodo lahko ostali avstrijski odnošaji napram Pragi tudi v bodoče prijateljski, čeprav ne bodo fiksirani z nobenim diplomatskim aktom. V tem smislu in še bolj izrazito komentirajo zaključek beneškega sestanka posamezni francoski listi. »Journal« ugotavlja, da se je morala Italija po propasti italijansko-angleško-francoske zveze, ki se je v velikih potezah osnovala v Stresi — in je propadla le zaradi abesinske vojne — zateči' k Nemčiji. Položaj v Srednji Evropi se je s tem popolnoma izpremenil. Naravnost otročje bi bilo verjeti, da bi mogli Avstrija in češkoslovaška, ki sta se znašli med nakovalom in kladivom, skleniti kakšen separaten sporazum po vzgledu italijansko-jugoslovenskega pakta. Avstriji kakor Madžarski ne preostane ničesar drugega, kakor da se naslonita na Italijo, da bi zadržali narodno-socialistič-no penetracijo, češkoslovaški pa ničesar drugega, kakor da enostavno sprejme pogoje, ki jih ji bodo diktirali Nemci. Tu v Parizu bo odtehtalo nastali pasivni element le še obnovljeno francosko-an-gleško prijateljstvo. Uspehov, ki jih je Daladier dosegel v Angliji, ni mogoče de-mantirati. Od tega poglobljenega prijateljstva ne bo imela koristi le Francija, nego tudi Anglija sama. Razočaranje v Parizu Pariz, 24. aprila, o. Vse kombinacije v zvezi z govoricami, da si je Schuschnigg v Benetkah izgovoril svobodne roke za svojo nadaljnjo akcijo napram Pragi in za-padnim državam, so padle v vodo. Politični krogi so tu zelo razočarani zlasti glede vesti, ki prihajajo iz Benetk v zvezi s Prago. ČeSkoslovaška je imela biti inciator za pritegnitev Avstrije na os Pariz—Praga, ta njena iniciativa, ki se je po diplomatski poti pričela že pripravljati, pa bo sedaj opuščena. Kakšni so vzroki, da je Schuschnigg v odločilnem trenutku pokazal nerazumevanje za francoske in češkoslovaške načrte, ter sklenil priznati os Rim—Berlin, ni znano. Vsekakor je sedaj položaj v Srednji Evropi jasen in sklep avstrijskega kancelarja, da se Avstrija priključi osi Rim—Berlin, je dejstvo, s katerim bo treba računati. Poskus, da se Avstrija reši nevarnega italijansko—nemškega oklepa, ni uspel. Os Berlin—Rim bo srednjo in vob-če vso Evropo še nadalje delila v dva tabora. Nemci o kapitulaciji dr. Schusdtnigga Berlin, 24. aprila. w. Nemški tisk z zadovoljstvom beleži beneški komunike in posebno podčrtava odstavek, ki naglaša, da je ureditev Podunavja po zamisli Rima ne- ljanskem obisku te svoje napovedi ni mogel prepričevalno zanikati. V novem finančnem zakonu je cela vrsta pooblastil za uredbe, ki naj z zakonsko močjo uredijo zelo važna vprašanja z deloma dalekosežnimi gospodarskimi posledicami. Omeniti hočemo le uredbo o elektrifikaciji. Ako bo tudi ona prežeta duha, ki se v zadnjem času tako krepko uveljavlja, bo storjeno mnogo škode pravilnemu razvoju elektrifikacije v naši državi. Nad vsemi temi pojavi se je treba zamisliti in skrajni čas je, da se jim stopi na pot. Pameten človek seveda ne bo ocenjeval razmerja neke pokrajine do države samo po suhi računski formuli. Tako knjigovodstvo prezre, da ima država kot zajednica vseh življenjskih interesov celokupnega naroda naloge, ki se ne dajo opredeliti po višini davkov iz posameznih krajev in da imajo poedini deli naroda in kraji države interese skupnega življenja, ki se jih ne da razdvajati po višini vpisov v davčnih knjigah. Toda ravno tako resnično postaja vedno bolj nujno, da vendar že enkrat pristopimo k ugotovitvi, katere državne naloge so iznad vsakega računa in katere dolžnosti naše nacionalne solidarnosti ne morejo biti predmet sporov. Civilizatorično višje stoječi kraji bodo vedno morali povsod, in tudi pri nas, finančno več prispevati k skupnim ciljem, saj tudi več od države zahtevajo in interesi, ki jih celo-kupnost brani v teh krajih, so na vseh poljih narodnega življenja intenzivnejši, nego v manj razvitih pokrajinah. Toda osnova vsemu mora biti občutek, da je ureditev pravična in da ne ustvarja nikomur privilegiranega položaja. Ideja decentralizacije postaja v tej zvezi prvorazredni in najbolj nujni postulat praktične državne politike, tem nuj-nejši, ker je neločljivo spojena s problemom naših notranjih odnošajev, ki ga obeležuje hrvatsko vprašanje. mogoča brez aktivnega sodelovanja Nemčije. V nemških krogih vidijo v tem popolno zmago nemškega in italijanskega stališča ter kapitulacijo dr. Schuschnigga, ki je skušal zadnje čase hoditi svoja pota. Vsi listi naglašajo, da bo šele sedaj prišlo do popolne izvedbe avstrijsko-nemškega sporazuma, kar mora priti do izraza predvsem tudi v avstrijski notranji politični smeri. Madžarske skrbi Budimpešta, 24. aprila Madžarski tisk zelo previdno piše o rezultatih beneškega sestanka in se v glavnem omejuje na ugotovitve beneškega komunikeja, da ostanejo rimski protokoli še nadalje v polnem obsegu v veljavi ter da se bo sodelovanje med državami rimskega bloka le še poglobilo. V nasprotju s pisanjem tiska pa vlada v političnih krogih popolna negotovost glede nadaljnjega razvoja odnošajev v rimskem bloku, ker je zelo verjetno, da da se bo morala sedaj tudi Madžarska ukloniti napram Jugoslaviji in preusmeriti zlasti svojo zunanjo politiko napram Jugoslaviji in Rumuniji. Mnogo komentarjev je zbudila današnja nad dve uri trajajoča avdijenca predsednika vlade Daranvija pri regentu Horthyju. V vladnih krogih zatrjujejo, da je Daranyi regentu obširno poročal o poslednjih zunanjih političnih do- godkih, pri čemer sta obravnavala tud! bodočo politiko Madžarske. Cilji Italije na bližnjem vzhodu Dunaj, 24. aprila, b. Posebni beneški poročevalec »Neues Wiener Tageblatta« poroča: Nova potrditev iste usmerjenosti avstrijske in italijanske politike, kateri se gotovo pridružuje tudi Madžarska, daje še prav poseben pomen italijansko-jugoslo-venskemu sporazumu. Italija se lahko pohvali, da je s tem dosegla v Benetkah nov uspeh. Posledice beneških razgovorov se bodo kmalu pokazale tudi v nadaljnjem zasledovanju italijanskih političnih in gospodarskih ciljev na bližnjem vzhodu. Ti cilji so vsakemu znani, odkar je prišlo na italijansko pobudo do pomirjenja med Jugoslavijo in Bolgarijo in sta se nato tudi Italija in Jugoslavija znašli pri skupni mizi. Po razčiščen ju albanskega vprašanja, ki je sedaj na vrsti, bodo ti cilji še bolj jasno stopili na dan. V zvezi s tem razčiščenjem bo tudi potovanje jugoslovenskega ministrskega predsednika v Rim, kateremu se bodo pridružila še prizadevanja za ureditev italijansko-turških in italijansko-grških odnošajev. Tako se bo ureditev vseh visečih vprašani na Balkanskem polotoku izvršila na dvostranski podlagi. Schuschniggovi pridržki Praga, 24. aprila, b. Posebni poročevalec »Lidovih No vin« iz Benetk doznava iz informiranih krogov, da je bil boj med Mus-solinijevim in Schuschniggovim stališčem v Benetkah zelo težak, šele v prihodnjih tednih se bo prav za prav pokazalo, koliko je Avstrija pripravljena vezati svojo politiko samo v naslonjenosti na Italijo ali preko nje tudi na Nemčijo. Gre oči-vidno za zveze, ki presegajo naravne stike male države z obema sosednima velesilama. V italijanskih krogih ne taje, da je kancelar Schuschnlerg v svojem četrtem razgovoru z Mussclinijem nastopil v obrambo posebnega avstrijskega stališča s tako odločnostjo, na kakršno Mussolini v stikih z državnik' malih držav ni navajen naleteti. Dr. Schuschnigg je v razgovoru poudaril, da je Avstrija trdno opečena, ostati zvesta rimskim protokolom vse dotlej, dokler se Jim niti gospodarsko niti politično ostala partnerja ne bosta Izneverila. O kakršnikoli izpremembi avstrijske zunanje politike bi bilo mogoče govoriti šele tedaj, ko bi rimski protokol! prenehali veljati. Ta možnost pa ni po avstrijskem pojmovanju niti teoretično podana. Glede avstrijsko-jugoslovenskih odnoSa-jev, ki naj bi se po italijanskem mnenju razvili kot naravna posledica italijansko- jugoslovenskega sporazuma in jugoslo-slovenske pritegnitve k rimskim protokolom. je bil Schuschnigg mnenja, da je zbližanje z Jugoslovijo le tedaj mogoče, a.ko pride istočasno tudi do zbližanja s čeSkctOovaško. kajti Avstrija želi napram češkoslovaški vdrževati iste stike in odnošaje kakor napram vsem drugim svojim sosedom. Italijansko časopisje napada češkoslovaško Praga, 24. aprila, b. Posebni rimski poročevalec »Prager Tagblatta« poroča v zvezi z rezultati beneške konfcrence med drugim: Čisto drugače kakor komunike govore italijanski časopisi, ki neprestano označujejo Češkoslovaško kot glavnega kršilca miru v Podunavju, kot zaveznico Francije, ki vedno bolj izgublja na terenu v srednji Evropi, ter kot pravega pomaga-ča boljševizma. Razen tega poudarjajo italijanski listi, da je os Rim—Berlin pridobila v Podunavju na veljavi in da se je Italiji v Benetkah posrečilo »že nekoliko ubeglo Avstrijo« spet prikleniti na to os. To je bilo nujno potrebno, kajti os Rim— Berlin gre skozi Dunaj, ki vzdržuje ravnotežje med Italijo in Nemčijo. »La Sera« in L »Ambrosiano« še posebej poudarjata, da ni sedaj le Avstrija spet vključena na os Berlin—Rim, temveč da sta v tej sferi tudi ves podunavski in balkanski prostor. To tolmači italijansko časopisje posebno z beograjskim sporazumom, ki je posebno zaradi gospodarskih klavzul Jugoslavijo popolnoma približal rimskim protokolom, kar lahko služi za osnovo nadaljnje sistemacije vsega Podiuoavja na tej podlagi. Goering se sestane danes z Mussolinijem Rim, 24. aprila, br. Pruski ministrski predsednik Ggring je danes z otoka Capri- ia prispel v Pompeje, kjer si je ogledal ta-mošnje izkopine. Jutri odpotuje v Rim, kjer se ho se?tal z Mussolinijem. MussoiLru ga bo pr; tej priliki obvestil o svjih razgovorih z ai Schuschniggom ter o rezultatih be; nešketja sestanka. V torek zvečer se bo Gorintj vrnil v Berlin. V tukajšnjih diplomatskih krogih zatrjujejo, da sta Italija in Nemčija pripravljeni odpoklicati iz Španije vse svoje prostovoljce, če to store tudi ostale države. Nemčija in Italija bosta v tem smislu poslali posebno noto londonskemu odboru za nevmešavanje. Končno bo Goring pri tej priliki skušal pospešiti že dolgo nameravani obisk Mussolinija v Nemčiji, ki naj bi bil posebno vidna manifestacija vse tesnejšega prijateljstva in zavezništva med Italijo in Nemčijo. Po dosedanjem načrtu bo Mussolini odpotoval v Nemčijo s svojim letalom in bo najprej pristal v Monakovem, kjer ga bo pričakoval Hitler. Od tam se bosta skupno podala v Berlin. Po dvodnevnem bivanju v Berlinu bi se nato Hitler skupno z Mussolinijem na njegovem letalu odpeljal v Rim. Ruždi Aras pojde v Moskvo Moskva, 24. aprila, g. Meseca maja bo oficielno obiskal Moskvo turški zunanji minister RužcJi Aras. Za mesec junij je napovedan obisk loteškega zunanjega ministra. Belgija oproščena lokarnskih obveznost! Francoska in angleška vlada sta sporočili v Bruslju, da razrešujeta Belgijo njenih obveznosti na podlagi lokarnske pogodbe Bruselj, 24. aprila, br. Dopoldne sta , francoski poslanik La Roche in angleški poslanik Oway posetila belgijskega zunanjega ministra Spaaka ter mu izročila v obeh jezikih sestavljeno, a enako se gla-sečo noto svojih vlad. S to noto izjavljata Anglija in Francija, da odvezujeta Belgijo vseh obveznosti, izvirajo«;}) iz lokarnske pogodbe jn iz londonskega dogovora z dne 19. marca 1936. po katerih ee je Belgija zavezala, da bo enako kakor Francija in Anglija jamčila za nedotakljivost fran-voskih in angleških mej. Nasprotno k javljata Francija in Anglija, da bosta še nadalje jamami za nedotakljivost belgijskih državnih mej v primeru, če bi bila Belgija neizzvano napadena. Belgijska zunanji minister je izročil obema poslanikoma enako se glasečo noto belgijske vlade, v kateri sprejema na znanje izjavo Anglije in Francije ter izraža svojo zahvalo. Oba dokumenta bosta istočasno objavljena jutri v Bruslju. Londonu in Parizu. London, 24. aprila. Aa. Zunanji minister Eden bo odpotoval v Bruselj z letalom, kj mu ga je dala na razpolago belgijska vlada. Eden se bo sestal z Van Zeelandom in z belgijskim zunanjim ministrom Spaa-kom. Po teh razgovorih bo izšel skupen komunike. V torek se bo Eden vrnil v London. »Press Association« poroča, da bo imel Eden v Bruslju tudi razgovore o morebitni sklenitvi novega pakta med vzhodnimi državami. Vrednost oglasov v dnevnikih najbolje -osodite I>o številu malih oglasov. Današnje »Jutro« Ima 456 malih oglasov. Enkratni poizkus z malim oglasom v »Jutru« Vas pouči, da Ima oglas dvojno vrednost, če se javi dvojno število interesentov, Beograjski sporazum m naša manjšina Dopolnila dogovora med Italijo In Jugoslavijo Pariz, 24. aprjla. b. Paul Gentizon, posebni poročevalec oficioznega »Tempsa« v Rimu, objavlja naslednje rimske informacije o beograjskem sporazumu med Italijo in Jugoslavijo: Poleg dveh že podpisanih pogodb (politične in gospodarske') se prjpravljaio še novi sporazumi na osnovi treh not, kj 6©i niso bjle objavljene. Prva se t'?e Albanije, druga jugosloven* ske narodne manjšine v Italijj. tretja pa delovanja tako zvanjh teroristov. V albanski not; se obe državi zavezujeta, da ne bosta odslej ničesar storili na lastno pest ▼ Tirani in da bosta spoštovali sedanje stanje. Nota o jugoslovenski narodni manjšini se tiče kulturnih pravje jugoslovenskih roja- kov v Italiji. Dovoljeno bo izdajanje ©ne» ga informativnega lista v slovenskem jeziku ter več periodičnih publikacij v slovenskem in hrvatskem jeziku. Ta nota doslej samo zato n) bila objavljena, ker Italija, kakor znano, noče uradno priznatj obstoja narodne manjšine na svoji vzhodni meji. Doznava se nadalje, da je predviden tudi pouk slovenskega in hrvatskega jezika ▼ šolah, in sicer po nekaj ur. V noti o teroristih se Italija in Jugoela vija vzajemno obvezujeta, da ne bosta na svojem ozemlju dopuščali nobenih terorističnih in ekstremnih akcij. Po besedilu te note se zdi, da je v tem vsebovana tudi skupna borba proti komunizmu. Vsekakor pa je zamišljena kolaboracija italijanske in jugoslovenske policije v ta namen. Zdravice v Bukarešti Poglobitev poljsko-rumunskega sodelovanja Bukarešta, 24. aprila. AA. Na snočnjem banketu na čast poljskemu zunanjemu ministru Beoku je rumunski zunanji minister Antonescu v svoji zdravici pojasnil politiko, ki veže Poljsko in Rumunijo. z naslednjimi besedami: »Naše zavezništvo »lonii na vdanosti miru in s-poštovanju mej. ki so nedotakljive. Naperjeno nj protj nikomur in ima samo cjij, da s širokim mednarodnin sodelovanjem dvigne čustvo varnosti mad nami. Ta zveza je v popolnem skladu ?, zavezništvi naših držav z drugimi državami k: imajo jst; cilj. namreč, da se v Evropi omogoči življenje, ki bi bilo varno pred vsemi presenečenji. Varnost je lahko posledica samo trajne uredtve mednarodnih odnošajev s sodelovanjem vseh narodov.« Poljski zunanji minister Beck je odjrovo-r;l: »Ce bi moral opravičevati te sestanke, potem bi rekel, da se v Evropi že opaža gibanje, ki hoče s skupno metodo zavarovat; mir. Mislim, da je rod \z bivše vojne pokazal preveč optimizma, ko je gledal na razne medna rodne sisteme, jn prav tako je pokazal prevelik pesimizem, ko je cul kak- šno besedo o politični stabilnosti našega kontinenta. Najbližje sem resnici, ko rečem. da ustreza sporazum med Poljsko in Ruimiurijo stvarnim pogojem. Naša politika je izraz stalne potrebe in ne kakšne prehodne atmosfere. Ko ojačujemo to sodelovanje. mislimo tudi na interese naš-h dveh držav, ter menim, da ni v nag nobenega egoizma, ki bi dal slutiti kakšno napetost v mednarodnem življenju v najširšem smislu. Odšel bom iz Bukarešte s prepričanjem, da ee bo naše miroljubno delo razvijalo in napredovalo.« Poljski listi objavljajo obširna poročila o obisku zunanjega ministra Becka v Bukarešti. »Gazeta. Polska« omenja med drugim avdienco ministra Beoka pri kralju Karolu in navaja njegovo izjavo ob sprejemu poljske koloni.je v Bukarešti, v kater.; ie Beck poudaril, da se neprestano širi krog vprašanj. glede katerih sta Rumunjja in Poljska v stalnem stiku in dogovoru P tem se utrjuje in še bolj oživlja polisko-rumunska zveza v duhu politične oporoke pokojnega maršala Pilsudskega. Zob za zob General Miaja izjavlja, da bo na vsako novo obstreljc vanje Madrida odgovoril z uničenjem kakega mesta, v oblasti Francove vlade Pariz. 24. aprila br. čim dalje traja španska državljanska vojna — sedaj poteka že deseti mesec — tem bolj strašno je razdejanje, ki ga povzroča ta bratomorni boj. Mesta v območju bojišč so po večini že itak v razvalinah ,sedaj pa se kaže, da bo ista usoda zadela tudi glavno mesto. Zdi se, da se je general Franco po brezuspešnih borbah za njegovo posest odločil razvejati ves Madrid. Polnih dvanajst dni ga že neprestano obstreljujejo in postaja razdejanje vedno hujše. Sprva so obstreljevali le predmestja, kjer so po večini delavske kolonije, zadnje dni pa merijo tudi na središče mesta samo in zlasti na zgodovinske palače in druga javna poslopja, upajoč, da bodo vsaj na ta način prisilili vladne čete, da jim pre. puste prestolnico. To naj bi bilo obenem maščevanje in reš.tev 3000 nemških prostovoljcev. zajetih v vseučiliškem okraju. Tcda general Franco je napravil račun brez krčrnarja. To se more sklepati zlasti iz izjave, ki jo je podal vrhovni poveljnik vladnih čet general Miaja snoči inozemskim novinarjem General Miaja je namreč napovedal, da se bo za bombardiranje Madrida, ki zahteva med prebivalstvom izredno mnogo žrtev, maščeval s tem, da ibo dal bombardirali vsa mesta, ki so v posesti generala Franca. Za vsak dan obstreljevanja Madrida bo dal porušiti po eno mesto, ki je v oblasti Francove vlade. General Franco po barbarskem razdejanju Madrida ne bo imel pravice, sklicevati se na človečanske pravice, ki jih sam tako brezobzirne tepta. V Madridu so organiziral: poseben fond za obnovo porušenih delavskih kolonij in drugih zasebnih poslopij. Fond razpo_ laga že seda.j z več ko enim milijonom pezet, izpopolnjeval pa se bo z zaplembo imetja francovcev ali jetnikov, ki so zaprti zaradi podpiranja generala Franca. To ao po večini bogati ljudje. General Miaja upa. da mu bo na ta način mogoče popraviti vso škodo, ki jo sedaj pevzro ča v Madridu Francovo obstreljevanje. Borba za Bilbao Pariz, 24. aprila, br. Težišče bojev v Španiji je sedaj zopet na baskovski fronti, kjer je general Molla obnovil svojo ofenzivo. Zadnje dni je dobil okrog 6.000 mož novih čet, s katerimi je formiral posebno kolono, ki je včeraj začela prodirati ob cesti Amurio — Bilbao. Ker Baski s te strani niso pričakovali napada, frankovci tudi niso naleteli na resnejši odpor in so tako zavzeli več vasi in se na 20 km v zračni črti približali Bilbau. General Molla je dobil tudi več baterij težkega in da-lekostrelnega topništva, ki mu omogoča, da na daljavo 40 do 60 km bombardira utrjene postojanke okrog Bilbaa. Poleg tega je Franco vrgel skoraj vse svoje letalstvo na to fronto in že dva dni je Bilbao pozorišče hudega bombardiranja iz zraka Glavna moč Baskov je zbrana okrog Du-ranga, kjer je ofenziva generala Molla tudi popolnoma zastala, zdi se pa, da se bodo morale baskovske čete v tem odseku umakniti, ker jim sicer grozi nevarnost, da jim padejo frankovci v hrbet. Vse kaže. da se je sedaj pričela resna borba za Bilbao. General Miaja je zaradi tega poslal oja-čenja ne samo v Bilbao, nego tudi na astursko fronto pred Oviedo. Asturski rudarji so že prešli v ofenzivo in prodirajo s cordalskih planin v nižino. Na ta način hoče general Miaja prisiliti generala Mol-lo, da razdeli svoje čete na vso severno fronto, s čimer bi bila obramba Bilbaa znatno olajšana. San Sebastian, 24. aprila. AA. Po poročilih z baskovske fronte se je ofenziva čet generala Molle proti Durangu danes nada- ljevala. Pehota je že prešla v napad in se boj nadaljuje. Republikansko vojno poročilo Valencija, 24. aprila. AA. Objavljeno je bilo naslednje uradno poročilo: Severna vojska je obstreljevala sovražne postojanke pri Eloriju. Pri izvidih na eibar-ski fronti smo zaplenili mnogo municije. zlasti ročnih granat, ki so jih uporniki pustili pri včerajšnjem našem protinapadu. Na južni fronti so republikanske čete vpadle na sovražno ozemlje in napadle vas Acucaico v okolici Toleda ter napravile upornikom precejšnjo škodo. Tudi več sovražnikov smo ujeli. Na južni fronti okoli Cordobe smo zavrnili dva uporniška napada na cesti ob Vil-laharti. Sovražnik je doživel hud poraz. Na fronti pri Almeriji so republikanske čete zavzele pokrajino Lujar Elajar. Neprestano prihaja iz uporniških vrst na vseh frontah k nam mnogo vojakov. Na aragonski fronti je oddelek vojakov, ki pripada izvidniki brigadi, izvršil vpad 45 km globoko na sovražna tla, da razstreli 35 m visok železniški most na progi Sara-gossa—Valencija. Oddelek je počakal, da je privozil vlak, in je nato pognal v zrak 25 vagonov, natovorjenih z vojnim materialom za uporniške čete v teruelskem odseku. Vlak je bil popolnoma uničen. Po uspešni operaciji so se vojaki vrnili k svojemu poveljstvu. Zvečer je bilo izdano poročilo, ki zatrju« je, da so vladne čete v odseku pri Carabanchelu ponovno napredovale. V vseučiliškem kraj u obkol jeni francovci so danes dvakrat skušali prebiti obroč in izsiliti prehod preko Manzanaresa. Čeprav jih je močno podpiralo topništvo, ki je obstreljevalo mesto in postojanke vladnih čet, niso do« segli svojega namena, pač pa so imeli velike izgube Na jaramsk; fronti so Francove čete s pomočjo tankov popoldne jzvršiile ponovne napade, da bi znova osvojile izgublje ne postojanke, vendar pa 6o bile krvavo odbite. Z baskovske fronte poročajo, da so fran* eovci izvršjil; koncentrični napad proti Eloriju ter so dosegli znatne uspehe. Ob 19. so bili oddaljeni samo še 1 km od tega kraja, kjer pa so prišli v hud topniški ogenj ter so se morali e krvavimi izgubam; zopet umakniti. Na ostalih frontah vlada res lativen mir in je bilo le par izvidniških poletov. Boji okoli Madrida Madrid, 24. aprila. AA. Madridski obrambni odbor je objavil opoldne naslednji komunike : V odseku Carabanchelu so republikanske cele prodirale. Uporniki, oblegani v vseuči-liškj naselbini, eo ponovno skušali prekoračit; reko Manzanares, poizkus pa se je po» polnoma izjalovil zaradi obstreljevanja republikanskega topništva. — Na jaramski fronti je sovražnik izvršil več napadov « podporo tankov. Vse napade smo odbitij s težkimi izgubami za sovražnika. Reorganizacija madridske uprave Madrid, 24. aprila, br. V smislu odloka valencijske vlade je bila izvršena reorga« nizacija . madridske uprave. Dosedanji vrhovni povelrnik general Miaia ie postal poveljnik Madrida, upravo mesta pa je prevze la civilna uprava Za norega župana je bil izvoljen pristaš socialistične stranke. Naloga nove uprave je v prvi vrsti preskrba prehrane, dočim bo general Miaja vodil odslej v Madridu samo vojaške zadeve. Na ta način bo general Miaja razbremenjen in se bo mogel boli kakor doslej posvetiti izključno vojaškim zadevam. 1 Beležke Mesto narodnih, smo dobili ljudske šole V »Službenem listu« kraljevske banske uprave dravske banovine čitamo sledečo objavo g. bana: »V slovenskih prevodih zakonov, uredb in pravilnikov kakor tudi v uradnih spisih sta se doslej za srbski besedi »narodna škola« napačno rabili slovensko »narodna šola«, v mnenju, da sta izraza istovetna. To pa ni tako. Slovenska beseda »naroden« ustreza srbski besedi »nacionalan« (narod = nacija), srbski besedi »narodan« pa ustreza slovenska beseda »ljudski«. Pripominjam, da je taka napačna raba i-zraza »narodna šola«, ki je bila povzročena po napačnem uradnem prevodu, često vzbujala v slovenski javnosti upravičeno kritiko in nevoljo. Zaradi tega odrejam na podlagi toč. 1. § 39. zakona o banski upravi, da se poslej v »Službenem listu« in uradnih spisih uporablja za srbski izraz »narodna škola« v slovenščini izključno izraz »ljudska šola«. Napisi, štainpiljke, tiskovine in drugo z drugačnimi izrazi smejo ostati, dokler se ne izrabijo, obnoviti pa se morajo v novem besedilu.« K temu bi bilo pripomniti da so se n. pr. slovenske osnovne šole na bivšem Štajerskem davno pred vojno prav pogosto imenovale »narodne šole« in še danes je v teh krajih nekaj šolskih poslopij s starim predvojnim napisom »narodna šola«. Zakonski izraz »narodna šola« je bil izbran, da se za osnovno šolo v vseh delih našega naroda dobi enako ime. Preje so imeli Srbi svoje osnovne šole, Hrvati svoje pučke. Slovenci pa ljudske šoie Preko tega ima ime narodna šola še višji pomen. Ono označuje njen splošni narodni karakter in obeležuje obveznost osnovnega šolskega poduka, kateri ni podvrženo samo »ljudstvo«, temveč ves narod. Neprostovoljno zadoščenje Sokolu Znano ie, da spada med načela listov, ki zatrjujejo o sebi, da pišejo v duhu Katoliške akcije, da nikdar ne dajo zadoščenja političnemu nasprotniku, če so ga bili po nedolžnem napadli, in da nikdar proslovolj-no ne popravijo storjene krivice. Ogromna večina od teh listov oklevetanih slovenskih županov je že dobila zadoščenje pred naši; mi sodišči, vendar pa ti listi ne smatra io za svojo moralno dolžnost, da bi tudi o tem obvestili svoje čitatelje. katerim so poprej razrešene župane slikali za goljufe jn tatove. Enako je tudj z znano tožbo Sokola, proti krškemu škofu g. dr. Srebrniču zaradi slovite protisokolske poslanice. Dr. Srebrnič je bil pred zagrebškim sodiščem oproščen iz edinega razloga, ker je tožba zastarala. Sodišče 6e zaradj tega sploh ni spuščalo v razmotrivanje in pre-ojo, a!i so očitki proti-sokolskega pastirskega lista utemeljeni ali ne. Kljub temu so listi iz »Slovenčevega* tabora svojim čitateljem dopovedovali, da ie bila oprostilna sodba izrečena zaradi tega, ker se je posrečil dokaz resnice za očitke pastirskega lista, če jim verjamemo, da so v prvem hipu- res mislili, da je tako, kakor pišejo, so se kmailu lahko prepričaš li, da ni res. Toda tudi potem niso svojih napačnih trditev popravili. Storili so to šele, ko jih je pravni zastopnik saveza SKJ na osnovj tiskovnega zakona k temu prisilil. Tako čitamo tozadevni popravek tudi v zadnji številki »Slovenskega gospodarja«, mariborskega podeželskega glasila JRZ. Popolnoma v skladu z moralo in taktiko tega lista je, da je sam njegov g. glavni ureds nik par strani kasneje napisal naslednjo notico: »Popravek. Pri nas se nekaj zgodi. Tebi ni prav, kar je res, pa napišeš, da ni res. In čeprav je res, moraš objavili, da ni res. Čudim pa se, čemu se nekater; bojijo reči, da je res, kar je res. Pa če tak tudi 6tokrat reče, da nj res, je vendar res«. Ali ni to prava krščanska morala? Strašna vest Zagrebški »Obzor« objavlja strašno vest, da bo pričela izhajati v Ljubljani nova hrvatske revija za žene »Eva«. Po informaciji »Obzora« nima niti eno hrvatsko žensko društvo zvez s to revijo in so hrvatske žene naravnost presenečene, »kako je moglo pasti komu v glavo izdajati v Ljubljani — torej v Sloveniji — revijo za hrvatske žene«. »Obzor« sumi, da bo slovenski Hanibal, ki straši v krilu in pod »Evinim« imenom pred zagrebškimi vrat-mi, najbrže kaka slovenska ženska revija, ki želi dobiti naročnice tudi med hrvatskimi ženami. Na koncu pravi zagrebški starina, »da je v vsakem slučaju v Zagrebu dovolj ženskih revij in da hrvatske žene prav nič ne potrebujejo revij, ki naj bi jih za nje izdajali v Ljubljani.« Kadar bodo sanje »Obzorove« izpolnjene, dobimo sigurno ne le carino na uvoz »artiklov« iz Slovenije v Zagreb, temveč tudi uvozno prepoved za knjige in časopise, s katerim bi prefrigani Kranjci hoteli omadeževati hrvatsko samostojnost. Hud napad na pribičevičevee Glavno glasilo JRZ »Samouprava« poroča o zagrebški seji vodstva bivše SDS in med drugim pravi: »Tudi slepcu je jasno, da se takozvana Kmečko-demokratska koalicija vzdržuje samo z umetnimi injekcijami in s tem, da so se bivši samostalci odrekli vsaki sa-mostalnosti. Dr. Maček ima v ognju dve železi, samostalce in banjaluške zemljo-radnike. Dr. čubrilovič se reži nad Adamom Pribičevičem, oba pa iščeta milosti dr. Mačka, ki pomežikne zdaj temu, zdaj onemu, čudni so ti samostalci. Vladimir Matijevič, najnevarnejši Srb v Zagrebu, je prenesel 1. 1919 svoj list »Privrednik« iz Zagreba v Beograd, a g. Adam Pribi-čevič prenaša 1. 1937 svoje staro Srbsko (sedaj Seljačko) kolo iz Beograda v Zagreb. Pa ne samo to! Tudi sam zapušča Kosovo polje in se hoče stalno naseliti v Zagrebu«. Lažnivi kljukec v Zagrebu Dočim je raztoJmačilo oficielno glasilo bivše HSS »Seljački domf svojim čitateljem nedavne tragične spopade med hrvatskimi akademiki na zagrebšk; univerzi kot posle* dico borbe med fašistično in komunistično usmerienimi vseučiliS&nikj, pa dokazuje starina »Obzor« v potu svojega obraza, da med hrvatskimi dijaki ni nobenih fašistično orientiranih mladeničev. Po informacijah »Obzora< ni »na zagrebški univerzi no* bane dijaške fašistične organizacije. »Hr- i Premestitve Beograd, 24. aprila, p. Premeščena sta eodna pisarniška oficijala Josip Makuc iz Maribora v Lož, Al. Kotinc pa iz Loža v Mokronog. Pisarniški oficijal Josip Staicer pri sreskem sodišču v Gornji Radgoni je odpuščen iz državne službe. — Katastrski geometer Miroslav Lorger je premeščen iz finančnega ministrstva h katastrski upravi v Ljubljani. O0U i« ntfutr pod S. S«- 1615 od U. X0- 1936. Volitve v kmetijske zbornice razpisane Vršile se bodo dne 27« junija Beograd. 24. aprila. AA. Kmetijski mfmi-ster je določil, da bodo volitve v kmetjske zbornice 27. junija v drjnski. dunavsk.i. mo-ravski, savski jn dravski. 4. julija v vrba-ski, primorski, zetskj jn vardanski banovini Za svetovalca kmetijske zbornice je fcv-hko izvoljen državljan kraljevine Jugoslavije. kateremu je kmetijstvo ali gozdarstvo glavni poklic in to najmanj zadnja tri leta prebiva na področju zbornice. Star mora biti vsaj 25 let in znatj mora govoriti, bra-ti jn pisati državni jezk. Biti ne sme aktivni državni ne samoupravna uradnik ali nameščenec. Volile« lahko svojo aktivno hi pasivno volilno pravico prenese na potomca., ki la rta roditeljskem posestvu jn izpolnjuje pogoje za izvolitev za zborniškega svetovalca. Prenos te pravice se izvrši i overovljeno piemeno izjavo. Volitev zborniškega svetovnim, tn njegovega namestnika se vrši na sedežu »reza. Volilni odbor tvorijo 6fca.re>šiina sreskesa sodeča. kot predsednik, člani so Pa sre.ski kmet jski referent in dva občana, ki ju določi predsednik po številu pravnih glasovalcev na j več je kmetske občine v srezu in kj morata izpolnjevati pogoje iz 61. 13. uredbe. Volitve se vrže tajno z Estfi NJ. Ve!, kralj Peter v Boki Kotorski Beograd, 24. aprila, o. Včeraj dopoldne se je Nj. Vel kralj Peter, ki se že nekaj časa mudi v Miločeru pn Budvi, pripeljal v Boko. Ljudstvo je kralja burno pozdravljalo. Kralju se je odpeljalo naproti več edinic naše vone mornarice, ki so ga nato spremljale do Djenovjča, kjer si je ogledal nekatere vojaške objekte. Iz Dje-noviča se je kralj odpeljal na podimornkčki d. d. ni bilo treba plačati takse za pogezditev gozda, ki ga je kupila od vlastelinstva v Nuštru. že na osješkem procesu je bil Bugarovič izločen iz kroga obtožencev, k«r je po mnenju zdravnikov bolnišnice v Vrafcču neodgovoren za svoja dejanja. Oba obiožanca sta dišimo obrazložila vso zadevo, nakar je bilo zasliševanje obtožencev zaključeno. Ob koncu današnje razsprave je državni tožilec prečital izjavo Dušana Djermanoviča, podpredsednika apelacijskega sodišča, v kateri je obdolžil Aleksandra Sohra kaznivega dejanja, ki naj bi ga bil zakrivil na glavni razpravi v sredo, ko je z izjavami glede načina preiskave v Osjeku žalil in oklevetal Djermanoviča, ki je bil tedaj preiskovalni sodnik. Državni tožilec je razširil obtožnico glede Sohra še na inkriminac;je v tem pismu. Schrov branitelj je protestiral proti temu, češ, da bi se glavna razprava s tem le še podaljšala, in je menil, naj bi se stvar predložila zagrebškemu sreske-mu sodišču. Predsednik je na to izjavil, da bo o tem sodišče še sklepalo in da bo sklep razglasil v ponedeljek. V ponedeljek se bo začelo zasliševanje prič. ---------■-—---------- •-„--_— -- 11 1—* vatska akademska nacionalistična liga«, na katero opozarjajo nekateri, da ie fašistično usmerjena, zbira okoli sebe resnično samo dijaške organizacije, od katerih nima niti ena v svojem programu fašistično ali na" rodno socialistično ideologijo«. Po tej »ugotovitvi« se postavlja vprašanje, kdo trdi sedaj neresnico. Ali oficielno glasilo bivše HSS, ali pa zagrebški starina. Po naših izkušniah z enim in drugim bolj verujemo navedbam »Seljačkega doma t, kakor pa »Obzoru«. V ostalem so bas dijaki iz KDK objavili izjavo, v kateri obširno razpravljajo o »klero in frankofasistič* nih« organizacijah ter provokacijah in pozivajo »zavedno oinladino«, naj se. iztrezni im pridruži »demokratskim redovima...« Nova nevarnost komunizma »Katolički tjednik«, glasilo sarajevske nadškofije, odnosno nadškofa dr. Sanča, piše v uvodniku o nevarnostih komunizma. Ne pobija ga to pot s cerkvenega ali splošno človeškega stališča, marveč s hrvatskega stališča. Pravi, da je komunistična propaganda po hrvatskih krajih zelo močna. Ž njo istoveti tudi agitacijo za ljudsko fronto. O obeh trdi, da cepita hrvatski narod. To cepljenje ni samo slučajno, ni samo rezultat kulturno-socialnega diferen-ciranja. ono se od drugod vsaj inspirira, ako že ne dirigira. Gre za stvar, ki intere-sira tudi druge skupine, saj bi lahko v mno-gočem bistveno spremenila situacijo in razmerje sil v državi. Kdorkoli hoče danes Hrvate oslabiti, skuša predvsem razbiti njihovo edinstvo. »Tertius gaudens«. ki bi si oblizaval prste, ne bi bil naš narod. marveč kak stan. razred ali kaka kulturna ali politična doktrina. V tem duhu jc napisan ves uvodnik. §e malo, pa bodo hrvatski klerikalci prišli kar naravnost s trditvijo, da se komunistična propaganda tolerira in inspirira direktno — iz Beogtada. Dr. Peter Zenkl novi praški župan Praga, 24. aprila. Za primatorja mesta Prage je bi! danes izvoljen kot naslednik dr. Baxe dr. Peter Zenkl, dosedanji šef socialno-političnega odseka praške mestne občine in sicer brez protikandidatov. Novi praški župan dr. Zenkl je bil rojen 1. 1884 v Taboru, študiral je filozofijo ter je bil prvotno profesor na trgovski akademiji v Kariinu. Odlikoval se je kot filolog in je napisal več razprav iz jezikoslovja. Posebno mnogo se je udejstvoval tudi na socialnem in komunalnem področju. V ka rimski samoupravi je deloval že nekaj let pred vojno, od leta 1919 do 1921 pa je bil župan takrat samostojnega mesta Karlina. Odkar je bila 1. 1924 ustanovljena velika Praga, se je udejstvoval v njenem občinskem svetu kot ena vodilnih osebnosti. Z vso vnemo je vedno delal za zbliža-nje z Jugoslavijo, največjo skrb pa je posvečal socialnim vprašanjem ter je na tem področju dosegel v Pragi izredno lepe uspehe. Novi praški primator, to je službeni naziv načelnika češkoslovaške prestolnice, je odličen prijatelj našega naroda. Vodilna osebnost v češkoslovaško-iugoslovenski ligi, je neštetokrat dokazal svojo požrtvovalnost na polju bratskega sodelovanja. Tu je najlepše njegovo delo ustanovitev in zgraditev prekrasnega Akademskega kolegija kralja Aleksandra v Pragi- Za svoje zasluge je bil dr. Zenkl ponovno odlikovan z najvišjimi jugoslovenskimi odlikovanji ter je imenitelj reda sv. Save in Jugoslovenske krone I. razreda. Posebno ga je cenil pokojni kralj Uedinitelj, ki je dr. Zenklu povodom otvoritve Akademskega kolegija L 1933 daroval svojo sliko v dragocenem okvirju in s prisrčnim poklonil oni. Dr. Zenkl je naši široki Javnosti tudi osebno dobro znan. Opetovano je predaval o socialnih vprašanjih v Beogradu, Zagrebu in januarja je bil tudi gost Ljubljane, ki ga je sprejela z velikimi simpatijami. V osebi svojega novega primatorja je dobila velika Praga župana, katerega sposobnosti, energija in širokopoteznost eo dragocena garancija za. razmah in razvoj velemesta, ki se naglo bliža milijonskemu obsegu. OdMčnemu prijatelju našega naroda tudi ml iskreno čestitamo! Članov ©Msk v Tirani Rim, 24. aprila. AA. Zunanji minister grof Ciano bo odpotoval v sredo 28. t m. z letalom v Tira no, na uraden obisk kralja Zogua. V Albaniji bo ostal 2 dni. Potovanje grofa Ciana bo v popolnem skladu s sporazumom, ki ie bil nedavno_ sklenjen z Jugoslavijo. Prvo izmenjavo pisem o Albaniji med Jugoslavijo in Italijo so opravili takoj po sklenitvi italijansko-jugoslo« venskega dogovora po kater; je italijanski poslanik v Tirani takoj odpotoval v Rim. Blum bo odstopil ? Pariz, 24. aprila, o. Glasilo generalnega štaba »Echo de Pariš« objavlja senzacionalno vest, da namerava Leon Blum ▼ bližnji bodočnosti podati ostavko. List pravi, da je Bluma utrudilo stalno posredovanje med posameznimi skupinami ljud ske fronte, ki so si vedno znova v lasen. Blum je razočaran, ker zlasti na gospodar skem področju ni dosegel vseh onih uspe_ hov, ki jih je nameraval doseči. Nadalje pravi list, da bo Blum predlagal za svojega naslednika sedanjega notranjega ministra Dormoya. Baje se o taki izpre-membi vlade vršijo že povsem konkretna pogajanja. Politična amnestija v Rusiji Varšava, 24. aprila, br. Po vesteh ia Moskve bo za proslavo 20-letnice sovjetskega režima objavljena obsežna politična amnestija. Pomiloščenih bo okrog 3 milijone političnih kaznjencev. Izvzeti bo_ bo samo oni, ki so bili obsojeni zaradi trockistične propagande. Tenis v Zagrebu odgoden Zagreb, 24. apriia. v. Današnji dve igri v tenisu med Madžarsko in Jugoslavijo sta bili zaradi neugodnega vremena odgodeni. Današnji spored bo zato izveden jutri, nedeljski pa v }>onedeljek. Vremenska napoved Zemunska: Oblačno, deževalo bo po vsej državi, |>osebnc v zahodni polovici. Tempe* ratura bo rsdia v severnozahodnem in severnem dela, drugod pa bo zrasla. Zagrebška: Oblačno, hladno, splošno nestalno vreme. Dnnajska: Spremenljiva hladno, c nimi in severo^zapadnia^ Tetsz?*: \ »JUTRO« SC, 55 tHriklk MILIJONI UŽIVAJO Maši kraft in l|nd|e {Blagodejno vplivajo nanežnokožo! Novo mesto, 23. aprila. Dr. Adolf Razlag, zdravnik v Šanghaju, je uimrl letos v začetku februarja, a šele gredi marca so njegov brat, polkovnik v Mariboru, »n njegovi prijatelji po Sloveniji zvedeli, da ga ni več med živimi. Njegovo smrt je naznanil kratek stavek na koncu zadnjega pisma, ki ga je prejela in prečitaLa zdaj že tudi pokojna mati Božidarja Jakaca v Novem mestu. Daljna pota zdravnika dr. AdolSa Razlaga Po bornem, dela polnem življenju je letos umrl medicino. V naslednjih letak se je Adolf Razlag preživljal z delom v bolnišnici, poleg tega pa študiral m dosegel ameriški medicinski doktorat. Nato se je podal po svetu na zdravniška potovanja, posebej je študiral tropične bolezni in gobavost, o kateri je spisal več člankov in precej obširno angleško brošuro. Potoval je po Abesiniji, Avstraliji in po južnih otokih. Slednjič je dospel na Kitajsko. Naselil se jo v pristaniškem mestu Amoju nasproti otoku Formozi. Tam si je znal kmalu pridobiti ugled in sloves dobrega zdravnika Postavil si je hišo in se L 1909. poročil z Ano Habichovo, Nemko iz Frankfurta ob Meni, ki mu je v naslednjih srečnih letih rodila troje sinov. Nenadno mu je hod potres razdejal hišo in začeli so se tudi nemiri, državljanska vojna. Dr. Razlag je osebno poznal dT. Sun-Y*t- Sena. znanega voditelja kitajske demokratske revolucije. Za časa največjih nemirov je pobegnil na Filipine, nato pa se je z rodbino preselil v veliko pristaniško mesto Suatau. Ustvaril si je prav razsežno zdravniško prakso in postavil lepo velo. Tukaj je preživel svetovno vojno, tu pa je tudi izgubil gospo, ki mu je bila zvesta družica, ki že je zadela tudi mesto Suatau katastrofa. Viharna plima je uničila velik del mesta in z njim spet vilo dr. Razlaga, od katere so ostale le ruševine. Razdejanje je bilo nepopisno, a dr. Razlag se je s svojimi sinovi rešiL Potoval je v Evropo, oddal sinove v vzgojo sorodnikom svoje žene v Frankfurtu, sam pa je nekaj časa preživel v stari domovini, kjer si je tudi »posloval jugoslovensko državljanstvo. Tisti čas je nosil dolgo črno brado in se mu ni starost kar nič poznala. Ko je znova odpotoval na Daljni vzhod, se je žilavi in podjetni dr. Razlag naselil v šanghaju. Tu je potem ostal do smrti. Z nezlomljivo energijo si je znal tudi v Šanghaju ustvariti kar sijajen položaj, kakršnega si mi v teh časih krize skoraj že težko predstavljamo. To pa vkljub temu, da se je konkurenčni boj tudi v teh krajih zelo poostril. L. 1932 se mu je spet oglasila nemirna kri. Hotel je v Mukden in mogoče še dalje po Mandžuriji Tedaj pa so Japonca bojno polje pomaknili do samega Sanghaja. Hiša dr. Razlaga je stala skoraj na sredi Sanghaja, tujske naselbine, zato mu je bfla prepolna beguncev iz manj srečnih obrobnih krajev. Neka fotografija ga 8»! kot šestdesetletnik je dr. Adolf Razlag potoval po najbolj vročili morjih in je bil čil kakor pred 80 leti Da. Rasiaga torej m več. Naša jrmoet «anj ni vedela, čeprav je btl pokojnik izredno zanimiv, sposoben, energičen čkrvek. Slovenec starejše generacije, ki »i je ustvari' na Daljnem vzhodu dom in ugledno ek-siwteoco. Njegovo življenje je bilo burno in pestro, včasih naravnost pustolovsko razgibano. Uveljavil se je v tujini kot zdravnik, ni pa pozabil na svojo domovino. Vedno se je priznaval za Slovenca in se je žele- ljubeznivo spominjal svojih prijateljev. Rodi! se je januarja 1865 v Kamniku. Po očeru. uradniku v ondotoi tovarni, p« je bi! vse življenje pristojen v Ključarov-ce pri Ljutomeru. Po nekaj letih gimnazije (mature ni napravil) je delal tri leta pri odvetniku dr. Rudolfu v Konjicah, nakar je leta 1894. ali leto kasneje odšel v Zedinjene države severne Amerike. Kakor mnogi naši izseljenci, se je tam lotil prav različnih poklicev, tudi pridigar je bil. V tem poklicu je zbolel in prišel v Newyork v bolnišnico. Ko je okreval, je pomagal pri negovanju bolnikov; pri tem poslu pa je pokazal toliko spretnosti in razumevanja« da so mu zdravniki svetovali, naj študira tiobnih dogajanj. V nekem pismu je n. pe. zapisal: »In če izbruhne vojna, je le vprašanje, kdo bo boljši, znanstveno šolani morilec«. Ob pričetku italijansko-abesinske vojne je hotela menda angleška kolonija Daljnega vzhoda poslati v A.besinijo močno ekspedicijo. Dr. Razlag se je kljub starosti takoj ponudil za vodjo, saj mu je bila dežela dobro znana. Ekspedicija pa le ni odšla na pot, ker sredstva niso zadostovala. V zadnjih letih se jc dr. Razlag trudil, da bi napeljal trgovske zveze med Jugoslavijo in Kitajstko, vendar pa mu to ni uspelo. Delal in živel je vedno poln načrtov »v večni družbi z gospo Avanturo«, kakor se je nekoč izrazil. Lansko pomlad se ga je lotila malarija, ki je na Kitajskem še mnogo hujša, kakor v Evropi. Dr. Razlag je zelo trpel. Prvič je v življenju okusil »resnično bolezen«. Le v presledkih, ko je bolezen z napadi popuščala, je še izvrševal prakso. Ni izgubil volje, upal je na zimo in je bil čvrsto j prepričan, da bo okreval. Pri nas pa tudi ni nihče pričakoval, da se bo krepki in podjetni dr. Razlag, ali kakor se je zadnja leta vedno podpisoval: »striček Adolf«, tako nenadno poslovil za vedno. Dr. Razlag je bil zanimiv primer človeka predvojne, konjunktume Evrope in Amerike, od koder so bile delavnemu, nadarjenemu, in smotra si svestnemu človeku poti v svet odprte. Takšen človek je tedaj čisto gotovo našel svojo pot k STeči, kakor si jo je našel dr. Razlag, ki pa je zadnja leta svojega življenja dobro spoznal, kako so se časi spremenili. Bil je Slovenec tudi po prepričanju, čeprav je le v prejšnjih letih pisal slovensko. Poskušal je to vselej in njegova pisma so se dala dobro razumeti a novejše slovenščine v odgovorih ni več dobro razumel. Naposled se je v pismih najrajši posluževal nemščine s slovenskimi in angleškimi vložki. Angleške so tudi njegove znanstvene razprave. Obvladal je tudi francoščino, znan mu je bil južnokitajski govor in mnoge kitajske pisave, za praktične namene pa kaže za časa japonskega bombardiranja na strehi njegove hiše, v družbi treh begunk, mladih Portugalk. Dr. Razlagu tudi ti strašni dogodki niso ▼zeli volje. L. 1934 je pisal v nekem pismu, da bo moral v kratkem nadomestova-ti avstrijskega zdravnika dr. Miorinija, ki je od avgusta do septembra odrinil na oddih na otoke Južnega morja. Pristavil je: »Ob tej priliki se bo zakotalflo spet nekaj dolarjev... saj delam rad in dokler je človek mlad, že še gre.« Iz tega pa ne kal® sklepati, da je bil dr. Razlag mož dolarjev. Budno je zasledoval svetovne dogodke, ki jim je v svojih pismih večkrat posvečal prav zanimive glose. Kot zdravnik stare šole in prepričan demokrat je sovražil nepotrebne krutosti in brez umnosti so- ELIDA BELI SpANSKf BEZEG omaraljivcga vonja — sneznobclc barve se je znal posluževati še mnogih drugfh jezikov, celo jezikov Južnih otokov. V zadnjih letih je mnogo občeval z dolenjsko rodbino Thurnherrjevih, pač edino slovensko rodbino v Šanghaju. O njegovi izredni zdravniški sposobnosti pričajo njegovi veliki uspehi, njegov ugled in znanstveno delo. Bil je dober človek. Ko mu je šlo za jugoslovensko državljanstvo, so mu različni konzuli izstavili spričevala, v katerih so ga vsi zelo hvalili in poudarjali njegovo usmiljenje z revnejšimi. Za vsako pismo iz domovine je bil silno, žc kar neverjetno hvaležen in je svoje prijatelje v Sloveniji naravnost razvajaL Kipi iz lo-jevca, lesa, žada in slonovine, krasni kosi vezene svile, kitajski akvareli in japonski lesorezi, pričajo poleg mnogih drugih predmetov o njegovi darežljivostu Prav tako je pošiljal knjige in časopise, večkrat polne dragocenih informacij, — tako se je kazala njegova želja po domovini. Zdaj. ko je njegovo življenje ugasnilo, moremo šele prav spoznavati kakšna žila-vost je bila v njem in kakšna ogromna življenjska volja. S sedemdesetimi leti je bil bolj hraber in podjeten, kakor večina sedemindvajsetletnih. Bil je človek, kakršnih Slovenci nimamo mnogo. Energičnemu, nadarjenemu in podjetnemu rojaku, dobremu človeku in prijatelju naj bodo te vrstice v skromen spomin. Iz pokojniko-ve korespondence tn po dobljenih informacijah — K. P. Igrače izdelujmo doma! Nova pota lesne domače obrti v Ribnici Brž r Ribnico po igrače — izbira Je velika! nova pota lesnj domači obrti. ki jjh Ribnica lahko z uspehom nbjra, že v najbSi/.ji bodočnost?, ko bodo brez dvoma marsikomu nudila novih virov dela in zaslužka. V pretežni večini eo bile letos razstavljene prav lično izdelan« otroške igrače, k; zaslužijo glede solidne izdelave in pa lične zunanjosti, vso pozornost in pohvalo. Polesr igrač smo videli tudi fine strugarske izdelke v« trdega lesa. kj bi lahko delali čast vsaki vitrini. Videli smo. da daje mimo hruške, oreha in javora tudj parjena bukovina prav izvrsten materija! za. struženje. Raznovrstni žiivobarvni svečnik; povzeti po domačih starinskih vzorcih, so vzbujali ohčudo-vanje. Prav v tem je še posebna zasluga ravnatelja Janka Trošta. k; je poznan zbiratelj narodnih umetnoobrtnih predmetov in pnjstoih slovenskih omamen to v. da pri po-slŠcanju vseh lesnoobrtnih izdelkov v tečaju uporablja narodno ornamentiko. po možnosti tudi pristne, domače oblike. S tem je (izdelkom ohramjena vsa značilnost- naših narodnih domnčjh izdelkov in jijm gre zato prednost, pred drugiim uvoženim fabri-škim blagom. Razstava je pokazala- v vsakem pogledu velik napredek. V vseh izdelkih se je zrcalila enotnost, in originalnost ter soljdnost, ki ©e lahko kosa 7. onimi k; jih uvažamo za drag denar iz bijine. Da. koliko denarja gre v tujino samo za igrače! In koliko za raznovrstne spominske predmete, k.; se dajo e prfdom izdelovati doma. Ta panoga lesne domače obrti je pr; nas še popolna ledina, neizrabljen kapital, k; ležjj pred nami še nedotaknjen. In prav zadnji čas je. da naš RibndČan ki mu gre v tem, pogledu prvenstvena pravica, izkoristi priliko. ter uvrafaj med svoje dosedanje delo tudi rzde-k)vanje igrač in finejših strugarskih predmetov. kar se mu bo brez. dvoma dobro obrestovalo. Hvaležni smo ribniški meščanski šoli m njenemu ravnatelju g. Troštu. ki se neseib?ČJM> pa praktično udejstvuje za napredek naše domaČe obriti. Ustanovitev me-ščaneike Šole je bila svoj čas združena z mBsttjo na bodočo stalno lesno-obrtno šolo v Rlmtoi. Morda H ne bjl o napačno zopet spravni to vpraSa-ije na dan. Bilo b; vsaj tofiifeega pomena, kakor je danes na primer preroeerffbev kočevskega preskega načelstva v Rfbnftco. Se posebno važno pa je to vtprafiatrje 1 gospoda-rekega stališča vse raaseSnie rSbnffike dofrne. ZA SMEH IN KRATEK ČAS »Tu poglejte«, je zavpila gospodinja, apoglejte, kaj ste naredili!« »iNe v3dkn nič posebnega na, teh čipkah«, Je dejala perica. »Tako^ipke? To je bila rjuha!« ★ Rod9ca*«s Jb s9mdHa fe sanj, pa pr&vf materij »Kaflcose teensije tasta strašna žival, kj as znd je o nji sanjalo, mamica?« »Tega oe tvesm, ljuibica moja«. »Kaiko na ved, saj ai vendar bila zr&. ven!« kvalitetno GUMO ZA ŽVEČENJE Zdravniki priporočajo, da se jemlje po vsaki jedi. Neprecenljive vrednosti za kadilce in športnike. Gen. zsetop. in tovar. skladišče: Agentura OZ M O, Zagreb, Vlaška 72a. Tel. 52-80 rs krasna stavba parlamenta. Finski parlamentarizem v ničemer ne zaostaja za onim dragih severnjaških držav. Zemlja sama je sicer siromašna, polna neplodnih močvar, sončnih dni ima strašno malo. Poljedelstvo naroda ne more preživeti, le bogastvo gozdov in neizmerna delavnost ljudstva omogočata ljudsrtvu življenje. Finska je redko naseljena. Na površini 388.000 štirijaških kilometrov biva le 3 in pol milijona ljudi. Jugoslavija je za 40.000 km* manjša, pa ima 15 milijonov prebivalcev. Od površine odpade 11% na reke in jezera, 33% pa na popolnoma nerodovitna močvirja. Dve tretjini države ležita vrh tega daleč na severu pod polarnim krogom, kjer izgine sneg komaj za kake tri mesece. V teh krajih prebivata po dve osebi na 1 km*, to so polnomadski Laponci. Večina prebivalstva je osredotočena v toplejših jugozapadnih krajih, v okrožju prestolnice in na severnem bregu finskega zaliva. Finci se smatrajo za krvne brate Madžarov, toda ne prenašajo tega, da bi jih kdo štel med Mongole. O sebi trdijo, da so Arijci, samo niihov jezik je ugrofinski. Res ni na Finskem videti mongolskih tipov. Finska je ena izmed onih redkih držav, kjer je trgovina popolnoma prosta, brez vsakih deviznih in valutnih omejitev. Politično je navezana na skandinavske države. Pomembno je vsekakor, da so Finci onemogočili uresničenje teženj po diktaturi in si očuvali svoje demokratske uredbe. Častni konzul naše države v Helsinkih je prof. dr. J. šajkovič, ki je tu služboval še pod carskim režimom. Znan je kot Hterat in kulturni delavec; prevedel je epos Kalevalo na naš jezik ter Je povsod teredra priljubljen Izberite kaj iz zbirke lesnoobrtnih uporabnih predmetov! Dr. Adolf Razlag s svojo ženo in tremi sinčki leta 1918. na Kitajskem Bred tednom se je cakl]a9i na Afavsl mešfiansks &>fi v Rabnioi tretji leeao-ofccteri tečaj, ki je pod vztrajnim vodstvom ravnatelja Janka Trošta deloval za napredek fn razmah lesne domače obrty že od Jeseni skozfi vso letošnjo zimo. Toda tokrat so tečajniki razstav^ svoje izdelke in pokazafi poleg prkojerfh bdoSoornU tmfi voflo la veselje do nsupredfca za, našo najstarejšo domaČo obal. Vsa Ribniška daljna. Po dolgem in počez* se je začela išvo sančmati za delo ▼ tečaju in te kar teffiko pričakovala obj-čajne razstave. PifBcmut« moramo, da so izdelki na letošnji razstavi pravilno nakamS ____l 1 ■' I" 1 1 1 ¥ prestolnici Finske „Be!o mesto severa" — Spomini na Ljubljano — Ljubezen do narave — Krasni spomeniki — Finsko svobodo- ljubje H. Helsinki, 20. aprila vPohjolen valkea kaupunki« — tako Finci s ponosom imenujejo svojo prestolnico Helsinki, kar pomeni doslovno »belo mesto severa«. Na dlani je asociacija, da sem se v belem mestu severa spomnil bele Ljubljane, ko so mi razodeli, kakšen kraseči pridevek dajejo Finci svojemu lepemu glavnemu mestu. Pojačili pa so mi ta občutek, ko sem zvedel, da je moj hotel »Tomi« pravi pravcati »Nebotičnik«. Po čudnih potih usode imajo res tudi tu nebotičnik, ki je nekoliko starejši od ljubljanskega, a vsaj po nadstropjih ravno tako visok. In z vrha poslopja je ravno tako lep razgled kakor v Ljubljani, samo da tu zaman iščem venec prekrasnih planin, zaman gledam, kje je Šmarna gora, Grad, Krim. da Triglava niti ne omenjam. Tu je skoro okoli in okoli morje, otoček pri otočku, temni gozdovi, ogromne skalnate soteske, čarobna krasota morja in severa. Helsinki so morda »beli« zato, ker se že iz daljave vidi nekaka bela gmota, ko se ladja bliža finskemu obrežju. V resnici pa je mesto rdeče aii vsaj rdečkasto. Večina hiš in vsa monumentalna poslopja sn zgrajena iz rdečkastega finskega granita, mnoge zasebne hiše pa iz neometa-ne opeke. Granit in les sta glavno bogastvo Finske, poieg silne delavnosti in SBitrajnosti izredna nadarjenega finskega naroda. Granit in gozd dajeta Finski osnovno barvo, graditelji pa so v tem materialu iznašli prekrasen domač slog. Helsinki izzivajo občudovanje zaradi svoje prelepe izvirne arhitekture. Mesto približno tako veliko ,kakor Beograd, ima preko 280.000 prebivalcev. Poleg Stockholma je finska prestolnica največje mesto severa. Helsinki so Industrijsko središče države, toda tega skoroda ni opaziti, deloma za to, ker se tu kuri po večini s šoto in lesom, deloma za to, ker so tovarne postavljene tako, da ne morejo ma-zati mesta z dimom in sajami. Značaj mesta je popolnoma zapadnjaški. Povsod vlada vzorna čistoča, trgovine in izložbe so urejene z okusom, ki bi se ga ne bi sramoval niti najboljši pariški aranžer. To je namreč posebna sposobnost Fincev in Švedov. Kar pa priklene pozornost tujca, je obilica cvetličnih trgovin; ni je ulice brez take trgovine, najmanj toliko jih je, kakor v Ljubljani trafik. Takisto mnogo je seveda tudi trgovin s semenjem, še ena panoga trgovine je tu silno razširjena: prodaja športnih predmetov. Smuči, čolne, čolničke vseh vrst ter ribarsko orodje vidiš lahko skoro v vsaki ulici. Na prvi pogled vidiš, da ima Finec do prirode posebno prisrčne odnose in da prebije mnogo časa pozimi in poleti v prirodi, baveč se z raznimi lepimi in zdravimi športi. Kjerkoli je kak svoboden prostor, kak kotiček ali ne posebno prometen kraj, stoji gotovo kak kip. Te sohe bo druga lepša od druge in vsaka ima na sebi kaj posebno izvirnega, in značilnega. Hesinki so obljubljena dežela za arhitekte in kiparje. Naj omenim nekoliko spomenikov. Prekrasen je spomenik Lonnrota, zbiralca narodnih pesmi in tvorca narodnega, eposa Kalevale; ne daleč od tega je kip Tope-liusa, pisca bajk in pripovedk, obdan od kope mladeži, pa spet soha Šveda Rune-berga, ki ga Finci in Švedi enako čas te; zanimivo je, da je Runeberg v prvih svojih pesniških delih v prvi polovici 19. veka imel za vzor srbski narodni epos. Toda ne samo možje duha in ruski carji, — spomenik' carja Aleksandra n. stoji nedotaknjen! —, tudi športniki imajo spomenike, n. pr. slavni tekač Nurmi. Na najživah- nejši ulici stoji spomenik delavcu — trije kovači. Simbol morja Je krasno dekle A vis Amanda, na visokem bregu nad morjem pa stoji skupina »brodolomcev«. Tudi živali niso pozabljene. Kipa kobile in žre beta imata napis »materinska ljubezen«, drugod je zopet skupina orlov, zelo priljubljen je medved, mnogo je tudi tul-njev in drugih morskih živali. Skratka, ljubezen do umetnosti ln prirode na vsakem koraku. Druga osnovna črta finskega značaja je izredno svobodoljubje. Kolikor seže nazaj zgodovina, so na Finskem neznane institucije suženjstva, tlake in podaništva. Smisel za svobodo je ostro razvit in zato Imajo Finci tudi močan smisel za solidarnost, bratstvo in demokracijo. Osrednja točka prestolnice je mogočna, brez prime* 4 fiospodarstTO Trgovinska bilanca v prvem četrtletju aktivna Po statističnih podatkih o naši zunanji trgovini, ki jih objavlja carinski oddelek finančnega ministrstva, je bil naš izvoz tudi v marcu izdaten in se je nasproti februarju še dvignil. Izvozili smo v mar. eu 394.868 ton blaga (lani 198.685) v vred nosti 511.8 milijona dinarjev (lani 345.6). Po količini se je povečal izvoz nasproti lanskemu marcu za 98.74«/o, po vrednosti pa za 166.2 milijona dinarjev ali za 48.10°/«. Pri tem je seveda treba upoštevati, da je bil naš izvoz v lanskem februarju zaradi sankcij proti Italiji tako slab. Nekoliko večji je bil tudi uvoz v letošnjem marcu nasproti lanskemu. Dosegel je vrednost 451.0 milijona dinarjev, to je za 31.0 milijona dinarjev ald za 7-39% več kakor v lanskem marcu. Ker se je izvoz mnogo bolj dvignil kakor uvoz, se je trgovinska bilanca znatno izboljšala. Bila je v marcu za 60.8 milijona dinarjev aktivna, med tem ko je bila v lanskem marcu pasivna za 74.4 milijo, na. Gibanje naše zunanje trgovine v prvih treh mesecih letošnjega leta je bilo nastopno (v milijonih dinarjev): Izvoz Uvoz Saldo januar 402.2 321.1 +81.1 februar 419.2 334.0 +85.2 marc 511.8 451.0 +60.8 I. četrti. 1937. 1333.2 1106.1 +227.1 I. četrti. 1936. 849.4 105S.3 —203.9 V prvem četrtletju letošnjega leta je znašal naš izvoz 1333.2 milijona dinarjev, to je za 483.8 milijona dinarjev ali za 56.95% več kakor v enakem razdobju lanskega leta. Uvoz pa je znašal 1106.2 milijona dinarjev; to je za 49.89 milijona dinarjev ali za 4.72% več kakor v enakem času preteklega leta Naša trgovinska bilanca je bila toiej v prvih treh mesecih za 227.1 milijena dinarjev aktivna, med tem ko je bila lam v enakem času pasivna za 206.9 milijona dinarjev. Izvoz pšenice se je v marcu dalje dvignil in je dosegel vrednost 67.4 milijona Din (v februarju 40.4 milijona). Po uradnih podatkih smo od začetka uvozne sezone do srede marca izvozili 47.500 vagonov pšenice. Vsekakor bo torej doslej izvoženo okoli 50.000 vagonov. Ves presežek lanskega pšeničnega pridelka pa se ceenjuje na okoli 100.000 vagonov. Izvoz turščice je dosegel v marcu vrednost 47.7 milijona dinarjev in je bil torej tudi pomemben. Izmed ostalih kmetijskih pridelkov smo izvozili $uhih češpelj za 8.5 milijona, konoplje za 14.5 milijona in fižola za 4.7 milijona dinarjev. Tudi izvoz goveje živine je bil v marcu še znaten, vendar je malo popustil. Izvozili smo 6913 glav v vrednosti 14.3 milijona dinarjev. Svinj smo izvozili nasproti februarju precej več. in sicer 30.064 rilcev v vrednosti 41.4 milijona dinarjev. Izvoz konj je bil nasproti februarju za več kakor enkrat večji, znašal je 3727 glav v vrednosti 9.9 milijona dinarjev. Od živinskih proizvodov smo v marcu izvozili svežega mesa za 138 milijona, svinjske masti za 16.1 milijona, jajc za 28.1 milijona. perja in puha za 5 6 milijona in sirovih kož za 11.2 milijona dinarjev. Prav tako se je povečala v marcu nasproti februarju izvo na vrednost gradbenega lesa. Znašala je 70.7 milijona dinarjev (v februarju okoli 63 milijonov). Izvoz drv za kurjavo pa ni dosegel niti enega milijona dinarjev Oglja smo izvozili za 0.9 milijona, železniških pragov (hrastovih in bukovih) za okoli 1.9 milijona lesnih izdelkov za 1.9 milijona, ekstraktov za strojenje za okoli 6 milijonov dinarjev. Nasproti februarju se je izvoz rud znatno povečal. Dosegel je preko 70 milijonov dinarjev, med tem ko je bil lani v tem času izvoz rud mnogo manjši. Bakra smo izvozili v marcu letos za 28.7 milijona, izkopanin in drugih rud za 40.7 milijona, sirovega svinoa za 1 milijon dinarjev. Izvoz cianamida je dcsesrel 5 5 milijona dinarjev. Gibanfs zavarovanih nameščencev ln delavcev v februarju V februarju je bilo zavarovano v vsej državi pri krajevnih organih osrednjega urada za zavarovanje delavcev 6O6.786 delavcev in nameščencev (od tega 430.027 moških in 176.759 ženskih). To število po-kazuje dvig nasproti številu članov v januarju za 9821 in nasproti istemu mesecu lanskega leta za 53.838 (40.797 mošk h in 13.041 ženskih) ali za 9.74°/o (pri moških znaša ta dvig 10.48, a pri ženskih 7.97%). Po industrijskih skupinah pokazuje nasproti istemu mesecu lanskega leta največji dvig delavstvo tekstilne industrije (za 8565 delavcev), potem uelavstvo pri gradnji železnic in cest in pri vodnih grad. niah (za 7706) in pri kovinski in strojni industriji (za 4947). V odstotkih kaže največji dvig nasproti lanskemu letu delavstvo pri gradnji železnic in cest in pri vodnih gradnjah (za 58.88%), pri gradnji nad zemljo (za 41.22) in pri gradnji prevoznih sredstev (za 31.80%). Zaposlenje se je zmanjšalo pri industriji kamenja in zemlje za 1416 delavcev (za 9.S7). pri javnem prometu za 639 (za 5.10°/») in pri industriji papirja za 112 uslužbencev (2.49*/oJ. Nasproti številu v enakem mesecu leta 1935 se je pokazal dvig za 101.402 delav. ca. Nasproti številu v istem mesecu lanske ga leta so pokazali največji absolutni dvig zaposlitve okrožni uradi v Beogradu (za 9392), v Sarajevu (za 5592) in v Ljubljani (za 5510). V odstotkih pa je bil največji dvig v uradih: v Sarajevu (za 21.80%), v Nišu (za 17.01°/o) in v Somboru (za 16.93%). V februarju je znašalo število zavarovanih delavcev in nameščencev s stalnim dnevnim zaključkom po 8 Din (vajenci) 90.646. z zaslužkom rreko 8 do 24 Din 278.629, Z zaslužkom preko 24 do 34 Din 98.611, z zaslužkom preko 34 do 48 Din 68.249^ a z zaslužkom preko 48 Din 70.651 članov. Povprečna zavarovana mezda znaša 21 57 Din in pokazuje porast nasproti oni iz preteklega leta za 0.27 Din, a nasproti oni iz preteklega meseca padec za 0.16 Din. Skupna zavarovana mezda je znašala 327.15 milijona Din nasproti 324.36 milijona Din v januariu, odnosno nasproti I 294.38 milijona Din v februarju lanskega leta. Porast skupne zavarovane mezde nasproti istemu mesecu lanskega leta znaša v odstotkih 11.13. Gospodarske vesti = Predsednik Mednarodne trgovske zbornice v Beogradu. Včeraj popolone se je pripeljal z letalom v Beograd predsednik Mednarodna trgovinske zbornice Fen-' stener van Fiissingen. Prišel je proučit gospodarske prilike v naši aržavi. Popoldne se je v Trgovinski zbornici sestal z zastopniki našega narodnega gospodarstva. Tega sestanka sta se udeležila tudi predsednik Zbornice za TOI v Ljubljani 1 gg. Jelačin in glavni tajnik narodni po-1 sianec Mohorič. Danes dopoldne se bo se stal z ministrskim predsednikom dr. Stoja-dinovičem, ministrom za trgovino in industrijo dr. Vrbaničem in guvernerjem Narodne banke dr. Radosavljevičem. Kakor znano se bo v kratkem vršil v Berli-! nu kongres Mednarodne trgovinske zbornice in je Flisingen prišel v Beograd tudi zato, da se z zastopniki našega gospodarstva domeni o pripravah za ta kongres. , Danes popoldne odpotuje v Sofijo. Trgovinska pogodba n?ed Avstrijo »n Češkoslovaško bo najbrže podaljšana. Z Dunaja poročajo, da bo dodatni dogovor 6 Češkoslovaško, ki je stopil lani avgusta v veljavo, potekel 31. julija. Na Dunaju menijo, da bo spričo ugodno se razvijajočega prometa dogovor brez velikih težav podaljšan. — Prizad v petek ni izpremcnil cene pšenici. V petek je tendenca na svetovnem tri gn pšenice popustila. Nestalnost se je pokazala že prejšnji dan. Med tem ko je bila v četrtek dopoldne svetovna pariteta za pšenico nad 177 Din, je začela popoldne popuščati in je znašala v petek dopoldne 175 Din za 100 kg. Kljub tej izpremembi Prizad v petek ni izpremenil odku>pne cene za pšenico. = V trgovinski register so M vpisale nastopne tvrdke: Blau, Bartofi in drug v Dolnji Lendavi (izvrševanje »trojne ple-tilske obrti), Zavlršek, Modic & Co. v Šmarju na Dolenjskem (trgovina z lesom) in Medik Franc v Veliki Nedelji (trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki). Izbrisala se je tvrdka Kovač & Co., lesno industrijsko in trgovsko podjetje. = V zadružni register so se vpisale nastopne zadruge: Travniška zadruga v Gorici, r. z. z o. z.. Gradbena zadruga »Baraga«, r. z. z o. z. v Ljubljani (zadruga bo gradila in vzdrževala počitniške in okrevališke koče in domove ter jih oddajala članom s čim ugodnejšimi pogoji v uporabo); Kreditna zadruga zadružnih uslužbencev dravske banovine r. z. z o. z. v Mariboru. — Konkurz je razglašen o imovini Pogačnika Ivana, fotografa v Ljubljani (upravnik mase dr. Marušič Drago, ogla-sitveni rok do 19. maja, ugotovitveni narok pri okrožnem sodišču v Ljubljani 26. maja ob pol 9. v sobi 140), o imovini Rozmana Lovra, posestnika in lesnega trgovca. zdaj v Voščah pri Radovljici, registriranega pod firmo Rozman Lovro, trgovina z lesom v Spodnji Ltpnici (upravnik mase odvetnik Koblar Franc v Radovljici, prvi zbor upnikov pri sreskem sodišču v Radovljici 3. maja ob 10.. oglasitveni rok do 18. maja, ugotovitveni narok 1. junija ob 9.) in o imovin: 2iliča Bogdana, tigovca z železnino in kmetijskimi stroji v Ljubljani (upravnik mase dr. Hacin Josip. prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v sobi 140. 11 maja ob 9., oglasitveni rok do 1. junija in ugotovitveni narok 15. junija ob 9. v sobi 140). = Avtomobili na Ljubljanskem velesejmu od 5. do 14. junija. Še nikdar ni bila razstava avtomobilov in motornih koles na ljubljanskem velesejmu tako obsežna, pregledna in popolna, kakor bo letos. Na razstavi. ki bo obsegala preko 1400 kv m razstavnega prostora bodo razstavljen* avtomobili vseh vrst. vel.kosti in cen tako da interesentom pač ne bo težavna [zbira. Doslej je pripravljena že udeležba nastopnih tvornjc. odnosno znamk: Lancia. Olds-mobile Hansa, Llovd Fiat Ford. Mavbaeh. B.M.VV., Škoda. Mercedes-Benz. D.K.W.. Amilcar. Opel. Chrvsler. Daimler-Bertz. Chevrolet. Pont-ac Buick La Salle. Cadillac. Vauxhall Plvmuth Renault. Horch, VVanderer. AdW Šaurer, BI tz-Tniok Bed-ford-Truck. G. M. C.-Trnek. M.A.N.. Standard, F ra mo. Maico. ;Hi>llman. Diamant Bj-anehi. Puch Sachs. Vsega torej 36 znamk avtomobilov in sedem znamk motornih koles. ---- Borze Borze Na ljubljanski borzi je znašal devizni promet v preteklem tednu 9.69 milijona din nasproti 5.44 in 6.09 milijona din v prejšnjih tednih. V privatnem kliringu so nemške klirinške marke, ki so sredi pred-zadnega tedna poskočile na 12.20 Ln na koncu tedna spet padle na 12.10, v začetku preteklega tedna ponovno narasle na 12.19 in proti koncu tedna vnovič popustile na 12.15. Avstrijski šilingi v privatnem kliringu so vteku tedna zabeležili majhen skok od 8 na 8.03. Devize Curih. Beograd 10. Pariz 19.40, London 21.5650, Newyork 437.3750, Bruselj 73.85. Milan 23, Amsterdam 239.4750, Berlin 175.75, Dunaj 80.20, (81.75), Stock-holm 111.10, Oslo 108.35, Kobenhavn 96.2750, Praga 15.24, Varšava 83.15, Budimpešta 80, Atene 3.90, Bukarešta 3.25. Blagovna tržišča ŽITO -f Chicago (24, t. m.) Začetni tečaji: pšenica: za maj 130.6250, za julij 117.75; turščica: za maj 123.3750, za sept. 1086250. -f VVinnipeg (24. t. m.) Začetni tečaji: pšenica: za maj 132, za julij 128.75, za okt. 116.50. BOMBAŽ -f- LIverpool (23. t. m.) Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za maj 7.26 (prejšnji dan 7.39), za jul. 7.30 (7.43), za okt. 7.21 (7.33). -f- Newyork (23. t. m..) Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za maj 13.19 (13.26— 23.27), za junij 13.20 (13.27), za okt. 12.98 (13.03—13.04). SOKOL Sokolsko društvo Cerknica priredi danes ob 16. v svojem domu predavanje »Naš izvoz Ln uvoz in uspeh kmetijskega dela«. Predaval bo predavatelj ZKD g. agr. Jam-nik Alojzij. Y@s narod se Milijon Slovencev naj Ljubljana, 24 aprila Zopet se bliža prot i tuberkulozni teden. Že slišimo pritožbo: »Zopet zbirka«. Neresni in nezreli bi bili. ako bi smatrali, da vsako leto 1'rolituberkulozni teden ni potreben ali ako bi oelo pokazali nevoljo ;n odklanjali sodelovanje Pl prireditvah tega tedna. Jetika je tako resna in tež^a ljudska bolezen da morajo bit; problemi njenega zatiranja stalno na dnevnem redu: vedet.; moramo, da ]e vse. kar v borbi proti tej ljudskj kugi storimo. veliko in veliko premalo v razmerju z gospodarsko in sooialno škodo, ki 10 na,rodu jn državi leto za letom povzroča. Narod ki z deja nji ne pokaže da je njegova notranja odporna in ustvarjajoča moč zgrajena na živi zavesti skupnih dolžnosti napram skupn.m narodnim potrebam, ni narod v kulturnem jn etičnem smislu besede. Jetika predstavlja vsenarodno nevarnost okol; te osj so visoko nagromadena najtežja naša socialna vprašanja. K stvarnim kulturnim potrebam in dolžnostim naroda zato spada, da vsako leto vsaj enkrat skrbnejše. zbranejše in resnejše svoje misli potopimo v neizmerno socialno gorje, kj ga narodu povzroča jetika. Poh-timo vsaj v duhu v bedne kraje 'n domove naše domovine z zavestjo, da so nam tudi oni v bedi in trpljenju bratje in sestre po krvj jn duši. Na teh pobožnih potih bo marsikdo spoznal, da je b'l do danes premalo človek in da je premalo ljubil svoi rod ki je vsem vir življenja Protituberkuloznj teden bo od 2. do 8. maja. Kaj pa hočemo doseči v tem tednu? Narod v njegovi celoti lo zadnjih bornih koč do rebrjh. hočemo opozoriti na strahote te bolezni, dati hočemo ljudstvu o bolezni potreben pouk oživeti smisel za sa mopomoč tudi v stvareh ljudskega zdravja in povedati, da je zdravje edino bogastvo. fesriti 1 ptiko! zbere milijon dinarjev! Drug pomen pa mora biti da ■ zbiramo v tem tednu sredstva za uspešno borbo proti jetiki na najširši črti. Jetika denar dobesedno žre in ogromna sredstva so potrebna. da bo to žrelo zasuto Ponoviti moramo svojo voljo- milijon Slovencev milijon dinarjev! Zato mora biti naš;, zbirka res vsenarodna, vsesplošna in ne sme biti omejena na pat liudj in krajev. Tako bodo mogli malj dinarčki ustvariti velik milijon! _ PiOtituberkulozna Zveza sme na moralni in gmotni uspeh Tedna samo takrat računati. ako bodo njena navodila za izvedbo Tedna povsod našla krepak odziv Po banovin; je raztreseno nebroi prof i tuberkuloznih iig drugod so ustanavljali posebni odbori, tako. da bo organizacijska mreža kar najpopolnejša. Treba je samo tole: Zdravniki se morajo zavedati, da so zdravnik; ljudstva, kulturna, telovadna športna društva morajo vedeti, da gre za njih lastno stvar, šole z učitelji in učenci vred morajo živeti z zavestjo da sodelovanje v prof [tuberkuloznem skrbstvu spada k prvim dolžnostim ljudske zdravstvene oro-j svete, — razumništvo vseh poklicev, vsi. ; prav vsi moramo s krepkim delom poka. j zatj. da razumemo svojo kulturno dolžnost ! napram narodu. j Zato vas protituJ>erkivlozna Zveza prosi: 1 nč pozabjmo. da smo narod, ki hoče na j vseh straneh kvjšku! j Upravni odbor: dr. Joža Bohinjec, dr. ; France Debevec. dr. Alfonz Levifinik. Fil-p Uratnik, Rado Čelešnik, dr. Robert Neu-bauer, dr. Oton Fettich dT. La vosi a v Mast-nak. dr. Ivo PiTC dr. Tva.n Pless. dr. Rjava Lumaček-Kristan dr. Fran Zupan bo plačal lb milijonov din? Beseda o kočevski Mestni hranilnici Kočevje, dne 23. aprila. Pod gornjim naslovom je izšel v »Slovenskem domu« dne 20. t. m. članek, ki razmotriva vprašanje Mestne hranilnice v Kočevju. Dopisniku se pozna, da je še mlad in neizkušen in da kaj rad naseda gotovim krogom, ki so v velikih skrbeh, kdo bo plačal ogromna pasiva Mestne hranilnice. Mi mu ne zamerimo, da je napisal ta članek. saj vemo, da stoje za niim oni, ki imajo eminenten interes na izidu pravde, ki jo vodi Mestna hranilnica v Kočevju skupno z mestno občino proti nekdanjemu ravnateljstvu Mestne hranilnice. Ce se dopisnik vprašuje, kdo bo plačal vse te Jzgube, je odgovor prav kratek: V prvi vrsti oni, ki so brezvestno poslovali v Mestni hranilnici na škodo njenih vlagateljev, v podrejeni vrsti pa mora žal občina nadoknaditi vso škodo, ki bi jo utr- pela in ki jo je že utrpela Mestna hranilnica radi delovanja nekaterih svojih funkcionarjev. Pravdni spisi pri okrožnem sodišču v Novem mestu so v tej stvari že tako ogromni in je dokazano gradivo zbrano v takem obsegu, da bo imelo sodišče dovolj posla z razčiščenjem zadeve in ugotovitvijo krivcev. Čudno je samo to, da se taki dopisi lan-sirajo v svet baš pred pričetkom razprave, gotovo z namenom, da bi se pritiskalo na milejšo sodbo v vprašanju krivde toženega bivšega ravnateljstva Mestne hranilnice. Dopisnik si naj ogleda spise o likvidacijskem postopku Me3tne hranilnice hi naj poroča objektivno resnico, da se ne bo v bodoče zopet povzpel do takih goro-stasnih zmot. kakor so navedene v citira-j nem članku. Predsednik mestne občine Kočevje ni n'kdar priznaval na likvidacij-I skem naroku terjatve konzorcistov kot ^ Intrige proti ptujskemu gledališču Iz Ptuja nam pišejo: V eni zadnjih številk Mariborerce je objavljen iz Ptuja članek, ki na dolgo in široko dokazuje, kaj vse bi se lahko zgodilo, ako bi izbruhnil v ptujskem gledališču požar. Dopisnik operira z vsem mogočim in nemogočim, z živci, z dunajskim ring-teatrom, z lestvami za muzej itd. Kakšno prednost za prirejanje gledaliških in kino predstav ima po dopisnikovem mnenju Društveni dom! Pri tem ima ptujsko gledališče šest izhodov, Društveni dom pa le enega samega, ker drugi vodi na dvorišče, ki je okrog in okrog zaprto in zazidano. Ves članek na kratko povedano izzveni v svarilo: Ne hodite več v mestno gledališče in kino, če vam je življenje drago... Vsem, ki poznajo ptujske razmere, ne bo težko uganiti namena te gonje. Nezaslišano pa je, in mora vsakega, ki se zaveda svojega slovenskega pokolenja. v dno srca ogorčiti ton in način, da si upajo ljudje, ki smo jih pred vojno imenovali poturice. nastopati po 18 letih osvobojen j a na opisani način proti ustanovam, kot sta gledališče in kino, samo radi tega. ker sta v slovenskih rokah. Morda misli dopisun, da bo dobil zato nagrado rz Beograda za nacionalne zasluge, kot se je to zgodilo letos SK Ptuju! Znano nam je, da traja gonja proti našim ustanovam na tihem že več mesecev, sedaj pa je doseglo podtalno rovarenje za drugi kino in gledališče vrhunec. Skrajni čas je da naša slovenska javnost. naša oblastva in obramba društva posvetijo tem pojavom več pažnje in pozornosti, če nočejo doživeti zelo neprijetnega razočaranja. Vprašamo, ali so dovoljeni redni sestanki der aeutschen Jugend pri tvrdki H. K., ali so znane tajne šole, v katerih poučujejo razne tetke deco v naši državi popolnoma tujem duhu? Kje je bil pisec članka v M Ztg. takrat, ko je bilo gledališče v nemških rokah in v resnici ni bilo ničesar priskrbljenega za varnost obiskovalcev? Danes je gledališče popolnoma preurejeno in predvidene so vse mere za popolno varnost, saj bi sicer nadzorna oblast predstave gotovo zabranila! Gre za nelojalnost gotovih liudi iz tukajšnje narodne manjšine, ki bi radi onemogočili slovensko gledališče — po 18 letih osvobojenja! — ako-ravno je ista manjšina imela v istem poslopju svoj »Stadtisches Theater« vsa leta pred tn med vojno pod veliko slabšimi varnostnimi napravami in so brezskrbno zahajali vanj isti ljudje, ki skrbijo danes tako zelo za živce in varnost drugih. Pričakujemo, da bo imelo sedaj rad njo besedo sodišče ter poz;vamo v tem smislu vodstvo kina in gledališča, kakor tudi nadzorno oblast, da ukrenejo, kar je v interesu javnega reda in miru potrebno. S člankom Mariborer Zeitung so povrh še hudo oškodovani gospodarski interesi ustanov, ki obratujejo v »nevarnem« poslopju in bc koristno, če se mariborskemu listu pokaže, da ni dovoljeno igrati vlogo nekdanjega »Štajerca«. 12. Kranfa r— Gledališki oder Narodne fitalnfro vprizori v Narodnem domu v sredo 28. t. m ob po! 21. in v nedeljo 2. maja ob 16. opereto s predigro v dveh dejanjih »Punčka« Sodelujejo član: orkestra Sokolskega društva in Kran -kega glasbenega društva pod vod-tvom g. Rahe Rajheniča. Opereto je zrežiral g. Dore Kern. Iz prijaznosti so« deluje tudj gospa Raha Rajheničeva. Opereta je v prvovrstni zasedbi, v njej nastopa poleg solistov meniški zbor primorskega društva »Sloga«, mešani zbor Sokolskega društva rn dijakov lekstLlne šole ter balet. Vfdoonice se dobe v predaji v trgovini g. Hlebša. r— Kino Narodni dom bo predvajal danes dvojni senzacionalni glasbeni spored »Otrcci sreče« in »La Cucaracha« Z Jesenic s— Zvočni kino Radio predvaja danes ob 3. uri pop. in 8. zvečer velefilm »Medeni tedni«. Med dodatki glasbeni film in zvočni tednik. — Sledi »Port Arthur«. Iz Novega mesta n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes (v nedeljo) ob 15., 18. in 20.15 operni velefilm »NE POZABI ME!«. V glavnih vlogah: Benjamino Gigli, prvi tenor milanske »Scale« in Magda Schnei-der. Predigri: Paramountov zvočni tednik in kulturni film. obvezno za mestno občino, temveč je le priznal terjatev konzorcistov v toliko, da ta postoji napram Mestni hranilnici. Ini-ciatorju članka ni neznano, da je voditeljica konzorcistov odprla za nje tekoči račun in da je bilo še za časa njegovega vladanja v Mestni hranilnici slednja vsakokrat obveščena o izvršenih vplačilih od iste. Ce ima Mestna hranilnica pravico do kake odškodnine glede nepravilnega izvajanja konzorcijalnih pogodb do posameznih konzorcistov, ji ta pravica še nikakor ni ugasnila, posebno pa ne za mestno občino, ki ni nikdar priznala te terjatve kot za sebe obvezno, če bi bila mestna občina po svojih zastopnikih pri likvidacijskem naroku ugovarjala terjatvi konzorcistov, bi preostajala konzorcistom edina pot pravde za onih 8,000.000 din. Pravdo bi mestna občina morala izgubiti. To je iniciatorju tega članka prav dobro znano, znano mu je tudi, kako veliki bi bili stroški pri tako ogromnem znesku. Da bi se občina spuščala v take pustolovske pravde in s tem samo podpirala gotove krivce poloma Mestne hranilnice, pa dopisnik ne more zahtevati. Vprašanje jamstva za mestno občino je tedaj še vedno odprto. Svetoval bi nadalje dopisniku, da si ogleda in prečita kazenski spis Kps 192/33 sreskega sodišča v Kočevju, v katerem bo dobil veliko hvaležnega materiala za svoje nadaljnje razlagovanje o krivdi gotovih ljudi, katerim stoji on prav blizu. Kako se more mirno preko sodno dokazanih dejstev, je več ko značilno za današnje čase. Ce bi gotovi gospodje res imeli tako skrb za davkoplačevalce, kakor jo izražajo v citiranem Članku, bi prav gotovo ne prišlo nikdar do takega gospodarskega poloma Mestne hranilnice in z njo vred iamčeče mestne občine. Znane so nam metode nekatemikov, ki si hočejo ustvariti ugoden položaj pri oblastvih le na ta način, da potem, ko je že odbila za nje dvanajsta ura. trosijo v svet vesti po geslu: »Primite tatu!« Iz Hrastnika h_ Odlikovani gasilci. S kolajnami so bili za zasluge v gasilski organizaciji odlikovani predsednik čete Alojz Legvart poveljnik Štefan Fresl, podpoveljnik Stanko Klavzar ter četniki Jakob Kač, Jože Zorčič in Ivan Jager. h— Občni zbor Rdečega križa je bil te dni v deški šoli. Vodil ga je zaslužni predsednik, šolski upravitelj g. Lebar, ki je pozdravil zborovalce ter čestital društveni tajnici, učiteljici gdčni Paternoster, ki je bila odlikovana od glavnega odbora Rdečega križa z diplomo za zaslužno delo. Poročila vseh funkcionarjev so bila z odobravanjem sprejeta, odbor pa je dobil absolutorij. Med drugim je bilo sklenjeno, da se tudi letos pošlje nekaj slabotnih otrok v počitniško kolonijo. Zaradi pričakujoče upokojitve in izselitve iz Hrastnika je dosedanji predsednik g. Lebar svoje mesto odložil, za novega predsednika pa je bil izvoljen znani zaslužni predsednik protituberkulozne lige g. Emanuel Zelinka. h— Lokali, v katerih točijo alkoholne pijače, morajo biti po naredbi sreskega načelstva 30. t. m. in 1. maja zaprti že ob 20. Po tem času se tudi na dom ne sme dajati pijača. Občinstvo se dalje opozarja, da tudi letos 1. maja niso dovoljeni shodi, obhodi, budnice in izleti v skupinah. h— Zvočni kino Sokol predvaja danes film iz življenja v Rusiji s črne oči«. Javna zahvala Pri svojih prvih kulturno-propagandnih nastopih v Ljubljani, v Novem mestu, Celju, Mariboru in Kranju je javnost pravilno razumela našo upravičeno zahtevo po razširitvi ljubljanske gluhonemnice ali pa po otvoritvi nove v Mariboru in pokazala toliko sočustvovanja, da se čutimo dolžni izreči ji javno zahvalo. Posebno se moramo zahvaliti uredništvom časopisov in gospodom novinarjem za članke. Celjski posojilnici za brezplačen odstop dvorane. kolašicam v Celju in ravnatelju meščanske šole g. Merviču v Novem mestu za prenočišče• vsem darovalcem denarnih podpor in vsem, ki so podpirali naše težnje na ta ali oni način. Moralna podpora naših slišečih življenjskih tovarišev nam daje novo vero in upanje v izboljšanje našega trpkega položaja. Društvo gluhonemih v Ljubljani. CRIKVENICA i rs it ^ ——___T9 $ igillM!i li Vodilno kopališče z izredno plažo in komfortnimi hoteli. Kompletni pension od 60.— do 120.— Din. Prospekte daje ko-pališčna uprava. HOTELI: Therapia s 100 ttv., Miramare z 62 ttv., Crikvenica s 45 tv., Dom dr. Seidl z 62 tv., Liburnija s 24 tv., Eden s 23 tv., VVien z 21 tv., Crnkovič z 20 tv., Slavija z 20 tv., Danica z 20 ttv., Esplanade z 10 tv., Julijana s 16 tv., Ivančič s 15 tv. PENSIONI: Vila Ružica s 34 ttv., Adria s 23 tv.. Vila Luisi s 16 ttv. RESTAVRACIJE: prenočišča: Bellevue s 16, Europa z 8, Gjurašin s 7 tv. Restavracija Vinodol. GOSTILNE: Zelengaj s 6, Morava z 7, Pejchl s 7, Slovenac s 7, Dalmatinski podrum s 5, Shang-hay s 5, Hrvat s 3. S — soba. tv. — tekoča voda, ttv. — tekoča topla in mrzla voda V zasebnih vilah ln nišah zelo mnogo lepo opremljenih sob po zmernih cenah. vodilno kopališče na otoku Krku. Največja naravna plaža na našem Jadranu. 15 komfortnih hotelov in pensijonov. Informacije daje turistični odbor in hoteli. Abbazia (Opatija) Centralni položaj, kraj morja. Prvorazredna kuninja. Govori se slovenski. Malinska na otoku Krku RESTAVRACIJA TRIGLAV na najlepši promenadi mesta tik morja, rodbinska hiša, vsaka soba z razgledom na morje. Nova, moderno opremljena restavracija, hladna veranda proti morju, zmerne cene, domača in mednarodna kuhinja. DOBRNA pri Celju Za srčne, živčne in ženske bolezni in vse one, ki so počitka potrebni! Akratoterma 37« C, naravne ogljikovo-kisle kopeli. Izborni zdravilni učinki pri boleznih srca, živcev, ženskih boleznih, boleznih ledvic, mehurja, oslabelosti, kroničnih želodčnih in črevesnih katarjih. Krasen park. divna okolica Od 15. aprila do 30 junija in od 1 septembra do 31. oktobra 20 dnevno pavšalno zdravljenje za pavšalno ceno Din 1.100.— do Din 1.650.— (Avtobus Celje — Dobrna in nazaj, soba, hrana, kopeli, zdravnik in takse). Zahtevajte prospekte! Dolenjske Toplice železniška postaja Straža-Toplice pri Novem mestu. Radioaktivno termalno kopališče. Sijajni uspehi pri zdravljenju revmatizma sklepov in mišic, bolezni živčnega sistema, ženskih bolezni, raznih težav v dobi mene, organičnih motenj srca in krvnega obtoka, raznih poškodb, zlomljenih kosti itd. Predsezonske cene do 15 junija: 10 dni Din 600.—, 20 dni Din 1.100.—. Polovična vožnja. Pojasnila daje uprava. GUSTAV V spremstvu ženskih Eakirjev senzacionalnih ekvilibristov, komičnih ionglerjev in akrobatov 27., 28. in 29« aprila kino Union! Svetovna senzacija Domače vesti • Ovacije češkoslovaški demokraciji. Iz Maribora nam poročajo: V petek je prispel v Maribor češkoslovaški narodni poslanec, g. Karel Brožik, ki se bo udeležil kot predsednik Zveze rudarjev v CSR ta podpredsednik Mednarodne zveze rudarjev v Londonu nedeljskega kongresa »Zveze rudarjev Jugoslavije« v Celju. V petek zvečer je priredil Krajevni medstro-kovni odbor v Mariboru g. Brožiku pozdravni večer v dvorani Delavske zbornice, kjer ga je pozdravil predsednik g. Josip Fetejan. Nato je imel poslanec Brožik predavanje o češkoslovaški socijalni zakonodaji ter pri tem omenil obisk prezi-dlenta dr. Beneša v Beogradu. Tekom predavanja g. Brožika o velikih uspehih češkoslovaškega delavstva na polju socijal-ne zakonodaje so priredili navzoči številni delavci in delavke ponovne ovacije predavatelju, prezidentu dr. Benešu, prezi-dlentu — osvoboditelju T. G. Masaryku in češkoslovaškemu narodu. Poslanec Brožik to predaval v nedeljo 25. t. m. še v Celju ra kongresu Zveze radarjev in ob 10. uri dopoldne v dvorani Narodnega doma za eeljsko delavstvo ter v ponedeljek, dne 26. aprila ob 16. uri popoldne v dvorani Delavskega doma v Trbovljah. iSvtla fe cetvejša od drugih tkanin. Obleče Vas in polepša. Izberite torej svilo jšlender Vam z njo rad dobro postreže! LJUBLJANA Mestni trg 22 ♦ >0bjlič< na Poljskem. Po odličnem uspehu beograjskega akademskega pevske* ga društva »Obilic« v Varšavi, je društvo krenilo v Krakov, kjer so ga sprejeli izredno toplo. Na železniški postaji so Obiličev-ee pozdravili zastopniki starodavne jagelon-ske univerze, delegati vojaških oblasti, mestnega županstva, krakovske poljsko^ju-goslovenske lige in mnogo drugih osebnost: iz akademskih in umetniških krogov. V imenu rektorja je Obiličevce pozdravil 6 kratkim govorom v srbohrvaščini prof. dr. Spljavinski. Nato sta goste pozdravila, takisto v srbohrvaščini prof. Estrajher in Mo le. Železniška postaja je bila slavnostno okrašena z jugoslovanskimi in poljskim; za* stavami. Prihod vlaka je pozdravila krakovska železniška godba s sviranjem jugoslovenske in poljske himne. Po odhodu s postaje je pozdravilo jugoslovenske goste e svojo pesmijo krakovsko pevsko društvo >Echo« med viharnim vzklikanjem množice ljudi, zbrane pred postajo. Krakovski kon-»«rt >Obiliča« je biil v veliki dvorani K a to* Jškega doma. Tudj ta koncert je doživel velik uspeh, kakor koncerti v Varšavi, Ka-tovicah, Lvovu, Vilmu, Gdinji in Poznanju. Tako je tudi poslednja etapa *e v sleher* nem pogledu uspele poljske turneje Obili-ča doživela velik uspeh. Po koncertu je krakovsko akademsko pevsko društvo priredilo svečan sprejem »Obiličus na čast. Oni, ki mnogo jedo in veliko sede ter zaradi tega najčešče trpe na trdi stolici, naj pijejo dnevno po eno čašo aaravne »Franz-josefove« grenčice, ki jo je treba prej nekoliko segreti. Davno preizkušena »Franz-Josefova« grenčica se odlikuje po svojem zanesljivem učinkovanju, prijetni uporabi in se dobiva povsod. Ogl rt*g. S br. 16. 485/35 * Diplomiran je bil na veterinarski fakulteti zagrebške univerze, za veterinarja g. Benulič Marijan, abs. vet. jz Kočevja. * Izpit za pooblaščenega inženjerja je pri ministrstvu za elektrotehniko z vrlo dobrim uspehom napravil g. inž. Hugo Hofbauer iz Murske Sobote. * Uredbo finančnega ministra o banovinskih trošarinah prinaša ^Službeni list« dravske banovine št. 33. od 24. t. m. Nadalje objavlja razglase kr. banske uprave, med drugim o ofertnj obravnav; za izvršitev res gulaciiskih del na obmejni Muri, o komisijski obravnavi za zgradbo daljnovoda od Ge-rečje vasi do Št. Lovrenca na Pohorju, prevzem nekaterih obrtniških del na Studencu in licitacijo za gradnjo železobeton-skega mostu čez Hudinjo v Škofjj vasi. * Gostilnifarski kongres je bil v petek dopoldne otvorjen v Skopdju v dvorani kina »Uranije«. Kongresa se udeležujejo delegati jz vse države, predseduje mu pa Vlada Bogdanovič. hotelir iz Skoplja, ki je bil izvoljen za predsednika Zveze gostilničarjev. V lepem soglasju je bila sprejeta re* 6<)lucija. ki vsebuje mnogo važnih predlogov in zahtev Tako na pr. zahtevajo organiziranj gostilničarji novelizacijo zakona o obrtih. prj kateri naj bi bili gostilničarji priznani kot posebna gospodarska skupina. Resolucija zahteva tudi ukinitev pivovarni-škega kartela * Nov© telefonske zveze. Uveden je telefonski promet v tehle relacijah po pristoj* bini 2.25 zl. fr.: Borovo— Rijeka in Trst, Postojna — Črnomelj, Ajdovščina — Kamnik. Krapinske Toplice — Rijeka, Gorica, Postojna in Trst. Ljubljana—Ajdovščina in Sv. Peter na Krasu, Maribor—Vipava, Obrovac in Zadar, Rakek—Sv. Peter na Krasu, Si» benjk—Zadar, Tržič—Postojna in Vrpolje— Rijeka; po 2.55 zi. fr.: Bled—Brioni, Celje —Trbiž, Split—Brioni; po 3 zl. fr.: Borovo—Benetke, Crikvenica — Benetke, Split— Cortina d' Ampezzo, Slov. Konjice—Benetke in Šibenik—Benetke: po 3.50 zl fr. Bjelo-var — Bologna in Modena, Borovo — Milan. Krapinske toplice—Milan, Mokronog—Milan. Spli t— Modena, Sušak — Bolzano. Stari trg pri Rakeku—Pescaro. Vič—Milan: po 4.20 zl. fr.: Bjelovar—Rim, Borovo—Rim, Jesenice na Gorenjskem — Turin, Ljubljana—Asti Rateče na Gorenjskem — Rim; po 4.50 zl. fr.: Zemun—Trst in Valjevo—Postojna; po 4.80.: zl. fr.: Sarajevo—Brioni. NorzdriCL s4oJUea upliva na ves organizem« Dobro sredstvo za odvajali, ki zanesljivo deluje in ima prijeten okus, j. 1I9L fig. J. Br. 27946/34 • Počastitev staroste zagrebških obrtnikov Predstavniki zagrebških obrtniških or* ganizacij in ustanov bodo danes zbrani na redki jn pomembni svečanosti. Slavili bodo dvojni jubilej najstarejšega zagrebškega obrtnika Gjure Burjča, ki praznuje svoj 80 rojstni dan in 301etnioo blagajniškega poslovanja v obrtnem društvu. Burič je doma iz Zagreba, za ključavničarja se je pa izučil v Sisku pr; mojstru Francu Korenu Kot pomočnik je nekaj let hodil po svetu potem pa se je vrnil v Zagreb ter dobil delo pri uglednemu mojstru Mesiču, ki je bi! ustanovitelj zagrebške obrtne šole. Po zgledu svojega mojstra se je tudi Burič intenzivno posvetil vzgoji obrtniškega naraščaja in preko 40 let je deloval kot praks tični učitelj na obrtni šoli. Vneto je sodeloval pri raznih obrtniških organizacijah in ustanovah, prj obrtniškem in pomočniškem društvu pa še dane6 opravlja posle blagajnika * Poroka. Včeraj dopoldne sta se poročila v novi farni cerkvi v Šiški g Milan Merhar, učitelj v Domžalah, in gdč. Vida Vidičeva iz znane rodbine na Slaparjevi domačiji v Lukovici. Mnogo jreče! * poroka naših v inozemstvu. V Buenos Airesu v Argentini sta se poročila gospa Vida BJeiweiscva roj Vučina iz Ljubljane, in g. Bili Strehler, veleindustri jec, ki je tudi nekoč več let živel v Ljub. ljani kot ugleden trgovec, skupaj s svojim bratom, ki je tudi oženj en z Ljubljančanko iz rodbine g. stavbenika inž. Trea. * Rojaki Jz Ccrkna imajo svoj letošnji sestanek na bjnkoštno nedeljo popoldne v gostilni »Pri Urbančku«, Stožice št. 29 pri Ljubljani. Poslužtfe se železniške nedeljske povratne karte in pridite vsi! * Smrt ugledne slovenske gospodinje. V Kandijj pri Novem mestu je po daljšem bolehanju umrla gospa Marija Zurčeva, Ugledna gospa je daleč po Sloveniji uživala sloves vzorne matere in gospodinje. K večnemu počitku jo bodo spremili danes ob 16 Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Dijaki—rekruti se opozarjajo na razpis ministrstva vojske in mornarice, po katerem morajo ureditj vse privatne posle glede polaganja izpitov na univerzah itd. še pred nastopom kadrovske službe, ker se jim v času službovanja v rez. ofic. šoli v te namene sploh ne bodo dovoljevali dopusti Rekruti dijaki imajo za čas službovanja v kadru vsega ]e 20 dni dopusta in sicer v času večjih praznikov. Do drugih dopustov n:majo pravice. * Še ena milijonska dediščina iz Amerike V decembru lanskega leta je krožila po listih vest. da je umrl v Ameriki v visoki starosti Jeronim Pinter, doma ji Baje na Madžarskem. V Ameriki je živel blizu 70 let, in ko je umrl, je zapustil veliko premoženje. ki ga cenijo na kakih 50 milijonov dolarjev Pokoini milijonar ima sorodnike v Jugoslaviji, Češkoslovaški, Madžarski in tudi v Ameriki. V Osijeku živita njegova pravnuka, eden ie zidar, drugi pa sluga nekega podjetja. Pintarji, kj zatrjujejo, da so v sorodstvu s pokojnim bogatašem, so se prijavili tudi iz raznjh drugih naših krajev. Izseljenski komisarijat v Zagrebu je dobil iz Amerike naročilo, naj pošlje rodbinske podatke domnevnih sorodnikov Jeronima Pinterja. + Svarim pred nakupom ukradenega moškega kolesa Diamant 904.828 ev. št. 113.447. Prane Meglič. HRANILNE VLOGE mariborskih in celjskih denarnih zavodov in članic Zadružne zveze Vam vnovči po najvišji ceni proti izplačilu takoj v gotovini Pisarna AL. PLANINŠEK LJUBLJANA, BEETHOVNOVA uL 14/L Telefon 35-10. Griša Koritnik: Rdeči križ Visok in plameneč Štrli široko razpet na vse štiri strani Rdeči križ. Ko da dlani razprostira svoje ljubeče nad žalostne, bedne, trpeče — ko da umira, umira, umira, od ljubezni umira sam Sveti križ. _ Kot val je iz morja krvi pognal, iz klicev na pomoč se utelesil, in česar ni bojni vihar razde jalt kar dobrega je preostalo, je zbral, dvignil visoko in ves zasijal v ljubezni in v šir se razvesil. Tak stoji v znamenje rešno prižgan Svetilnik, ki noč razsvetljuje. Obveze pripravlja in balzam hladan, in pazi, bedi, prisluškuje, kje ranjenec v krvi vzdihuje... In vidi povsod ko božje oko, in ljubi vse ko sam Nazarejec, in nič ne izbira, ko žrtve pobira: telo za telesom — na polju, za lesom, polaga skrbnd na svojo nosilnico sanitejec. Sosedu in tujcu pomagat hiti in ves se v dobroti razdava, ko vihre divjajo, ko zemlja bobni, ko straši požar in poplava. Naj zemlja smrt bruha, naj sonce temni — visoko, mogočno križ Rdeči stoji, ne dela razlike v nesreči, enaki so vsi mu trpeči! Slava ti, Rdeči križ! Blagor ti, ki mu ob strani stojiš! Ko delu žrtvuješ moči, ko bližnjemu lajšaš bridkosti, si kakor Učitelj sam, ki uči: z zgledom hoditi pred drugimi, dvigati z delom h kreposti! * Pokvarjen! velikonočni praznik] beograjskih stanovanjskih najemnikov. Prvi maj je vsako leto v Beogradu dan velikega preseljevanja. Letos pade na ta dan pravoslavna velikonočna sobota in mnogoštevilni stanovanjski najemniki, kj so svoja stanovanja odpovedali ali pa so jim bila odpovedana, bodo imeli pokvarjene praznike. Združenje stanovanjskih najemnikov se je skušalo z združenjem hišnih posestnikov po5 goditi, da bi se selitve odgodile do konca praznikov Odgovora niso dobili in obrnili so 6e na policijsko upravo, ki je kot administrativna oblasl kompetentna v stanovanjskih zadevah. Policijska uprava je sklicala konferenco predstavnikov hišnih posestnikov in najemnikov. Ta konferenca ni privedla do soglasja in ker policija po zakonu ne more prisiliti hišnih posestnikov, da bi najemnikom odgodUi selitve, je 1. maj ostal preselitveni dan. Združenje stanovanjskih najemnikov priporoča svojim članom, naj se preselijo že zadnjega aprila, da bodo imelj mir o praznikih. Beograjski stanovanjs ski najemniki zavidajo svoje tovariše iz Čacka, ki so se 6 hišnimi posestniki brez vsakih intervencij lepo pogodili za selitev po praznikih. * Borba za milijonsko dediščino. Več me, secev pišejo listi o zapuščini in o dedičih v Amerjkj umrlega milijonarja Krištofa Schafferja. ki je zapustil baje blizu 18 milijonov dolarjev Med Nemci je Schafferjev približno toliko kakor Mayerjev in Miiller* iev j*n je zaradi tega razumljivo, da se je prijavilo mnogo dedičev Množico tekmecev za milijone so že nekajkrat perlustrirali, a je še vedno ostalo okrog 60 Schafferjev, ki dokazujejo svoje sorodstvo 6 pokojnim milijonarjem. Konec tega meseca bo v Fila-delfiji v Ameriki raziprava o razdelitvi Schafferjeve zapuščine. Mnogo Schafferjev živi tudi v Banatu in v Vojvodini in se jih je pred meseci, ko so izšle v listih prve vesti o ogromni zapuščini soimenjaka javilo okrog 9000. Baje ima naiveč upanja na dediščino neki skromni čevljarski obrtnik iz Bele Crkve. Kakor zatrjujejo, se je revnemu čevljarju posrečilo dokazati, da je bil pokojni mili;onar stric njegovega očeta. Kakš, na dokazila o sorodstvu pa imajo številni Schafferji iz Avstrije in Nemčije, pa seveda ni znano. + S 47 rodbinami je v botrijl .V vasi Krajištu na Kosovem, kjer so naseljeni poleg Srbov tudi Arnauti, je najpopularnejši človek kmet Gapa Joksimovjč. ki je že 6 47 rodbinami v botriji alj kumstvu. Pravoslavni verniki polagajo na kumstvo večjo važnosit, kakor je to pri drugih veroizpovedih. Joksimoviču nihče drugače ne prav; kakor »kum«. Tako ga kličejo tudi Arnauti. Ta kosovski kum krsti vsak teden kako dete, vsak mesec pa je gotovo kum pri kaki poroki. Kum ima dva sina, ki že zdaj kažeta, da bosta sledila zgledu svojega očeta in stopila v botrijo z mnogoštevilnimi rodbis nami. * Tragedia mladega javnega delavca. V dijaški čitalnici Matice Srbske v Novem Sadu si je vzel življenje 241etni inž. agronom Nemanja Novakovi<5. doma iz Sremske Mi-trovice. Inž. Novakovjč je biil urednik lista »Naš život« in vodja demokratske mladine. Zaslužno se je udejstvoval v mladinskem kulturnem jn gospodarskem pokretu >Voj* vodina«. Inž. Novakovič je .pustil na mizi čitalnice pismo, v katerem pravi, da ga je življenje tako hudo razočaralo, da noče več živeti. Pokoini inž. Novakovič je bil v Novem Sadu zelo priljubljen. * »Otrok v šolskj dobic, nova knjiga izpod peresa otroškega zdravnika dr. B. Dra-gaša je izšla. Vsebuje 230 strani, obravnava v lahkih in dostopnih besedah razvoj, zdravstvo, vzgojo in nego otrok do 15. leta. Poglavje o spolnih vprašanjih je obdelano obširno in zelo previdno. Velevažna knjiga se dobiva v veeh knjigarnah. * Redni občni ®bor Zveze ta tujski promet v Sloveniji v Ljubljani, se preloži ra-dj tehničnih zaprek na dan 11. maja 1937 ob 10. dopoldne. Občni zbor bo v sejni dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. * Občni zbor >Unionc, hotelske in etav-binske d. d. v Ljubljani, bo v torek dne 4. maja 1937. ob 17. v srebrni dvorani Grand hotela Union v Ljubljani. Udeleženci morajo položiti delnice vsaj do 28. t m. ▼ pisarni hotela Union. Malo Vima na mokro krpo — za aluminij se vzame suho — in jedilni pribor in lonci bodo ble- v v v "".'I scece cisti! * Neznani zločjncj režejo konjske repe. Neznani lopovi so se v zadnjem času vrgli na Dravskem polju na nov način tatvine. 2e ves mesec se klatijo po bližnjih krajih (Sv. Marko. Pacjnje, Dornava jn tudi Sv. Lovrenc v Slov. goricah) in se vtihotapi j a jo v odprte hleve, katerih kmeti zaradi mo* rebibnih požarov ne zapirajo. Tatovi režejo konjem, žrebetom in drugi živini repov e. Zimo seveda dobro prodajo. Orožniki kj v zadnjem času ponoči zasledujejo neznance, so dognali, da so bili že 50 ali 60 konjem porezani repi. Škodo cenijo na 6.000 din. Ljudstvo se naproša, da pomaga orožnikom pri zasledovanju. ♦ Odprte planinske postojanke. Spodnja koča na Golici bo oskrbovana od 1. maja dalje. Do obeh postojank je krasen pomladni izlet. Nadalje opozarjamo planince, da bodo za binkoštne praznike že zasilno oskrbovane keča na Kamniškem sedlu in Oojzova koča. Odprti so nadalje Dom v Kamniški Bistrici, koča na Ljubniku, koča na Veliki Planini in Dom na Krvavcu — še za smučarje, a tudi že za pešce; ob Boh. jezeru hotel Zlatorog; višinske po_ stojanke za smučarje Dom na Komni (pot pregažena tudi za pešce), keča pri Triglavskih jezerih in Staničeva koča ter Erjavčeva koča na Vršiču. V Zasavju sta stalno odprta Tomazinova keča na Sveti gori in Dom na Mrzlici. Pomladni izleti so najlepši. Planinci in ljubitelji pri rode, pohitite v pomladno naravo! ♦ V Postojnsko jamo zanimiv In oemen izlet priredi združenje žeL uradnikov ▼ Ljubljani v nedeljo 23. maja, torej eno nedeljo po Binkoštih. Odhod iz Ljubljane poljubno ob 6.15 ali 10. uri, povratek iz Postojne v Ljubljano ob 19.15 ali 22.08 uri, v Ljubljani z vseh ostalih postaj zelo ugodne zveze. Prospekte diobite na razpolago pri prireditelju. Stroški za potni list, voznino od Rakeka do Postojne ter vstopnino v celo jamo, razsvetljeno z istočasnim prevozom s podzemsko motor_ no železnico iznašajo 50 Din .otroci 30 Din, iz Ljubljane stane 71 Din, iz Litije 82 Din, iz Oelja 102 Din, iz Maribora 127 Din, z Jesenic 94 Din. V tej ceni je všteta vožnja tja in nazaj. Prijave sprejemajo vLjubljani trgovina Tičar, šelenburgova ulica, Goreč, Tyrševa cesta in v pisacni združenja žel. uradnikov. Kolodvorska 43, vsak torek in petek od 17. do 18. ure. Udeležite se tega velezanimivega izleta ter se zaradi obsežnih prijav prijavite čim prej, lahko tudi pismeno! * Sanatorij (okrevališče) za živčno bolne v Podsnsedu pri Zagrebu sprejema bolnike (rekonvalescente) z raznimi živčnimi in duševnimi motnjami. Odlični uspehi v odpravljanju razvad morfija, alkohola itd. Dunajski način zdravljenja z insulinom (in« sulin šok-kura). Individualna psihoterapija. Medicinska gimnastika. Vse potrebne informacije daje vodeči zdravnik dr. 0. Podsused Telef. Lnt. 3. Pri prehodr zime v poletje... ...Vam je potrebno utrjevanje kože • •. Samo NIV E A vsebuje Eucerit, okrepčevalno sredstvo za kožo. Koža postane odporna in ji ne škoduje močno pomladansko sonce. Mladosten, svež in zdrav izgled je sad redne nege s kremo NIVE A ♦ Povečana tn ilustrirana številka družinskega lista »žike« je pravkar izšla z naslednjo vsebino: Miran Jarc: Klic; Anton Ingolič: Marta; Marcelle Legrand Maillard: Izlet; Gabrijela Preissova — L Podgornik: Pridite k nam, ko bo pomlad; Mark Twain: Kako sem urejal kmetijski list; Rafael Bačar: Vitamin D; B. Rihter. šič: Boljši gicspod; M. Zoščenko — A. Debel jak: Pozabljena krilatica; Kotiček, ki zanima vsako ženo; Ugiahke in Zdravniška posvetovalnica. Posebno obširen pa je priljubljeni »Gospodinjski kotiček«. — Revijo »Ziko« prejema brezplačno vsak prijatelj in ljubitelj 2ike. žika je žitna kava iz rži in vsebuje, ker je ržena, že tako mnogo sladkorja. Pred praženjem pa se s pomočjo kal jen ja količina sladkorja še poveča, ker se notranjost zrna pretvori v slad/ ki se med praženjem spremeni v izredno lahko prebavljivi karamelni slad« kor. Zato je razumljivo zakaj žika porabi tako malo sladkorja. Največ ljubiteljev pa ima zato, ker je po okusu pravi kavi najbolj podobna. V zavitkih po »/* kg ži-ke najdete kontrolne listke; tri take listke pošljite na naslov: Pražarna 2ika, Ljubljana-Vič, da Vam kot prijatelju ži-ke moremo brezplačno pošiljati mesečnik. Ce pa Vaš trgovec nima 2ike, kar velja predvsem za kraje izven Slovenije, naroči to vrečko za 5 kg direktno iz pražarne (povzetje 65 Din). Tudi v tem slučaju boste prejemali stalno brezplačno naš mesečnik »Žika« ker bomo vedeli sa Vač nastofc * Izlet v Postojnsko jam0 bo za bin- koštj 16. maja s posebnimi vlaki, ki bodo vozili iz Ljubljane, Maribora in Jesenic. Ker je cena tako nizka, je omogočeno vsa« komur, da si ogleda lepote Postojnske jame. Cena vožnje z vstopnino vred in kolektivnim potnim listom znaša iz Ljubljane 79.50 Din, iz Maribora 131 Din im z Jesenic 101 Din. Za potnike jz Domžal in Kamnika je preskrbljeno za zvezo in bodo zvečer ob povratku vlaka iz Postojnske jame vozili avtobusi v Domžale in K m* nik. Prijave sprejema: Putnik, Ljubljana in Maribor, ter Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana. * Binkoštni program mariborskega »Put-nika«. Izleti z luksuznimi avtokari: 16. do 17. maja: V Postojno,, Gorico, Trst, pavšalna cena 500 din, 16. do 17. maja: v Logarsko dolino, vozna cena 130 din, 16. do 17. maja: v Graz, vozna cena 110 din, 16. do 19. maja: v Opatijo in' Postojno, pavšalna cena 720 din. Izleti z železnico in parniki na morje: od 8. do 18. maja: Crikvemca 1.200 din, Rab 1.250 din. Edina angleška tvrdka v državi, Ki vodi izključno samo angleške tkanine ZALOGA FINTEX TKANIN ŠTEFAN 6LIEAR, modni salon, Ljubljana, Besi jeva cesta 8. * Milijoni kupcev obiščejo vsako leto pariški sejem. Razstavljalcem ln posetni-kom se nudijo velike ugodnosti na vožnji. Pojasnila daje francoski trgovski ataše, Beograd, palača francoskega poslaništva Pariška 11. ♦ Za 4 dnemi nvtolzlet Gorica—Svet® gora—Trst 6. do 9. maja je treba vse obveznosti izpolnita do 28. IV. opoldne. Pojasnila pri upravi »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. ♦ Draginja narašča! Kljub temu, da so ugi tovarnarji podražili svoje izdelke za 10—25%, prodaja Stermecki Celje, sedanjo zalogo po starih cenah. Pridite kupit, oziroma naročiti hitro , da ne zamudite te prilike. . ,, * Tovarna JOS REICH sprejema mehko in Jkropljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Ljubljane u— Seja mestnega sveta ljubljanskega t«o v torek ob 17. Na dnevnem redu so številna poročila finančnega odbora, med drugim o napravi zatvornic pod šentpetr-iskim mostom, o ureditvi šentpetrske vojašnice za nastanitev kasernirancev policijske straže, zidava dnevnega zavetišča v Trnovem, vrnitev sveta Kačičevim dedičem, odkup JelaSinovega sveta za regulacijo Aškerčeve ceste, uporaba imovine Mestne delavske zavarovalnice za posojila mestnemu zakladu in mestnim podjetjem, najetje posojila 170.000 Din za dokončanje del na Delavskem domu. pet prošenj Je vloženih za otvoritev novih gostišč. Razpravljal ee bo o pravilniku upravnega odbora Mladike o podelitvah nekaterih ustanov ter o ostavki mestnih svetnikov Rada Hribarja in Antona Ger-ziniča. Spomenike - grobnice -kapele - stavbna dela obloge v marmorjih — izberete po nizki ceni pri kamnoseško-kiparskem podjetju FKANJ0 KUNOVAR, pokopališče Sv. Križ — Ljubljana G. Lujo Drenovec praznuje 1. maja 25 letnico svojega nepretrganega dela pri slovenskem gledališču pri premieri češke operete »Lojzka«, ki se odlikuje po izvrstnem libretu in prijetni glasbi. Vstopnice so v prodaji pri operni blagajni. — Naj-uljudneje sporočamo abonentom premier-skega abonmaja, da bo premiera »Lojzke« izven abonmaja. Prosimo, da p. n. abonen-ti z razumevanjem vpoštevajo izjemnost jubilejnih predstav članov gledališča, kakor je to tudi storila uprava našega gledališča- — Združenje gledaliških igralcev. Vaš fotoaparat najkulantneje zamenjamo za LEICO, CONTAX ali ROLLEIFLEX! redno na zalogi fotoaparati POJDITE TUDI VI, M Citat. ta oglas ▼ popolnoma prenovljen« lokale staroznan« gostilne »LOVŠIN« v Gradišču št. 13« (pri dramskem gledališču) in počutili se boste udobno. Postrežba je izborna, vina so pristna ln naravna. Pivo Je vedno sveže. S hrano bodo abonenti kakor tudi ostali gostje v vsakem oziru zadovoljni. Foto Tourist Lojze šmue ALEKSANDROVA CESTA 8. u— Univ. prof. dr., ing. Milan Vidmar bo predaval 27. t. m v Prirodoelovnem društvu o temi: Elektrika kot pionir no, ve poti v svetovnem gospodarstvu. Pre_ davatelj, priznani strokovnjak svetovnega slovesa na polju elektrike, nas bo seznanil z revolucionarno vlogo elektrike v svetovnem gospodarstvu na posebnem pri. meru gospodarskih reform predsednika Rcooevelta. V deželi najbolj razvite tehnike sveta, v ameriški Uniji so prve dozorele razmere za novo pojmovanje vloge gospodarstva, ki naj po smctrnem načrtu skrbi za dobrobit vseh državljanov in ne samo izbranih poedincev. V ta namen je bilo treba zagotoviti splcšno dosegljivost osnovnih gospodarskih dobrin, med katerimi zavzema prvo mesto električna energija. Ker se pripravlja prav te dni tudi v naši državi novi elektrifikacijski zakon, je kompleks vprašanj, ki jih bo načel g. predavatelj, za nas prav posebne važnosti. Predavanje se prične ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. Vstopnina 6, 4 in 2 Din. n iy§ ideal avto vozača DFS ln motoeiklista Ing. 6. Tounles, Ljubljana. o— Ljubljanski odsek Profesorskega dru-Stva bo priredil v srado 28. t. m. zadnje letošnje predavanje iz cikla: Šola in kultura. Predaval bo prof. Jakob Šolar o snovi: Srednja Šola jn slovenska knjiga. Predava* nje se začne ob 20. v dvorani 0UZD. Vstop prost Vabljeni društveni člani, člani sorodnih organizacij in vsi prijatelji srednje šole. u— Majniškf veftcr Jadranske straže. Krajevni odbor JS nas bo presenetil 1. maja z zabavnim in pestrim družabnim majniškim večerom v hotelu Metropol. Na sporedu ima križarenje po Jadranu ob pristanišča do pristanišča v neznanj smeri. Med križare-njem ples za vsakogar in vse, v pristaniščih pfa «Pevi in komični nastopi. Na cilju dob; en potnik za najdaljšo vožnjo lepo nas grado Prireditve Jadranske straže spadaio med naibolj priljubljene v Ljubljani Po gvoii originalnost? nam obeta majnr5ki večer neka) novega, nevsakdanjega. Atraktiven in zabaven spored s plesom jamči, da bo majniškj večer pravi družabnj večer veselja in zabave. Občni zbor nagih agronomov. V sejni dvorani pri Mikliču se je včeraj popoldne zbralo za agronomov, sekcija Ljubljana. Predsednik inž. Bogdan Ferllnc je v nagovoru pozdravil važnost sloge pri reševanju stanovskih vprašanj, kar bi bilo v veliki meri brez dvoma tudi v korist našemu kmetijstvu. Vseh članov ima društvo okrog 50. Tajnik inž. Ivan Kranjc je poročal, da delo združenja v preteklem letu ni moglo biti dovolj intenzivno, ker ni združevalo vseh agronomov dravske banovine. Izrazil je upanje, da pride do tega vsej na občnem zboru. Februarja je bil v Zagrebu živinorejski tečaj za agronome katerega so se udeležili samo trije naši člani. Ker ni bdi sprejet amandman o reorganizaciji kmetijske službe, naj bi se občni zbor agronomov iz vse države vršil namesto v Skoplju v Beogradu, kjer bi o tem vprašanju znova razpravljali. 6. maja pride v Slovenijo 40 nemških agronomov, katerih ekskurzijo organizira zagrebška sekcija, ljubljanska pa ima nalogo, da nemške goste na primeren način sprejme. Prav tako dospe 23. maja v Ljubljano iz Rumunije skupina 20 do 25 rumunskih agronomov. Pri volitvah novega odbora se je med članstvom dosegla popolna soglasnost in je bil izvoljen za predsednika inž. Bogdan Pahor. f" Zvočni kino Sokolski ® dom v Šiški, tel. 33-87 Max SCHMELING ln Anny ONDRA v filmski komediji KNOCK OUT Ljubezen boksača ln male strojepiske Samo še v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. PRIDE: Bila sem špijonka Konrad t Veidt. u— Pedagoško društvo v Ljubljani priredi jutri v ponedeljek ob 18 v minerale* ški predavalnici univerze javno predavanje. Predaval bo dr. Bremen Vinko o važnem kulturnem problemu vzgojnega pomena domače in tnje kulture. n— Angleško društvo v Ljubljani opozarja na jutrišnje predavanje g. VVilliama Teelinga o kronanju in britanskem imperiju. Predavanje bo v proslavo društvene loletnice ob 18. uri v mali Filharmonični dvorani. Društveni občnj zbor bo ob 20. uri v društveni sobi, Kralja Petra trg 8. u—— JRobert Soetens je danes eden najbolj slavnih francoskih violinskih vir-tuozov. V svoji domovini velja predvsem kot vnet propagator francoske sodobne glasbe, ki ji daje vedno odličen prostor na svojih koncertnih programih. Njegovi koncerti so vedno odlično obiskani, živi stalno v Parizu, odkoder prireja velike koncertne turneje v vse evropske države. Pred kratkim je absolviral daljšo turnejo po Avstriji, na Dunaju je koncertiral, z dunajskimi filharmeniki pod vodstvom dirigenta Kabaste in žel odličen uspeh, sedaj pa se vrača s turneje po Češkoslovaški. Po bivanju v Jugoslaviji, kjer bo koncertiral po vseh večjih mestih dravske banovine, odpotuje na koncertno turnejo v Rusijo. V Ljubljani bo koncertiral v ponedeljek, 3. t. m. ob 20. uri v veliki filharmonični dvorani. Prodaja vstopnic bo v knjigarni Glasbene Matice. u— Spored jutrišnjega intimnega koncerta v mali filharmonični dvorani, ki ga izvajajo Milena Verbič-štrukljeva (mezzo-sopran), Marta Osterc in Pavel šivic klavir). 1) Hofler: Sonatina in Varijacije za klavir. 2) Perkovski: a) Pozdrav, b) Japonska pesem, c) L' Amoureuse. Samospevi s spremijevanjem klavirja. 3) Gian-neo: Suita za klavir. 4) Szymanovski: Žerjavi in Mama, ne oddaj hčerke! Ma-rek: Svarilo. Samospevi s spremi jevan jem klavirja. 5) Szymanovski šeherazada in Mazurka za klavir. Vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice po 10-din, sedeži in stojišča po 5 din. KINO IDEAL Habsburška tragedija Charles Boyer, Danlelle Darricux Danes ob 15., 17., 19. in 21.15 uri u— Sadjarska podružnica Šiška. Jutri ob pol 20. bo poučno predavanje o vzgoji in obrezovanju sadnega drevja po najnovejšem načinu strokovnjaka »Pekrun-a« v samostanski dvorani v Šiški. Predaval bo g. Zacek Rudolf, viš. ur. drž. žel. iz šižke u— Hobadova župa JPS v Ljubljani ima redni letni občni zbor 9. maja ob 9. uri v Hubadovi dvorani (poslopje Glasbene Matice, Vegova ulica) z običajnim dnevnim redom. Pevski zbor Glasbene Matice ima prihodnje vaje Izjemoma v ponedeljek in petek, vsakokrat ob 20. uri za mešani zbor. Odbor. u— šentjakobčani ponove uspelo igro z godbo in petjem >Na Trški gori« nocoj ob 20.15. Da ne bo navala pri večerni blagajni, prosimo cenj. občinstvo, da sj preskrbi vstopnice že pri dnevni blagajni od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Prosimo točnosti, ker med izvajanjem vstop v dvorano ne bo dovoljen. n— V notici pod naslovom >Jurtst ▼ ne* tarski službi« dne 22. t. m. ee je vrinilo par napak, ki jih danes popravljamo: dr. Krevl Josip je podpredsednik in ae predsednik notarske zbornice, v poročilu o predavanju ie v pasusu: . . »V naši državi institucija notarja še ni vpeljana v Srbiji. Črnj gori. Bosni in Vojvodini . ■« par napačnih činje-nic in se mora omenjeni pasus glasiti: »V naši državj institucija notarijata še ni vpeljana v Srbiji, Črni gori, Bosni ju Hercegovini.« X. občni zbor Trgovskega dobrodelnega društva »Pomoč« reg. pom. blagajne v Ljubljani, bo v petek, dne 7. maja 1937. ob 20. v »Trgovskem domu« z običajnimi dnevnim redom. u— Starši! Danes ob pol 11. dopoldne nastopijo Podmladkarji Rdečega križa skoro vseh ljubljanskih šol v veliki filharmonični dvorani. Izvajani spored bo nadvse zanimiv. Vstopnice dobite od 10. dalje pri blagajni ob vhodu v dvorano. u— K povišani pasji taksi em0 prej^lj iz kroga posestnikov malih hiš naslednji dopis: Kakor vse kaže, ie vzela sedanja občinska uprava na piko posebno posestnike malih stanovanjskih hiš. Stoodstotno po* višani vodarini in kanalski pristojbin} sledi dvakratno pov;šana pasja taksa. Hišni posestniki ob ulicah mestne periferije, v katerih se pokaže stražnik vsaKe kvatre enkrat, so primorani imeti pse, če 6i hočejo obvarovati hišo, 6voje vrtove ju sadno drevje pred raznimj uznioviči. Ce so mestne f|« nance že tako pod psom. da jih mora občina sanirati na račun varnosti svojih občanov, tedaj priporočamo, naj da svojim občinskim očetom helebarde in naj jih pošlje patruljirat po periferiji. Zelo hvaležni ji borno za ta ukrep, ker nam ne bo treba več imeti psov ter plačevati horc-udnih pasjih taks. Onemu gospodu, Id je spisal tako lepo določilo, kaj je pes čuvaj, moramo pa po* vedati, da nima prave srčne kulture '-n oa še ni videl skrbno negovanega vrta. l'o njegovem mnenju mora bilj pes čuvaj čez dau priklenjen po noč; naj se izprehaja i!:: • -* ' . • .1 Ljutomer je bil že v 17. stoletju pomembno središče Pomurja Kakor smo že poročali se Sirijo govorice, da sc mesto Ljutomer kot občina združi s svojo kmečko okolico. Ljutomer-čani so upravičeno razburjeni, saj je njihovo mesto ena najstarejših meščanskih naselbin v Sloveniji. Ljutomer je obstojal kot naselbina že za časa Rimljanov, torej skoraj pred 2000 leti ter je eden najstarejših trgov dravske banovine. Omenja se že leta 1265 kot trg z lastno sodnijo. Kot tak je imel v srednjem veku posebne svoboščine in pravice. Tudi v novem veku, pod tujim robstvom so bile m=ie Ljutomera stalno zasigurane in nedotaknjene. V dobi narodnega preporoda je bil Ljutomer žarišče narodne misli. Njemu gre čast, da se jc v njem začela vele-važna doba slovenskih taborov, ki so bili za probudo naroda velikanskega pomena. V svobodni Jugoslaviji jc postal Ljutomer pred 10 leti po soglasni želji občanov mesto. Ljutomer — mesto meri v obsegu 807 ha ter ima 1580 prebivalcev Davčna moč mesta znaša 387.000— Din. Mesto ima nekaj premoženja, katero sestoji večinoma iz dobrodelnih ustanov, darovanih od občanov le v korist prebivalstva Ljutomer. Občina Ljutomer — okolica sestoji iz 6 vasi in 10 naselij s površino 3571 ha ter 3460 prebivalci. Njena davčna moč je 206.000.— Din. Z združitvejo obeh občin bi bil Ljutomer najhuje prizadet v svojih stremljenjih za nujno potrebno izpopolnitev kanalizacije in graditev prepotrebnega vodovo- da, pri izvajanju gradbenega načrta, policijske službe, javne razsvetljave, izpopolnitve mestnega kopališča L dr. Okoličanom ni zameriti ako nimajo pravega interesa za urbanizacijo mesta in razumljivo je, da bi v primeru združitve obeh občin mesto Ljutomer ne moglo napredovati. Bila bi to stalna nasprotstva. ki bi ovirala složno delo in napredek obeh prizadetih. Ljutomer je kulturno in gospodarsko središče Murskega polja in se je kot tak vedno zavedal svojih dolžnosti napram okolici, katero je ob vsaki priliki najizdatneje coe-terielno in moralno podpirat Svoj položaj si je Ljutomer v teku stoletij pridobil z ogromnimi žrtvami, katere so bile v veliki meri tudi v korist okolice. Kmetsko in vinarsko prebivalstvo občine Ljutomer-okolica gotovo nima interesa na tem, da bi z združitvijo oviralo napredek mesta kot takega, sigurno pa tudi ni pripravljeno prispevati zlasti v današnjih težkih gospodarskih prilikah za razvoj mesta s tem, da bi prevzelo obveznosti z* plačilo velikega doiga, ki ga ima mesto m za izgraditev obstoječih in nujno potrebnih novih naprav. Občina Ljutomer-okolica se je šele pred par leti ustanovila iz 6 manjših občin in si je svoje gospodarske in upravne zadeve komaj uredila. Zato združitev tudi nikakor ne bi bila njej v prid. Mestu Ljutomer je treba ohraniti njegovo nad tisočletno samostojnost, občini Ljutomer-okolica pa očuvati sedanjo samostojno uprava Tako bosta oba zadovoljna. V maju iilde nova knjiga J//ee (Vastetovo z Ilustracijami E. Justina. Obsega ca. 400 strani. SUBSKRIBCLJSKA NAROČILA (karton Din 64.—; platno Din 80.—; usnje — bibliofilska izdaja Din 160.—) pošljite na naslov: lika Važte, Ljubjana, Lavričeva uL 6. Vsa plačila — izvzemši ob dostavitvi ln po povzetju — se izvrše po položnicah. Po izidu se odpoSlje knjiga brez izjeme šele takrat, kadar bo plačana. Plačila na željo tudi v dveh (štirih) obrokih. Dodajte za poštnino 4.— Din. KNJIGOTRZNB CENE BODO JU, KHO ČETRTINO VIŠJE | »JUTRO 5t 96 =t«eadfe. 2SL. XX. 1937' V nemškem mravljišču Pomladno življenje v Berlina — Sprehod skozi muzeje in parke — Zvečer na, glavnih berlinskih ulicah Ko razgrinja pomlad svoje čare. jih je indi Stirimili jonsko mravljišče sredi Nem-iije deležno v veliki meri. Berlin ima mnogo zelenja. 2e res, tam blizu cesarske palače, od otočka ob Sprevi, kjer so pred stoletji stale kolibe slovanskih ribičev, so danes daleč naokrog neznansko trda tla. Na jih stojijo same znamenite stavbe. Od C dvorskega mostu pri Zeughausu tja doli do hrandenburških vrat vas spremlja mrko dostojanstvo hladnih palač, pred katerimi le skromno zelenijo mlade lipe. Unter den Ltaden je in ostane glavna žila Berlina. Univerza, dvorec bivšega prestolonasledni-Ica, izpremenjen danes v dostojno galerijo moderne umetnosti, državno gledališče, dvorec starega Viljema I. (takisto muzej, kajpa!) ministrstva, velike potovalne pisarite, hotel Adlon. še kopa drugih znamenitosti, — tu se človek prav zav<5, da prebiva v Berlinu. Friderikova in Viljemova cesta, ki sekata velikanski trg, sta vzeli vase mnogo trgovin, visokih uradov in ite prav posebno se je a salonskimi izložbami opremila Lipska cesta. Tod teče glavni vrvež domačinov in tujcev. Tod se pomikajo vedno polni avtobusi, zgrajeni v j>štuka dva«. Toda od brandenburških vrat, izpred zapuščenega Reichstaga, ki mu stoji nasproti njegova naslednica Krollova opera, se Siri Tiergarten. Zdaj je ves zelen, poln žvr-golenja ptičev in mladine. Berlin potrebuje svoja velika pljuča. Toda prav po tem raz-sežnem parku, nekdanjem lovišču starega Kurfursta, je Berlin neznansko razvlečen. Je bolj konglomerat različnih manjših mest in naselbin, kakor enotno, zaokroženo velemesto. Tudi Nemčija ima mesta, ki so — kakor Pariz ali Praga — v celoti umetnine. Berlin to ni. Nikjer ga ne moreš prav popasti. nikjer skozi pravo prizmo dogle-dati. Je razsežnejši od Londona in Newyor-ka Ko dirjaš z enega konca na drugega, ti stara imena in značaj posameznih okrajev govorita, kod vse se izgubljaš po starih občinah, ki jih je Berlin po vojni pogoltnil vase. Berlin nima mnogo burne in slavne zgodovine. Ima pa zgodovinskih zakladnic, po katerih šele prav spoznaš, kako ogromna kopa kulturnega bogastva se je tu nabrala v kratki dobi, odkar je Berlin zrasel v nemško prestolnico. Odveč je beseda o cesarski palači, ki je (kakor dunajska) sleherni dan polna obiskovalcev in kjer so še vse mize in postelje in fotelji in obednice tako. »kakor je bilo«. Mimo temne katedrale, kjer spijo pod težkim marmorjem V 87 krstah cesarski in kraljevski velika-ši s svojimi družicami in kjer se okna glavnega oltarja svetlikajo v čudovito spre-minjastih barvah — brž dalje! — tja čez Lustgarten vas povedem v neznansko vabljivi stari muzej, ki je praznoval svojo stoletnico. Za njim, ki ga ie ustvaril mojster Schinkei, je še kopa drugih muzejev, da se ves otoček imenuje po njih. Pročelje s he-ienskimi stebri in po antiki posnetimi freskami daje vsej tej skupni zakladnici zgodovine in umetnosti neverjetno resno, svečano in vendar prijazno lice. No, sem si dejal okrog desetih dopoldne, žrtvujmo uro ali dve za sprehod po mnenjih, (vstopnina je kar neznatna)! Stopal sem potem mimo spomenikov antične umetnosti. Pa spet nekam v gornje nadstropje med grafiko. Nizdol v svetlo so-bo, kjer stoje čudovito lepe arkade iz Ml-leta, v sosednji dvorani pa — ostrmeli boste — mogočni Eumenejev oltar iz Perga-mona. Tu so zdaj sadovi nemških raziskovanj v Mali Aziji in drugod! V luči, ki pa-da z vsega stropa, se svetlika marmor neštetih stebrov, arhitravov, ostrešja, frizer. Dalje! V neznanskih dimenzijah je rekonstruirano plavo svetišče iz Baalbeka. Zašel sem v egiptski odddelek med ogromne spomenike faraonov in se zadržal ob neznansko nežni glavici Nofretete, shranjeni v posebni stekleni vitrini, Le dalje, le Se dalje po hodnikih in stopnjiščih, v dvorane, kjer je nagomilana stara cerkvena umetnost, potem pa v majhnih, posebnih dvoranah neprecenljive mojstrovine Ttela~ na, Rafaela, Rembrandta, Rubensa ... Ah, zvrtelo se vam bo v glavi! Zmeda nepopisnih vtisov in doživljajev vas žene dalje, da tavate v tem neskončnem labirinta, dokler vas ne bo iz njega pognalo neusmiljeno, zateglo, odrešujoče zvonkljanje paznikov ... Bila je tretja ura, ob treh popoldne se zapirajo muzeji. Pet ur sem hodil, todH to gledat VpraSajte me danes določneje, kaj vse sem videl, pa se mi bo hitro zapletel jezik. Tu je treba dni ta mesecev Jn let. En sam takle nagel pregled pa vsaj spremeni ▼ tebi sodbo o Berlinu. Spoznal si, kaj premore ta e čem Te bo Se ta Se kdaj privabil. Asfjafef mnzej: vrata t H 9. stoletja pred naShn Štejem Tate, »daj bo« imr&npi stopi po Afli fn pflrtftK, Ce to JMVV mika ftabec, kje »Saj prebivajo glava, Id vodijo usodo šestdesetih milijonov T aren Evrope, boš zavil na WHhefanstzasse. V preprosti pate« naslednje Hitler stoega maršala Htadentotnga. Težki prosovekl koraki odmevajo po dvorišču, menja se straža, ljudi pa polno pred ograjo. Zastava m kljukastim križem se gftije na droga. VSe Modema povojna aunelbian ▼ Berjtimu »Podkev« Zgradili smo progo Pri drzno izpeljani progi do Teherana so sodelovali naši ljudje Prrt vlak Je prispel v Teheran 20. februarja 1937. (Kurban Bajram.) F«srsQski vtadaar Rtza šah Pahfevi stop« v vlak Eaa n&jlepših palač v Teherana: poštno-brzojavna centrala v Perziji... Teheran, marca. Kb be prispelo moje poročilo v Ljubljano ,se bo to mnogo potnikov na vozilo z vlakom po novi perzijski progi, kajti otvoritev ta prva vožnja je bila že lepega pomladnega Jutra dne 20. februarja letos. So toče je ogrevalo teheranske ulice, Id so bile vse ozaljSane z neštetimi starimi perzijskimi preprogami. To je bil na zunaj naj vidnejši dokaz ,da bo starinsko mesto Teheran doživelo važen dogodek. Prebivalstv« ki je Itak zelo živahno je bilo to Jutro kakor naelektrizirano ln se je zbiralo v velikih gručah na prostranem peronu novega teheranskega kolodvora. Vse Je bilo pom-pozno pripravljeno, da bo dostojno pozdra-ljen trenutek .ko bo zavozil prvi vlak na teheranske tirnice. Proga se že nekaj let vzpenja od Bender šaha (vzhodni kot Ka-spiškega morja), počasi se vije po ozkih soteskah, prevrta marsikateri granitni predor pod vrhovi vulkanskega Demaven-ta. Naposled se je proga letos vendar približala prestolnici, izpolnile so se dolgotrajne želje vseh Teherancev. Točno ob 11. uri so ozračje prešinili za-tegll kriki lokomotivske sirene. Več ko 100.000 glav je štela množica, ki se Je ta trenutek zazrla v onem pravcu, od koder je prihajal šum ta se je v zraku suk-Ijal dim. Lokomotiva, ki je vlekla za seboj dolgo kompozicijo lepih vagonov, se že ustavlja na prvem kolosku. To Je kar zanimiv dogodek, marsikateremu ponosnemu Teherancu se zablesti aH zasolzi oko. Treba je poznati te ljudi!... Kolodvor je zgrajen v zelo modernem slogu ln so stroški znašali poldrugi milijon toma-nov. Kolikor vem, se lahko le malo kolodvorov ▼ Evropi more meriti z nJim. Sprejem Je bil sila slavnosten ln navdušujoč, saj sta se s tem vlakom vozila perzijski šah Riza Pahlevi in prestolonaslednik. Ideja Izpeljave železnice čez Perzijsko visoko ravan, po kateri naj zveže Kaspiško morje z Indijskim Oceanom, ni nova. 2e v preteklem stoletju je Rusija stremela po izvedbi tega načrta. Anglija pa se Je zlasti poslednja desetletja bavila z mislijo, da bi zvezala Bagdad s Kaspiškim morjem to da bi na ta način (posebno tudi s prometom po Volgi) obvladala drugače skoro nedostopna tržišča osrednje Rusije. Leta 1928 je iranska vlada povsem sama pričela tra-slrati progo. Vodilna mesta so bila v rokah Nemcev, ki so jih nemške tvrdke postopno spravile v švedski konzorcij. Delo se je pričelo istočasno od Kasp^škega morja kakor od Perzijskega zaliva ta na obeh straneh Je bilo treba kmalu premagovati velikanske ovire. O tem pač dovolj zgovorno povč dejstvo ,da teče proga na daljavi 130 km v pogoriu skozi 68 predorov in da na tej razmeroma kratki daljavi preseže višino 2.100 m. Tehnika tu nI bila nič manj zma-dovita kakor pri Simplonu, v nekaterih pogledih je bila tu še drznejša to uspešnejša. Proga se na nekaterh mestih vije v takih zavojih, da pri naglem vzpenjanju alt padanju napravi podobo številke osem. Proga je normalnotirna. Združila se bo z ono, ki se je približuje od juga, nekje r bližini Ispahana. V celot bo potem dograjena prihodnje leto. Za nas Je otvoritev te proge Se prav posebno pomembna. Kajti pri graditvi Je naglo nekaj tiso« parov jugoslovenskih rok prav dober zaslužek. HaJnSefc. Naši štofi imajo eno prednost pred angleškimi! Cenejši so I Da so enaki po kakovosti angleškim se boste prepričati ko boste nosili obleko. Zamenjamo štof ali vrnemo denar, ako morete kakovosfi naših SofoV opravičeno kaj očitati. Ako naši štofi ne bi biti dobri se ne bi drznili tega obljubi! Cene naših štofov /-v^za obleke 120 do 180 dinarjev meter a v o I n e n i ti ♦ fc e s I n Q £7 oj U(cc 1 Komp 11 o ( i se v « e k t«P « O *« v » a I« o k e * a n a Tovarna: ... Ljubic P ara čin Prodajalne: Gradišče 4 Osijek Kapucinska 14 Zagreb JnrišiCeva 4 Beograd Knez Mihajlova S5 Novi Sad Trg Oslcbodenja 3 S a r a j e v o Strossmayerova je mirno to tiho, k oknu pa ni nikogar... Prav nasproti stoji palača propagandnega ministrstva, kjer gospoduje dr. Goebbels. V neštetih sobanah se trudijo možje peresa, številk in palete, da dopovedujejo narodu ta svetu veličino Nemčije in njene potrebe... Mož, ki je za svoje ministrstvo dal postaviti imenitno novo palačo, je pa general Goenng. Sivkasta, ravnih črt, toda zelo prostrana se širi nekaj nižje spodaj, ob oglu Lipske ulice. Velik orel na pročelju, drznih oči ta ostrega kljuna, izraža nemško kljubovalnost, ali bolje, Goeringovo parolo: Nemci moramo postati narod letalcev! Profesor Arnold Waldschmidt pravkar dovršuje relief, ki bo poslej krasil glavni vhod v palačo: na ploskvi, ki bo dolga celih 25 metrov, visoka pa 3% m, bo iz temno-rjavega to črnega granita izklesana četa čeladarjev, cela kompanija. Ne, general Goering ne ostane samo pri uniformah, on se tudi sicer pokaže v polni paradi.. Popeljal sem se na večer čez Kreuzberg na letališče Tempelhof: videl sem — seveda le bolj od daleč, bližnji pristop zabrani vojaška straža — kako se planira velikanska površina, kako prevažajo lokomotive od-kopni ta zasipni materijal, kako nastaja največje vojaško letališče na svetu, odkoder se bo lahko sleherni trenutek dvignilo na stotine jeklenih ptičev, da zdrobe v prah in pepel vsakogar, ki bi se drznil prl-plutl nad Berlin. (Zaradi tega se ni treba nikomur bati. da mu bo za zajtrk na mizo postavljen kanon ali letalo namesto surovega masla, ne. Toda draginja je v Berlinu vendarle zelo, zelo občutna.) Zvečer se izgubljamo tujci na KurfOr-stendammu, okrog Zoa, v Tauentzienstras-se. Smo kakor vešče, ki se opotekajo okrog svetlobe. In toliko je bleščave, toliko ljud- stva! Morda smo videti smešni, ker se tako radovedni ustavljamo pred izložbami in postavamo blizu teras, kjer se gospoda ta pustolovci sladijo s cocktaili. Smo malomeščanske nerode, ki kakor mesečniki prečkamo prazno, poševno ulico, da nas mora strog gospod iz potrpežljive gruče opozoriti: ^Tudi za vas veljajo rdeči ta zeleni signali, mar jih ne vidite?« -O. saj, disciplina nad vse, oprostite! Eni pojdemo v Skalo poslušat, kako bodo ruski begunci z imenom bogve kakšnega kozaškega zbora ob čarobni razsvetljavi prepevali »Večerni zvon«. Drugi, redkejši, se popeljejo nazaj v državno opero k »Prodani nevesti«, Id si je preko vsega priborila pot na glavni nemški oder. Tretji gredo v Admiralpalast zavoljo suhega večernega razvedrila, k predstavi »Carice Katarine«, ki je žalostno smešna po svoji vsebini, pa razkošno opremljena, kakor revija, to ima nekaj lepih melodij, ki jih je napisal ponemčen Korošec. Bioskopi s cirkuško razsipnim obiljem luči to reklame, debeli vratarji pred varieteji, mežikujoče figure pred intimnimi bari, drenj gospodov iz pisarn ta gospodičen iz prodajaln pred popularnimi zabavišči, to je slika pomladnih večerov sredi Berlina. S podzemsko železnico, ki je razrila to v cela nadstropja utrdila nekoč močvirnato zemljo daleč okrog pod Berlinom, drvim pozno ponoči nekam doli proti Charlottenburgu. Sele tam doli sem doma kakor v Ljubljani. Ko odprem okno v mlačno noč, mi prinaša veter na uho Sum velemesta, ki diha ta živi v silnem ritmu. Med svetlobo, ki se bolj to bolj medleča izgublja pod oblačno nebo, se nekje vijejo trakovi črnega in sivega dima iz tovarniških dimnikov. 90 let proge Hamlrarg--Amerika y svetovni plovbi se ndejstvuje Hapag (proga Hamburg-Amerika) to 90 tet V tej dobi so potovali z njenimi beodovi milijoni potnikov ta ogromni tovori najrazličnejšega blaga so bili odpreraljenl ia gv-rope v Ameriko. Ozek krog hamburSidh trgovcev je pod vodstvom Avgusta Bolto-na 27. maja leta 1847 na hamburški borzi ▼tožil 460.000 mark kot glavnico m heuo-borSko-ameriSko delniSko dražbo na tovorni promet. Kot cilj novega, podjetja Je toda v zapisniku navedena »uredba redne ■vese Hamburga s Severno Ameriko po todjsh pod hamburSko zastavo«. Akcijski kapital so uporabili za gradbo treh velikih Jadrnic. Največja od teh ladij, »Deutsch-tend« s kakimi 700 tonami, Je nastopila, & oktobra 1848 svoje prvo potovanje. Da so se iistisHultiljl podjetja odloMH aa Jii^i*^ Je dokaz njihove prevVtooett ki hBJMiiitiii sfthrunBtl, ker Je M takrat IKtanet s panrtkl Be združen s rizikom, ki so ga mogla tvegati samo podjetja s dr-Savnfani subvencijami. Službo na progi so prvi parnild nastopili Sele leta 1856 ta so pozneje polagoma Izpodrinili vse jadrnice. Bele v drugI polovici osemdesetih let, se ie pričelo podjetje razvijati v toliki meri, da bi bilo težko najti primero. Leta 1914 Je imel Hapag že preko 180 milijonov mark akcijskega kapitala, 69.5 milijonov mark posojil ta 59 milijonov mark rezerve. Imel Je 439 brodov z 1,360.360 tonami. Tobrodovje Je opravljalo prometna mreži 75 rednih prekomorskih prog, ki so vezale kakfh 400 važnih pristanišč v vseh delih sveta. Preko 25.000 uradnikov, mornarjev ta delavcev Je bilo zaposlenih v uradih, na ladjah ta v raznih ustanovah, podjetje pa je zastopalo po vsem svetu preko 5.000 zastopnikov. Svetovna vojna je vse to živahno ta uspešno delavnost presekala in izid vojne je nekdaj tako mogočno podjetje za nedoločen čas izločil iz svetovnega prometa. Progi Hamburg-Amerika so ostale samo domače podjetniške organizacije in bogati zakladi izkušenj v vseh panogah . mednarodnega potniškega in blagovnega APRILSKO VREME ne škoduje koži, če je negovana s priznano CIMEAN hormonsko kremo, ki napravi kožo gladko, mehko in odporno proti vsem vremenskim neprilikam! presneta. Na tem temelju Je bOa obnova, na katero Je zdaj ob svoji 90-Jetnfcl proga Hamburg-Amerika lahko ponosna, ko Ima v svo£ službi spet preko 100 pamfkor s pomožnim plovnim parkom, kar predstavlja brodovje s 705.000 tonamL Mreža njenih prog obsega vzhodno ta zapadno obalo Severne in Srednje Amerike, zapadno obalo Južne Amerike, Jnžno Afriko, nizozemsko Indijo, Avstralijo ta vzhodno Azijo. »Tega. ,da sa Janez časih ozre po prV-lnynem dekleta, ai prav ndč ne jemljem k srca. Saj vesen, da je naravnoet zanikan vnsnelc • »N»o, aa — veanlarte fana taS on kdaj Jasne trenoBcec rA. POLTZER: 13 cKatninski napušc Prigode Patricije Holmove Št /$ »Mar je poroka tako nevarna reč... ?« se je pošalila. »To vam težko povem, miss Holm, ker sem še samec,« je z nasmeškom odvrnil, nato pa resneje dodal: »Vsekako je Meller-Ortega zadnji, ki bi vam ga želel za moža ... « Kratek molk je nastal, kakor da bi bila oba v zadregi. Tedaj je Patricija opazila na čelu mladega nadzornika buciko, ki ni bila ravno lepa videti, in sočutno vprašala: »Ranili so vas? Ali močno boli.. ?« »Da,« se je zlagal Drugače toli obrzdana Patricija je vzdignila roko in s prsti božaje potegnila po čelu mladega moža. Irski redar, čigar neblagi roki je bil nadzornik dolžnik za svojo bunko, se ni malo zavzel, ko mu ;je nadzornik WMnstcns nekaj minut kasneje ponudil sinotko. »Sir, res ne morem nič za to,« je zatrdil. »Prav, prav, storili ste samo svojo dolžnost,« je brovoljno odvrnil Whinstone in stisnil redarju vso vsebino smotkovnice v roko. Sam je spremil Patricijo domov. Pri slovesu jo je dolgo držal za roko in vsaj petkrat mu je morala obljubiti, da se nikoli več ne odzove vabilu neznanega človeka, pa najsi bi bilo sredi belega dne in sredi londonske Cityje. Ko je Patricija nazadnje prišla v svojo vilo, je bila ura skoraj tri po polnoči. Šele zdaj je začutila, kako trudna je bila. Z vso naglico se je slekla in smuknila pod odejo. Vkljub razburjenjem zadnjih ur je hitro in trdno zaspala. Ura menda še ni bila minila, ko je nekdo oprezno pritisnil na kljuko. Toda vrata so bila zaklenjena. Patricijia je stanovala v penziji, kjer je živelo mnogo ljudi. Zato je bilo razumljivo, da je ponoči zaklepala vrata svoje sobe. Ali skrivni gost se očividno ni bil vajen ustavljati pred zaklenjenimi vrati. Ključ je tičal znotraj v ključavnici. Z majhnimi, zelo ozkimi kleščami je nočni obiskovalec obrnil ključ. V naslednjem trenutku so se dobro namazana vrata neslišno odprla. Skozi ozko režo je smuknila v sobo pošastma prikazen. Oblečena je bila v črn, tesno se prilegajoč triko, ki jo je delal skoraj nevidno. Nočna prikazen je nosila gumaste čevlje, zakaj niti najmanjšega šuma ni bilo slišati, ko se je brez posebne previdnosti približala postelji. Sklonila se je nad spečo Patricijo, ki ji je enakomerno dihanje zdajci zastalo. Pošastni gost je napeto prisluhnil. Ta mah je Patricija odprla oči. Ob pogledu na prikazen, ki se je s črno zastrto glavo skoraj dotikala njenega obraza, je Patri- cija odprta trsta, da bi zakričala. Toda iz grla ni spravila niti glasu. Bilo je, kakor da bi jo tlačila mora. Prešinila jo je misel, da so to zgolj hude sanje. Zagrebla si je nohte v dlani, češ, ali je res zbujena. A mišice so se upirale volji. Torej so vendar sanje, je z olajšanjem pomislila ia zaprla oči. Grozljivi prišlec je splaval od postelje k starinskemu predalniku. Popolnoma neslišno je jel odpirati predale. Samo papirji so mu tiho šele. steli med prsti. Tedajci se je obrnila prikazen k Patriciji, ki se še vedno ni ganila. Patricija je čutila, kako so ji udje oledeneli. Nočno tišino je pretrgal glasen krik. Enkrat — in še enkrat. Vsa hiša se je zbudila. Planili so v Patricijino sobo. Vrata niso bila zaklenjena. Dekle je pokonci sedelo v postelji. Bila je bleda kakor rjuha pod njo. Precej časa je trajalo, preden je mogla s pretrganimi, brezzveznimi stavki povedati, kaj se je zgodilo. Ena izmed malo oblečenih postav, ki so se bile zgrnile okoli Patricijine postelje, je menila, da bi bilo treba preiskati stanovanje. Ta nasvet se je neutegoma uresničil. Toda o nočni prikazni ni bilo več sledu. »Škoda, miss Holm, da mi niste prej sporočili. Zdaj bo težko dobiti sled,« je rekel Whinstone. Sedel je v salonu penzije M rs. Croysove, njemu nasproti je pa v ogoljenem temnozelenem usnjenem naslanjaču slonela Patricija. Precej bleda je bila. Nadzorniku Whinstonu se je zdelo, da ji bledica na moč ljubko pristoji. »Ves dan sem pomišljala, preden sem vas poklicala, kajti mučijo me dvomi, ali sem vse to res doživela in nisem morda samo žrtev hedečih sanj,« je odgovorila. z Whinstone je vlekel njen topli, temno zveneči glas na uho in malone pozabljal paziti na smisel besed. Ta mah se je zbral in vprašal: »Ai se vam je že kdaj bedeči kaj sanjalo?« »Ne, do zdaj še nikoli. A kanec koncev bi biio mogoče, da bi mi jo bili pod dojmom snošnjih doživljajev razdraženi živci zagodili...« »Da, mogoče bi bilo res,« je nadzornik pritrdiL Dobro je opazil, da je dobilo Patricijino lepo obličje mahoma nekam zmeden izraz. »Nu, miss Holm, vidim, da vas nekaj vznemirja...« »In vendar nisem sanjala,« je rekla tiho, »kajti dobro se spominjam, da sem zaklenila vrata svoje sobe, preden sem legla spat—« »In ko ste za vpili na pomoč in so ljudje pridfrli v sobo, vrata niso bila več zaklenjena,« je' Whin-stone dopolnil. Prikimala je. Nadzornik je vstal. »Prosim miss Holm, izvolite mi pokazati svojo sobo!« Tudi za pomlad kupite pri ,9PHULi LJUBLJANA, TRG 5 KER BOSTE ZA MANJŠI DENAR IMELI LEPŠI MODEL, ELEGANTNEJŠI KROJ IN BOLJŠO IZDELAVO. Pregled načrtov za popolnitev našega Ministrski svet je izdal lani uredbo z zakonsko močjo o trasiranju in gradnji novih železnic. Iz prvega dela, ki našteva v poštev prihajajoče proge, vidimo, da se bodo postopno odstranile nekatere ozkotirne proge in bodo zgradili nekaj glavnih pi'og, ki bodo splošne važnosti. Drugi del uredbe pa ureja finančno stran. — Vsekako je važno, da se načenja odstranjevanje ozkotirnic vsaj tam, kjer ne morejo več ustrezno služiti splošnemu gospodarstvu. Isto tako je potrebno, da se končno ustvarijo vse one glavne prometne žile po Jugoslaviji, ki še manjkajo, so pa za splošno državno in narodno gospodarstvo neobhodno potrebne kot oslon vsega prometa. Z otvoritvijo glavnih prog postaja nato važna tudi zgraditev raznih spojnih prog, ki šele izpolnijo celotno železniško omrežje v celoto, ki naj ima od nje država in njeno prebivalstvo svoje koristi. Zategadelj je razumljivo, da mora gradbeni načrt za nove proge v bodočih letih vpoštevati celo vrsto raznih momentov. ki močno vplivajo na njega sestavo. še 2083 km novih prog za pet in pol milijard Uredba deli nameravane proge v dve skupini: one, ki so že v gradnji, odnosno ki naj bi prišle v gradnjo najkasneje nekako v desetih letih; drugo skupino pa tvorijo proge, ki so deloma že premerjene ali naj bi jih premerili in napravili vse potrebne načrte, nakar bi prišle v naslednjem desetletju do izgraditve. Skupno znaša dolžina nameravanih prog okrog 2088 km, potrebnih pa bi bilo za njihovo dogotovitev nad pet in pol milijard dinarjev. Večji del sredstev bi se moral pribaviti šele v teku bodočih let. Preden preidemo na obravnavanje poe-dinih skupin, ne smemo prezreti gradnje p roge Eihač—Knin, ki je izven uredbe sklenjena s posebno pogodbo s tvrdko Bati-njol. Njena dolžina znaša 112 km, gradbeni stroški pa so preračunani na 300 milijonov dinarjev; proga bo dogotovljena do leta 1940 in bo skrajšala pot med Zagrebom in Splitom za 30 km, med Beogradom in Splitom pa od 848 na 658 km. Omenili smo to progo, ker bodo nekatere bodoče proge priključene na njo. Prva skupina bodečih prog ki naj bi bila dogotovljena do leta 1946/47. se deli na dve podskupini: a. proge v gradbi in b. proge, čijih gradba se pripravlja. V prvo spadajo normalnotirne proge Koprivnica—Varaždin (42 km), šent Janž —Sevnica (13 km) in ozkotirnice Bileča —Nikšič (71 km) in Ustiprača—Foča (40 km). Po poročilu prometnega ministrstva bodo te proge dovršene v teku tekočega proračunskega "leta. Sredstva za nje so zagotovljena iz 500 milijonskega posojila o javnih delih in znašajo skupno 189 milijonov dinarjev. Druga podskupina obsega proge, ki jih trenutno državne trasirne komisije merijo in pripravljajo ves potreben material, da bi se lahko nato postopno pristopilo k njihovi izgraditvi. To podskupino tvorijo proge: normalnotirne černo-melj—-Vrbovsko (46 km), Banja Luka— Valjevo (340 km), Glina—Bosanski Novi (70 km), Kraljevo—Valjevo (90 km), Po-žarevac—Kučevo (61 km), Raška-—Bioče na Limu (120 km) in Priština—Podujevo (35 km). Ozkotirnice te skupine so Met-kovič—Ploče na Jadranu (20 km), Foča— Gacko—Bileča (ca 100 km), Viluse—Risanj v Boki (55 km), Štip—Strumica (65 km). V to skupino spada tudi ureditev beograjskega prometnega vozlišča Za vse navedene proge v dolžini 990 km sta potrebni dve in pol milijardi dinarjev. Druga skupina bodočih prog Druga skupina bodočih prog, ki bi prišla v gradbo po dogotovitvi prve od leta 1946/1847. dalje se deli zopet v dve podskupini: a. proge ki so za nje sredstva bila že zagotovljena z uredbo o javnih delih in b. proge, za katere se morajo napraviti še vsi potrebni načrti. Prvo skupino tvorijo: normalnotirna proga Skoplje— skih partijah. 5) c4 : d5 Sf6 : d5 S to potezo začenjajoča se varianta je menda Griinfeldova iznajdba in je bila zadnja leta pogosto igrana, z dokaj dobrimi uspehi za črnega. Preje so igrali vedno ed5:, nakar pa je beli po R.ubinsteinovem receptu s 6) g3 ter Lg2 prišel v prednost, ker je postal kmet d5 prej ali slej slab. 6) e2—e4 Beli seveda takoj izkoristi priliko, da zavzame središče. 6 . . . Sd5 : c3 7) b2 : c3 c5 : d4 8) c3 : d4 Lf8—b4 + Smisel variante za črnega je v glavnem ta, da s tempom menja nekaj figur in si tako olajša obrambo. Središče belega pa ima itak dobre in slabe strani: beli ga bo vporabljal za ogrožanje črne rohadne pozicije, črni ga bo skušal z lahkimi figurami napadati. 9) Lcl—d2 Lb4 : d2-f 10) Ddl : d2 0—0 11) Lfl—c4! Doslej so navadno igrali tu Ld3 ali Le2, kar pa se je izkazalo kot slabše. Na e2 namreč lovec nima prave bodočnosti, po Ld3 pa je s Sc6 takoj napaden kmet d4. 11) . . . SbS—d7 12) 0—0—0 b7—b6 13) Tal—dl Lc8—b7 Zdi se, da je pozicija črnega dobra: j« dovolj razvit, dobil ie tempo z napadom na e4, razen tega ima na damskem krilu premoč kmeta, kar utegne priti piav v konč-niči. 14) Tfl— el Ta8—c8 15) Lc4—b3 Sd7—f6 16) Dd2—f4 Beli torej že pokaže svoje načrte: igra na napad in pelje damo brž na kraljevo krilo. 16) ... Dd8—c7? črni nervozno ponudi izmeno dam, ki pa se ji beli, ki igra na napad, seveda izogne. Kmalu se pokaže da ,b; za obrambo stala črna dama bolje na d8. Treba je bilo igrati torej na pr. Tc3. kar bi napadalne načrte belega zelo otežkočilo. 17) Df4—h4 Tf8—d8 18) Tel— e3 Tudi trdnjava grozi preiti na kraljevo krilo S IG) Tc3 bi bil črni to preprečil. 18) . . . bS—b5 Črni dosledno izvaja svoj načrt: napredovanje kmetov na damskem krilu 19) Tdl—el . a7— a5 20) a2—a4! Napol izsiljeno (radi grožnje a4), pa tudi dobro; za trenutek bo moral črni počakati na damskem kriiu, v tem pa bo že beli začel z napadom. 20) . . . b5—b4 21) d4—d5! Fino izračunana žrtev kmeta, ki je črni pač ne bi bil smel sprejeti. 21) . . . e6 : d5? Po tej napaki beli zelo elegantno prodre z napadom. Treba je bilo igrati e6 —e5, čeravno bi že tudi potem beli stal morda nekako bolje. 22) e4—e5! Sf6—d7 Na Se4 bi prišlo pač 23) e6!, fe6:, 24) Te4:!, de4:, 25) Sg5, g6. 25) Se6:, Dc3, 27) Sd8:+, Db3:, 28) Sb7:. 23) Sf3—g5 Sd7—f8 Na videz je branjeno vse. Beli pa je 1« pripravil potezo, ki pa zruši črno pozicijo: 24) Sg5 : h7! Sf8 : h7 Izbire ni, na d4 pride 25) Sf6+, gf6:, 26) Tg3, Sg6, 27) Tg6:+. 25) Te3—h3 Dc7—cl V obupu poskusi črni še nekakšen »protinapad«. ki pa se tudi ne obnese. 26) Dh4 : h7+ Kg8—f8 27) Th3—e3 Pozicija črnega kralja ostane še vedno dovolj ogrožena. 27) . . d5—d4 28) Dh7—h8 4- Kf8—e7 29) DhS : g7! Ta8—f8 Na de3: seveda 30) Df7: mat. Pa tudi tako je konec: 30) Dg7—f6 + Ke7—e8 31) e5—e6! črni se vda. Na de3: namreč sledi 32) ef7: + , Kd7 (ali Tf7: 33) Lf7:+ ter mat v nekaj potezah) 33) De6 + , Kd8, 34) Dd6 mat (ali Kc7, 34) Tel: +). Vasja Pire. Peen: Pubi in pasji davek Prav za prav je vsak davek pasji, pa čeprav nima nobene zveze s psi. To sicer ni moje osebno mnenje, to je mnenje in prepričanje ogromne večine davkoplačevalcev. Ha — pasji! To ni nič! Se vse bolj zveneča epiteta pozna žargon bedne, davke piačujoče raje! Na primer — no, ni da bi govoril! Toda sem zadnjič bral v uglednem listu, da so samo pri nas ljudje tako neokretni in nevzgojeni da zabavljajo in godrnjajo čez davke. V kulturni Nemčiji — na primer — temu ni tako ... Tam so (tako veli članek in tako kaže slika) zgledni davkoplačevalci postavili nad portal davkarije v znak svoje zavednosti in zadovoljnosti velik, lep kip... Kip predstavlja zadovoljnega davkoplačevalca. ki se 7 obema rokama drži za izpraznjene in obrnjene žepe in s plešočim korakom, zadovoljno se smehljaje zapušča hišo državljanske sreče! In še stoji v članku zapisano, da Nemci (glej sliko!) davčnega vijaka ne smatrajo za resno zadevo, dočim mi... Salamenski humoristi, ti-le Nemci, kdo bi si bil mislil! Vse do danes ni no- ben živ krst verjel, da bi Nemci sploh vedeli, kaj je humor; pa ti pride ugleden list in temeljito (s sliko — prosim!) dokaže, da smo živeli v zmoti! Kako vzpodbudna slika: — — — V lepo nemško vasico prihaja ob lepem nemškem popoldnevu, ves vesel in bujen, gospod nemški eksekutor. Z izbrano nemško vljudnostjo potrka na vrata čiste nemške hišice in pozdravi: dober dan, gospod Mihi — tako in tako, po kravico sem prišel! Od (ponosnega, nemškega) srca se zasmeje nemški kmet Mihi: hahaha, dober dan, le naprej, gospod eksekutor — kar naprej, hahaha! Cašico domačega — hahaha?! Tak — kravico? Samo eno? — hahaha — saj imam vendar dve! — Ali hočete obe? — hahaha — rade volje, vse za domovino! Tak res samo eno? — hahaha — In od-veže kravo, in se — zdravo se smehljaje, ponudi, da jo odvede sam, da se gospod eksekutor ne sme utruditi — hahaha --- carobna, nepozabna slika! Kakšen vnebovpijoč vzgled ponosnega, domoljubnega humorja! Kar na perotih (če bi jih imel) bi od-frfotal v to čarobno deželo in zaprosil, na kolenih zaprosil, za prijazno službo davčnega eksekutorja! Ali pa — o božanske perspektive! — za kiparja bi se ponudil in okrasil vse portale davkarij vesoljne Nemčije s kipi nasmejanih veseljakov - davkoplačevalcev! Toda — prokleti črv nevere! — ali se ni morda zmotil ugledni list? Ali ni — takole mimogrede — pozabil postaviti pred besedo humor besedo Galgen? Ne, ne, ni mogoče, Nemci s o humoristi in 1 e naši ljudje — da bi jih vrag! Kakor zlodej je završalo, ko je oni dan neki gospod, ki je (kakor pravi ugledni list) velik humorist, predlagal, naj se poviša davek na pse — in uspel. Tudi v vili, kjer stanuje Pubi, je šumelo, kakor v panju. Gospod Brinar, ki je lastnik vile, ima namreč psa. Amor mu je ime. Lep pes, močan pes. Dlake je lisičje rumene, oči ima temne in pametne. Širok je čez prsi, močnega vratu; kakšni pasmi Dripada, ne vem. ker nisem kinolog. Morda je ovčar, morda volčjak. O zobeh pa ni nobenega dvoma! Pubi in Amor sta nerazdruina prijatelja. Tudi midva s Pubijem sva prijatelja. In bi ne mogel reči, da sem zaradi tega ljubosumen na prijatelja Amorja, dasi je njegov vpliv na Pubi j a nekoliko premočan. i Kadar vzamem Pubija na kolena, da se pogovoriva o tem in onem, vselej se moram praskati po nogavicah, pod hlačnico in še kje Pubijeva mamica je ob taki moji telovadbi vselej malo v zadregi, papa pa nič. Pravi: Gotzaj-dank — name bolhe ne gredo! Sicer pa je Amor sijajen, koristen pes. Vilo čuva podnevi in ponoči in to v okraju, kjer stanujejo Pubijevi, ni odveč. Tatov in nepridipravov je vsak dan več — kaj hočemo, pač znak poj milo, z&> domače, oiovc^noko mitol Sami d gospodinjijo na konjskem hrbtu, sredi neprestanih spopadov z malimi okoliškimi rodovi. Kot zar veznik civilizirane centralne azijske države se obrne potem proti Tatarom in s tem polaga temelj svoji mogočnosti. Njegova vojna dejanja so začela med ljudmi zbujati kmalu takšno grozo, da je neki sovražni knez brez vsakega boja ušel na vrh neke gore, ko mu je neki bivši Temudži-nov prijatelj pred pripravljajočo se bitko našteval nasprotne vojskovodje in je navedel na zadnje tudi Džingiskana. O tem poroča kronika in nadalje o tem, kako je nastajal ogromen imperij, ki se je pol stoletja raztezal skoraj preko vse Azije in čez velik del Evrope. Malo je tedaj manjkalo, da si niso sprednje čete Mongolcev v nezadržnem pohodu osvojile vse Evrope in ji namenile popolnoma drugačne zgodovine. Evropa je bila tedaj, ko je bil Džingiskan na višku svoje moči in še pozneje tako šibka, da bi jo osvojil en sam izmed njegovih konjeniških generalov. To se je tudi pripravljalo in samo smrt Džingiskanovega naslednika Ogdaja, ki je njegove vojskovodje pozvala v domovino, je preprečila uničenje bele civilizacije in belega plemena. . . Brezžično orožje proti faripi Italijanski listi poročajo o novih uspehih mednarodne brezžične zdravniške pomoči. V zanjem času se je n. pr. trinajst italijanskih parnikov, ,.ki imajo zdravnika na krovu, na visokem morju obrnilo na vodstvo te pomoči za zdravniške nasvete. Italijanski zdravniki, ki so na razpolago organizaciji, so si dali brezžično opisati pojave in potek poedinih obolenj na omenjenih parnikih in brezžično so sporočili tudi svoje nasvete, ki so jih na parnikih upoštevali s tem uspehom, da so pacienti v vseh primerih ozdraveli. Največji uspeh je bil pač ta, da so na ta način premagali epidemijo hripe, ki se je pojavila na par-niku »Providenza«, ko je plul v ekvatorskem pasu. Hvaležni vdovec L. 1930. je star farmar v severnoameriški državi Kansasu izgubil svojo ženo. Mož, po imenu John M. Daviš, se zavoljo te izgube ni mogel utešiti. Dolgo je premišljal tudi o tem, kako bi na primeren način izrazil svojo žalost. Potem se je odločil, da bo svojemu zakonu postavil spomenik. Več let so mu delali kiparji, danes pa Je ta spomenik dokončan. Predstavlja vetfko mramoroo skupino z enajstimi figurami. Videti je zakonca Davlsova kot zaročenca, kot mlada zakonca, v sredini življenja hi v starosti, končno pa predstavlja spomenik go, Davisovo kot angela in g. Davt-sa, Id šteje danes 82 let, kot vdovca, 11 se naslanja upognjen od boJe<3ne ob prazen stoL Tragedija v zdravnikovi vili Pošta uničila smm dmk §?e Žalostna tragedija mlade plesalke v Parizu V majhni vili v Choisyju le Red na Francoskem je živel 83-letni zdravnik dr. Cap-pe sam s svojo 60-letno, mrtvoudno hčerjo. Starega zdravnika je pred nekoliko dnevi pred vežo doletela nezgoda. Spodrsnilo mu je in je obležal brez zavesti-Njegova hči je ostala brez hrane in pomoči. Ko so končno prispeli neki ljudje, so našli starca nezavestnega, hčer pa so bile med tem mačke, ki ph je imela, na pol požrle. Praznoverni piloti Velik pariški dnevnik je pred kratkim vprašal svoje bravce, naj odkrito povedo, da-li so praznoverni ali ne. Odgovori so bili presenetljivi. Med vprašanci, ki pripadajo najrazličnejšim poklicem, je bilo tudi 34 letalskih pilotov in vsi ti so priznali, da so v kakšnem pogledu babjeverni. Skoraj vsi odvetniki pa so se izdali za prepričane nasprotnike praznoverja Najbolj presenetljivo je bilo to, da se je priznalo k praznoverju dosti več moških nego žensk. Seveda je list pripomnil, da iz tega še ne izvira, da bi bili moški res bolj praznoverni nego ženske, morda so samo bolj — odkritosrčni. Brezposelnost na švedskem je prisilila mnoge moške, ki nimajo dela, da si sami kuhajo in tudi opravljajo vsa gospodinjska v posebnih tečajih se lahko naučijo, kar spada v to stroko Postani in ostani član Vodnikove družbe! sko na razpolago, si je mislil ta znanstvenik in na tej misli je zasnoval svoje poskuse. Dejansko mu je uspelo, da je dosegel normalno hitro rast pri rastlinah, ki jim je vode na nekaterih mestih zožil tako, da so bili večstokrat tanjši nego običajno. Pri tem ni prav nič trpelo niti cvetenje niti rast plodov, pa čeprav so bile med korenino m steblom v dolžini do 70 cm debele komaj 0.5 mm. Seveda je bilo treba te poskusne rastline umetno podpirati, kajti koreninska nitka, ki se je dvigala iz zemlje, je bila pre-tenka in preveč upogljiva, da bi mogla sama nositi breme višjih delov rastline. Baš upogljivost te koreninske niti pa je dala dr. Wernerju novo možnost za določanje teže rastlinskega telesa. Svojo metodo je izdelal tako, da omogoča tudi stalno kontrolo teže pri rastlinah, Id so obolele z& kakšno infekcijsko bolez-mjo. Himna svetlobe V laboratoriju medicinske fakultete ▼ Londonu režejo n posebnim vrtalom te apnenčevega sklada okostnjak neznane človeške rase, ki je živela po sodbi učenjakov pred 30.000 leti. Najdbo so prinesli lz neke jame na gori Karmcl v Palestini pičja poroka v Indiji v navzočnosti zastopnika angleškega kralja V nekem pariškem listu opisuje pisatelj in raziskovalec Hendricht Wagner čudno ceremonijo, ki ji je bil priča v mestu Su-ratu v Britski Indiji. Guverner, zastopnik angleškega kralja in indijskega cesarja, se je udeležil te ceremonije kot uradna osebnost v prvi vrsti. Britski vojaki so prikorakali in pred tisoč-in tisočglavo mrzlično napeto množico se je začel prizor .sijajna poročna ceremonija Sprevod so otvorili vojaki domačini z orožjem v rokah. Sledilo je sto Hindujcev, ki so bili goli do pasu, potem so prišli konjeniki in zbor deklet. Končno se je približal voz — bil je guvernerjev voz — v katerem je sedel krajevni »svetnik«, sadu, Id je bte* goslavljal množico. Ko je sprevod prispel do svetišča, Jo sadu zaklical ženinu in nevesti z močnim glasom: »Ali dovoliš, potomec bogov, da te poročim s tvojo zaročenko, ki je tudi božjo-ga izvora?« Toda dvojica ni odgovorila. Zmrdovala ee je samo na grotesken način in je skušala s naporom vseh svojih sil, da bi strgala s zlatom in dragimi kamni posuta oblačila s sebe ter ušla šlo je namreč za dve — sveti opici, o katerih menijo v Suratu, da so Budhove potomke. Poroka takšnih opic prinaša deželi baje mnogo blagoslova. Zgodba se je začela kakor mnoge druge v svetovnem mestu: Postrežnica je prišla kakor vsako jutro z metlo in smetišnico po stopnicah navzgor, da opravi svoje delo. Pred mansardnimi vrati, za katerimi je stanovala mlada pariška plesalka Janine Theopotova, je začudena obstala. Zaslišala je cviljenje malega psička. Na njeno trkanje se ni nihče oglasil. Poskrbela je, da so vrata odprli s silo. V prvi sobi ni bilo nikogar razen psička, ki ni več vedel, komu pripada. V drugi sobi je močno dišalo po etru. Okna so na stežaj odprli. Na postelji je ležalo telo mlade ženske .poleg nje steklenica z etrom in škatlica z uspavilom. Ni bilo več ničesar napraviti. Policijski zdravnik je mogel ugotoviti samo smrt. Takšni dogodki so v velemestu pre vsakdan ji. Nihče se ne razburja nad njimi. Toda uro pozneje je prižvižgal po stopnicah mladenič. Obstal je kakor ukopan pred parami, nato se je zgrudil brez zavesti. Iz njegovih besed so posneli pozneje sledeče: Henri se je seznanil z Janino na neki plesn turneji v Bordeauxu. Obljubil ji je, da ji bo pisal vsak dan v Pariz. V aprilu pride sam za njo. da se poročita. Verjela mu je in je čakala. Ko pa ni prejela nobenega pisma, ko ni dobila potrdila, da so njegovi starši sporazumni s to poroko in ko ni mogla zvedeti, kod potuje, je menila ,da jo je izdal in se je v obupu odločila za samomor. Toda sedaj se je izkazalo, da ji je v resnici vsak dan pisal, pisma pa niso prišla v njene roke samo zavoljo tega, ker jih je naslavljal na neki stari naslov, kjer so obležala. Njegovi starši so dali tudi v resnici svoj pristanek za poroko in sedaj je prišel v Pariz, da poskrbi za vse potrebno in odvede mično plesalko v svoj dom. Majhna pomota s pošto je uničila življenjsko srečo dveh mladih ljudi. Dr. Kutschera je s časom opazil na svojih pacientih dve stvari, ki sta mu pokazali pot do uspešnega zdravljenja Ze prej je bilo znano dejstvo, da ljudje, ki trpijo za kožno tuberkulozo (lupusom). ne kažejo zlo-čestiih pljučnih obolenj. Še odločilneje je vplivalo opazovanje, da je neki pacient, ki so ga zdravniki že davno proglasil? za neozdravljivega in ki si je ob neki priliki na-lezel kožne jetike na roki živel doIgo let brez vsake zdravniške pomoč; in v razmeroma dobrem etanju. Tako je postala dr. Kutscheri vzročna zveza med kožno in (pljučno jetiko prilično jasna Začel je s tem, da je nekaterim pacientom na umeten način voepii žive bacile jetike na kakšen del kože. Po nekoliko cepitvah se je pojavil v pacientovem stanja večjooana popoln preobrat. Vieoka vročina jo izginila, gnilobni izmečki so postajali bolj redki, pacienti so pridobili deset do dvajset kilogramov na teži. Novi postopek ima seveda tudi svoje nasprotnike, ki se pred vsem viprašujejo afi ne utegne postati vcepijanje živih _ bacilov v človeka nevarno. Dt. Kutscbera je pokazal z več sto primeri, da je ta postopek brez vsake nevarnosti. Vsekako se bo njena uporabnost pokazala še v nadaljnji praksi. Najmodernejša filmska kamera V Londonu lahko vidiš kinematografsko aparaturo, ki omogoča filmskemu operaterju, da se s svojega sedeža pri sprejemnem aparatu približa objekta od poljubne strani. Manevriranje z objektivom je povsem enostavno in lahko Nekj Anglež je obiskal Voltairea in nrn. je pripovedoval, da ee je v Bernu srstal ® naravoslovcem in pisateljem Albrechtom von Hallerjem. Voltaire je pri tem vzkliknil; »Haileir je pomemben možl Pesnik, naravoslovec. fiiocoi — z eno besedo, univerzalni genij!« — Anglež je nadaljeval: »Va* še besede o Hallerju se slišijo tem lepše, ker Haller nima povsem enakega mnenja o vas.« — Tako. tako«, je dejal Voltaire, »mogoče pa se oba motiva?« »Pomisli, pri nadstanovalcih Je že konec medenih tednov. . ^ ttffflfen Optnfon«) Prof. Piccard je obiskal letalsko razstavo v Aalborgu na Danskem in je ob tej priliki izjavil, da je njegova največja želja, dvigniti se z balonom v višino 30 km. Povsem odkritosrčno je povedal, da je znanstveni pomen takšnih poletov zelo pro blematičen. Samobeležni baloni, ki jih uporablja moderna znanost, delujejo že tako gotovo, da je človek tu povsem odveč, če naj bi kakšen polet v stratosfero imel ne- kaj znanstvenega pomena, tedaj mora voditi vsaj v višino 30 km. Za takšen polet je dejal sloviti letalec nadalje, hi bil z veseljem pripravljen in išče z vso vnemo bogatih ljudi ah tvmk, ki bi mu dale iz reklamnih razlogov na raz polago potrebno vsoto kakšne četrti milijona dinarjev. Polet v takšno višino bi bil edinstven dogodek. Ob belem dnevu bi človeške oči gledale tedaj zvezde, kajti y takšni višini je nebo popolnoma črno. Zvezde pri belem dnevu Piccard Sioce v stratosfero km visoko Pogled T vedro Japonsko pomlad ZA SMEH IN KRATEK ČAS »Poglej ta kožuh, kar zaljubljena sem vanj,« je dejala mlada žena svojemu možu pred izložbenim oknom. »Hitro stopiva stran,« j« odgovoril mož, »drugače postanem še ljubosumen!« Na zadnji seji dunajske zdravniške družbe je poročal piimarij dr. Kutsohera o senzacionalnih uspehih j*ri zdravljenju težke pljučne jetike s pomočjo umetne kožne jetike. 2e nad deset let se je znanj učenjak bavil i vprašanjem zdravljenja pljučne jetike po tem novem postopku. Klasični postopek, ki ga je izdelal Robert Koch, ni dajal zadovoljivih rezultatov. Tudi drugi po&topki. ki so jih propagira1 i v zadnjnli dveh desetletjih, kakor operativni posežki in vdihavanje zraka, so v splošnem razočarali. Današnja nogometna nedelja Liga igra XVI. kolo — še finali v Celju in Trbovljah Prvenstveno tekmovanje v nogometu se te nagiblje h koncu, toda je še vedno svete, poietno, srdito. Mnogo je še nejasnih stvari po raznih tablicah, še marsikatero mesto ni zasedeno dokončno. V ligi gre huda borba za prvo mesto. Gradjanski še vedno ni siguren prvega mesta, ker mu za to manjka ene same točke. Najbrže jo bo v treh še preostalih tekmah nekie dobil, ali dokler je nima, še ni prvak. Podobno je na koncu tablice. Morda še hujše! šest je kandidatov za izpadu a, lige: vsi od Baska, ki je na šestem mestu, navzdol. Bask igra danes v Ljubljani, potem mu še preostaneta srečanji z lokalnima rivaloma, z Bskom in z Jugoslavijo. Ne bo mu lahko odnesti točk iz Ljubljane, še težje pa jih bo dobil od obeh beograjskih klubov, če ostane samo z 12 pikami, ga lahko prehitijo še vsi štirje klubi, ki so trenutno za njim. Razlika je največ za tri točke! Prav težaven to tudi še pomenek za drugo mesto, ki je ie manj oddano dokončno kot prvo. Zanj se bodo borili: Jugoslavija, BSK in Hajduk. Težko je reči v naprej, kdo bo v dirki najdalj ohranil močno sapo. Sarajevska Slavija se drži sredine tablice in ima še skoro najbolj utrjeno mesto: naprej ne more, za nazaj ji pa tudi ni sile. Liga I4jnbljana-Ba.sk. Ob 16.15 na Primorju. Jesenski rezultat je bil 4:1 za Baska. 5Iadnje čase sta obe moštvi v nestalni formi. Obema gre za mnogo. Ljubljani, da se premakne z malo častnega poslednjega mesta, Basku, da se mu izogne. Tekmo to sodil Italijan g. Scorzoni iz Bologne. Slavija S.-Concordia. Jeseni je Concordia priredila s Slavijo nepričakovano senzacijo. Odpravila jo je kar s 5 : 1, in to v času, ko so Sarajevčani po mili volji pobirali točke vsem in povsod. Danes bi se Concordijaši zadovoljili nemara tudi z bolj skromnim rezultatom, da bi le bil pozitiven! Slavija O.-Ilajduk. V Splitu je bilo 4:2 za Hajduke. Toda v Osijeku so že kako piko pustili, prejšnje čase. Slaviji sta piki potrebni v borbi proti repku tablice, Hajduku pa gre za drugo mesto. Kljub vsemu bi dali Hajduku večje nade na uspeh. BSK-Gradjanskl. Današnji dnevni dogodek. Neodločen rezultat bi bil za »purger-je« skok v gotovost. V Zagrebu je ostalo 1:1, zakaj ne bi tudi v Beogradu? Obe moštvi sta v odlični formi, borba bo gotovo velika. In rekorden poset! Naposled gre BSKu za prestiž, za čast in za zelo laskavo okoinost, da bi že vendar prekinil serijo zagrebških uspehov. Hašk-Jugoslavija. To bo zanimiva bitka Doma so Jugosloveni zmagali z 2 : 0, toda v Zagrebu so imeli s Haškom še vedno svoje težave. Vsebinsko je srečanje močno podobno osiješkemu: Hašk se bori proti poslednjemu mestu, Jugoslavija za drugo, teoretično celo še za prvo! O izrazitih favoritih to nedeljo ne more biti govora. Moči vseh partnerjev so vseskozi zelo zenačene. tako da ne bo noben rezultat, razen če ne bo zopet visoke številke, presenečal. Lahko pa pride do velikih zmešnjav v tablici, in sicer od drugega do četrtega ter od šestega do desetega mesta, ker je vsepovsod velika gneča. I. razred Celje-Olimp. Celjski j>derby« bo odločil, kateremu izmed obeh klubov bosta padli v naročje prvi točki. Celjani so, zdi se, nekoliko močnejši in verjetni zmagovalci. Amater-Železničar. Borba za prvo mesto. ki ga trenotno držiio Amaterci z istim številom točk in z boljšim količnikom. Ce zmagajo Mariborčani, se že skoro lahko smatrajo za podsaveznega prvaka. Toda vroča so trboveljska tla! Po vzorcu »velikih« bo sodil tekmo »zunanji«, zagrebški sodnik. razred V Ljubljan1: Grafika-Svoboda ob 9. na Hermesu. — Korotan-Miadika ob 10.30 na Mladiki. — Moste-Jadran v Mostah ob 10. Po deželi: Disk-Kamnik v Domžalah. — Ptuj-Drava v Ptuju, domač »derby«. — Gradjanski-Slavija v Cakovcu. — Mura-Lendava v Dolnji Lendavi; Muri gre za prvo mesto in za prehod v prvi razred, zato pozor! — Radeče-KSK v Krškem, malopomembna zadeva., ker so Radečani že prvi. — Na Jesenicah Bratstvo-Savica. Mednarodni smuk s Triglava ob udeležbi 37 tekmovalcev, med njimi 14 odličnimi Avstrijci Zaključna letošnja savezna prireditev, današnji smuk s Triglava, obeta biti prvovrsten športni dogodek, ki bo dal našim najboljšim alpskim smučarjem priliko pomeriti se z reprezentati države, kjer je alpska panoga doma. Kakor zaupamo našim tekmovalcem, ki kot domačini dobro poznajo tekmovalno progo, ne smemo te prednosti precenjevati kajti njihovi nasprotniki so elita avstrijskega alpskega smučanja, ki si je utrdila mednarodni sloves že na neštetih domačih in tujih tekmah. Zlasti smo radovedni r.a Kneissla in Scvvabla. ki spadata v svetovni razred. Udeležba bo zaradi velikega števila avstrijskih tekmovalcev za naše razmere "*prav lepa. Kdor je pričakoval, da se bo priglasilo večje število naših tekmovalcev, je bil morda nekoliko razočaran, kajti med priglašenimi ni niti enega predstavnika hrvaških klubov. Razmeroma maloštevilne domače prijave je treba razumeti tako, da je današnja tekmovalna, silno strma Občni %h®t Jr Pri »Slonu« je bii pretekli četrtek redni občni zbor ASK Primorja. Zanimanje članstva za ta klubov dogodek je bilo v primeri z nekdanjimi zelo majhno, ne giede na to, da je število članstva nekoliko padlo, tudi zaradi tega, ker nima več nogometne sekcije, tiste, ki je klub skoraj pokopala. Občni zbor je namesto odstopivšega predsednika vodil poslovodeči podpredsednik, ki je pozdravil navzoče ter predložil, da so bile odposlane pozdravne brzojavke Nj. Vel. Kralju, ministru dr. Rogiču ter banu in županu. Za njim je namesto odstopivšega I. tajnika podal tajniško poročilo g. Savo Sancin, ki je takoj uvodoma omenil najpomembnejši dogodek v klubu, to je eliminacijo nogometne sekcije. Klub, ki je v sožitju z novem klubom Ljubljano zašel v mnoge težave moralnega in finančnega značaja — zdaj so že tik pred likvidacijo — je posvetil največ svojih sil lahki atletiki, kjer beleži kakor že več zadnjih let krasne uspehe. Odločilno vlogo je igral tudi pri razstoličenju prejšnje uprave JLAS, ki se je morala po večletnem odporu umakniti bolj nepristranskim delavcem na tem polju. Primorje, • ki ima sedaj štiri sekcije (lahkoatletsko, plavalno, kolesarsko in zimsko-sportno), šteje okoli 250 aktivnih lahkoatletov in je v preteklem letu organiziralo 13 lastnih prireditev, nastopilo pa s svojimi atleti še na 34 prireditvah ostalih klubov, med njimi nekaterimi v tujini (Češkoslovaški, Avstriji, Bolgariji i. t. d.) Vsega so njegovi atleti lani dosegli 15 novih državnih rekordov v raznih lahkoatletskih disciplinah in jih tako s štirimi prejšnjimi branijo 19 v seznamu vseh jugoslovenskih. Nemalo je slednjič klubova zasluga, aa se je lahko-atletski šport lepo razvil v naši banovini ln je število klubov, ki so se posvetili »matici vseh športov«, naraslo od 8 na 19. Iz blagajniškega poročila g. Martelanca je bilo razvidno, da so se klubove finance od lani izdatno izboljšale, saj je klubovemu vodstvu uspelo, da je znižal dolgove za skoraj 130.000 Din na okroglih 240.000 Din Postavka, ki še bremeni klub. izvira iz prejšniih dob in seveda v glavnem iz časov nogometnega »življenja« v klubu, ki je še zelo visoka, vendar je odbor prepričan. da se bo s pomočjo svojega požrtvovalnega članstva rešil še tegra ostanka. V razpravi o poročilih je prišlo na dan, da so odnošaji med klubom in SK Ljubljano zaradi igrišča in s tem zvezanih fi- proga morda ena najtežjih v Uvropi in zahteva v vsakem pogledu popolnega smučarja. Prireditev bo zaradi tega še dosti boJj zanimiva, ker bo na startu v resnici najboljše, kar moremo pokazati. V moški konkurenci bo nastopilo skupno 37 tekmovalcev, od tega 14 Avstrijcev in 1 Norvežan Birger Ruud, za katerega pa je vprašanje, ali bo mogel nastopiti. Manj številna je damska konkurenca, vendar je tudi tukaj zbrana elitna družba, vsem na čelu Nemka von Stumm, ki je poleg Cran-zove., Graseggerjeve. Steurijeve in še nekaterih drugih predstavnica svetovnega razreda. V Avstriji vlada za današnjo prireditev veliko zanimanje, ks.r dokazuje dejstvo, da sta z avstrijskimi tekmovalci prispela tudi dva posebna čp som sna poročevalca. Tudi naš list je poslal svojega poročevalca, katerega poročilo bo objavilo »Pond. Jutro«. j nančnih obveznostih precej napeti. Oba »ta-i bora« sta zborovalcem podrobno pojasnila i potek takratnih pogajanj in raztolmačila ! gospodarsko stran teh ureditev. Govorniki in zborovalci so se slednjič zadovoljili s pojasnili. Na dnevnem redu je bila še sprememba pravil, pri kateri je bilo črtanih nekaj določb o sestavi raznih nepotrebnih odborov in pa določba, da v primeru klubovega razpusta pripade imovina ljubljanski univerzi. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji novi odbor: častni predsednik načelnik v pok. Ivo Sancin, predsednik dr. Jože Dekleva, podpredsedniki: dr. Miron Bleivveis, dr. Stanko Tomšič in major Metikos, I. tajnik Ivo štok, namestnik Milan Ogrin, I. blagajnik Janko Križ, n. blagajnik Miro Martelanc, gospodar Zornada Albert, v odbor pa gg. inž. Vladimir šramcl, ing. Hus, Ing. Cerar, Dragan Rajič, Vekoslav Iskra, Mirko Loin, Jože Weibl in Joško Windisch. Za revizorje so bili izvoljeni gg. Franjo šetina, Savo Slamič in ing. Poniž. Za načelnika lahkoatletske sekcije je bil izbran g. Danilo Sancin, za načelnika plavalne sekcije pa g. Branimir Turna, medtem ko bo načelnika kolesarske sekcije kooptira! novi odbor. Občni zbor je pokazal, da so se vrste članstva v tem našem odličnem športnem klubu krepko strnile in hočejo v bodoče zastaviti vse razpoložljive sile za procvit športnih panog, ki jih zaenkrat menijo gojiti. Razpis mednarodne kolesarske dirke Beograd—SoSija Beograjski kolesarski podsavez priredi v juniju veliko etapno dirko, katero ie organiziral časopis > Vreme«, sofijski časopis »Športe in Bo!gar?ki kolesarski Savez. Pro-pozicije in vse osA in Br skupine verificirani v Koturaškenj savezu kr. Jugoslavije za leto 1937 a po predhodno oddržanih izbirnih dirkah. Za tekmovanje prideta v poštev prva dva plasirana vozača izbiirnih dirk vsake podzve-ze (Ljubljana Maribor, Zagreb in Beograd) in imto Število bo tekmovalo tudi Bolgarov) Dirka bo vršila v ITI. etapah: l. 8-VI Beograd- K>agujevac 122.5 km (Beograd— Avala — Mladenovac — Oplenac — Kragu-jevac), II. 9. VI. Kragujovac — NfS, 140.5 km (Kragnjevae — J«G*fina — čuprija — Paračin - Niš), HI. 10. VI N»—Sofija 154 km (Niš — Pirot — Carjbrod — državna granica — Sofija). Vožnja, prevoz kolesa, stanovanje, hrana in masaža brezpl&Sna Pta£a prireditelj. SPLOŠNA DOLOČILA Stari je y Beogradu ne oziraje se na vremenske neprilike. Vozi se samo podnevi. Ekipa bo sestavljena iz 16 vozačev to je 8 Jugoslovenov in 8 Bolgarov. Vsak vozač vosi na lastno odgovornost in se mora strogo držati cestnopolicijskib predpisov. Za časa vožnje je strogo prepovedano prejemati hrano od drugih oseb. temveč samo od kontrolne komisije. Dovoljena je izmenjava koles med vozači, kot tudi od strani komisije. Včak vozač mora pred startom kontrolni komisiji oddati rezervno kolo, kate-tera mu ga lahko v slučaju kakega de* fekta izmenja. Protesti se sprejemajo po zaključku vsake etape in sicer po lOminut-nem prihodu prvega vozača na cilj — taksa ie 50 Din. Veak vozač mora bita točno napravljen po teh. pravilniku koles, save-za § II. čl. S9 in 42 ter § VI S. 122 Jn 123 DARILA Darila so posamezna in ekipna. Nagrajeni bodo prvi trije plasirani v vsaki etapi. I. darilo v vrednosti 800 Din, drugo v vrednost; 600 Din in tretje v vrednosti 400 Din. Prvi štirje vozači v splošnem plasmaju cele dirke io je po najboljšem doseženem času dobe nagrade I. darilo v vrednosti 1500 Din, II. darilo v vrednosti 1000 Dim HI. darilo v vrednosti 800 Din in IV. v vrednost," 500 Din. Ekipa, katera bo imela največ točk, bo nagrajena s pokalom g. ministra za telesno vzgojo naroda g. dr Josipa Rogiča. Točke se Iteiejo: I. plasiranj vsake ekipe 16 točk. II. plasirani 15 točk, III plasirani 14 točk itd. Poleg zgoraj navedenih daril so razpisana še druga darila, katera so darovale razne korporacije, trgovine, društva i M Ta darila bodo prejemali prvi vozači, ki bodo vozili čez kontrolno stanico Avala — 75 km I etape. Jagodina — 75 km II. etape in v Ražnju na granici. V slučaju kakih sprememb se bo klubom pravočasno javilo potom časopisa ali razpisa. IZBIRNA TEKMA I. izbirno tekmovanje za mednarodno dirko Beograd — Sofija bo v nedeljo 2. maja točno ob 6. uri zjutraj s startom in ciljem pred gostilno Kačič, Tvrševa cesta na progi Ljubljana — Celje in obratno, 150 km. Pod-eavezni delegat Gregorc. Sodnik In starier Frkol in Pogačar. Kontrola na progi Plan-kar. Pleško in Schvveitzer R. II. izbirno tekmovanje se vršj 6. maja in bo pravočasno javljeno potom časopisov. Nahrbtne številke za I. rednega broja 1 do 15 preskrbi kolesarsko društvo Ljubljanica. Ker se ne bodo pošiljale okrožnice posameznim klubom o izbirnih tekmovanjih se pozivajo klubi, da obveste v poštev prihajajoče vozače A in B skupine o izbirnih dirkah. Detajlne pro-pozicije za dirko Beograd—Sofija prejmeio klubi direktno od beograjskega podsaveza v začetku drugega meseca. — Kolesarska podzveza. Razpis »lova na lisico« v okolici Mengša Motoklub »Ilirija« razpisuje VIII. med-klubski pomladanski »tov na lisico«, ki bo v nedeljo dne 9. maja popoldne ob 13. Lovišče: Mengeš—Komenda—Šenčur—Trboje — Sv. Valpurga—Zapoge—Utik—Mengeš. Start lisice bo ob 12. izpred kavarne »Evropa«, stari zasledovalcev ob 13. istotam. Start sekcije Kranj ob 13. izpred hotela »Stara pošta«. Pravico udeležbe ima vsak motociklist, ki ima predpisano vozno dovoljenje. Konec lova br razglasitev rezultatov bo ob 16. pri g. A. Mejaču v Komendi. Zaključek prijav bo 7. maja ob 14. v kavarni »Evropa«. V nekaj vrstah V Beogradu se pripravlja velik sportno-politični dogodek- 2e nekaj dni sta vodilna kluba — BSK in Jugoslavija — v pogajanjih zaradi medsebojnega sporazuma, ki naj bi napravil konec nezdravi m nesport-ni konkurenci, ki sta jo dozdaj uganjala med seboj. Razgovori še niso zaključeni, vendar pa trdijo informirani ljudje, da je sporazum skoraj že gotova stvar. Javno bosta oba kluba manifestirala za ta sporazum s skupnim nastopom na velikonočnem nogometnem turnirju, in sicer prvi dan v igri medsebojno, na velikonočni ponedeljek (3. maja) pa v dveh tekmah proti Admiri z Dunaja in FerencvArosu iz Budimpešte. Ce bo res prišlo do sporazuma med tema športnima nasprotnikoma v naši prestolnici, se bodo gotovo tudi znatno spremenile razmer v vodstvu našega nogometa in vsem našem športnem življenju vobče. Ker Cehoslovaki nikakor ne morejo od-goditi troboja med glavnimi mesti Male antante (Beogradom, Bukarešto in Prago), ki je bil določen za 28. in 29. junija v Pragi, bo treba edgoditi medmestni tro-boj med Zagrebom, Beogradom in Ljubljano, ki je bil določen za iste dneve. Ce bo perfektiuran dvoboj z drugo garnituro Italije 13. junija v Trstu, bo omenjeni medmestni troboj 3. in 4. Julija, če pa nastopa z Italijo ne bo. potem bo ta troboj že 19. in 20. junija. Turni soniškt tečaj na KoroSld bo pri. redila Savinjska podružnica SPD od 2. do 9. maja. Vodstvo tečaja je poverjeno saveznemu smuškemu učitelju I. Hiliin. gerju. Prenočišče in celodnevna prehrana v Kocbekovem tou okrog 40 Din. prijaviti se je treba Savinjski podružnici SPD v Celju, Kralja Petra c. 9/1., ki daje vsa pojasnila. Motorsekcija Hermesa. Redna seja bo v torek ob 20. pri »Kmetiču«, Aleksandrova c. Pozvani vsi odborniki, posebno boj. ref. par. Stariha načelnik. štednja nekdaj in seda] Zanimiv in poučen primer iz Gornje Radgone ŠT. JERNEJ PRI LOČAH. Zaključek kmetijske nadaljeval, šole je bjlo v nedeljo 18. t m. Solo je obiskovalo 20 učencev. Na zaključni slovesnosti so govorili inž. Kro-Pivšek Franjo s kmetijsko šole v St. Juriju. predsednik 6re®kega kmetijskega odbora iz Konjic Napotnik Matija. sre6ki kmetijski referent, inž. Peternel in žunan občine Loče Z>danšek. Vzporedno s to šolo sta vodili učiteljici Friedlova Helena in Grudnikova Darka dekliški krožek. Dekleta so izdelala mične prtiče. Vezenina ie bila okusno razstavljena Po slavnosti so se zbrali učenci in učenke k mali južrnl. za katero «ta naklonila podporo sreski kmetijski odbor in obči«* Loče. Gornja Radgona, 22. aprila Prj oktobrskih občinskih volitvah leta 1933 so v obmejni trški občim; Gornji Radgona pristaši bivše SLS kot kandidatje opozicijske »gospodarske listo« izdali na vo-lalce proglas, v katerem so navaja!« kot parolo svojega programa v prvi vrsti skrajno varčevanje. Tozadevna slovesna obljuba kandidatov se je na številnih letakih gla^ sila dobesedno takole; »Varčevanje ie splošni temelj dobrega gospodarstva, posebej pa še občinskega. Zato smo zoper vsako razsi-pavanje občinskega denarja! Smo zoper plačo županu, »oper nagrade, diete in raznovrstne zaslužke občinskim odbornikom. Zato bo naša zahteva, da postane služba župana ia občinskih odbornikov neplačana in tedaj šele res samo častna! Ne bomo izgubljal; besed, poznate nas; možato hočemo prijeti in voditi občino, ako jo zaupate našim rokam...« Ta progiaf so podpisali le-la 1933 ravno oni volilci bivše SLS. oziroma seda,nje JRZ. ki igrajo sedaj v občinskem odboru združene občine Gornja Radgona vodilno vlogo. Ker pa so voli ki trške občine Gornje Radgone poznali nesebično in požrtvovalno delo bivše trške obč. uprave je umevno da n kakor nso najedli taki pozorni demo čopi ji. Prj občinskih volitvah Lojzka<. Drenovec se je udejstvoval tekom dolgih let uspešno v drami in opereti, ter je kot predsednik Udniženja gledaliških igralcev neumoren delavec in pobornik za to stanovsko organizacijo, kateri je pripomogel do velikih uspehov. OPERA Začetek ob 20. uri Nedelja, 25.: ob 15. Pod to goro zeleno. Izven epne od 20. Din navzdol. Ob 20. Navihanka. Izven. Cene od 24 Din navzdol. Ponedeljek, 26.: Zaprto. Gostovanje Alberta in Wse Basscrnianu Skupina velikega nemškega igralca bo go stovala 28. t. m. ob 20. v operi. Igrala bo Leissingovo klasično igro >Nathan der Wei-se« (Modri Nathan). Gostovanje Basser* manna moramo prištevati k nan-ečj m umetniškim dogodkom, ker spada Badser mann med največje ustvarjalce človeških usod Z >Xafbanom« je ustvaril Bassermann lik. ki izžareva srčno dobroto, dobrovolj-no superiornost in zrelost izkušenega starčka, ter učinkuje s svojo mladostno svežino, kar je posledica in višek zrelosti. Basser-mann spada med najglasovitejše nemSke igralce in je znan naši publiki iz filmov v katerih često nastopa. Prodaja vstopnic dnevno v operi blagajni. Uprava prosi vse, ki so si za gostovanje Albert^ Bassermana za sredo zvečer rezervirali vstopnice, da jih dvignejo najka?»neie do ponedeljka '26 t. m. ob 12. Od ponedeljka od 3. ure^ popoldne dalie se vstopnice ne bodo več rezervirale in bodo na razpolago drugm interesentom. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 25.: Na Trški gori. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 25.. ob 15. Punčke žive. Otroška predstava. Prireditev Ženskega društva. Izven Ob 20. Dr. Sedežj od Din 5. navzgor Znižane cene. Ponedeljek. 26.: Koncertni večer. Ob desetletnici Državne trgovske akademije. Izven. Postani in ostani član Vodnikove družbe! K a d i o Xodelja. 25. aprila. Ljubljana S: Vesel nedeljski pozdrav (plošče). — 8.30: Telovadba (vodi prof. M. Dobovšek). — 9: Ca«, poročila, spored. — 9.15: Prenoe cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. — 9.45: Verski govor (dr. R. Tonii-nec). — 10: Ura lahke glasbe. Operni šra-mel. — 11: Pisan drobiž (p'ošče). — 11.30: OtroSka ura: Tetka Marička kramlja in prepeva. — 12: Rad o orkester. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Iz Verdijevih oper. Sodelujejo ga. Oijdekopova, g. Jean Franci in Radio orkester. — 16: Zavarovalstvo in svetovno gospodarstvo (g. Ivan Martelanc). — 16.20: Plošče po željah. — 17: Kmet. ura: Kmečki gospodarski po-menki in navedba tržnih cen — 17 3": Akademija slepih otrok (prenos lz Doma slepih v Kočevju). — 19: Cjis, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.oO: Nac. uia. — 19.50: Slovenska ura: Podjuna in njena pesem; Luka Kramolc (sodeluje zbor klasične gknn. v L.jublj.). — 20.30: Vesel večer. Sodelujejo: Kmečk' trio, Akademski pevski kvintet in Vesela deteljica. — 22: Cas, vreme, poročila, 6pored. — 22.15: Radio orkester. Ponedeljek 26. aprila. Ljcfrljana 12: Valki (plošče). — 12.45: Vreme, poročila — 13: Cas, spored, obvestila — 13.15: Radio orkester — 18: Zdravniška ura (dr. Ivan Matko) — 18.20: Naše vojaške godbe igrajo (plo-55«) — 18.40: dr. Ivo Sorti — ob njegovi 60 letnici (prof. Fr. Koblar) — 19: Cas-vresme, poročila, spored. Obvestila — 19.30: Nac. ura-. Kosmnški značaj našega pesništva (dr. Miloš Djurič) — 19.50: Zanimivosti — 20: Rezervirano za prenos — 22: Cas, vreme, pore čila, spored — 22.15: Zvoki za oedih (Radio orkester). Beograd 17.30: Orkestralen in pevski koncert — 20: Operni prenos iz Nar. gledališča — Zagreb 17.15: Petje in violin. č?ke skladbe — 20.30: Klavirski koncert. 21: Orkestralen in pevski koncert — 22.25: Plesna muzika — Praga 19.25: Vojaška godba — 20.15: Spevoigra — 21: Orkestralen in violinski koncert — 22.20: Violinske in klavirske fkladbe — Varšava 19.30: Vojaška godba — 20.05: Klavirske skladbe — 21.30: Pesmi — 22: Komorna glasba — Dunaj 12.20: Plošče. 16.05: Odlomki iz zvo&nih filmov —17.25: Arije in pesmi — 17.45: Klavirski koncert — 20: Avstrijski skladatelji — 21: Koncert po željah — 22.30: Komorna glasba — 22.25: PKšče — Berlin 18: Plo_ s£e _ 18.30: Katrvikova opereta »Carica Katarina« — 19.15: Klavirski koncert — 20.10: Pester glasbeni program — 21: Koncert orkestra in solistov — 22.30: Ncčni koncert iz Kolna — Milnchen 18: Lahka gicdba. orkestra — 19.15: Pesmi in balade — 20.10: Plesni večer — 23: Nadaljevanje plesne muzika — StuttgSrt 18: Vedra glasba za delopust — 20.10: Mešan glasbeni program — 21.15: Zvočna igra — 22.30: Plošče — 23: Plesna muzika — 24: Nočni koncert Torek, 27. aprila Ljubljana 11: Šolska ura: O slovenski narodni pesmi (g. Luka Kramolc) — 12: Odmevi iz daljnih dežel (plošče) — 12 45: Vreme, poročila — 13: Cas, spored, obvestila — 13.15: Radio orkester — 14: Vreme, berza — 18: Klavirski koncert štiriročno (gdč. Herta Seifert in g. Goj-mir Demšar) — 18.40: Z letalom čez naše kraje (g. Vladimir Regally) — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19 30: Nac. ura: Prof. Fran Novak in slovenska stenografija — ob njegovi smrti (dr. Jernej Pavlin) — 19.50: Za. bavni zvočni tednik — 20: V. orgelska ura. Sodelujeta prof. Matija Tome (orgle) in ga Tonika šuštarjeva labina«, to je »padajoča« (labilen). Latinski izraz lavina se je Se danes ohranil pri Retoromamih v švicarskem Engadinsu. kjer se te zimska turistka razvila do najvišje stopnje. Italijani imenujejo snežn? plaz falanga«, Francozi »avalanehe, kar pride od besede >avaler-& vaL — k dolžni«, to je: kar pada aH drči v dolino Tudi pri nas zlaslj v mestih, se je teras lavina že udomačil. _ Preprosti narod ne razlikuje raznovrstnih plazov, temveč imenuje vsak sneg, ki drči ▼ daljno, le plaz. Šele strokovnjaki rimske ♦mistike kakor Zdarsky, Coaz, Hess. Paul-eke, Flaig in Se mnogi drugi so začeli znanstveno promčavati ta prirodni pojav, ki je pozimi in pomlad^ edem najstrašnejših v Alpah. Saj od snežnih plazov ne preti nevarnost samo nedeljskim smučarjem, temveč vsem alpskim prebivalcem, njihovim vasem in celo gorskim železnicam, ki vodijo čez Alpe. _ Plazovi alj lavime se dado grupirati v dve ve£ki skupini, v suhe in mokre. To zavisi ▼ prvj vrsti od vre te anega, ki sestavlja Javino. Sneg razlikujemo predvsem po njegovi te®. Pod specifično težo vode razumemo težo 1 kubfčnega dm (1 fitra) vode, ki znaša 1 kg ah 1000 gr. Enaka vsebina ledu je lažja, znaša samo 900 gr. Specifična teža starega, od dežja premočenega snega znaša 800 gr, anega raztopljenega od sonca, ki ga poznamo kot >firn<, 500 do 600 gr; zapadlega in že vsedlega »nega 200 do 800 pr; novo zapadlega enega *pršiča< 50 do 100 gr; snega, kj je padel pri zračni temperaturi —10 do —20 stopinj Jn k* je v visokih Alpah znan kot »puh« (Flaurn-srfmee), 10 do 50 gr. Ce klasificiramo pla-sove z oziram na specifično težo nega. ta« daj nam suh sneg, pršič in puh, da sebe, ftm fn premočen sneg pa mokre plaaove. Vsedli in vježani sneg, kj ni ne stA ne moker, pa nam da plazove, ki so na prehodu med suhimi in mokrimi Glavni vzrok vseh plazov Js ofofflca nega na strnem pobočju. Katera je spodnja meja 6trmine, na kateri se mora plaz 6« utrgati, « strokovnjak) že niso na jasnem. Prvotno so mislili, da na strmini pod 27 do 30 stopinj ni več plazov. Toda dogodili so se že primeri, ko so se suh| plazovi utrgali že na strmini 20 stop4nj in mokri celo b» strmini 14 stopinj. Seveda so taki primeri bolj redki, vendar pa moramo zlasti veliki množini snega in pri iužnem vre* menu računaj tudi s temi možnostmi. Gornja meja je pri btrmini 50 stopinj, kajti na še bolj strmih pobočjih ee sneg ne drži več in zdrči v glavnem že med naletavanjem navzdol. Suhj plazovi bo znanj tndi kot prasni plazovi. Pri teh sneg ni kompakten in se med dričanjem posebno pa med padanjem preko sten razkadi, tako da nastane oblak. Ko pa udari sneg na pobočje pod steno ali pa ko 8e po dričanju zarije v ovire, ki plaz ustavijo, ee zelo »bije, tako postane kompakten |n trdno zbil Suhe prašne lavine spremlja močan sunek zračnega pritiska, Eni čemer se razvije tudi zelo močan veter, i polomi drevje in vrže turista na tla že pred prihodom drvečega snega. Kadar se pode ogromne količine snega z velikansko brzino navzdol, posebno pri prašnih plazovih, pritiskajo snežne mase na zrak pred seboj in ga potiskajo naprej. Tako se zračni pritisk pred plazom zaradi stisnjenja poveča, za plazom pa nastane neke vrste prazni prostor, v katerem je zrak zelo raz« red?en. V ta prostor vdere okolni zrak z veliko brzino, kar povzroči močan veter. Se večji veter povzroči stisnjeni zrak pred plazom, kj ga potiska plaz navzdol, in često že ta prevrne smučarje, še predem jih je plaz dosegeJ. Močan zračni pritisk pa je povzročen še po nekem drugem dejstvu, ki spremlja stalno predvsem suhe plazove. Te sestavlja suh sneg, ki vsebuje mnogo zraka. Saj prav zaradi tega je sneg suh. Ko se plaz bliža svo^ jemu dolnjemu koncu, se sneg zbije, pri čemer 6e zrak izstisne iz snega. To se vrši z veliko naglico in to tudi pojači močan zračni pritisk pred plazom. Recimo, da je plaz širok 100 m, dolg 500 m in visok samo 1 m. V začetku je sneg imel specifično težo 100 gr, po dokončanem plazu pa 500 gr. Tedaj se je iz vsakega kubičnega me-. tra snega iztisnilo 4 desetine kubičnega metra zraka Iz vsega plazu se je tedaj iztisnilo na enkrat nič manj kakor 100 X 500 X 1 X 0, 4 — 20.000 m* zraka. Zara-<±j močnega vetra, ki stalno spremlja suh prašni plaz, ee tk imenuje tudi vetrovni plaz. Med suhe plazove spada tudi kložasti plaz. Pod kložastim snegom razumemo tak suh sneg, ki že dalj časa leži in k; ga je veter močno skupai zbil, delno tudi že od-pihai. Često se dogodi, da so široke klože (Schneebretter) pod greben; utrgajo in zdr-Če navzdol, zlasti če leže na zmrznjeni snež5 ni podlagi. Recimo, da je pobočje že Dokri-to s pol m snega, kj je nekdaj kompaktno zapadel. Sneg se je vsedel in se trdno oprijel bodisi ruševja ali trave ali grušča na pobočju. Površina tega snega je bila kasneje podvržena sončnim žarkom in se je nekoli« ko stopila. Ponoči in v poznejših mrzlih dneh površina snega trdno zmrzne, naredil se je »sren«. Na to erenasto zmrznjeno povr5 Šino pade, recimo, 30 cm novega snega. Ta sneg ee s spodnjim srenom nikoli trdno ne sprime, leži takorekoč vedno na gladki površini. Nasprotno, med spodnio površino novega snega in erenom nastanejo celo prazni prostori. Recimo, da ie po novoza-padlem snegu pritisnil mraz. Novi sneg se zaradi mraza širi in pridobiva na prostornini. Površjna novega snega se zato na sre- nu nalahko vzboči in se od njego celo loči, kar povzroči med obema prazni prostor Ce gredo smučarji preko takega snega, se naenkrat veede z zamolklim glasom yvum«, Nevarnost je v tem, da nastane pri tem na površini gornjega snega vprek po pobočju podolgovata poč, ob kateri se novi sneg, posebno če je kložasto zbit, utrga in zdrvi navzdol. Gladke zmrznjene srenaste snež* ne površine 60 idealna d-realjšča za vse vrste plazov. Druga skupina plazov so mokri plazovi. Te povzroča vedno voda, ki je proniknila bodiej zaradi topljenja gornje površine snega po sončnih žarkih skozi gornji sloj snega do srenaste površine ali celo do samega pobočja gore, bodisi da je proniknila zaradi neprestanega deževja. Ce obsevajo sončni žarki staro snežno površino, se ta začne topit; in nastane >firn«. Skozi firn pronica voda do 6rena in teče po tem pod firnom navzdol. Jasno je tedaj, da je sedaj prostor med firnom in srenom nekako »namazan«, da firn lažie zdrči v dolino. Takim plazovom pravimo firnasti plazovi alj tudi slojnj plazovi, ker se odtrga samo gornji sloj. O 6lojnfh plazovih govorimo tudi pri suhih plazovih, če se odtrga urno gornji sloj. Podoben plaz povzroči tudj det, če P®« da na star sneg in pronica voda do sreoa. Ce pa pronikne voda v obeh primerih do pobočja samega, tedaj nastane talni plaz. Takrat se zruši navzdol vsa snežna odeja in povleče e seboj tudi travo, zemljo in kamenje. Zato eo talni plazovi umazane barve, med tem ko so vsi ostali beli. Mokri plazovi in od teh posebno talni so najbolj nevarni. Sneg ie moker in težek in je ponesrečenec v njem takorekoč zacem en tiran. Talni plazovi 6e zvrše predvsem pomladi, ko sonre že bolj močno pripeka. Med plazom ee sliši bobnenje im pokanje, kakor da bi streljal s topovi. Tailni plaz je od vseh najbolj nevaren, kajti more obseči ogromne dimenziie. Pod seboi pokorni je ne samo posameznike, temveč poruši cele gozdove, da celo vasi in železnice z vlaki vred. S tem bi bili najvažnejši plazovi opisani in iz gornjega moremo zaključiti sledeče dobre nasvete: Kadar je v plaminah zapadlo dosti snega, tedaj ne smemo v gore, zlasti tja ne, kjer ee plazovi stalno in redmo pojavljajo. Taka nevarna pobočja 60 sta rej« šim in izkušenim planincem več alj manj poznana. Ti kraji eo nevarni tudi v močnem dežju in ob lepem sončnem vremenu. Počakat; moramo dobe pomladi, ko strokovnjaki lahko presodijo, če je 6neg v glavnem že zdrvel v doline. R- O. Boris Rihteršič Zgodba o srcu Pravljica za zaljubljene ljudi Mladi književnik g. Boris Rihteršič pripravlja knjigo novel pod naslovom »Zgodbe za zaljubljence«. Naša današnja črtica je iz te zbirke. Knjiga izide pod jesen. Prosila si me, naj ti za te hude čase povem pravljico, ne resne zgodbe, ki se je v resnici zgodila v našem bednem življenju. Ali si se mar spomnila Dau-detja in njegove zgodbe o človeku z zlatimi možgani? Vidiš, on je bil že pred mano. Če bo moja zgodba podobna njegovi, mi ne zameri. Ni človek zmerom sam kriv, da ima podobne misli kakor drugi • Daudetjeva zgodba se začenja z otrokovim rojstvom, moja pozneje. Ko je imel otrok šest let Dotlej je bil tak kakor vsi drugi, ker se pač še samega sebe ni zavedal, kakor se drugi ne. Potem pa je prišel dan, ko se je vse obrnilo. Nekega dne — ▼ vseh pravljicah govore tako — je otrok padel. Tako hudo je padel, da mu Je raztrgalo prsi in da mu je srce pogledalo na dan. Potem so prišli zdravniki in ga hoteli rešiti. Srce so mu potisnili nazaj v votlino, kjer mora biti njegov dom, toda komaj so začeli rano šivati, že je jel otrok kričati, da ga duši in srce mu je nehalo utripati. S skrčenimi prsti si je raztrgal napol zašito rano in šele ko je bilo srce spet zunaj, je mirno zadihal. Zdravniki so zmajevali z glavo. Ne, to ne gre, ne, otrok ne bo mogel živeti. Z odprtim srcem, ki ga ugonobi naj-rahlejši dotik in mu ustavi tek. Hoteli so mu napraviti skrinjico iz zlata ali platine, da bi spravili srce vanjo, toda čim so napravili poizkus in so mu srce zaprli, je spet nehalo utripati. Tako je otrok dolgo ležal med življenjem in smrtjo. Potem pa se je pokazala čudna izprememba. Srce se je utrdilo in mu ni več delalo težav, čeprav ga je imel na prsih namestu v njih in čeprav ga je le nekaj drobnih žil vezalo s telesom. Deček je živel, čeprav je bil slaboten. Njegovo skrivnost so prikrivali in nihče ni smel zanjo vedeti. Deček je mo-rad biti zmerom doma, pazili so nanj, da ni prišel med svet. (Ali ni bilo tako tudi pri človeku z zlatimi možgani?) Rasel je. Rekli so, da je pameten, nekateri celo, da je preveč razumen. Da hoče vse vedeti, vse dognati. Tesno mu je bilo, hudo tesno, čedalje bolj ga je bolelo, ker so vsi tako zakrivali svet pred njim. Spoznal bi ga bil rad. Nato je ušel od doma, — v svet. O, kako čuden je bil! Kako mu ie drhtelo srce, ko je prvič zabredel v vrvež! Burno mu je začelo razbijati in moral je pritisniti roko nanj, da drugi ljudje tega niso opazili. (Ne smeš pozabiti, da ga je samo obleka ločila od sveta!) Zabolelo ga je, kakor bi mu bil kdo žareč kamen pritisnil na srce. A vendar je počasi prerna^al tndi ta drget, ta neznosni utrip. Če bi bil moral strmeti,\je zaprl oči, čeprav si je potem moral očitati, da na tak način ne bo nikoli spoznal sveta. Takšno je bilo niegovo življenje. Kakor pri Daudetju, je tudi pri njem prišla potem ženska. Ona. Ko jo je prvič videl, mu je bilo tesno, ko jo je zagledal drugič, mu je začelo utripati srce. da ga je komai še utpcmil pritisniti rnVo k prsom. Zavrisnil je v duši od bolečine. Potem jo je spoznal. »Dobra si,« ji je reVf>l. »in rad bi te imel.« Ona se mu ie nasmehnila in mu ni odgovorila Morda so ji bile njegove besede všeč. Samo nasmehnila se mu je torej. Nien nasmešek bi bi1 lahko razumel, kakor bi ga bil hotel. Uganka mu je bila. Ni je reševal. Predal se je usodi, kakor se da temu lepo reči. Potem je prišel dan, ko jo je prvič poljubil. Privila se je k njemu in tedaj je začutila njegovo srce. Razbijalo je kakor kladivo. »Kaj imaš tu?« mu je rekla presenečeno. »Srce!« Povedal ji je zgodbo svoje nesreče, razkril ji je svojo skrivnost Začudeno ga je poslušala. Samo ustnice so se ji skrivile in potem je rekla: »Takšen si ...« Nasmehnila se je Se bolj čudno kakor drugače. Še bolj skrivnostno. Drhtel je. Bal se je. »Preklet sem,« je dejal sam pri sebi. »Mislil sem, da sem drugim enak, da sem še večji od drugih, a zdaj vidim, da sem pohabljenec, ki mu ni mesta na tem svetu.« »Ali me boš odgnala?« jo je hripavo vprašal. Ni odgovorila. Morda se ji je smilil. Morda... Kdo pozna ženske? Se same se ne poznajo. Potem je priSla pomlad. S trnom v srcu je stopil vanjo. O, to je bil njegov največji užitek! Da je časih, ko je bil sam, vzel oster trn in si ga začel počasi zabadati v srce, da mu je vztrepetava-lo v strašni boli kakor ranjena ptica. Ko je bila bolečina najhujša, ko je srce že ni moglo več prenašati, je trn počasi izdrl in omahnil ubit, s potnim čelom na posteljo. Takrat za pomlad Je obdržal trn v srcu. Kako sem Se rekel? Da je šel z njo v pomlad. Med cvetje Je hotel priti, med rože, kakor pravijo pesniki Sla sta med ljudmi, toda cvetja še ni bilo, rož še ne. Kalno je bilo nebo in do gležnjev se je vdiralo blato. A on je le upal. Morda še prideta do cvetja, saj mu je srce pravilo, da že mora nekje biti. »Ne, ne pojdem več naprej!« mu je tedaj ona iznenada rekla. »Ne pojdem. Pregrda je pot, škoda je mojih čevljev. Glej, srebrni so bili, zdaj je pa samo blato na njih. Grdo, črno blato, in kje bom dobila roko, ki jih bo očistila?« »Moja roka,« ji je šepnil. »Tvoja? Ne, ne ...« Ustavila se je. »Tvoja roka ne.* Kakor okamenel je obstal tudi on. »Nočeš?« Samo pogledala ga je. Tedaj je spet vztrepetai Njen pogled. Kaj je bilo v njem? Smrt? Pekel? Udarilo mu je srce kakor še nikoli. Plašno je segel proti prsom, pritisnil hlastno roko nanje, toda takrat ie v strašni boli zakričal, kakor bi bil zagledal smrt. Pozabil je na trn, ki si ga je bil prej čisto na rahlo zabodel v srce. Zda se mu je zadri do dna. Omahnil je na tla. Ljudje so se začeli zbirati okoli njega. Strmeli so vanj. Rdeča kri je že barvala njegove prsi Tedaj se je ona zavedela, kaj se godi pred njo. Zdrznila se je, potem pa se je hlastno obrnila in se pre-rila skozi množica Le njene lase je še videl v pomladnem vetru. Potem ničesar več. Preden so prišli reševalci, je vstal in se opotekel za njo. Množica se je plašno razgubila. Sel je navkreber, za njo, toda videl je, da je ne more več dohiteti. Predaleč je bila že od njega. Tedaj se je ves obupan obrnil in šel nazaj po svoji krvavi sledi. Sel je mimo ljudi, po blatnih ulicah, in novo sled je napravil za seboj. Prišel je domov, bolj mrtev kakor fiv. Vrgel se je na posteljo. Poskusil si je izdreti trn, ki mu je še zmerom tičal do svojega konca v srcu, vse roke si je okrvavil, pa ga ni mogel prijeti. Se globlje se mu je zadri Dobro je vedel, da ga nikoli ne bo mogel izdreti. Z njim bo hodil po svetu do konca dni. Potem so mu rekle blodne misH: »Vidiš, čemu imaš srce? Na tisoče ljudi je, ki so brez njega, in tudi ona je, drugače ne bi bila mogla takrat tako pobegniti od tebe. Če ga še ti ne bi imel, te nikoli več ne bi bolel trn, nikoli več ti ne bi razbijalo v prsih, nikoli več ne bi ljudje kazali za teboj.« Vzel je nož, oster kakor britev. Pre-rezal je žile, ki so držale njegovo srce k telesu. Bil je človek brez srca. Toda, ker je bil človek, ki mu je dajalo življenje srce, tn ne kaj drugega, ni mogel živeti brez njega. Umrl je. » AH se Je res moralo končati s smrtjo? Moralo se je, in upam, da se zaradi tega ne boš jokala. Ni vredno! Oba na dosmrtno ječo Razprava o gnusnem umoru v Ogljenščaku Maribor, 24. aprila. V Ogljenščaku so našli dne 4. februarja na cesti vsega razmesarjenega in mrtve, ga 541etnega viničarja Karla Mihelaka ob potoku. Ker Je ležala pole®: mrtvega Mihelaka palica, se je zdelo, da ga je nekdo kar na cesti ubil, ko je bil na potu proti, j domu. Potek današnje razprave pred ve- j likim kazenskim senatom pa razkriva na ; podlagi abštane obtožnice gnusen Zločin, ki se je izvršil v noči na 4. februarja t. 1. nad pokojnim Mihelakom. V zločin sta zapletena zet pekojnega 27 letni čevljar Drago Kolar ter Mihelafcova žena 51 letna vimičarfka Julijana Mihelakova, ki sta Mihelaka po umoru zanesla na cesto, hoteč s tem zabrisati za seboj vsako sled suma. Zločin sam in njegovo predzgodo-vino slika obtožnica, preči tana po državnem tožilcu dr. Hojniku, sledeče: Na posestvu posestnika Sebastjana šterna je stanovala že 11. leto Mihelako. va družina in opravljala tam viničarske posle. Po vselitvi svojega zeta Drago Ko_ larja je izguibdl stari Mihelak vsako veselje do viniičarije in se preselil k neki Heleni Robarjevi na Kočnem z namenom, da si prisluži tu toliko denarja, da si kupi ali pa vzame v najem malo hišico. Hotel je živeti s svojo ženo, ločen od mladih, s katerima se na noben način ni mogel razumeti. Pri Roberjevi je pridno delal, živel v skromnosti in ker je imel svojo ženo zelo rad, ji je od svojih prihrankov večkrat kupil obleke atli čevlje, ženin god je želel na vsak način praznovati še enkrat na svojem starem domu in mu je morala Robnikova nekaj speči in mu pripraviti mleka, ki ga je žena rada pila. Vse'te okoliščine kažejo pokojnega Mihelaka kot dobrega moža, kd pa je bil vznemirjen in ozlovoljem samo zaradi hčerine poroke s Kolarjtim. Večkrat se je petožil, da se z mladino ne more razumeti ker ni Kolar za nobeno delo in ki mu Je nekoč celo grozil, da ga ubije. Nasproti Roberjevi se j Dur lin« je lak, ki se ga dobi v 50 barvah. — Krije z enkratno prevlako. — Ruši v eni uri. — Zdrži na vlagi in na solncu. — Ne pusti sledov čopiča. Uporabljiv za vse predmete. — Dobi se ga le v trgovini Barve laki: R. HAFNER, Ljubljana, Miklošičeva cesta 36 v bližini kolodvora. PRODAM: Dieselov motor 25 HP, 2 stružnici, vzvojni avtomat (Gewinde-Automat) čelno stružnico in vrtalni stroj na stebru. Vprašati pri Fa, Schippinger u. Vopi, G raz, Wienerstrasse 23. — Osterreich. Mlajšega, samostojnega DOPISNIKA s perfektnim znanjem hrvatskega tn nemškega Jezika v govoru tn pisavi, za nastop 1. maja t. L išče ngledna slovenska tvrdka na Hrvatskem. — Ponudbe s eurricuhim vitae in navedbo zahtev je poslati na oglasni oddelek Jutra pod »Dopisnik«. Novo zgrajena restavracija »VINTGAR« se oddaja s 1. majem v najem. — Pismene ponudbe do 30. t. m. na tvrdko Lesna industrija »Vlntgar«, poŠta Gorje pri Bledu, kjer so na vpogled pogoji. Kauče fotelje, otomane ter vsa tapetniška dela, zajamčeno solidno Vam izvrši po najnižjih cenah Kobilica Avgust tapetnik in dekorater Ljubljana, Tyrševa cesta 36. TeL 2223. Blago za preobleko na izbiro v zalogi GLASBILU cJSO odo ____ lfct najpopolnejša ineenejša KRALJEVNI DVORNI DOBAVITEIJ WUVEČJA DOMAČA RAZPO&LOALNA TVRDKA? F. SCHNEIDER izdelovanje- glasbil im glasbenih pritbkun ZflGREB.HikdkevauLlO^ VloTine«- od Din ?l7TM»zgcpl HavaJsteJkitare,.- Kitare__• -148.- - IJS^fo* Mandoline..- 98.- - teffi^ Harmonike—75.- • i najcenefok ZaHffifflJffi6^?1 <£tJE CENE MALIM OGLASOM Po 60 par ta besedo, Oin 3.— davka a vsak oglaa ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo •iužb. Najmanjši znesek ca enkratno objavo oglasa Din 12—s Dopisi m ienitve »e caračunajo po Din t.— sa vsako besedo, Din S.— davka ca vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 6.— sa šifro ali dajanje oaalovov. Najmanjši sneseb za enkratno objavo oglasa Din 20*—» V Ki ostali oglasi ne zaračunajo po Din 1.— sa besedo, Din &— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Dtn 5.— sa Šifro ali dajanje naslovov. Najmanj&i sneseb sa enkratno objava oglasa Din 11«—« Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« f]lS« t . „ ....,. ...«, odgovor, priložits 3* V Tllttmltall Vse pristojbino za male oglase Je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam že manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoia se malih Ofilasov, je naslavljati na i Oglasni oddelek wJu tra", Ljubljana« Beseda 1 LFn davek 8 Din. u iifro dajanj« naslova 6 Dia. Najmantei tnesek 17 Da. Hišo Iščem za Juli in avgust na Gorenjskem v višini 900 - 1000 m Pogoji: vsaj 5 sob z 12 poste-Ua.ml s potrebnim pen lum. pofcteljino, oaeja-Jami, ostalim skromnim pohištvom ln opremljeno kuhinjo. voda. elek trika snažnost. Vza-Ciem tudi brez komplet nt kuhinje, ako Je v bližini dobro gostilna. Ponudbe in ceno za na jemnino pošljite na ogl. odd. Jutra pod šifro »5 otrok ln 7 odrazih«. 10215-38 Dekliški počitniški dom ob Jezeru Solnograško Eaizkammergut Unterach am Attersee. lasten dom z ekonomijo, vsake vr st-e šport, počitniški Je zikovni tečaji — poset Salzburger Festspieie. — Dam najbolj priporoča usja dunajskega penMjo nata C. v. Kastalv v cen trn Langegasse 65. tele fon A—27—i—22. Vsi šol ekl tipi. 10146 33 r-i |jfj§ B**«l* i Dn t* vek S Dn Sa 5ifr« «4! lajanje oaalov* B Din. Najmanj? to«M>.k 17 D JI Šiviljsko vajenko tako j sprejmem. Stanovanje in hrana v hiši proti odškodnini. Sot-tl€T — Lisjak konfekcija Resljeva 16. LJubljana. 10403-14 Zdravega dečka dveletnega, dam za svojega pri-moižnejšim ljudem. Odgovor na ogl. odd Jutra pod ►Lep deček«. 10330->» Pri družini okoli Napoleonovega trga. if im imetr obe«1 v domači hrani Ponudb-' f«od »Dobra« M* ogl. odd. Jutra. 10S58-A4 *SERIRAJ V „JUTRU"! 1 Dia iavrt» i Din a ii /ro »il lajanj« naslova Din Saimanj&f uwk XI Dtn. Foto pomočnico(ka) sprejmem ut amatersko a-isiavo. — Prednost v tej -troki ie zaposlene. — Po-mdbe na ogl. odd. Jutra »Sialna zaposlitev«. 10214-1 Krojaškega pomočnika /a iaanska dela in poraoi-aioo aprejmem takoj. Pinta-:č, Povšetova 4. 10175-1 Iščejo se pletilje ii prevzamejo ieliače i s tvornico tanin* i d. Sftak. 10141-1 Za takojšen nastop ■»prejiiMjniic k'>vuio -strugarja Eisendreher). — Prednost majo neoteriieni. Ponudbe aa ogl. odd. Jutra pod iifro »Dobro 'nest-o«. 10136-1 Fotomodcl večje postave ia parteden-■»ko potovanje, iščem Ponudbe [K>d »Riviera« s -<13-ko na ogi. odd. Jutra. 10083-1 Prodajalka satea večletno prakso v pleteninski .ttroki, vešča :udi nemškega jezika, dobra prodajalka. iohi uikoj mesto. 07.ira »e samo oa prvovrstno moč Ponudbe aa ogl. odd. Jutra pod šifro »Vešča prodajalka«. 10081-1 Šivilji ja s štiriletno samostojno prakso že! i mesta pomočnice v Ljubltani aH vsaj v bližini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10524-1 Samostojna kuharica vajena vseh hišnih del, zvesta in poštena, dobi službo takoj pri Ivan Golmajer, trgovina, Celie. 10532-1 Foto pomočnik(ca) dobi s taki o »lutbo proti fiksni pJ»6i in pro viziji. — Zglasitii se tako; na naslov Foto Erjavec, Stična. 10503-1 Mesto dobi mesarski pomočnik, ki bi bil voljan prevzeti mesnico z obrtjo v hiši nekje na Gorenjskem ali pa bi pristopil kot družabnik. Več se izve v izletniški pisarni M. Okorna, hotel Slon. — Ljubljana. 10512-1 Služkinjo z znanjem šivanja in vseh hišnih del, sprejmem k 2 osebama Salendrova ul. 4. priti. levo. 10526-1 Blagajničarko izvežbano v trafiki za večje podjetje nujno potrebujemo. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bla-gajničarka«. 6 10521-1 čevljar, pomočnika in vajenca sprejme takoj M»N, Fran tiškanska ul. 8. 9J74-1 Mlada natakarica simpatična, dobi službo 1. maja v Mariboru. Ponudbe g sliko oa Honigmaim Ja-Dea, Maribor, M-eljska c. 10 10549 1 Frizerko in vajenko sprejmem. Požar, gled. fraz. liajibor. 00641-1 Krojaškega pomočnika un vajenca, sprejmem za v«like kose. Krojaški modni saJon Saitlee Srečko, — Maribor, Trfttenbachova 7. 10543-1 Gospodična z dežele djote službo pn samogtoj-utsm go&iH>diii s posestvom. Ponudb« na podružnico Jutra Maribor pod »Takoj«. 10548-1 Kleparski pomočnik dobro izurien v kleparski stroki in vodovodni inštalacij, se sprejme takoj. Avgust Štok, splošno klepar-stvo in vodovodna instalacija, Celje, Aškerčeva ul. 8. 10529-1 Šofer - samec trezen, pošten ln vesten izučen mehanik dobi službo. Hrana in stano vanje v hiši. Ponudbe na podruž. Jutra Celj^ pod »Vesten« 10536-1 G. Th. Rotman: SIzgec gre na potovanje mmh s^et^ 85 Strahovit hrup je mahoma zdramil profesorja Bizgeca iz omedlevice. S prestrašenim vzkrikom je poskočil — zakaj vodja domačinov je bil s sulico razbil okno in pomolil svojo nemarno spako noter... 86. »iViikec! Pikec!« je v obupu zarjovel profesor. »Med Papuance smo prileteli! Pristali smo med ljudožer?, slišita?!« Frizerko dobro moč sprejme takoj salon Erna Fettich-Prankheim, &elenburgo-va ul. 7. 10554-1 Soboslikarskega in pleskar, pomočnika rabim za takoj. Ivan Potočnik, slikar. Bled. 10447-1 Šoferja s večletno prakso, zanes-lj'vegft, poltenega in solid oega. išče ia takojšen na etop večje tr jovsko pod jetje. Predpogoj dober me-aanik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra po šifro »Soliden šofer«. lOOSO-1 Briv.-frizerskega pomočnika(co) t znanjem vodne in želez-ae ondulacije. sprejmem. Nastop 1. maja. — Salon Julg, Slov. Bistrica. Isto-tam prodam aparat za trajne kodre s transformatorjem. 10437-1 Sigurna eksistenca ne nudi cm emu. ki raz polaga z Din 10 000 za odkup strojev za lzdeLo vanje živilskega predme ta. Ponudbe na ogl. od delek Jutra pod »Prosta obrt«. 10420-1 Dva vrtnarska pomočnika mlajša, sprejmem. Pogoj: poštenost. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod i Vrtnar«. 10277-1 Mesarskega pomočnika mladega. ki je ravno kar dovršil učno dobo. sprejmem Naslov v vseh poslov. Jutra. 10302 1 Kuharico popolnoma samostojno, ki zna res dobro kuha ti. išče manjši pension na Gorenjskem. Nastop službe 1. maja začetek sezije julija. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izvrstna kuharica«. 10239 1 Poselsko kuharico mlajšo za kuhanje dobre kmečke hrane tn kj zna v peči kruh peči iš&em za takoj ali po zneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gorenj sko«. 10240-1 Brivskega poslovodje z vsemi spričevali v re du iščem. Nastop prvega maja. Plačo navesti. Stanovanje ln hrana v hiši. Ponudbe na Ivan Gallnec, Prevalje 10147-1 Osebo z večjo gotovmo za prevzem prvovrstnega pod Jetja iščem. Ponudbe z navedbe vsote na oglas odd. Jutra pod »Uspeva joče družabništvo«. 10186 1 Sedlarskega in jer- menar. pomočnika Iščem. Nastop taKoj. — Pvanjc Tadej. Dubrava koloc vor Gradec ilavsku banovina. 10137 1 2 služkinji sprejmem ena mora znati kuhati. Informacije dr Malen kovič. lekar, — Ruma. Srem. 10237 1 Perfektna hotelska kuharica za prvorazredni hotel na Jadranu ss ižče za 1 ju nlj. Obširne ponudbe s zahtevkom plače in re ferencajnl poslati na ho tel Sirena, Podgora 10092-1 Uradnico za slovensko m u«mško ko reeiKMid-eneo, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Agitna«. 10369-1 Krojaški pomočnik prikrvvjevaiec, dobro izurjen za konfekcijo, dobi stalno službo v inaleim m« stu takoj. Naslov v vseb posiovaJnicaJi Jutra. 10383-: Gospodična z dežele tmožna v^ob pisarn škili del. z vsaj enoletno prakso, t ma tudi razumevanje za gospodinjstvo. lopi mesto na d«žeh. Na ponudbe onih iz mei-ta se ne ozira Pisati ;e na ogl. odd. Jutra pod šifro »P.brniška moč«. 10386-1 Večja tovarna na Gorenjskem — >£če r-er fektno stenograiinjo in ete-uotiprstko v slovenščini, sr bohrvaščin: in nemščini. — Plača 1000 Din in eventuel. naturalno stanovanj«. Ponudb« na ogl. odd. Jutra [>od šifro »Perfektna«. 10301-1 Plačilno natakarico in dobro donfl$a.!fco ščem za železniško restavracijo v Sunji. Naftop takoj. Za že Ijeno s fotografijo Ponudbe na Interrpiklnm. Zagreb. Ma 3«Tykova J8, pod K -IrtJO. 10391-1 Računski uradnik brez 6lužbe, lšce primer ne zaposlitve v kaki tovarni aii pri kakem pod jetju. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Točen 232«. 10402 2 Strojnik vešč vseh parnih strojev, turbin in motorjev na plinsko olje (na!to) ln bencin Išče službe. Strojni ključavničar m železostrugar. Naslov v vseh poslov Jutra. 10207 2 Knjigovodja- bilancist ve.§č vseh pisarniških del. želi premenltl službo. Ponudbe pod »Takoj ali pozneje« na ogl. odd. Jutra 103S8-2 Trgovska pomočnica prosi sa kakršnokoli zaposlitev. Grem tudi kot gospodinjska pomočnica. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 10383 2 Me hodi te k&ksr ribic ki vrže trnek samo za eno ribo in že za to največkrat zaman. Trnek in vaba Vam bodi oglas v »Jutru«, ki Vam more privesti iz svojih čitateljskih množic številnih novih odjemalcev. Prodajalka prvovrstna moč, z več letno prakso žjli mesto, zmožna samostojnega vodstva podružnice. Dopise na podruž. Jutra Celja pod »Podjetna--. 10255-2 Natakar Išče službo v ooljšem lokalu. kavarni ali restavraciji. Obvlada v splošnem jugoslovenski in nemški jezik. Nasiov v vseh poslovalnicah Jutra. Brivski pomočnik dober delavec, star 26 let. želi namešoenja. — Zna tudi nekaj ondula cije. Naslov v vssh poslov Jutra. 10242 2 Služkinjo zdravo ln pošteno išče slovenska družina v Pi-rotu. Informacije daje-A plene, Sokolska 8-IIL Predstaviti osebno. 10305-1 Sluga mlad s kavcijo, dobi službo. — Mehanik ima prednost. Ponudbe pod »Maj 1937« na ogl. odd. Jutra 10337-1 Dobro frizerko sprejmem v stalno službo. Ponudbe z navedbo plače oa naslov Joei.p Polak, Rakek. 10458-1 Kuharica samostojna, ki bi oprav ljaia tudi vsa hišna dela dobi mesto pri boljši družini v mestu na Gorenjskem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna, kuharica«. 10427-1 Frizerko in manikerko iš&e salon Mirko Barona, Jelačiča 3, mez. — Zagreb. 1032&1 Dobrega prodajalca z nekaj kapitala sprej mem takoj. Ponudbena ogl. odd. Jutra pod »Izurjen« 10118-1 Mizarskega pomočnika sprejme takoj SedeJ — Mala čolnarska. 10407-1 Gospodinjo 351etno. boljšo gospodično manjšo, potrpežljivo, malih zahtev, sprejme soliden vpokojenec. Vprašati »frizerja«. — Mlinska 8. Maribor. 10199-1 ŠSvilsko pomočnico sprejmem. Zelena Jama. Sredl§ka ul. 4, Moste. 10304-i Trgovski pomočnik mlaiša moS. ki pozna okolico Celja dobi takoj Tt»<wek IS Din Natakarica čedne zunanjosti, lš6e mesto. Ponudbe na »Na da« poštno ležeče. Zagorje ob Savi. 10413-2 Sobarica b znanjem nemškega Jezika, za sezono na Bled Išče službo Marica Sen-čin Sv. Florjana ul. 12. 10110-2 Boljše dekle Išče službo sobarice, va Jena šivanja ln gostilne. Ponudbe na oglas odd. Jutra pod »Snažna pridna ln poštena«. 10335-2 Dekle mlada in poštena išče službo začetne nataka-karteo, vajena že nekoliko serviranja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >Poštena in snažna«. 10312-2 šiviljska pomocnica Išče zaposlitve. Nastop lahko takoj. Naslov v vseh poslov. Jutra. 10327-2 Za gospodinjo želi službo gospodična k samcu ali k vdovcu z otroci Je poštena ln marljiva. Ponudba pod »Varčna gosoodinja« na ogl odd. Jutra. 10338 2 Šofer in ključavn. vajcnec 2 leti v tovarni, želi zaposlitve. Naslov v vseh poslov. Jutra. 10179 2 Pekovski poslovodja mlad, Išče službo. Gre tudi za pomočnika v me sto ali na deželo. Prane Mejovšek, — Hošnica p Laporje. 10180-2 Šofer z večletno prakso, zmožen tudi vseh popravil, ki bi eventuelno poma gol tudi v trgovini, želi premenltl službo. Cenj. ponudbe na podruž. Jutra Celje pod »Trezen vozač«. 101832 Mlad fant vojaščine prost, zmožen 5.0C0 Din kavcije, Išče službo sluge ali kaj slič nega. Ponudbe pod »Ve sten ln delaven« na ogl. odd. Jutra 10094-2 Inteligentna gospodična (Nemka) Išče za dopoldne zaposlitev pri otrocih. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Zanesljiva 999«. 10111-2 Trgovski pomočnik mešane stroke, vojaščl ne prost, dober manu-fakturist z znanjem slovenskega ln nemškega Jezika želi nameščenja. Cenj. ponudbe na oglas odd. Jutra pod »Dobra, agilna moč« 10126-2 Hotelska sobarica Išče nameščenj«. Gre tu di v sezono. Naslov ▼ vseh poslov. Jutra. 10262-2 Pekovski pomočnik x obrtnim listom, iš&e službo. Nastop takoj. IVwiud.be na podružnico Jutra Maribor pod »Pomočnik«. 108B&-S Samostojna gospodinja Išče s^užbo, najraje k orožnikom — Korošec Frančiška. Studenci — Maribor. Vodnikova ulica 43. 10544-2 Železninar tudi dober manufakturist star 24 let, vojaščine prost želi prementi mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožen železninar«. 104-49-2 Gospodinja srednjih let, boljša, vešča, dobre kuhe in vsega dela, išče namestitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Varčna«. 10456-2 Natakarica čedne zunanjosti, zmožna, poštena, išče službo v boljši restavraciji ali hotelu. Govori tudi nemški in sr-bohrv. jezik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sezona«. 10453-2 Mladenič z znanjem več jezikov, išče službo v pisarni. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Začetnik«. 10504-2 Fina šivilja se priporoča na dom, za šivanje oblek, kostimov in plaščev. Poizve se v mlekarni, Florijanska ul. 9. 10507-2 Šivilja perfektna. zi boijSe obtoke — gre ali vzaime dielo na dioan. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra, 10061-2 Zaslužek iotmjA lXM iarels i l>Ui ia 5iir« kil lajanje naslova i Din. Najmanjši tneeefc 17 Din. Kdor želi na lahek način zaslužiti mesečno Din 1000 in več, naj pošlje svoj naslov in znamko za odgo vor na F. Ritzmann, Pa šičevo. 10027-3 Tisoč dinarjev ln več zaslužite mesečno z delom doma. Pošiljam material, prevzamem gotovo rit go. Mal kapital potreben. Zahtevajte pro sipekte, priložite marko za odgovor. Mlhajlo He-nlg, Pančevo, Br Jova-novlča 20. t 10119-3 Naš šlager n lajanje oaniova C Din. Najmanjši znesek 17 Din Zastonj De. ampak » najnižjo brezkonkurenfioo ceno lo bik- kvalitetno poh štvo •« ta najboljše opr-mljeuega mizarstva - MALENSEK. Dravlje tik pn tramvajski postaji »Slepi Jane?« Naj Dnvejš: m nin. Uk iifro ali lajanj« aaaiova i Din. Najmanjši tneeek 19 Dia. Mali avto dvosedežen BMW in mo tor Pegruet 350 OHV, — oba v odličnem stanju, ugodno naprodaj. Ogled Celovška 42, dvorišče. 10417-10 Avto Chevrolet zaprt 5 sedežen, v prve vrstnem stanju, 6 cilin. derskl, ugodno naprodaj. Informacije: garaža Volker. Maribor — Kersnikova 1. 10261-10 Avto Opel 6 cil. v dobrem stanju poceni naprodaj. Informacije: Matej Orehek, L j ubl j ana. Kolodvorska 26. 10209-10 Motorno kolo 250 ccm 4 taktno z električno razsvetljavo, model 35. skoro nov. prodam za 7.500 Din. Mehanično podjetje Brata Pepel, Laško 10185-10 Auto Ford 3 tonski v dobrem stanju, poceni prodam ali zamenjam za opeko Naslov v vseh poslov. Jutra. 10140-10 BSA 350 ccm dobro ohranjen, naprodaj za 3.600 Din. Kunej Zagrad 8. Celje. 10084-10 Opel 6 cil., model 1936. Umu zina, brezhibno ohranje na, vožena 14.000 km, zelo ugodno proda DKW zastopstvo J. Lovše, — Tyrševa 35 10397-10 Tovorni avto 4 tonski, v zelo dobrem stanju, po ugodni ceni prodam lz proste rotoe Z aH brez generatorja za oglje. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra. 10441 10 Auto Citrcen (šport tipal — ugodno naprodaj. Infor macije: LJubljana. Sv. Petra c. 24.. pri Znmor eru 10376-10 Deutz-motor na «u.rntv) oljp 12 KS t»r bencinski motor cca 3—i KS. skoraj novo, prodamo radi elektrifikacije. — Vprašati na: Brata Ruro-pret. Kršk.n. 10080-10 Motorni čoln skoraj popolnoma nov, 6—8 sedežni, prodam ali zamenjam za rinber avto, motorno kolo ali kaj d-rugega. — Rumspret Lojze, Krško. 10281-10 Nov motorni čoln mali, športne linije. »Indi-an« motocikl. popolnoma prenovljen. National blagajna. radioaparat, gramofon, klavirske — diatonič-ne male harmonike, posebno ugodno naprodaj. Informacije: Ostrožnik, trgovina, Pasaža, Nebotičnik. 10514-10 Rabljen motocikelj Vam ni treba ver. kupiti, ker dobite po ravan mino nlzkiSh cenah na-jd^vršenej-še kvalitetne Ziind&pp mo-tucikle o.' -300 — 800 ccm. Ziind&pp zastop.-rvo. — O. ŽUŽEK, Ljuhljaim Tavčair-ieva 11. Oglejte »i novo dospele mod-eie 1637! 10070-10 Mali motor Diamant, prodam. Sajo-vic, Opekarska 26. 10573-10 Kolesu Din lavek 8 De ta šifro »1J lajanje naslov« i Din NairnanjS' "i Dm Kolesa najcenejša u oajbolj&a »amo pn REMEC OSKAR, Ljubljana Dolenjska c 5 141 11 KOLESA DOBRA CENE UGODNE IZBIRA VELIKA S. Rebolj & drug, Gosposvetska 13 116-11 Kolesa malo rabljena prvovrstnih znamk po ne verjet no nizkih cenah naprodaj pri Promet, naspro ti križanske cerkve. 10348-11 Izborna dvokolesa moško in žensko »Waffen-faibrikc. ugodno naprodaj. Frankt.panska 31. 10373-11 Kolesa raznih nemških znamk v največji izberi naprodaj po neverjetno nizkih cenah — Nova tr-ovina, Tvršcva 36. 10516-11 Beseda i Dm, Oavek 9 Din, za šifro tli dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Din. Jahalni konj angleška poinokrvne pasme sta 5 let, s jahalno ftolo. naprodaj. — Perdib Emil, Laško. 1005)6-27 Resast. Foxterrierja mlad, prvovrsten pro oam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 10334-27 Lovske pse špringer španjele. lepo belorumeno lisaste, stare in mladiče, prodaja Avgust Smole, Kranj. 10187-27 Psički mladi, beli, čistokrvni »špici« naprodaj v Medvodah št. 7. 10273-27 Bel lovski pes s črn-iimri pikami i inamko št. 394 se j« zatekel. Oddati protii nagradi Dr. Luck mann, Gradišče št. 4. 10502 -2T7 Stroji Beseda j Din. lavek 8 Dn za šifra «jj dajanje naslova .5 Din. Najmanjši tneeek 17 Din. Dva bencinska motorja nova, 4 HP s krogi j Ič-nlmi ležaji ter mlatil-nico ugodno prodam za 4.000 Din. S. Skrbinšek, Hajdlna p. Ptuj 10193-29 Singer Pfaff malo rabljeni šivalni stroji poceni naprodaj pri Promet (nasproti kri žanske cerkve). 10347-29 Električni varilni stroj za tok 220-380 ugodno prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra 10272-29 Šivalni stroj prodam ra 500 Din. Hafner, Kolodvorska 1 !:H. 10567-29 Knjigovezi Kupim knjigoveške stroje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Gotovino nudim«. 10522-29 Beseda t Din lavek S Din. 'A iifro «1* lajanje naslova i Din Najmanjši tnesek 17 Dim. Celulozni les (brusni), letošnje poseke, popolnoma zdrav smrekov materija!, 2 m dolg, 10 do 25 cm debeline, eventualno kupim velike kompleksa za seč njo v Sloveniji. — Najskrajnejše ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Brusni les«. 10287-15 Kupim Ut šifro Ui lajanj« aaalov* Beseda 1 Din lavek 8 Din. S Din. Najmanjši cnesek 17 Dla Aluminium, baker in medenino kupujem. G rudnik, Ljubljana -Dravi Je. 120-7 Trstja ne delanega, kupim večjo množino — Jože Steblaj, Domžale, Savska c. 27. 10206-7 Srebrnino ter lep nakit želim kupiti. Ponudbe s opisom t?r ceno pod »45959-! na Publlcltas, Zagreb 9599-7 Vsakovrstne odpadke železo, kovine, litine m vsakovrstne stroje, ku pujem. Plačujem po naj višjih dnevnih cenah. — Justin Gustinčič, Mar. bor Tattenbachova te. 5972 7 Razmnoževalni aparat rabljen, po ugodni ceni kupim. Naslov v vseh poslov Jutra. 10409-7 Mecesnove plohe 6 cm. I.a rdeče, kupim cca 15 m'. Ofertoe pod »Suh les« na ogl. odd. Jutra 10343 7 Moške stare obleke čevlje, perilo kupujem pridem DOgledat na dom pišite. Mara Andlovlc. Gallusovo nabrežje 27. 10387-7 Rabljene sode velikosti 180 do 300 litrov. od vina ali kisa kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Dobro ohranjeni« 10218 7 Pletilni stroj št 8-36 kupim. Naslov v vseh poslov. Jutra. 10232-7 Kamenite stopnice stare, kupim.. Ponudbe na o? 1 odd. Jutra pod »Št. 333«. 10271-7 Dobre vrtne zemlje 50 vozov, kupim. LJubljana. Cesta v Rožno do lino 14. pritličje. 10572-7 Kupim rabljeno kolo ln 2 pločevinasti tabli, velikost približno 250 x 150 in 150 x 100. R. Hal ner. Celovška c. 61 10378-7 Stare moške obleke čevlje, perilo kupujem. Pišite Drame Alojzija, Ljubljana, Gallusovo na brežje 29. 10439-7 Starinske predmete in druge predmete, ki jih nameravate prodati kupim ali vzamem v komisijsko prodajo. Ime prodajalca ostane stroga tajno. »Pri Makedoncu« Ljubljana Kolodvorska ul. 30 10491-7 Manjšo tiskarno kupim. Obširne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod številko »777«. 10488-7 Beseda l Din. lavek S Dtn ia iitr« sil lajanje naslova 3 Dia. Najmanjši tneeek 11 Dtn. TVRDKA A. & E. Skaberne LJUBLJANA - javlja, da jemlje do preklica t račun topel HRANILNE KNJI21CB Mestne hranilnice In Ljudske posojilnice. 21-16 Ureditev dolgov potom sodnih in .zven sodnih poravnav Nasveti v konkurznih Za devah ln vseh drugih tr goveko obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske revizije sestava ln aprobacnja bilanc. Preskrbe kreditov nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje tsth. Vai posl: kmečke zaščite. Edina Konceslonlrana Ko merclonaina pisarna LOJZE Z A J C LJubljana, Gledališka 3. Telefon 38-18 32-10 AL. PLANINŠEK Ljubljana Beethovnova al 14/1. Telefon 0-10. :zr>n«luj« nakup is prodajo L.anilnib knjižic vseb denarnih zavodov takoj v gotovini oajbolje informacije daje brevplaine SS-lt Posojila aoDc državni m samo upravni uslužbenoc v Ljubljani v gotovim m blagovnih bonih. »Her mes* Informacije Tav •arjeva 2. 87 16 Hranilne knjižice Ljuhljanske krčdiitne banke kupim. Pomuobe z navedbo cene poslati na Ličen Maks, Mežica. 10189-16 Družabnika za razširjenje obrata — Iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Milar-na«. 10419 IC Družabnika z vložkom Din 300 000 za brezkonkurenčno, vi-s erokotniabnol S soko rentabilno podjetje, Iščem za takoj. Ponudbe na: Zaje Lojze, komerc. pisarna, Ljubljana, Gledališka 7, telefon 38-18. 10414-16 Družabnika dobrega, veščega mesarske la klobasičarske stro Ke v večjem mestu Slovenije iščem, zaradi bolezni. Imeti mora nekaj gotovine za nabavo stro jev ln povečanje lokala. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno 88«. 10325-16 Posojila na vknjižbo poroke, manično za trgovce. tudi dolgoročne z varčevanjem brez obresti dobite lahko takoj. Informacije daje s prednakazilom 10 Din v znamkah »Jugotok«, Za greb, 111 ca 31. 10215-16 Hranilne knjižice kupite alt prodaste potom moje oblastveno dovoljene pisarne zelo ugodno Takojšna gotovina. Stro go solidno poslovanje. RUDOLF ZORE Ljubila,na. Gledal. 12. Telef 38—10. 10226 16 DENARNE POSLE Posredovanje kreditov — Vnovčenje vlog pri denarnih zavodih — Naložbe kapitala. — Poravnave Uprava nepremičnin. — Davčne napovedi — In formaci'« reviiile. bilance ln stalno kontrolo knjigovodstva In vse druge trgovsko —vf—- !-*ved* »Svetovalec« koncesionirana TRGOVSKO-GOSPODAR SKA POSLOVALNICA LJUBLJANA Cesta 29 r>k'obra iRm ska cesta) štev 7 10152-16 Proti gotovini prodam hrajiilne knjižice Mestne hranilnice v Ma riboru 145.000 Din Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod Stev. 1894 Ljub ljana«. 1014^16 Kot kompanjon v doblčkanosno podietJe vstopim. Vložim gotovino. Natančne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Družabnik«. 10395-16 Družabnico mlajšo, trgovsko naobra žano z 100 - 150.000 Din sprejmem. Vodstvo pisarne pogoj, že ni tov pozneje ni izključena. Ponudbe pod »Vodstvo« na oglas, odd. Jutra. 10100-16 Kupim knjižico Kmečke hranilnice, plačam 80»/«. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Kmečka«. 10372-16 Družabnico pletiljo sprejme vpeljano pletilj stvo. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Vodstvo«. 10276-16 Vlogo M e.stne hranilnice Novo mesto, do 100.000, tudi manjša zneske, kupim in plačaim taikoj. Ponudbe z navedbo cone pod »Got-rri na — dam« na ogl, odd. Jutra. 10200-16 Bančno kom. zavod Maribor Aleksandrova ul 40. Vam izvrSi prodajo ali naknp hranilnih knjižic vseh denarnih tavodov najboljše im najvestne jše. Samo pišite na n»i naslov in md Vam pošljemo gotovino po pošti naprej. Za odgovor priložiti Din 3 znamk. 181-16 Za hranilne knjižice v velikih zneskih Kmetske posojilnice liub-Ijansice, Hranilnice kmečkih občin v Ljubljani, Mestne hranilnice in Obrtne banke v Ljubljani, kakor tudi Zadružne gospodarske banke, Liubljanske kreditne banke, članic Zadružne zveze, celjskih in mariborskih denarnih zavodov se obrnite na tvrdko Aloizii plamnšek, Ljubljana, Beethovnova ulica 14/1 telefon 35-10. 10494-16 Plačilne težkoče Ako v premoženiskih stvareh niste na jasnem nudim strokovnjaško mnenje in vse potrebno dokazano uspešno izpeljem. Diskreci-ja zajamčena. Ponudbe ni ogl. odd. Jutra pod »Praktik«. 10500-16 Hranilne knjižice Zadružne zveze in Zadružne gospodarske ban ke kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra Maribor pod »Denar«. 10538-16 Kupimo vlogo Mestne hranilnice Ptuj. Ponudbe na podruž. Jutra Maribor pod »Gotovina«. 10546 16 Kdor posodi trgovskemu pod.iet.jn hranilne knjižice Mestne ali I,jud«ke posojilnice od 81 tiso?., d-fbi d-vmjne -cbr"-sti ali nagrado. Ponudb* na agl. odd. Jutra pod »Garanoua«. 10193-16 Financierja družabnika aili posojilo za brezkonkuTeneni pred.met — (M-as^enarti-kel), iačom. — Ponudbe na »si odd. Jutra pod »ao—<100.(V«0«. 10W-llfi Puch 250 ccm skoraj nov. prodam Ko lodvorska 28 dvorišče. 10380 16 Hranilno knjižico »Nairodmi dom« 3'ln »Spod-nje&fHjerske« kupim. Ponudbe na i»c.oon Diin«. 1034>.!<5 HRANILNE KNJIŽICE ljubljanskih, celjskih ln mariborskih hranilnic, Zadružne gospodarske. Ljubljanske kreditne banke. Prve hrv. štedionice. Zadružne zveze itd. kupimo vsako vsoto. Gotovina takoj. Ponudbe na podružnico »Jutra« Maribor pod »Blagajna«. i Dn lav*,* 8 Dr. ut Šifro »li lajanje mslova S Din NaimanjSi uietek 17 Din Gumbi • plise -ntel. »tur itredti»& inon-i grame nitro itvrš: Uatek {t Mikeš Ljuolia.a odet nntela Štrukelj. 85-30 9846-30 Trajna ondulacija brez elektrike Vam omogoč tepo in trajno linije frizure tn obenem čuva Barvanje s Shflmpoo haremi. Pri?"cko po modi. Frizerski salon Ivanuša. pasaži 9518-30 Suho lepo klet oddam s 1. majem. Informacije pri hl&nl&u Cekinovega gradu 10338-17 Menzo zelo poceni prodam zaradi bolezni, v c?ntru mesta. na prometnem kraju in dobro urejeno. Lukačevič. Zagreb, Pal-motičeva 3. polukat. 10190-30 Vedno najnovejše modele steznikov 'D nedrčkov od najcenejše lo najfinejše iz Irkve. k«kor tudi trebušne pasove in erumi nogavice — nudi tvrdka Adela Besednik S>-lenbiirgova B. Ljubljana. 10467-30 Bneeda I Dn latefc 8 Din za šifro »li lajanj* naslov* 5 Din Najmanjši znesek 17 !>!B Specerijo in tobačno trafiko proti kavciji oddam v najem. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Pošten«. 10263-17 Pekarno v Dornavi oddam s 1. majem v najem Informacije pri g. Frančiški petek, Dornava pri Ptuju. 10197-17 Gostilno s senčnim vrtom, kegli-ščem in stanovanjem od dam s 1. junijem v najem v mestu Ptuju. — Kavcije zmožni interesenti naj stavijo ponud be na Posojilnico v Ptu ju do 15. maja 1937. 10144-17 Špecerij. trgovino kupim ali vzamem v na jem. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »40000«. 10396-17 Mesnico n* prome-tni točki, oddam. Nsslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1036&-V Mesnico prodam ali oddam v najem blizu itaJ.iainske meje v zelo prometnem kraju. Napl-ov V v&eh poslovalnicah Jutra. l(i2W5-17 Pekarijo in gostilno JO oralov aemlje ali brez zemlje, takoj prodam ali dam v najem. Naslov v vsah poslovalnicah Jutra. 9496-17 Beseda 1 D-n lavek 8 Din, ia šifro »li lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dobroidoča gostilna na periferiji Maribora poceni naprodaj. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod tnačko »"170«. 10013-19 Za poslovne prostore iščem primerno stanovanje dveh do štirih sob, ali pa lokal S stranskimi prostori v strogem centru Ljubljane, za avgust, november ali preje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 96L1-19 Gostilno - restavracijo dobro idočo, na promet nem kraju, vzamem v najem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Dober promet«. 10412-19 Lokal za trgovino z mešanim blagom v Žalcu oddam takoj v najem. Ponudbe na F. Sirca. Žalec. 10258-19 Bufet v Splitu na prometni to:ki ugo dno naprodaj Reflektan ti naj se javijo na ogl. odd. Jutra pod »Split-. 10150-19 Lokal za mesarijo, trgovino ali kaj sličnega oddam z majem v industrijskem kvaju na Gorenjskem. Ponudbe pod »Lo kal« na ogl. odd. Jutra 10060-19 Lokal takoj oddam v najem za več let. Pripraven za trgovino z usnjem ali branjsrljo, brivnico ali za karkoli. Velikost 8x 6 m. na zelo prometni točki poleg ltai. meje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10296 19 Steyr Dafanler PUCH zastopstvo Rdolfjosler Maribor, Frančiškanska 1L Centralno skladišče vseh Puch motornih delov. — Promptna dobava — nizke cene. Puch 200 Specialna delavnica za Puch motorje ln za brušenje vseh vrst cilindrov, kakor tudi vsa ostala popravila. Beeeda 1 Dm. davek 8 Dift, za šifro ali lajanje naslova 3 Din. Najmanjši cneeek O Din. Novozgrajena hiša dvo6tanovanjska, — ugodno naprodaj t Ljubljani. Ko rotičeva ul., Uoate, Sovnc. 10116- iS Enodružinsko vilo vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odeli Jutra pod »4—5 sob« 10173-30 Dobroimetje pri Ljubljanski kredftm banki do 900.000 Din. tndi v delnih zneskih, prodam. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Promptu-o 82*/««. 10H1B-20 Velika rentabilna hiša z vodno silo na prodaj Naslov t vseh posloval". Jutra. 9659-20 2 parceli po 3000 kvdr. m v Kra nju naprodaj. Naslov v vseh poslov. Jutra. 9660-20 Štiristanovanjsko hišo z velikim vrtom, 10 mmut od glav. kolodvora Ljubljana, prodam. Cena Din 1115.000. Ponud'be na ogl odd. Jutro pod »Hiiša i«. 10#I)-dO Prodam hišo s sadovnjakom tn go zdom, Na Njivicah št 25. Informacije isto tam: Alojz Kozjak, Radeče p. Zidani most. Znamko za odgovor. 10228-20 Posredovalnica Ivan Godina Maribor. Aleksandrova c. 30. proda: dvonadstropno tiinajst-stanovanjsko hišo v Ma riboru za 575.000 Din. Trgovska dvonadstropna 6 komfortnih stanovanj centcr 500.000 Din Brez konkurenčni mlin, 2 ora la zemlje 28.000. Kmetija 90 oralov 130.000. — Ob pohorski novi cesti 5 oralov posestva 40.000 Dalje razpolagam z nad tisoč raznovrstnimi nepremičninami . 10537-20 Lokal pisarniški. 2 sobi ln pred soba v »Grafiki« I. nad. takoj oddam. Centralna kurlava. Vprašati telef. 26 77. 10144-19 Trgovine, industrije, trafike, ho t?le. penzione, restavracije, gostilne kavarne, letovišča, vila posesti, kopališča prodajamo in posredujemo kupovanje vestno, solidno ln hitro Poslovalnica Pavle kovlč Zagreb, Illca 141. p le- 10317-19 Pisarniške prostore pripravne tudi za fiaejšo obrt, oddti zavnrmiiniea »Dunav r svoji palači na Al-e.k?:indnovn cesti. Informacije i stkani v Iru žbe-ni pifiarnii. 10960-HS Dva lokala velika, nripravna za mesarijo, nplikateso ali trgivrino oddam za Bežigradom. — Prodnm ledeno omaro, avtomat. trramofon. 2 kredenci, klavir. Naslov v vseh poslovalnicah Jutira. 10306-1® Gostilno z obširnim vrtom, event tudi trgovski lokal aH slično oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prometna točka?. 10484 31 Lokal najprometnejSa to?ka Ljubljane, oddam Ciglič. Mestni trg U. 105(59-19 Trgovino poleg postaje in tovarne. ki obratuje, oddam samostojni ženski ali moškemu lahko s kon ce??ijo. Potrebno cca. Din 15.000 za prevzem Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10534-19 Trgovina sadja s stanovanjem, v centru mesta več let obstoječa. zaradi odhoda lz Zagreba za nizko ceno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Vočarna«. 10533-19 Hišo v Ljubljani kupim. Gotovine 160.000. drugo prevzem hipoteke. Ponudbe na naslov: Malka Kanr&ič. Gradišče 11, Ljubljana. 10161-20 Kupim hišico z vrtnim v Ljubi jami aJo okolici. Ponudbe na podružnico Jutra v Šiški pod šifro »Hišica«. 104«3-3"t 3—4 stanovanjsko. hišo ali vilo v Ljubljani, kupim takoj. Točnn opis z navedbo cene na ogl. od. Jutra pod šifro »Lopa hiša«. 1O4S5-20 Stanovanjsko hišo prosto davka, prodam v Zgornji šiškl Obrestuje se po čistih 8"/«. prevzeti je 100.000 hipotek. Cena 450.000. Ugodni pla čilnl pogoji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kapital 450.000«. 10423-20 Kovaško delavnico veliko, z dvoriščem, lopo, enost-anovanJsko hišo, pripravno za vsako obrt, vse pod enim kiju čem, prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 10323-20 Parcele pooemi naprodaj Odo breme za zldiavo Informacije- Gltnce. Tržaška 33. 10313-20 Pritlično hišo 4 sobe. pritikline 5000 m2 vrta. ob tekoči vodi na Viču. ugodno naprodaj. Ažman Andrej, delovodja Ljubljana.—Vič 31. 10350-20 Hišico manjšo ljanl aH okolici Pcmud-Jjana ali okolici. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Takoj maj« 10354-20 Lepe stavbne parcele tik kolodvora ln državne ceste naprodaj. St. Vid 28. nad Ljubljano. 10352-20 Radi selitve prodam tik Maribora hI šo s 3 sobami, kuhinjo, kletjo, obokani hlev za 5 glav gov. Sivine, poleg 2 vrta, veliko nji vo za stavbišče. Cena 80 000 Din. Pojasnila da Je oosredovnlnlea Ivan GODINA Maribor — Aleksandrova c. 30. 1053» 20 Dvostanovanjska hiša naprodaj. Za Igriščem Raipida. Maribor, Pučnikova 12. 10260-20 Hrib prodam nad savskim mo stom za stavbeno parcelo, z lepo lego tn kras nlm razgledom, zemljišče meri 4.470 m;, cena 28.000 Din. Naslov v ogl. odd. Jutra. 10385-20 Dvostanovanjsko hišo n« Gllncah. Cesta v, št 16 prodam." Posredovalci Izključeni. 10220-20 Majhno posestvo v ljubljanski okolici, — Idealna lega ob vodi go sposka vlia (5 sob. kopalnica Itd), gospodarsko poslopje, garaža ln drugi objekti, velik krasen vrt in sadovnjak, tudi nekaj gozda, primerno za vpokojenca ln prijetno poletno bivališče. zaradi preselitve — ugodno naprodaj. V gotovini potrebno 40.000.— Din. Ponudbe pod »90« na ogl. odd Jutra. 10253-20 Kupim hišo na Rudniku pri Ljublja nI. Naslov v vseh poslov. Jutra. 10230 70 Kdor ima 58.000 Din lahko kupi dvostanovan &ko, novo hišo z vrtam na lepi legi, četrt ure od kolodvora v Celju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10254-20 Enodružinsko hišo (vilo) z vrtom na periferiji Ljubljana kupim lz prve roke. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Upokojenec«. 10206-20 Ugodna prilika! V Savinjski dolini zelo ugodno naprodaj enonadstrop. stanovanj ska hiša na prometnem kraju tik državne ceste, pet minut od železniške postaje. Naslov v vseh po6lov. Jutra. 10135-20 Hiše, posestva, trgovine, gostilne prodiaja naj-kulajitneje znana (»oeredovalnic-a »RAPID«, Maribor, Gosposka 38. 10083-30 Stavbišče za Weekend - hlšloo pre dam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blicu Vintgarja«. 9641 20 Lepe stavbne parcele naprodaj od Din 12.— naprej. Poleg vodovod ln elektrika. Jerančič — Vlžmarje 21. 10442-20 Večji kompleks do 9000 kv. m ravnega prodnatega zemljišča na Posavju, primerno za tovarno (voda, železnica, e-lektrika, takoj zraven) naprodaj. Cenj ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Prospeh«. 1052,--0 Stanovanjska hiša enonadstropna, z gospodarskim poslopjem tn trave® ležečim »»mljiJf/em, s površino 1.4915 ha, vrt, njiv« in travniki, je naprodaj v obf:n.i Tnc pri RflVeku. Ponudbe na l" pravo kne-aa Wimdn¥ch-Graetta v Postu-mia Grotfce. Vila na Bledu z 11 popoln-ima gfparatn« ure-ionimi sobami, 3 kuhinje,' ha-lle, kleti, podstr-ejše in" pralnica, naprodaj. Posebno prikladno kot pension alii dečjš okrevališčni 6e tik ob potoku — ugodno na.ppodaj. Zelo primarno za teiks-tilno ali l^-sno industrijo. Informacije d«'je Občinska hranilnica na Vrhniki. Enodružinsko hišo pocanL prodam na Viru pri Domžalah. Naslov v vseh poslov Jutra. 9537 20 Dvostanovanjsko hišo pri novi šoli v Zg. Šiški prodam. Informacij 3 v gostilni Kavčič, Celov ška cesta. 10469-20 Štiristanovanjska vila novozidana, komfortna, velik vrt. cena Din 350.000, Hipoteke SO.000.— naprodaj za Bežigradom. Pisarna ADAMIČ, Ljubljana, Gosposvetska 8/II. 10510-20 Hiše vile, parcele, posestva, v veliki izberi prodaja PRI-STAVEC FRANJO, Ljubljana, Erjavčeva c. 4a. — Telefon 23-81. 10511-20 Tristanovanjska vila enonadstropna, v Spodnji šiški ugodno naprodaj. — Cena ISO.000. Hipoteke 90.000. Realitetna pisarna ADAMIČ, Gosposvetska 8/11. 10509-20 Vilo sredi Bleda 3 sobno, veranda, elektrika, vodovod, velik vrt._ tudi opremo, prodam. Vprašati: Ljubljana. Telefon ->3.->6 10508-20 Beseeda ; Din, lavek 3 Dm, m šifro »1: lajanje naslova 3 Din. Najmanjil Laesefc 17 Din. Milostljiva! Vaš krzneni plaič 6rei po. letje najskrbneje kon7.ervi« obenem izvrš. potmbna popravila n polovično asta, katerj plačate šede je«_4 ob prevzemu tvrdka ROT, krzna r&tvo Mostni Wg 6. 16i>37 Oddam komfortno popolnoma renovirano stanovanje v vili na mirnem kraju in zelo blizu glavne pošte. —• Stanovanje obstoja ta i ali lahko tudi 5 soh, Kopalnice, lepe verande, poselske sobe in vseh ostalih pritiklinu Na razpolago je tudi lep senčnat vrt. —. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stanovanje za maj ali kasneje«. KOLESA za vsakogar? Najugodneje kupite le pri »Tehnik« J. BanjaL Ljubljana Miklošičeva c. 20. Enonadstropno vilo v St. Vidu. prodam po niiki c.«ni radn preplitve. Albin Novak, Ta-con 75. lft-68-30 Trgovska in stanovanjska hiša v centru m'-*ta Gad je, radi preselitve ugodno naprodaj. Sprejmejo te tudi hranilne knjižice dobrih denarnih zavodov. Ponudbe na podružnico Jutra Ma.n-btaxxvič, frtiklaria, Susai. 10487-3J Parcelo na 1600 kv. m v Trnovem, ugodno prodam. Poizve »e: Anton Smole, Opekarska ceeta 33. 10305^30 Zanimalo Vas bo, da ima tvrdka mm Pri na zalogi vse vrste kot crepe de chine, crepe marocaine itd. v najnovejših vzorcih mode Zelo ugodne cene! ITCt. 2 951 Cauche — fotelje — otomane — modroce in vse tapetniške izdelke zajamčeno solidno delo kupite pri SEVER, Marijin trg 2. — V zalogi žima-afrik, volna in gradi za modroce. Parketne deftice, trstie za strope, asfaltno streSno lepenko, bitumenjuto za izolaciio, bitumen, lesni cement karbolinej. streSni lak, katran in razna isolačna sredstva proti vlagi dobite najeenej« pri JOS. PUH, Ljubljana fr^ll »JUTRO« 8f. 95 17 KecfeTJa. 25. TV. T937 Naprodaj stavba« j parcele strnjeni sistem 3 nad- Ktsupruj hiše na Tyrševl cesti Din 500, blizu glav kolodvora Din 600. Plečnikova cesta Din 125, za eno ln dvo nadstrop n« hiše: — sv. Kriški okraj Din 100—, Tyrše-va cesta Din 110.—, prt 6V. Jožefu Din 325 Za vile: pri sv. Krištofu Din 165.—. za Prlmor jem. Din 85.—, sv. Kri škl okraj Din 95.—, pri gor. kolodvoru Din 220. za Bežigradom Din 75, Mir je Din 95—, Rožna dolina Din 75 —, Vič Din 20.—, Trnovo Din 75.—, Kolezlja Din 60— črna '.-as (travnik) Din 3.50. Kodeljevo Din 60. štepanja vas Din 21.— D. M. v Polju Din 19. v Tacnu Din 12—, Vižmarje Din 13.—, prt sv. Jožefu Din 90.—. Napro daj več kompleksov ne-paroellranega sveta, nadalje več travnikov. — Naprodaj mnogo vil ln hiš od eno do več stanovanjskih v vseh predelih mesta ln okolice. C?ria od Din 50 000 na-prej. Naprodaj hiše in posestva na deželi, go stilne, trgovine, gozdovi . — Realltetna pisarna KUN4VER LUDVIK, LJubljana. Cesta 29. oktobra št. 6. tel. 37-33. Stavbenik: - strokovnjak je interesentom za na erv-'te brezplačno na raz poago v moji pisarni 69 20 Stanovanje lepo, Bofrnčjvo. s tremi sobami. oddam. Resi jeva oetaia 1. Iniarmaclje pri hianld. 10333-21 Stanovanje 4 sob kopalnico, vas komfort najstrožjem centru po ugodni oenl oddam, eventualno za takoj. Po nudbe na ogL odd. Jutra pod »Ugodna najem nlna*. 10-106 21 Enosob, stanovanje b paritikllnainl oddam s 1. majem. Naslov v vseh poslov. Jutra 10200-21 4—sobno komfortno stanovanje s kopalnico v I. nadstropju, oddam ni Cesti 29-okt. (Rimski cesti) št. 23. 10448-21 Stanovanje tri- in dvosobno z lepim vrtom, oddam na Lavrci 33, tik postaje. Informacije pri g. Ogrinu. 10452-21 Dve stanovanji dvo- oziroma trosobni, prostorni, takoj poceni odda Tribuč, Glince, Tržaška 6, telefon 2605. 10499-21 Dvosob. stanovanje solnčno ln svetlo oddam v KolezljL Informacije: Stranska pot 17. 10340-21 Dvosob. stanovanje 8 priUkllnaml oddam. Glince c. VI, fet. 4, poleg cestne žel. 10349 21 Enosob. stanovanje manaardno, oddam s 1. maj em na Blelwelsovl cesti št. 9. Informacije: II. nadstropje, levo. 10346-21 Stmotenfc REALTTETNA PISARNA LlubUana M3klo6ičeva. ceeta 4-H. proda: VTLO, štiristanovanisko, komfortno, 750 kv. m vrta, Mirje, Din 480.000.— hipoteka 40.000.— VILO, dvodružinsko, 1000 kr. m vrta, Podroinik, Din 230.000.—, hipoteka 80.000.— DVE HIŠI, strog; center, 9 stanovanj, dvorišče. Din 400.000.— HISO, dvostanovanjsko, 804 kv. m vrta. Rožna dolina, Din 160.000.— HIŠO, štiristanovanjsko, center, Dn 200.000.— HIŠO. dvodružinsko, 2200 kv. m vrta, Trnovo Din 155.000.— HISO, tristanovanjsko, 736 kv. m vrta, Kodelievo, Din 210.000.—, hipoteka 80.000.— HIŠO, tristanovanjsko, 562 kv. m vrta, Rožna dolini, Din 135.000,— HIŠO. dvodružinsko. 879 kv. m vrta. Vič, Din 75.000.—, hipoteka din 63.000.— HIŠO, tristanovanisko, 500 kv. m vrta, Rožna dolina. Din 95.000.— hipoteka 80.000.— PARCELO 600 kv. m pri Tabora po Dia 250.— PARCELO 460 kv. m, Sp. Šiška po Din 135.— TRAVNIK 15.000 kv. m, Vič po Din 18.— 10472-20 2 enosobni stanovanji na novo pleskani oddam 8 1. majem. Informacije Krlževnlška 11, od 11 do 12. ure. 10359 21 Dvosob. stanovanje oddam takoj. Rožna do Lina, Cesta n. št. 27. 10353-21 Trosob. stanovanje s kopalnico (ves parter) oddam za 750 Din Ogled vsako dopoldne. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10307-21 4-sobno stanovanje komfortno, oddam za maj v StrellSkl ulici št. 24. 10217-21 Sončno stanovanje na Mirju obstoječ« Ss 4 sob ln pritikiln z modernim komfortom oddam za avgust. Naslov v vseh poslov. Jutra. 10250-21 Beswla 1 Din. davek 3 Drn, za Sfro ali dajanje naslova 5 Den. Najmanjši zne&ek 17 Din. Enosob. stanovanje parketirano ln solnčno. do 20 minut od Glavne pošte iščem za takoj alj pozneje. Cenj. ponudbe pod »Stalen ln točen plainik« na ogl. odd. Jutra. l(M74-21a Eno ali dvosobno stanovanje » 1. maj snažna poštena e-trsmka 3 oseb. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačnica redna in toč-, lO0O4-31o Dvosob. stanovanje ]££e m avgust tričlanska družina (odrasU). Ponudba na ogl. odd. Jutra pod »Bežigrad«. 10331-21a Enosob. stanovanje s kabinetom ail brez, išče tričlanska družina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Do 400«. 10356-21a oddam. Haslcar t veseh posl on?. Jutra. 10310-23 29. oktobra 18, pritličje, levo. 10381-33 Hiše v Beogradu Za 1,000.000 bost« povečali svojo glavnico i naku pran nove palače, davke x>rost«, v m. i strožjem centra z lokal: in gosposkimi BUnovanji, etažno kurjavo, osebe'™ 'm tovornim Hitom g 6topnjiicamj iz marmorja itd. ' Donaša Din 3*4.000. Zaradi neodloine prodaje euna znižana na 1,300.000 Ui relativno majhno hipoteko. Nova palača aa daleč od Terazij, sodobna moderna stanovanja po ž in S »obe in 3 lokali, Donaša D™ 130.000 za 0.060.000 in maJo hipoteko. V prodaji imamo vse objekte, fc ae v prestola.ci resno prodajajo. Poverjena nam je te več le< uprava velikega števila friž in palač, za katero poslovanje posedujemo organizacijo in potrebne izkušnje. »IMOBILIJA« Knea Mihajlova 17 mezz. iveJef. 20—,167 in 26—260 71-1. Dvosob. stanovanje kopalnico, balkon oddam. Zg. Šiška, Spanče-va pot 210, vila »Midot. 10159-21 Trosob. stanovanje solnčno. lepo, s prltikll-nami oddam junija me seca v sredini mesta po zmerni ceni. Naslov v vseh poslov. Jutra. 10377-21 2—3 sobno stanovanje s pritfkKiamii, v severnem de.lu mf^ta, po možnosti v novi MS ali vili išče za. 1. avpiurt mirna, solidna družina treh članov. Ponudba na ogl. odd. Jutra pod »Mirna družina«. 10J66-21a ta šifro ali dajanj« naslova 5 Din. Najmanjši meeek 17 Dia. Opremljeno sobo solnčno in i poeefe- nim vhodom ln souporabo kopalnice od/dam. Cesta na Rožnik 47. 10066-08 Prazno sobo veajko, lepo, s posebnim vhodom ln drvarnico takoj oddam M. Lavrič. Jilišlčeva 21, na vrtu. 10322-23 Sobo s kopalnico oddatm gospoda. VodnftOT trg Sni. 10304-33 Sobo lepo opremljeno, w»£ao, solnčno, oddam takoj aH 1. maja boljšemu gospo la — Sobo »e lahko ogleda vsak dan od 10. ure zjutraj naprej v Kersnikovi ulici 5/II vrata 7. 10406-33 Sobico odrinm eni ali dvoma oae-bama po 200 Din v centra. Naslov v vBei poslovalnii-cah Jutra. 10468-38 Opremljeno sobo oddam takoj dvem coe bam Maistrova 16-1. 10401-23 Komfortna stanovanja enoeotmo, dvosobno ln štirisobno z vsemi prl-tlkllnami oddam z avgustom prt Sv. Jožefu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10300-21 Dvosob. stanovanje v I. nadstropja s pritfkKna-mi, taufcnj poceni oddam. Hrenova 19. JOS68-3! Dvosob. stanovanje nadpratličnjo, svetlo oddam za 1. maj. Vprašati Predo vičeva 19. Moste. 10367-Ž1 Trisobno stanovanje prostorno, renovirano, kopalnica, plin, vso prvo nadstropje ugodno takoj oddam za takoj. Informacije šturm. Sta ri trg 28-131, odnosno Mlšičeva cesta 1. 10470-21 Beeeda 1 Din, lavek 8 Din. Zi šiiro ii: lajanj« naslova t Din. Najmanjši tnesek ;7 Din. Dve stanovanji »ddam: v pritličju 2-sobno in v H. nadstropju 3-sobno stanovanje na bivšem igri-»Ilirije« ob Celovški cesti, za 1. junij. Vpra&iti tnhedoo: 35-46. 10K8-3'. Trisobno stanovanje komfortno, v vili na Jlirju oddam L avgusta mirni stranki brez otrok. Pismene ponudbe do 30. aprila t. 1. na Aloma Company d. z o. z., Ljubljana pod značko »IMobnost«. 10CT7-21 Stanovanje pobe in kuhinje, oddam pri Ljubljani. Tržaiška cesta,, IVidsmreka 46. 30163-3: Sobo in kuhinjo z vrtom, oddann za D:-n 25f) za junij. Celovška cesta. Kosovo polje 1£77. 10464-21 Enosob. stanovanje {»arkeftlrano s pritiklina tni oddam dvema zak>n cema. Prešernova ul. št 30. Zel?na Jama. 10316-21 Trisob. stanovanje s kODa'-'""- binjo takol oddam Ogled od 11. do 15. ure pri Kir bisch. Kongresni trg 8. L nad. 10332-21 Dvosob. stanovanje s kopalnico v Mostah. Prešernova 15. oddam s 1. majem. Ogled od 13. do 15. ure. 10475-21 Dvosob. stanovanje zračno ln solnčno oddam s 1. Junijem. Idrij ska 6 (Stan ln dom). 10479-21 3-sobno stanovanje zelo prostorno. oddam za avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »I. nadstropje«. 10482-21 Opremljeno sobo oddam. FUsnerJ«va 10- H. 10356-23 Meblovano sobo aoVaftno oddam. Cesta Lepo sobo no o^rbo oddam eni evont. dvema osebama, artnjrtae«® M, nasproti Btopnio. 10382 23 Sobo aU opremljeno, oddam. TržaSka 26-H-, levo. 10343-23 Sobo oddam solidni gt»^>odlč nI. Naslov v vseh pošlo valnlc&h Jutra. 10270-23 Za 1. maj oddam čisto, zračno, — solnčno s posebnim vho dom v Ciril Metodovi ulici IS I. nad., desno. 10231-23 Solnčno sobo aeparlramo, opremljeno ali prazno g kopalnico, oddam eni ali dvem ose bam Nasflorv v vseh poslov. Jutra. 10225-23 Opremljeno sobo sončno, parketirano, od dam gospodični za 200 Din v Rožni tU. 17.1 nad stropje. Event. klavir. 9974-23 Mesečno sobo oddam. Tabor št. 5 (vra ta 10). 10394 23 Opremljeno sobo ali prazno takoj oddam. Tyr&eva 15-IH, — desne stopnice. 10374 23 Lepo sobo oddam takoj stalnemu urad nikn. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Solnčno sobo oddam dvema gospodoma z ali brez oskrbe. NaeLov v vseh poslovalnicah Jutra. 1^476-23 Opremljeno sobo oddam za 1. maj Infor maclJe Tavčarjeva št. 3-nL nad- desno. 10478-23 Lepo solnčno sobico opremljeno, • po^eb. v4w doan, oddiaan. Na-slov vseh poslovalnicah Jutra. imse-ea Silil da odjemalcem trgovin ne primanjkuje, pač pa trgovinam odjemalcev. Z denarjem si pridobiš blago, z »Jutrovimi« oglasi pa odjemalce. To dvoje še le ustvari trgovino. Stanovanje soba ln velika kuhinja ln tudi majhen kabinet pritličje ali visoko pritličje Iščem za 1. junij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten plaič-nik«. 10196-21a Mirna stranka išče trisobno stanovanje z vsemi pritlklinami — blizu središča mesta za avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna stranka«. 10205-21a Dvosob. stanovanje Iščeta zakonca — brez otrok s kopalnico ali brez. za avgust. Ponudbe pod »700« na ogl. oddelek Jutra. 10341-21a 4-sobno stanovanje s kopalnico, pripravno tudi za profesijonteta oddam. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod » Ugodno« 10483-21 Trisobno stanovanje s kopalnico, takoj oddam. Podaljšek Maiimontove 3. 10537-31 4-sobno stanovanje oddam za Din 8^0.— Po-izve se Kari Preloz, Stari trg. 10513-21 Štirisobno stanovanje s kopalnico ln vrtom, parket, v Prankopanskl ulici oddam za junij — Hlbšer. fotograf. Sv. Pe tra cesta. 10486 21 Štirisobno stanovanje komfortno, s klavirjem, v centru odda.m s 1 av =ni.sfcom. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod M?blo vano do 30. aprila«. 10490 21 V novi hiši na vogalu Vn?n'aknvp ^n Dvorakove uli^e ie na raz polago še neVai tro- in -Ivosobnib konfortnib sta-nov2ni za aveust Istotiko «e odda lepo konfortno trisobno stanovante v hiš Gradišče 4 Poizve se v pisarni Dr. Lukmana Gra- dišče 4. 10501-21 Šivilja iišče sobo a kuhinjo, zrač-no za 1. juni-j. Plača do 300 D«n. Poinudbe na ogl. odd. Jutra pod »Šivilja zastonj«. 10097-21a Sobo l«po opremljeno, 8 ponefc-nam vhodom na Mirju, ▼ bližini banske uprave, oddam stalni oeebL Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. Dve solnčni sobi parketlranl s posebnim vhodom oddam s 1. ma Jam ali pozneje. Vldov-danska c. 1, I. nadstr. desno 10424-23 Gospodu ali gospodični oddam lepo sobo, klavir na razpolago. Naslov v vseh poslov. Jutra. 10426-23 Sostanovalca z vso preskrbo sprej -mem v sepaiirano sobo. Zibertova 30-1. 10421-23 Enosob. stanovanje pritiklinami ali dvosobno . čisto, v mestu, išče solidna gospa za 1. avgust. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Točna«. 10520-21a Stanovanje 1 sobo ln kabinet s pritlklinami. blizu Sv. Jožefa aH Poljanske ceste išče mirna stranka brez otrok. Ponudbe m a ogl. odd. Jutra pod »Mir in red«. 10246-21a Komfortno stanovanje 3 do 4 sobno v centru za avgust iščem. Ponud be z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Ga rantirano čisto«. 9890-21 a Sobo oddam mirni osebL Naslov v vseh poslov. Jutra 10416-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom na Miklošičevi cesti oddam Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10399-23 Opremljeno sobo s uporabo kopalnice, i 1. malem oddam. Ogled popoldne. Beethovnova 9 III. nad. 10324 23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam stalnemu gospodu v vili na Mirju blizu banovine. Naslov v vseh poslov. Jutra. 10371-23 Sobo lepo, solnčno, — oddan oprtarijciio aii praano. — Strogo »aparhae vhod. Ko-rytbova 2&1. HCBBSSfl Veliko sobo pufcetirano, soinčno pr»z-no, oddam. Sfcrabčeva 35. Po Levčevi na oglu. 10081-20 Lepo sobo in sobico e pooebtrim vhodom, lepim razgledKum, kopalnioo, od dam B hrano in oekrbo v centru. Naslov v v»oh po skrvalnicaih Jirtra.. OTB83J28 Sostanovalko sprejmem r sofeo r po»e*>-nim vhodonif. Oena maka. Iščem tudi poetnetoico ak služkinjo začetnica. Emon. ska 10, Izrabljana, Strašiš. D0S3S-I33 Boljšo gospodično sprejmem kot »ostainovaJko v oentm mesta. Naslov r vseh poelovainflcah JutaL. 30506-33 lep« tfitahaM, dvem gospodičnam ali gospodoma, tudi zakoncema brez otrok. Gosposka uL 10., drugi vhod. 10457-25 Prazno sobo centralno kurjavo, od-dam za pisarno. Poizve se Beethovnova ulica 2/1. 1045-4-25 Elegantna soba ▼ centru, mirna, zračna, vhod t stopnjiiča, kopalnica, novo moderno pohištvo oddam samo boljšemu gospodu. Več Miklošičeva 14 trafika. 10496-25 Prazno sobo veliko, solnčno, »epariran« v centru, oddam takoj. — Ogled od 8. do 10. m 4. do 8. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra. 10495-25 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam na ^rčičevem trgu 2/II. ^ 10505-25 Sobe išče Opremljeno sobico a pceebnlm vhodom, v sredini mesta Iščem s 1 majem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Do 300 Din< 10405 23a Cunje krojaške odreeske, stari papir, tekstilna odpadke, ovčjo volna govejo dlako (aravco). — kupi vsa ko množino ARBEITER, Maribor, Dravska uL 15. Dopisi Vs&k« Deseti* 8 Din; davek 8 D». » dajanje aorto T« 0 Dta; najmanj ■MMk V Dia Premožna InteKgentaa, Cara^a m>-■podičma, žeil apoonati p»-m«nite-ga starejšega arteS-genta od 06—60 kit, veoe->ega značaja. Dopioe pod »Vesela pomlad 50« na Ogl. odd. Jutra. nso^si Profesorja osamljenega, neporočen« ga želi spoznati zaradi pomanjkanja znanja lju biteljlca narave. Podrob neje potom dopisovanja na ogl. odd. Jutra pod »Uradnica« 10274-34 Sobo za, L maj, lS6esn ▼ 81-škl. Ponudbe na ogl. od delek Jutra pod »Mitnica«. 10403 23» Osamljena dama na deželi želi spoznati lntellgenta okrog 40 let Dopise pod »Pomlad 35« na ogl. odd. Jutra. 10222-24 Zenite M w y* In bogato samo potom on, kar Ima mo največjo teblro iemld benlh kandldatklnj z doto do Din 2,000.000 ln raznih gospodov, hlAnih ln veleposestnikov, advo katov, profeaorJerv_ Inženjerjev, eJtctnomov. držav nlh ln mestnih uradnikov, feleznlčarje»r ter kmečkih fantov, ki ae želijo takoj poročiti. — Informacije daj« ■ pred nakazilom 10 Dhn ▼ Tinamkah. »Jogotok«, Sa greh, Ul ca 31. Dražestna vdova 40letoa, x knetjem «Ba 5.000.000 3če zakonskega moža. Pojasnila daje »Nada« Zagreb, Jelačičev trg 10. Za informacije pošljite Din 10. »0435-25 Ločenka ZS-tetna, zrlo lepa. t lote ▼ gotovini din 250.000 išče moža, ki bt hotel biti samo njen. Pojasnila daje »Nada« Zagreb, Jelačičev trg 10. Za informacije pošljite din 10. 10454-23 Gospodična vos dan odsotna, mirna, snažna. Išče prazno sobo s predsobo za junij ali pozneje Ponudbe z navedbo cene na oglas, odd. Jutra pod »Mirna«. 10345 23a Gospodična Išče zračno sobo s uporabo kopalnice in vso oskrbo v bližini univerze. za maj. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Univerza«. 10357-23a Sobico s posebnim vhodom 15če gospod. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Takoj sobica«. 10267 23a Prazno sobo preprosto, tfčem v perterjn. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Sameo«. 10438-33a Gospodična iSče prazrvo sobo z dajanjem obeda okoli Napoleo-rer»vega trga. Ponudbe na oip!. odd. Jftna pod šifro »Točna i» mirna«. 10533-33» Trenškotl. veternl | suknji« Novosti, lepe vzorce za pumpartce. športne obleke nudi cenenc P r e s k e r, Sv. Petra c. 14 iPRKPtfTOU ruetaS tope* Vsaka beseda 8 Din; davek 8 Dn. n dajanj« naslova 6 Din; najmanjš"' znesek 30 Din. ^entve in udaje boljših krogov posredujemo najvestnejše. Informativne prospekte pošiljamo proti prednaka-zUom 10 Din v znamkah, diskretno. Velik3 Izbira provrstnih partij. »Bezor«, Zagreb, po 6 ta 3 10319-25 Vdova popolnoma tam« 97-Jetna z doto v gotovini 500.000 din. Sče zakonskega druga Pojasnila daie »Nada« Zagreb, Jelačičev tr* 10. Za informacije poSjite Din 10. 10430-25 DraZestna črnka foroaltfM vem. 75-letna, 2 doto v gotovini din 500.000, SSe zakonskega moia. Pojasnila daje »Nada« Zagreb, Jelačičev trg 10. Za informacije pošljite din 10. 10435-25 Kmečko dekle fei sresa Bscfioa, Mtetu a doto 200 000 Din. se žeill takoj poročiti. Informacije daje s predn« kazilam 10 Din v znanv-fcah »Jugotok«, Zagreb, niča 31 10214-23 Vdovec vpokoJ«nec, posestnik krasnega doma, star bU zu 70, zdrav, neodvisen samo van j a naveličan — lšoem vdovo ali gospodično primernih let z premoženjem zaradi že-nitve. Dopis na ogl. oddelek Jutra pod »Značaj nos t 56«. 10224-25 Tvorniški nameščenec, krasen, strogo soliden. Inteligenten mladenič. 27leten_ rkt. neoženjen, muzikallčen, želi poročiti lepo gospodično kro Jačico. frizerko, modtet-ko brez premoženja do 22 let. Ponudbe sprejme diskretno »Rezor«. Zagreb pošta 3. 10320-25 Mornariški podoficir krasne zunanjosti, soliden, rtet., 231eten, žeU poročiti lepo. dobro sl-tulrano slovensko gospo dlčno do 22 let. Ponud be sprejme diskretno »Be zor«, Zagreb, pošta 3. 10321-25 Prodam 2500 m3 ali manj« smrekovine in jelovine od 85 em premera navzgor. Stegnjen les, Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Zdrav les«. Stavbeni materija! Izolacije vseh vrst, herakMtb, keramika, Samot, mavec, cevi, beti cement, se kupi najceneje pri n Material" LJUBLJANA, Tjrfieva c. S8a Strojni inženjer 80 tet star, usluZben v eni največjih tekstilnih tvorute kot obratni lntenjer, odgovarjajoče mesto pri tekstilni industriji. Odlične referenoe. Ponudbe na Interreklam d. d. Zagreb^ Masarykova 28, pod štev. K-4026. Omw raiteu najnovejših modelov motorji. Mcmjl pogral|M Inozemka zelo lepa čmka, 26 letna, z doto din 270.000, išče uradnika, trgovca ali stično. Pojasnila daje »Nada« Zagreb, Jelačičev trg 10. Za informacije pošljite din 10. 10431-25 Industrijalec popolnoma sam. 55 letnik, z mesečnim dohodkom din 15.000, išče zakonsko družico. Prednost vdove z moškim detetom. Pojasnila daje »Nada« Zagreb, Jelačičev trg 10. Za informacije pošljite din 10. 10432-25 Po zelo nizki ceni! Ceniki fraakol »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, K&riovgka cesta C) Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26. CTVTLNO-IN2ENJERSKA PISARNA ing. ANT. ŠTEBI Ljubljana — Aleksandrova e. 4 izvršuje projekte in proračune za strojne in električne naprave in električne centrale, ocene za obstoječe ^ naprave, predloge za racionalizacijo obratov, nadzorstva pri'novih napravah in preureditvah, ekspertize itd. BrtzpJačen pouk * Igranjtrt SMRT PLESAVOSTI ! ■■ HO P AN A^PB AVO OCU D O ! L r. H m I vV. ...■- r-.' Wm- Prazno sobo veMbo, lepo, poeebeo vbod, v oemtni mesto, oddnim. Naslov v vseh poekmdni-cah Jutra. 10669-26 Opremljeno sobo oddann eirf «Jj dvema mesečno i W0 Din. Cankarjevo nabrežje 33/131.. levo. 10601^13 CPHA ŠTAKLEHICE PO POVZETJU DIN 40.-POST NIM A DIN • ^H , •' MORAMA" DIPLOMIRANA V LONDONU $ OF GRAMD PRIX IN ZLATO KOLAJ NO Veliko komfortno sobo prazno ali opremljeno v strogem centru, oddam boljšemu gospodu. Ogled od 13. do 15. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10519-23 Opremljeno sobo oddam 2 stalnim osebam s celo oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10518-23 Več dvosobnih komfortnih stanovanj oddam v novi hiši v Medvedovi cesti (nasproti gorenjskega kolodvora) za 1. junij. Josip Crnigoj. 10527-21 Državna uradnica išče za avgust stanovanje 2 sob in kabineta oz. posel. sobo. event. 3 pobno Ponudb0 ti a ogl. odd. Jutra pod »TJčtte '.lica«. 104?8-21ft Dve stanovanji dvo- ni «hruM>hno. v isti hi-S; alf n cpocredTr bližini 7,3 flivsriift. Ponudbe na ogl. oddel. Jirtra pod Sifr-o »Točna in mirna »tm n ka. 10958 31» Sobo opremljeno s posebnim vhodom, parket, oddam Fa.blančič Vekoslav. Vo-žarski pot 3. (žabjak za srezkim nftčelstvomV 10311-23 Sobo r>Tvom!j°no. oddam bre? pla*no. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »OdSkod nina — nemSki tiitV«. 10308 23 Lepo zračno sobo s tekočo In mrzlo vodo. oarket. elektrika, soupo •-aba ko-pa^ice. z vso o =-krbo oddam takoj. — škrabčeva ul. 5. 10384-2S Gospodično (sostanovalko) sprejmem * 1. majem na stanovanje. Vegova nI. štev. 12. — Vprašati od 4. do 7. pritličje, desno. 10328-23 Prijazno sobico oddam z vso oskrbo boljši osebi. Stari trg 28/IIt, levo. 10523-23 Opremljeno sobo lepo s posebnim vhodom oddam dvema gospodoma. Florjanska ull ca St. 21. I nad., desno. 10485-23 Prazno sobo veliko, sončilo. poseben vhod. oddam bolišemu gospodu, ali gospodični. — Florijanska ul. — Istotam sprejmem dve sostanovalki. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. , „ 10451-23 P rATFČKF pošta Brežice, želez, postaja Brežice in **** * Dobova, najbolj vroči 55° C radioaktivni TADI VOl? vrelec v dravski banovinL Sezona od * lu* t i. maja do 30. septembra — r pred in posezoni znatni popusti. Zahtevajte prospekte! Z neprekosljivim uspehom se zdravijo bolezni: Visoki krvni pritisk, revmatizem, vnetje, protin, išias, nevralgično trganje, kronični katarji, ženske bolezni Ltd. V zdravilišču Dobrna — Celje se proda hiša (vila), zgrajena leta 1926 na najlepši višinski legi v švicarskem stilu 5 minut od kopališča, z 10 opremljenimi tapeciranimi in parketiranimi sobami. Elektrika, vodovod, 2 gospodarskimi poslopji, sadovnjakom in z vsemi drugimi pritiklinami za polovično ceno Din 490.000 v gotovini. Pripravno za boljše družine, penzion, dečji dom in slično. Samo resni reflektanti naj se zglasijo na naslov MASTNAK JOSIP, zdrav. Dobrna — Celje. I! Potnikom nudimo plačo in provizijo za prodajo na obroke steklenih, porcelanastih servisov, jedilnega orodja itd. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Fixum«. ESH Motorji SACHS NajnovejSi modeli in prestave, najlepša oprema. Kolesa športna in Turing so nemška »Miele« najboljša. — Velika izbira, cene nizke. Kolesa tudi na ugodna mesečna odplačila. Remec Oskar LJUBLJANA — Dolenjska c. 5. za obiskovanje industrij v svrho prodaje mineralnih olj in drugih kemikalij za dravsko banovino iščem. Uvedeni strokovnjaki pri industrijskih podjetjih bivše Kranjske in štajerske naj pošljejo ponudbe s curriculum vitae in navedbo zahtevkov na podružnico »JUTRA« v Mariboru pod »Strokovnjak«. KAVARNA IN RESTAVRACIJA se odda v najem z velikimi terasami tik ob morju, v novi zgradbi prvorazrednega hotela v večjem mestu Primorja (na Jadranu) uživa davčne in taksne popuste. Potrebno strokovno znanje in kapital. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« pod »Rentabilen posao«. v letoviškem mestu Kamniku se odda v najem od 1. junija t. 1. do 31. maja 1938 pod prav ugodnimi pogoji, ki so na vpogled pri občini Kamnik, kamor je nasloviti tudi event. ponudbe. Uprava občine Kamnik, dne 21. aprila 1937. Za jugoslovanski patent št. 10153 od 1. decembra 1932 na: »POSTOPEK ZA ELEKTROLITICNO IZLOČEVANJE CINKA IZ VODENIH RAZTOPIN« (»Verfahren zur elcktroljtischen Abschel-dung von Zink aus vvassrigen Losungen«) se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenjene ponudbe na: patentna pisarna ing. M. šuklje, Ljubljana. Beethovnova ul. 2 Breslavski velesejem združen z razstavo poljedelskih strojev RRESLAU od 5. do 9. maja 1937. daMim&uiši Vsakdo ve, da je na|b©2|ši ! Izdelujemo stole, naslanjače, mize in drugo opremo za kavarne, restavracije, hotele in privatna stanovanja; nadalje izdelujemo vrtne stole in kino-naslanjače, vse iz parjene, upognjene bukovine izbrane kakovosti. Zahtevajte prospekte in ponudbe! »T H O N E T - M U N D U S« jugoslavenska tvornica namještaja iz savijenog drveta d. d. VARAŽDIN. — Telefon štev. 33. Proti listnim ušem in gosenicam na sadnem dnevju, rožah in okrasnem grmičevju PODALJŠAJ SI ŽIVLJEKJE1 iivljtnije mareuie podaijSatj, bolečin* preprečTJti. botezni ozdraviti. slabt.Msti ojax&1a, ms-tain* momeuiG učvrstiti, in n«erečn* napraviti aretn^l Kaj je vzrok vsak« boiezni? Osiabljenje živcev, potrto«!, izsroba do hrih prtjattti jvr i«ii ^vojdh bližnjin. razočaranje stran pred boleznijo, ••'lab n»?i» življenj« in mnogo drugih ra&log*w. Zadovoljstvo ____________je najboljii zdravnik! S« poti. ki T« lanr^jc drt »sa-kdo. ki zahtev* dobi*« takoj in povsem brezplačno! V t»j maji priročni knjižici j* naatoimafteno. kaJtu morete v kratkem fia«i io brei »vire med deiorn živce m J.ipravi4a s)al>o raipo.!ože.nj«, trudno«, raztreseno«*. odab Ijmje spomina, neraaMoieoje * 1ek> m oebroj dragih bol»fcniti pnioiuio ri*mii£6e: Eraaest Pastesraaefic, Berlin SCI, Michaeikirchplatz 18, Abt. 87. P i ■ Moj pokojni soprog LJUDEVIK se je zavaroval 1. XII. 1935 na življenje na glavnico 50.000.—« M Dolžnost mi narekuje, da se JUGOSLOVANSKI |g| M ZAVAROVALNI BANKI »SLAVIJI« za hitro in točno m H izplačilo javno zahvalim ter jo vsakomur najtopleje ||| Ul priporočam. |g| |j RAKEK, dne 22. aprila 1937. g|§ H FRANČIŠKA VIDRIH. B vj • ZAHVALA Vsem, ki so nam ob prebridki izgubi nepozabnega nam miljenca Vako-te stali v težkih urah ob strani in so se nas spomnili, vsem, ki so počastili spomin blagega pokojnika s tiho molitvijo, vsem, ki so ga obsuli s cvetjem, vsem, ki so mu v slovo zapeli in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti izrekamo našo najglobljo zahvalo. Bog plačaj! MARIBOR, dne 24. aprila 1937. Žalujoča mati GIZELA FABIANI in rodbini ZVOLSKY in KOLAR. V deluje naglo in izredno, niti najmanj ne škodi listju niti ostalim zelenim delom rastline. Obširna navodila in ponudbe zahtevajte od izdelovalca JUGOSLA VENSKO SHELL D. D. — Zagreb, Ga jeva ul. 5 najnovejši vzorci se dobe pri RUDOLF SEVER. Marijin trg 2. V zalogi linolej — blago za tapeciranje, tekači — in kokos Polaganje linoleja in izvršitev zaves po nizki cem. MšSB^ preproge. W&8Š7VE?SA ZNAMECA STEKLENIC! DA STE KUPILI ZA ČIŠČENJE VSEM SC&VS TASTIH PREDMETOV, &GLEDAL IN OKEN PRtZ&AHO NAJBOLJŠE SREDSTVO katero vsled kemičnih sestavin vss te predmete ČISTI, POURA, OHRANi, DESINFICIRA PAZlTc M A VARSTVENO ZNAMKO ! ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenih sočutij, ki smo jih prejeli ob prerani izgubi našega srčno ljubljenega, nenadomestljivega soproga, očeta, starega očeta, brata, svaka in strica, gospoda hišnega posestnika in bivšega ključav. mojstra se vsem najprisrčnejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni častiti duhovščini, dalje gospodu primariju dr. V. Meršolu, pevskemu društvu »Cankar«, darovalcem prekrasnih vencev in šopkov, sploh vsem sorodnikom in prijateljem, ki so od blizu in daleč prihiteli, da dragega pokojnika spremijo na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat — prisrčna zahvala! Ljnbljana, Zg. Šiška, dne 23. aprila 1937. Globoko žalujoči ostali ZAHVALA Vsem, ki ste naju ob izgubi naSe ljubljene mamice in žene, gospe tolažili v težkih urah. vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti k prezgodnjemu grobu, ki ste ji z venci in cvetjem okitili krsto, častiti duhovščini, akademskemu pevskemu zboru za ganljive žalostinke — vsem izrekava svojo najiskrenejšo zahvalo. Ljubljana, dne 24. aprila 1937. SLAVO in MILAN KOLAR. Vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem sporočamo žalostno vest, da je naša dobra mati in stara mati, gospa MARIJA ZURC rej. Petsehe dne 23. aprila t L po dolgi in mučni bolezni mirno umrla. Pogreb naše ljube pokojnice se vrši v nedeljo, dne 25. aprila t. 1. ob 4. popoldne s štemburjeve domačije v Kandiji na pokopališče v šmihelu. Priporočamo jo v prijazen spomin. V KANDIJI, 23. aprila 1937. Jože, sin; Angela, Mici, Pavla, Julija, Valči, Anica, hčere; Milka, sinaha; dr. Milan Šerko, dr. Josip Režek, dr. Celestin Jelenec, Kari Vrisk, Slavko Vehovec, zetje. Vsi vnuki in vnukinje. ŠŽ3 Vožnje v severne dežele Hamburg - Amerika Linie H0P8G HAPAG—VOŽNJA na Angleško, Irsko, Island in Norveško z MS »Milvvaukee« od 28. junija do 14. julija 1937. Potovanje traja 16 dni, od cca. 4.600.— dinarjev. PRVA HAPAG—VOŽNJA na Škotsko, Island, Spitzberge in Norveško z MS »Milvvaukee« od 16. julija do 8. avgusta 1937. Potovanje traja 23 dni. Cena. vožnji od cca. 6.600.— Din, DRUGA HAPAG—VOŽNJA na Škotsko, Island, Spitzberge in Norveško z MS »St. Louis« od 20. julija do 11. avgusta 1937. Potovanje traja 20. dni. Cena vožnji od 4.800.— Din TRETJA HAPAG—VOŽNJA na škotsko, Island, Spitzberge, Norveško z MS »Reliance« od 7. do 30. avgusta 1937. Potovanje traja 23 dni. Cena vožnji od cca. 6.600.— Din. HAPAG—VOŽNJA v Vzhodno morje in Norveško z MS »Milvvaukee« od 10. do 26. avgusta 1937. Potovanje traja 16 dni. Cena vožnji od cca. din 4.600.—. HAPAG—VOŽNJA na Norveško, škotsko in Anglijo z MS »Reliance« od 2. do 15. septembra 1937. Potovanje traja 13 dni. Cena vožnji cca. 3.650.— din. Pojasnila, prospekte in vozne parobrodne karte pri Glavnem zastopstvu: Knežev Spomenik o BEOGRAD Telefon 30-003 Podzastopnik: Vladimir Pintar, Ljubljana. Pražakova 13 Umrl nam je po težkem trpljenju naš ljubljeni tn nepozabni soprog, najboljši oče, brat, stric tn svak, gospod javni notar v Ptuju. K večnemu počitku ga bomo spremili v ponedeljek, dne 26. aprila ob 15. uri iz bolnice Križniškega reda v Ormožu na tamkajšnje pokopališče. PTUJ, dne 24. aprila 1937. DANA, soproga; SRD AN, NAD AN, DUNJA, VELENA, otroci — in ostalo sorodstvo. Urejuje Davorin Ranjen* « Izdaja za konzorcij >Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran, — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak — kVsJ s I^ubljani, *()'*($'#'%***%&#(*&*&)(*&)&&&$(*'$&)'*'#&#'*&#'%*%&#&%&$