,r
Liet m koriMl d«Uv. ekega Itudetve. DeUv-ot m oprtvlicnl do veega k»r product rajo.
This pap >r is devoted to the Inte resta of the working clase. Work-are are entitled to all what they produce.
fcni'i »<• m «">'»i.d-4.»u • s Hat, !>•<■. é. IIM7, »t lb* |x*»t offt « »t CI ten*' 111. ui.d»- Ihr Act of < ubRr«*- of M.reh Srd. 1*7*,
Office: 214<> Blu- la and Ave.
"Delavci vseh dežela, združite se
PAZITE!
na številko v oklepaju-ki ee naha|a poleg va. tega na.lova. prileplje. nega epodaf ali na ovitku. Ako (14H) |e številke
tedal vam e prihodn|o številko nečetfa lista poteče naročnina Prosi-| po rjovite | o fako|.
m o
Štev. (No.) 147.
Chicago, III., 5. |uU|a (July), 1910.
Leto (Vol.) V.
Premogarski štra|k u lUlnolsu. yjjjß KORAK NAPREJ.
Že teilne traja boj mod premo-garskitni bitroni in organiziranimi premogarji. Na eni strani vsega-aiti milijonarji, na drugi pa premogarji, ki vstvarjajo milijonarjem bogastvo in udobno življenje.
Milijonarji, lastniki premogoko-pov pravijo in trdijo, da so gospodarji premogarji, ki kopljejo črni diamant, pa njih sužnji, ki morajo pokoriti se njim.
Premogarji, ki vsaki dan vaga-jo svoje življenje za premogarske barone, pa zahtevajo vsled neznosne draginje povišanje pičlih plač in nekoliko olajšav pri težkem, trudapolnem in življensko nevarnem delu. Zahtevajo malenkost!
Premogarski baroni niso izbirčni v sredstvih, da bi uničili unijo premogarjev v državi Illinois. In vsako, najpodlejse sredstvo jim je dobrodošlo.
Zdaj so najeli detektive (tajne policaje), katere pošiljajo med premogarje, da lažejo štrajkujo-Čim premogarjem, da v nekaterih krajih dobivajo večjo podporo kot drugod.
Dne 24. junija 1910 je prišel v Assumption 111., človek, ki je dejal, dR se piše Avgust Bell in stanuje na 8321 Qjincy St. Cleveland Ohio in je tajnik železniške unije težakov. Pripovedoval je, da je njegova unija sklenila, da vsak Član da v podporo štrajkujočim premogarjem v Illiuoisu deset odstotkov od svojega zaslužka in da unija lahko da s prvim julijem 10(1 tisoč dolarjev podpore. Prišel je na lice štrajka po naročilu svo je unije, da se prepriča, ako denar pravično' delijo med Strajkujoče - premogarje. * ,	- -i
Premogarji sd osupneli vsled te pripovedke. In rekli so mu, da naj gre zvečer na shod in pove odprto, kar je pripovedoval po mestu. Ali mož je bil previden. Izgovarjal se je, da ne more na shod, ker se mu mudi v Pana. Mokomis, Witt in Hilsboro.
Po kapitalistih podkupljeni ničvredni lump je izginil. Sel je, kdo ve kam, ko je zvršil obrekovalno delo.
Podkupili so liste, ki niso pisani v angleščini. Seveda, kapitalistične liste, ki so pripravljeni igra ti ulogo izdajalca za vsak denar.
In kapitalistični listi, tiskani v neangleščini so se prodali za groš Judeža. Posebno list "Italia" priporočamo vsem slovenskim premogarjem talijanske narodnosti, da list "Italia" izdaja premogarje vseh narodnosti, posebno pa premogarje talijanske narodnosti ameriškim kapitalistom, da bi vni-čili tem lo-žje štrajk premogarjev v državi Illinois.
Največjo zgago v tem boju pa igrajo železniške družbe, ki lastu-jejo premogokope, Te družbe pretijo malim lastnikom premogoko-pov, da jih bodo uničili, če priznajo zahteve organiziranih premogarjev. Priporočamo jim, naj vst-rajajo, dokler ne bo skupnega shoda.
Na to infamno in podlo ruvanje je pa odgovoril osrednji odbor premogarske unije za državo Illinois na svoji seji:
Springfield. 111. 28. junija 1910. Naslednji predlog je sprejel danes glavni odbor za državo lili nois na svoji seji
"Stavili, podpirali in sprejeli smo predlog, da je osrednji odbor pripravljen posetiti konferenco predsednika I/ewisa. zaeno pa izjavljamo, da ne priznamo druge plačilne lestvice in pogojev, ka kor tiste, ki je sprejela konferen ca v Peoria, 111.
John Walker, predsednik.
Oroee Lavrcnce, podpreds.
Duncan M'Donald, tajnik. Vzlic temu, da se premogarski baroni v tem štrajku poslužujejo najbolj ostudnih sredstev, se na-giblje zmaga na strani organizi ranih premogarjev. Kako nizki in podli so premogarski baroni in ne izbirčni v sredstvih dokazujejo li-
sti, ki so jih pisali tajnikom dru-1 gil\ unij. V teh okrožnicah tarna- j jo premogarski baroni, da so za spravo iu priznajo vse zahteve, katere so zahtevali na premogars-kim zborovanju organizirani premogarji. Nadalje očitajo premogarjem v državi Illinois, da so trmoglavi in imajo specielne zahteve, Priporočajo unijam drugih strok, naj nikar ne podpirajo teh štrajkujočih premogarjev v drža vi Illinois, če bi prosili za pomoč. Pod to lopovsko okrožnico je pa' podpis:
"The Illinois Coal Operator &
Association," kar pomeni slovensko: Zveza lastnikov premogoko-pov v državi Illinois.
Tajniku drugih unij so takoj poslali te vrste okrožnice osrednjemu odboru premogarske unije za državo Illinois, da odbor vidi, s kakšnimi podlimi sredstvi se borijo lastniki premogokopov, da bi zrušili unijo premogarjev v državi Illinois.
Poleg te(i Jjižij, pa krožijo še druge. Znano je, da unija daje podjK>ro v podobi nakaznice. Za to nakaznico dobi vsak štrajkujo-či premogar jestvine v prodajal nah, katere je določila, unija. Na nakaznici je tudi označeno, toliko se sme premogarjem dati piva. Glede piva je strogo določena meja. To je pa razburilo nekatere lastnike pivovarn, ki so tudi kapitalisti, ki bi najrajše videli, da bi vsak štraj kujoči premogar smel nesti nakaznico, kar direktno v pivovarno in jo zamenjal tam za pivo. In ti kapitalisti pivov..r-narji so pričeli delati tudi zgago. Najel: so Ijadi. ki so pričeli ščuvati premogarje, da ni pravilno, ker se plačuje podpora v nakaznicah za jestvine. "Vsak premogar naj dobi podporo v denarju", je devizija agitatorjev pivovaren. Tudi tako rovanje je obsojati najstrožje, ker nima druzega namena, kot zanesti neslogo med strajkujoče premogarje, zaeno jim pa vzeti simpatije pri občinstvu.
Ko je osrednji odbor premogarske unije za državo Illinois sklenil, da naj se plačuje podpora le v nakaznicah za jestvine, je vedel lobro, kaj je sklenil v dobro štraj kujoč i m premogarjem.
S tem je pridobil simpatije vseh trezno mislečih ljudi za strajkujoče premogarje.
Pomislite bratje, premogarji na štrajku. Ako bi unija plačevala podporo v denarju in bi slučaj na-nesel, da bi se med tisoči štrajku-jočih premogarjev opijanil le e-den tedaj bi vsi kapitalistični listi zagnali krik, da unija podpira ljudi, ki so udani pijančevanju in «lenobi. Unija je s svojim sklepom vzela kapitalistom orožje iz rok, onemogočila je, da bi kapitalistični listi obrekovali strajkujoče premogarje in jim očitali pijančevanje in lenobo. In radi tega se jezijo kapitalisti in po svojih plačanih hlapcih, ščuvajo premogarje.
Premogarski baroni, ki širijo vsakovrstne laži v svet, da bi zrušili unijo premogarjev v državi Illinois, pa nočejo povedati resnice, da so uradniki unije znižali prostovoljno svoje plače za 50 odstotkov v korist sklada za strajkujoče.
Premogarski baroni so veliki v lažeh, pa majhni, če gre za resnico.	^
Sploh pa, premogarski baroni v državi Illinois posekajo glede lo-
I. Jugoslovanski soc. kongres se )e završil z velikim vspehom. Jugosl. soc. zveza organizirana.
Odgovor na napade štrajkujočih uslužbencev Pressed Steel Car Co.
Zborovanje I. jugoslov. soc. kongresa si* je završilo v popolno zadovoljnost vseh jugosl. soc. organizacij, ki so se odzvale za kongres. V jeseni — ako bodo do ti je izvršeni vsi koraki, l:i so se odmerili pripravljalnemu odboru, da jih izvede potom referenduma, to je splošuega glasovanja —- bo začela jugosl. soc. zveza, kakor tudi zvezna tiskarna, lahko s svojim poslom.
V	soboto 2. julija se je vršila, kakor je bilo že preje sklenjeno, preti konferenca, na kteri se je sprejel pravilnik za red kongresa .
Drugi dan se je točno ob osmi uri zjutraj začelo delo za konstituiranje kongresa. Volilo se je predsednikom sodr. Tom Bešefii-ča iz Alleghenije, Pa., podpredsednikom sodr. John Petriča iz Chi-eage. zapisnikarjem Ivan Mastena in Frank Petriča.
Poveril ni odbor za pregledan je pooblastil ja naznanil, da je zastopanih na kongresu 28 delegatov in sicer: Slovenci, Hrvatje, Srbi in Bulgari, odnosno Mace-donci.	C
V	imenu nifdjugoslovanskega odbora, za poziv jugosl. soc. kongresa, je pozdravil zbor v jedrnatih besedah sodr. . M. Gluma<v. Jurišič. nakar se j« prešlo na 2. točko dnevnega reda: Poročilo o delu in stanju posameznih jugo-siovansRih to je slovenskih, hr-
vanske socialistične zveze v Ameriki dolžnost, da z vsemi silami moralno, a po zmožnosti tudi materialno podpira delo revolucionarne nega proletarijata na jugor iztoku Evrope.
II.
Kongres nadalje priporoča vsem sodrugom sirom Amerike, da kolikor mogoče širijo literaturo in tisk jugoslovanske soc. demokracije v Evropi in da na ta način na jedni strani pomagajo s to literaturo privesti ameriško jugoslov. ulelavstvo v socialistični boj, a na drugi strani da se materialno podpira razvoj socialistične literature in tiska naših jugoslov. so-drugov v Evropi.
III.
Prvi jugoslovanski socialistični kongres v Ameriki pozctravlj^ sklepe jugoslov. socialistične konference v Ljubljani, jugoslov. socialističnega kongresa v Belgra-du in medbalkansgega socialističnega-' zbora v Sofiji, ki poživljajo jugoslovanski proletariat v skupni boj proti osvojevalni politiki kapitalističnih držav v Evropi, kterš v zvezi z jugoslovansko bur-žoazijo pretijo z gospodarskim in nacionalnim robstvom vsem narodom na jugoiztku Evrope.
IV.	•
Po principu mednarodne delavske solidarnosti, prvi jugoslovan-
Ki socialistični kongres v Ameri-
v.tskih, srbskih in bolgarskih soc. K*0"^0 Poz<iravlf ee]n sooiali-
orfr»u>zBeij.	Interna,ion„lo.
K tej točki je poročal za slovensko organizacijo sodr. Frank Petrič, kterega poročilo prinese *'Proletarec" v bodoči številki. Nato je poročal o hrvatski organizaciji sodr. T. Bešenič, o srbski Blagovoj Savič in Duš. Popo-vič, o bulgarsko-macedonski Di-initer Ekonomoff.
Prostor nam je za to številko preomejen, da bi zamogli priobčiti podrobne razprave in vse resolucije, ki so se sprejele na kongresu. Vse to pride na vrsto drugi teden in še enkrat v zapisniku.
Ena važnih resolucij, ki jo imamo pri rokah in ki daje kongresu merilo in značaj napram gibanju in boju jugosl. sodrugov v Evropi in ki je bila predlagana po B. K. Saviču v referatu: "Odnošaji jugoslovanskega socijalističnega gibanja v Ameriki napram jugoslovanski socijalni demokraciji v Evropi" in sprejeta soglasno se glasi:
I.
Prvi jugosl. sopijalistični kongres v Ameriki izraža svoje najtoplejše simpatije napram bratskim socialno demokratskim strankam na slovanskem jugu in nalaga glavnemu odboru Jugoslo-
Dalje so se sprejeli važni pred logi in resolucije glfrde načelne izjave "Jugosl. soc. Zveze v Ameriki." Te je predložil sodr. M. Glumac k svojemu referatu: "Jugoslovani in delavski razredni boj v Ameriki," sodrug D. Ekono moff resolucijo o svojem referatu: "Jugoslovani in njih položaj v Ameriki"; Jos Zavertnik v svojem referatu: "o ustrojstvu pravil za Jugosl. soc. Zvezo" glede tiska: Štefan Zlodi za Zadružno tiskarno in Frank Petrič resolu cijo in predlog: "Za praktično delo v prilog jugoslovanskih na seljencev v Ameriki."
Ne da se tajiti, da je prvi kongres jugosl. socialistov v Ameriki velik korak naprej ne samo na gospodarskem in političnem polju v Ameriki, ampak da ga je smatrati tudi kulturnim. — Jugo slovanski proletarjat je začel tudi v Ameriki reševati svoja uprašan ja in delo — sam.
Omenimo naj konečno, da je zbor posetil kot povabljeni gost tudi glavni, tajnik ameriške soci alne stranke sodr. J. M. Barnes ki je v angleškem jeziku pozdra vil I. jugoslovanski soc. kongres
riško kapitalistično časopisje, ki navadno zabavlja na inozemce, se sedaj trudi in pomaga, da bi premogarski baroni v državi Illinois dobili stavkokaze (skebe). To delo opravlja kapitalistično časopisje direktno in indirektno. Indi-rektno, ker molči o štrajku, ker noče poročati, da je še nekaj ti-sočev premogarjev na štrajku, in drugi, ki delajo, da so že izvojeva-li zmago. Tudi o tem molčijo, da premogarji, ki so izvojevali
so
zmago, sklenili podpirati svoje brate, ki so Se na štrajku, gmot-povskih sredstev v boju med de-!no (z denarjem) in moralno, lom in kapitalom, vse druge ame- j Premogarski baroni, da bi na-riške kapitaliste. Pričeli so posne- pravili rasdor, so pa izdali še le-mati avstrijske kapitaliste. Izigra- take, v katerih trdijo, da je stav-vajo narodnost proti narodnosti, ka (štrajk) proti inozemcem. da bi uničili premogarsko stro Slovenski premogarji ne sedite kovno organizacijo. Pri tem delu | na te limaniee. To je navaden ka-jim po m riga angleško - ameriško l pitalističen trik. Izigrati hočejo ;.....*a.nnieic ker *M0h narodnost proti narodnosti, da bi
kapitalistično časopisje, ker sploh ne poroča besedice, ti* je premogarski štrajk v državi Illinois. To Časopisje je seveda odvisno o 1 milosti kapitalistov. Angleško - ame-
jim vi tlačani kot topi sužnji, sami M* pa valjali v milijonih in hiteli v brezdelju od zabave do zabave, od mejtrese do mejtrese.
Ako se ta trik posreči premo garskim baronom, ga bodo rabili kmalu tudi kapitalisti druzih strok. Ali vsak zaveden delavec je na jasnem, kakšne bi bile posle dice za vse delavce v Ameriki ako bi se uresničile temne in tajne želje premogarskih baronov.
Proti takim kapitalističnim lum parijam je treba nastopiti. Delav ci naj vstopijo za delavsko časo pisje. Le delavsko časopisje, listi ki so lastnina delavcev prinašajo resnico. Vsi drugi listi 6o za denar — hnmbug!
Slovenskim premogarjem v dr žavi Illinois pa priporočamo: Osta nite zvesti svoji uniji. Ne pretvo rite se v Judeže. Stojte v boju ko skala I
Ako ste v sili in potrebi, obrnite se na "Proletarca" in "Glasilo" da prinesejo vas poziv za pomoč Ta klic, poziv ne bo ostal glas vpijočega v puščavi, slovenski za vedni delavci vseh strok, va« bodo podpirali po svojih močeh gmot no in moralno.
Vsled vednega napadanja od strani Presed Steel Co. proti organiziranim delavcem v I. W. W. je izšel v McKees Rocks Leadarju dne 29. aprila sledeči obrambni članek:
Urednik Leadarja:— Uprašan sem, naj Vam podam z našega stališča sliko o štrajku, <i je nedavno izbruhnil. Pribito dejstvo je, da so se pošiljale v svet vse mogoče in nemogoče novice od strani naših nasprotnikov, ki vedoma ali nevedorna služijo velikim podjetjem in korpo-racijam.
Da se razume sedanji položaj, moramo poznati preteklost. V času zadnje poravnave je bil cel svet uverjen, da se bo od tlje naprej postopalo z delavci kot z judmi in da bodo med drugimi obljubljenimi poboljški dobili tuli 15% zvišanje plače. Vsakemu je bilo zasigurano dobro delo in lobri časi. Toda ko je prišel čas, la se izpolnijo obljube — s 15% zvišanje plače, smo zapazili, da se je to zgodilo le tam, kjer so bili delavci organizirani, in to šele potem, ko so zagrozili z revoltami. Za splošno delavstvo se ni storilo ničesar in se tudi ni imelo namena česar storiti. Vse je ostalo pri starem — in celo slabeje, kajti sistem dela je tak, da le enim omogočuje malo večji zaslužek, med tem ko eni narede le malo več kot prej.
Da dokažem mojo trditev, evo dokazov:
Na dan zadnje plače se je pobralo skupaj deset zavitkov (kuvert) s plačami. Plače so repre-zentirale troje vrst dela: sponar-je. prebijače in tesarje. Iznašlo se je, da zaslužijo vsak po $1.79 na deset ur. Pomisliti pa je treba, da so to izurjeni delavci in da se je moral vsak požuriti, da je kaj naredil, kajti delo je od kosa. Na podlagi teh' razmer si lahko vsak izračuna, koliko potem zasluži navaden delavec.
V	Času, ko je bil poravnan zadnji štrajk, se je obljubilo tudi pol dnevnega praznika v tednu, toda kompanija tega še do danes ni uvedla. Pa ne samo to, da kompanija ne drži nobenih obljub, njeni uradniki tudi šikanirajo delavce kjer jih le morejo. To se zgodi najraje pri akordnem delu, in sicer na ta način, da se delavce čestokrat menja z enega na drugo delo, kar provzročuje, da delavci ne morejo priti do večjega zaslužka — po drugi strani se pa namesčuje novince, da delajo isto delo ceneje.
V	tem slučaju sta bila premeščena dva delavca, druga dva pa bi imela vzeti prejšna mesta. Glasom zaključka med delavci v teh oddelkih so pa odklonili to navado menjanja na ta način, da niso hoteli vzeti druzega dela. Tisti štirje so bili za to odpuščeni. Unija je pa zahtevala, da se jih takoj nadomesti na stara mesta. In temu se je kompanija vdala, toda drugi dan je odpustila Zolaka, ker je sodeloval pri poravnavi kot tolmač. Vsled tega koraka od
strani kumpanije je unija zaključila dne 17. aprila zvečer, da se zahteva, da dobi Zolak svoje delo nazaj. Uradniki kompanije se pa niso hoteli vdati in vsled tega so delavci skupno zapustili delavske prostore.
Kompanija je hotela na razne načine opravičiti svoj korak za odpustitev Zolaka, toda vse to so bili le prazni izgovori.
Mi vemo iz zanesljivih virov, da so bossi kompanije povedali predsednikom nemške in grške Unije, da Unija pomeni za delavca le zgubo dela. Predsednika nemške Unije se je odpustilo. Reklo se mu je tudi, da bo imel trde čase v iskanju dela okrog Pitts-burga.
Odpustitev Zolaka je bil ogenj v streho. Skozi cel čas pa so kompanija in njeni plačani špijoni gledali na to, kako bi uspešneje delali v javnosti napačno mnenje in tako odvrnili delavce od njih pravega cilja.
Navadno se je reklo, da so delavci nevedni tujci, da so bili zapeljani po voditeljih, kteri jih uče napačnega "Amerikanizma", da organi/a« • i ja I. W. W. ni možna plačati $7 na teden podpore, (kaj enacega se sploh ni nikdar obljubilo) pravi se, da so delavci vodeni po ljudeh, ki oznanujejo nasilje in nered, da so anarhisti itd. (vsak, kdor pozna ljudi v tej organizaciji pa ve, da organizacija ni v zvezi s takimi ljudmi ki uče kaj podobnega) — dalje je bil zagnan krik, da je pobegnil blagajnik in odnesel unijske novce.
—	Kdo je odneseruhijske Sove«??
—	Mi ne vemo za nobenega.
Blagajnik Unije, Ignac Klavier
je tukaj in govori sleherni dan štrajkujočim. Vse te govorance so navadna laž. ktere zamore pošiljati v svet le delavstvu skodaželj-ni kapitalizem in njegovi plačani hlapci.
Da to ne bo kar tako vleklo v javnosti, vedo tudi kapitalisti, zato so si istočasno izmislili Se eno sredstvo. Začeli so nabirati podpise v svrho, da bi se začela proti I. W. W. sodnijska gonja. To so takozvani petični podpisi in jih je treba dobiti 4000. Vse to ima namen, da se'poslovanje I. W. W. enkrat za vselej onemogoči in uradnike imenovane Unije- pa zapre ali izžene iz McKees Rock-sa. — Mar ni to značilno? —
Mi vemo pozitivno, da je bilo mnogo podpisov izposlovanih ve-led pritiska in groženj, vzlic tema pa smo pripravljeni naše delo na-prdeovati napram vsem grožnjam in slučajnim sodnijskim gonjam, naj pride kar hoče!!!
Sence ječe in vse grožnje naših sovražnikov nas ne bodo ostrašile v delu za našo pravično stvar. Uradniki I. W\ W. ne bodo odnehali — in preganjanja ter šikane bodo rodile le bolji sad med našimi delavci, tako, da bo mogoče organizirati slehernega od tisočev delavskih sužnjev v veliko združenje vseh.
"Hic Rohdus, Hic Salta" Joseph J. Ettor, District Orgaizer, I, W.W.
— Ekaekntivni odbor socialistične stranke v Ameriki je predzadnji pondeljek sklenil, pomagati z vsemi močmi illinoiškim premogarjem v sedanjem velikem ekonomskem boju proti premogara kemn trustu. John Walker in Duncan McDonald od premogarske organizacije sta bila tozadevno obveščena. Posebno poslanstvo premogarjev je tudi naprosilo "Chicago Daily Socialist", da v širšem obsegu poroča o boju premogarjev, ker kapitalistični listi taka poročila zavijajo ali pa je-dnostavno ignorujejo: naš bratski list bo naravno to z veseljem storil. Obenem se je zadnjo nedeljo vršila konferenca zastopnikov od •vseh socialističnih listov v Chica-
gii (zastopan je bil tudi "Proletarec" po sodrugoma Fr. PetriČu iti Jos Zavrtniku ml.) v svrho, da se da premogarjem na štrajku krepka moralna podpora potom našega tiska.
— V jeklarskih tvornicah Illinois Steel Co. v So. Chicagu jo predzadnjo nedeljo zvečer pljus-knila razbeljeno tekoča kovina i* plavža in smrtno poškodovala več delavcev. Umirajoče delavce so naglo odpeljali v privatno kom-panijsko bolnico, od koder je vsaka informacija glede ponesrečencev nemogoča; še celo imen ne povedo. In jeklarski trust je ne-dolgo tega naznanil, da bo ustavil delo ob neileljsh! Ali je rest
PROLITAREC
^UtT za urnutasa delavskega
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
l.Mtaik ia iadaj»t«lj:
i«fiil«vMiki delavska tiskovna drvite v Chlcifo, III.
Naročala«: Za Amtrico $1.50 sa celo lato. 75c « pol let«. Za Evropo $2 u calo lato. 11 sa pol lata.
Ogiati po dogovoru Pri $pr«m*mM bivaUISm ¿•pol»g »ovoga	tudi H TAM J **4lov.
PROLETARIAN
O «med and pnbliahad Evut Tumdat by
iMth Sla »k Workmen'i Publishitif Conipan v Chktfo, iilinois.
Glasilo Slovenske socialistične organizacije v Ameriki.
K run k Podllpec. Prealdeut:
Jobu 1'etrlcb, Secretarj;
Frank J a netit, Treaaurer.
subscription bates: United Stat«« and Canada. U.SO a year, 7Sc lor half year. Foreign countries %2 a year, $1 for half year. advertising rates on agreement.
NASLOV «ADDRESS):
% "PROLETAREC"
2146 Blue Island ave. Chicago, 111
si
Dopisi.
Claridge, Pa.
Cenjeni urednik "Proletarca!"
Objavite sledeče:
Podpisani se zahvaljujemo slov soc. klubu št. 19 v Svgan, Pa, za poslapo svoto $31.75 po tajniku Louis Glaserju v podporo štraj-kujočim bratom rojakom v Westmoreland Co.
Darovali so sledeči:
Slov. soc. klub št. 19. $10. Po 50 ct. so darovali: Blekač John, BaueT Jos. Drmota Math. st. Debelak Urban, Debelak John, Gu-selj Anton, Guseq John, Sevec John, Hrlička Frank, Kavčič Lov-ro, Lesjak Julius, Likar John, Priča Dušan, Werdinek Leon, Zupan Frank. Po $1.00 so darovali: Guselj Lovro, Oblak Math in Ro-gensbogen Aleksij. Po 75 ct. so darovali: Martinčič John. Po 25 ct. so darovali: Bogataj Louis. Doleno Martin. Drmota Andrej. Drmota John, Drmota Math, ml., Drnovšek Louis, Drnovšek Luka, Gorenc Frank, Guselj Andrej, Ja-nežič John, Kvartich John, Krek George, Knez Ignac, Kajžar Ant. Likar Frank, Miklavčič Frank. Miklaueič Tmo, Mauer John, Mauser John, Martinčič Andrej, Ple-terlek John, Pustork Frank, Pro-sen Martin, Rabselj Frank Ramovš Jakob, Slivnik Lovro, Strah Frank, Všeničnik Geo, Ušeničnik fctefa n, Urbančič Math, Virant John, Vrtačnik John, Vakutinčač Jernej, Velikan Ignac, Vrdock Simon in Žagar Tone. Hvala prav vsem!
Zahvalimo se tudi dr. "Mladi Vrh'" Svgan. Pa. ki je darovalo svoto $lf) za isti namen.
Svota se razdeli med najpotrebnejše brate štrajkujoče rojake v Westmoreland Co.
Za tozadevni odbor:
John Batich. J. Mlakar, .	Lavreneij Šturm.
Claridge, Pa.
Cenjeni urednik!
Društvo "Bratoljub" št. 7. S. N. P. J. v Claridge, Pa. se izreka zahvalo društvu Ilirija št. 38. S. N. P. J. v Kenosha, Wis, za darovano svoto $13.70 v podporo najpotrebnejšim bratom in članom društva "Bratoljub", kakor tudi društvu "Slavija" št. 1. S. N. P. J., ki je darovalo $4.00 v isti namen.
Pečat. John Mlakar, preds.
John Batich, tajnik, Val. Rednik, blagajnik. Opomba uredništva. Z veseljem konstatiramo, da so se slovenski delavci in obrtniki pričeli tudi za kaj druzega zanimati kot za na pol podrte cerkvene "turne" in cirilmetodarijo v stari domovini. In to pozdravljamo 1
V Ameriki je danes na stotine slovenskih premogarjev v boju s kapitaliati, ki trdijo, da so lastniki premoga. In ti slovenski pre-mogarji so potrebni podpore. Njih žene, njih deca so lačni, gladni so tudi očetje. Kjer pa premogarska družba lastuje hiše, tam so tudi slovenske premogarske družine brez strehe.
Slovenski delavci, ki delate in niate na štrajku, ali razumete kakšno gorje, če je gladni oče s svojo družino na cesti, deca pa vpije: Mama kruha 1
Gladni oče, ki je s svojo družino na cesti, ni zvrlil nobenega hudodelstva. Ukradel ni nič, ogolju-
V
fal nikogar, pa tudi nobenega ni vbil ali ranil. Pregrešil se je le zoper profitaželjnoat kapitaliatov. Bori se za boljšo bodočnost svoje deee in vseh delavnih ljudi. Mar ni to plemenit in vzvišen namen f
V kapitalističnih listih čitamo pogosto: Svoji k svojim. Slovenki delavci in obrtniki zapomnite te besede! Ali ni to "svoji k svojim", če delavec, ki dela in mu dopuščajo gmotne razmere, podpira svojega štrajkujoeega brata -delavca, ki je v boju s kapitalisti za boljše življenske razmere vseh delavcev? Slovenski delavec na štrajku nam je dvakrat brat. Naš brat je po narodnosti in razredu 1
Dolžnost vseh slovenskih delavcev je brez razlike na versko in politično prepričanje, da priskočimo z darovi takoj na pomoč, ko začujemo glas, da so slovenski delavci na štrajku podpore potrebni.
Kdor dela tTi mu dopuščajo tudi gmotne razmere naj poseže v žep in naj daruje. Potem naj že bo organiziran v slovenskih podpornih dcustvah, ali pa v političnih klubih, ali pa v skupni uniji.
"Cerkvene turne" v stari domovini naj pa zidajo in popravljajo tisti, katerim "turni" tudi nosijo. Delavcem ne koristijo nič!
Kdor želi prispevati za štrajku-joče brate slovenske premogarje v Westmoreland Co. naj pošlie denar direktno na naslov Jonn Batich 487 Box Claridge, Pa.
Kdor da. dvakrat da!
PBOLITiKlO
Istočasno pa tudi rudniške družbe niso držale rok križem. Najeli ao nekaj petoliznih, na karaktar-ju propalih rojakov, ki ao imeli namen delati med rojaki intrige, strašiti jih in jim prigovarjati, naj nehajo z zahtevami, ker bo inače družba bankotirala." — To-
aedo v uredništvu zreli za blazni-co, ali so pa prekanjeni klerikalci, kakeršne aem poznal v stari
domovini, ki se ravnajo po izreku: namen posvečuje sredstva.
A ko je prvo, tedaj jih pomilu-jem. Človek z zdravo človeško"pa-
Ely, Minn.
Cenjeno uredništvo!
Semtertje se čita v časopisju, da ima država Minnesota najsla-beje zakone glede varstva delavcev. Jaz se sicer ne bom baHal z zakoni te dežele, fci zadenejo točko o varstvu delavcev, rečem pa, da so taka poročila čestokrat pretirana in neopravičena, in to je vsled nepozuavanja zakonov od strani poročevalcev.
V	naslednjem hočem pokazati, da so sedanji zakoni v Minnesota glede varstva delavcev precej ugodni za delavca v slučaju poškodbe pri delu — in da je bila čestokrat, zlasti pr?d leti nazaj — kriva le ljudska bojazen in nevednost: nastopiti proti kompa-niji, da rojaki niso prišli do svoje odškodnine.
V	rudarskih naselbinah v severni Minnesoti se peča z rudarstvom okrog 10.000 slovenskih delavcev. Vposleni so v š^leznih rudnikih v Vermilion in Mesaba Range.
Pred šestimi leti so rudarske družbe z namenom, da preje obo-gate, spremenile svoje rudnike, v prave Človeške mesnice. Ubilo in ponesrečilo se je na tisoče delavcev, ne da bi ae družba zmenila za udove in sirote prominulih. Kdor je poprosil družbo za pomoč, se mu je navadno reklo, da se bo naredila kolekta okrog rudarjev. Ta družba ni imela usmiljenja, ampak je pokazala s prstom na njene uslužbence, češ, oni so ljudje, na kter je treba apelirati. Zgodilo se je tudi v tistih časih, da se je komu sanjalo, da bi bilo dobro družbo tožiti za odškodnino, toda kakor hitro je družba o teh sanjah izvedela, je z grožnjami,! da bo pregnala vse "Avstrijane" z Minnesote, tako prestrašila rojake, da so se zakleli,, da ne bo šel nobeden pričat proti družbi.
V	vsakem slučaju poncsreČenja je znala kompanija pridobiti na en ali drugi način priče za se in tako je bilo ponesrečenemu nemogoče kaj ukreniti proti kompa-niji.
Pozabiti tudi ne smemo, da so naši rojaki precej podvrženi laskanju, petolistvu in izdajalstvu, če vidijo, da jim kak boss hoče iti navidezno na roke. V tem slučaju bi izdali vedno svojega rojaka. Seveda, izjeme so povsod, tudi med slovenskimi delavci so izjeme. Istodobno bi ne bilo zato mogoče začeti nobene tožbe proti kompaniji.
Prišli pa so drugi časi. Posku-šnje o tožbah ar> se začele — in sicer od strani druzih narodnostih največ od strani Fincev. To pa je dalo nov pogum tudi slovenskim delavcem, zlasti ker so se te tožb*» često završile v prid delavcev.
Vsled tega so se prvotne sanje ponovile in uresničevale tako, da se je začelo v vsakem slučaju družbo držati odgovorno za ponesre-čenje naših rojakov.
,	• .	j; ,netJ°' ^ ven<iar ne '»°re smejati
da po trdem boju je bil led prebit U, h()tV kdo ^ y J
in tožbe so se luaugunrale. Da so j ...	-
A ko je drugo, potem priporočam: Ogibajmo se jih! Z ljudmi, ki pobijajo socializem z lažjo, da-si vedo in so prepričani, da je do danea socializem najboljši gospodarski nauk, kar jih poznamo, ki zaeno vsebuje tudi vzvišeno moralno nazivanje, ne more delavec imeti stika, pa naj že bo veren kristjan ali pa svobodomislec.
Klerikalen list je dandanes le še za tercijalke in hinavce. To bi vedeli že danes lahko tudi klerikalni generali, ki trdijo, da poznajo do pičice "dobro m verno" slovensko ljudstvo.
Z delom je tukaj slabo. Zaslužimo komaj za borno hrano in stanovanje. Kapitalisti so nam povečali nekoliko plačo, ker smo jih prisilili do tega. Na drugi strani nas pa molzejo z dvojno mero tako sistematično in skrajno dosledno, da ne občutimo povišanja plače. Kar kapitalist tla z levico danea, vzame drugi dan z obema rokama. '
In tako bo, tlokler bomo živeli v kapitalistični človeški družbi, do--kler bo odločeval kapitalistični gospodarski sistem.
Bratje delavci! Prebudite se iz sna! V vrste zavednih delavcev, v socialistično organizacijo, da si s postavnimi sredstvi priborimo gospodarsko enakost. Naročajte •'Proletarca", čitajte dobre in podučne knjige in čas bo kmalu tukaj ko ne bo na svetu gospo-larjev in sužnjev{____________
tudi v slučaju tožba imeli poleg opravka slovenski hiuavei in pro-daue duše. si lahko vsak misli.
Čestokrat se je dejalo: ja. vje to bi že še blo, če ne bi pri tožbah pobrali polovico advokatje. Tudi jaz sem tega mnenja; ampak u-prašanje je drugo, namreč, da se kompanija tako dolgo neče pogajati 8 ponesrečencem, dokler ne vidi, da ji je na vratu roka pravice. Bolje je deliti z advokati — nego s kapitalisti, kajti prvi dajo vsaj nekaj, medtem ko ne dajo drugi brez prvih nič. Zato je pa vedno bolje, da se v slučaju poncsreČenja obrača vsak najprvo na advokata.
V nekem slučaju, kjer se je šlo za visoko odškodnino, se je družba obrnila celo na Avstro - ogrskega konzulata v Chicagu, da bi on izposloval, da bi dotični rojak ne zahteval svoje odškodnine skozi sodnijo.. In avstro - ogrski konzul je v resnici prišel v Duluth, tam je našel ponesrečenca in mu prigovarjal naj vzame ponuja no svoto od kompanije. kar pa dotičnik ni hotel.
Porota je potem priznala dotič-ueniu rojaku 18 tisoč dolarjev odškodnine, to je največja svota, ki je bila priznana po poroti v tem okraju. Toda li misli kdo, da je bilo to našim rojakom všeč t Ne! Reklo se je, da je dobil preveč. — Spet kranjska zavist in nevoščljivost.
Zakoni i:i sodnjiska nostopanja napram "Steel Trust Co." v Mi-
Vsem zavednim Slovenkam in
Slovencem pa najiskrenejsi po-nnesoti, kakor se je izkazalo žeL(jrav
čestokrat, niso tako slabi za delavca v tej industriji — slabi so le delavci sami, ki imajo še preveč predsodkov, nevošeljivosti,
John Julius.
Beaversdale, Pa.
pa premalo zavednosti v dosego ' 1
pravice, kadar so take stvari na X »,n?,bu ^ «n> p»« jam pollet-dnevnera redu. Kadar se kdo po- ""	™J \et' * I""1"
nesreči, ali da koKa ubije, tedaj <,oru- k«f £ l, r"1'',ar''" la,tm-bi morali delavei ko en .nož pod-"a zavedmh <M™»v m svojemu pirati razpravo na strani delav- ■ programu avest: Nastopa nevstra-
••n, p« bi bilo vedno prav in do- ,n °<llo"n" za Prav,ce ,rP,na" bro za delavca.	¡delavca.
.. ,	.......	Neštetokrat ie že priobčil: "Do-
Delavec v tej indiutnji ne ve s k itn|isti(,nim K„spodarskim
nikdar, kdaj ga zadene nesreča, . ,	, v. . .
, ,	J * . , . redom, doli z grabezi m izsesava-
vsled tega mora biti vedno pri- v.,., , , , ,	... . . .
,. ® , , . . > čl! In doba bo napočila, ko bo le pravilen v vsakem slučaju, da .. ..	»;, », . ,
\ J,	i' . ..tisti spoštovan v človeški družbi,
drug drugemu pomaga. Čimbolj , . . .	. . ~ . i
A ,	.	afi	; ki tlela z umom m rokami. Delav-
trdna vez bo med delavci, tem . . ,	.. . , ,
,v , , A , vt , ci ne bodo izvojevali te dobe s pu-uspesnejse bodo tud. tu.oe v slu-	aH ± 7^edr]. do]ay_
čaju ponesrečenja.	^ . . Qigo barbari ne bojnjojo gc z
Zadnji čas so razne družbe vlo- | ,uor|lnim orožjem. Delavci hitijo
žile pritožbo,, češ, da s* je zadnji L lima svitlim mečem v boj za svo-
čas uložilo malenkostne tožbe ^ ^vice in za preobrat kapita-
ogromne svote denarja kot od-1 uBtijine«a gospodarstva.
škodnino. Kakor nam je znano, v- u i »	i i i
J	1 Najboljše orožje poleg delav-
je za to že imenovana posebna komisija, ki se bavi s preiskovanjem in določbami, o odgovornosti delodajalcev. Do setbij daje ta za-
mu najhujše rane. Povedali bode-te, tla ftočete biti sužnji, da hočete
skega časopisja je pa volilni listek. Kedar so volitve, takrat pa glasujte delavci kot en mož za so-
, , *	r i * •	cialistične kandidate. S svoiimi
kon delavcu moc, v slučaju po- , . . , .	. .. . .,*'..
.. ..	, , . . . . ; v. glasovi bodete zasekali kapitaliz-
skodbe na delu, da lahko tozi za t>	k^.i«-
vsako svoto, torej ne določeno,
izrekli so pa potem določbo za |jv ^ j'U(| (>
odškdnino porotniki. Nov zakon '
bo pa baje tak» omejen, da bo . Z	se Pa lie morem Pohva-
pred vsem treba še le dognati, ali ,ltl- T«ko ^ kot ob ^su krize. De-je družba res odgovorna oziroma ,amo P° dva ah tn dni v tednu-kriva, tožiteljevega ponesrečen- X zi,° slab,m C'a80m Pa prihajajo ja ali ne. Ce bo dognano, da je vseeno k nai» poneumnevalci lju-družba kriva, bo potem še le iz-	^ }z delavskih žepov izti-
rečno določena svota za vsak slučaj tožbe. Čuje se, da botlo te svote zelo nizl^e. (Seveda, se ni čuditi, če bo kaj tacega sklenjeno, saj v postavodaji v Minnesoti ni niti enega socialista, op. ured-) Dokler ne stopi novi zakon v veljavo bo strankam se mogoče nekaj dobiti od kapitalističnih mogotcev.
Josip Mantel.
Hazzard, Pa.
Cenjeni urednik!
Odprto povem, da naj prenehajo s pošiljanjem "Am. Slov." Ta list ni za me. Odkar je pokazal delavcem sovražno lice s tem, da glede socializma postavlja resnico na glavo; ga lahko čitajo ljudje, katerih možgani so zapečateni z devetimi pečati. Vernik ali ne-vemik ne more čitati lista, ki prihaja z lažmi, katere so socialisti v Evropi že pred tridesetimi leti ovrgli stokrat.
Ko sem čitak slabo preplonkano kašo o socializmu, sem bil prepričan, da je le dvoje mogoče. Ali so gospodje, ki imajo glavno be-
sHcjo kakšen cent za sebe. Ne o-čitam ga njim. Marveč želim, da bi "sv. Duh" razsvetil možgane novodobni .raji relaveem. Ako se ne zvrši to — če delavci nočejo slišati glas delavskih listov, bo kmalu po njih hrbtih žvižgal bič kapitalističnih priganjačev, kot je svojedobno žvižgal in tleskal bič grajskih valptov po hrbtih naših pred nam cev ob času fevdne tlake.
Pozdrav vsem čitateljem! Tebi vrli list pa želim obilo vspeha pri vzgoji slovenskih delavcev.
Andrej Ileršič.
NAŠ TI8K.
Naši zapiski za juni imajo sledečo zanimivo vsebino: Vladimir KnafliČ: Raison D'Etre Kulturnega boja na Slovenskem. — M. fcmalc : Edmond Rostand. — Dr. Fr. Kidrič Pomote in potvare za razne potrebe. — F. K. Literarna lastnina f Pregled: Kulturni. — Socialistični. — Šolstvo. — Naši zapiski stanejo $1 za vse leto in se jih naroči pri upravništvu. Naslov je N. Z. 6. II. Selenburgove ulice, Ljubljana, Kranjsko.
MED ZVEZDAMI
Zmot«.
Pred kratkem se je oanovala liga, ki ima namen podruakati in
pohni8tati ameriške socialiste. Liga se imenuje "Induatrial and So-cial Justice League of Amerika." V ta namen so se našli denarni mogotci in duševni "velikani". Prvi bodo podpirali boj gospodarsko, drugi ga bodo pa izvrševali de facto. Kako bodo pravzaprav vodili boj proti socijaliatom in socializmu, zasedaj še ne povedo — in si tudi še niso na jasnem. Vsekakor pa izgleda, — vsaj po govorjenju pripadnikov lige — da je boj namenjen zajezenju socialističnega naraščaja, ki zadnji Čas tako rapidno poplavlja ameriško javnost. Najvažnejše uprašanje za ligo bo, kako začeti — in kje začeti. Stvar bo zelo delikatna, kajti najvažnejše uprašanje na-vsezdnje bo le, zakaj se socijali-zem tako naglo razširja! Tu se bo treba poglo biti v vzroke — in če bo njih liga služila kakor nje naslov pove: iudustrijalni in politični pravici, tedaj bo treba začeti pri sedanji upravi, ta pa ni socijalistična ampak republikanska, demokratična —• kapitalistična. Pameten človek, ki ima nekaj pojma o politiki in javnem življenju sploh, ne more vsprejoti v glavo misel, da so za sedanje politične in gospodarske razmere odgovorni socijalisti. Kako neki? — Saj ni ne enega socijalista V kongresu, ne v senatu. Dosti malo, niti v državnih zastopih — izv-zemši par v Wiseonzinu — jih ni.
Gospodje so se zmotili, kajti res nemogoče je, — in to pri najbolji volji — sprijazniti se s tako absurdno reč jo, kot je uničenje so-cijalizma radi tega, ker je republikanska, demokratična — kapitalistična uprava gnjila, trhla; propadla moralno in politično. Sanc-ta simplicitas! kje je pa tukaj logika? Kje razum? Kje pamet? Ne, ne, to je velika zmota, o kte-ri se bodo razni doktorji in Re-verentje že še lahko prepričali, če jim je sploh kaj na tem. da v sve- \ tu obstoji kako prepričanje. Soci- j jalizem »danes ni več Archimedo-v a točka.
Cela stvar nas spominja na fanatično mačeho, ki je imela svojega porednega Jurčka tako rada, da je za vse pregrehe, ki jih je naredil, bračunala s Tinetom, kteremu je bila mačeha.
Socijalisti držimo, da tiči v teh zmotah velik nauk. Jlorala tega nauka pa je: bojuj se za pravico
sam. To pa vrše socijalisti. *
POŠTNE HRANILNICE ODOBRENE.
Zed. države dobe poštne hranilnice. V te hranilnice bo lahko Vsak začel z enim dolarjem hranilne vloge. Največ se bo zamoglo vložiti na eno osebo $500. Glavni namen teh hranilnic pa je, da pride tisti denar v roke privatnim bankirjem, kteri bodo dajali po-
šti od 2% do 3% obresti, pošta pa bo dajala ulagatelem le 2% ob-' resti. /
V Ameriki j« že tako, da se da privatnim špekulantom vedno in povaod prilika izkoriščevati javnost. Ni čuda torej, da so vsi izkoriščevalci proti socijalizmu • ♦ •
1.080,000,000, KONGRES.
Pred dobrim tednom se je raz-šel 01-ti kongres, ki je dovolil za £azne javne izdatke za bodočo fiskalno leto eno miljardo osemdeset rniljonov dolarjev. To je za 40 rniljonov več kot lansko leto. Lepa svota.
Radovedni smo le, koliko od te svote bo slo v žrelo kapitalističnih špekulantov ozir. za kolike svote bodo privatni podjetniki ogoljufali vlado?
• •
a
Appeal to Rcasop primirja Roo-sevelta s političnim Dr. Cookom. — Dobra primera. Oba sta našla ob njiju povratku svoje posebne čudake.
— Premogarske družbe v Illi-noisu zdaj razpošiljajo plačane agente od mesta do mesta, koder je štrajk; tile agentje krepko lažejo o stanju unije in natvezujejo štrajkacjem. da jih hočejo voditelji unij ogoljufati na podpori. In glavni namen teh kapitalistom prodanih duš je: napraviti zmešnjavo lned štrajkarji in ubiti štrajk. Zato: pozor pred temi špi-joni!
-t- V. New Yorku se pripravljajo na velikanski štrajk delavke v tvornicah za ženske obleke. Organizacija "International Ladies' Garment Workers" neprestano narašča. Blizu J50.000 delavk bo ostavilo delo. - —^
—	Tisoč dvesto mož, vposlenih v "Laughlin Sheet Tin Mili" v Bridgeportc, O., je zaštrajkalo v četrtek in s tem ustavilo delo v celi tvornici. Boj je nastal vsled tega, ker se nekteri delavci branijo prispevati 10 <fc od dnevne plače v štrajkarski sklad za 4600 št raj kar je v pri "American Sheet and Tin Co." v tistem mestu, Kteri so na štrajku ze blizo leto dni. Štrajkarji so dobro organizirsTrt:
—	V takozvnnem "Irwin Fiel-du" premoga v PennsylvanijJ (La-trobe, Irwin, Herminie, Madison itd.) štrajkajo premogarji že od 9. marca- Okrog 20.000 do 30.000 premogarjev je na štrajku. Ogib-ljite se tega kraja!
Ko je Krist visel na križu je
bil žejen. Kapitalisti so pa lačni v palačah. A ne kruha, marveč denarja.
Žejnemu Kristu so mesto vode tlali jesiha in žolča. To so z vršili pismarji in farizeji.
Delavci! Vi dajte pa kapitalistom mesto denarja delo. To lahko zvršite, če le hočete — pri prihodnjih volitvah.
SLOVENCI POZOR!
(
)
VelIKi Izlet
katerega priredi
Društvo Slovenija, štev 44., Č. S. B. P. J.
dne 17. |ull|a IOIO
V LAKE SIDE GROVE "¿¿T*
SO. CHICAGO.
Začetek točno ob 1. uri pop —Igrala bode izverstna slovenska godbn.— Vstopnina za Slovence prosta,—Za dobro kapljico in prigrizek kakor tudi zabavo skrbi.	ODBOR.
ISMM
Slovencem v Chicagi!
Slov. aoe. klub št. 9 "Proletarka'1 v Chicagi jc sklenila na zadnji seji, da se vrši pikcik na Riverside mesto dne 17. julija dne 10. julija, ker ima društvo "Slovenija'* svoj piknik dne 17. julija v So. ChicAgi.
Vstopnice za piknik stanejo en dolar za možke in 50c za ženske.
Pijača in prigriiek prosta.
ODBOR.

f HOLETAkkO
Splošen pregled.
_Poleg drugih truitov i mamo
»etlaj tudi jetniiki tru»t. Ta trust
te bavi s tem, da spravlja isdel-ke jetuikov na trg, katere so jetniki izdelali za Čerttino plače, ka tero dobiva delavec v prostosti. Z drugimi/ Waedaini: Ta trust je odiraiij«^ in izkoriščanje jetnikov vtisnil pfčat kapitalističnega podjetja. &e bolj senzacionelna je pa obdolžite v; katoro je nekdo zalučal v svet na zadnjem kongresu dobrotvornih druStev, da ima ta t*rust vsa dobrotvoma društva pod svojo komando, da ne protestirajo proti krivicam, katere trpijo
jetniki.	i
Bdward Boyle, blagajnik zveze dobrotvornih društev je zaeno tudi advokat jetniškega trusta.
V kapitalistični človeški družbi so zavoljo profita korumpirana
. tudi dobrotvorua društva.
• •
*
_ Vzlic temu, da so imejitelji
ali lastniki vodenih železniških delnic, že dvajsetkrat "ali se večkrat dobili plačani kapital za vodene akcije, hočejo vseeno podražiti vozne listke in voznino za tovore, da bi tem preje pograbili ves naroden imetek.
Je pa čas, da se tej kapitalistični igri naredi zakonitim potomj konec. Podržavijo naj se železnice in kapitalističnemu odiranju bo koW.	■
Vozni listki in voznina * za tovore "bodo cene ji kot sedaj, dobiček bode pa imela država. Tudi vslužbenei bodo na boljšem!
e A e
*
—	Pruska vojna uprava je obsodila atavkokažtvo (skebarijo). Izdala je ^kaz, v katerem prepo-ve<kae podčastnikom in prosta-Jtom i&Tati "za civiliste in rokodelske mojstre. Ker so do sedaj rabili vojake kot delavce le v slučaju strajka v civilnih podjetjih, obsoja t aukaz atavkokažtvo kot nečastno delo.
Ta ukaz naj si zapamtijo tudi ameriški sodniki, ki so že vzeli stavkukaze pod svojo zaščito. Zapomnijo naj si, da imajo pruski "komisknofV modernejše nazi-ranje kot sodišča v svobodni republiki.
• «
*
—	Podpredsednik Sherman — ljubljenec kapitalistov in njih vredni tovariš — je bil pred kratkim v Milwaukee. O mestu pa ni vedel povedati nič druzega, da je bil ravno tako varen, ko je taval in hodil pO mestu, kot v kakem drugem ameriškem mestu.
Mi pa ne verjamemo v to. Sherman je bil bolj na varnem v Milwaukee kot v Chicagi ali v New Yorku. Sherman je govoril neresnico. A ko ne verjame, naj pa pride v Chicago in naj ho*di peš okoli po noči. Cestni tolovaji, katerih kar mrgoli pod republikansko mestno upravo, ga bodo hitro olajšali za njegov imetek. Če bodo slučajno slabe volje, anu bodo za spomin okoli oči naredili še nekaj modrih in višnjevi^ lis in potez.
Da socialisti niso roparji, tolovaji in morilci bi moral vedeti že tudi podpredsednik ameriške republike. Ako pa tega ne vč, potem vemo mi, kakšne neveniče smatrajo kapitalisti in kapitalistični političarji sposobnim za najvišje uradniške službe v ameriški republiki.
• •
*
—	Kapitalisti kar ne morejo pozabiti, da so v Milwaukee bili v volilni borbi poraženi do cela na vsej črti. Dan za dnem pišejo kapitalistični listi o Milwaukee. Mi-noli teden se je oglasil ultraknpi-talistični list "Inter Ocean99 v Chicagi. Prav po očetovsko svari ameriške državljane pred socializmom, kot bi bili državljani nezreli otroci. Nas taka svarila veselijo, ker seznanjajo ameriške državljane s socializmom in resnico, da socializem marsira v ameriški republiki. < .
Do sedaj so ameriški kapitalistični listi lagali vedoma, da v Ameriki ni socialistov, da se s so-cialističimi nauki ne peča nihče. Zdaj so pa morali vgrizniti v kislo jabolko in priznati, da socializes že povsod trka na duri.
Hudo je, če človek goljufa samega sebe in nakrat pride do prepričanja, da je ogoljufan, ker se
je ogoljufal sam.
• •
*
_Že tedne in tedne so premo-
garji v državi Illinois in ponekod drugod na itrajku. Mali podjetni-
ki so ae vdali. Le velekapitaliati so trdovratni in trmoglavi. Imajo še nekaj premog* za svoja veli-kunaka industrielna podjetja v zalogi. Pa še nekaj druzega je. Pokazati hočejo, da so gospodarji, neomejeni gospodarji; absolutni vladarji, premogarji, katerim se imajo zahvaliti za vse, pa njih sužnji, ki morajo vbogati, kar jim ukaže gospodar.
Iz krvi in mozga preiuogarjov so kovali denar, gradili so krasne palače in jahte, kupovali avtomobile z najmodernejšo opremo, uživali lukulska jedila, pili šempanj-ea in kupovali svojim mejtresam dragocen nakit, ker je po kapitalistični lastninski pravici premog "njih lastnina.M
; In danes, ko prihajajo premogarji, ki imajo po prirodnem pravu iste pravice do premoga kot kapitalisti — lastniki premogoko-pov, in zahtevajo vsled neznosne draginje malce višjo plačo, pa pravi premogarska gospoda ošabno: ne!	i
Na ta izzivalen odgovor pa štrajkujoei premogarji ne morejo odgovoriti druzega: Mi vstra-jamo!
In kedar Čujejo delavci druzih strok tak odgovor svojih štraj-kujočih bratov, je njih dolžnost, tla jih podpirajo gmotno in moralno.
• •
i *
—	Fakta, katera je. razkril avstro -ogrski konzul v "Buckeye Steel Casting Co.", Columbus, O. vzbujajo senzacijo po vsem civiliziranem svetu. Tam vbijajo in morijo delavce kot živino v klavnici. Vsi listi se zanimajo za stvar. Posebno Evropejski listi so ogorčeni, tla v ameriških tvornicah vbijajo ljudi^ot v mesnici.
Mi pa želimo, tla bi bila ta slika popolna. Priporočamo, da bi konzul šel pogledati v jeklarno South Chieago, III. Tam ni človeško življenje. (V «jr«» za delavca, vredna piškavega oreha.
Minoli teden sta zopet ponesrečila dva delavca. Pa do danes še ni bilo mogoče dognati, kako se pišeta. Nekateri ljudje so se privadili že takim objavam o nezgodah. ker mislijo, da niso izogihne za, našo industrielno slavo. Kulturne države v Evropi pa dokazujejo, da se industrija razvije lahko brez groznih nezgod, ki so v ! Ameriki na dnevnem redu.
Po našem skromnem mnenju ni nobene rrizlike med morilcem, ki I mori zavoljo profita, in morilcem, J ki mori, da izprazne drugemu njegove žepe.
Ameriški kapitalisti so trdosrč-ni ljudje! Zakaj? Ker se jim ni treba bati, da bi za svoja hudodelstva in zločine morali delati pokoro v ječi*
• , •
—	Pretir.o bodo poslanci v kongresu sprejeli zakon za ohranitev neizmernih in nepreglednih šum v Alaski, bodo kapitalisti oropali Alasko do cela. V Alaski je približno 100 milijonov akrov šume. Le peti del tega lesa se lahko raz-reže v deske in pošlje na trg. Gozdi so krasni. Računijo 25 tisoč kubik čevljev na aker. Najlepši goztli so ob morski obali. Klima je tako mila kot na Akotskem. Ti gozdi so vredni več kot zlati prah,
1 katerega izpirajo iz peske reke 1 Tuhon.
I Nii^udo, da so kapitalisti planili po teh šumah, kot gladni volk na kost.
KAM POJDEMO SLOVENCI
v Chieagi dne 10. julija t. l.t Na piknik slov. soc. kluba št. 9. "Pro-letarka", ki se bo obdržaval v sen ci stoletnih hrastov na Riverside ob reki Desplaines.
Pekli bomo janca na ražnju. In točili bomo pivo najboljšega ameriškega izdelka.
Vstopnina za piknik stane za moške le en dolar, za ženske pa 50 centov. To je malenkost, če za prigrizek in pijačo ni treba plačati centa.
Poleg bo pa še vsakovrstna domača zabava.
Piknik bo pričel ob eni uri po-poludne. Prostor je lahko najti. Vozovi poulično železnice Ogden,' 22. Street in Bine Island vozijo do 40. uliee. Tam je pa treba vzeti voz z napisom Leiyona ali Berwin, ki vozi do reke Desplaine*. Ob reki Desplaines je treba hoditi še deset minut proti jugu do proge Santa Fe železnice. Tam bo piknik. .
v * Odbor.
ljudje, katerim je profit vae pravijo, da so bili dobri politiki Cavour, Metternich in Bismark, dobri vojskovodje pa Napoleon Bonaparte, Radecki In Moltke. Res so bili dobri možje za postav* ne roparje.
Provzročili »o, da je bilo požga-nih neštevilno kmečkih domov, umorjenih neliroj krepkih mož in oskrunjenih brez števila deklet in žena.
0	• i
Ta junaška tlela so jih proslavila za veduo. Njih slike je v veko-trajen spomin treba obesiti med roparja in cestne tolovaje. *
ŠKRAT.
Tiskarski škrat nam navadno nagaja. Včaai pa preobrača take kozolee, kot jih preobrača pri vseh listih. Škrat je hudomušen in nagajiv. Vsvoji nagajivosti je pa postavil v zatlnji štev. "Proletar-ca" v članku "Slovenskim abitu-rijentom v Ameriki": Slovenski abiturijenti, ki se strinjamo z današnjim gt>ttpodarskiiu redom, mesto, ki se NE strinjamo. Besedico NE je pozabil, ko je lahkoživo skakal po predalih našega lista.
Malenkost po njegovem mnenju. Mi pa pravimo, da ga v prihodnjič, če bo še tako nagajiv, pošljemo v Španijo. Tam radi streljajo ljudi! Morda bo ta opomin pomagal.
A A-i^ a t
Posledice zanemarjenega pre-hlajenja pozna vsak. Pravočasno drgnjenje s krepkim linimentom pa kali uniči. Najpotrebnejše sredstvo v domači lekarni je torej dober liniment. Že leta sem se je Dr. Richterjev S4 Pa in Ex-peller" izly.>a^J, da je kot tak iz-boren- Sredstva se lahko kupi v sleherni lekarini v Ameriik za 26 centov steklenica. Človeku pa je treba biti pozornemu, da dobi pravega z varstveno znamko s sidrom.
Za Minnesoto: Jernej Črnogoj, Box 477 Eveleth, Minn.	Slovencem in Hrvatom priporo-
Anton Sterle, box 344, Gilbert, čam svoje moderno brivnko. Minn.	?	FRANK ZOUNJAK,
Kibbing, Minn, j Frank Hitti. 1837 So. Centre ave., Chicago, 111. St. Louix, Mo.: Vincent Cain-,............
kar.	j----i------ _
BrtSynlS"T"a staw st; Importiran starokrajski
Cleveland, O. Frank Černe in i L I	I
Frank Cirk, za Cleveland in oko-i T0D3K VS8KB ViSlB lico.	, .	j	' . $ 1
Lorain, 0. in okolico Frank Iza	p»pe in žvečenje. Im-
Y0var	| P°**tirane cigare in cigarete. Vse
. Joe Pajk, za Pennsylvaninje. Pri8tT1° in P° zmernih cenah-9 Conemaugh, Pa: Prank Podboj Darragh, Pa. in okolico: Ivan Ring.
Toni Mrak za Ilackett, Pa., in okolico.
*
Johnstown, Pa.: Math. Gabre-nja.
Louis Glažar za Sygan, Pa. in okolico.
Vandling, Pa.: Frank Verbajs, box 135. Willock, Pa.: Jakob Dolenc,
box 3.
Davis, W. Va.: John Mesojedec, Box 337. / Kenosha. Wis.: Ignac Radovan. Cumberland, Wyo.: Lozekar Gašper.
Hudson, Wvo.: Anton Jalov-ean.
Roek Springs, Wyo.: Valentin Stalick.
Za Pueblo, Colo.: Karl Batista.
VAC. KROUPA,
1225 W. 18th St. Chicaaro, IU.
Halo, Johny!
Kje »i p« bil včeraj? Saj vei kje, tam kjer je največ zabave. ¿vli ie ne vei da je največ zabave v GOSTILNI.
John Košiček,
1807 So. Centre Ave. Chicago, 111.
Sodrugi! Priporočajte hrvatskim delavcem "Radničko Stražo"!
L STRAUB
URAR
1010 W. 18th St. Chicago, DL
Ima veéjo zalogo ur, veriiie, prvt» nov in dragih drngotln. Izvrtuje rudi v na k<> v rat n» popravila v tej atroki p« zelo nizki eeoi.
ObiMite gal
Društvene regalía. kape, prekoramniea. bandera ltd.
za «lovenska druitva najbolje preskrbi
Emil Bachman
'-f
1719 So. Centre ave., Chicago, 111.
NAŠI ZASTOPNIIKI.
Colorado Citv, Colo: Drag. Po-gorelee.
Za Chicago in okolico so naši zastopniki: Mike Kulovec, John Jereb, Anton Anžiček in Joe Za-vertnik ml. 440 N. Curtis St.
La Salle. III.: Jyhn Puček. .
Filip Godina. za Indianapolis, Ind. in Anton Mesec, Indianapolis Ind. za okolico Severno stran.
Zastopnik: Jože Radelj, box 27"», Frontenac, Kans. Frang Vegel, b. 134. Girard, Kas. in za Franklin Kans.
Pongrac Jurse, za E. in W. Mineral. Kans.
Nick Vul^sinič, Chisholm, Minn. za ta okraj in okolico.
K N ^J IGE
v zalogi "Proletarca":
Socializem 1 zv.................$ .10
Socialna demokr. in kmet. lj. 2 zv. .05
Zakaj smo socialisti, 3 zv....... .10
Komunistični manifest, 4 zv. r■.. .20 Kdo uničuje proizvanjanje v malem, 5 zv......................15
Kat. svetovno na žira nje in svobodna znanost, 7 zv............35
C) konsumnih društvih, 8 zv......10
Kapitalistični razred, 9 zv........15
Nevarni socializem, 10 zv........15
Narodno vpraianje in Slovenci.
11 z v.........................15
Slrahovi, 12 zv..................15
Vojna in soc. demokr. ...........15
Primož Trubar in ulov. ljudstvo. . .05
V dobi klerikalizma............ .20
Kazprave.......................30
Občinski socializem ......'.......35
Francka in drugo................25
T z nižin življenja.................50
Moderni socializem...............10
Socialistični katekizem...........10
Džungel..........i.........1.00
Poseljamo jih poštnine prosto.
POZOR! POZOR! IG. KUŠLJAN
GOSTILNIČAR
229—1 a* Ave.,
Milwaukee, Wis.
Im* nii|t>olt* -»tlJaC* in v«<ln<i prlt>rHvlj»n prt-itrtiFkt. »u zmernih c«*ni»li. — Lokalni hi p«>iuj.»fl mlaki do>»r»>doAli!
Osnujte si dom v slovenski koloniji,
Ako želite posedovati lepo, rodavitno in dobro farme od 40 akrov ali naprej, tedaj lahko kupite zemljiščč tukoj v naSi slovenski koloniji, če tudi je vaš denarni kapital ie majhen. Najsiromaš-nejši delavec, oženjen ali samec, «i lahko tukaj ustanovi lepo gospodarstvo. Pišite nemudoma vsi za podrobna poročila. Ne odlašajte!
Adresirajte:
THE JiMES W. 6000 COMPiir. iSNUID. WIS.
Najlepša in najboljša obleka Vas velja najmanj v
IÄ^toJng^ousI
Srajce vseh vrst
Največja izbira
klobukov. SW.Corner26tJi&Cenira!RarMve. in cen.
RUDOLPH LAYER
/	LASTNIK
Obleke po mere nosa posebnost.
FRANK UDOVIC,
EKSPRESMAN
1343 W. 18th Street
pri Bine Itland Ave.
CHICAGO, ILLINOIS
Prevaža pohintvo, premog, drva in drugo, telasite ae pri niem Oddaljeni rojaki naj pišejo dopisnico.
ČE RABITE EXPRESS
koči|o, seno za živino In sploh reči, ki spadalo v sta|no stroko -— se oglasite pri-
W. J. BRENNAN,
La Salle, 111.
1132—1st St
TELEPHONE 380 R.
Slovencem in Hrvafom!
nama n jamo, da iBdefa)«>no rmmorrmtam
/\K|al|p P° najnovejšem kroju. Uai>ko «telo; trpeino In lifeo V taiogi iinamo tudi ratne drug« potrebščina, k epe.
daji v delokrog oprave — oblek
Pridite in oglejte «i nafto izloibo. Z ▼♦«n spoštovan jem
DOBREGA FOTOGRAFA
Povsod cenijo. Zato pojdite k
kleri izvrstno fotografu|e. Najboljše delo.	Cene zmerne.
11381440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO.
NA VOGALU 14. PLACE. TELEFON CANAL 287.	USTANOVLJBNO 1883.
Izdelujemo . Prodajemo ¡TntnlKs.
Imamo	modemih klo-
IlUulIlu bukov v najrazooyrstnili bojah.
V 75)lfini ^mnmo tudi veliko zalogo staje, kra-f / <ii\mji vat.jank, spodnjih hlač, opank.it. d.
Za mnogobrojua naročila se pripoit)ča Tfinf M/IMUir
PRVA HRV. TRGOVINA ZA OBLEKE JUKI lflAlfl£h9 1724 S. Centre Ave., Chicago, 111.
Zdravljenje mož v 5 dneh
brez noža in bolečin
Varicocele, Hydrocele gtf*»***
Oadra^tHn v»acega, kdo» trpi na Varieoeeli, Strietari. Dalj« ozdravim nalezljivo uatruOenje, tivfrne nezmoinoati, vodt
hi *bt* * J.....
nieo
>olezni tiéoéih ee raoikih.
Ta prilika je dana tiatim, ki to izdali fte velike «voti zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj namea je, p» kazati veem, ki so bili zdravljeni od tucatov zdravnike« breznepetno, da poaednjam le jaz edino «redatvo, e kteria zdravim vapefao. Za nevapetao zdravljenja nI treba plačati—le aa Tapeto* Ozdravim po žiti v» o ftelodetne bolezni, pljatea, na jetrlk in ledvicah ne glede kako atara je bolezen.
Tajne molke bolesnl zdravim hitro, za stalno in tajno, ftivtane oaesBogloett, •laboet, zguba krepoati, napor, zeetruplenje in zguba voda Pljufte, neihiha, Bronehitia, urine bolezni in pljnine zdravim z mojo najnovejšo metode. .... ženske bolezni v ozadjn, beli tok in drage zdravim za stalno. —Zaatrnplja*)e in vae druge kotne bolemni kakor pri Me, ture, garje, otekline.—Motni tek Im drage bolezni. Prelifte ln avetnje zastonj. Govorimo slovansko.
DR. ZINS, 41
SO. CLARK ST.
between Randolph and Lake Sta.
CHICAGO
Uradnje: od 8 nre z jut. do 8. are zreéer. V nedelje: od 0 are z ja t. do 4 are pep*
ALOIS VANA
— izdelovatelj —	x
sodovice. mineralne vode in raznih neopojoih pijač.
1837 So. risk Bi Tel Cnnal 1406
Jako važno vprašale?
"Ali tem ie poslal zaostalo naročnino ns "Proletarca"? S« pe» —
EN ' DAN.
(Spisal M. Arcibaiev. Poslovenil Jože Zavertnik.) (Konec.) 2.
daleč glasilo na tisoče zvonov. No-ge so oslabele, v prsih ga je pa mučila fina bolest. Arzen je v se je opotekel, vendar je pa šel inlmo kupa mrliče v, ki so ležali kot drva v skladnici. Roke z zaprtimi pestmi so mu jezile pot. Ognil se
Po noči se je odpeljal Arzenjev ; ^ m topo gieijaj0a l>red se, je ko-na saneh, ki so drčale jaderno . .	• »t-----: —*---:
preko neravno sneženo ravan in skozi ulice in oeste mirnega, brezglasnega mesta. Rineii kaste svetilke so se zgubljale kot zlata veriga v neznano daljavo, nad njimi je pa kraljevala tema.
Za Arzenjevem j« ostal prazen, teman mestni okraj, v katerega se ni vrnila -Sa6a. Pred njim ga je pa čakala neznosna tuga, težka gro-
za.
Ako bi bilo mogoče odpreti dušo Arzenjeva, bi njegova tuga, njegov strah in njegov dvom napolnili mogoče ves svet. V resnici je mirno sedel na saneh in gledal nepremično sneg, ki je v vrtičas-tih kolobarjih frčal mimo njega. Tako strašna je bila praznota oko
rakal naprej. Umazani možgani, ki so tekli iz glave brez oči kot iz praznega lonca, so ga prisilili, da je za trenotek obstal. Videl je dolge razkuštrane lase. Naredila se mu je tema pred očmi in zgrabil je paznika poleg njega s tako silo za roko, da je zaječal.
"Ta ni ... Ni . .
"Ta je Kruglikova, spoznali so jo 1" se je oglasil nekdo prav glasno. Ali Arzenjev je že gledal drug neznan obraz z debelimi višnjevimi ustnicami. Srce mu je vtripalo močno, oči so se mu izgubile, iz suhih, odprtih ustnic niso prihajali dihleji.
"Ta ni . . . Kruglikova, sem rekel," je ponovil paznik. (XI povsod so prihajali in se
Aretirali "so me
• "Gori pod brdom —"je pričel — "je iJilfe hiša mojega očeta, re-
■krbeh .
in TiT"
Arzenjev je vstal urno, prijel	čem vam, ena najpremožnejših v
je Sašo z nepopisnim veseljem za	vasi. Mene so namenili, da poj-
roko in obstal nakrat. V duši se	dem v šole in postanem kaj več
mu je porodilo čutstvo, da bi bilo	kakor kmet; starejši brat pa naj
vseeno. Saša se je vrnila, ali prej-	bi imel posestvo in obema bi se šni mir, prejšno srečno, jasno živ-' dobro godilo. Pa je prišlo, da ni-
ljenje se ne bo vrnilo nikdar več.	sera ne jaz gospod, ne moj brat
V njegovo dušo je zašlo nekaj no-	posestnik, ampak popolnoma dru-
vega, hladnega, strašnega, za kar	gače! V mestne šole sera hodil tri
ni bilo preje prostora, dokler je	leta, a do učenja rai ni bilo, saj
živel mirno veselje.	veste, kaj je otrok; starejši brat
li njega, in po njegovem mnenju drenjaii ljudje, ki so z bledimi in je bila njegova temna, tiha, brez- mil0Brdnimi obrazi gledali Arzen-inočna postava v tej praznoti nič. jeva
Nakrat je kot hrib visoko, o- ' Nakrat je prišel k zavesti. Oko-grorano poslopje — bolnica stala j- llgten mu je le(?ej ^n^vit 6meh-na bljižncm vogalu njemu nas- in ker je ¿uti|> tia mu kri po-proti in je prihajala bližje in bliž- čflsi otjteka iz glave, se je nagnil je. Sani so obstale.	preko mrtve neznanke.
Hodniki bolnice so bili prazni Ležalft ^ mirno in roki je dr. in svetli. Bolniški duh je polnil žala y rok0grejki iz kožuhovine. zrak in povsod je bilo srečati lju- j čepica je ležaia poieg nje. Nekdo di v belih, čistih haljah. Nekdo ^ nft nj0 ^^¡j ogtro (lolgo je_ je dal Arzenjevu kos papirja, na kleno bučko, katerem so bila imena ranjencev. | „Ah moj Bog moj Bog »» je Kot blisek je pogledal z očmi pa-	nek(io Arzenjev je svitlo
•pir» pa ni mogel ni<* umeti, kot bi | po^lfilii 1 -lov ka, se zasukal in bil pozabil čitati. Poleg njega jejodšel Na dvorišču sta ga pozdra-stal Človek v beli halji in čakal vUg mraz in 8Veti0ba čistih in
sočutno.	krasnih zvezd. Ali svetloba ni več
Tukaj ni ..." je rekel Ar- prodria v njegove možgane v ka-zenjev zamolklo. .	-	terih je bil gedaj kaos krvavih mr-
"Ne."	1	ličev, krčevito stisnenih rok in od-
jArzenjev je stresal glavo, ki je prto zevaj0čih ustnic z belimi
bila tako težka, da je zgubi ravnotežje in se zaziba s celim životom. Govoriti ni mofirel, ker mu je v grlu tičal debel, okrogel cmok.
Odpeljali so ga po hodniku, med rdečimi električnimi svetilkami in odprli vrata.
V vratnem okvirju je bila tema. Nekdo je preko njega stegnil roko ob steni in ob lahkem poku je izginila tema.
Mraz je prešinil Arzenjeva. Od spredaj in povsod so ležali mrtveci. Bili so nagi, telesa so svetlikala, bil je strašen, grozen pogled. Arzenjev se je prestopil in pogledal v prvi obraz. Bil je velik, debel človek z orjaškimi prsi. Človek je moral biti silno močan. Na njegovih prsih pe bil majhen, tem-nordeč madež.
"Ne naprej . . ." je mislil Arzenjev ironično, ne da bi se zavedal svojih misli.
Pod odrom je tekla temna mlaka krvi. Arzenjev jo je gledal za trenotek topo, potem je pa šel naprej in pogledal vsakemu mrtvecu v obraz. Njegov pogled je že postal bolno oster, preletel je že celo sobo in si vglobil v možgane vrste nagih, nepremičnih trupel z nizdol visečimi glavami in mrtvaškimi kalnimi očmi. Čudno, da so vzlic nagoti ležali tako mirno, dasi so o njih govorili in jih gledali.
"Tukaj ni . . ." je ponovno dejal Arzenjev otožno in prezrl nekaj bolestnega, ki mu je prihajalo po grlu navzgor.
Odpeljali so ga iz sobe. Električna luč je vgasnila in tema je zopet objela nage mrtvece, kot bi ginevali v temni praznoti. Ne mogoče je bilo umeti, kako je mogla zginiti tako hitro ta svetlikajoča nagota, grozota, ki se ne more i-menovati, ker jo je še videl vedno, dasi je že zginila. Arzenjeva so peljali na dvorišče. Bilo je prazno, temno in mrzlo. Temna, mrliškim rakvam podobna poslopja so obkoljevala ogromen prostor in vmes so pa brlele zaspane lučice. Sneg se je prikazeval v modri barvi; visoko, visoko zgoraj so pa svetile zvezde.
Pred šupo z odprtimi vrati je bilo videti ljudi. Hitro in nedoločno so gibali sem in tje. Iz vrat je vdaril Arzenjevu zopern duh v no«. Dišalo je po trajajočem snegu, gnoju in neki čudni sladkobi.
V	šupi se je gugala svetilka, mrt-viei so pa ležali na lesenem odru.
V	začetku je Arzenjev videl lep kup cunj. Ali iz tega kupa so Štrlele nepremične, Črne kviško obr-nene noge.
"Takoj jo vidim," »e je nakrat pojavilo krčevito v možganih Arzenjeva. V ušesih je šumelo brenčanje in drvenje, kot bi se nekje
zobmi. V tej okolici je počival mlad, ljub obraz z razkuštranimi lasmi in rokama v rokogrejki.
Potem so se mu zopet bližale rraene vrste svetilk in visoke hiše, ki so zrle na njega molče s svojimi temnimi očmi.
NoČ je minevala in bližalo se je jutro. Arzenjev je blodil od bolnice do bolnice. V njegovih očeh ni bilo čitati upanja. V duši je gledal dolge vrste mrtvecev, glave z višnjevimi ustnicami in belim, odkritim zobovjem, ki so bile pokrite s cunjami, ali pa zavite v bele rjuhe in zaznamovane z rdečim križem, pod katerimi je bilo ločiti obrise mrtvih trupel.
Bil je kaos smrti in tuge, ka-keršnega ne more razumeti živ človek Ako je zatisnil Arzenjev oči, je plesalo nekaj tužnega z nenavadno hitrostjo pred njim. Krčeviti obrazi, koščene roke, kri, vse se je v divjem plesu sukalo okoli njega. Zavalovalo je v njegovi duši, kot bi klical neznan, močan glas in spodbujali siromašni. tužni in molčeči mrliči na delo.
Njih obrazi so se spreminjali vedno. Zdaj je Čul slab otročji glas, za njim je pa gledal na prsa sključeno glavo, ki je z ostrimi zobmi grizla ustnice, potem pa še v smrti dobrohoten in bradat obraz, ali okrogle, nage rame, preko katerih so se vsipali dolgi lasje in zakrivali prsa.
Vera, moč, veselje, vse je zginilo v Arzenjevi duši, v njegovem srcu je nastala nema, temna, mrzla smrt.
8.,
Za hišami je vzhajal jasen dan; visoke stene so žarile v sivih barvah šipe so pa svetlikale nejasno. Kar si je Arzenjev predočeval v svoji čisti, sanjavi, pohlevni duši — razmesarjeno, z krvjo in blatom onesnaženo bitje/ki je prineslo seboj mrtvaški duh — to je majhno, brezinočno bitje je komaj prišlo do svojega stanovanja. Visoka dvojna vrata so se prikazala z zaprtimi očmi kot uganjka pred njim. Slabotno znamenje z zvoncem je zajedalo, minola je minuta in vrata so se odprla. Za njimi je zijala vrsta sob s parketnim tlakom, v katerih še ni bilo življenja.
"Gospica je prišla," ga je pozdravil znan glas.
"AhI" Arzenjev se je opotekel v sobo in zadel ob mizo. Glavo je podprl s tresočimi rokami, čutil
Siva 8vitloba je prihajala skozi okna. Bila je čmirna in hladna. Saša je gledala s svojimi velikimi očmi tužno in z novim izrazom. Nakrat je Arzenjev stisnil pest, v očeh je zaiskrila jeza, smrtno sovraštvo in zakričal, je težko so-peč:
'Moj Bog, kaj je to! Saša, ljuba Saša, tekom svojega življenja ne bora pozabil te noči! . . . kaj so zvršili! . . . Proklete zveri!"
Plakal in se tresel po vsem životu. Vse krasne lepe sanje so bile proč, svobodne, čiste misli so prestale.
"Ljubi, dragi!" je govorila Saša preko njegove glave in plaka-la. "Kaj naj storim . . . Vidiš, te žrtve so bile potrebne za pri-hodnjost ... za druge bo potem laglje!"
"Drugi! . . ." je zakričal Arzenjev porogljivo. "Mar je za te boljše, ki so sedaj mrtvit . . . Mrtvi so . . . Ali gre slabo tistim, ki so zv ršili to t . . .
"Kaj hočeš," je menila Saša in mu gledala nestrpno v oči. "Prišli bodo tudi na vrsto . . ."
"Vem . . ." je odgovoril nakrat smehljaje in hladno.
Na njegovem obrazu se je pojavila čudovita, strašna sprememba: plašen, brezmočen izraz je zginil. Oči so se povečale, postale so o-krogle in gledale so v kot, ustnice so bile stisnene in na licih so se prikazali rdeči madeži.
"Kaj ti je?" je viknila prestrašena Saša in ga tresla za roko.
On ni odgovoril, gledal je v stran in se smehljal.
Molčal je, ker je vihra podivjanosti polnila njegovo dušo. Molčal je, dasi je vse v njem hotelo kričati, da jih je treba pogaziti na tla, da je treba vničiti vse ljudi, da mora kričati tako glasno, da bo ves svet čul njegov žuga joč glas o maščevanju in o brez-upnosti.
Berač Gregor.
(Spisal Jos. Premk.)
Pri fari je pozvonilo/ Rezko je odmeval zvonček po dobravi in tudi sera čez vas in kmalu je utihnil, da so se vaščani malee začudedo spogledali . . .
— Kdo bi bil? — so ugibali. ■ Stari trepotec je nekaj bolehen. pa se mu je že obrnilo na bolje. Ko-drasovka je tudi nekam slaba, • morda je ona — stara je tudi že, ne bilo bi čudno. —
Tako $o premišljevali, dokler ni so zvedeli, da je umrl berač Gregor: zjutraj ga je našel poštar go ri pod hribom trdega, zmrznjenega.
Tudi do mene je prišla vest in žal rai je bilo Gregorja, ker večkrat je povedal, kako dovtipno — posebno, če mu je kdo privoščil en kozarček žganja.
Ni bil še ravno star ta berač po imenu: Gregor; takole nekaj čez petdeset je imel, dasi bi mu jih na prvi pogled vsak prisodil skoraj dvajset več, kar pa tudi ni čudno: toliko kot berač Gregor ni doživel kmalu kdo.
Včasih se je nekako razvnel, rde čica mu je podplula zgubana lica in tedaj je udaril po mizi in se pridušil.
"Kaj boste vi — jaz vem, ka; se pravi živeti!"
Nekoč sem sedel popolnoma sam v županovi krčmi in prebiral stare knjige in enako šaro, ki je vse polno na polici nad durmi, ko pa vstopi berač Gregor, prikima — mend av pozdrav, odloži torbo in palico in se stegne po klopi ob
)a je umrl za sušico.
Tako sem* ostal doma, da prevzamem nekoč, kar je bilo namenjeno bratu. Dobro se rai je godilo takrat. Ko sera odslužil vojake, rai je oče prepustil posestvo in kmalu lia to sem se oženil. Oženil sera se in pomislite — nič manj nisem priženil kot dvajset fisoČ. Ne lažem, verjemite! Ni bila ravno mlada ženska, stara pa tudi ne — okrog trideset jih je štela. Takrat sem bil najbogatejši v celi fari. Lesno trgovino sera začel, štirje konji so rezgetali v hlevu, in če je bil dan lep in jaz dobre volje, sera se potegnil s kolesljem v trg. da se razvedrim. Na polju mi ni bilo treba delati, kaj bi s tistim robotanjein, ko rai je še enkrat več donašala trgovina. Pa je prišli, ko ni nikdo mislil na to — žena pe obolela, legla in čez osem dni smo jo pokopali, ravno na sv. blaža dan. Pljučnica jo je pobrala! Bog ji bodi milostljiv dobra ženska je bila in ne potratna.
Takrat sem imel komaj osem in dvajset let, kaj sem hotel dru gega, kot da se še en!:rat oženim! In zbral sem si nevesto v trgu, hčer nekega trgovca, ki pa je bil že čisto pri koncu in bogve kako bi bilo ž njim, da ga nisem jaz podprl. Tako sem zašel med trško gospodo. Povsod sem bil priljubljen saj veste, kaj velja pošten človek. Čisto drugačno življenje sem Začel živeti v drugem zakonu. Te-nv.inka — kakor je bilo ime moji drugi ženi —j«' bila mlada, dvajset let, in navajena brezskrbnega veselega in potratnega življenja. Venomer jc stal naprežen koleselj in vsak dan je bilo kaj novega: zdaj na veselico v trg, v mesto v gledališče, pa sem . . - pa tja . . , skozi štiri leta. Za trgovino se nisem brigal skbro nič, saj sera imel dovolj opravka s Terezinko, za poljedeljstvo še manj — vse so de lali drugi, kakor so hoteli, dokler ni prišlo, kar je moralo priti: na neki veselici v mestu se je Terezin-ka prehladila. Vso zimo je boleha la in vso pomlad in poletje — jesen jo je pobrala in jaz sem bil vdrugič udovcc. A dasi je šlo njo več kot polovico mojega premoženja, bi vendar rad videl, da bi še živela, ker Terezinko sem lju bil resnično. Črnolaso dekletce je bilo, ko sem jo spoznal in pozneje se je razvila v Čudovito lepo žensko, le škoda, da ni poznala mere v raaeljn in uživanju
Eno leto sem bil sam, nato pa so me zopet začele obletavati muhe, da bi se oženil. In nisem po-mišljal dolgo. Terezinka je imela mlajši sestro Katinko, prava njena slika in prav tako živa in še bolj žejna večne zabave in veselja. Parkrat sva bila skupaj — ta kole sama in kmalu je bilo mer nama dogovorjeno — oče pa tudi ni nasprotoval. No. spet se je pričelo življenje — to vam rečem Mislil sem, da bo pač taka, kakor je bila Terezinka, a bila je še vse drugačna. Živ škratelj — Tako vam pravim, ki ni ugnan ne po dnevi, ne po noči in jaz tepec sem se veselil ž njo, zapravljal in delal dolgove vse križem in vsepov sod — skozi tri leta! Ravno o Bo žiču pa je izginila in nisem jo vi del nikoli več ... Že prej se je govorilo, da hodi v mestu z nekim častnikom, a jaz sem preveč za upal v nejno poštenost, no, na posled, ko je izginila ž njo tudi zadnja vsota, ki je bila še v hra nilnici, sem uvidel, da me je vara la prav pošteno. Saj pravim, tako je — ako človek pomeša, kamor ne spada. Tako je bilo z menoj pri koncu! Dolga čez glavo vsepov sod, ko so prišli možje pravice
vse tri so bile dobre: prva me je obogatila, druga mi je zmanjšala davke, tretja me je pa še postavi-a na noge!"
"Kako to mislite?" sem jo jaz vprašal.
"I no," je'dejal in se nasmehnil — "Prva me je obogatila, le->o doto je imela; druga mi je to-iko zapravila, da mi je zmanjšala davke, trCtja pa me je pripravila celo ob koleselj, da hodim sedaj >eš. Bog ž njimi I Ako se na sodili dan vidimo, jih pošteno priporočim!"
Nato je zopet legel na klop — Tako mi je pripovedoval tisto popoldne berač Gregor, ko še gotovo ni mislil, da bo tako kmalu zmrznil.
Dva dni potem je bil pogreb, par starih ženic je bilo na pokopališču, ker dan je bil pust in ža-osten, kakor Gregorjevo življenje potem, ko je izgubil svojo tretjo ženo.
peči.
Mrzel dan je bil, po Božiču ne- so spoznali, da ni vse skupaj s ko kako: izpod neba je pršilo, kar je|lesljem in zadnjim konjičem toli menda prignalo tudi Gregorja na ko vredno, da bi se pokrili dol gorko.	govi —"
Po kratkem pogovoru prisede k , Gregor je hotel menda še nekaj je kako leze slabost po nogah nav- imeni, si pomakne kučmo na tilnik povedati, pa takrat je vstopil o zgor in zaprl je oči. Takoj se je ter pravi:	'štir in se mu nasmehnil,
dvignila pred njim mrzla, kalna "Vam š enisem povedal, pa saj) "No, kako je, Gregor? Ali si se megla, v kateri je drvil nejasen so mogoče že drugi, da je bilo z prišel grett" ples mrličev.	menoj nekdaj drugače, kakor je Gregor ie prikimal
"Ljubi srček! Kje si bil?" ga " ' je pozdravil gora k, mehak in lju-beznjiv glas. "Tako sem bila v
danes, ko moram od hiše do hiše
Nato je nekoliko pomolčal, ka kor da zbira spomine . . .
"Tn pa tukajle sem pravil, ka ko je bilo včasih —" je dejal, "Saj pravim: tri žene sem imel in 'darilo.
EXPELLER" 1
Kaj i!
kori«tip močne milico, trpit »•» revmatizmu.
PAIN-EXPELLER
dobro v«|rirut«n. It tako] ol«)A« bol»*tn« in i Minira lil ti jih vzrok«. Po «Rc in Hte » v»eh l#k»ru*h
Vse pritožbe
glede uredništva in upravni-štva naj se pošiljajo direkno predsedniku "Jugoslov. del. tisk. družbe" Franku Pod-lipcu, 604 N. Curtis, Chica-go, 111.
VSAK SOCIALIST
Vsak socialist bi mogel nositi znamenje, kedar pohaja na pic -nike na prostem. Znamenje iz svile in z vprašanjem: Kaj je prav? (What ii rightf).
Naročajte takoj. Pričeli bomo z delom ko dobimo naročila. Priporočajte to znamenje vsem so-drugom in sodruginjam. Cena je nizka, le 35 ct. komad. Pošljite naročila takoj! J. E. L.
829 — 12 St. Denver Colorado. Pri naročilu omenite ta list. .
ROJAKI!	POZOR!
Kdo hoče piti domače naturno vino, naj se oglasi pri
FRANE ČEHU, 1703 S. Centre,av.
Chicago, 111.
Belo in črno vino razprodajam sedaj po $1 galon. Rojaki, sezi-te po njemu, dokler ga imam še v zalogi.	4x.
KDOR HOČE IMETI
dobro obleko najnovešega kroja, okusno in trpežno delo, naj se o-glasi pri
MIKE KASTRUN-U KROJAČ
184 2 S. Centnr Ave., CtaicoRO, Iti.
— Pridite in poglejte! —
J0S. PREŽEL,
Slovenska Grocerlja. 1932 West 22nd Street,
med Robey in Lincoln ul.
VOZI NA DOM.
ROJAKI Y
• Ce koccte piti dobre pijače in se zabaviti po domače pojdite k
Bo Mahnich-ii,
714 Marke! Street, Naukegan.
Pri njemu je vse najbolje. Kdor ne vrjarae, naj se prepiča.
Joseph Kratky,
1645 W. 21st Pl., Chicago, 111.
Izdelovalec najfinejših ciejar vsake vrste.l
Na debelo in drobno.
Sodrugi! Priporočajte hrvat-.kim delavcem "RadniČko Stražo," edini hrvatski socijalistični list v Ameriki. Naročnina $2. na leto. Naslov: 12t)9 W. 18 Str. Chicago, m.
POZOR! SLOVENCI! POZOR!
SALOON
s modernim kegljiscen
8ve4e pivo v sodčkih in buteljka* in drug* razno v nt ne pijače tor onijaks araodke. Potniki dobo čedno prenočišče za nizko eano.
Postrežba točna in lzborna.
Vsem Slovencem in drugim Sloi
a* toplo pri porota
MARTIN P0T0KAR,
1625 So. Centre Ave. Chicago
M. A. Weisskopf, M, D.
Izkušen zdravnik.
Uraduje od 8—11 predpoldne in od 6—9 zvečer.
1842 So. Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chicago, 111.
LOUIS RABSEL
moderno urejen salun
IA 113 MILWAUKEE AVE., KENOSHA, WIS.
Telefon 1199.
Angleščina
brez učitelja! Slovensko Angleška Slovnica, Tolmač in Anjjl. Slov. Slovar stane samo $1.00, m je dobiti pri
Podpisani naznanjam rojakom v Chicagi in okolici, da sem odprl novi saloon na 825 Blue Island Ave. Točim dobro pivo, vino in dobro wi-sko.	Se priporoča
John Mladič
2236 So. Wood St. Chicago
Leopold Saltfel
▼ kazenskih ia eivilnih Auto Phono 606ft.
Office Phono Main 8066
Bortdonoo Phono Irwing 4179
UBAD: 27 MBTKOPOXJTAM 1FTi4Wg
Sovsrozap. ofol Randolph in La Sails alios Stanovanja: 1217 Bbsrldan
V. J. KUBELKA,
5 38 W. Ul St.. New York. H. Y.
Pišite po cenik knjig!
Aka bočeft dobro naravno vino piti, oglaai t>e pri
JOS. BERNARD-U
1903 Blue Island Ave.
Telefon Canal 842	CHICAGO
Pri njemu dobil najbolja kalifornij-aka in importirana vina.
Najboljie in najfinejše obleke
to po nizki ceni na prodaj
pri H. SCHWARTZ,
16—18 N Halited St., Chicago
Velika zaloga klobukov, čepic, čevljev, perila in kovčekov. Kdor kupi za pet dolarjev, dobi
HALO! HALO!
Kam pat — Na srsŠs pivo in ftsJs dobrefm vina k
Frank Mladiču 1832 S. Centre Ave.
tam ss bomo imsli po domač«."
To js pogovor s eosto, ki priča o mo» jsm saloonn.
Frank Mladič,
1832 S. Centre Ave., Chicago.
Dr. W. C. Ohlendorf, m. D.
Zdravnik ta notranjo bolezni in ranocelnik.
Iadramiftkn pretakava brezplačno—pt». lati js Is adavila, 1924-26 Blue IalanA Ave., Chicago. Za dno uro: Od 1 Ao I po po J Od 7 do 9 sveč sr. lavna Ohioafs živeči boJmiki naj piftalo slovsnaki
Valentin Potisek
gostilničar
1237-lst St.,
La Salle. Ill
Toči voe,. gootilni podrejeno pAjnfta inns priporoča rojak»« aa ofcttsn obtok.