Koliko na prebivalca naše občine?
Spor med knjigo in Slovenci
(jm) Informacijski boom iz Gutenbergove galaksije, razcvet masovnih medijev — knjiga bije — odločilni boj. Najbrž ni naroda na svetu, ki bi, v sorazmerju s svojo številč-nostjo, tako zelo poudarjal pomen knjige, hvalif njeno moč in plemenitost. Za grb bi imeli najraje odprto knjigo.
V glavnem kar nekako rinemo skozi življenje in zgodovino, zmeraj bolj čvrsti smo. bi lahko rekli sami sebi, vsak dan z bolj trdno zavestjo o sebi kot posamezniki, narod, družba  Neradi slišimo, če nam kdo očita o naši kulturni mlač-nosti, kajti kultura je že od nekda) neločjliv del nas in mi njena spremljajoča senca človekova. V svet občevanja in razum.evanja so prinesle lehnološke iznajdbe mnoge novosti — video-teksti. audio-elektronika in računalniška tehni-ka, a knjižni tekst osiaja ujet na straneh in med knjižnimi platnicami. Knjiga, ki je mnogo več kot informacijski vir — govorimo o leposlovju, poeziji. esejistiki, prozi. dramatiki — vzbudi močno čustveno reakcijo.  Knjiga in človek imata Čustvenorazumski odnos, Ki lahko traja ure ali pa dneve, mesece, pa tudi vse življenje.
V  Knjižnici Siška so leta 1982 imeli knjižnc zalogo6i 484 enot vknjižnicah, prebivalcevje bilo 84 996, pristali so pri 0,73 knjige — torej niti ene knjige na prebivalca. Slovenski stan-dard. ki zahteva dve knjigi na prebivalca, do-sega Ljubljana z 1,75 knjige
Preveč že jemljemo to življenje s plati eko-nomije, računanja. Knjigo (in kulturo sploh) je treba spet ponuditi kot atraklivno možnost v življenju, ne smemo je vsiljevati kot doižnost, kot fasado ohranjanja neke tradicije. Začeti je trebatam, kjerjezačetek najboljnormalen.pri mladem človeku. Vemo, kako katastrofalno je stanje knjižnic pri nas, pa vendar skoraj ne sli-šimo predlogov, da bi postavili na noge že sprejeti slovenski koncept iz leta 1973, za Ljubljano sprejeti dokument o dolgoročnem razvoju mreže splošnoizobraževalnega knjiž-ničarstva. Ne knjižnica kot prisila, ampak kot možnost. Take možnosti pa danes ni Zato se rie smemo čuditi, če komaj vsak deseti ali celo petnajsti Jugoslovan prebere eno domačo knjigo na leto Slovenci. kot ugotavlja statisti-ka, še manj!
Spor med knjigo in Slovenci je torej očiten, čeprav gre za tih spor Posamezniki si še vedno najdejo trenutke zasebne zbranosti. ki jih lahko srečno nadzidajo prav s tem. da vza-mejo v roko knjigo in tiho družujejo z np.