223
Kmetijstvo.
Petindvajsetletnica banke „Slavije".
Dne 15. maja t. 1. je preteklo petindvajset let, kar je bila ustanovljena vzajemno zavarovalna banka „Slavija" v Pragi. Ker je ta odlični slovanski zavod razširjen i po našem ozemlji, dovoljujemo si posneti nekatere najpcgla-vitejše podatke iz letnega poročila, katero je izdal upravni odbor imenovane zavarovalnice ob uspešnem nje poslovanji na svršetku prvega četrtstoletja.
V področje banke „Slavije" ob n,'e ustanovljenji spadalo je:
[. zavarovanje dohodkov na doživetje,
II.  zavarovanje za slučaj smrti in
III.  društva vzajemnega podedovanja, katerim se je tekom prvega leta pridružilo še:
IV.  zavarovanje zoper škode po požaru in
V.   zavarovanje zoper škode po toči ter čvetero drugih oddelkov, kateri pa doslej še ne poslujejo.
Ustanovni zaklad banke „Slavije" bil je prvotno določen na gld. 10.000, kateri znesek se je pozneje zvišal na gld. 50.000. — Po jedini ustanovni deleži so znašali po gld. 100. — Banka je začela svoje poslovanje, ko je bilo vplačanih gld.  1500 — ustanovnine.
Na Slovenskem so takoj s početka bili naslednji nje ustanovniki: Barbo-Vaksenstajnski Josip, grof v Ra-kovnici; dr. Bleiweis Janez v Ljubljani; dr. Costa E. H. v Ljubljani; dr. Čuček Josip v Št. Lenartu; dr. Do-minkuš Ferdinand v Mariboru; Goljmajer Urban, župnik v Beršecu; Graselli Peter, hišni posestnik, sedaj župan v Ljubljani; Hočevar Matija, graščak pod Turjakom; Dr. Ipavic Gustav,   zdravnik   v Št, Juriji;   Janič  Jakob,   tr-
v                                                                                                                                   v
govec v Zalci; Knez Slavoljub, c. kr. notar v Št. Lenartu; Kotnik Franjo, tovarnar na Verdu; Krajcar Franjo, župnik v Valturi;   Lipoid Josip, posestnik v Mozirji;  Lukan J.,
v
okrajni zdravnik v St. Vidu; Murnik Iv., urednik „Novic" v Ljubljani; dr. Poklukar Josip v Ljubljani; dr. Rapoc Franjo, posestnik v Mariboru; dr. Razlag Radoslav, odvetnik v Ljubljani; Roblek Franjo, posestnik v Žalci; Dr. Škubic Franjo v Velenji; Šušnik Gašpar, stotnik-avditor v Pulji; Šentak Franjo, posestnik na Vranskem; Skale Pavel, živinozdravnik v Ljubljani; Šventner Slavoslav, posestnik v Ljubljani; dr. Tarbauer Ivan, zdravnik v Žalci; dr. Toman L., odvetnik v Ljubljani in dr. Vošnjak Josip, zdravnik v Šmarji.
Banka „Slavija", ki je začela delovati v prvih letih narodnega preporoda na Češkem ter se je pozneje razširila i po ostalih pokrajinah naše države, pridobila si je v dobi svojega petindvajsetletnega poslovanja zaupanje in naklonjenost ne samo doma mej Čehi, temveč pri vseh avstrijskih Slovanih ter je premagala naposled vse ovire, katere so njej delali različni njeni nasprotniki. Da se njej je to posrečilo, k temu je pripomoglo največ spretno nje vodstvo:   generalno  ravnateljstvo,   odnosno   upravno
svetovalstvo, ki je bilo vedno pozorno na ohranjenje zdravega jedra notranje društvene uprave, pri čemur so ga izdatno podpirali vestni uradniki banke in nje goreči zastopniki širom vse Avstrije. In tako stoji banka „Slavija" danes na konci petindvajsetletja svojega delovanja na povsem trdnem temelji ter zre s polnim samozaupanjem v bodočnost.
Poleg društvene bilancije oddelkov I.—V. znašajo vsi fondi in rezerve koncem 1. 1893. gld. 5,830.306*40 pokojniški fond uradniški   ....      „         266.18379
„               „                  „             ¦      •,    •       •         m              J oZ.ZDD Of
vkup    .    .    .    gld.    6,228.755 7 6
Od teh je naloženih v vrednostnih papirjih,   v gotovini, v posestvih ter hipotečnih in drugih posojilih.......gld.    6,000.765*70
Kako blagotvorno je banka „Slavija" delovala v mi-nolih petindvajsetih letih, o tem govori najjasnejše izkaz kapitalov, katere je taista izplačala v tej dobi svojim članom in sicer:
Zavarovanje oddelkov I.—II.:
kapitala na doživetje.....gld.       151*765*63
„        „   slučaj smrti    ....      „      2,694.445*51
„        „   dohodkih.....       „           31.65300
„        „   pokojninah      ....      „             9.635*11
Zavarovancem oddelka III.: (vzajemno    podedovanje)    a   to   10 društvom........„      6,469.884*76
Zavarovanje oddelka IV.: Nagrada požarnih škod      ....      „   120,745.954*92
Zavarovancem oddelka V.: Nagrade po toči učinjenih škod .    .      „      2,671.137*00
torej vkup.........gld. 22,744.475 83
Posojil iz kreditnih društev je dovolila banka „Slavija" svojim udom v teku petindvajsetih let skupno vsoto..........gld.    3,212*064*58
Požarnih škod in to takšnim zavarovancem, ki niso imeli pravice do odškodnine vsled neplačane zavarovalnine ali iz drugih vzrokov, izplačala je banka „Slavija" v tem času vsega vkup.......gld.       166.535*32
Istotako je razdelila od svojega početka do konca 1893. 1. 494 občinam, bodisi gasilne brizgalnice, bodisi gasilne doneske v gotovini za         .    gld.       144.704*35
V letu 1893. dosegla je banka „Slavija" čistega dobička gld. 251.910*31 od katerega pripada; oddelku I. in II. gld. 76.337.08; oddelku III. z dividendo vred gld. 13.016 99; oddelku IV. gld. 131.323 34 in oddelku V. gld.  31 232 90.                                     (Konec sledi)
232
Kmetijstvo.
Petindvajsetletnica banke „Slavije".
(Konec.)
Zavarovancem v življenskih oddelkih I. II., iz leta 1869 do 1888, kateri so svojo zavarovalnino v letu 1893. plačali, dovolila se je na občnem zboru dne 12* maja t. 1. 10% dividenda.
Banka „Slavija" ima generalne svoje zastope v šestih glavnih mestih in sicer: v Brnu, na Dunaji, v Ljubljani, v Lvovu, v Plznu in v Zagrebu. Najdelavnejši v minolem letu je bil generalni zastop — ljubljanski, kar se je naglašalo na omenjenem občnem zboru s posebno pohvalo. Le ta je namreč v letu 1893. dognal v življenskem zavarovanju gld. 1,300.000 kapitala in je vplačal v požarnem oddelku nad 160.000 gld. letne zavarovalnine.
233
Iz teh kratkih podatkov je pač razvidno, da banka „Slavija" po tolikih uspehih prvega četrtstoletja svoje delavnosti more nadejati se povsem sijajne prihodnjosti ter da bode, napredujoč tem korakom po nastopljeni poti ob svoji petdesetletnici dospela na jasni vrhunec blaginje.
Ker Slovenci nimamo lastnega zavoda, ko je „Slovenija" vsled neugodnih razmer propala, priporočamo tukaj banko „Slavijo" v Pragi, ko je vendar bolje, da podpiramo s svojim denarjem slovanske zavode, nego bi pa podpirali italijanske, nemške, madjarske, angleške in ameriške, da se potem z našim denarjem večkrat podpirajo naši narodni nasprotniki, ali pa mnogo denarja gre še iz naše države. Slovanska vzajemnost more veljati ne le na političnem, temveč tudi na gospodarskem polji, ako hočemo priti kedaj do kake veljave.
Omeniti moramo tudi, da je banka „Slavija" pritekla na pomoč tudi našim slovanskim bratom v Istri, da se ložje gospodarski osvobode zavisnosti od Italijanov. Temu slovanskemu zavodu želimo pač, da se še bolj razvije do svoje petdesetletnice.