PdbUthMi aad db&r&uted nd« permit No. 728) rnoMk*. By HE# Act of Octob« 6, ltl7, on HI* m* *# Post Office of Clwelmmd, Ohio. By order of the President, A. S. Burl won, Postmaster Gem.
(
the only slovenian daily between new york and chicago
the best medium to reach 180.000
slovenians in u. s., canada
and south america.
___
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva.
"we pledge allegl^nce to our flag and to the republic for which it stands; one nation indivisible wii H liberty and justice for all."
volume
E v.—LETO V.
,^8'« Copy 3c.
cleveland, o., petek (friday) jan, 13, 1922.
ŠT. (NO.) 10.
Entered as Second Class Matter April 29t!^ 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879
Posamezna itevilka 3c.
lE POim RESIGNACUO; POINCARE BODOČI PREMIER?
®ivši predsednik poincare je sprejel sestavo novega ministrstva. — briand je
Resigniral po ognjevitem govoru pred zbornico.
Newberry obdrži sedež v senatu.
I,
lecf jert
o «1
j
0^
Pariz, 12. jan. — Predsednik Millerand je pokli-^ sebi pozno nocoj bivšega predsednika Poincareja feif^ Prosil, da sestavi novo ministrstvo. Poincare je port-^ ^i'ni'strskega predsednika sprejel.
^ . PaHz, 12. jan. — Francoski ministrski predsednik je danes kot rezultat kritiziranja njegovega po-^•^anja na konferenci najvišjega zavezniškega koncila ^R'nnesu položil svojo resignacijo.
^ parlamentu je vladal velikanski hrušc,, 'ko je naznanil, da izroči vlado iz svojih rok. Obenem z pJ-govo resignacijo je resigTiiral tudi celotni kabinet, '^^sednik Millerand je resignacijo obeh sprejel.
Resignacija Brianda je prišla s teatralično nenad-Pal ^JGgovi prijatelji so do poslednjega trendtka u-da se mu bo posrečilo doleti zaupnico zbornice, oriaindova resignacija pomeni, da je fraSncosika dele-g y Cannesu brez vodstva. Začasno načehtvo dele-jp teikom odsotnosti Brianda prevzel minister Lo-toda v sporazumu, da se ne bo podvzelo ninakegn fj,	koraka glede nemške - odškodnine oziroi^fi
^^o-angleške pogodbe, dokler se Briand ne povrne, o resignaciji Brianda je \'plivala v javnosti kot,
'Se ■
zanj je glasovalo 46 senatorjev, proti pa 41.
Washington, 12. jan. — Truman H. Newberry, ki je bil leta 1918 v tekmi s Henry Fordom izvoljen v senat, bo smel sedeti v senatni zbornici, akoravno je dokazano, da se je v njegovi kampanji porabilo velikanske svote denarja, kar po postavi ni dovoljeno.
Borba za ta senatorski sedež se je končala danes z glasovanjem senatorjev, ki so z 46 gla-fovi odločili prilog Newberryja. Samo treh glasov je manjkalo, pa bi bil Newberry propadel. Newberry je z izidom silno zadovoljen, in je izjavil, da mu je srce polno "hvaležnosti", da so se tri leta in štirje meseci proseku-cije končali na tako zadovoljiv način.
Newberry je sam priznal, da se je samo v primarni kampanji potrosilo za njegovo izvolitev o-gromno svojo $195,000 a izgovarjal se je, da to ni bil njegov denar, in da je šele pozneje zvedel, koliko denarja se je potrošilo.
Za Newberryja je glasoval lu-
Vsi irski jetniki na prostem..
sinfajnovska konvencl ja bo odločila smer za bodočnost.
36 razpočila bomba, kajti malo preje se je zvedelo, i di ohijski republikanski senator
?o. 6
^^iand priddbil na svojo stran vse člane kabdneta, E ga bo ta podpiral vseskozi.
je jakp dramatičen prizor, ko je danes popoldne državnik Francije stopil pred parlament in ®Me kritike. Galerije so . bile nabasane ljudstva,
52a'\Tii poslanci so večkrat prekinjali razne govor-sK- 1^ n" P^^^krat tekom debatiranja je malo manjkalo, i)jl	do dejanskega tepeža. Pristasi bivšega mini-
ili predsednika Clemenceau-a so dano priliko izra-iv. ; skrajnosti. Zakleli so se, da hocqo prevrniti
Pričakovalo se je, da pride do ognjevitih debat.
tfce.
nil'
k«
ministrstvo, nakar bi bil morda Clemenceau da sestavi novo vlado.
K •
C v goivoril Briand, posebno še, ko je izjavil, da ijjj članov reparacijske komisije za to, da se Nem-podaljšanje roka za izplačitev odškodnine, so Clemenceau-a dvignili silen hrušč.
^ Briand je opozarjal, da ima Odškodninska komi-^oč dovoliti odloke glede izplačitve odškodnine, in ^d tega Francija ne bo zgubila niti enega beliča, je tudi, da sta se Anglija in Belgija že Odpo-'iuu svoje o-dškodnine, toda ko se hrušč in preki-ijiy^ 'ni'so polegla je Briand oči vidno zgubil potrpež-^pakar je zaklical:
^idiim pač, da ta parlament nima več zaupanja va-' 2 polagam svojo resignacijo."
igjj	se, da je bil Bfiandov fesignacijski govor
0^ jbolj ognjevitih, kar jih je kdaj držal. Tekom go-<l^jal: "Državnik ima pravico, da zavzame svojo na bojni fronti, ako ve, da ne ibodo letele ® %&%j od zadaj. On lahko presto ji krogle sovraž-' onih njegove lastne domovine."
rt,	se je takoj po odhodu iz parlamenta oglasil
Hin^^^^^^dniku Millerandu. Pri njem se je mudil le par ^0 je prišel ven, se je izjavil napram oasnikar-„|^čevalcem: <'
Willis, o katerem se do zadnjega ni nevedelo, na katero stran se bo nagnil. Predno sp je odločil za Newberryja, je predlagal, da se k resoluciji za njegov vstop v senat pripiše dodatek, v 'katerfcm se naj senat načeloma izrpče pro-j ti trošenju tolikih sVot tekom volilnih kampanj, ker je tako ravnanje proti interesom javnosti.
Progresivni republikanski senator iz lowe je ta Willisov dodatek ravno pred glasovanjem hudo užigosal. Izjavil je, da ni to nič druzega kot klet, v k afero se hočejo skriti breznačelni se natorji, da uidejo jezi razi j učenega ljudstva.
Proti Newberry ju so glasovali vsi demokrat]e in pa devet republikancev.
Dublin, 12. jan. — Poglavitni dogodki v razvoji irskega položaja danes so: V javnost je bila dana kraljevska proklamacija, glasom katere se oprošča v*e po litične kaznjence na Irskem; pomožne policijske čete se umaknejo z Irske; v februarju se snide izredna sinfajnovska konvencija, ki bo odločila bodoče postopanje organizacije.
Prvi jetnik, ki je bil spuščen na svobodo, je bil dr. McCon-vill, ki je danes popoldne zapustil Mtjoy jetnisnico. Z Dublin-skega gradu je bil danes podan seznam 370 jetnikov, ki bodo jutri spu/jčeni na svobodo. Iz Mt. Joy ječe je bilo danes izpuščenih 5 oseb, iz Limerick pa 38.
Prvi očitni dokaz, da je Anglija izpustila kontrolo nad Irsko, bo imelo videti prebivalstvo Irske jutri, ko bo iz Dublina odpotovalo 250 do 300 policijskih pomožnih kadetov, katere se bo demobiliziralo v Angliji.
De Valera vztraja na svojem stališču za popolno neodvisnost. Da se položaj razčisti, se je sklenilo, da se meseca februarja stkli-če izredno konvencijo Sinfajnov-cev.
-O———
BOLNIŠNICA DANA DR. LO-liENCU NA RAZPOLAGO.
103 mrtvih vsied zastrupljanja z žganjem.
številne žrtve strup-nih pijač so zgubile pogled.
l4ew York, 12. Žrtve strupenih pijač se višajo od dne do dne Sirom Zedinjenih držav.
Iz brzojav iz raznih delov Zedinjenih držav je razvidno, da so strupene pijače samo izza 1. januarja zahtevale 103 »mrtne žrtve. In smrtni »lučaji se če vedno pojavljajo. V New Yorku sta umrli tekom zadnjih 24 ur dve osebi za zastrupljenjem s pijačo.
Izza novega leta umre vsak dan več kot osem os6b za posledicami zastrupljenja z žganjem, ki sestoja povečini iz lesnega špirita ali polilure. S kupčijo tega strupa se je očividno pričelo ob novem letu. Domneva se, da obstojajo organizirane skupine brezvestnih ljudi, namenoma prodajajo lesni alkohol kot pristno žganje.
Lesni alkohol je silno strupen. Nš ga treba dosti, da povzroči smrt, in še manj za pozročitev slepote. Žrtve trpijo silne bolečine, predno umrjejo. Ako pa o-stanejo pri življenju, tedaj igu-bijo vid za vse svoje življenje. --b--
Zborovanje lige narodov.
Zakonodajni načrti republikancev.
izdalo se bo morda bon de, da se vojakom izplača obuubueni bonus.
zanikujejo.
Newark, N. J,, 12. jan. — Danes je dr. Keppler naznanil, da 'je neki ; neimenovan filantrop ponudil dr. Lorenzu na razpolago dar $150,000, da ustanovi bol-nišnico, v kateri bi nadaljeval z zdravljenjem pohabljencev.
---Q---
PREPOVED ZA ŽIVLJENJE.
BOLGARSKI KRALJ SE NE PRIDE ŽENIT V AMERIKO.
LIGA JE PORAVNALA VPRAŠANJE ALANDSKIH OTOKOV.
Cincinnati, 112. jjan. Sodnik, Spiegel je danes odredil, da John Rodrer, kije star 34 let, ne sme v državi Ohio nikdar več voziti avtomobila. To pa vsled tega, ker ni hoteli ustaviti, ko ga je hotel neki policist vsled prehitre vožnje aretirati. Policist mu je nato sledil celih 8 milj in ga nato are-tiral.
-o—--
— Na zadnji direktorski seji
Ameriško-Jugoglovainske Tiskovne Družbe so bili izvoljeni sledeči uradniki: William Sitter, predsednik; John Zuipanc, podpredsednik; Gustav Kabay, taj-nik-blagajnik; računski pregle-dovalci: Fr. Koralčin, John Gor-
Geneva, 11. jan. — Današnja seja Liigd narddov je zaslišala poročilo o poravnavi spora glede Alandskih otokov, katere se je na na 'odredbo Lige nevtraliziralo, Uspeh Lige v tem oziru je povzročil na seji veliko zadovoljstvo.
Poleg tega je koncil razprav I Ijal tudi regulaciji trgovine z al-
Sofia, 12. jan. — Kot se govori, bo mladi bolgarski kralj Boris najbiie spomladi skupno z ministrskim predsednikom Stam bulijskim dbiskal Zedinjene države. Ko se ,mu je sugestiralo,
da si morda v Ameriki najde nevesto, se je nasmejal in dejal:
"To je zelo zanimiva misel, toda b'ojim se, da ni resnična. Vse-^janc, Kari Kotnik, Jos. Henig-kakor pa imam preveč posla % na- [ man; urednik Vatroslav Grill, črti za rekonstrukcijo dežele, da; oglaševalni poslovodja Kari Kot-bi mislil na ženitev. Poleg tega

Oa resignacija je absolutno končna. Pod takimi
pa moram najiprvo gledati, da pomožim svoje sestre."
nik. Nadaljni člani direktorija so: J. N. Rogelj, Ludwik Medve-šek in Jos. Mrhar.
,lefl

i]0,

ari

^ j'e nemogoče ostati pri vladi. Seveda, v Can-^6 povrnem, toda upam pa, da moja resignacija ne
l^^^oeila preklice genovske konference,"
idje	predsednik poslanske zbornice, je pred od-
"d ^ predsedniško rezidenco izjavil pred časnikar-
poročevalci:
se ne nahaja danes v nič manj temnem kot kdajkoli tekom vojne."
Vinani, ki je svoječasno zavzemal mesto mi-predsednika, je dejal:
sedanjimi okolščinami je življenje državnika v povsem nemogoče. Jaz se popolnoma strinjam M, Brianda, toda tudi njegovemu nasledniku ^agal po svojih najboljših močeh. Mali olsebni ne smejo razdeliti."
Brind je zavzemal mesto ministrskega predsednika ra^mo okrog enega leta.
Briandova resignacija je presenetila Washington.
Washington, 12. jan. — Resignacija francoskega pre mierja Brianda je povzročila med člani razorožitvehe kon ference veliko presenečenje, kajti ni dvoma, da bo imela velik učinek na Alepe konference, kateri so že sprejeti ali se jih še misli sprejeti.
Izraža se tudi bojazen, da bo Briandova resignacija silno vplivala na genoA'Bko konferenco, in da je mogoče celo, da se ista ne to vršila. ^	/
London je pesimističen.
London, 12. jan. — Zuimnje ministrstvo je danes podalo v javnost izjavo, v kateii je rečeno, da Briandova resignacija uničuje vse sklepe medzavezniške konference v Cannesu in da postavlja v nevarnost celo genovsko mednarodno e^konomsko konferehco, ki se je imela miti meseca marca.
koholičnimi pijačami v Afriki in pa o zadnjem poskusu bivšega avstrijskega cesarja Karla, da se iA)vrne na madžarski prestol.
Sklenjeno je bilo, da se koncil Lige obrne na Beligijo s prošnjo, da ustanovi v Bruslju urad za regulacijo trgovine z alkoiholični-mi pijačami v Afriki.
Koncil je .sprejel pismo madžarske vlade, v katerem je rečeno, da bi bila dolžnost Liginega tajnika, da bi bil takrat, ko je Karti naipravil svoj poskus, sklical, izredno sejo. Na to se je Madžarski odgovorilo, da tajnik ni imel tozadevnega pooblastila, da pa se zdaj itak ne izplača raz-govarjati 'o tem, ko je vse mi I nulo.
Koncil je tudi sklenil nastaviti poseben odsek, ki bo proučil metode, katere priporočata Norveška in Švedska za uporabo pri poravnavi spor'ov med posameznimi narodi.
————o-
— Eden mrtev in šest poškodovanih. V torek dopoldne se je pripetila v novem mestnem avditoriju grozna nesreča. Sedem pleskarjev je padlo v globino 65 čevljev, ko se je podrl oder, na katerem s6 delali. Padli so na trda cementjna tla. James Walker, ki jf bil smrtno poSkodovan, je uiT^rl Je tisti dan popoldne, ^stali pa se nahajajo v opasnem položaju v Lakeside bolnišnici. Oder j« zdrsnil raz železne kljuke, ko je mislilo par delavcev istega ne koliko bolj pritrditi,
Washington, 12. jan. Sinoči so zbrali republikanski senatorji na banketu, katerega je priredil senator McCormick iz lllinoisa ter se zedinili glede zakonodajnega programa za tekoče zasedalnjc kongresa. Republikanski senatorji so se izrekli za naslednje predloge:
1.	FVedloga za fondiranje posojil v inozemstvu, h kateremu se bo morda sprejel še dodatek za prodajo tujezemskih bondov, da se na ta .način izplača vojaški bonus <
2.	Splošna tarifna predloga.
3.	Dvanajst proračunskih predlog za pokritje vladnih stroškov.
4.	Predloga za ko operativno prodajo poljskih pridelkov, v katerega se bo morda sprejelo še dodatek za posušitev močvirnate zemlje, kar zahtevalo v prvi vrsti zatsopniki z juga. /
5.	Dve noyi predlogi, ena za vzdrževanje ameriške trgovske mornaric« in druga za reorganizacijo zveznih departmentov.
6. Predloge za odobritev pogodb, sprejetih na wsishingtonski razorožitveni konferenci.
Izjavlja se, da je načrt za iz. plačitev vojaškega bonusa potom prodaje zavezniških bondov izdelal senator Lodge. Ledgcjčv m črt je, da naj bi se zavezniške' za-dolžnice prodajalo v ameriških finančnih krogih, in da naj bi se izkupiček porabil za izplačitev bo nusa.
POROTA ARBUCKLOVO OBRAVNAVO JE IZBRANA.
San Francisco, 12. jan. — Danes se je zaključilo z izbiranjem porote, ki bo imela v r'okah slu čaj igralca Arbuckla, ki je obtožen ubojstva v zivezi s smrtjo igralke Virginije Rappe. --^-o —---— ■
PREKI SOD V OLJNEM OKRAJU.
Austin, Tex., 12. jan.— Go-verner Neff je proglasil preki sod v mestu Mexia, Tex. To se je napravilo, da se posipeši kampanjo proti kršenju pr'ohibicije in da se mesto očisti notoričnih prostorov, v katerih se igrajo hazardne igre.
' ' o.............—
KRALJ ALEKSANDER SE ZA ROCiL Z RUMUNSKO PRINCESO.
Belgrad, 10. jan. — Tukajšnji vladni časnikarski urad javlja, da se je kralj Aleksander zaročil s princeso Marijo, hčerjo ro-miunskega kralja.
-o—--1—
—	Novi most, ki drži prefko Cuyahoga reko, je silno gladko tlakovan, vsled česar je ob mokrem vremenu zelo nevaren za avtomobiliste. Tekom zadnjega snežnega viharja so okrajni inži-nirji potrosili cel most z drobnem peskom ter ga polili s smolo, toda dosedaj se je Vse to že obrabilo. Vsled tega se je več avtomo bilistov v sredo zopet pritožilo. Spomladi se bo most nanovo pre tlakalo, kar je sedaj v mrzlem vremenu nemogoče storiti.
—	Napredne Slovenke vabijo cenjeno občinstvo na predpustno veselico, katero priredijo jutri zvečer v jprostorih ^ Slov. Nari Doma. Da so njih zabave ene izmed najboljših, vemo že vsi in zato jih bomo posetili.
POKLONIK HAM PRAVI, DA STA BILA V IS-SUR-TILLE OBEŠENA LE DVA VOJAKA.
Washington, 12. jan. — Danes je senatni odsek, ki preiskuje obdolžbe senatorja Walsona glede postopanja z ameriškimi vojaki v Franciji, nadaljeval z zasliševanjem častnikov.
Kot včeraj, tako so častniki tudi danes zanikavali vse obdolžbe Watsona in bivših vojakov, ki so bili dosedaj zaslišani pred odsekom
Polkovnik Samuel V. Ham, ki je bil poveljnik taborišča v Is-Sur Tille, kjer se je nahajalo okrog 20,000 ameriških vojakov, je danes pred odsekom izjavil, da sta bili tekom njegovega poveljstva od marca pa do julija 1919 izvršeni le dve smrtni obsodbi.
Pri obešanju je bilo navzočih okrog 400 ameriških vojakov ter približno ravno toliko francoskega prebivalstva. Polkovnik Ham je tudi identificiral fotografijo vešal, katero je predložil komiteju neki bivši vojak.
Prvi obešeni vojak je bil neki črnec, ki je bil obtožen napada in umora. Polkovnik Ham je izjavil, da sploh ni bil navzorč pri njegovi obsodbi, temveč da je le izgubil naročeno mu povelje.
Drugi obešenec je bil nc^ki vojak, ki je bil obtožen napada na neko 9-letno dekletce. On je bil ea nme#o0» poznej«,- in vest o smrtni obsodbi se je javno proglasila kot svarilo vojakom, da se morajo držati zakona iti roda. , ■
Ham je absolutno zanikal trditve nekaterih bivših Vojakov, da se je pustilo, da so ameriške vojake sodila francoska sodišča.
Polkovnik Ham je nadalje izjavil, da ni resnica, da se je vojake streljalo brez vzroka, K temu je dodal, da je vsak častnik upravičen, da strelja ni^ vojaka, ki beži, ako je nevarnost, da nje • gova akcija povzroči splošen beg. "Toda kaj takega se mi ni pripetilo nikdar tekom mojega poveljevanja v Franciji," je dodal polkovnik Ham.^
S tem je seznam že pozvanih
prič izčrpan. Zasliševanje se bo
nadaljevalo šele prihodnji torek.
Pričakuje se, d abo do takrat od
sek pozval predse nadaljne priče. —--o—:-—.
— Sedanje suknjene ga!p«c
bodo menda .^malu zgubile popularnost med ženskim spolom. Vsaj tako se čuje iz čevljarske razstave v Chicagi. Na razstavo čevljev so prišli ruski škornčki ki se bodo, vsaj ka!kor mislijo izdelovalci obutev, ženskam in dekletom silno dopadli. Škornji so iz lakastcga usnja ter okrašeni ž rudečim usnjem po štebalcih.
—	Zdravstveni komisar Rock* wood naznanja, da je umrla v preteklem tednu za influenzo e-na oseba, vsega skupaj pa je v mestu osem slučajev te bolezni. Komisar priporoča ljudem, naj nosijo ^loše ter pazijo, da imajo vedno suhe noge, ako nočejo plačevati zdravniških računov. Pravi, da se v splošnem premalo pazi na noge.
—	P<wočn9 dovoljenje sta do
bila sledeča slovenska para: Andrej Bratkovič, 34, 6404 Carl Ave, in Marija Balč, 23, 6323 Carl Ave. in John Koncilija, 3839 St. Clair Ave. in Karlina Legan. 1379 E. 43 St. Novoporo čencem želimo mnogo sreče in zadovoljstva.
STCaN 1
■III- I ■'
"ENAKOPRAVNOST"
JANUARY 11021
44
Enakoprav-nost*'
ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS
IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV.
Owned and Ppblished by: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
Businesfi Place of the Corporation	— 6418 ST. CLAIR AVE.
subscription rates:
By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00. 3 mo. $2.00
Clereiand, CoIHnwood. Newburzh by mail.......1 year $6.00. 6 mo. $3.50
a mo. $2.00.
United States ......................1 year $4.50. 6 mo. 2.75. A lao. «.00
Europe and Canada .......................... ^ ^ear $7.50, 6 mo. $4.0
posamezna Številka 3.__single copy 8c.
Lastuie in izdala tra Ameriiko-Jugoslovanska Tiskovna Družba.
6418 ST. CLAIR AVE.	Princeton 551._6418 ST. CLAIR AVE.
Za vsebino okIosov ni odgovorno ne uredništvo, ne npravlStvo.
nosil naš br. Galič. Ker se ni u .Januarja 1922 zvečer ob 7 uri v pal nikdo nasprotovati, Tear po- Slov. Nar. Domu, vsak mora pri-meni, da je bilo s tem vse zado- peljati še najmanj enega ali eno voljno, ga proglasi predsednik , sabo.
izvoljenim blagajnikom. Vse te To se mora dati v cajtenge v izvolitve veljajo do prihodnje Enakopravno Uršiko, kar je na-

CLEVELAND, O., PETEK (FRIDAY) JAN. 13, 1922.
mente, da jim. dokaže, da je ono, v kar je privolil na konferenci, le v interesu Francije, toda pritisk od strani reakcije je bil tolik, da ga ni mogel vzdržaiti.
Lahko se reče. da je resignacija Brianda eden najvažnejših dogodkov, izza sklepa premirja. Ako bi se bila
konferenca v Cannesu zaključila, kot se je pričakovalo, j seje, ki bode glavna in ustanov-! loga br. Secretarja. Br. predsed tedaj bi bil to večji korak napredka na poti za dosego med ^kateri se bode delalo pra-1 nik pa obljubi, da bo nekaj spi-narodne pomiritve, kot smo ga sploh mogli pričakovati od i ^^ztolmacilo pravi pomen sal za v cajtenge. Sedaj je pa
dii)lomatov, ki danes cdločajo o usodi narodov.
A padec Briandove vlade je vsa lepa pričakovanja v trenotku razbil.
Vpričo »položaja, ki je nastal sedaj, je mogoče sa^in dvoje: Zavezniki morajo ali Franciio lioeela ignorirati :er jo pustiti, da si sama koplje svoj grob, ali pa morajo korakati skupno ž njo po poti, ki mora prej a'li slej pri-ve.siti do največje gospodarske in socijalne revolucije, kar jih je kdaj videl Človeški rod.
se bo moral ali "peljati" ali P' inu bo moral gospodar iicmud*" ma kupiti znak.
BRIAND RESIGNIRA.
DOPISI
Iz Pariza je došla vest, da je francoski minMrski predsednik Briand podal svojo resignacijo d-n da jo je predsednik Millerand tudi sprejel.
Padec Briandove vlade je silne važnosti za 'bodoči sve tovni tok dogodkov, če se vzame v poštev okolščine, v katerih je prišlo do njega.
Zadnji sklep zavezniškega najvišjega koncila v Can-nesu, ko se je odločilo, da se povabi na genovsko konferenco tudi zastopnike ruske sovjetske republike in pa nemške vlade, je nfipravil izredno dober vtis na izmučeno razpoloženje sveta.
V srcih narodov se je vzbudilo upanje, da se je pot svetovne politike končno obrnila iz zavoženega kolovoza zahrbtnosti in giuposti na lepo belo cesto mednarodnega sporazuma in med sebojne vzdržnosti.
Bili so tu vsi znaki in dozdevni dokazi, da so zavezniški diplcmatje po večletnem brezuspešnem spletkarjenju in igranju za kulisami prišli končno do spoznanja, d? se toka časa ne da zaustaviti, in da odrešitev sveta in tudi njih samih leži edinole v tem, da se prizna, kar se je zgodilo, in da povabijo v svojo sredo tudi revolucijOnar-no Rusijo.
Briand kot predstavnik francoske vlade je sicer nerad priznal v neizogibno, ker se je zavedal, da mora računati na rovarjenje militaristične in imperijalistične klike v Parizu, toda, ko je končno sovjetska Rusija dd-govoirila, da je tudi piwavijenj^ doprinesti svoj delež žitve, da se ustano'\^ medsebojni prijateljski odnošaj^, s tem, da je priznala dolgove, katere je imela bivša carska vlada v inostra'nstvu, posebno v Franciji, in potem, ko je Anglija predlagala vojaško defenzivno aljanco, ki bi jo varovala pred nemškim vjiadom, je upal, da bodo tudi
GSlbert, Minn.
Delavske razmere se obračajo tukaj nekoliko na boljše, ker so
stop v ta klub še posebno naši "Ribenčani" ker vemo, da so mojstri v razrivanju. Da pa ne bi kje kak vogal zadej ostal se bode sprejemalo v ta klub tudi vse
tega kluba in tako dalje.
splošna želja po poljubovanju,
Ako se začne zborovanje, se torej se naj prične polštertanc. navadno vpišejo osebe ki se pri-[Ta le polštertanc je prinesel glase za vstop. Ker se dosedaj $6.75. Skupna blagajna znaša še ni čitalo kedo je pristopil, je $12.10.
to dokaz, da zapisnikar ni prve vrste, ko začne z zadnjim koncem najprvo in spusti najvažnejše.
Kot prvi pečlarji, ki se imenu
jejo aktivni, so se dosedaj pri- .»popolnil.
javili: France Somrak, Janes Galič, Marija Rozman, Ana Oma-Iien, Ludvik Medvešek, in pozneje še Marija Brzin, Boris (domačega kranjskega imena ne
,. . .. ... „ . vem, ga mora na seji povedati), pnja_telje m pnjateljice peclarjev	i^^nka Schiffrer,
Fany
" pa ce prav so ze osmoieni, seve t i v t i i_ i	, .
pričeli rudniki zopčt dbratova- nekoliko manj pravic ,bodo ime- p ' o ^
ti, sicer ne še vsi toda boljše je h kakor pravi pečlarji, za to sel
— Mestni svetnik Jakob SU f cel, ki je obenem tudi predsed' nik posebnega komiteja za zboli" šanje brezposeSaiostnega poloZ'" ja, se obrača na vse poslovo«!)' velikih trgovin ter industrija'"' podjetij, da storijo vse kar j'' njih moči, da vp osli j o kolikor i®' goče brezposelnih, kajti od ^5 000 do 125.000 ljudi, ki sobr« dela, ogroža zdravje in ne^ nost mesta. Service direktor line je naznanil po kratki koob renči z mestnim inženirjem H" manom, da bo takoj, kakor Hif napoči malo gorkejše vreme. ^ razpolago $1,00.000 za tlako* nje cest in $300,000 za polaS' _g__I nje kanalov.
111	, i — Pristriženi lasje ostanV
TIOVICG«i Kakor so se pojavili nasprotni
--j proti kratkih ženskim krilom.
Ieo bili premagani, tako se je
Kedaj je bil zaključek ne vem, ali je bilo pozno zvečer ali je že bilo Zjutraj, to naj na prihodnji seji povedo oni ,ki so sli zadnji domov, da se bode zapisnik še
Ludvik Medvešek,
začasni zapisnikar.
Ja %
Po %
Po
ko %
iO; itt tal
boj
ser Por
ril, ni3 Pra
bolj jim bode pa naložilo več Holž-^j-^^j^ Louis Haffner, John Zu-lval. kako imenitno se je zabaval
kot nič. Samo plače so
skromne, po $3.10 na dan na kon nosti, da se ne bodo čutili ti akt Pa od $3.60 do $3.75 na krajšane.
dan živež pa je še zmiraj po visokih cenah.
Vreme je tukaj precej vlažno
pri
Kot podporni člani so pripra-Louis Haffner, J pane, Franca Hočevar,
Iss
— Mlad tat. Leo Kolk, star i	,	. , ,
, o , .	JI v	^ , I ciilo tudi glede pristriženih
IV let, je sedel včeraj na Central^, , f	, , ,
1. •• 1 . . . . 1 Ud pocetka se je dekleta .policijski postaji ter pripovedo-,	, .	. ,J4.
' s Irnzenimi lasmi postrani g"^|Ali
ker
, , L 1 I •	I- / 1*^ J L tlo ter zasmehovalo, tod
Ivanka'ter kako je zapravljal ukradenih
„ J , , .	I Pavlin, Franca Stclfa,
Sedaj ko je ndkaj povedane- ^ikše, John Tavčar, Anton Er.
pa, se je zasedlo omizje, da ne v,	d •	r v,	r-
, , ... , J ^ ^ ste,	Kosie	brste,	rranča Stopar,
bi bilo prehude suse je pa nas r„i	u <5 ■	r a	e • i- t l
kar ni navadno v Minnesoti. Na I prijatelj b. . Tavčar poskrbel za	Svigelj, John
vnSivDnom nr»lin oA	M o 1	,1_____ ___:___I- ^
društvenem polju še precej na- žegnano vodo, kar so vsi rade predujemo le 2a katkšno delavsko , volje naznanje vzeli. Na to organizacijo smo bolj mlačni J stvori sejo br. Somrak in proziv-' Podpornih društev imamo nam- Ija navzoče, da se izvoli provizo-reč 9 po številu.
Louis Vesel.
ZAPISNIK
o seji Pripravljalnega odbora 7,a ustanovitev pečlarskega kluba v mestu Clevelandu v Cuyahoga o-kraju in državi Ohio, ki se je vršila v kleti Slov. Nar. Doma na drugi dan v mesecu januarju le"
France! $1.900. katere je poneveril
berty bondih od Washington Sa-1	^ j	^ ^:
D I, ^ zn^n D 1 i-domacila m dekleta se cirno*' vmgs Bank Co., o9o9 Broadway ,	^
dne29..ept. lanskega leta. Od '""Y'TT
, J 1 *, nnn ■ J	.. imajo vsiecl tetja silno mnog" k
uJiradenih $1900 nima danes niti' < r, .. ,	,
, 1 1	1-1 1 ' sla. rravijo, da io kratke laac
centa, kajti tekom celih treh me-,	, , , v, , i
. . . . , C . ini^arnejse kot dolge. Nekdo ^ secev se jc imenitno imel. Svoje',	,	v. . . i
^ . .. . ... . ... izrazil, da se ameriška dekl«'® prijatelje in prijateljice je vodil ...	...
, J ,.vv ,. . ,	, . n: zanimajo za razne sportn«
v gledališča, kjer je kupoval naj- . ,	, , . ,
,	J v -p.	i Ere m da so prišli kratki lasr
_ .	, ,	.MI J 1- 1 1 J v. D .. boljše sedeže. Tja so se peljali z' , . , , . ,
Za začasnega predsednika ,e dela. aodah vka.o slede«: Pr.ja.^^vg^^^ p« predstavi jih je;""""^"	,
vse navzkriž predlagalo samo br.; telj peclarjev ki nas vse rad ima,	^ xestavrant "na! - Jedro nedeljske preds^'
I Tako
ricen
odbor
javec in Cilka Godnjavec. je zapisano na tistem papirju, upam, da ni kaj izpuščenega.
Da bo imel Mr. mošnja kaj
Somraka, Ker se ni slišalo, da bi; ^^r nam dela vestlje in skrbi, da bil še kedo
to častn omesto, izjavlja, da se
1	Li J-- ' » I v 11 večerjo in nato domov. Ko pa je''drp|nfiatič!npga društva
drugi imenoval za se pete ne uhladajo, nas Jože Ho-_ denar potekel je bilo ko- Cankar" je: "Kd'or premn#
cevar . . , P° ° ^ nec zabavam, in tudi prijatelji ga'nosom više, mu izbirek kaš" pa dal,: Louis Haffner, Fr. So-	pognali. Na sled sta mu j Še!" - Izbirčna. Malka,
proglaša izvoljenim, kajti podpredsednika sc nimamo, da bi gn
mrak, John Galis, Boris Pavlin, jvj^ dva detektiva, ki sta ga a- vlogo ima v rokah gdč. John Zupane, L. Medvešek,-na-	.______	____...___ .j.h....
cn proslavil za to izvolitev. Ker
pa bode treba zapisovati imena 1®"^ Marička Rozmanova pa je na-la 1922, po Kristusovem rojstvu naših peclarjey, pečlaric in pri j a- (brala, med prijatelji 35c, pozneje,
ki je bil postaven praznik za Ueljev in tudi odbornikov, da ne{*o dali še sledeči: Ant. Erštc, j -------------------------- -----, .. -v,,- .	, -
Novo leto.	bomo pozabili koga smo izvolili, I Rosie Eršte, Jakob Javornik in j Ohio Bell hoče zvišati ceno za,'" -	'	^ - I se predlaga da se voli zapisnikar. Frank Stopar vsak po 25c. Sku- j vpeljavo telefona v trgovske pro'^® mora zadovoljiti z dolgo
rotirala ter peljala na policijsko iXoprivec, dolbro znama postajo.	pcsetnikcm Cankarjevih P'''
Tukajšnja telefonska	^sakega snubc*
paj znaša $5 35.
store, kakor tudi v privatna sta..
škilastim ženinom. Predstav'
Brata Somrak, ki je predsed-j ki naj bode tudi začasno tajnik
nik pri S. N. Domu in Galič, ki ali po domače rečeno "Secretar".	, -	-------------- .	.	- v ,
I je predsednik pri klubu društev Ker ima Medvele.k že svinčnik v | ti^d; nadzornikov ,tako se sliši o- šanje ali ne, odviai od posebne-j ozejg^ aVOTi a i '
Kjer je kaj nedarja je treba . novanja. Ce se ji bo dovolilo zvi vr'Šila popoMne in zv , : _____M __. . , .	-I: ...	.J____i._. fBoze^la-vovi alf [bivši BiP
Se
:ri *0
t 'o;
O i
«1: O''
bčl kup,
iv.
ii"i( Q e
S. N. Doma, torej obe prve ži-' roki in že nekaj čečka, kar doka-vine našega Doma, sta se zmisli-' zuje. da ga prsti srbe je vse omi-jla. da človeku ni dobro samemu zie za to, da se ohladi kri s tem,
biti, vsled česar sta se posveto-j da bode brez skrbi čečkal in se ^ da naj bodo ti le: John Zupane, vala in sklenila ustanoviti "pec- ga soglasno proglasi a zapisni-1 Boris Pavlin (njegovega kranj-Iiajzagrizn^jŠi nasprotniki Rusije in Nemčije prišli do spo larski klub" ki bode imel namen karia in tajnika, ker se ni nikdo jskega imena še ne vem) in Ma-
kro«? cele mize, da se temu vstre-že, se voli nadzorni odbor: Vsevprek predlagano in podpirano,
vlekel za lo delo.
Irička Rozmanova. Vse je zado-
Kjer sta predsednik in zapis-i voljno in kriči, da se jih progla-
znan^a, da je ta pot na'jboljša ne samo za svet in Evropo, | seznaniti naše pečlarje in pečla-
temveč tudi za Francijo samo.	jrrcem ob enem pa bode deloval . , . , ,
_ , 1 n • J • TT« »	v korist našega S. N. Doma, ka-1 nikar ter Secretar bo gotovo	si izzvoljenim .kar stori br. pred-
_ Toda celo Bnand se je zmotil. Francoskemu impen-,^^^	m u,di k,k p,W, t„ba ,.,,i	.ed™k. .Sr.loi„o odobrav,«,',. Ke
jsilizrnil j© 1ZZ3. prcrnirjžl tolik	dE J6 2gu j letošnje loto razriniti tja dol do I velike mošnje, to se rece po do-	daj se vrši glavna — ustanovna
bil že vsak trezen preSodek.	| Svete Klare ceste in do Vojšako-j niače blagajnik. Celo omizje kri-	seja — je splošno vprašanje. Do-j naznanilo se je glasilo, da kateri | da je pretepel ženo zato, kef
Briand je hitel v Pariz, da potolaži	razburjene ele-'vega salona, zatorej imajo pri. či vse navprek, da bode mošnjo	loči se da se vrši v nedeljo dne 8. 'pes ne bo imel licence ta teden,-ni hotela pripraviti večei^
Ra odseka mestne zbornice, ki ir I '^^'Orani. Ce ste prijatelj Zft® ma ukrepati v enakih slučajih, burke, boste gotovo prisil Za včeraj popoldne so bili povabljeni družbini uradniki na sku-	Lukaszevits, st pen sestanek s člani tega odse-j^^ 3830 E. 52 St., je bil ka. Kaj se je na tem sestanku, kaznovan na $25 globe in 30 , sklenilo, Se ni znano. j ven zapor V prisilni delavnici-— Če imate psa in mu še niste'je pretepel svojo ženo, Luk*' kupili letošnje licence, imate še! vits je povedal sodniku, čas id o 1. februarja. Tako nazna I prišel zvečer ot> desetih nja šerif Stannard. Neko prejšnje{od dela!, truden d'o skrajnost'
)<x>00000000000000000000000<>00(^
I_jepi stričelc
_Guy de Maupasant. —
oooooooooooooooooooooooooooo (
Ves čas mu je gledala v obraz: ''Torej. . . ali je to res?"
Kakor bi trenil, je obrnil vse svoje žepe, hlačne, od telovnika, odi suknje, in je mrmral: ''Na. , . ali si sedaj zadovoljna?"
Nenadoma je razprostrla roke in se mu strastno vrgla okrog vrat'a, jecljaje:
"O, ubožček moj dragi. . . ubožček moj dragi. . . Ko bi bila vedela! Kako se ti je to zgodilo?"
Potisnila ga je na stol, sama mu je sedla na kolena, oVila mu roke okrog vrata, ga venomer poljubljala, poljubljala mu brke, usta, oči, ter ga silila, naj ji pove, kako se mu je pripetila ta nezgoda.
Izmislil si je genljivo historijo. Moral je priskočiti svojemu očetu, ki je bil v stiskah. Dal mu je ne samo vse svoje prihranke, nego se je še hudo v dolgove zakopal
Pristavil je; "Najmanj pol leta bom radi tega stradal, zakaj vse svoje vire sem izčrpal. Pa daj, življenje ima pač svoje težke ure. Denar, navsezadnje, ni vreden, da bi si človek zanj preveč glaVa belil."
Zašcpetala mu je na uho: "Jaz ti ga posodim, ali hočeš?"
Veličavo je odgovoril: ''Zelo si ljubezniva, zlata, moja, ampak ne govoriva več o tem, prosim te. Zalilo bi me."
Uniolknil je: ona ga je stisnila k sebi in je zamr-mrala' ''Nikoli ne fcoi vedel, kako te ljubim."
Bil je zden najlepših večerov njune ljubezni.
Ko se jc odpravljala, je smehljaje pripomnila;
"Ali ne? Kadar je človdk v takem položaju, kako 3« zvescli, če najde v kakem žepu pozabljen denar, ki mu je smuknil pod podlako."
S prepričanjem j« odgovoril: "A, da, to pa to I'
Hotela je iti peš domov, češ da je luna tako čudovita in kar zamaknjeno jo je gledala.	,
Bila je mrzla, jaena noč začetkom zime. Pešci in konji to hodili hitro, ker jih je vzpodbadal sveži mraz.
Pete so odmevale po trotoarjih.
Ko sta se razstajala, je prašala: "Ali hočeš, da se snideva pojutršnjem?"
"Da, da, gotovo,"
"Kakor danes?"
' Kakor danes."
"Zbogom, srčeik moj."
Sledko sta se poljubila.
Potem se je vračal z dolgimi koraki domov, izpra-šuje se, kaj bi iznašel jutri, da se izvije iz škripcev. Ko pa je odprl vrata v svojo sobo, je segel v žep svojega telovnika žeplenke in je ves osupnil, ker je zatipal s prstom denar.
Toliko da je prižgal luč, ga je vzel v roko, da bi ga natančneje pogledal. Bil je lui, dvajset frankov!"
Mislil je, da je zblaznel.
Obračal ga je na to plat, obračal na ono plat in premišljal, po kakem čudežu bi mu bil prišel ta denar. Iz neba mu vendar ni mogel pasti v žep.
Kar se mu nenadoma zasveti in ogorčena jeza ga ji pograbila. Njegova metresa je bila res govorila o denarjui ki smukne pod podlako in ki ga je človek najde, kadar revščina pritisne. Ona torej mu je podarila to miloščino. Ta sramota!
Zaroti! se j,e: "A, že prav! Jo že pozdravim, pojutršnjem! Ji že urice navijem! '
Legel je spat, ves Ijut in ponižan.
Pozno se je zbudil. Lačen je bil. Poskusil j« zopet zaspati, da bi vstal šele ob dveh; potem pa je dejal sam pri sebi: "'ako ne pridem nikamor, treba jc, da dobim naposled kje kaj denarja." — Nato jc odšel, upnjoč, da mu šine na cesti pr^va misel v glavo.
Misli ni bilo, pač pa pri vsakem restoranu, mimo katerega je šel. silna slast po jedi. da so se mu kar sline cedile. Opoldne, ker si ni ničesar izmislil, se je hipoma odločil: "He, obedovat grem s Klotildinim zlatnikom.
Obedoval je torej v pivnico 2a dva franka petdeset., V uredništvo prišedši jc vrnil še slugi tri franke. — 'Nate, Foucart, tukaj imate, kar ste mi posodili sinoči za voz."
Delal je do sedma ure. Potem jc šel večerjat in je vzel iznova tri franke od istega denarja. Se dve čaši piva zvcčef, in potrošil jc cel dan vsega skupaj devet frankov trideset centimov.
A ker ni dobil nikjer kredita in si ni utegnil odpreti v štiriindvajseti urah novih virov, si je izposodil drugi dan še šest frankov iz denarja, ki bi ga morali še isti večer vrnili, tako da jc prišel na dogovorjeni sestanek s štirimi franki dvajset v žepu.
Bil ie prav pasje volje in sklenil je, da pojasni takoj od konca položaj. Da poreče svoji metresi: 'Veš, našel sem tistih dvajset frankov, ki si mi jih dela ondan v žep. Danes ti jih ne vrnem, ker se moje razmere niso izpremenile, in ker se nisem utegnil baviti z denarnim prašanjem. A dal ti jih bom prihodnjič, kadar se snideva.
Prišla je vsa prijazna in medena in v velikem stra- \ hu. Kako neki jo bo pogledal? In dolgo ga jc objemala in poljubljala, da bi se izognila razgovoru v prvih tre-notkih.
On zopet si j« mislil: "Bo že prišel čas, da sprožim prašanje. Paziti moram, da zalotim pravo priliko."
Tiste prilike ni zalotil in tako ni sprožil besede, ker se je obotavljal dotekniti se lega kočljivega predmeta.
Ona ni govorila prav nič o izprehodu in je bila na vse strani ljubezniva.
Razšla sta se proti polnoči, ko sta se bila domenila za sestanek šele za sredo prihodnjega tedna, zakaj gospa de Marelle je imela zaporedoma več dinejev pri svojih znancih, j.
Ko je Duroy plačeval drugi dan svoj obed in je segel v žep po štiri franke, ki jih je še imel, je zapazil, da jih je pet, in da je eden med njimi zlat.
Prvi trenotek je mislil, da so mu dali prejšnji dan pri menjavanju ponevedoma dvajset frankov, potem pa se je spomnil, in srce mu je močno utripalo, ker se je čutil iznova ponižanega po tej miloščini.
Kako mu je bilo žal, da ni ničesar r cikel. Da je odločno govoril, pa se ne bi bilo to več zgodilo.
Štiri dni je neprestano letal in se trudil, da bi si preskrbe! pet luijev, a vsa pota so bila brezuspešna, in sedaj jc trosil že drugega Klotildinega.
In ko sta se prvikrat zatem sestala, ji je rekel z jeznim obrazom:"Veš, nikar mi je uganjaj več tistih burk, kakor prejšnje večere, če nc, bom hud" — njej se je pa vendarle posrečilo, da mu je zopet vtihotapila dvaj^ set frankov v hlačni žep.
Ko jih je našel ,je zaklel: "Strela nebeška!" — in
jih je prespravil v telovnik, da bi jih imel pri rok''|| kaj bil je zopet brez božjaka.
Naposled se je lisiov blagajnik udaJ njegovi'''! bupnim prošnjam, da mu bo dajal po pet frank"^] dan. To je bilo ravno dovolj za hrano, a ne dovol)" bi vrnil šestdeset frankov.
In ko je prijela Klotildo iznova strast za izlete v vse mogoče sumljive pariške lokale, se -posebno vznemirjal, kadar je našel po teh postul<' izprehodih v žepu rumenjak, nekoč celo v čevlju. ^ dan v pokrovu svoje ure.
Če je že imela želje, katerim za sedaj ni ute^J] strezati, ali ni bilo popolnoma naravno, da si jih j® plačevala, nego da bi se jim odrekala?
Sicer je pa vodil račune o vsem, kar je tako P'' da bi ji svoj čas povrnil.
Nekega večera mu reče: "Verjameš, da nisei", še nikoli v Folies-Bergeres? Ali me ne bi pelja' ^ — Obotavljal se je iz strahu, da se ne bi srečal ^ chelo. Potem pa je pomislil;
''Pha! Saj nisem oženjen, navzezadnje. Ako i"''i zapazi, bo razumela položaj in me ne bo nagovor''*"' cer pa si vzameva ložo."
In še en razlog je bil odločilen: j ako prav prišla prilika, da lahko ponudi gospe de Marell® v gledališču, ne da bi bilo treba kaj plačati. To i' vrste nadomestilo.
Najprej je n:orala Klotilda ostati v kočiji, o" j šel po vstopnico, da bi ne videla, da jo dobi potem ie šel Ronjo, in ko sta vstooila, so tu p«^ pregledniki.
Po šetališču se je kar trlo sveta. S težavo st» rinila skozi gnečo moških in postopajočih dekle'- 1 sled sta dospela do svojega predala ter sta sedi® ' vmes med mirni parket in vrvečo galerijo.	_
A gospa de Marelle ni gledala kdovekaj zaniraila se je izključno za dekleta, ki so '"'"w njenim hrbtom: neprestano se je obiačala i" dala,, najrajši bi se jih bila 'Ictikula, ji.n tipa'' '1 lica, lase, da bi se prepričale, in česa so pravzap'® j pra vi j ena ta-le bitja.
(Dalje prih.)
jANUARV lU, 1922.
"•ENAKOPRAVNOST'
Tovariš Damjan.
I	Spisal Podlimbarski.
Jan
v ,	fDalje.)
° opoldne je moral Dam enodnevno stražo
»ednjo Polltov;
V 80-
vas GroWje, kjer je staio Poveljnistvx). Ostal sem
* * 4kJ u * v/» V/OUM-l Ovili
Pold	olbeh konjih. Po-
kn«-''^v prišel na prag moje Vorka. On je večkrat pogledal, kaj delata ta
na dati
Pr^čudna prijatelja, ki in k	ostroge, sabljo
^rabinka in vendar govorita boi°'	lahko razume vsak
ne paseš?"
n
brf*
inlc t
človek.
danes nič.
' " j^^''^šal dečka.
iDnZ	moram na njivah
ril okopavati." je odgovo-• ® one Ob durnih podbojih.
nei« rtialh!^ "® moreš delati. Pre
,!o "
'"prav"""" °^°'P^vam lahko. Oče
ž lalj.(^a majhen človek tudi Ii! ^ delo je pri tleh."
»lO '
i r
I .T J St
Na-
% (jgj	ljubi Vorka
W j\]i	solcu, ne ha luni.
let' Q°	tudi na njivah?
rai^ filni	v Celešnikovi gos-
30*
^ gostilni? In ti moraš izep ^^avati!"
"" *"1 io v	nikoli ne gre-
lo i	razen kadar pride-
(le >i. ^"^Ka dola Cržev stric in k.
n.f	1» T •!
sem odjeknil
k	lahko zastonj napije
rtn'
asi'
"^»zev
Ni,
stric?'*
stric so prišli žrebičke Pri Celešniku imajo in našega tudi pri
tvoj
Vat.
^ prodaj ^^^PoRledati.
^'^ti mož res
mi naročili, naj jim ^ '^Hžev stric. Pa Marici
,Vselej, kadar pridejo, se jiiu skrije. Ko so bili zadnjič tukaj je zbežala na hrib k Bobnarju in ves dan je ni bilo domov. Oče in Simen, oba sta šla ponj o in so jo komaj spravili domov, ko so bili Cržev stric že odšli. In je takrat, da bo vselej ušla, kadar pridejo Cržev stric, in da se rajši potepa noč in dan z volkovi po gozdih, kakor da bi živela pod e-no streho s Crževim stricem."
Hoho — sem dejal sam v sebi — to so čudne reči! — in na mah so bežale predstave: Cržev oče, Marica in Cržev Tone ena k drugi, zavrtele se in zamotale ter pričinile sklepe, ko so se strnili v neugodno sodbo, da se iz teh čudnih stvari še kakšna žaloigra lahko izcimi. V tistih časih sem čital samo žaloigre. Ce je bilo le količkaj časa, pa sem se vtopil v te vrste poezijo. Celo v staji kraj svoje Flore sem skrivaj privlekel drobni zvezek Šekspirjeve tragedije izza bluze. Pridno zob-Ije sentimentalna žival in pripi-hava, a jaz sesam lulo in čitam prizor ali pa dva in po večkrat ponavljam one prizore, v katerih se vrše sama srce pretresujor.r dejanja. To neprestano čitanje mi je rodilo sodbo, da se v človeškem življenju vse nenormalne razmere završe s tragičnim koncem.
Pazno sem gledal Vorko, no deček se mi je zdel premlad, da bi govoril ž njim dalje o razmeri, ki me je jela živo zanimatr. „In kakšen so Cržev stric?'* sem vprašal po dolgem premolku.
,,Videti so hudi. Tako udarijo ob mizo, da zapoka v njej in se potrese po hiši. Meni pa vselej orinesejo štruce ,kadar pridejo. Pa jaz jih zato še ne maram m ne bi rad, da bi se zavoljo njih morala Marica skrivati."
da so tu-. Deček je umolkniRi, Zagledal seje bil v ogromne škornje, ki so stali pred njim na stolu, ter začel s prstkom tipkati po ostro: nih kolescih, da so se vrtela ka-
kor vretenca in brenčala s tan-lnim % očetom VjkSega tovariša.

ZAKAJ?
Jjj ..	praviti,
ne?
- bi ge jim
jim skriva?
30
ZATO:
ZATO;
ZATO:
ZATO:
ZATO:

Princeton 5 51
* '""iiiijiiiiiii
kim, kovinskim zvenkom. Zdajci se je pojavila Marica za Vorko. Rad sem videl deklico, torej sem ji stopil naproti na prag.
„Idi, Vorka, v hiši na mizi je narezana malica za plevice, nesi jo na njive in največji kos, tisti krajec, daj Bobnarici, da bo imela kaj domov nesti, najmanjši pa Jeretinovi Jerički. Pa ne pozabi! Le brž teci in pridi precej nazaj, pojdeš k Celešniku; tam so (%-žev stric, ki imajo štruco zate."
„Kd'o pravi, da so Cržev stric pri Celešniku?" se je prihulil deček.
„6elešnikova Katra mi je pos lala pošto. Le idi!"
,,Jaz ne ponesem malice. Ti bi v tem zbežala in se skrila."
„Nič se ne boj, Vorka danes še ne skrijem. Tako se ne be-mo več igrali. Zvečer pridejo Cr-žev stric k nam, jaz jih počakam, in ti nam boš nosil vino in štruco od Ceddšnika. Le posluhni me in nesi malico."
„AH se zares ne skriješ?"
»Zares ne .Le brž idi! Plevice so že lačne.''
rada bi, da bi vt vse slišali in jutri spričali svojemu tovarišu.'
Damjanu sinu. Mladostno jasne in mehke niso bile več čgte njegovega lica, marveč so kazale
„Jeli Marica, ta Cržev stric, Človeka možate- misli in velike kakor ga imenuje Vorka, ta To- duševne sile, pričale so pa že tu-
netov oče te hoče vzeti za ženo."
»Da."
„In ti nočeš biti očetova, ti hočeš biti sinova. hI"
,,Očetova ne bom nikoli, sinova pa, kakor bo Bog hotel. S Crževim Tonetom sta tovariša v trpljenju, med vama ni laži, vi mu poveste, tako: da ne bo imel nobenega dvoma več o meni."
„Ali ti on ne verjame, da nočeš biti očetova?"
„ Ver jame. Ali tako razdražen ;je, kakor bi dvomil o meni."
»Menim, da ga bom o tvoji cibbroti lahko prepričal, Ali povoj mi, kako je to, da te hočejo omožiti s Cržem?"
»Stric imajo v sosednji vasi svojo nevesto "in ta jim je dala jvedeti, da prej ne pride v hišo, 'dokler se ig nje ne spravim jaz. iZatb bi me radi omožili in vsakemu bi ne. radi dali, naj me mara že Crž ali cigan ali vol. Marsikoga so mi že nasvetovali, napo
Vorka se je nekaj obotavljal, ^led pa tega Ci*ža. Z njim imajo
pomel ob durih, pogledal s proseče bojaznijo v očeh na Marico, naposled seje menda domislil, da bode najibolje, če naglo opravi posel in se hitro povrne nazaj. Zdirjal je proti hiši. „Ce se boš skrila, počakaj me, jaz poj dem s teboj", je vpil od hišnega ogla. Deklica je z roko mahnila proti njemu.	'
„Ali vaš tovariš zvečer n s more priti sem domov?" me je vprašala, stopivši bliže.
„Ne. Do jutri opoldne nikakor ne sme s straže".
Deklica je nekoliko pomolča-la. „Še bolje tako. Ko bil tukaj, nerodno bi mu bilo in neprijetno govoriti s svojim očetom. Bolje je, da se danes še ne vidita. Nekaj bi vas rada prosila: pridite zvečer v našo izbo. Rada bi, da ste vi priča, kalko in kaj se pome-
Ker hočete dnevnik, ki bori za vaše interese in ker je istega nemogoče izdajati brez oglasov —-
ker pomwni vsak oglas v vašem listu več dohodkov za vaš Ust —
ker ako kupujete od trgovcev, ki oglašajo v Enakopravnosti, ni potreba od vas nifeake žrtve a istočasno pomagate vašemu listu finančno —
ker ako omenite trgovcu, da kupujete pri njem zato, ker oglaša v Enakopravnosti, bo dal čim več ogWov —'
Vpoitevajte dnevniku
najprvo one trgovce ki oglašajo v
ENAKOPRAVNOST
In naročajte se nanj.
Vedno najnovejše vesti, povesti itd.
ftmeriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba
6418 ST. CLAIR AVE.


m
i
jvojo konjsko kupčijo, pri kateri sta S3 menda zmenila zame, pa brez mene. Jaz sem se izprva temu smejala, da me ta dva štejeta nekako mod konje, pozneje pa, ko se je govorica o tam raznesla pb vasi, sem uhajala iz hiše vselej, kadar je prišel Crž.
„Slaba bo za Šimna in Vorko,
dobita pisano mater."
„Jaz že zaradi teh dveh nisem hotela iz hiše, ker smo prijatelji. 8:men je trdovraten in samosvoj človek, ki ne ostane več dolgo v domači hiši, le za Vorko mi je žal, ki je še otrok. Dobro se jima nO bo godilo pri ženski, katero jima stric pripeljejo iia dom. 0-na je skopa nad strica. No jaz (kilje ne morem ostati pri Cajže-vih. Naj si urede Svoje stvari- po : ;oje, kakor si uravnam jaz svojo; stricu pa ne bom delala več .apote." Pogledala je na Damja,-r.ove čarke na vratih, kakor bi bila v njih zapisana njena uso-
,,Malica, nadejam se, da se boš še to zimo 'omožila, kakor sama želiš. In če se to zgodi in uas povabiš, pri jahali bomo Dam jc,novi tovariši k tvoji poroki.'
„Na konjih?" je vprašala vdo meče.
,,I kako pa? Na konjih, če nam bodo dovolili. Takšna hrabra dek lica mora imeti hralbre svate."
Smejala se mi je s prisrčnim, srečnim in iskrenim smehom Njene oči so zau'pno in hvaležno pogledale v .moje, a precej so za-b'odile po vrtu in nekaj malega skrbi se je usadilo vanje. „Vi se. šalite z mendj in jaz stojim tukaj, kakor bi ne imela nobenega dela. Ko bi me stric videli! Torej ne pozabite ^ečerl''
»Nikakor ne pozriibian," sem klical za njo, ker že je hitela proti hiši.
Ko sem feil dpravil sv'oj posel v konjušni in sem imel baiš nekoliko prostega časa na razpolago, me je gnala radovednost k Celešniku. Videti sem hotel Dam janoveiga 'očeta. Ker nisem imel težjega v žepu, jk bi mogel stopiti v gostilno, sem pokukal na d-ivorišče. Tam sta gulila Glad in Kopač, nasitanjena pri Celešniku, svoja konja. Stopil sem k njima. Tudi ona sta bila radovedna, kak jšen je Damjanov oče. Nisem se i mudil dolgo, in iz Cele'šnikove go stilne so stopili trije možje. Pj-vi je šel Celešnik, rej en, trebušast, na videz ravnodušen ^ človek, z majhno zeleno kapico na ogroi.. ni glavi. Gledal je zamišljeno v tla, oziroma na konce svoje obutve, kakor bi bil tam napisan v(% ctizor njegov'ega gos^klaratva^ Drugi je bil moj gospodar Cajž, čig&r neznatna, suha postava se je kakor senca pomikala za debelim kromarjem. In tretji možak. .. o tretjem možaku sem precej uganil, da to ne more nin-če drug biti kakor Damjanov o-čs, tako je bil po postavi, hoji, & velikosti in korenjaštvu podoben
di o trudih in naporih za življenje .V tem k'o sta njegova tovariša trudno, love in krive se stopila raz visoki hišni pralg na dvo rišče, se je razodevala v Crže-vem koraku primerna gibčnost in velika samozavest. Visoko je dvignil glavo, njegove jasne, široko odiprte oči ao švignile črez dvorišče in v tistem hipu je tiho pritrknila glava, ker že je bil storjen sklep, da si je lepo pos-'opje postavil krčmar Celešnik. In prav ,%.nekim mladostnim raz-maihom ih gestom si je bil s tanko, v grmu urezano palico po gležnju, ko se je kmetska trojica ustavila pred nami vojaško trojico.
»Lepe konje imate, možje cesarski, rejene, gladke in svetle. Proti našim kmetskim param je to 'gosposka žival. Da, rednost, rednost, rednost, te tri čednosti ljulbi tudi žival, a pri nas ljudje le umejo, nočejo ali pa tudi ne morej'o redno opravljati živine. To je naša napaka." Tako je govoril Crž ter trepal po glavi Gla-iovega Hektarja, ki vsled starosti že ni bil posebno dovzeten za nežnosti in je fožno povesil gla-.'0, kakor bi mu bilo žal, da kme tska žival nima rednosti. Menda da bi ga.obodrila, je začela Kopačeva Mama kopati s sprednji-Tia nogama in stresati glavo, ko "o je konjski prekupec pogladii 30 križu.
"Odkod ste primarširali, možje?" nas je vprašal Ci^, ko se je ■seznanil s konji.
,,Iz Maribora, če veste, kje je to mesto," je odgovoril Glad, ki je čciel pri Hektorjevih no ?ah in mu z mastj'o črnil kopita.
»Kako bi ne vedel za Maribor; to ni tako daleč. Jaz grem večkrat v Krapino, Varažlin ali pa loter v Cakovec po konje. In xi kraji so y stran od Maribora, ta k'o bolj noter na desno." Cra je
dvignjeno desnico grebel od sebe, kažbč, kje so omenjeni kra-fi. ,
»Koliko dni ste marširali iz Maribora?" je vprašal, zroč name.
»Marširali smo pet dni,'' sem odgovoril.
Crž se je posmejal. »A jaz sem prišel, ne po železnici, ampak jahal sem in tudi peš sem hodii, ; poltretjem dnevu iz Varažli-la pa do Črnega dola. In to ju daljši pot nego iz Maribora.'" .
»iE^otemtakem ste mučili žival in to ni v redu," sem dejal z "ahnim uščipom.
»Da, mučil sem žival pa tudi sebe. Baš letos na Veliko Gu-spojnico zvečer sem prignal dva koja iz Varažlina domov. Ves '-lomi j en in iztrkan sem bil od poti. Tisti dan ,sWm bil na cesti Dd štirih zjutraj pa do desete u-re zvečer; le toliko sem počival, da sem krmil."
»In v cerkvi niste bili nič na takšen praznik?" je vjrt-ašal Kopač, ki je mil rep svoji Mami.
,,S konji se ne hodi v cerkev, prijatelj božji", je odgovoril Crž ter zvesto pogledal na Kopača. »Ali kraj cerkve sem pa vendar postal in ob zid sem se prislonil med svetim opravilom in konjička sta stala poleg mene. In t'o zadostuje za popotnega človelta. Moja nafelica je bila v redu; da sem gonil počasi, potreboval bi bil štiri dni in poldrugi dan bi bil zamudil pri delu. Cas je po leti zlato — za kmeta. V drugih stanovih pa ni treba hiteti; tam se vse lepo zlagoma dela — kolikor se dela." Na to nisem vedel ničesar odgovohiti. Opazil sem precej, kako samozavestno in celo pravilno govori ta Crž. Kako pazno je njegovo vešče oko motri lo' našo konjsko žival! In kako gibčen je bil v svojem vedenju!
Obrnil se je h krčmarju rekoč: »Zdaj pa pokaži, Celešnik, kaka žival diše in sdpe v tvojem hlevu!" Možaki so šli v hlev, jaz za njimi. Celešnik je imel snažne,
zračne obokane hleve. Cržu ]e sijalo veselje na obrazu, ko se je ogleda val. Tudi Cajž je kimal z glavo. Prav zadi v kotu je stalo dvoje žrebet, ki sta nas pozdravili s tresočim rezlgetanjem in nemirnim stopicanjem. Eno je bilo vrane, drugo rjave dlake. Crž je stopil pred stajo in motril ob blizu. Vranček, precej, suho, medlo žrebe, mu ni nič ugajal. Pri rjavčkoi se je dalje pomu-dil. St'opil je k njemu v stajo in ga pregledal in pregladil odstra-
STttAN H.
ni in odspredaj. Naposled je rekel: „Prosim, Celešnik, na dvorišče mi ga pelji!" Krčmar mu je velerad ustregel. Zaklopotalii 30 trda kopita po suhem hlev-nem tlaku in šli smo na dvbrišč«, Rss, lepa žival je trepetala pred nami, polna življenja, plaši j i voski in razposajenosti, s plemenito, živahno glavo na precej dolgem vratu, z neflcolikb zakrivljenim smrčkom, udatimi prsmi, ravnim križem in suhimi nogami, skratka vse v proporci ji.
(Dalje prih.)
BOLGARSKI KRVNI ČtU
POMAGA NABAVI Očistiti kri.	1 Pregnati prehlad.
Urediti jetra.	Obvarovati vas pred pljučnico.
Očistiti ledvice.	Napraviti vas da se počutite mnogo
Osladiti želodec.	'let mlajše.	_
Zavžijte ga vročega predno greste spat za zdravje, moc in dolgo življenj«.
Bolgarski krvni čaj vam nudi čiste soke od koreninic, lubja,. listja, jagod in rož nabranih na najboljših evropskih, azijskih in afriških zemljah. Imejte eno Skatljo Bolgarskega krvnega čaja vedno pri rokah. Pfo-daja se po vseh lekarnah, ali pa pošljite $1.25 za eno veliko družmsko Skatljo ali $3.15 za tri gkatlje ali $5.25 za šest škatelj. Naslovite, Marvel Products Company. 433 Marvel Bldg. Pittsburgh. Pa._
K
IZBIRAIKA
' je naslov
TRIDEJANSKl VESELOIGRI
katero vprizori
Slovensko dramatično društvo "Ivan Cankar
V	NEDEUO DNE 15. lANUARlA 1922.
V	prostorih R. BOŽEGLAVA
Začetek popoldne ob 2:30 Zvečer ob 7 ;30
OSEBE;
SOKOLOVlC................g. Josip Trbižan
DRAGOJILA, njegova soproga ga. Josie Močnik
VIALKA, njiju hči ......gdč. Emilija Koprivec
ZVEZD ANA, njiju nečakinja . . gdč. Mary Grill
TIMIČ......................g. Frank Mack
KAT.ARINA, njsgova soproga, ga. Frances Susman
MILKA, njiju hči......'c . . gdč. Josie Petrovčič
BRANKO, snubač.......... g. Avgust Komar
VOLČAN, snubač........... g. John Popetnik
RADIČ, snubač ........... g. Frank Kovačič
ANDREJ, sluga Sokolovičev. . g. Frank Klemenčič Čas, sedaajost.
Vrši se: prvo in drugo dejanje pri Sokoloviču, tretje pri Timiču.
— Igra orkestcif pod vodstvom g. IVANUSA. — PO IGRI PLES IN PROSTA ZABAVA.
VSTOPNINA: 75c. 50cin 35c — Otroci25c.
Ime igre, kje se vrši, kdaj se začne, imena igralcev, vse to vam je sedaj znano. Zdaj vam edino še preostaja, da pridete k predstavi in se po • šteno nasmejete obenem pa moralno podprete društvo, ki je že neštetokrat pokazalo, da ni sebično in da neče biti sebično.. Zgodovina, dasi ne dolga, J govori o uspehih tega društva s katerim se ne more nobeno drugo kulturno društvo ponašati. Ni nam do samohvale temveč do resničnih dejstev. Društvo deluje za S N. Dom v najširšem pomenu besede, kajti S. N, Dom smatra za predpogoj vsemu napredku v naselbini. Podprite torej to društvo s tem, da posetite njihove predstave od katerih boste imeli tudi mnogo duševnega užitka. Za obilno udeležbo se priporoča
DRAM. DR. "IVAN CANKAR".
NiiiiiiirniiiiiL^BiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiH^

Ravnokar ie izšla
Razkrinkani Habsburžani
katero je izdala Amerišiko-Jugo-slovanska Tiskovna Družba.
Knjigo je spisala grofica Larich, bivša dvorna dania na Dunaju.
V knjigi opisuje vse podrobnosti vladajoče habsburske klike, kakor tudi smrt cesarjevima Rudolfa,
Knjiga je jako interesantna in priporočamo rojakom, da si jo takoj naročijo.
Cena Icnjige je samo 60c

STRAN 4
"ENAKOPRAVNOST'
JANUARY 13th,
L
1922.
g
fiOB
Mnogo stvari je,
katere lahko napravimo za vas v letu 1922
Gotovo boste hoteli poslati v stari kraj kaj denarja z zagotovilom, da bo poslan točno in po najnižji lestvici.
Mogoče boste hoteli kupiti parobrodne listke ter dobiti potna dovoljenja in afidavite brez nepotrebne zamude.
In vaš denar boste hoteli tudi imeti tam kjer je varen in kjer ga lahko dvignete kadarkoli hočete.
V vseh zadevah vam se bo z veseljem postreglo v tujezemsliem oddelku The Cleve" land Trust Co. Poslovodju naše podružnice v vaši bližini povejte samo česa želite in po* streglo se vas bo.
Zbc Cleveland XCrust Company
Premoženje nad $120,000,000.


Tel. Main 2063 O. S. Cent. 1690	jtj
lJoKu L«. MiHelich	|
SLOVKf<SKl ODVETNIK .	|
902 Engineers Bldg., vogal St. Clair ulice in Ontario.	0
PODRUŽNICA; .	I
- - ■	if
6127 St. Clair Ave., — Tel. O. S. Princeton 355-R. ■	Si
% /	A
Clevelandske novice.
—	Kmetje in ostali prebivalci
v ok'olici Auburn in Chagrin Falls so skali sinoči do trde nočj nekega neznanega moskelga, ki : je napadel Mrs. Horace Elliot v njenem stalno vanju na. Market rd. kakih šest milj od Chagrin Falls so iskali sinoči do trde noči zgodaj zjutraj, ko je bila Mrs. Elliot sama doma ter zahteval, naj mu izroči denar. Ko mu je povedala da nima ničesar, jo je pobil potleh do nezavesti nakar je razmetal vse stvari po hiši in odšel, ne da bi ga kdo opazil. K'o se je napadena po preteku kake ure zavedla, je poiklicala pomoč. Sosedje skupaj z okrajnimi šerifi so se podali za napadalcem toda ga še niso našli.
—	Včeraj je hitelo na tisoče veteranov zadnje, svetovne vojne na razne gdostaje, da izpolnijo potrebne listine za izplačitev vojaškega bonusa. Postaje so se odprle ob deveti uri dopoldne, tcs-da mnogo mož je bilo na mestu še pred določeno uro,
—	Tekom včerajšnjega snežnega viharja je bilo pošikodova-nih v Clevelandu sedem oseb. Tudi iz drugih mest se poročajo številni slučaji nesreč.
DOJENČEK
NJEGA NEGOVANJE Ivi PREHRANA. Dr. Bogdan Derč:
PREDGOVOR.
DR. RAY SMITH
VPRAŠAJTE VAŠE PRIJATEUE O
ZOBOZDRAVNIKU
na 6701 St. Clair Ave.
Uradne ure od 9. dop. do 9. zvečer. Urad zaprt cel dan ob nedeljah, eredah in postavnih praznikih.
DR, L. E. SIEGELSTEIN
Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naia specijaliteta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th Si.
Uradne ure v pisarni: od 9.,zjutraj do 4. popol. od 7. ure do & zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne.
OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI".
Niajdražji zaklad d^ave je žlo vek. Njena prva in najvišja naloga je ščititi zdravje in življenje njenih državljanov. Vsak indi-vidij je del narodnega imetja in izguba vsakega človeka, ki umrje pred ali med produktivno dobo, to je do 60. leta, je nenadomestljiva. Ščititi človeško zdravje pa je tudi p'otreba samoobram be, kajti kakor pravi Roosevelt, ! stori vsak narod samoymor, ki pušča breaoibairno umirati svoje člane. Boj proti kužnim boleZr nim, zavarovanje za starost, nez gode, ponesrečen je, bolezen itd. so deloma že rečene naloge.
Umljivo je, da se je v začetku socijalne osikribe prav do zadnjega časa oziralQ samo na produktivno dobo človeškega življenja, pozabljalo pa popolnoma na neproduktivno otroško dobo. Vzrok temu je deloma pomanjka-
nje odgovornosti odločilnih faktorjev ,deloma \ strahopetnost pi'ed spoznavanjem velike rak-rane človeške družbe, deloma pa laži-teorije o rasti prebivalstva (Malthus i. dr.) ki so prihajale iz 18. stoletja še v našo dobo, uspavale našo vest ter v zvezi z laži-vedo potrjevale „laissez mo-urir" naših otrok. V najnovejših časih pa so se začele pojavljati v vseh kulturnih narodih naprave, ki hočejo ustvariti zdrav temelj človeku, pridobiti in utrditi mu zdravje v najnežnejši dobi njegove mladosti, dobro vedoč, da je resničen latinski pregovor: Mens sana in corpore sano. Samo zdravo vkbreninjeno drevesce se ijaore lepo razviti, zato po vsej pravici zSčenjamo z oskrbo otrok v dobi dojenčkov. V nobe ni dobi človeškega življenja ni mogoče z manjšimi sredstvi rešiti več ljudi pogina, kakor v dobi dojenčkov. Za nas velja pravilo: Vsak zdrav in ob pravem času rojen otrok mora tudi ostati zdrav in živeti. Dokaz temu je praška najdenišnica, kjer je pred 50 leti umrlo 60 otstotkov otrok, ,danes pa samo še 4 otstotkov na leto. Gospodarska, politična, o-brambna moč dišave je odvisna od množitve državljanov in že zd vnaj so vsi socijalni ekonomi e-i dini v tem, da je pomnožitev naroda edina pot k blagostanju in ekspanzivnosti. Naravna množitev naroda, t. j. diferenca med številom novorojenih in številom umrlih, je bila v letiih 1896 do .1900 na Nemškem 14.8 otstotkov na Francoskem pa-l.S otstot. Cim bolj tedaj pada število porodov, tem večja mora biti naša skrb omejiti umrljivost, ako hočemo zasigurati blagostanje narodovo.
veku naloženi kapital najboljše obrestuje.
Oglejmo si Francosko. Napoleon, veliki vojskovodja in vojaški cesar, je že leta 1817. povečal in pomnožil zdavnaj prej ustanovljene najdenišnice in zavetišča za nravno propale otroke. Leta 1874. so sprejeli zakon „Loi Roussel'' in od tedaj čuva draava zdravje vsakega otroka cot dragocen zaklad.
Še celo hladno računajoči Yan-cee se je spomnil otrok. Dasi niso Združene Države Severnoameriške samo z ozirom na nenaravno množitev prebivalstva vs,-led priseljevanja med vsemi državami na prvem mestu, temveč tudi z ozirom na naravno rase prebivalstva na dobrem, ker je velika večina priseljencev mladih, tedaj v najboljši starosti se, so vendar predsedstvom Roo-seveltovim sklenile oskrbo otrok.
Nekoliko statistike: Na 1000 prebivalcev odpade otrok do 10 let:
MALI OGLASI
IŠCE se priletna ženska, da bi pazila na otroke in opravljala hišna dela. Sama ima lahko tu d i enepa, ali dva otroka. Plača po dogovoru. Več se izve v 'uradu Enakopravnosti. (11)
LEPA SOBA Z ELEKTB#% IN KOPALIŠČEM SE 00 ^ PO NIZKI CENI NA " ADDISON RD.	%
LEPA prilika za Slovenca. Trgovina z železnino in pohištvbm z dobrim prometom se proda takoj. Za natančnejša pojasnila se obrnite na Frank Grego-rič, 15402 Calcutta Ave. (13)
V dokaz, da je kiroprakti"^ zdravljenje najboljše naj sluS* I poved Mrs. Sofije Moler, 964 70 St., katera pravi: "Bila bolna leta in leta ter večji ^ nezmožna biti po koncu svetu mojega prijatelja sem brnila do
\ I
Na Francoskom......136
v Italiji .............243
na Pruskem . ........247
na Angleškem .......251
v Združenih Državah.. 286
v Kanadi............298
tedaj so Združene Države in Kanada, kar se naraščaja tiče, na najboljšem.
Ako bi bilo res, da so one dežele najbogatejše, kjer je meu prebivalstvom največ ljudi v pro duktivni dobi in najmanj neproduktivnih, t. j,, otrok in starcev, teraj bi morala biti Kanada naj-ubožnejša dežela, kajti;
Na 100 produktivnih odpade neproduktivnih
na Francoskem ....... 46
na Nemškem ........y 59
v Kanadi ............ 80
LEPO urejena hiša, za eno au dve družini se prpda ali odda v najem. Električna luč, toplota, splbh vse potrebno. Več ■ se izve pri Martin Janežič, 1294 East 167th Street (12)
Postrežba z naravnim plinom
MI VEMO, da je naša dolžnost zalagati vas z naravnim plinom z največjo mogočo množino in z najbolj pošteno razdelitvijo, dokler plin traja.
VSAKA POTREBNA POSTREŽBA katero moremo iznajti ali katero morete vi zahtevati od nas, tudi^hko pričakujete od nas.
I
TA odgovornost je bila tudi vedno na naši strani, ker je naša dolžnost in naš posel, da prodamo kolikor mogoče plina, kolikor mogoče poceni največi ljudem mogoče.
THE EAST OHIO GAS COMPANY.
Oglejmo si, kaj so storile v zadnjem času različne države in dežele z ozirom na naš cilj. Sto-prav pred sedmini leti so začeli ha Ogrskem % mrzlično naglico sknbeti za ohrano otrok, vide, da jadra mad jar siki narod v neizogiben pogin, ker so padli porodi na minimum. V ministrstvu za notranje zadeve so ustainovili posebno sekcijo za državno oskrbo 6t'rok, ker te oskrbe ni prepušča ■ ti občinam ali čelč) privatnikom, kajti taka osknba je brez sistema in denarne sile se razcepijo brez uspeha. Clen. XXI. državnih zakonov iz let^ 1901. določa, aa se imajo vsi zapuščeni otroci »vzgajati do 15. leta svoje dobe na drža,vne stroške. Za zapuščene o-troke se smatrajo vsi oni, za katere iz kateregakoli vzroka sta-riši ne morejo skrbeti zadostno. Pod ogrsko krono je danes 18 najdenišnic, p<ajvečja med njimi je budimlpeštanska; ta je centrala in sprejema na leto 10.000 otrok, ostale so urejene za 1000 otrok, Koncem oktobra 1909 je oskrbovala Ogrska 54.000 otroik, kar je veljalo letnih 6V| miljo na kron. Cez 15 let, ko bode vsa oskba popolna, žrtvovala bo dežela letnih 18 miljonov kron, dobro vedoč, da se v zdravem člo-
in vendar je Kanada ena najbogatejših dežel na svetu!
Ker števila pVrodov ne moremo poljubno zvišati, moramo zni žati umrljivost. Obča umrljivost pa sestaja iz umrljivosti v produktivni in oni v neproduktivni ddbi človeškega življenja, in sicer je razmerje mej njima kakor 1:2, Ker umrljivosti v produktivni dobi ni tako lahko zmanjšati, labko pa ono v nepro duktivni dobi, kajti ta obstoja po veliki večini iz umrljivosti dojenčkov, moramo tedaj tukaj za staviti svoje sile.
Oglejmo si najnaprednejšo deželo v zdravstvenem oziru, Sveo-sko. Že leta 1755. je izšel kraljevski kabinetni ukaz, ki preti vSaki materi, ki bi odtegnila svo j emu otroku prsi, z javnim iz-postavljenjem. Tej zapovedi so sledile druge. Prvo statistiko umrljivosti otrok so sestavili na Švedskem. Švedska, kjer traja zdravn. izobraizba 8 let, je prva ustanovila na univerzi v Stock-holmu stolico za otroške bolezni in jo zvezala s klično opremljeno najdenišnico. Švedska je mea drugimi naprednimi znanstveni mi idejami tudi prva uvedla prisiljeno cepljenje koz^
(Dalje prih.) .
m
i
THE LAKE SHORE BANKING & TRUST COMPANY.,
E. 55th St. & St. Clair Ave.
Cleveland, 0.
Vam daje na razpolago svoje t'.idesetletne skušnje svojega bančnega poslovanja v Ameriki ali v domovini.
Pošilja denar potom bančnih menic (For. Draft)
Potom poštnih denarnih nakaznic (postal Money Orders) Brzojavno (Cable)
Preskrbi da dobite svoje rojake iz domovine.
Odpravlja potnike v stari kraj preko vseh parobrodnih linij.
Na uložke plača po štiri odstotke obresti od dneva, ko ste denar naložili pa do dneva, ko ga dvignete.	\
$30,000.000.00 ogromno imetje je najbolje jamstvo za
točno in zanesljivo poslovanje te banke.
Predno kaj ukrenete, se vedno s popolnim zaupanjem obrnite na vašo STARO LAKE SHORE BANKO.
Mi želimo biti vaši prijatelji in vaši zavezniki. Pridite osebno ali pišite na
THE LAKE SHORE BANKING & TRUST COMPANY.
E. 55th St. & St. Clair Ave.	Cleveland, 0.
Podružnica na Union Ave. in E. 93rd Str.



01
PONAREJENE OLOVBSKE OCI. Narejene po naročilu]
in primerjene od ekspertov. Mi imamo največjo in najboljšo za-]
logo ponarejeni* očij v Ameriki.
Ustanovljeni v New Yorku leta 1851. MAGER & GOUGLEMANN, INC.
Soba 1206 Schofield Bldg. Cleveland, O. — Telefon, Main 7576
!>ou. 8 Pf
6408 St. Clair Ave. DR. ALBERT IVNIK'a, D
ter sem v teku dveh	^
zopet okrevala, da lahko "p Ijam svoja dela brez trpU'! dasiravno sem ptara že 7' VOj)( Naj to priznanje služi v moi"?«'! ■ hvalo in ob enem ibolnikoi*^j]| priporočilo.
LEPO STANOVANJE se odda na 23795 St. Clair Ave. v Noble, Ohio, blizu slovenske tovarne Euclid Foundry. So 4 lepe sobe. elektrika, kopališče in kurjava na paro. Z rentom je všteta kurjava in elektrika. Stanovanje popolnoma na novo pr en are jeno Telefonirajte na Wood 575-W.
DR. A. J. CONLEY Naznanja da se je nastanil v novem uradu v sobi št. 600 Schofield Bldg. vogal E. 9th St. in Eutlid'.
Uradne ure od 1 do 3 pop. Njegova posebnost '— ZDRAVLJE-
«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
HA! —
ai-
L
NJE MOŠKIH BOLEZNI.
(X)
DEBELI PBASICI Naravnost iz kmetov
HA! -Zopet enkrat! luiti
V soboto, 14. januarja zopet brusili pete, ker bodo Napredne Slovenke št. 13? P. J. svojo predpustno
V Slov. Nar. Dom«
Da se bomb vsi dobro li ter da ne bo nihče lačen ^ s jen bodo že preskrbele loi^ he Slovenke, ki so dobr® harce in kelnarce. Vabijo
so radi v veseli družbi.
^vii
POZOR!
Naprodaj imam najboljše JT" doma pitane. Mi vam jih pr« najnižji tržni ceni, jih lepo ^ ter pripeljemo na vaš dom. ™ kupite veliko nižje, kot na J"'
V^eh velikosti živi ali osnaženi pregle dani od mesta pripeljani kamorkoli. Nizke cene. Pridite ob pondeljkih ali .četrtkih in si izberite vaše prašiče..
H. F. HEINZ Stop 150 Shore Line Willoughby kara Telefon Wickiffe 106-L.
i'!
Z
ajll en
Jisl:
'w
Pridite, da se pogovorimo.
in črva dajemo zastanj.
J. HEINZ, « Stop 23, Euclid ave. Tel.: Wkk'
% oloi U;
a m
■inniiMHii
9
PREMOG	URADA SLOV. DEL.
Po izrednih cenah.	ZVEZE. ^
Pristen BergJiolz lump $7.00 toni Cenjeni delničar(ka); .Ifiij Pripeljemo ga kamorkoli na j V smislu pravil se sklic*"^ vshodnem delu mesta.
Zglasite se na Collinv/ood Brick Yardu ali pokličite po telefonu,
Ken 260 ali Wood 429. — Pri nas uposljujemo edinole Slovenske delavce.
Pazite naše okno!
Vsak teden bomo imeli štiri različne stvari po isti ceni kot jih mi plačamo. Cene so vidne v oknu.
John Zakiapek,
Slovenski grocerist
6422 St. Clair Ave. — Nasproti ' Slov. Nar. Doma.
I letna delničarska seja ke Delavske Zadružne sicer V NEDELJO, O JANUARJA 1922, točno 0^% dopoldne v -^ov. Domu r^o mes Ave.	iPpu
Ker je ta^ja za jetja, ste prošeni da se vdeležite.
Na tej seji vas bo zainteresiralo posebno p@ 1 dek podružnice te|(om šest mesecev.	p^]
Torej vsi na sejo ,
ODBOR S. " '


II
Frank J. Lausche slovenski odvet^
%
Uraduje po dnevi y svoji odvetniški pisarni
1030 GUARDIAN BLDCJ.
Zvečer od 6;30 do 9. ure pa na domu.	,» ^
Cent. 710.	0121 ST. OLAIR AVE.	A«
'Ofjj
PREMOG - POCENI - PREMOČ
POKLIČITE MAIN 2836
PRISTEN POCAHONTAS
POCAHONTAS, Shoveled lump .............. $10.00
POCAHONTAS, Forked lump ................ $11.00
POCAHONTAS, Course Mine Run ...........
Te cene so najnižje po večih letih. Kupite od nas in s' hranite denar
pfi'
Coal Land Development Corp. ;