PdbUthMi aad db&r&uted nd« permit No. 728) rnoMk*. By HE# Act of Octob« 6, ltl7, on HI* m* *# Post Office of Clwelmmd, Ohio. By order of the President, A. S. Burl won, Postmaster Gem. ( the only slovenian daily between new york and chicago the best medium to reach 180.000 slovenians in u. s., canada and south america. ___ ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "we pledge allegl^nce to our flag and to the republic for which it stands; one nation indivisible wii H liberty and justice for all." volume E v.—LETO V. ,^8'« Copy 3c. cleveland, o., petek (friday) jan, 13, 1922. ŠT. (NO.) 10. Entered as Second Class Matter April 29t!^ 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879 Posamezna itevilka 3c. lE POim RESIGNACUO; POINCARE BODOČI PREMIER? ®ivši predsednik poincare je sprejel sestavo novega ministrstva. — briand je Resigniral po ognjevitem govoru pred zbornico. Newberry obdrži sedež v senatu. I, lecf jert o «1 j 0^ Pariz, 12. jan. — Predsednik Millerand je pokli-^ sebi pozno nocoj bivšega predsednika Poincareja feif^ Prosil, da sestavi novo ministrstvo. Poincare je port-^ ^i'ni'strskega predsednika sprejel. ^ . PaHz, 12. jan. — Francoski ministrski predsednik je danes kot rezultat kritiziranja njegovega po-^•^anja na konferenci najvišjega zavezniškega koncila ^R'nnesu položil svojo resignacijo. ^ parlamentu je vladal velikanski hrušc,, 'ko je naznanil, da izroči vlado iz svojih rok. Obenem z pJ-govo resignacijo je resigTiiral tudi celotni kabinet, '^^sednik Millerand je resignacijo obeh sprejel. Resignacija Brianda je prišla s teatralično nenad-Pal ^JGgovi prijatelji so do poslednjega trendtka u-da se mu bo posrečilo doleti zaupnico zbornice, oriaindova resignacija pomeni, da je fraSncosika dele-g y Cannesu brez vodstva. Začasno načehtvo dele-jp teikom odsotnosti Brianda prevzel minister Lo-toda v sporazumu, da se ne bo podvzelo ninakegn fj, koraka glede nemške - odškodnine oziroi^fi ^^o-angleške pogodbe, dokler se Briand ne povrne, o resignaciji Brianda je \'plivala v javnosti kot, 'Se ■ zanj je glasovalo 46 senatorjev, proti pa 41. Washington, 12. jan. — Truman H. Newberry, ki je bil leta 1918 v tekmi s Henry Fordom izvoljen v senat, bo smel sedeti v senatni zbornici, akoravno je dokazano, da se je v njegovi kampanji porabilo velikanske svote denarja, kar po postavi ni dovoljeno. Borba za ta senatorski sedež se je končala danes z glasovanjem senatorjev, ki so z 46 gla-fovi odločili prilog Newberryja. Samo treh glasov je manjkalo, pa bi bil Newberry propadel. Newberry je z izidom silno zadovoljen, in je izjavil, da mu je srce polno "hvaležnosti", da so se tri leta in štirje meseci proseku-cije končali na tako zadovoljiv način. Newberry je sam priznal, da se je samo v primarni kampanji potrosilo za njegovo izvolitev o-gromno svojo $195,000 a izgovarjal se je, da to ni bil njegov denar, in da je šele pozneje zvedel, koliko denarja se je potrošilo. Za Newberryja je glasoval lu- Vsi irski jetniki na prostem.. sinfajnovska konvencl ja bo odločila smer za bodočnost. 36 razpočila bomba, kajti malo preje se je zvedelo, i di ohijski republikanski senator ?o. 6 ^^iand priddbil na svojo stran vse člane kabdneta, E ga bo ta podpiral vseskozi. je jakp dramatičen prizor, ko je danes popoldne državnik Francije stopil pred parlament in ®Me kritike. Galerije so . bile nabasane ljudstva, 52a'\Tii poslanci so večkrat prekinjali razne govor-sK- 1^ n" P^^^krat tekom debatiranja je malo manjkalo, i)jl do dejanskega tepeža. Pristasi bivšega mini- ili predsednika Clemenceau-a so dano priliko izra-iv. ; skrajnosti. Zakleli so se, da hocqo prevrniti Pričakovalo se je, da pride do ognjevitih debat. tfce. nil' k« ministrstvo, nakar bi bil morda Clemenceau da sestavi novo vlado. K • C v goivoril Briand, posebno še, ko je izjavil, da ijjj članov reparacijske komisije za to, da se Nem-podaljšanje roka za izplačitev odškodnine, so Clemenceau-a dvignili silen hrušč. ^ Briand je opozarjal, da ima Odškodninska komi-^oč dovoliti odloke glede izplačitve odškodnine, in ^d tega Francija ne bo zgubila niti enega beliča, je tudi, da sta se Anglija in Belgija že Odpo-'iuu svoje o-dškodnine, toda ko se hrušč in preki-ijiy^ 'ni'so polegla je Briand oči vidno zgubil potrpež-^pakar je zaklical: ^idiim pač, da ta parlament nima več zaupanja va-' 2 polagam svojo resignacijo." igjj se, da je bil Bfiandov fesignacijski govor 0^ jbolj ognjevitih, kar jih je kdaj držal. Tekom go- desetih nja šerif Stannard. Neko prejšnje{od dela!, truden d'o skrajnost' )00000000000000000000000<>00(^ I_jepi stričelc _Guy de Maupasant. — oooooooooooooooooooooooooooo ( Ves čas mu je gledala v obraz: ''Torej. . . ali je to res?" Kakor bi trenil, je obrnil vse svoje žepe, hlačne, od telovnika, odi suknje, in je mrmral: ''Na. , . ali si sedaj zadovoljna?" Nenadoma je razprostrla roke in se mu strastno vrgla okrog vrat'a, jecljaje: "O, ubožček moj dragi. . . ubožček moj dragi. . . Ko bi bila vedela! Kako se ti je to zgodilo?" Potisnila ga je na stol, sama mu je sedla na kolena, oVila mu roke okrog vrata, ga venomer poljubljala, poljubljala mu brke, usta, oči, ter ga silila, naj ji pove, kako se mu je pripetila ta nezgoda. Izmislil si je genljivo historijo. Moral je priskočiti svojemu očetu, ki je bil v stiskah. Dal mu je ne samo vse svoje prihranke, nego se je še hudo v dolgove zakopal Pristavil je; "Najmanj pol leta bom radi tega stradal, zakaj vse svoje vire sem izčrpal. Pa daj, življenje ima pač svoje težke ure. Denar, navsezadnje, ni vreden, da bi si človek zanj preveč glaVa belil." Zašcpetala mu je na uho: "Jaz ti ga posodim, ali hočeš?" Veličavo je odgovoril: ''Zelo si ljubezniva, zlata, moja, ampak ne govoriva več o tem, prosim te. Zalilo bi me." Uniolknil je: ona ga je stisnila k sebi in je zamr-mrala' ''Nikoli ne fcoi vedel, kako te ljubim." Bil je zden najlepših večerov njune ljubezni. Ko se jc odpravljala, je smehljaje pripomnila; "Ali ne? Kadar je človdk v takem položaju, kako 3« zvescli, če najde v kakem žepu pozabljen denar, ki mu je smuknil pod podlako." S prepričanjem j« odgovoril: "A, da, to pa to I' Hotela je iti peš domov, češ da je luna tako čudovita in kar zamaknjeno jo je gledala. , Bila je mrzla, jaena noč začetkom zime. Pešci in konji to hodili hitro, ker jih je vzpodbadal sveži mraz. Pete so odmevale po trotoarjih. Ko sta se razstajala, je prašala: "Ali hočeš, da se snideva pojutršnjem?" "Da, da, gotovo," "Kakor danes?" ' Kakor danes." "Zbogom, srčeik moj." Sledko sta se poljubila. Potem se je vračal z dolgimi koraki domov, izpra-šuje se, kaj bi iznašel jutri, da se izvije iz škripcev. Ko pa je odprl vrata v svojo sobo, je segel v žep svojega telovnika žeplenke in je ves osupnil, ker je zatipal s prstom denar. Toliko da je prižgal luč, ga je vzel v roko, da bi ga natančneje pogledal. Bil je lui, dvajset frankov!" Mislil je, da je zblaznel. Obračal ga je na to plat, obračal na ono plat in premišljal, po kakem čudežu bi mu bil prišel ta denar. Iz neba mu vendar ni mogel pasti v žep. Kar se mu nenadoma zasveti in ogorčena jeza ga ji pograbila. Njegova metresa je bila res govorila o denarjui ki smukne pod podlako in ki ga je človek najde, kadar revščina pritisne. Ona torej mu je podarila to miloščino. Ta sramota! Zaroti! se j,e: "A, že prav! Jo že pozdravim, pojutršnjem! Ji že urice navijem! ' Legel je spat, ves Ijut in ponižan. Pozno se je zbudil. Lačen je bil. Poskusil j« zopet zaspati, da bi vstal šele ob dveh; potem pa je dejal sam pri sebi: "'ako ne pridem nikamor, treba jc, da dobim naposled kje kaj denarja." — Nato jc odšel, upnjoč, da mu šine na cesti pr^va misel v glavo. Misli ni bilo, pač pa pri vsakem restoranu, mimo katerega je šel. silna slast po jedi. da so se mu kar sline cedile. Opoldne, ker si ni ničesar izmislil, se je hipoma odločil: "He, obedovat grem s Klotildinim zlatnikom. Obedoval je torej v pivnico 2a dva franka petdeset., V uredništvo prišedši jc vrnil še slugi tri franke. — 'Nate, Foucart, tukaj imate, kar ste mi posodili sinoči za voz." Delal je do sedma ure. Potem jc šel večerjat in je vzel iznova tri franke od istega denarja. Se dve čaši piva zvcčef, in potrošil jc cel dan vsega skupaj devet frankov trideset centimov. A ker ni dobil nikjer kredita in si ni utegnil odpreti v štiriindvajseti urah novih virov, si je izposodil drugi dan še šest frankov iz denarja, ki bi ga morali še isti večer vrnili, tako da jc prišel na dogovorjeni sestanek s štirimi franki dvajset v žepu. Bil ie prav pasje volje in sklenil je, da pojasni takoj od konca položaj. Da poreče svoji metresi: 'Veš, našel sem tistih dvajset frankov, ki si mi jih dela ondan v žep. Danes ti jih ne vrnem, ker se moje razmere niso izpremenile, in ker se nisem utegnil baviti z denarnim prašanjem. A dal ti jih bom prihodnjič, kadar se snideva. Prišla je vsa prijazna in medena in v velikem stra- \ hu. Kako neki jo bo pogledal? In dolgo ga jc objemala in poljubljala, da bi se izognila razgovoru v prvih tre-notkih. On zopet si j« mislil: "Bo že prišel čas, da sprožim prašanje. Paziti moram, da zalotim pravo priliko." Tiste prilike ni zalotil in tako ni sprožil besede, ker se je obotavljal dotekniti se lega kočljivega predmeta. Ona ni govorila prav nič o izprehodu in je bila na vse strani ljubezniva. Razšla sta se proti polnoči, ko sta se bila domenila za sestanek šele za sredo prihodnjega tedna, zakaj gospa de Marelle je imela zaporedoma več dinejev pri svojih znancih, j. Ko je Duroy plačeval drugi dan svoj obed in je segel v žep po štiri franke, ki jih je še imel, je zapazil, da jih je pet, in da je eden med njimi zlat. Prvi trenotek je mislil, da so mu dali prejšnji dan pri menjavanju ponevedoma dvajset frankov, potem pa se je spomnil, in srce mu je močno utripalo, ker se je čutil iznova ponižanega po tej miloščini. Kako mu je bilo žal, da ni ničesar r cikel. Da je odločno govoril, pa se ne bi bilo to več zgodilo. Štiri dni je neprestano letal in se trudil, da bi si preskrbe! pet luijev, a vsa pota so bila brezuspešna, in sedaj jc trosil že drugega Klotildinega. In ko sta se prvikrat zatem sestala, ji je rekel z jeznim obrazom:"Veš, nikar mi je uganjaj več tistih burk, kakor prejšnje večere, če nc, bom hud" — njej se je pa vendarle posrečilo, da mu je zopet vtihotapila dvaj^ set frankov v hlačni žep. Ko jih je našel ,je zaklel: "Strela nebeška!" — in jih je prespravil v telovnik, da bi jih imel pri rok''|| kaj bil je zopet brez božjaka. Naposled se je lisiov blagajnik udaJ njegovi'''! bupnim prošnjam, da mu bo dajal po pet frank"^] dan. To je bilo ravno dovolj za hrano, a ne dovol)" bi vrnil šestdeset frankov. In ko je prijela Klotildo iznova strast za izlete v vse mogoče sumljive pariške lokale, se -posebno vznemirjal, kadar je našel po teh postul<' izprehodih v žepu rumenjak, nekoč celo v čevlju. ^ dan v pokrovu svoje ure. Če je že imela želje, katerim za sedaj ni ute^J] strezati, ali ni bilo popolnoma naravno, da si jih j® plačevala, nego da bi se jim odrekala? Sicer je pa vodil račune o vsem, kar je tako P'' da bi ji svoj čas povrnil. Nekega večera mu reče: "Verjameš, da nisei", še nikoli v Folies-Bergeres? Ali me ne bi pelja' ^ — Obotavljal se je iz strahu, da se ne bi srečal ^ chelo. Potem pa je pomislil; ''Pha! Saj nisem oženjen, navzezadnje. Ako i"''i zapazi, bo razumela položaj in me ne bo nagovor''*"' cer pa si vzameva ložo." In še en razlog je bil odločilen: j ako prav prišla prilika, da lahko ponudi gospe de Marell® v gledališču, ne da bi bilo treba kaj plačati. To i' vrste nadomestilo. Najprej je n:orala Klotilda ostati v kočiji, o" j šel po vstopnico, da bi ne videla, da jo dobi potem ie šel Ronjo, in ko sta vstooila, so tu p«^ pregledniki. Po šetališču se je kar trlo sveta. S težavo st» rinila skozi gnečo moških in postopajočih dekle'- 1 sled sta dospela do svojega predala ter sta sedi® ' vmes med mirni parket in vrvečo galerijo. _ A gospa de Marelle ni gledala kdovekaj zaniraila se je izključno za dekleta, ki so '"'"w njenim hrbtom: neprestano se je obiačala i" dala,, najrajši bi se jih bila 'Ictikula, ji.n tipa'' '1 lica, lase, da bi se prepričale, in česa so pravzap'® j pra vi j ena ta-le bitja. (Dalje prih.) jANUARV lU, 1922. "•ENAKOPRAVNOST' Tovariš Damjan. I Spisal Podlimbarski. Jan v , fDalje.) ° opoldne je moral Dam enodnevno stražo »ednjo Polltov; V 80- vas GroWje, kjer je staio Poveljnistvx). Ostal sem * * 4kJ u * v/» V/OUM-l Ovili Pold olbeh konjih. Po- kn«-''^v prišel na prag moje Vorka. On je večkrat pogledal, kaj delata ta na dati Pr^čudna prijatelja, ki in k ostroge, sabljo ^rabinka in vendar govorita boi°' lahko razume vsak ne paseš?" n brf* inlc t človek. danes nič. ' " j^^''^šal dečka. iDnZ moram na njivah ril okopavati." je odgovo-• ® one Ob durnih podbojih. nei« rtialh!^ "® moreš delati. Pre ,!o " '"prav"""" °^°'P^vam lahko. Oče ž lalj.(^a majhen človek tudi Ii! ^ delo je pri tleh." »lO ' i r I .T J St Na- % (jgj ljubi Vorka W j\]i solcu, ne ha luni. let' Q° tudi na njivah? rai^ filni v Celešnikovi gos- 30* ^ gostilni? In ti moraš izep ^^avati!" "" *"1 io v nikoli ne gre- lo i razen kadar pride- (le >i. ^"^Ka dola Cržev stric in k. n.f 1» T •! sem odjeknil k lahko zastonj napije rtn' asi' "^»zev Ni, stric?'* stric so prišli žrebičke Pri Celešniku imajo in našega tudi pri tvoj Vat. ^ prodaj ^^^PoRledati. ^'^ti mož res mi naročili, naj jim ^ '^Hžev stric. Pa Marici ,Vselej, kadar pridejo, se jiiu skrije. Ko so bili zadnjič tukaj je zbežala na hrib k Bobnarju in ves dan je ni bilo domov. Oče in Simen, oba sta šla ponj o in so jo komaj spravili domov, ko so bili Cržev stric že odšli. In je takrat, da bo vselej ušla, kadar pridejo Cržev stric, in da se rajši potepa noč in dan z volkovi po gozdih, kakor da bi živela pod e-no streho s Crževim stricem." Hoho — sem dejal sam v sebi — to so čudne reči! — in na mah so bežale predstave: Cržev oče, Marica in Cržev Tone ena k drugi, zavrtele se in zamotale ter pričinile sklepe, ko so se strnili v neugodno sodbo, da se iz teh čudnih stvari še kakšna žaloigra lahko izcimi. V tistih časih sem čital samo žaloigre. Ce je bilo le količkaj časa, pa sem se vtopil v te vrste poezijo. Celo v staji kraj svoje Flore sem skrivaj privlekel drobni zvezek Šekspirjeve tragedije izza bluze. Pridno zob-Ije sentimentalna žival in pripi-hava, a jaz sesam lulo in čitam prizor ali pa dva in po večkrat ponavljam one prizore, v katerih se vrše sama srce pretresujor.r dejanja. To neprestano čitanje mi je rodilo sodbo, da se v človeškem življenju vse nenormalne razmere završe s tragičnim koncem. Pazno sem gledal Vorko, no deček se mi je zdel premlad, da bi govoril ž njim dalje o razmeri, ki me je jela živo zanimatr. „In kakšen so Cržev stric?'* sem vprašal po dolgem premolku. ,,Videti so hudi. Tako udarijo ob mizo, da zapoka v njej in se potrese po hiši. Meni pa vselej orinesejo štruce ,kadar pridejo. Pa jaz jih zato še ne maram m ne bi rad, da bi se zavoljo njih morala Marica skrivati." da so tu-. Deček je umolkniRi, Zagledal seje bil v ogromne škornje, ki so stali pred njim na stolu, ter začel s prstkom tipkati po ostro: nih kolescih, da so se vrtela ka- kor vretenca in brenčala s tan-lnim % očetom VjkSega tovariša. ZAKAJ? Jjj .. praviti, ne? - bi ge jim jim skriva? 30 ZATO: ZATO; ZATO: ZATO: ZATO: Princeton 5 51 * '""iiiijiiiiiii kim, kovinskim zvenkom. Zdajci se je pojavila Marica za Vorko. Rad sem videl deklico, torej sem ji stopil naproti na prag. „Idi, Vorka, v hiši na mizi je narezana malica za plevice, nesi jo na njive in največji kos, tisti krajec, daj Bobnarici, da bo imela kaj domov nesti, najmanjši pa Jeretinovi Jerički. Pa ne pozabi! Le brž teci in pridi precej nazaj, pojdeš k Celešniku; tam so (%-žev stric, ki imajo štruco zate." „Kd'o pravi, da so Cržev stric pri Celešniku?" se je prihulil deček. „6elešnikova Katra mi je pos lala pošto. Le idi!" ,,Jaz ne ponesem malice. Ti bi v tem zbežala in se skrila." „Nič se ne boj, Vorka danes še ne skrijem. Tako se ne be-mo več igrali. Zvečer pridejo Cr-žev stric k nam, jaz jih počakam, in ti nam boš nosil vino in štruco od Ceddšnika. Le posluhni me in nesi malico." „AH se zares ne skriješ?" »Zares ne .Le brž idi! Plevice so že lačne.'' rada bi, da bi vt vse slišali in jutri spričali svojemu tovarišu.' Damjanu sinu. Mladostno jasne in mehke niso bile več čgte njegovega lica, marveč so kazale „Jeli Marica, ta Cržev stric, Človeka možate- misli in velike kakor ga imenuje Vorka, ta To- duševne sile, pričale so pa že tu- netov oče te hoče vzeti za ženo." »Da." „In ti nočeš biti očetova, ti hočeš biti sinova. hI" ,,Očetova ne bom nikoli, sinova pa, kakor bo Bog hotel. S Crževim Tonetom sta tovariša v trpljenju, med vama ni laži, vi mu poveste, tako: da ne bo imel nobenega dvoma več o meni." „Ali ti on ne verjame, da nočeš biti očetova?" „ Ver jame. Ali tako razdražen ;je, kakor bi dvomil o meni." »Menim, da ga bom o tvoji cibbroti lahko prepričal, Ali povoj mi, kako je to, da te hočejo omožiti s Cržem?" »Stric imajo v sosednji vasi svojo nevesto "in ta jim je dala jvedeti, da prej ne pride v hišo, 'dokler se ig nje ne spravim jaz. iZatb bi me radi omožili in vsakemu bi ne. radi dali, naj me mara že Crž ali cigan ali vol. Marsikoga so mi že nasvetovali, napo Vorka se je nekaj obotavljal, ^led pa tega Ci*ža. Z njim imajo pomel ob durih, pogledal s proseče bojaznijo v očeh na Marico, naposled seje menda domislil, da bode najibolje, če naglo opravi posel in se hitro povrne nazaj. Zdirjal je proti hiši. „Ce se boš skrila, počakaj me, jaz poj dem s teboj", je vpil od hišnega ogla. Deklica je z roko mahnila proti njemu. ' „Ali vaš tovariš zvečer n s more priti sem domov?" me je vprašala, stopivši bliže. „Ne. Do jutri opoldne nikakor ne sme s straže". Deklica je nekoliko pomolča-la. „Še bolje tako. Ko bil tukaj, nerodno bi mu bilo in neprijetno govoriti s svojim očetom. Bolje je, da se danes še ne vidita. Nekaj bi vas rada prosila: pridite zvečer v našo izbo. Rada bi, da ste vi priča, kalko in kaj se pome- Ker hočete dnevnik, ki bori za vaše interese in ker je istega nemogoče izdajati brez oglasov —- ker pomwni vsak oglas v vašem listu več dohodkov za vaš Ust — ker ako kupujete od trgovcev, ki oglašajo v Enakopravnosti, ni potreba od vas nifeake žrtve a istočasno pomagate vašemu listu finančno — ker ako omenite trgovcu, da kupujete pri njem zato, ker oglaša v Enakopravnosti, bo dal čim več ogWov —' Vpoitevajte dnevniku najprvo one trgovce ki oglašajo v ENAKOPRAVNOST In naročajte se nanj. Vedno najnovejše vesti, povesti itd. ftmeriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba 6418 ST. CLAIR AVE. m i jvojo konjsko kupčijo, pri kateri sta S3 menda zmenila zame, pa brez mene. Jaz sem se izprva temu smejala, da me ta dva štejeta nekako mod konje, pozneje pa, ko se je govorica o tam raznesla pb vasi, sem uhajala iz hiše vselej, kadar je prišel Crž. „Slaba bo za Šimna in Vorko, dobita pisano mater." „Jaz že zaradi teh dveh nisem hotela iz hiše, ker smo prijatelji. 8:men je trdovraten in samosvoj človek, ki ne ostane več dolgo v domači hiši, le za Vorko mi je žal, ki je še otrok. Dobro se jima nO bo godilo pri ženski, katero jima stric pripeljejo iia dom. 0-na je skopa nad strica. No jaz (kilje ne morem ostati pri Cajže-vih. Naj si urede Svoje stvari- po : ;oje, kakor si uravnam jaz svojo; stricu pa ne bom delala več .apote." Pogledala je na Damja,-r.ove čarke na vratih, kakor bi bila v njih zapisana njena uso- ,,Malica, nadejam se, da se boš še to zimo 'omožila, kakor sama želiš. In če se to zgodi in uas povabiš, pri jahali bomo Dam jc,novi tovariši k tvoji poroki.' „Na konjih?" je vprašala vdo meče. ,,I kako pa? Na konjih, če nam bodo dovolili. Takšna hrabra dek lica mora imeti hralbre svate." Smejala se mi je s prisrčnim, srečnim in iskrenim smehom Njene oči so zau'pno in hvaležno pogledale v .moje, a precej so za-b'odile po vrtu in nekaj malega skrbi se je usadilo vanje. „Vi se. šalite z mendj in jaz stojim tukaj, kakor bi ne imela nobenega dela. Ko bi me stric videli! Torej ne pozabite ^ečerl'' »Nikakor ne pozriibian," sem klical za njo, ker že je hitela proti hiši. Ko sem feil dpravil sv'oj posel v konjušni in sem imel baiš nekoliko prostega časa na razpolago, me je gnala radovednost k Celešniku. Videti sem hotel Dam janoveiga 'očeta. Ker nisem imel težjega v žepu, jk bi mogel stopiti v gostilno, sem pokukal na d-ivorišče. Tam sta gulila Glad in Kopač, nasitanjena pri Celešniku, svoja konja. Stopil sem k njima. Tudi ona sta bila radovedna, kak jšen je Damjanov oče. Nisem se i mudil dolgo, in iz Cele'šnikove go stilne so stopili trije možje. Pj-vi je šel Celešnik, rej en, trebušast, na videz ravnodušen ^ človek, z majhno zeleno kapico na ogroi.. ni glavi. Gledal je zamišljeno v tla, oziroma na konce svoje obutve, kakor bi bil tam napisan v(% ctizor njegov'ega gos^klaratva^ Drugi je bil moj gospodar Cajž, čig&r neznatna, suha postava se je kakor senca pomikala za debelim kromarjem. In tretji možak. .. o tretjem možaku sem precej uganil, da to ne more nin-če drug biti kakor Damjanov o-čs, tako je bil po postavi, hoji, & velikosti in korenjaštvu podoben di o trudih in naporih za življenje .V tem k'o sta njegova tovariša trudno, love in krive se stopila raz visoki hišni pralg na dvo rišče, se je razodevala v Crže-vem koraku primerna gibčnost in velika samozavest. Visoko je dvignil glavo, njegove jasne, široko odiprte oči ao švignile črez dvorišče in v tistem hipu je tiho pritrknila glava, ker že je bil storjen sklep, da si je lepo pos-'opje postavil krčmar Celešnik. In prav ,%.nekim mladostnim raz-maihom ih gestom si je bil s tanko, v grmu urezano palico po gležnju, ko se je kmetska trojica ustavila pred nami vojaško trojico. »Lepe konje imate, možje cesarski, rejene, gladke in svetle. Proti našim kmetskim param je to 'gosposka žival. Da, rednost, rednost, rednost, te tri čednosti ljulbi tudi žival, a pri nas ljudje le umejo, nočejo ali pa tudi ne morej'o redno opravljati živine. To je naša napaka." Tako je govoril Crž ter trepal po glavi Gla-iovega Hektarja, ki vsled starosti že ni bil posebno dovzeten za nežnosti in je fožno povesil gla-.'0, kakor bi mu bilo žal, da kme tska žival nima rednosti. Menda da bi ga.obodrila, je začela Kopačeva Mama kopati s sprednji-Tia nogama in stresati glavo, ko "o je konjski prekupec pogladii 30 križu. "Odkod ste primarširali, možje?" nas je vprašal Ci^, ko se je ■seznanil s konji. ,,Iz Maribora, če veste, kje je to mesto," je odgovoril Glad, ki je čciel pri Hektorjevih no ?ah in mu z mastj'o črnil kopita. »Kako bi ne vedel za Maribor; to ni tako daleč. Jaz grem večkrat v Krapino, Varažlin ali pa loter v Cakovec po konje. In xi kraji so y stran od Maribora, ta k'o bolj noter na desno." Cra je dvignjeno desnico grebel od sebe, kažbč, kje so omenjeni kra-fi. , »Koliko dni ste marširali iz Maribora?" je vprašal, zroč name. »Marširali smo pet dni,'' sem odgovoril. Crž se je posmejal. »A jaz sem prišel, ne po železnici, ampak jahal sem in tudi peš sem hodii, ; poltretjem dnevu iz Varažli-la pa do Črnega dola. In to ju daljši pot nego iz Maribora.'" . »iE^otemtakem ste mučili žival in to ni v redu," sem dejal z "ahnim uščipom. »Da, mučil sem žival pa tudi sebe. Baš letos na Veliko Gu-spojnico zvečer sem prignal dva koja iz Varažlina domov. Ves '-lomi j en in iztrkan sem bil od poti. Tisti dan ,sWm bil na cesti Dd štirih zjutraj pa do desete u-re zvečer; le toliko sem počival, da sem krmil." »In v cerkvi niste bili nič na takšen praznik?" je vjrt-ašal Kopač, ki je mil rep svoji Mami. ,,S konji se ne hodi v cerkev, prijatelj božji", je odgovoril Crž ter zvesto pogledal na Kopača. »Ali kraj cerkve sem pa vendar postal in ob zid sem se prislonil med svetim opravilom in konjička sta stala poleg mene. In t'o zadostuje za popotnega človelta. Moja nafelica je bila v redu; da sem gonil počasi, potreboval bi bil štiri dni in poldrugi dan bi bil zamudil pri delu. Cas je po leti zlato — za kmeta. V drugih stanovih pa ni treba hiteti; tam se vse lepo zlagoma dela — kolikor se dela." Na to nisem vedel ničesar odgovohiti. Opazil sem precej, kako samozavestno in celo pravilno govori ta Crž. Kako pazno je njegovo vešče oko motri lo' našo konjsko žival! In kako gibčen je bil v svojem vedenju! Obrnil se je h krčmarju rekoč: »Zdaj pa pokaži, Celešnik, kaka žival diše in sdpe v tvojem hlevu!" Možaki so šli v hlev, jaz za njimi. Celešnik je imel snažne, zračne obokane hleve. Cržu ]e sijalo veselje na obrazu, ko se je ogleda val. Tudi Cajž je kimal z glavo. Prav zadi v kotu je stalo dvoje žrebet, ki sta nas pozdravili s tresočim rezlgetanjem in nemirnim stopicanjem. Eno je bilo vrane, drugo rjave dlake. Crž je stopil pred stajo in motril ob blizu. Vranček, precej, suho, medlo žrebe, mu ni nič ugajal. Pri rjavčkoi se je dalje pomu-dil. St'opil je k njemu v stajo in ga pregledal in pregladil odstra- STttAN H. ni in odspredaj. Naposled je rekel: „Prosim, Celešnik, na dvorišče mi ga pelji!" Krčmar mu je velerad ustregel. Zaklopotalii 30 trda kopita po suhem hlev-nem tlaku in šli smo na dvbrišč«, Rss, lepa žival je trepetala pred nami, polna življenja, plaši j i voski in razposajenosti, s plemenito, živahno glavo na precej dolgem vratu, z neflcolikb zakrivljenim smrčkom, udatimi prsmi, ravnim križem in suhimi nogami, skratka vse v proporci ji. (Dalje prih.) BOLGARSKI KRVNI ČtU POMAGA NABAVI Očistiti kri. 1 Pregnati prehlad. Urediti jetra. Obvarovati vas pred pljučnico. Očistiti ledvice. Napraviti vas da se počutite mnogo Osladiti želodec. 'let mlajše. _ Zavžijte ga vročega predno greste spat za zdravje, moc in dolgo življenj«. Bolgarski krvni čaj vam nudi čiste soke od koreninic, lubja,. listja, jagod in rož nabranih na najboljših evropskih, azijskih in afriških zemljah. Imejte eno Skatljo Bolgarskega krvnega čaja vedno pri rokah. Pfo-daja se po vseh lekarnah, ali pa pošljite $1.25 za eno veliko družmsko Skatljo ali $3.15 za tri gkatlje ali $5.25 za šest škatelj. Naslovite, Marvel Products Company. 433 Marvel Bldg. Pittsburgh. Pa._ K IZBIRAIKA ' je naslov TRIDEJANSKl VESELOIGRI katero vprizori Slovensko dramatično društvo "Ivan Cankar V NEDEUO DNE 15. lANUARlA 1922. V prostorih R. BOŽEGLAVA Začetek popoldne ob 2:30 Zvečer ob 7 ;30 OSEBE; SOKOLOVlC................g. Josip Trbižan DRAGOJILA, njegova soproga ga. Josie Močnik VIALKA, njiju hči ......gdč. Emilija Koprivec ZVEZD ANA, njiju nečakinja . . gdč. Mary Grill TIMIČ......................g. Frank Mack KAT.ARINA, njsgova soproga, ga. Frances Susman MILKA, njiju hči......'c . . gdč. Josie Petrovčič BRANKO, snubač.......... g. Avgust Komar VOLČAN, snubač........... g. John Popetnik RADIČ, snubač ........... g. Frank Kovačič ANDREJ, sluga Sokolovičev. . g. Frank Klemenčič Čas, sedaajost. Vrši se: prvo in drugo dejanje pri Sokoloviču, tretje pri Timiču. — Igra orkestcif pod vodstvom g. IVANUSA. — PO IGRI PLES IN PROSTA ZABAVA. VSTOPNINA: 75c. 50cin 35c — Otroci25c. Ime igre, kje se vrši, kdaj se začne, imena igralcev, vse to vam je sedaj znano. Zdaj vam edino še preostaja, da pridete k predstavi in se po • šteno nasmejete obenem pa moralno podprete društvo, ki je že neštetokrat pokazalo, da ni sebično in da neče biti sebično.. Zgodovina, dasi ne dolga, J govori o uspehih tega društva s katerim se ne more nobeno drugo kulturno društvo ponašati. Ni nam do samohvale temveč do resničnih dejstev. Društvo deluje za S N. Dom v najširšem pomenu besede, kajti S. N, Dom smatra za predpogoj vsemu napredku v naselbini. Podprite torej to društvo s tem, da posetite njihove predstave od katerih boste imeli tudi mnogo duševnega užitka. Za obilno udeležbo se priporoča DRAM. DR. "IVAN CANKAR". NiiiiiiirniiiiiL^BiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiH^ Ravnokar ie izšla Razkrinkani Habsburžani katero je izdala Amerišiko-Jugo-slovanska Tiskovna Družba. Knjigo je spisala grofica Larich, bivša dvorna dania na Dunaju. V knjigi opisuje vse podrobnosti vladajoče habsburske klike, kakor tudi smrt cesarjevima Rudolfa, Knjiga je jako interesantna in priporočamo rojakom, da si jo takoj naročijo. Cena Icnjige je samo 60c STRAN 4 "ENAKOPRAVNOST' JANUARY 13th, L 1922. g fiOB Mnogo stvari je, katere lahko napravimo za vas v letu 1922 Gotovo boste hoteli poslati v stari kraj kaj denarja z zagotovilom, da bo poslan točno in po najnižji lestvici. Mogoče boste hoteli kupiti parobrodne listke ter dobiti potna dovoljenja in afidavite brez nepotrebne zamude. In vaš denar boste hoteli tudi imeti tam kjer je varen in kjer ga lahko dvignete kadarkoli hočete. V vseh zadevah vam se bo z veseljem postreglo v tujezemsliem oddelku The Cleve" land Trust Co. Poslovodju naše podružnice v vaši bližini povejte samo česa želite in po* streglo se vas bo. Zbc Cleveland XCrust Company Premoženje nad $120,000,000. Tel. Main 2063 O. S. Cent. 1690 jtj lJoKu L«. MiHelich | SLOVKfou. 8 Pf 6408 St. Clair Ave. DR. ALBERT IVNIK'a, D ter sem v teku dveh ^ zopet okrevala, da lahko "p Ijam svoja dela brez trpU'! dasiravno sem ptara že 7' VOj)( Naj to priznanje služi v moi"?«'! ■ hvalo in ob enem ibolnikoi*^j]| priporočilo. LEPO STANOVANJE se odda na 23795 St. Clair Ave. v Noble, Ohio, blizu slovenske tovarne Euclid Foundry. So 4 lepe sobe. elektrika, kopališče in kurjava na paro. Z rentom je všteta kurjava in elektrika. Stanovanje popolnoma na novo pr en are jeno Telefonirajte na Wood 575-W. DR. A. J. CONLEY Naznanja da se je nastanil v novem uradu v sobi št. 600 Schofield Bldg. vogal E. 9th St. in Eutlid'. Uradne ure od 1 do 3 pop. Njegova posebnost '— ZDRAVLJE- «■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ HA! — ai- L NJE MOŠKIH BOLEZNI. (X) DEBELI PBASICI Naravnost iz kmetov HA! -Zopet enkrat! luiti V soboto, 14. januarja zopet brusili pete, ker bodo Napredne Slovenke št. 13? P. J. svojo predpustno V Slov. Nar. Dom« Da se bomb vsi dobro li ter da ne bo nihče lačen ^ s jen bodo že preskrbele loi^ he Slovenke, ki so dobr® harce in kelnarce. Vabijo so radi v veseli družbi. ^vii POZOR! Naprodaj imam najboljše JT" doma pitane. Mi vam jih pr« najnižji tržni ceni, jih lepo ^ ter pripeljemo na vaš dom. ™ kupite veliko nižje, kot na J"' V^eh velikosti živi ali osnaženi pregle dani od mesta pripeljani kamorkoli. Nizke cene. Pridite ob pondeljkih ali .četrtkih in si izberite vaše prašiče.. H. F. HEINZ Stop 150 Shore Line Willoughby kara Telefon Wickiffe 106-L. i'! Z ajll en Jisl: 'w Pridite, da se pogovorimo. in črva dajemo zastanj. J. HEINZ, « Stop 23, Euclid ave. Tel.: Wkk' % oloi U; a m ■inniiMHii 9 PREMOG URADA SLOV. DEL. Po izrednih cenah. ZVEZE. ^ Pristen BergJiolz lump $7.00 toni Cenjeni delničar(ka); .Ifiij Pripeljemo ga kamorkoli na j V smislu pravil se sklic*"^ vshodnem delu mesta. Zglasite se na Collinv/ood Brick Yardu ali pokličite po telefonu, Ken 260 ali Wood 429. — Pri nas uposljujemo edinole Slovenske delavce. Pazite naše okno! Vsak teden bomo imeli štiri različne stvari po isti ceni kot jih mi plačamo. Cene so vidne v oknu. John Zakiapek, Slovenski grocerist 6422 St. Clair Ave. — Nasproti ' Slov. Nar. Doma. I letna delničarska seja ke Delavske Zadružne sicer V NEDELJO, O JANUARJA 1922, točno 0^% dopoldne v -^ov. Domu r^o mes Ave. iPpu Ker je ta^ja za jetja, ste prošeni da se vdeležite. Na tej seji vas bo zainteresiralo posebno p@ 1 dek podružnice te|(om šest mesecev. p^] Torej vsi na sejo , ODBOR S. " ' II Frank J. Lausche slovenski odvet^ % Uraduje po dnevi y svoji odvetniški pisarni 1030 GUARDIAN BLDCJ. Zvečer od 6;30 do 9. ure pa na domu. ,» ^ Cent. 710. 0121 ST. OLAIR AVE. A« 'Ofjj PREMOG - POCENI - PREMOČ POKLIČITE MAIN 2836 PRISTEN POCAHONTAS POCAHONTAS, Shoveled lump .............. $10.00 POCAHONTAS, Forked lump ................ $11.00 POCAHONTAS, Course Mine Run ........... Te cene so najnižje po večih letih. Kupite od nas in s' hranite denar pfi' Coal Land Development Corp. ;