142. številka.
Trst, v ponedeljek 24. junija 1901.
Tečaj XXV!
.Eiinoat
fc*i» eakrat nm «ir. ntzun nedr»i^ In tvinikov. oh 4. uri rvećer.
»aia:
r m celo leto........24 kron
r.a pol leta.........12 ,
ta 'etrt leta . ....... *>
ta en	........ 2 kroni
Jfmro^ino ie plačevati naprej. Na "O ba bi** r-rilof^np naročnin« *e orraT* ca .ti><
F.; tobakarnaii » Trutu prodajajo po-»a ae*ne Številke po fi ntutink f3 avč.'; »c Truta pa po 8 atotink (4 nvt*.)
Telefon it t. S70.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik
Grlasilo političnega društva „Edinost44 za Primorsko.
V edinosti je moč!
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Zh večkratno naročilo s primernim popiiHtoin Poslana, osrnrtnire in javne zahvale domači oelaHi ittl. se računajo po pOKO(ibe
Vsi dopisi naj ae pošil jajo urednlfttin Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopini ne ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oiflab« »prejema apravni&lvo. Naročnino in otrlaa«
;e plačevati loeo Trst.
Uredništvo In tiskarna ne nahajata ▼ ulici Carinila Siv. 12. 1" pravnifitvo, In sprejemanje inseraito* v ulici Molin p cco-o Sit. .'i, II. iiatiatr.
Lastnik konsorcij lista „Edinost'
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Proč od Gradca!
Iz (iradca nam pišejo o tem aktu vel nem vprašan; u in mi priol>čujemo ob moralni odgovornosti g. dopisnika :
Že <lva dopisa je prinesel «Slov. Na-rod> zoj>er politiko abstinence deželnih poslancev -tajerskih. »Narodov« dopisnik meni, tla t>i bilo boljše, ako bi slovenski poslanci razgrtali v (indcu |m» \Volfovski, nego <la ne prihajajo v zbornico. Že ^(irazer Tagespost« je opozorila »Narodovega« dopisnika po vsej pravici, da bi Slovenci z razgrajanjem še munje dosegii, nego z abstinenco. Ciotovo. l*<»tem bi nemška gosjx»da lahko rekli Slo- i vencem in vladi na Dunaju: Ti slovenski poslanci sami nočejo, da bi se kaj storilo in stvarno delovalo za deželo. Z razgrajanjem b; Slov«-ri<-i še 1«* prav pogoreli. Xe, |w»litika slovenskih |>oslancev, kakor je sedaj, je edino prava, ker je prikrojena s e ti a n j i m razmeram. Naši |M)slanei ne dosežejo nič, če v (iradcu govorijo in tirjajo naše pravice, in ne dosežejo nič, če se zborovanj ne udeležujejo. To mora sprevideti naš narod. Edino logična posledica tega dejstva pa je ta, d a štajerski Slovenci morajo te-! 2 i t i p o s a m o u p r a v i, k a kor j o tir-: jajo Italijani v Tirolu!
Naj se Nemci tudi delajo, kakor da jim je v-eedno, ali Slovenci prihajajo v tiradec ali ne in mi tudi verujemo radi, da so rajše i med sel>oj — in baš to bi jim mi kar najraje privoščili, seveda s pogojem, da bomo tudi mi isto tako med seln»j —, ali to jedno 1 je vendar gotovo, d a jim je abstinenca slovenskih p o s 1 a n c e v j a k o kočljiva stvar. <'e bi ne bilo tako, jmtera pa moramo vprašati : čemu so priredili tisto pertldno komedijo, ko so podkupili nekoliko slovenskih odpadnikov, da so šli v (iradec v i in e n u slovenskega naroda p ro-testira t proti al>stinenci ? !	jekleni in
■ 1 ledili moramo biti! Za sedaj — pravim: i i 'iai je politika abstinence na S taj ar-j - leni na* h.! priporočljiva. Seveda je našim poslancem v dolžnost, da pridno zahajajo med narod in poučujejo i-tega : za kaj gre' prav za prav !
S j m 1.1 n i Stajer ima svoj j k »seben zgodovinski razvoj, ima posebno prebivalstvo, ima svoj« posebne interese in mora torej tirjati svojo j« o s e b n o v 1 a <1 o ! i 'e hočejo nemška go-f>ods biti sami v (iradcu, pa naj !*«lo! Al vedo naj, da tudi mi hočeoao biti »ami za-se ! Kd ni kraj, kjer morejo naši po-j -:anc »edaj oficijelno nastopati, je Dunaj, In na -k parlament ! Tain naj ustvarijo našo
»Slovansko ligo« ter naj dosledno in vstrajno in neizprosno tirjajo p r e o s n o v o a v-s t r i j s k e ustave v federalističnem z m i s 1 u ! Le v tej je naša rešitev iz železnega objema pangermanizma. V Gradcu pa nočemo in tudi ne moremo iskati več svojih pravic. Ne moremo, tudi ko bi hoteli, ker nam nemška gospoda, ki so v večini, onemogočajo to. <*eslo naše mora biti torej : proč od Gradca!
Politični pregled.
V TRSTU, dne ~2\. junija lis)l.
Z dogodkom v deželnem zboru istrskem se bavi seveda vse novinstvo v državi. A ravno ob tej priliki je razvidno, kako so se časi spremenili ! Nekdaj so ti istrski razvajenei mogli vsikdar računati, da ves aparat, s katerim razpolaga nemški liberalizem v Avstriji, stopi v akcijo in da bo hreščal in ropotal v obrambo njihovo in v opravičevanje vsakega nasilja njihovega. Sedaj pa postaja tako nekam mučno samotno okolo njih. Prijatelji izginjajo, ali pa so poslali nekam malobesedni; aparat, ki jih je branil vsikdar, noče več prav funkcijonirati kakor je nekdaj. Sosebno sedaj, o demonstraciji, ki so jo vprizorili v Kopru, se nemški prijatelji naših gospodovalcev k večemu po-v spe vaj o do rahle besede dvoma, da-li je postopanje gospoda Korberja opravičljivo, do-
čim vsi drugi listi ali ostro prijemajo razgreto
gospodo, ali pa jih kažejo v luči — srae-šnosti.
»Information« piše, da pretveza beg Italijanov iz deželnega zbora je bilo dejstvo, da je deželni zbor sklican v Koper mesto v Poreč. Italijanski poslanci sami ne trdijo v svojem protestu, da to ne bi bilo dopustno po ustavi, ampak le, tla ta kaže «demonstrativno zaničevanje* deželnega zastopa. To je nekaj novega — rneni »Information« — in nadaljuje :
* Kaj j»a je bilo to, ko so slovenske in hrvatske poslance v Poreču ob meto vali s kamenjem in jim grozili s smrtjo? Mari je bilo
to »demonstrativno« skazovanje časti? Mi menimo, tla je bilo vladi naravnost v dolžnost in obvezo, da ni sklicala deželnega zbora v kraj, kjer zastopniki večine prebivalstva Istre
_ če tudi so v deželnem zbt.ru v manjšini
— ne bi bili varni svojega življenja. Sicer pa se motijo g o s p o da, ako m e n i j o, «1 a k a j dosežejo s e s v o j o abstinenco. 1 «t ra ni 0 e š k a. S precejšnjo mirnostjo >e more prezirati, kar se godi v
Istri. Dežela bo trpela, ako ne bo deželnega zbt.ra. Država in vlada pa morett mirno gledati, dokler gospoda italianissimi ne pridejo do drugačnih misli.
^Hrvatska« meni mej drugim: »Mi se moramo le veseliti te italijanske trme. Avstrijska vlada se mora enkrat uveriti, da je igrala ulogo slepe miši, ko je, kolikor je le mogla, povspeševala italijanski iredentizem na škodo hrvatsko-slovenskega naroda. Ni je provincije v vsej monarhiji, kjer bi bilo tako nerazmerje med številom poslancev in narodnostjo, katero zastopajo isti. V Istri je komaj tretjina Italijanov, a v deželnem zboru imajo dve tretjini!! Kaj tacega se more le v Avstriji dogajati. Sicer pa niti na temelju deželnega statuta Italijani nimajo pravice, da protestu-jejo. Deželni statut veli, tla ima cesar pravico sklicati deželni zbor tja, kjer se mu vitli najprimerneje. Cesarju se je zdelo primerno, da lirvatsko-slovenskih poslancev ne postavi v nevarnost za življenje :n to smatrajo Italijani za preziranje in žaljenje njihove časti in volje!! Mar bi hoteli Italijani, da jim cesar dovoli slobodno brigantažo, kakor v Italiji vlada protežira Maffio in Oamorro?!«
Kako dobro diagnozo smo podali o sedanji istrski krizi, kako dobro smo pogodili vzroke begu Italijanov, in namene, ki bi jih hoteli doseči s tem : za to je nastopila klasična priča, glasilo iste večine deželnega zbera, poreška aLTstria«. V članku, posvečenem protestu Italijanov, priznava, kako je prihod Slovencev presenetil Italijane in pro-vzročil »fenomen«, da so na otvoritvi dež. zbora sodelovali samo slovanski poslanci. Poreški list povdarja, kako tla so hrvatski in slovenski poslanci že sklenili, da zopet ne pridejo v deželni zbor. Kateri so bili torej vzroki, ki so provzročili spremembo v taktiki -Slovanov ? To vprašanje tla je spravilo v skrbi vseh na italijanski strani. »I/Istria« je uverjena, tla to je le pretveza, ako hrvatsko-slovanski poslanci izjavljajo v svoji izjavi, da so spremenili svoj sklep vsled dejstva, da je >< )sservatore Triestino« priobčil cesarski patent tudi v hrvatskem in slovenskem jeziku. Poreški list išče marveč pravi vzrok v misterij i h avstrijske politike in tako imenovane slovanske stranke«.
Dolgega govora v poreškem glasilu kratki zmisel je ta : da so bili Italijani po prihodu Slovanov presenečeni in da so v slutnji, da se kaj plete proti njim, uprizorili svoj demonstrativni izstop i/, deželnega zbora.
Kar pa se d«.staje namenov, ki jih hočejo doseči se svojo demonstracijo, pa piše
neki italijanski poslanec v dunajski »Neue Freie Presse« z odkritostjo, vredno vse hvale. Pravi namreč, da Italijani se tako ti o 1 g o ne povrnejo v ti e ž e 1 n i z b o r, ti o k l e r ne dobijo primernega zadoščenja.
Kaj smo rekli mi minole sobote? Isto! V tem grmu tiči zajec. Oni potrebujejo česa, kar bi jim zopet povzdignilo padajoči ugled pred prebivalstvom. Sedaj je le vprašanje, da-li jim vlada res zopet pojde na led in tla s kakim nepremišljenim činom vzbudi videz, tla je kapitulirala pred signori ! To bi bilo za nih — mana !
Poreški list se kaže v svojem, gori omenjenem članku grozno indigniranega in kliče, na način, ki naj bi i m poni ral, ki pa je v resnice le komedijaški, da je mera polna, tla je Italijanom minola potrpežljivost in je le naravno, ako vrv, ki je preveč napeta — poči. Prav ima, mera je preveč polna, ali — v nebo kričečih krivic, ki so jih delali signori, mera njihove melagomanije, v kateri so menili, da so izven zakona in da so posebna država v državi! Mera je polna in prekipeva na vseh straneh. V svoji objestnosti s«) menili, da jim je vse dovoljeno — vsaka nezakonitost vsako nasilje — in v tem prepričanju so natezali do skrajnosti vrv vladine dobrohotnosti tlo njih; a fizični zakon je tak, da mora enkrat počiti, kar je prenapeto. V Istri, se zgodi to itak jako jako kasno !
Deželni glavar Campitelii sklicuje drugo sejo za četrtek dne 27. t. m.opoludne. Laški listi, objavljajoči to vest, nc dostavljajo ničesar, po čemer bi bilo možno kaj sklepati t) nadaljnjih namerah večine deželnega zbora.
Pred svojim pragem naj pometajo ! Neki bivši ministerijalni tajnik ogrski, imenom Rimler, porablja že dolgo informacije, ki si jih je bil nabral v svoji prejšnji lastnosti, za agitacijo proti trozvezi. Tudi sedaj je izdal neko britšuro, ki vzbuja precej vzgle-dovaja zlasti na Ogerskem. V tej brošuri navanja avtor neko pismo, ki mil jo je pisel baron Rieger v letu 1900. (14. avgusta) in v katerem ta patrijarh češkega naroda toži, kako da so vplivni avstro-ogerski krogi še vedno napojeni z nemškimi tradicijami in kako je gospodovalno novinstvo na Dunaju in v Budimpešti še vedno zaljubljeno v gospodstvo Nemcev v Avstriji. Br. Rieger izraža potem misel, da bi oficijelni ruski krogi začeli akcijo proti gospodstvu Nemcev v naši državi; da bi bilo to velike trimuf nad Nemci, ako se ruski car odločil v to, da bi prišel na Dunaj in da bi na merodavnem mestu uložil
PODLISTEK	t*
Umirajoče dete.
0<.on.«-k iz materinega 'Inevoik*. > lova i ki spirala Helena So!tysova. Po-L Podravski.
Iz doline teme te je večni Bog presadil v večii'» sveti«>Im>. Tu je zvenelo ter vsahnilo :i drevo mladega življenja, tvoje truplo trohui, tla, tudi sp<*min na te bledi, za to pa sedaj rasteš oadi, srkaje sok večnega življenja. Tam t! zeleni palma, obleka ti je aeomade-ževana: dovoljeno ti je zreti obličje Goepo-dovo. Ne, že več ne jočem ! Oj, vidim, kako minevajo leta. Minejo mi tako, kakor so minili {M*.lednji tetini, katere sem preživela brez :el»e. Minevajo mi urno. Niti se ne utegnemo prav zavesti tega že je napočila ura naše očitve iz doline teme in greha. Pojdemo za Tei j in za i*£-:rw dragimi, s katerjmi se ti /e ves«! Ko je jeden od njih odšel tjekaj, zdel se nam je bližji in znanejši oni svet; tni takrat, ko si pa odšla ti, zdi se nam on že povsem domač in pripravljamo se na odhod za teboj, katlar nas B«»g [H.kliče. Se celo
tvoj bratec se veseli, da katlar pridemo v nebo, nas ti pozdraviš ter sprovedeš tjekaj. Z zaupanjem in udanostjo pričakujemo od Gor-}>oda daljšo svojo usodo. Pobožno, kakor nam ti veliš, obračamo oči tlo Njega ter ne jočemo več! Ali si zadovoljno s tem, drago dete ? !
Praviš mi, da te najdemo ozaljšano med nel>eščani. Drago dete, rada bi vedela, ali si tudi dar petja, ki ti je izviralo iz globine tvoje duše, preneslo s seboj na oni svet i Saj veš, tla smo navajeni predstavljati si angelje kakor pojoča bitja. Ko bi vedela ti, kako žal mi je, da ganljivega pojočega glasu tvojega nikdar več ne čujem ! Pa tudi temu se odrekam brez mrmranja, toda : ladko mi bi bilo vedeti, da-li si ta tiar ohranila še setlaj, bodisi tudi na nepoznan način, nepoznan meni. Tu si bila navduščena pevka iu tvoje petje ni bilo navadno, milo, čvrčajoč« petje otroka, marveč je bilo globokočutno, da je kar prevzemalo človeka ter mu izvabljalo solzo iz očij. Ne morem verjeti, tla bi bil ta krasen, čuden tiar preminil s tvojo smrtjo. Tudi v cerkvi so mi kapljale solze iz očij o petju
pobožne pesni, ki si jo si prepevala enkrat v mraku. Komu prepevaš tako ganljivo setlaj ? Ali res samemu Bogu v družhi angeljev ? Ako je temu tako, pa zopet nimam vzroka, da bi žalovala. Vidiš, da niti za tvojim perjem ne jočem več. Vse sebične nagibe k joku za teboj sem že premagala, a misliti na to in objokovati to, kar je svet zgubil v tehi, mi ne dopušča moja- skromnost. Žalost za teboj traja še ter ostane do smrti ; toda ona je čista, nesebična; upam tla obstoji tudi pred tvojim jasnim pogledom. Vidiš, da ne jočem več, samo, da vem tla ti je dobro. Bodi Blažena ter se ne daj motiti po mojih solzah, ako bi se le pojavile — kajti takt) britke, kikor so bile doslej, one odslej ne bodo več.
Dne o. aprila. Na Velikono«' 1885.
Predvčer jšnjem, na veliki petek, smo praznovali spomin trpljenja in smrti Kristove — a danes že praznujemo spomin njegovega vstajenja od mrtvih. Predvčerejšnjem se je nagnila k tlom na križu umorjena, s trnjem o venca na najsvetejša glava Sina Božjega — ta o vse jedino iz ljubezni tlo nas. Danes
pa je vstal Krist od mrtvih na slaven, nezaslišan način. Iz najokrutnejše bolesti vzcvita nam ukajoČa, najblažja radost. Takšno nam je zamogel podariti samo sin mogočnega, ljubeznivega Boga. Ljubezen — ta jasen, sijajni, svet pretresajoči pojm — je praznovala svojo zmago javno in slavno nad težk* zlobo, zatemnujočo svet ! Ljubezen jedinega bitja nad zlobo vsega človeškega rodu ! j Umeti to v vsej velikosti : človeku ni j mogoče !
Tudi moja misel komaj zamorec pri-j merno zapopasti neizmerno dobroto, katero nam je skazal Krist Odrešenik; toda svoj delež zajemam iz nje, ker iinarn to sladko zavest, da je sveti naš dobrotnik tudi čez mene razprostrl to svojo dobroto, človeško misel prepričajočo in povzdigajočo. Ni pa se to zgodilo sedaj prvič. Katlar nam je dobro, se ne menimo za to ter ne čutimo tega tako; toda, katlar so nas zadeli težki udarci, takrat je Jezus Krist ta, ki se nam v neizcrpljivem usmiljenju bliža s sladko tolažbo.
(Zvršetek pride.)

-iv<»j veto proti pangermanskemu gospodstvu, j je členom kongregacij, ki nimajo zagotovljene ki se utihotaplja v Avstrijo in ki bi pome
iijalo »fini« Avstriae.« Kar pa jtoložaj še posebno slabša — meni Rieger v onem pismu — je strah pred Prusijo in nje vojsko, katero eutstvo <1 a ve d n o mogočno d e-1 u j e n a notranjo in vnanjo politiko A t slij«.
ekzistence, dovoljevati dosmrtno rento. Sled njič ie senat v s prejel ve« društveni zakon.
Vojni minister Andre je prišel dne 23. v Chermont-Ferrand, da se udeleži blago-sl rt v ljenja dekliškega liceja. Na nagovor škofa o vsprejemanju na prefekturi je vojni minister čestital škofu na njega udanosti do re-
izrablja Nene Freie sarjevega. Častnikom, došlim na vsprejemanje, en kolikor pertiden je rekel vojni minister: Vi morate biti pri-
To pi-mo baro,ki Riegra — o katerem I publike in na njega nazoru, da treba dajati >e pa niti m- ve za gotovo, da-li je pristno, j Bogu, kar je božjega, cesarju pa, kar je ce-aii pa le {»»dtakneno
Presse- %n toli vebementen kolikor j»erti napa i na -tarega državnika Češkega, katerega pravljeni, da tisti dan, ko bo narod potrebi h .tel dunajski list predstaviti kakor naj- boval vaše moči, boste mogli varno dospeti huje^a in najnevarnejega rovatja proti inte- do zmage.
griteti in samostojnosti avstrijske države. Kar	-
za glavo -e prijemlje dunajska Židinja, kako da more |»odanik te države priznavati tujemu vladarju pravico do »veta«, pravieo domačega go-p »darja! Riegru da nedostaje naj|»otrebneje-X'* umevanja "amostojnosti države, ko boče do-
Tržaške vesti.
vi sin nekega »Kranjca« od sv. Alojzija?!« »Kranjčev« sin je pa rekel: »Naj gredo v »maloro« vsi ščavi z mojim očetom vred! Ako sem rojen »ščavo«, ni moja krivnja, ker roditi se, je le: slučaj!!« — Kakov značaj je ta »slavni« »Kranjčev« sin, je razvidno iz tega, da je hotel peti slovensko, ako mu kdo plača — za pijačo !
Gosp. K. je, videči tako podivjanost, plačal račun in odšel, rekši proti »Kranjcu« : »Ako ste vi »ščavo«, bodite le, to vam je slobodno, jaz pa sem in ostanem Slovenec!«
Ta mladi Kranjc je oseba, ki ne zaslužuje, da bi se bavili žnjo, da-si je ta odpadnik precej inteligenten ! Omeniti pa moramo, da je na taki podivjanosti kriv mnogo (ako ne vse! Opazka stavčeva!) njega oče, ki še danes ne zna dobro laški !
ima kake hudobne namene, ker ga je poznala, da je zelo nasilnega in brutalnega značaja. Mož jej je od daleč zapretil s pestmi in se potem odstranil. Šel je na to v ulico Muda vecchia in stopil v gostilno »AU ' antica Cap-puzzera«, katera ima jeden izhod v zagato Punta del Forno. Skozi ta izhod, ki je prav blizu onih stopnic, na katerih je sedela Romanova soproga, prišel je Romano zopet iz gostilne, skočil po bliskovo k svoji soprogi, povlekel jo s stopnic, vzel iz žepa dolg ojster nož in zabodel ž njim ženo. Dalmatinka, ki je bila priča tega prizora, hotela je priskočiti ubogi ženi na pomoč, a zbala se je grozovitega moža in začela klicati ljudi na vse grlo. Na u pitje je prva pritekla nevesta napadene Antonije (soproga nje sina in mati onega otroka, katerega je ta držala v na-
Prvi udarce z uiotiko z a gradnjo druge železniške zveze s Trstom erez
Karavanke. »Wr. Abdpst« poroča, da se ka/ >v:iti, da jeden del prebivalstva sestoji iz je v |,etek dne 21. t. m. slovesno otvorila samih veleizdaji'*, a drugi del da kliče carja na ^ra^nja druge železniške zveze s Trstom z pomoč.	običajnimi cerimonijami in ob navzočnosti
Mlademu možu pa svetujemo, naj gre, ročju) in jej iztrgala svojega sinčka iz rok. ker je že Garibaldinec, kam tja v Kalabrijo, j Romano je na to še ponovno zabodel svojo kjer ne bo moral poslušati slovenske govo- soprogo z nožem, na kar je pritekel iz bliž-riee, govorice — svojih s t a r i š e v !! njega magazina težak Ivan liusičau in zagra-Vsaka prilika jim je dobra, našim bil napadalca za desnico. Romano se je bra-Ijubim »vrlim boriteljem za krščansko re- nil in na to sta se oba moža zvalila na tla.
'i' | u 11 ii j	vvi i	v" ---------- ------...	,	* i - •	r	,	. y |	¥	*
Dunajski list zaključuje torej, da ni ni- ^jjskega načelnika NVurmba, kakor za-! le ™reJ° kazatl 8VOJ ~ ltal'J*:	PozneJe 8ta '>nsk 86	^ruga delavca ter
b. tmim, ako se po Evropi širijo toli mučne H iksl vlade,zadal sejeprvi udarec za napravo -i—• *** ~ iraeli laikl ****	i trgala Romanu orožje	,z rok. Kmalu potem
ende o naši monarhiji. tunela otroci pri sv. Jakobu minole sobote prvo sv.	Je prišel na lice mesta	policijski nadzornik
Hinavci — pred svojim pragom naj bi	Zopet demonstracija pred kavarno
pom-tal : Kdo I m portira pruske emiserje v	(/hjozza. Iz laških listov posnemamo, da je v
naš-» državo 1 Kdo pnzivlja v«e javne činitelje	_0|,0t4> zvečer zopet prišlo do demonstracije v
v Xem»ij:, naj plezajo v notranje življenje	zn:it,j kavarni Chiozza. V kavarno da je došlo
Avstrije t!
obhajilo in so ob tej priliki nosili »margha- Pangerc ter aretiral zločinca, katerega je iz-rite« na levi roki. Malenkosti sicer — ali iz ročil prvima dvema stražarjema, katera je
malenkost: se sestavlja celota.
srečal, da sta ga odvela v zapor. Med tem
Dramatični klub in dramatično dru-	Časom sta prišla na lice mesta dva zdravnika
nekaj takoimenovane »patrijotiške mladine štvo? Veseli me, da se je na prvo mojo	z dveh različnih rešilnih postaj, a njiju po-
Kdo leta tja čez mejo hujskat javnost tržaške« (namreč avstrijsko^patrijotiške). Mladi notico o tem vprašanju odzval ravno gospod	moč je bila nepotrebna, ker je zrtva med tem
v Nemčiji proti avstrijskim činiteljem, ako gospodje da so se vedli jako prepotentno in Borovščakov, kar dokazuje, da se on po to-	že .zdihn.Ia svojo dušo. isti ntfo v vsem na uslugo veleiadajieam izzivalno ter da so priredili takoimenovani likih letih še vedno bavi s to mislijo in
Morilec Valentin Romano je zelo nasil-
S ebonereriev ega kalibra?! Je-li »Neue Freie	»ga nse marseh«. To da je izbilo sodu dno : gostje	upam, da se z njegovo pomočjo gotovo do-	nega in brutalnega značaja, oil je že ponovno
Preske« imela kedaj besedo graje v interesu	so začeli kričati, žvižgati in klicati : ven 1	vede ta stvar enkrat do rešitve. Gospod	kaznovan rad, težkih telesnih poškodovanj m
-am< »sto; ii'Mti naše države, ko na vseh kon-	Mladi gospodje da so reagirali: Mar imate	Borovščakov divergira o tem vprašanju z	je umoril svojo soprogo baj^z ljubosumnost,
ch in krajih kličejo berolinski upliv v ak-	zopet opraviti s sabljami, Kakor sinoči!«	menoj v točki: klub ali društvo? ter pripo-	Za minole binkoštne praznike je Romano pre-
Mio. da bo notranja politika v Avstriji taka,	In beseda je dala dejanje: med avstrij-	roča, naj bi se ustanovilo raje društvo. Pov-	tepal svojo soprogo inje bi radi tega ena kuno-
da se ta država čim prei preparira za poto-	skimi in italijanskimi »patrijoti« so začele pa-	darjati moram pa takoj, predno preidem k	van na 24-urni zapor. Iz zapora se n. vec
pijenje v Nemčiji? Je-li bil morda Slovan oni,	dati klofute! Po zatrdilu laških listov so a v-	stvari, da jaz nisem nikakor proti temu,	povrn.l domov, temveč s, je poiskal drugo
ki' ie vskliknii v državnem zboru, da je te-	strijski patrijotje odhajali domov pošteno ob-	da bi ne ustanovilo društvo, tem-	stanovanje. Po poti v zapor »n o izpraseva-
pec on, ki je v Avstriji patrijot ? ! More-li	ženi z dokazi - italijanskega patrijoti zma!	več želim nasprotno, da bi se tudi isto	nju seje mordec vedel jako cm,eno m je re-
dunajski li*t tajiti, da se časopisje gori v	Mej te m so prihiteli tudi organi javne varno-	ustanovilo, ali pred vsem bi bil jaz za to,	kel, da je zadovoljen, da je umor.l svojo
raj h u najj*ertidneje in vedno utika v naše	sti, ki so — to javljajo laški listi s poseb-	da bi se ustanovil najprej dramatični klub,	soprogo.
notranje stvari in da hoče kar zapovedovati,	mm zadoščenjem - tudi aretirali trojico »av-	kakor sem ga skiciral že prvič. Dramatični To so razmere! Minole sobote smo pokaj avstrijska vlada sme in česa ne sme sto-	sirijskih patrijotov«. Tudi prvaka istih da so	klub naj bi tvoril kompaktno, organizirano	vedali. kako je b,la neka slovenska postna .iti?! Ne more tajiti, saj »Neue Freie Presse«	aretirali, ki jda je bil ves prepaden in se	kristal i zaeijsko točko dramatičnih igralcev,	uradnica le vsled ene notice v »Ind, penama z največo slastjo in dan na dan pona-	tresel, kakor šiba na vodi.	kateri naj bi z teventuelno ustanovivšun	dentu« hipoma odpravljena iz postnega urada
...	g i - • r ♦ —i. ..	i	, i - - - ^	-	kc dramatičnim društvom kakor iednotna	na trgu Negozianti. \ zrok pritožbi »lnd,-
uskuje :aKe nenu-ice j>erhdnostiIn takov	seveda ta velekomični intermezzo iz	be o« ama licu i m u™*	j	^ . &.	, .
i .	ii.-	,	,,, -	, - t i-	kornoraeiia sto,»ili v razmerie. Drugače pove-	pendentovi« je bil ta, da dot,ena uradnica ne
1'st, ki brez srama k(»ketuje na severu z nem-	kavarne Chiozza ne briga dalje in nam ne	Korporacija siopiu v ,CJC s t	t	......	. ,
-i	-	. -i • . , , i „ .- . ...	. , , .. ....	(iam, . dramatično društvo nai bi ne imelo	zna dovolj italijanščine m da nek, stranki ni
-ko n na juiru z laško irredeuto, takov list	nnoaia na misel, da bi tratil, čas in prostor	aano • uramawcui»	j	j j
i - - i	«»	i ■ . i i •	i : , , , • ,	•	ničPRA onraviti z iirralci kak<»r takimi, tem-	znala dati zaželjenega pojasnita in tla je isto
hoče jed ne m u iiiegru dajati lekcije o lojal-	s kakim komentarjem.	nicesa opra\i„, z igiaici .va	. , , .	,	i i
. . \t i	■	r l-.i-..	. .	, u- •	i	več z načelništvom kluba. Klub naj bi bil	marveč poslala k- n -kemu drugemu uradniku,
n- -ti ! Morda pa je ravno zavest, kako opra-	»Dobri gospod je« ! Pišejo nam: Dela-	A ua^eimotvuui ^	j	j
1»	1 . .	.	i i	Monnlnoma samostoien v spreiemanju in od-	Mi pa do/.najemo, da se tisto pojasnilo niti ni
v.cena je Riegrova konstatacija o siljenju	vec j}. Je pt>nesreč,l na delu. Ker ni vec	popolnoma sauwswjcu i j j	i	j	,	„	,
, - , • * , •• -i ,: „ i ..	,	. ,	i •	i _	TiiiRonnin ip-ralnetra osobia. v izboru iger, v	tikalo poštnih poslov, ampak dotična stranka
{»angermaiii-Ke ideje v Avstrijo, naj l>olj razbu-	7a plužl«,, mu je nakazana pokojnina, katere	puščanju igiamega 'j". v	&	i	i	> i	...	,
-iiiii-.fi-	i	•	i ..	n«tui.ov«iiiii notrebnetra inventarja, o prire-	je hotela dobiti od uradnice pojasnilo o od
rila nemsko-zidovsk; list! Ker so pred nji-	,)a ne m(,re vdobiti, ako ne prinese pohot-	nakupovanju poireonega	J ' i	Jc	' •
,., • ,	. . . . 1 . .	, .	, .	.	^	i-i ni n nredstav o porabi čistega dobička istih	bajanju nekega parnika! htranka pa ni lula
ho vi m pragom veliki kupi, pa bi hoteli obra-	niee, podpisane od cerkvene in mestne obla-	JanJu pit,«3La\, o poi	J J	f i	•
^ati !v.;,.r„..s, „u prag druzih. ki je, hvala	ati. šel je u.rej k me.tnemu okrajnemu „a-	i" v drugil. stvareh, ki l-i ae določile med	„i malo užaljena po vedenju uradu,oe, ,l,ok
H itri - .-	,,ell,ikn na	sv. Jvana ter je naprosil	Ceni klul.a. Klul. » lahko „stanovi v naj-	eesar je tudi prepnSanje sploSno, da onapn-
„ x . ,	.	.	,	, . • M	krajšem času, medtem ko treba o snovanju	tožba v «Indipendentu« m dosla od dot,ene
Nasvet: kako sanirati stvari v	istega, naj mu (»odpise pobotnico. Pobotnica	^raj&eiu w«u,	j	i
^ .	, ,	- ., ,	•	• „ 1	društva dosti več dela in časa. Sploh pa je	stranke, ampak od postnih uradnikov sam,h,
Pnmoriu Iz konservativnih krogov pijejo	je pisana v slovenskem jeziku, in to je bilo	uru»t\a umu «	i	,	....	.......
, .	, „ ,	,	- i -i - i •	diseinlina v društvu mnogo težja, nego v	da so torej nje lastni tovariši uprizorili gonjo
v »Information . sklicujč se s<»sebno na dogodke	»slavnemu« okrajnemu načelniku se slavnej-	disciplina ^ irusivu	s	j , f,	j j	x
i • ,	,,	,	.	-i	•	i t; i	klubu. VT klubu bi bili samo tak: členi, ki	pioti on, uradnic, le ,z sovraztva do nje na-
v deželnem zlM»ru istrskem: l>ovolite mi, da	sega tržaškega magistrata dovolj, da ni hotel	M	v	,	f	. .
, . . .	. • ■ ■ r	|,i se gotovo živo zanimali za stvar, ker bi	rodnosti. To prepričanje je splosno in zna-
povem svoje menenje, <la tudi v slučaju, da podpisati pobotnice.
i »i ~e i-trski Italijani S|»ametovaIi in s*' |»o-
Mi vprašamo ?.lavn<» c. kr. natnestništvo:
vrnili v deželni zbor, vendar ne more in ne misli-li že enkrat povedati tržaškemu magi-sme v Primorju trajno ostati tako kakor je »tratu, <la je v Trstu slovenski — deželni
bili sami igralci, medtem ko bi bilo v dru-i čilno znamenje naših razmer. Ali gg. itali-štvu več ali manj takih udov, katerim bi janski uradniki na poštnih uradih naj se
sedaj. Deželni zl»<>r ir-rski in občinski svet jezik, in zahtevati od istega, da spoštuje av- Jl,n ne " J trža-Ki kakor deželni zbor sta opetovano ti- atrijske zakone?! Kje je J; 19. državnih rala jirotiav^trijsko }H»litik<i. <> tem pa ni osnovnih zakonov — kje ministerska naredba smeti {»ozabiti, da v dež. zl »oru istrskem ima Jjr maja 1)^89 ? ??
Mairlstrat vrača slovensko pisane pro-
. bila dramatika sicer pri srcu, nikakor pa sejne varajo: tudi njim pride dan povračila. Naj le bi zdela toliko važna, da W radi nje sovražijo našo narodnost, naj le pišejo v ln-
italijanska večina gospodstvo v rokah in da
zanemarjali druga opravila, katera jim nala-	dipendenta«, vseedno prido čas obračuna tudi
gajo morda druga narodna podjetja. Ako bi	žnjimi: pride čas, ko se uverijo tud, oni, da
se hotelo, da bi dramatika resno vspevala,	vrč hodi toliko časa po vodo, dokler se ne
treba njprej, da vodijo vso akcijo taki možje,	ubije!
v deželnem zboru trža-kem slovensko pre- šnje za podeljenje domovinske pravice s biva -tv-> skoro da ne prihaja do besede, sledečim odlokom: Restituisco al Signor pe
Vsakako pa je električna naglica, s ka-
katerim ie dramatika v prvi	vrsti na srcu in
taki so gotovo igralci sami.	Ako bi se vod- tero je poštno ravnateljstvo ustreglo želj,
_	8tvo poverilo nei^ralcem —	kateri slučaj bi »Indipendentovcev», jako značilen pendant k
domanda ,ntorman*lolo che la dele-	'	°
Ra/kosano-t Primorja v tri pritlikave deželne tente la ___________ ______________ ___... _____
.--i -i -.i • --i i ,	j.	bil. ako se ustanovi društvo — bi gotovo
ztH.re: tržaškega, gorskega m istrskega, je	gazione municipale non ha potuto	prenderla '	&
. t • i .. -j • c, j. . . . ^	, . »	isti ne izpolnjeval svoiih dolžnost, tako vestno
nezmi-el. I o je bila nesrečna ideja stadiona,	jn trattaz.one perche la stessa č	redatta in J
ki je Italijanom, ker so se med revolucijo ,,„a liDgua che non č ipiella della J)elega-
lojaino vedli, izročil vso oblast v roke. S,cer zjone.	Dirigente:
Artico.
Torej jedini razlog, da vračajo prošnje,
pa je bil Trst tedaj res citta tedelissima. Za časa Sehmerlinga pa že ni bil več, in bil je
hud pot:res*-k strani mini-tra, da je v letu je ker so sestavljene v slovenskem jeziku.
zoj.et p.»cgel |hi Stadionovem razde-	poskrbljeno bo — in signori na mag,-
Ijenju na troje, mesto da bi bil ustanovil straUi naj se ne varajo nikar —, da te pro-jednoten doželni zbor za v>e Primorje. Ti	bodo vendar rešene. Se ne damo tako,
trije de/cini v minijaturi — tržaški, goriški ne( ter nismo več letošnji zajci!!
in istrski — nimajo ni zraisla, ni
»prai
Poturiea hujša od — Turka' Pišejo
n«>-ti. I stvari! naj bi se jednoten deželni uam : O priliki cerkvenih slavnosti v Kopru zl »r za vse Primorje in s p r a v i č n i m j je	tjakaj tudi več tržaških Slovencev,
volilnim zakonom. Potem bi stvari v m€(j katerimi je bil tudi posestnik K. iz sv. Primorju, ki so sedaj postavljene n a j Jf. M. spodnje.
glavo, zojvet stale na pravi podlagi.
Iz Francije. V soboto je senat nadaljeval razpravo o društvenem zakonu. Senator Kepiipiet je predlagal dodatek, da naj bi se kongregacijam dovoljevalo mesto tri šest mesecev časa za urejevanje njihovih stvari. Mmisterski predsednik \Valdeck-Rotisseau pa je odvrnil, tla trije meseci zadoščajo in je senat res odklonil zgornji oredlog. \ nadaljnji razpravi je senat vsprejel predlog, da
Gospod K. in njega družba so šli v Kopru v neko gostilno, da se tam }>okrepčajo, predno se povrnejo nazaj v Trst. V isti gostilni je bil že sin jioznanega »Kranjca« od sv. Alojzija, ki je imel pri sebi šc trojico — tovarišev. Koje čul ta »Kranjski« sin, dag. K. in njega omizje govore slovenski, je začel upiti (v laškem jeziku): »Kaj, tudi semkaj prihajate govorit »ščavo!?« Gosp. K. mu je odgovoril takoj : »Ako se ne motim, ste
zpolnjeval svoj n točno, kakor igralci sami. Moja misel bi I bila ta : ustanovi naj se dramatični klub in če treba, tudi dramatično društvo. Dramatični klub naj ima svojo lastno, samostojno upravo tudi v financijelnem oziru. Dramatično društvo pa bodi podpi ratelj dramatičnega kluba. Nadejam se pa, da se v kratkem sestanejo ljubitelji dramatike, kjer mi bo mogoče natančnejše označiti svoje stališče. — Prihodnjič nekoliko opazk na F. K—ev dopis o »Dramatičnem društvu v Trstu« vi sobotni številki.
(Grozno ubojstvo. V zagati Punta del Forno v starem mestu izvršil se je včeraj ob 6. uri popoludne grozen prizor. Sestdeset-letna Antonija Romano sedela je, držeča v naročju svojega 2-letnega unučka Oresta, v družbi neke Dalmatinke na stopnicah, ki vodijo v hišo št. 3, kjer je stanovala Romano. Nekoliko pozneje je zapazila na voglu zagate svojega 62-letnega soproga, Valentina Romano iz Kopra. Romano se je zelo prestrašila, ko je zagledala svojega moža, kateri je stanoval ločen od nje v ul. Cavazzeni in slutila je, da
dogodkom pred kavarno Chiozza, uprizorjenim od istih »Indipendentovcev« !
Delavcem v arzenalu avstrijskega Llovda je upravni svet te družbe nekoliko z bolj šal stanje. V prvo je privolil, da se v poletnih mesecih delavni čas skrči za pol ure, tako, da bo delo začenjalo ob 7. in ne ob ♦». uri in pol, kakor do sedaj. S tem je uveden zopet nekdanji urnik. V drugo pa je upravni svet privolil vsem delavcem — iz-vzemši le one učence, ki dobivajo manje od 40 nvč. na dan — povišanje plačila za 10 nč. na dan in glavo. Delavci so bil i sicer zahtevali, da se jim privoli lO°/0 povišanje, no, za sedaj so — kakor nam poročajo iz delavskih krogov — zadovoljni tudi s tem vspehom. Zahvalo delavcev je izrazila posebna deputacija, ki se je predstavila predsedniku Llovda, upravnemu svetit in ravnateljstvu arzenala.
Samomor 05-letiie starke. V soboto popoludne je 6o-letna Alojzija Benardon skočila skozi okno iz stanovanja nje sestri-čiue Alojzije Chicratti v ulici Beccherie št. 7. Mimogredoči so pobrali ženo in jo odnesli k Trevesu, kamor so telefonično pozvali zdravnika z zdravniške postaje. Temu ni
-tajal*« <lruwga, neg) konstatirati žalostn -rnrt -anuomorike. Truplo prenesli v mrtvašnico pri sv. .1 listu.
Po*kBŠen '»amoiitor. V soIhko, ob «>. ur! p pol ud ne zastrupil se je v £ojzdi< u blizu Dreherjeve tovarne ;V8-letn' Fran T. iz ulice S. C i lino. Pasantje, ki s«» ga opazili, naznanili so stvar policiji, katera je telefo-uično j »oz vala zdravnika z zdravniške p<»staje. Ta je prijel še pravočasno, izpral možu že-Iede<* in ga ukazal spraviti v bolnišnico. Dasi ie m-»ž še v veliki nevarnosti, vendar upajo zdravniki, da mu rešijo življenje.	uživajo Slovenci na spodnjem Štajerskem. G.
\ffiirfi r L lov d o ve m arzenalu. 5iM. Kr>rber Pa vsako toliko razvija lepe — pro-Fran Kupo, ki je bil poprej kakih d mese-j£rame in slovenski ]>oslauci se lepo dalje de-cev brez dela, sprejet je bil dne 19. t. m. reJ° met! "^J ! ! na delo v JLlovdovem arsenalu. V f*ol>oto pa
glasa i.a zadnjem obenem zboru sklenjenega, stalno veljavnega sklepa. 3. [Slučajnosti.
-—Sodišče v Slovenski Bistrici brez slovenskih ur a dni k o v. V Slov. Bistrico pride, kakor poročajo, kot sodnijski adjunkt g. Viljelm Kronasser, doslej adjnnkt v Ptuju. Knma^er je seveda Nemec. Sedaj nimajo v Slov. Bistrici na sodniji — nobenega Slovenca. — Ta vest, posneta po »Slovencu«, ne potrebuje ni besedice komentarja, ker je sama na sebi kričeč prispevek k poglavju o ravnopravnosti, kakor jo
j« nesrečnežu krožna žaga skoraj popolnoma • •drezala palec na levi roki. Odj>eljali so ga s kočijo v bolnišnico.
Nekoliko pozneje zgodila se je v istem arsenalu druga "»esreča. "»O-letni d osi p Tran-iiiii ni je padel - jM»veijn škega mostiča la-dije »Tirolc na krov iste ladije kake 4 m^tre glolmko, o čemer se je močno |>ohil. Prej»eljali so ga v njegovo stanovanje v ulici Fornace št. 4.
Te/ko ranjen je. Na zdravniško postajo je pri[>eljal -'noči ob 1». uri neki izv težko ranjenega :::/-ietneira kočijaži Antona Re- "-a, katerega je }»obraI v ulici Tesa. Re- č ima na glavi zelo nevarno rano, katero r/Kone zadobii v pretepu z nekim Josipom T. blizu gostilne Ctik v ulici Fesa.
Vremenski veMnlk. Včeraj: topi« m r ob 7. uri zjutraj 19.H, ob "2. uri jtopoludne 23."^ C*. — Tiakoiner ob 7. uri zjutraj 7fi2.5. — Danes plima ob 4.H.O predp. in ob 4.HM pop.: oseKa ob 9.4H preditoludne in ob 11.35 popoln dne.
Dražbe premičnin V t »rek, dne 2o. un t ob 10. uri predpoiudne se bodo vsled naredi >e *uk. c. Icr. okrajnega sodišča za civilne stvar vršile sledeče dražbe premičnin: na K'Tzu ^t. jHihištvo, rokavice m pihalke; v ulici i a-erma. oprema v zalogi : v Bazovici -t. krave : v ulici Stadion št. 1366, ies: v ulici ( 'isternone št. ~2~>4, hišna oprava, mize ; v ulici del Busco št. 11, hišna oprava; v ulici <iiulia štev. 10.B, hišna oprava; v I* njerju št. o, hišna oprava.
Vesti iz Koroške.
V Beljaku so bili na sv. R. T. dan po mesenih ulicah razobešeni lepaki, ki so pozivali prebivalce, naj prestopijo k Lutrovi veri. Lepaki -o bili naročeni s — Pruskega. Zupan pa je da! odstraniti te lepake.
Književnost in umetnost.
Pasko VucVtić na pomladni razstavi ;<izček T umetniškem paviljonu v Zagrebu. Kritik »Hrvatskega prava« piše v številki od dne 12. junija t. 1. o našem Vučetiču med drugim sledeče :
»Vučet'č iz Trsta je razložil štiri slike. Treba mu priznati kar divjo moč talenta : toliko mojstersko gospo larjenje z barvami, kolikor tudi lahkoto izvedbe . . .
V portretu gospe, posebno v portretu št. -SO, na* Vučetič spominja na Ijenbacha... ler je, kakor Lenbach: e v o c a t e u r d* aines, a vodi ga ona Thore-eva : Bien comprendre son liomme est la premier »pialite du por-traitiste . . .< Prekrasen je portret »Brat in sestra«. Odkar so ta portret namestili ne daleč od »Hercegovke (občudovanega umotvora Rendićevega. Op. ured.), najljubši mi je ravno oni kot : ilie inihi ampiens pulcher-rime ritlet . . . tako nekako poje nekje Horae. Kj. z mehke zol'e naslajati se sedaj z melanholijo, sedaj z najivnostjo ter pogoltati s pogledom ti dve dovršeni deli : to je res estetski užitek ! Bratec je objel sestrico . . . To dvojčico gledaš in gledaš, a ne moreš se je nagledati. Tu su slikane : dražest, pesem, bajka, tako, da mora vzbuditi pažnjo tudi I "k mar K. 1 K M najvećega sladkosnedeža (da tako rečem) v 1 K, N. N. 1 K, J. umetnosti c.
Za zastavo pev^kesra društva >k'olo<
nadalje darovali sledeči gospodje: Pop Ante Karabaič 'J K Kol man 1 K. N. N
Tomažu" 'J K. X. N. 'J K, A. Truden lOK,	,a	*^rat in sestra« predstavlja
tniak 1 K, N. N. 1 K. K. I.ampe 1 devetletnega Janka in štiriletnega presrčka-
K. A. Lamjte 1 K. J. Vatovec 'J K, A. P«k-kaj -J K, Saksida 1 K., Kozak 1 K, dr. Pertot '1 K, J. Perbave 3 K. V. PlesniČar 1 K. H. škerlj 1 K, J. Bambič 1 K, A. Vesel 1 K, T. lonček 1 K, M. Dekleva 1 K. J. JLK lin ar 1 K. Ivan M. 5 K, E. Skrdla i K.	ODBOR
|»evskepa društva »Kolo« \a slavn^sti »kolac nastopi pevsko društvo »^lava« s pesmijo »Slava delu « I. pl. Zajca.
Vesti iz Kranjske.
let u c i t elj ! Učiteljski stan ni samo vele važen, ampak tudi težak stan, ki zahteva vel .i.o požrtvovalnosti, ljubezni, vztrajnosti sam
nega brata njegovega, Milka. Jaz se ne čudim. da se je hrvatski kritik prevaril. Saj angeljčki« niso ni in »žki ni ženske. Siika je last slovenske dame S.
Dr T.
Iz odborove seje »Slovenske šolske Matice«. Zadnje odhorove seje »Slovenske šolske Matice« so se udeležili : predsednik g. Henrik Schreiner in odborniki gg. : dr. Janko Bezjak, Viktor Bežek, Jak. Dimnik, Frančišek < i-abršek, Frančišek Hubad, Frančišek Leveč, Andrej Senekovič in Alojzij Strmšek. L Blagajnik, g. ravnatelj And. Senekovič, je poročal o denarnem stanju društva. Letnino so vplačali <>04 Členi : društvo ima dosedaj
am .zatajevanja in največ — nemške "potr- ^ "^novnikov. II. Tajnik, g. nadučitelj Fr. pežljivo-ti. Kdor je f*> let izoraeval U pofclie,	J« Izročal, kako so se rešili zadnji
on mora biti že cel mož. Kdo bi mogel pre- odborovi sklel"> zla8ti oni ° preuredbi dose-dočiti plastično vso ogromno svoto dela in ' ,,anJ,h poverjenistev, ter je preč tal došle skrbi, k. je obseženo v .VMetih učiteljev anja?! na*vete- Na P«"*^ taistih se je sklenilo, da Redki so, realki, ki bi j,m bilo usojeno, da * n«kat€ra l»re<»bsežna poverjeništva raz<lele
U srečno zmogli vse to delo. In kjer je takov na raan-'!;e okro^e* /a katere m> 8e nastavili izvoljene-, treba <la v globokem spoštovanju "^poverjeniki, in sieer: za Postojno g.
snemaš klobuk pn4 njim. Saj je vzg<.jitelj U' Tl,Uma' zd Ilir"ko Bi8tri<'°	Mart-
več neg » ene generacije. Takov re.iek mož ZarR,k- M Senožeče g. Ivo Trošt, za Vipavo
je g. ,,KKl Fran Raktelj, učitelj na II. mestni > Ant" Skala' za Lož Ferdo	za
deški šoli v Ljubljani, ki bo letos slavil 1 iriJ° P* AL XoVak' za Cerknico in Logatec
j>etdeset letnico učiteljevanja svojega. Prvo
g. Iv. Sega, za Novo mesto g. Fr. Vadnjal,
svojo s!užl»o je nastopil ilne 15. oktobra 1851 I ** novomeški okraj g. Bern. Andoljšek, za
na Blokah.
Trojčke je povila v Črnomlju žena Katarina Kobe. Jeden otrok je prišel mrtev na svet. ostala dva pa sta umrla.
Vesti iz Štajerske.
— A k a d. t e h n. društvo »Triglav bo imelo v nedeljo dne	t. m. točno ob 10. uri predf>oludne svoj I. izredai tajni občni zl>or v društvenih prostorih s sledečim vs|>oredom :
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Postopanje si. rektorata glede raz-
Zužemberk g. Fr. Koncilija, za Ribnico g. Fr. Stefančič, za Sodražico g. Fr. Verbič, za Pazin g. Ant. Jošt, za pazinski okraj g. Iv Bunc, za ptujski okraj na desnem dravskem bregu g. Fr. Soru in na levem dtav-skem bregu g. Iv. Kavkler. III. Sklenilo se je, da se na deželni zbor kranjski predloži prošnja za podporo, ko izidejo knjige. Za letos nameravani spis »Pouk o prvi pomoči pri nezgodah z ilustracijami« se priobči pozneje, ker ga dotični poročevaleč še ne utegne spisati. V »Letopisu« priobči g. tajnik tudi poročilo o društvenem delovanju in imenik členov. Jemlje se na znanje predsednikovo {►oročilo o sotrudnikih. Poročilo o matema-
tiki za ljudske šole je prevzel g. profesor L. Lavtar. IV. G. Fr. Leveč prevzame pogajanje z raznimi tiskarnami zaradi tiskanja društvenih knjig ter bo v prihodnji seji poročal o doličnih uspehih. Oblika društvenim knjigam bo taka, kakršno imajo knjige »Slovenske Matice«. Rokopisi morajo biti pripravljeni do začetka septembra, tisk pa dovršen tlo konca novembra. V. Za leto 1901. dobe društveni k i dve knjigi po 10 tiskanih pol in sicer: 1. Pedagogični letopis in 2. Zgodovino kot I. del knjige za realije, spisal Josip Apih. VI. Schreinerjev načrt za di-daktiko, ki so ga pregledali gg. odborniki, >e ponatisne v »Popotniku«. O najprimernejši terminologiji se bo posvetoval poseben odsek. Društvo namerja izdavati tudi pedagogične šolske knjige za učiteljišča, zlasti vzgojeslovje, ukoslovje, zgodovino pedagogike, čitanke itd. V ta namen stopi odbor v dogovor z deželnim odborom kranjskim, ki naj bi dal društvu primerno podporo, oziroma sam prevzel založništvo ali pa ga prepustil Matici. (J tem se je izrekla želja, naj bi bile knjige odobrene že v rokopisu. Matica bo pospeševala tudi knjižnico za srednjošolsko mladino, in sicer izdajanje šolskih klasikov potom dotičnih založnikov. V prvi vrsti se ho obrnilo društvo do »Dramatičnega društva«, da mu prepusti rokopise in starejše izdaje, primerne za srednješolsko mladino, da se predelajo. G. Bežek prevzame sestavo načrta za tako izdajanje. Končno se je posvetovalo še o primernih diplomah za ustanov-nike, in o nasvetu > Pedagog i škega društva v Krškem« glede na izdajo slovenske slovnice.
Razne vesti.
Slovenci v Ameriki. Iz Amerike prihaja vesela vest, da si Slovenci v lolietu hočejo zgraditi svoj narodni dom. V ta namen so kupili stavbišče za 3000 dolarjev. Istotam so ustanovili slovenski kolesarski klub »Ilirija«. Prvo svojo dirko priredi povodom praznovanja desetletnice ondotne slovenske katoliške fare.
Žaloigra ubogega moža. V bližini Prage so zarubili 4l'-letnemu kajžarju Kubicu dvoje volov, ker je zaostal z davki v znesku <38 gld. Na dan, ki je bil določen, da se mu voli prodado, prišel je pred njegovo kočo eksekutor z dvema orožnikoma. Kubic je izjavil, da volov ne da, ter rekel, da je osem let redno plačeval davke, sedaj naj ga pa radi slabe letine malo počakaj.) za [tlačilo. Žena je obljubo vala, da denar dobi do dru-zega dne. Nič ni pomagalo. Ker se je Kubic uprl, zamahnil je orožnik proti njemu s sabljo, toda zadel je ženo. Ko je Kubic videl ženo krvavo, postal je divji. Planil je po vile v hlev ter se ž njimi postavil pred hlevna vrata. Orožniki so grozili, tla ustreli. Žena se je oprijela moža in vskliknila : » Jhz nmr-jern ž njim!« Orožnikom se je naposled posrečilo odstraniti ženo od moža — potem pa so ustreliii. Kubic je pal na zemljo smrtno ranjen in je drugi dan umrl. Žena pa je dobila drugi dan potrebni denar.
Kaj je češka »Čamarae ? Za časa cesarjevega obiska v Pragi je igrala veliko ulogo ' češka čamara, ki je postala vsled energičnega nastopa praškega župana Srba »hotfiihig«. Kaj pa je čamara ? Na to odgovarja graški »Tag-blatt« v svoji številki z dn° 17. junija nastopno: »Čamara se ima zahvaliti za svojo eksistenco «cerebralnemu eksudatu paralitić-nega češkega krojača«. Sokolska čepica pa je po definiciji tega lista »golaševa rena, pro dukt protinaturne spolske zveze med rešilnim pasom in vozno cokljo«. — Čestitamo nemškemu jeziku, da se v takih slučajih, ko kaže svojo kulturo na vrhuncu, tako obširno ahko poslužuje — tujih izrazov.
Po »Slov. Narodu«.
škofa Grusche prva obeh jubilejnih procesij ob sodelovanju katoliških družeb, ob nenavadno veliki udeležbi prebivalstva in ob naj-krasnejein vremenu. Procesija se je pomikala od cerkve sv. Štefana po raznih ulicah notranjega mesta v tri cerkve in se je ob običajnih molitvah vračala v cerkev sv. Štefana.
Vznemirjenje na Španskem.
MADRID 23. (B) Glasom nekega poročila v »Agencia fabra« iz Valencije, obstoji tamkaj neko vznemirjene) vsled tega, ker da so našli neko kapel, v kateri je baje 12 mladih deklic pod pretvezo verskih vaj postalo žrtev nekega Paseala Gomeza.
Ruska eariea. PETROGRAD 23. (B.) Minolo noč je carica spala s presledki. Temperatura in bitje žile omahujeta v normalnih mejah. Apetit je dober. Stanje novorojene velike kneginje je nespremenjeno.
Povrnitev F. Z. M. Bccka.
DUNAJ 23. (B.) Načelnik generalnega štaba F. Z. M. baren Beck se je danes povrnil na Dunaj s potovanja generalnega štaba na Sedinograjsko.
Iz Italijanske komore.
RIM 23. (B.) Komora je začela podrobno razpravo o ministerstvu za notranje
stvari.
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za besedo: za večkratno insercijo pa se cen;i primerno zniža. Cglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava o0 nve.
V Trstu.
Zaloga likerjev v sod čili
Perhauc Jakob
in
buteljkah.
ulica delle Aerjue 1 i Zaloga vsakovrstnih
vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
Pekarne in sladeičarne.
H. Stibiel
Piazzetta S. Giacomo >t. 3 (Cor^o lilij alka ulica Riborgo 15 ima vel ko pekarno in sladčičarno. Vedna zaloga vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v skatljicah, finih biskotov, različnih li-keijev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen fin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo.
Idi/ PAi*llQIir* Ulica Stadion »t. 20, pe JdlV. rOlildUU karna in hladčičarua,
svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna.
N e p rego r I j i ve m rež i ee.
v Trstu, Piazza Xegozianti §t l W I lOfc IJ m priporoča slavnemu občinstu svoje nepregorljive mrežice (rettine> „Meteor" in vse druge priprave za plinovo luč „Auer."
A. BUČHBINDER
Trst. — Via Kiborgo — Trst.
Zaloga mebljev, koveekov, potnih torb po eenali, da se ni bati konkurence.
XKKXKKKXX*XKXKKX
Brzojavna poročila.
S kongresa fraueozke radikalne stranke.
PARIZ 23. (B) V današnji seji kongresa radikalne strauke je imel predsednik Bourgeois govor proti klerikalizmu in je pov-darjal potrebo, da se uvedejo socijalne reforme na podlagi spoštovanja pred individuelno lastnino. Ko je kongres še sklenil resolucije, s katerimi se vlada pozivlje, da še pred volitvami leta 1902 proti republikanske in klerikalne funkeijonarje zameni z drugimi, je bil kongres zaključen ob pevanju marsellaise in klici: Živela republika!
•labilejna procesija na Dunaja.
DUNAJ 23. (B). Danes predpoludne se je vršila pod vodstvom kardinala knezo-nad-
X
n n n n n n n n n n n n n n n n
MIZARSKA ZADRUGA V GORICI
z omejenim jamstvom
naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela
po slov. zalop Min
H X
n n
n n x
K
n
iz odlikovanih in svetovnoznanih to- ^ varn v Solkanu in Gorici
Antona Černigoj-a
Katera se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia }( (Rosario) št. 1.
(na des'd stran| cerkve sv. Petra). ^^ Konkurenca nemogoča, ker Je blago
lz prve roke.	££
xxxxxxxxxxxxxxxx
1 Msaifler Levi Minzil
Prra in liajrečja tovarna pohištva vseh vrst
•5 T R S T
TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Limitanea
I
ZALOGE: Piazza Rosario št. 2
(šolsko poalopjej-in Via Riborgo št. 21
———MOM — Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naročbe tndi po posebnih načrtih.
Cene brez konkurence.
ILUSTKOVANJ CENIK ZASTONJ IN'FRANKO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko.
§5 $
M
m g
m
Razpis
služI** tajnika. Plaf-a 10<M> kron na ' ... j leto. Zaliteva ><• v govoru in pisavi
sposobnost -lovenskcpi. italijanskega in
nemškega jezika. (»lasheno izobraženi
imajo prednost. Pro.-tije <lo 1. ;ivg. t. !.
Županstvo v Sežani
dne. 2<>. junija 1IMJ1.
F I L I J A L K A
Restaurant SILSEREGG
Via Ghega št. 9 A.
■B najugodnejša gostilna E3
PLZENSKO PIVO SiLBEREGS
24 nove. liter.
Namizna vina in \ buteljkah zajamčeno pristna
Izvrši na .udi an«k:i n »entiška kuhin ja. Ko>ila in večerje <xi 20. n«»vč. vi>e.
Pivo v buteljkah
iz zaloge
SILBERKGO (G. K. POHLV), jtT Zovenzoni st. 2. -"»e
Taiu se nahajaj * tuoi naj pristne) š.a vina: opol I o, istrsko črno in belo.
K« ineijni v velikem izboru, bukove debla orehov i na. jelovina, trd les vsake vrsie, d> giee za parkete, bukovina, jelovi jMulovi, držala za stopnjiee.
Cene zmerne.
Viktor Miklavez
v Trstu Via Fonderin št 10.
Prodajalnica svečarne Zanchi
m je ] i»ivestila z elikeg-a trg-a
v ulico Riborgo štv. 27
kjer ima v zalogi velik izbor sveč, velikih sveč in t o » i"* 4» d č e b e 1 n e g a voska, kakor tudi I.t II. in IH. vrste po nedosegljivih konkurenčnih eenah. — Zaloga s t e a r i n s k i h sveč in mila prvih tovarn [*» tovarniških eenah.
NB. V kupi'jp se }k> zelo ugodnih eenah pristen vo>ek. voščine in >te»rin kakor tu»li ostanki pogrni m i li sveč.
Triroviiia z i/irotovljeni m i oblekami.
Qalarin! Ponte della Fabbr" ;t- vo^Hl
Odidi IIII. ul Torrente. Podružnica Piazza Pozzc del >l»re štev. 1, druga |K*lruznica _Alla eitta -li I>ontlra~ z najfinejšimi izdelki v ulici Poste in \t :l Brunerjeva hiSai. Zaloga i zgotovljenih oblek z n	.< <-ke ii -ieer: <i'M. k<-/;i ni<i-kr <>.] gl t',.."hI
«io l'4. za dečke r*l gL 4J"iO do 12. suknene jope v v* k»-rij iz •■■rti o ! gl<J. .'» do S, suknene hlače od gld. 1 S4> do 4. volnene goldinarjev 4JiO do 9. Velik izbor p <vr-nil. lukenj v modernih barvah od gld. H ine ne obleke za de» ke od do 12 let od 1« od platna ali satena v raznih barvah do .">. Ha ve loki za Tinčke in dečke po najdi. Hlače od mole-kina mlodjeva kožal za ugotovljene v lastni predilnici na roko v «1 gl«L do '».
na j"-' inost: črtane močne -raj.e za de-l.:Š>. Velika zaloga suovij za m«»ške na tudi za naročbe na obleke, ki *e ugotovijo tiK-nostjo v *lui'-*j u potrebe v "J4 urah.
Chief-Office: 48, Brixton-Road, London, SW.
fi. £hierry~ja pravo stolistno mazilo

.it* najjače mazilo, ki oblaži bolečine, jili liitro zdravi ter odpravi na človeškem
telesu vse prirasle f/.rastke. To mazilo je
za fcribolazce, kolesarje hi jezdece lie-oi)liouii<> potrebno. Vđobiva se v lekarnah.
Po posti franko 2 lončka 3 K 50 stot. Eden lonček pošlje na poskušnjo s cenikom ter seznamom zaiog na celem svetu proti predplačilu 1 K 80 st.:
Lekarnarja A. TMerrj-ja tovarna v Prepadi pri Rogatca
(Rohitfich-Sauerbrunn).
izogib'je ponarejanj ter pazi na zgoranjo vam. znamko, ki se nahaja na lončku-
A<Sfiv
Srećkanje
že v torek.
Srečke ..Concordia'
po 1 krono.

Glavni dobitek v vrednosti
KRON
priporočajo :
Josip Bolaffio. Mandl & C.o. Jlercurio Triestiiio. I:r. Neumnim, Henrik Seltiffmaiin. Josip Zolrian.
Ivan Senjulič
TRST - ul. Belvedere št. 33. - TRST
priporoča slavnemu oi>cinstvu v 1 rstu in okolici kakor t m < 1 i po <leželi. svojo
bogato zaloge pohištva.
V zalogi ima vsakovrstno pohištvo najtineje m druge vrste, iz trtlega in l»eleoa lesa. \ olnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena.
g. ti uril avstr. Mita mU
za trcoTino hi obrt v Trstu.
Novci za vplačila.
i V vrednostnih papirjih na	V napoleonih na
4-dnevni izkaz 21/«,70 30-<lnevni odkaz 2°0D/0 oft	o3 ,, 3-meseČni „ 2*/4°/o
""" «	n *■* 10	i'	.>10
«	->	^ n
na pisma, kntera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, »topijo nove obrestne takse 7 krepost z dnem 21. junija, *2S. junija in odnosno 20.-avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. * vredn. papirjih 2"„ na vsako svoto. V napoleonih brez obresti. Nakaznice | na Dunaj, Prago, PeSto, Brno, Lvov, Tropa ve Reko kako v Zagreb, A rad. Hielitz, Gablonz, Gradec Sibinj, Inom os tu, Czovec, Ljubljano, Line, Olomcu, Heichenberg, Saaz in Solnograd, brez troškov. Kupnja in prodaja bitku 1°/00 provizije, inkaso vseli vrst pod najumestnejšimi pogoji. Predujmi, 'amčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente / Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. NTaSa blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, aH pa po dnevnem kursu.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlali db trebili denar, zlati avstrijski bankovci itd. po pogo daj
Kdor potrebuje žaln/.ije, tkane le- N sene ali pletene rolete, železne ali lesene zatvorniee za proilajalniee, naj >-e ohrne naravnost na	X
Prvo hrvatsko toyarno ža- ^ luzij roletov, lesenih in že- 3 eznih zaty or n i c i n ( kartonaže
g. Skrbić
ZAG EB
Medulićeva ulica številka 16. /
Ceniki brezplačno in franko. Va- C se potovalnih zastopnikov, ki zar V
/s/>yO
rujte se potoval 11111 zastoj litevajo denar v naprej.

J.
rnoier-ieve oavaj ame
do 1« v gld.
.ni gld 1 nižjih cer «ieUv<-r. Kormiuu
1
avee g! meter a
z na j vet
Josip Bizjak
urarski uioj«ter v Trstu uli *a Stadion 2"». nazna-lavnemu obrin^tvu, da je odprl «*vojo lastno • !*'lavu;< » za [«opravijanje ur \>eh vrst, bodici žepnih najtim-h kakor m-ii velikih stenski ii : obljubuje, da -i i priza<lfvnl zadovoljili vsakogar, koji bi mu bla-gOTo! 1 <Liii dela. za koj«-ga izvršitev tudi jaiući. Za innoi:« ■ Tojno podpom miano priporoča.
Nova mlekarna
pristave v Kočah vdobiva vsak dan '. .n - c:i' -ni'-tan >. I lica S. tiioMsai j v Tr*tu.
m že vec desetletij povsod razširjene, in malo družin je, k;er bi manjkalo to lahko in moli u< inkuj( će domače sredstvo, katero priporoča občinstvu mnogo zdravnikov pr: zlih nasledkih slabega prebavljacja in telesnega zapretja. Teh krogljic. ki so tudi pod imenom Fserhofer-jeve krog;ljice ali Fserhofer-jeve kri čistilne krogljice znane, -tane šk&tljica s 15 krogljicami 21 krajcarjev, 1 zavitek s 6 škatljicami 1 gld 5 kr.. pri prejšnji vpošiljatvi zneska stane s poštnine prosto vpošiljatvijo : 1 zavitek 1 gld. 25 kr.. 2 zavitka 2 gld. 30 kr.. 3 zavitki t* gld. 35 kr.. 10 zavitkov 9 gld. 2 5 kr. — Navod uporabe je priložen.
ieciina izdelovalna in glavna razpošiljalna zaloga
J. Pserhofer - jeva lekarna
I Mi naj L. Siniierstrasse ste\. K». Prosi se izrecno. ..J. Pserhofer-jeve odvajalne krogljice*'
zahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu vsake škatljice na navodilu o uporabi s toj e«"-i po<l]> - J. Pserhofer in sicer z rudečinii črkami.
esenca imenovana.i — Lahko razstoplju-joče zdravilo, dražilnega in krepčujočega učinka na želodec pri oviranem prebav-ljanju. 1 steklenica 'J- kr., 1 dvanajstorica stekleni«- '1 -'Id.
"Važno osnanilo !
Podpisani smatra si v dolžnost javiti, da VINA iz VISA, K A STE LOV pri SPLITU, I STKE. in BELA VINA iz VISA, ki se prodajajo v njegovi zalogi, analizovana in stavljena pod stalno kontrola zavoda za kemično analizovanje, ovlaščenega od c. kr, avstrijskega ministerstva. Zato se stavlja na vse sod« in boteljke kontrolna in garancijska znamka št. 137. To določbo je izdalo visoko c. kr. notranje mini-aterstvo radi pregostega kvarjanja vina, ki stavlja t resno nevarnost ljudstvo.
Kedor si torej vkupi vino v moji zalogi, je gotov, da se v njem ne nahaja drugih snovij, nego da je vino čisto in naravno, da se sme z mirno vestje dfij >.ti bolnikom in konvalescentom, ker analizacijskl zavod stavlja pod svoje varstvo samo ona vina, ki »o čista in imajo vso potrebno vsebino, ki jo moraj« Imeti najfinejša vina.
CENE:
Istrski teran.....liter po 32 novČ,
Vino iz KaStelov pti Splitu „ 34 „ Fino \ino iz Visa. . . „ 34 „ Vino Opollo .... „ 38 „ Belo vino iz Visa ... „ 40 „
Zahtevajte vselej jamstveno znamko.
Josip Tami
ulica Legna ti (Dvorisče)w
Prodaja vina ..Ai Maestri"
v ulici Valdirivo štv T. « M dane* naprej se prodaje i-tr-id u-ran p<» nvč.. za na dom po iiO nvč. liter. Rrbula iz Brd	uvč. liter. Vinski ocet po 12
nv« . iiu-r. Mrzlr j»--!i v velikem izboru ve<ln<» pri-j.ravljene. Pivo I vrste po nvč. liter. Na debelo po zelo ugodnih cenah.
/a I tir* TsakoTrstnm pohištva.
Anton Breščak In'rt'ut^
Veti u rini ima v zalogi v veliki izberi pohištvo vseh ~ »gov za vsak -tan od najboljšega izdelka. V zalogi ima: podobe na platno in < i pe, ogledal a. žime in platno, razne tajiecarije itd. Daje tudi na obroke ,
- Ces. kr. priv. civilni, vojaški in uradniški '^f^ krojač M Poveraj. trgovec v (»orici. na Travniku -tev. •>2 L nadstropje priporoča < a-titi trospo<ii svojo izborno zalogo suk-nenega bla^a. gotovih oblek, perila \>ake \T>te in vse potreb-eine k oblekam za vsaki *tan. Vstreza vsakemu naročilu in po modi.
Balzam zoper oz e M in o
J. Pserhofer-jev. 1 lonček 4<> kr.. -poštnine prosto pošiljatvijo <»."> kr
J. Pserliofer-jev s<»k iz
ozkega trpotca ^Satiki
J. Pserliofer-jev balzam zoper golšo.
pošiljatvijo t>"> kr.
Stoli-n vi Kola - preparati
izvrstno krepčilo za šelooee in živce. 1 liter kola-vina ali eliksirja 3 gld.. 1., litra 1 gld. ♦»<> kr., "4 litra 8."» kr.
1 steklenica 40 kr. s poštnim- prosto
J. Pserhofer-jev l»alzam zoper rane, ' 1
1 a 11 n o c h i n i n - po m a <1 a
J. Pserhofer-jeva, najboljše sredstvo za rast las, 1 pušica 2 gld.
Ztlravilni obliž za rane
pok. prof. Steudei-a. 1 lonček 50 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 75 kr.
L ni verzal na čistilna sol
A. W. Bulrich-a, domače sredstvo proti ^labi prebavi, 1 zavoj 1 gld.
J. Pserhofer-jeva grenka želodčna tinktura
^/G*' Kazeu tu imenovanih preparatov so v zalogi -e vse v avstrijskih časnikih oglašene tu- in inozemske farmacevtiške specijalitete ter se preskrbč vsi predmeti, katerih morda ne bi bi bilo v zalogi, na zahtevanje točno in najceneje.
Poiilj&tve po pošti izvršujejo se najhitreje proti temu, da se prej vpošlje denar, večje naročbe tudi proti povzetju zneska.
^pf Će se preje vpoilje denar (najboljše s poštno nakaznico), potem je poštnina, mnogo cenejša, nego pri pošiljatvah proti povzetju.
Albert Brosch
Trst. — Via S. Antouio .">. Trst.
^m Kožoiar in izdelovalec kap s-
Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882.
Velika zalogu kožuliovine in kap za civilne in vojaške osehe.
Izvršuje {»oprave z vso točnostjo in skrbjo ter shranjuje v»'e kožuliovine in obleke za zimo */ jamstvom proti molem in o^nju.
Prvo primorsko podjetje za
razpošiljanje in prevažanje pohištva
Rudolf Ssner
Trst. — Via Sqn<'ro liuovo 7. — Trst. Telefon 847.
Specijalno bavljenje za inmagaciniranje pohištva. Pakovanje vsake vrste se izvrši na najboljši način in po zmernih eenah. Nakladanje in prevažanje pohištva po železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici s patentovanimi velikimi vozovi najnovejše konstrukcije.
Sprejemanje posameznih kovčekov, zabojev. košev itd. za inmagaciniranje.
Sprejemajo se pošiljatve vsake vrste in kamor si bodi.
Cene zmerne.