Leto XYI.
V Celju, dne 8. januarja 1906. 1.
\ , Stev. 3.
DOMOVINA
Ilredniétvo je v Sohillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati, rokopisi se ne vračajo.		Izhaja trikrat na teden. \<ak pondeljek, sredo In petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron. pol leta 6 kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. NarCnina se 4 pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej.	Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat ; za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust.
			
Volilna reforma.
(Politična štu d i. j a.) II.
Napredek v državi na vseh poljih, posebno pa razmerje v drugih državah, so povzročile, da februarska ustava ni ostala neizpremenjena, ampak da se je volilni red potom raznih volilnih reform bistveno predrugačil. Vendar pa se vse te volilne reforme razločujejo od volilnih reform v drugih državah. Izšle so od vlade, medtem ko so v drugih državah izšle iz ljudstva in vsaka volilna reforma je služila le političnim namenom vlade. Vsaka taka volilna reforma je razširila volilno pravico na širše kroge, vendar pa le v toliko, kolikor se je zdelo vladi primerno za dosego njenih ciljev.
Prav kmalu so se občutili nedo-statki februarske ustave, posebno zloglasnega Schmerlingovega volilnega reda in od leta 1867. naprej se je zahtevala izprememba volilnega reda. Sovi volilni red naj upošteva sledeče točke: 1. Volitev državnih poslancev po deželnih poslancih se naj odpravi in upelje neposredna volitev poslancev; na ta način bi postal glas ljudstva merodajen, medtem ko je po februarski ustavi odločevala pri volitvi državnih poslancev večina deželnega zbora, katero je skoraj tvorilo veleposestvo. 2. Zahteva se dvakrat večje število poslancev. 3. Volilna reforma naj upošteva jednotnost države. 4. Nehati mora ono delovanje, po katerem tvori po vsaki volitvi večino državnega zbora
ona stranka, kateri pripada vsako- j skupine mest in kmečkih občin,
2 poslanca za Trst, izvoljena od i tržaškega obč. sveta.
kratno ministrstvo. 5. Število poslancev iz skupine veleposestnikov naj ostane, pač pa se naj število poslancev iz skupine mest in kmečkih občin podvoji. 6. Zelo važna je zahteva, da naj podeli volilna postava, v kolikor dopuščajo državni interesi, industrijelnim delavcem zastopstvo v državnem zboru, in sicer na ta način, da se trgovskim in obrtnim zbornicam priklopijo posebne komore delavcev«, kojih vsaka voli po enega poslanca.
Predno hočemo govoriti o raznih načrtih reform, hočemo si ogledati sestavo drž. zbora na podlagi Schmerlingovega sistema. 203 poslanci drž. zbora so se razdelili sledeče:
54 poslancev virilistov in veleposestnikov (k virilistom so spadali vsi škofje, rektorji vseučilišč, nadalje več prelatov na Tirolskem ter trije opati in škofijski konzistorij v Bukovini).
Skupaj 203 poslanci.
Mnogo avstrijskih politikov se je temeljito bavilo [s vprašanjem volilne reforme in so izdelali v ta namen popolne načrte.
Minister Giskra zahteva v svojem načrtu, da se število poslancev podvoji, da se upeljejo neposredne volitve, da se poslanci volijo na dobo štirih let in da se sedanje skupiiie obdrže.
Poslanci bi se razdelili sledeče:
111 poslancev iz skupine velepo-sestva,
. 28 poslancev iz trgovskih in obrt. zbornic.
115 poslancev iz skupine mest,
152 poslancev iz skupine kmečkih občin.
Skupaj 406 poslancev.
Na zelo pravičnem stališču temelji
i načrt , volilne reforme poslanca. Rechi. 9 poslancev trgovskih in obrtnih ' bauer-ja, kateri zahteva neposredne zbornic,
45 poslancev iz skupine mest
10 poslancev iz skupine mest in trgovskih zbornic,
78 poslancev iz skupine kmečkih občin,
1	poslanec na Predarlskem, izvoljen od virilista, skupine mest ter trgovske in obrtne zbornice,
2	poslanca za Gorico in Istrijo, izvoljena od virilistov, veleposestnikov, skupine mest ter trgovske in obrtne zbornice,
2 poslanca za Solnograško, izvoljena od virilistov, veleposestnikov,
da pripade ena tretjina mestni skupini,
dve tretjini pa skupini kmečkih občin. Skupina veleposestnikov naj odpade, ker imajo isti itak dovolj veliko zastopstvo v gosposki zbornici. Ta načrt volilne reforme zahteva že skoraj enako, direktno volilno pravico.
Glavne točke načrta poslanca Herbsta so sledeče:
1.	Za vsakih 100.000 prebivalcev se število poslancev za enega pomnoži; v celem se voli 400 poslancev.
2.	V vsaki deželi se naj najprej določi število poslancev za glavno
mesto, ako po številn prebivalcev za sebe voli enega ali več poslancev, ostali poslanci, kateri še pripadejo isti deželi, se naj v razmerju 1 :2 radelijo med skupino mest in kmečkih občin.
3.	V skupino mest se naj uvrstijo ona mesta, trgi, in industrijski kraji, kateri so bili dosedaj v tej skupini; lahko pa se uvrstijo, če deželni zbor to sklene, še drugi kraji.
4.	Volilni okraji se naj razdelijo brez ozira na sedanje volilne okraje po številu prebivalstva; y deželah z mešanim prebivalstvom, se naj ozira kolikor možno, na narodno enakost.
5.	V deželah, v katerih voli skupina veleposestnikov in skupina trgovskih in obrtnih zbornic za sebe enega ali več poslancev, se število poslancev iz skupine veleposestnikov prišteje poslancem kmečkih občin, število poslancev iz skupine trgovskih in obrtnih zbornic pa številu poslancev mest.
6.	V kmečkih občinah naj odpade na 250 prebivalcev 1 volilni mož.
t. Poslanci se naj razdelijo na posamezne, dežele sledeče: Češko	105 posi, (do sedaj 54)
Galicija	92 „	« * 38
Moravsko	41 „	» i* 22
Nižje Avstrijsko 38 ,,		„ „ 18
Tirolsko	17 „	r * 10
Gor. Avstrijsko	17 „	f | 10
Šlezija	11 ,.	u n 6
Kranjsko	10 ' „	» n 6
Bukovina	10 „	» « ®
Dalmacija	9 ,.	JI )« ^
Koroško	8 „	» » S
Solnograško	4 „	VI JI
Goriško	4 „	„ S 2
LISTEK.
Blagor v vrtu cvetočih breskev.
Čudna povest.
Češki napisal Julius Zeyer.
(Dalje.)
Komaj Švicar dogovori, — obstoji pred nama naenkrat Umbriani. Stopil je iz ene onih jam, ki so nastale okoli nasipa vsled čestega kopanja in iskanja starožitnostij. Tam je moral slišati vsako najino besedo, a ni se mi zdel čisto nič razžaljen, vendar se mi je zdelo, da se nekoliko trese. Sedel je poleg mene v bujno travo.
V zadregi smo molčali vsi trije. Veter je zašumljal okoli nas, letel doli med stara drevesa, rastoča na bregu Salgira, jih močno pretresel in voda se je zalesketala z dvojnim žarom, odbijajoč od sebe solnčne žarke, ki so se vsipali na njo skozi razmršene krone belih topolov in oljk.
Švicar je za nekaj časa vstal m se poslovil od naju. Ko je odšel, sem se obrnil k Umbrianiju, toda nisem prav vedel, kako naj pričnem kak pogovor. Umbriani je dvignil roko in rekel: „Glejte, kaj sem našel!" Bila
je to majhna steklena vaza, ena izmed onih, ki se v muzejih nazivajo navadno „steklenice za solze". Bila je nenavadno krasna. Vzel sem jo v roko in jo dvignil proti solncu. Zaplamenela je kakor najkrasnejši opal. kakor naj-redkejši biser.
„O vi srečni človek!" zakličem z ognjem, ki bi bil v čast vsakemu arheologu. Kdo ve. če ni imel Mitridat spravljenega v tej steklenici onega slavnega strupa, ki ga je oprostil skrbi tega življenja! Gotovo vas je v zibelki blagodarno poljubila na čelo sojenica. Jaz bi lahko več let prevračal celi Mitridatov tabor in bi ne našel ničesar. Vi nekoliko pokopljete po glini in že imate bogato žetev. Če bi se posvetili iskanju, bi kakor Schliemann lahko našli vse, kar bi le hoteli!"
„Da," odvrne trpko, „vse, kar le hočem, bi lahko našel, le nje ne, nje, nje . .."
„Nje? Kakšne nje?"
„Mingeje."
„Vi govorite zagonetno."
„Mingeja'" ponavlja sam s seboj in se zamišljeno zagleda v pokrajino, ki si je dajala večerno slavnostno lice. Griči so se temno pomodrili, horicont je bil bel, a daljni Čatirdag se je še kopal v rožnati svetlobi, in okoli nje-
govega vrha so sfe zbirali oblaki iz bledega zlata. To ime „Mingeja", tako, kakor ga je izgovoril Umbriani, se je stopilo za me s tem čarobnim večerom; zazvenelo je iz njega nekaj ele-gičnega, žalostnega, bajevnega. In to najbrže vsled godbe v njegovem glasu.
„Mingeja," ponovi še enkrat in potem mirno prida: „To je ta fiksna ideja, o kateri vam je pred nekaj tre-notki govoril Švicar. Modri in razumni pravijo nam blaznim: „Vse, kar si domnevate, je samo sen". Toda če mi blazni vprašamo razumne, kaj je pravzaprav bdenje, kaj sen — nam ne morejo dati določnega odgovora. In tako mi blazni ne vemo, kedaj pravzaprav živimo, ali v snu ali kadar bdimo, tako torej ne vemo, kaj je pravzaprav resnica, ali sen ali to, kar razumni nazivajo resničnost. In kaj, če bi bilo oboje resnica?"
Hotel sem, da bi se zdel v njegovih očeh filozof, in zato sem se ravnal po starem reku ter — molčal.
Umbriani ni čakal odgovora; vstal je in jaz tudi. Molče sva odšla z vrha.
„Povejte mi enkrat kaj o „Min-geji" mu rečem boječe, ko sva bila že blizu mesta. Umbriani se nasmehne,
„Ali hočete moje pripovedovanje porabiti za kako povest?"
Zbujena vest mi ni dovolila, da bi lagal.
„Ali pišete razumno ali blazno?" vpraša Umbriani naprej.
„Ne vem, toda na Češkem trdijo mnogi poslednje.
,.To vas je rešilo," odgovori. „Nič mi ni na tem, če to, kar vam povem, napišete ali ne. Spomnite me o priliki moje obljube, toda o primernem času."
Moja zvedavost me je često silila, da bi pripravil Umbrianija k pripovedovanju o Mingeji, toda vselej sem zatrl ta čut, kajti nikdar se mi ni zdel razpoložen. Bil je slabe volje in jaz tudi. Niti jaz niti on se nisva počutila dobro, živela sva predolgo na istem kraju, in ta pedantični red najinega življenja naju je težil. Nisva si tega rekla, ampak uganila sva drug drugega misli. Na spomlad pa, ko so že peli ptiči in je poganjalo drevje, nama je bilo, kakor da se odpirajo pred nama neka težka vrata, in cela priroda, voda, drevesa, oblaki, vse je bilo, kakor da nama kliče: Pojdita vendar iz tesne ječe!
Bilo je kakor inspiracija, ko sva se srečala zvečer na bregu Salgira in oba zajedno zaklicala: „Pojdiva se potepat!"	(Dalje prihodnjič.)
Istria Trst
Predarlsko Štajersko
4 posi, (do sedaj l)
3 3 24
2 2 13
Spukaj 400 „ i	, „ 203
Načrt poslatica Knoll-a skuša od-	
straniti nedostatke Herbstrovega na-	
črta s tem, da se ozira né le na šte-	
vilo prebivalstva, ämpak 1	v prvi vrsti
na davek. Državni zbor naj šteje 406	
poslancev in sicer odpade	na
Nižje Avstrijsko	74
Gornje Avstrijsko	17
Solnograško	3
Češko	108
Moravsko	43
Šlezijo	10
Galicijo	76
Bukovino Štajersko	7 21 ........
Koroško	7
Kranjsko	9
Tirolsko	ii
Predarlsko	2
Goriško	4
Istrija	4
Trst	4
Dalmacija	6
Skupaj	406
Poslanec dr. Menger predlaga raz-	
delitev mandatov na posamezne dežele z ozirom na število prebivalcev in z ozirom na davek; na tej podlagi bi se mandati sledeče razdelili:
Nižje Avstrjsko 70 poslancev Gornje Avstrijsko 16 „ Solnograško
Češko Moravsko Šlezija Galicija Bukovina Štajersko Koroško Kranjsko Tirolsko Prertarlskn Goriško Istrija Trst
Dalmacija Skupaj
4 „ 109
42 „
9	„
75 7 21
7
8
10
3	. „ -
4	„ 3 „
5	„ 400 poslancev
Razven tega je tudi mnenje tega poslanca, naj odpade določba, da mora biti poslanec 30 let star, ampak naj zadostuje določba," da vsak. kdor ima pravico voliti, sme tudi voljen biti in se le upošteva moški spol, avstrijsko državljanstvo, polnoletnost in neoma-deževano življenje.
Časnikarstvo je tudi posvetilo svojo pozornost volilni reformi in ni le obravnavalo predstoječih načrtov volilne reforme, ampak tudi samo stavilo razne predloge; tako so se nekateri časniki ogrevali za to, da se poleg skupine veleposestva upelje skupina najvišje obdačenih, drugi zopet, da se skupina veleposestva odpravi in ustanovi skupina najvišje obdačenih. (Dalje prihodnjič.)
Domače in droge vesti.
—	Za splošno In enako volilno pravico so se izrekle občine Šmartno pri Slov. Gradcu, Verače (okr. Brežice), Remšnik (okraj Marnberg) in Velenje.
—	V. izkaz darov „Savinjskemu Sokolu". G. Jakob Pukl, posestnik itd. v Marija lEnzersdorfu nam je poslal 50 K z laskavim pismom. Čast mu! G. Peter Majdič, trgovec v Celju, je dal v vsako puščico 2 K, toraj 20 K, g. notar Detiček, Celje 10 K, g. poslanec Ivan Kočevar, Središče 10 K, g. Franc Vodenik, trgovec Spod. Polj-čane 4 K, nabrane po g. Pleterskem v gostilni g. Gajšeka, g. dr. Gvidon Sernec, odvetniški kandidat, Celje 5 K, g. Božidar Dedič, nadučitelj, Bočna 3 K z Maskavim besedilom. Vsem darovalcem in nabirateljem sokolska hvala! Nazdar!
—	Savinjski Sokol. Kot podporo našemu Sokolu je poslal prof. Theodor Stifter iz Kaluge (Rusija) 30 K. To je jasen dokaz, da je ,.sokolska ideja" ljubezen do naroda, ljubezen do rodne zemlje. Ta blagi darovalec, ki živi daleč od nas v slovanski Rusiji, ni pozabil, da ga je rodila slovenska mati na slovenski zemlji, ohranil je svoje čustvovanje do svojega naroda ter blagohotno podal podporo našemu prekoristnemu društvu. Bodi mu najsrčnejša sokolska zahvala! Vsem rodoljubom bodi ta blagi mož najlepši vzgled. Še enkrat — srčna hvala! bratski Nazdar!
Odbor „Savinjskega Sokola" v Mozirju.
—	Narodna čitalnica v Mozirju
je imela 27. decembra pr. 1. svoj izvanredni občni žbor. ki je izvolil nov odbor in sicer: Prvomestnik g. Rudolf Pevec, trgovec v Mozirju. Namestnik g. Srečko Tribuč, lesni trgovec v Mozirju. Tajnik g. Rado Tušak, učitelj v Mozirju. Blagajnik g. Ivan Kle-menak, sodar v Mozirju. Odbornika g. Ivan Vaj t, kolar v Mozirju in g. Fr. Apat, usnjar v Mozirju. Pri seji, dne 3. prosinca pa je ustanovila svoj pevski klub. Dne 14. pr. m. priredi Čitalnica veselico s petjem in plesom. Slavno občinstvo uže vnaprej opozarjamo. Natančneje sledi. Društvo ima naročeno sledeče liste: „Slov. Narod", „Slovenec", „Domovina", „Osa", „Glas Svobode", „Kmetovalec", „Učiteljski Tovariš", „Naš List", „Mir". Bele-tristične liste: „Ljubljanski Zvon", „Slovan", „Dom in Svet", „Slovenska Matica", „Slovanska knjižnica", „Mo-horske knjige". Nemške liste: „Intere-santes Blatt", „Wiener Wochenjournal ".
—	Železniška zveza Rogatec-Krapina — bo konečno resnica. Kakor se poroča, je hrvatska vlada pozvala trgovsko zbornico v Zagrebu in interesente izzidave ozkotirne proge Kra-pina- deželna meja, naj čimprej odstranijo obstoječe težkoče, da se more početi z gradnjo. Pogajanja med avstrijsko in ogrsko vlado bodo kmalu končana.
—	Potovalno knjižnico za obmejne Slovence na Štajerskem snuje štajerski pododbor „krščansko socialne zveze". Podjetje je eminentne važnosti za ohranitev in okrepitev slovenskega narodnega življa. „Domovina", „Slov. Gospodar", „Naš dom", posebno pa knjiga Ante Bega, „Slovensko-nemška meja na Štajerskem", mora odpreti oči vsakemu rodoljubu, v kaki nevarnosti se nahajajo obmejni Slovenci. Da se uresniči ustanovitev potovalne knjižnice, ima pododbor dobro voljo, nima pa zadostnih sredstev. Prosimo toraj vse čitatelje tega lista in vse Slovence, naj po svojih močeh podpirajo to potrebno akcijo s knjigami in denarnimi prispevki. Mnogo knjig leži v omarah in zabojih čč. gg. duhovnikov, uradnikov, profesorjev, učiteljev itd., ki jih ne bodo nikdar več citali. Pošljite jih obmejnim Slovencem, in postale bodo narodni kapital, ki bo v kratkem prinašal obilnih obresti...! Zaupniki za poslovanje knjižnice so že v mnogih krajih prideljeni. Darila in knjige se naj blagovolijo pošiljati na naslov: Jožef Krajnc, kaplan, Sv. Peter niže Maribora.
—	Slovenski spodnještajerski čebelarji se udeleže letos čebelarske razstave v Ljubnem na Gornjem Štajerskem. Ime g. Jurančiča, ki bo delal priprave za slovenski oddelek na razstavi, nam jamči, da bodo zastopani naši čebelarji častno. Slovenski čebelarji spodnještajerski! Še niste vsi članovi čebelarskega društva! Pristopajte! Velik del gospodarske osamo-svoje je v njem! Združite se, pristopajte — ker v združenju je moč!
—	Iz GoKine pri Muti se nam
piše: V številki 102. iz 1.1905 ste poročali, da je v občini pri Muti po ljudskem štetju iz 1. 1900 211 Slovencev in 457 Nemcev. V pojasnilo Vam poročam, da vsi Gortinčani izključno med seboj slovensko občujejo in pristnega Nemca, mogoče kakšnega privandranca, o belem dnevu, če ga tudi s svetilnico iščete, ne najdete, in zastopniki te občine si upajo s tem izzivati, da hočejo samo ž blaženo nemščino uradovati. V to občino sliši res metla za smeti.
—	Slovenci, kdaj nas sreča pamet? Dobili smo v roke „dokument", prežalosten dokaz naše nevednosti in dokaz, kako malo cenimo svoje pravice in kako se tlačimo sami sebe pod peto tujca. Občinski zastop Sv. Martin pri Vurbergu je poslal okrajnemu šolskemu svetu v Maribor sledečo vlogo, ki se je doslovno, do črke glasila sledeče:
An
Die löb Bezirksschulrath in
Marburg.
Gefertigte Gemeinde Verstehung St. Martin b. Wurmberg Bez. Marburg.
Wird bekont gegeben, das am 19 November 1. J. war Gemeinde Aus-schusssizung, wegen deutschen unte-riht in 3 klassige Volksschuhle in St. Martin.
j
Löb Bezirksschulrath in Marburg wird sehr höflih gebeten in drite Klasse mehr deutsches Unteriht ein fürhren zu wollen.
Soll sich unsern Jugend mehr deutsch lehrnen zu unsere gegend komen vile deutsche Obst Händler vegen dos ist sehr notwendig, dajs sich unsere Kinder deutsch lehrenn Solen
Gemeinde Amt St Martin b Wbg. am 22/11 905 Anton Lorenčič G. V. Tako torej! Če pride k tebi, slovenski kmet, barantat kak nemški kravji, svinjski kupec ali kupec vina in sadja, takrat moraš znati nemški! Zakaj neki? Ker kupec, kateri te itak navadno ogoljufa, govori blaženo nemščino in bi konečno tudi ti rad pokazal, da nemški znaš. Svoje materinščine pa se nasproti njemu sramuješ. In če grejo naši slovenski kupci kupovat v Nemško, morajo znati zopet nemško. Ali ste že kedaj slišali, ljudje božji, da se je zaradi slučajnih slovenskih kupcev med Nemci zahtevalo znanje slovenščine? In naši ljudje so tako nevedni in tako trmasti, da si ne dajo dopovedati sledečega tako enostavnega pravila: Če imam jaz kaj iskati med tujci, bom skrbel za to, da se z njimi spo-razumem, če pa ima tujec česa iskati pri meni, pa je njegova dolžnost, da skrbi za to, da se razumeva! Da bi se pa jaz moral radi tega, ker mu nekaj prodam, kar je itak več vredno, nego mi on daje, učiti njegovega jezika,'to je nesmisel in kaže žalostno nevednost in zaspanost! Ve slovenske občine pa, vi zavedni občinski predstojniki, skrbite, da se spoštuje in čuva pravice slovenskega jezika na naših tleh. Pride čas, ko se dvigne najbolj zaspana občina v odpor proti tujemu nasilju in proti zaničevanju slovenskega jezika od rojenih Slovencev. — Slišimo, da tudi v Št. Jurju ob j. ž. hočejo nekateri v ljudski šoli nemški pouk. Ko se uverimo natančneje, hočemo o takšni nezavednosti govoriti brezobzirno!
—	Na znanje! Koncem leta 1905 je prenehal izhajati list „Slovenski Štajerc". — Gosp. Križman ga je na svojo pest začel izdajati brez potrebne denarne podlage. Križmanu ni nihče zaupal zaradi njegove preteklosti, list ni dobil nikjer pomoči. — Ker pa je tak radikalno naroden, popolnoma ne-,
odvisen list štajerskim Slovencem potreben, bode ga začel izdajati še ta mesec g. Dragotin Hribar v Ljubljani. Naročnina mu ostane na leto 2 K. Naročniki naj se oglašajo in povsod nabirajo!	Narodni koncorcij.
—	Družbi sv. Cirila in Metoda je darovala majhna družba prijateljev od Lovrenca. Andraža in Antona 2 K 10 vin. ob priliki pogreba gosp. Role, gostilničarja pri Sv. Andražu v Slov. goricah.
—	Pri Sv. Andražu v Slov. gor.
je umrl stara korenina, značajen mož, gostilničar g. Rola.
—	Ponosno mursko polje — je in ostane naše kljub temu, da so si izmislili radgonski Germani novo sredstvo ponemčevanja. Izdajati so namreč začeli v Radgoni tednik „Radkers-burger Wochenblatt", ki ima baje namen, „spodnjemu murskemu polju, katerega plodovita tla nosijo Cmurek, Radgono in Ljutomer, dati v vsakem oziru neodvisno, nemško in dostojno glasilo". Prepričani smo, dabodostali naši ponosni slovenski Muropoljci zanaprej trdno kot skala v boju za slovenski jezik, za slovenske pravice! Vi pa, narodnjaki-Vodniki — čuvajte!
—	Špitali« pri Konjicah. Tukajšnji kraj je bil še pred malo časa glede narodnosti popolnoma zaspan. Po zaslugi vnetega in uplivnega rodoljuba, ki se je pred dvemi leti k nam priselil, smo osnovali bralno društvo, ki kaj lepo napreduje. Na Štefanovo je imelo društvo svoj drugi občni zbor s petjem domačega zbora, šaljivo igro in s srečo-lovom. Vse se je dobro obneslo in k društvu je pristopilo mnogo novih udov.
—	Št. Jur ob juž. žel. Vršile so se volitve za trško in okoliško občino. Tržani so imeli popolnoma nemški volilni imenik, zoper katerega se pa nihče ni pritožil. Volitve so se vršile popolnoma po tistem načinu, kakor se navadno vrše po občinah, kjer ni Nemcev in ljemčurjev, ampak medsebojni prepiri. V obeh občinah so voljeni v odbor sami Slovenci, izmed katerih so nekateri pravi narodnjaki. Upa in želi se. da bosta oba obč. zastopa koj pri prvi seji sklenila popolnoma slovensko uradovanje.
*
—	Oratorijska koncerta „Glasbene Matice" v Ljubljani. V nedeljo, dne 14. januarja in v sredo, dne 17. januarja proizvaja „Glasbena Matica" v Ljubljani krasno, veliko novo delo „Canti cum cantico rum" ali „Visoka pesem kralja Salomona'1 pod vodstvom koncertnega vodje g. Matija H u b a da. Velik komponist, morda najboljši,' kar jih sedanja laška glasba premore, je Henrik Bossi. On velja za najboljšega klasika moderne laške resnejše godbe. „Visoka pesem" je že njegovo 120, delo. Od cele njegove oratorijske literature zadnjih let je pa najlepše. Delo se v Avstriji, razven v Pragi, še ni nikjer izvajalo, krasno je pa tako, da se je na Nemškem, Angleškem, Holandskem in Francoskem tekom 4—5 let že tridesetkrat v velikih koncertih z največjim uspehom izvajalo. V delu „Cantica canti-cor um" sta dve veliki solistovski partiji: sopranska partija izvaja besede „neveste", ki po tolmačenju predstavlja „Cerkev Kristusovo na zemlji", baritonska partija pa izvaja besede „ženina" „Kristusa". Sopransko partijo „neveste" pela bo odlična koncertna pevka iz Dunaja, ga. Henrijeta Kury, katera je pri oratoriju sv. Frančiška v stolni cerkvi tudi sopransko partijo pela. Veliko in hvaležno bari-tonsko partijo „ženina" bo izvajal kot sodelujoč solist operni pevec slovenskega gledališča g. Jan Oufednik, ki je ljubljenec slovenskega gledali-
škega občinstva in 0d katerega je pričakovati. da bo s svojim visokim bari-tonskim glasom visoko partijo dela najkrasnejše in z največjim učinkom izvedel. Mešani zbor ..Glasbene Matice"', okoli 140 pevcev in pevk ima izvajati v oratoriju krasne zbore. Póìeg tega nastopi veliki orkester godbe c. in kr. pešpolka št. 27, pomnožen z nekaterimi člani „Glasbene Matice". Koncerta se priredita v veliki zgornji dvorani ..Narodnega doma" in se pričneta obakrat ob pol 8. zvečer. Vstopnice se dobivajo v predprodaji pri g. J. L o zar ju na Mestnem trgu in sicer sedeži po 5. 4. 3 in 2 K, stojišča po 1 K 60 h.
—	Poroka. Danes se je poročil v Ljubljani pisatelj g. dr. Ivo Sortì, ' notarski kandidat v Gorici, z gospico Minko Gasperinovo.
—	IT. poučno potovanje kranjskih kmetovalcev priredi c. kr. kmetijska družba kranjska jeseni 1. 1906. na južno Tirolsko, in za tiste, ki bodo hoteli, na severno Laško, v svrho proučevanja vinstva in zlasti umnega kletarstva, ki je na južnem Tirolskem zelo zgledno in močno razvito. Potovanje bo vodil g. deželni potovalni učitelj za vinstvo F. Gombač. Na to potovanje že sedaj opozarjamo naše vinščake ter pripomnimo, da se bo vršil konci meseca septembra, to je tik pred našo trgatvijo.
—	Dvorni svetnik Šuklje je bil dne 4. t. m. izvoljen v kočevsko-rib-niško-velikolaškem volilnem okraju na Kranjskem na mesto umrlega deželnega poslanca Pakiža z 1063 glasovi proti 807 glasovom, katere je oddala neodvisna kmetska stranka za kmeta Drobniča.
—	300 letnica Petra Korneja. „Naš List" piše: Letos poteče tri sto let. odkar se je rodil vstvaritelj klasične francoske žaloigre Pierre Corneille. zato pozivlje list „Indénpedanca Belge", naj se prenesejo njegove kosti v Panteon, v grobišče vseh slavnih Francozov. Čitavši te vrste, se spominja človek, da bi tudi naš Prešern — ki je vsekakor v umetniškem oziru mnogo nad Kornejem — zaslužil, da se izkoplje in se polože ^njegove kosti v poseben mavzolej.
—	Kaj store češki profesorji za svoj narod. V minulem letu so priredili češki profesorji v 130 mestih na Češkem 360 predavanj in v 70 krajih na Moravskem 140 predavanj. Na vseh predavanjih je bilo navzočih mnogo poslušalcev. Proferorji so priredili svoja predavanja, ne da bi prejemali za to kak honorar. Iz nizke vsakokratne vstopnine so se jim vrnili samo potni stroški.
—	Božič na Triglavu. Štirje člani slovenskega planinskega društva in sicer zasebni uradnik Ferlič, poslovodja Jesih, tajnik Rože in uradnik Skuseti so šli na božični večer na Triglav in so slavili božično noč v planinski koči na Kredarici (2515 m). Rabili so do koče 14 ur po planinski poti skozi Krmo. Ob pol 8. uri zvečer so prišli na Kredarico. Planinska koča je bila zagrnjena v sneg in planinarji so mogli samo skozi okno v kočo. Znotraj so si postavili božično drevesce, ki so ga prinesli s seboj, okrasili so je in zapalili na njem svečice. Tudi spali so tam, na Božič pa so šli nazaj v Mojstrano, kamor so rabili 6 ur. Imeli so krasen razgled.
—	Mažarski šovinizem v šoli. Slovaške „Narodnie Noviny" pišejo: „Ogrski naučni minister Jur. Lukacs je zopet izdal nov „ferman" o šolski vzgoji. Samoobsebi se razume, da je ta ukaz zopet skrajno šovinističen, tako da se zdi, da za ogrske državnike je še malo neumnosti in surovosti v deželi, še malo revščine, še malo se ljudstvo
izseljuje v Ameriko. Zlasti naučni minister podaja cele načrte, kako je treba ljudstvo poneumniti, mučiti in tako v Ameriko pregnati. Mortuno — pravi se v ministrovem fermanu — skrbeti za pouk mažarščine v ljudskih nemažar-skih šolah. To zahteva korist države in korist nemažarskega prebivalstva. Moramo razširiti mažarščino v celem narodu, ker je še 1340 šol, kjer se ne uči mažarščina. Še 83"2 odstotka prebivalcev na Ogrskem ne govori mažarski; torej je skrajni čas, da se šola energično mažarizira." — Dalje isti list piše: „S tem le fermanom je minister Lukacs prekosil Berzeviczyjev koruptni in omiko ubijajoči predlog! Kako daleč še bodo šli! Bog ve! Ali saj je Amerika velika, in kadar tam ne bode več prostora, znabiti cesar Sahare sprejme slovaško ljudstvo! In res, v Sahari se bode slovaškemu ljudstvu bolje godilo, nego v ogrski deželi!"
—	Avstrijska industrijalna razstava se vrši meseca majnika t. 1. v Londonu, ki ima namen, da opozori tujino na avstrijske izdelke. Tudi Čehi so se že potrudili, da bodo dostojno zastopani na razstavi. Po načrtu osrednjega razstavnega odbora na Dunaju se bo imenoval drugi del razstave „Potovanje po Avstriji", v katerem se bo poleg Dunaja v glavnem oziralo na alpske dežele ter na češka kopališčna mesta. Dunajski osrednji odbor je hotel sprva ignorirati češke dežele in češki narod. A Čehi so si znali izvo-jevati na razstavi poseben oddelek, v katerem bodo razstavljeni v prvi vrsti češki obrtni izdelki, a poleg tega predstavijo Čehi svoje pokrajine nazornim, to je slikarskim in plastičnim načinom. Češka razstava v Londonu bo obsegala tri oddelke: 1. oddelek kral. glavnega mesta Prage, 2. oddelek dežel krone sv. Vaclava, 3. češka obrt. — Tako si znajo priboriti Čehi povsod ugled in priznanje.
—	Kongres ciganov na Bolgarskem. Te dni se vrši v Sofiji kongres ciganov. Dosedaj so Že dospeli tjakaj odposlanci ciganov iz Harkova, Kuštendila, Plevne, Bele-Slatineitd. Kongres bo zanimiv; cigani store energične korake, da se jim izbojuje volilna pravica.
—	Kongres glavnik mest. Londonski župan je sprožil misel, da bi se sklical kongres vseh glavnih mest na svetu. Ta kongres bi razpravljal vprašanja, ki zanimajo vsa velika mesta, zlasti vprašanje vzgojje, stanovanj, delavstva, izboljšanja cest in ulic, kanalizacije itd.
—	V Pragi so sé dne 3. t. m. vnela skladišča založnika Otta — največjega češkegd knjigotržca, njegova „Svetovna knjižnica" je pred kratkim slavila slavlje 500tega zvezka — v katerih se nahaja i tiskarna „Unija". Pogorela je velikanska množina knjig, — med drugimi tudi mnogo znanega Ottovega češkega slovnika — pa tudi rokopisov je pogorelo precejšnje število. Škoda se ceni na en milijon kron. Otto kakor Unija sta zavarovana pri „Prvi pražki zavarovalni banki". Požar je trajal od 2 V2 popoldne do polnoči.
Društveno gibanje.
— Trbovlje. Občni zbor „Paz-niškega in delavskega podpornega društva" se vrši v nedeljo, 21. t. m. ob pol 4. uri popoldan v prostorih g. For-teta z dnevnim redom: 1. poročilo predsednika, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4. poiočilo kapel-nika, 5. poročilo pregledovalcev, 6. imenovanje častnih članov, 7. volitev odbora, 8. prenaredba pravil, 9. slučajnosti. Ker je društvo v svojem 5/4 letnem obstanku mnogo ukrenilo, želeti je, da se cenjeni društveniki polnošte-
... J . • > ' vilno udeleže. ' V slučaju slabega obiska
se skliče oljčni zbor na 28. t. m. ob
isti uri in. v jstil) prostorih, kateri je
sklepčen ne gledjfe na število navzočih
članov.	Odbor.
—	Bralno društvo v Konjicah ima dne 14. januarja 1.1. ob 3. uri popoldne po večernicah v društvenih prostorih občni zbor. Spored: 1. .Poročilo predsednika 6 delovanju bralnega društva v pret. letu. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Pregled računov. 4. Volitev novega odbora^ in predsedništva. 5. Razni predlogi i a;,nasveti. K obilni udeležbi vabi "	odbor.
—	Brežiški Sokol naznanja vsem udom, da se vrši III. občni zbor v nedeljo, dne 14. t. m. Začetek točno ob 8. uri zvečer v mali dvorani „Narodnega doma" z običajnim dnevnim redom. Posebna Vabila se ne bodo razpošiljala. K obilni udeležbi vabi odbor. Na zdar!
—	„Brežiški Sokol" priredi dne
2.	svečana 1.1. svoj drugi sokolski ples z vojaško godbo. Ker se že sedaj skrbno pripravlja, smemo upati, da bo letošnji ples še impozantnejše uspel kot lani; natančneje poročilo sledi.
—	Bralno društvo v Krškem je podarilo „Brežiškemu Sokolu" 50 kron, za kar mu tem potom izrekamo naj-iskrenejšo zahvalo, klicajoč bratski pozdrav. „Na zdar!"	. .
—	Vabilo na veselico, ki se vrši v nedeljo, dne 21. januarja 1.1. v prostorih g. Fr. Malgaja v Gotovljah. Vspored: 1. V Ljubljano jo dajmo. Veseloigra v treh dejanjih. 2., Petje.
3.	Godba in prosta zabava. Vstopnina: sedeži 1. in 2. vrste po 1 K 20 v, 3. in 4. vrste po 1 K, ostali sedeži po 80 v, stojišča pa po 60 v. Začetek točno ob 7. Prepozno došli doplačajo po 20 v globe. Čisti dohodek je namenjen v prid šolske knjižnice v Gotovljah. K obilni udeležbi vabijo
prireditelji.
Telovadno društvo Murski Sokol v Ljutomeru ima svoj redni občni zbor dne 14. t. m. ob 3. uri popoldne v prostorih g. Seršena v Ljutomeru. Vspored: 1. Poročilo odbornikov, 4ž. Poročilo delegata o zborovanju slovenske sokolske zveze. 3. Volitev novega odbora in 4. Slučajnosti. Vsi bratje se vabijo k polnoštevilni udeležbi. Na zdar!
—	Občni zbor žalskega odseka „Celjskega Sokola" se vrši dne 10. prosinca 1906 ob 7. uri zvečer v restavraciji br. Em. Kukeca v Žalcu. — Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odbora. 3. Poročilo o prispevkih za društveno zastavo. 4. Volitev novega odbora. 5. a) Pogovor glede nstanovitve društva; b) čitanje pravil. 6. Slučajnosti. Gostje dobrodošli! Odbor.
. Gospodarstvo.
Slovanska kotya.
P. T.
Nam Slovanom sicer dobro znano dejstvo, da nas naši politični nasprotniki na gospodarskem polju izčrpavajo, mora nas privesti do koraka, da se od njih emancipi ram o in stike med sabo vzajemno utrdimo ter da slovansko vzajemnost gojimo ne le z besedami, ampak tudi z dejanji.
Naše geslo „Svoji k svojim" uresniči se le tedaj, če začnemo z delom. Slovanska obrt in trgovina je dandanes na isti stopnji kot vsaka druga, in slovanski naš jezik mora se ceniti kot vsaki drugi. Toda zastonj bo ves naš trud, da se oprostimo iz tuje nadvlade, če se ne odločijo posamezniki, da bodo nakupovali blagoedino in izključno le pri slovanskih trgovinah, obrtnikih in producentih in rabili vtrgov-skih stikih edino le svoj materni jezik.
Tako si čez čas lahko pridobimo zdravi temelj naši slovanski vzajemnosti, ki bi nam koristila ne le v gospodarskem, ampak tudi v političnem oziru. Nastopi naj na gospodarskem polju, resno, odločno, trajno in močno delo. Naj temelji naše delo na strogem stališč« gospodarske vzajemnosti, in tako postane naša organizacija največja gospodarska in politična jednota.
S temi idejami ustanavljamo v Pragi: „Slovansko kotvo", zastopniški in oskr bovalni zavod za vse slovanske dežele, ki ima lepo nalogo, spojiti Slovane v trgovskem delokrogu in tako pripomoči, da se doseže davno zaželjena slovanska vzajemnost.
Prve tvrdke nam pri otvoritvi našega zavoda niso odrekle pomoči, in nadejamo se, da najde naš namen priznanje pri vseh naših bratskih podjetjih in trgovinah.
Apeliramo na Vas, da z istimi nameni, ki jih imamo mi, z vse slovansko prijateljsko vzajemnostjo laskavo podpirate naše podjetje in vstopite v naše vrste, v katerih hočemo delati vsi za enakim ciljem.
Žalibože imamo vsi Slovani navado, da se odločimo za kako delo še le pozno; podoben zavod imel se je ustanoviti že davno in če se ni v tem smislu intenzivno delalo do danes, ne odlašajmo več v naprej iri skrbimo, da bo naše delo imelo tudi zadovoljiv uspeh.	.• j,,.,
Naše podjetje ima temeljiti na čisto solidni podlagi in na najstrožji trgovski disciplini.
Pečalo se bo s priporočanjem kupčijskih virov, oskrbovalo bo naročila pri popolnoma slovanskih tvrdkah, zastopalo slovanske tvrdke in podjetja5 dajati hoče redno slovanskim tvrdkam na znanje ponudbe producentov in trgovcev, skrbeti za točno korespondenco v vseh slovanskih jezikih, ravno tako za inseriranje, dajalo bo pojasnila o uvozu in izvozu posameznih dežel, preskrbovalo inkaso računov in pod., kakor tudi vse zadeve, spadajoče v delokrog oskrbovalnega zavoda, pod najsolidnejšimi pogoji.
Priporočamo svoje podjetje Vaši cenjeni pozornosti in naklonjenosti in pripominjamo konečno, da smo v najožji zvezi z možmi, ki so v trgovini vsestransko izvežbani, ki razumejo popolnoma slovanske jezike in poznajo slovanske razmere.
S prošnjo, da se blagovolite posluževati našega podjetja, Vam obljubljamo, da se potrudimo, da Vam postre-žemov vsakem oziru povoljno in se Vam priporočamo s prijateljskim spoštovanjem in bratskim pozdravom „Slovanska kotva" (lastnik Jan. A. Štemr) zastopniški in oskrbovalni zavod za slovanske dežele v Pragi, Kxäl. Vinohrady, vila „Ljubica" 1102.
Politični pregled.
-1—• Volilna reforma. Kakor poročajo listi, vlada v čeških krogih splošno mnenje, da bode znašalo število slovanskih poslancev na podlagi nove volilne pravice 225; število vseh poslancev bo 440, tako da bi imeli Slovani večino. Dosedaj je stalo 228 Neslovanom le 197 Slovanov nasproti. Na Češkem, Moravskem in Šleskem dobe Čehi 100Ò mandatov, doslej so jih imeli 69. Tudi število slovenskih poslancev se baje po-
množi za 2 ali 3 okraje. Na Koroškem se ustvari slovenski volilni okraj. — Četudi je morda vse to samo govorica, vendar daje upanje, da se vlada bavi resno s pravično razdelitvijo volilnih okrajev. — Nemci, katerih premoč bi seveda na ta način izginila, pa so že počeli kričati proti — pravici! Eno stoji: nemška nadvlada pade — zdaj ali poslej! Boljše jim je, se sedaj na podlagi poštenosti udati, kakor pa pozneje prisiljenim biti. Čas pride, ko se zruši nemški sijaj v naši državi!
— Ruski dogodki. Splošni štrajk v Petrogradu je zatrt, vstaja v Moskvi je potlačena. Upirajo se še pokrajine ob baltiškem morju, nekateri kraji v južnozapadnih pokrajinah in deli v Transkavkazu. A bliža se najbrž nova nevarnost za mirno delo : kmalu se vrnejo čete z mandžurskega bojišča, in skoro gotovo, da bo vsak vojak man-džurske armade v domovini deloval kot apostol revolucije.
Srbija in Bolgarska sta sklenili carinsko zvezo in hočeta v kratkem skleniti tudi železniško pogodbo. Z veseljem moramo pozdraviti Jugoslovani ta korak na slovanskem Balkanu, ker je temeljni kamen za bodočo podonavsko carinsko zvezo, ki bo najjačja opora proti Dunaju in Berlinu, ki bo pogoj in početek pospodarski od Nem-štva neodvisnega slovanskega Balkana.
Književnost in nmetnost.
—	Slovensko - nemška meja na Štajerskem. Spisal Ante Beg. Cena 1 K. Dobiva se pri pisatelju v Ljubljani.— Kdor hoče vedeti, in to dolžnost ima vsak zavedni Slovenec, kako gine naša meja severno od Drave, ta naj vzame v roko to knjigo, in spoznal bo, V kakšni nevarnosti je vse slovensko ozemlje nad Dravo. O knjigi spregovorimo obširno!
—	Sarajevski časopis „Pokret", (pisan hrvatski in srbski), smotra za narodno prosveto in slovansko zavest, prinaša v svoji 4. štev. jako bogato in zanimivo vsebino: Maksim Gorki. Študija. — Vzgoja in šola. I. Ljubezen do dece. - Umetnost v šole — narodno umetnost narodu' — Boj proti pijančevanju ali antialkoholizem. — Higijena. Zdrav duh v zdravem telesu! Književni in umetniški pregled. — Socijalno-polit. pregled. — „Pokret"' izhaja dvakrat mesečno. Stane letno 5 K in se naroča: Uprava „Pokreta"' v Sarajevu (Terézija 11.)
Raznoterosti.
Oče s 114 potomci. Na Francoskem živi 92 letni starec Henrik Guerry (Geri), ki je dal državi 114 potomcev. Imel je deset otrok, od katerih jih živi 7 še danes. Vnukov je imel 65, umrlo jih je samo 7. Pra-vnukov je imel 39. živi jih 37. Starec je še sedaj duševno in telesno zdrav.
Listnica upravništva.
('enj. navočnike prosimo, naj naznanjajo svoje želje in spremembo naslovov po dopisnicah. ne pa na nakaznica in kuponih.
Hmeljskedroge
10 vagonov prodam komad po 16 in 18 krajcarjev.
EMER. KUKETZ, ŽALEC.
(36) 3—2
vrt in njiva se proda pod ngod nimi pogoji. Zemljišče je ob občinski
cesti in pripravno za stavbišče. Več se izve v pisarni g. dp. IV. DEČKO, odvetnika v CeljU. (35) 3—2
iIr>Tr>Tr>ToTrtTfiTr>Tf>Tr»Tr>Tr>Ti^Tr>Tf
i Učenec
za trgovino z mešanim blagom se takoj sprejmè pri
Frideriku Skušek
Metlika na Dolenjskem.
WiUiWiWiWiQi*
Stavbeni in umetni mizar
Stankovic Ivan
Spodnja Hudinja št. 40, y lastni hiši
lastnik poprej Matevž SinkoviCeve mizarske delavnice z vodno silo urejene z najmodernejšimi stroji v Št. Petru v Savinski dolini,
prevzame vsa v svojo stroko spadajoč» dela katera izvrši v najkrajšem času in po konkurenčnih cenah. — Priporoča se p. n. občinstvu (f>)	v blagohotno naklonjenost. 76—3
Blagajnice
parne pred ognjem in vlomom
prodaja v vseh velikostih najboljše izdelane firma, ki obstoji že nad 30 let
S. BERGER
DUNAJ I.. Wipplingerstrasse 29.
Vzorci so v vabi in -se lahko ogle-ilajo v „Zvezi slov. posojilnic'1 v Celju in pri mnogih drugih posojilnicah in hranilnicah v vseh slovenskih pokrajinah. 104-25
Pekarija
dobro idoča, novo urejena, katera' se nahaja v lastni liiši v jako prometnem kraju pol ure od Celja v bližini večih tovarn
pp*» se da v najem ^
ker je posestnik umrl, eventualno se tudi proda celo posestvo obsezajoče enonadstropno hišo, gospodarsko poslopje z zemljiščem obsezajočini 16 oralov. Vprašati je pri JOSIP-u SIRCI v ŽALCU.	(|a).«-8
Naprodaj je (29) 3-3
pol ure od Poljčan, na glavni cesti. Zidana hiša z gospodarskimi poslopji, 3 lepi gozdi, 2 vinograda, več travnikov in lepih njiv, vse skupaj za
6000 gld. Stiri tisoč se mora izplačati, dva tisoč lahko ostane vknjiženo. Naslov se izve pri upravništvu ,Domovine'.
Priprave za valjanje perila (valjarje), pralne stroje, stroje za izžemanje, omare za led najboljfte kon-= štrukcije daje =
tvrdka
Zahvala.
Za vse povodom nenadne smrti ljubljenega soproga oziroma očeta, gospoda
Franca lleršeca
c. kr. notarja v Sevnici
izkazano sožalje, gospodu županu Mijo Štarklu za krasen nagrobni govor, slavnemu pevskemu društvu „Kum" za ginljivi žalostinki, čč. duhovščini, si. okrajnemu in občinskemu zastopu, si. okrajnemu in krajnemu šolskemu svetu, si. sevniški posojilnici in požarni brambi, g. okr. glavarju in vsem uradnikom, si. uči-teljstvu, vsem darovalcem lepih vencev in sploh vsem udele-ležencem sprevoda, sorodnikom, prijateljem in znancem za častno spremstvo k zadnjemu počitku se srčno zahvaljuje
rodbina Vepšeo.
V SEVNICI, dne 4. prosinca 1006.
(37) 1
mm
.«N50S -
['xgTw;
k»!*» wvv
ÜÜ Wi'tf*
ss» nainanilo- ^, ^
SS**" <"°to0 mo
druStoeiw aosmi^
— fai---ss» TS; ' trtt°
(34) 1
'COi.VV
wivv
mm

MM.
wsspì:
«'VMyw'.


sledeče vrste, smrekovega, jelkovega, borovega, bukovega in hrastovega okroglega lesa (hlode) potem hrastove deščice (frize) po dnevni ceni, kakor tudi gozde pripravljene za posekati.
Ponudbe nasloviti je na
Parno žago Deghenghi v Ljubljani
Cesta na Rudolfovo železnico st. 47. — Pisarna: Šelenburgove ulice št. 6.
(8) 100-23