^{vsak teden dvakrat, nam !l reé v sredo in saboto. Novice izhajajo v Ljubljani narodskih v f reci Odgovorni vrednik l>i% Jíanez Bleiwels. «Si ? J Tečaj XL saboto 24. decembra 1853 List Kako terden lés obraniti« (Po dr. Liidersdorfu.) (Dalje.) Da se kotlovinski ali modri vitriol (Kupfervi-triol) ne trati po nepotrebnem, mislim, da na 100 delov vode se ga mora vzeti naj manj 1 del (to stalem drag em spanju nimajo nikoli preveč proste ga zraka ? in reći »memo , da večji del njih bolezin izvira od pomanjkanja čistega zraka. One ne potrebu-jejo ne veliko gorkote in tudi ne varovanja pred ve- bliskanjem , treskom, se dež jim ne sko- trom, gromom, dva; nekoliko kasneje seer v tacih okoljšinah dorastejo, so pa toliko zdraviše in čverstejše, več in tudi lepše odstotek ali 1 procent); postavim, na vsak svile dajo. Zlasti takrat, kadar se zapredujejo 1 • • j /"l/l _ 1 v 1 1 «-lil « • » V • i I _ • 1 • • 1 _ • 3*1 bokal ali pint (Mass) vode čez pol drugi lot do bre mere imenovanega vitriola, ki se rad raztopi vreden pridelk. 5 trebujejo čistega zraka po sicer predejo in dajo malo v vodi deževnica ali pa tekoča voda iz reke je pa Naj so tedaj po dokončanem drugem spanju za ta namen bolj pripravna kakor voda iz štirne, noter do zadnjega zmiraj na stežaj odperte vrata in ki ima zmiraj nekoliko apna v sebi, po kterem vse- okna stanic, v kterih se sviloprejke redijo. Tudi nikar ne zakrivajte sviloprejk o zapredovanju ne s platnom ne lej nekoliko kotlovine v zgubo gre. Ako bi pa druge vode pri rokah ne bila, se zamore jemati s papirjem. Naj lepši se zapredejo v oblancah ali na tudi voda iz štirne: le se mora poprej enmalo suhih vejah. hudičevega olja (na vsak bokal nekoliko kapljic) Svilna gosenca potřebuje 5 do 6 dni, da se po U a se pa lože raztopi vitriol, daj gazdro- polnoma zapřede, in 30 do 25 dní potem, ko se jeza \r\ i Anli n/\ nam aciui naL * # it*n r»«* a w U Í ! «r? # 'AL. matnli i t m^oinbn přiliti. biti poprej in toplino ponve«aj nekterekrat. Kar pa utiče namakovanje lesa, se opravi to bolj počasi ali hitreje potem: ali je lés dol g in debel ali pa so le bolj tanki koli, zakaj gori že je rečeno bilo, da hitrejši serkanje se veže s hitrej V. 1 1 • 1 i • : r V . • sim i lil i IIHIII IH IIMIHiii II očia zaprtđov&u, z'vst* metulj iz mesicka. Pred dokončanim delom motena gosenca rada neha in iz predolgo ne pobranih mešičkov znajo metulji presti izlesti. ? Oboj ni škodi oditi, kaže naj bolje: pobrati mešičke hlapenjem; hlapenje pa se ravná po širjavi čez teden pe začetem zapredovanju, in jih koj žive pro-drevésa, ki ni v primeri s kubičnim deržajem. Ako dati, ker vsakteri ne vé ali nima priložnosti jih prav in tedaj drevó 6 pavcov debelo in 20 cevljev dolgo do dobrega pomoriti. Letos smo ifcieli priložnosti ve A A 1 r ■ • I 1 9 • 1 • 1 • V. f m v •«•a« « l V i v . • i « • «« ■ • »\r • i , X a I M » V l* • V , jevati omika Následek tega pa je bil, da pejska ; kmetijstvo z Ijubečih. Tako je Živa kot Šastava bil masčevavec, obertništvom je pregnalo življenje vojaško in lovsko kot Lilesvara pa bog ljubezui, kteri se je z Liles- Cez Kavka vari zvezal. Lil pomeui v sanskritu ljubiti, primeri perva ob do Zakavkaza peljejo tri ruske ceste bregu cernega morja i nase di&ki 5? lilek", božanstvi Lilesvara „lilika", die Puppe, das Lieblingskind. In druga ob bregu kaspi skega morja i tretj po sredi čez goro Vladikavkaz. Ce w Li I esva r / ste nas sta eernomorsk a je bila ob ćasih turskih zavarovana s Lei in Polel. Lilesvara in Lilesvari pa staŽiva v * terdnjavami, ki se imenujejo: Anapa, Sudžuk-k (mozka stran) in Ziva (ženska stran) tako kakor Lei in Gelindzik. Zdaj so v rokah Rusov. Čudno, da ne in Polel. Severno-slovenski Z ivi pa je bila lilia — Turki ne Perzianci niso branili teh lepih cest, uni cer-lelja posvećena, in na obrazih Živinih je viditi, kako jej lelja iz ust visi. Po mojih mislih je poznamlenje cveta lilia i iz indoslavenskega lil, lubiti Lei, Liebesgott, lelja po- nomorsko, ti kaspisko. Obé ste zdaj v ruskih rokah. In tako je prišlo, da imajo Rusi zdaj celi Kavkaz v svoji oblasti in še tisti rodovi, ki se jim še zdaj bra- • • nijo so od njih kro or » in 7 krog zajet Južni kraj 5 pre stalo i ker je ta cvet zavoljo svoje lepote in beline pred krasni Zakavk in Ararat se jim je dal v poslednji vsimi drugimi sposoben bii za zaznamek nedolzne l»u vojski s Perziani in Turki, in tako so se vterdili v mali bezni. Saj ga je tudi keršanska symbolika si za po- Azii in Perzii mogoce znamlenje čiste ljubezni izbrala. Tako bi clo bilo ime Ljub la na od ljubiti izpeljevati in dokazati da je v Lj u blan i bil tempel in sicer, kakor gèrb kaže, dvojni; Zivatov, sodnika živih in mertvih, kterega známek je bil drak, in pa Živin (Ladin) boginje ljubezni, ktere symbol je bila lelja. Tudi rimski Junoni je bila Sicer pa gospodarstvo Kavkaza Ru ^a, ker divji napad som dozdaj ni přineslo nic dobrega, nekterih rodov, ktere je treba z mečem in ognjem berz- dati, so že potoke kervi ruskih siuov prelili. (Slov. Nov.) Ozir po svetu lelja posvećena, ktera tudi je v več okolišinah Zivi podobna. Tudi Juno ima. kakor Ziva kravo za via Turki » stitost, tudi Juno ima svojo černo razderečo stran njih šege in navade, njih ? deželska s popisom in se veli martial is, kakor Živa V kakor Juno L u ci na je podobna Zivi Bhavany, in kakor Juno Re g i na je enaka Zivi Is sa ni. moj! izvirnega gerškega in rimskega vero Dragi njih perve domovine. ' Véra Turkov. (Dalje.) Pokopališča turške so zunaj mesta in Turkom naj zakonskega življenja ni, edini mythus se vleče iz Azie ljubši sprehajališča; obsajene so z mnogoverstnim drev __«« . - * • v t • # i 1 v I • erednje skoz malo Azio v E"- ipt, v gerško in v rimsko lem 5 naj vec pa s cipresami in vedno zelenecimi ce zemljo j povsod najdemo typus iztočnega basnoslovja drami. Nad grobi skerbno spogajo cvetlice. w-^ • l • V V « i « I i le pod drugimi imeni, in pozueje popacenega po ger škíh in rimskih pesnikih. nasprot na aziatski strani, je naj pervo med vsimi; sila veliko je, Pokopalisce poleg Skadra, Carigradu Iz tega vidite ljubi moj prijatelj! da z ravno tak- polno krasnih in dražih spominkov in visocega drevja. šnimi dokazi zamoremo slovenskost mestnega ljublanskega Vsi imenitni in premozni Turki se večidel pokopujejo , ker Skader je na zemlji aziatski, na kteri ste gèrba si braniti, kakor frankomanski historiki nemškost. Vendar. ker imamo dokazov zadosti, da smo preje tu tukaj, sveti mesti Meka in Medina. Al to ni edini vzrok * , «v. .— - • ^- ^ * -—------7 — ----- r• ~ • - kej bili, kakor Franki, je tudi verjetuo, da ni Wolf- da Skadersko pokopalisče predstavljajo vsim __1 • i t # i • i m i f « i > drugim i dietrich Lublančanom gèrba prinesel. Zdravstvujte ! veljavnisi vzrok je ta ker Turki terdno verjejo ? da Vaš iskreni prijatelj Davoriti Terstenjak. prava in edina domovina Mohamedancov je Azia, m da tedaj kosti njih mirniši počivajo v domaći zemlji, ka-, kor v europejskih deželah. ki niso stanovitna lastnina Zemljopisje Kavkaz. turška. Prepričan je vsaki Turk, da njih sedanje pose-sti v Europi bojo kedaj spet padle v roke giaurov, to je, nevernikov, in strašno jim je, ako jim pride na misel, da bi kosti njih utegnila kedaj teptati noga nevernikov — kristjanov! lem » Stena, ki se prostira med ćernim in kaspiškim morse imenuje sploh Kavkaz. 200 ur daleč seže ta planina od severozapada proti jugovshodu, ktere naj vi-sokeji verh se imenuje Elbrus, ki molí kviško 17.000 čevljev nad morsko nižavo. Severno poberdje te planine je sila stermo, na južni strani pa se polagoma navzdol vije. Njegovi verhi so štrucasti in z večnim snegom pokriti. Te visoke gore storé , da je poleti sicer precej orko, vendar sploh bolj hladno, kakor v dragih enako S Rasi so prekerstili večidel vse kraje , ki so jih po pomirju. Turkman-Cajskem leta 1828 od Perzov, in po pomirju Adria nopeljskem od Turkov dobili; tako, na primer, imenujejo oni St. Nikolaj, Turki pa Ćek-Vetil, Ahalcik je turška xlkiska itd. Od tod tolikšna zmešnjava imén na zemljo- na jugu lezecih krajih. Pleča njegove so pokrite z drev vidih , ki V • jem in lokami, posebno južne loke so močno rodovitne. pa je se vecja, rusovske ali turške imena po ako Anglež, Francoz , Nemee itd. • V svojem izgovarja m pise; take imena dostikrat niso skor več izvirnim podobne. Vsaki grob premožnikov ima na vsih 4 stranéh cerkvic veliko. Meje proti jugu in izhodu so ji gorato ktera ga tesno obdaja Horvaško, proti severju Drava, proti zapadu polje ptuj- Od zapada proti izhodu se razdelujejo Haloze v ograjo iz kamnja ali marmorja sko. krog in krog; gomile nekterih so 3 ćevlje visoke nad zemljo in marmorasta ploša je s cvetlicami okinčana in doljne pri Zavriču, in v gornje pri Divici Marii na opisana z mnogoterimi napisi vsak grob ima pri glavi gori Hribi okoli Št. Vida do Leskovca niso stermi , da-Grobi Ije od Leskovca pa so, in slemena zlo ozke. Gorice proti revnih nimajo ograje in glavna in nožna plosa ste iz jutru in poldne so obsajene s tertami, proti severju in in nogah pokoncu postavljeno marmorasto plošo navadnega kamnja. Na eni teh plos je turban izsekan; zapadu lezeci hribi pa so gojzdi; nizje spodej so veci- podoba turbana naznanuje stan pokopanega. Grobi žensk del senožeti, polja je tedaj malo. Na sterminah se ne imajo namesto turbana majhno posodo (vazo) vsekano. dá ravnati poljodelstvo, ker žita ob deževju oplavé li m^» m m m V § « « t ii« « « • i i • « i i i ht I v • • i 1 Nadpisi so večidel kratki: ime in starost mertvega in jaki scer jih pa zatare suša kmalo. Halozani si tedaj pa poslovica iz kórana, je vse, kar zapisano stoji ua morajo kupovati potrebno žito iz druzih krajev, in njih grobu. Pervo leto se shaja žlahta pogostoma nad gro- oaj večje premoženje ticí v vinskih goricah, kterih pri- bom in žaluje po rajnem > bi po tem ga menda poza- delk pa je podverzen toliko nezgodam. Za tega voljo tarejo hude nadloge nase Haložane, ako vince spodleti obcna osoda urnerlih večidel po celem svetu! Gori je povedano bilo, da tako imenovane „svete kterega se v dobrih letih dosto pridela in je tudi dobro, ^ « ------ ----7 — ----- - — * * pisma" Turkov obstoje iz 4 poglavij, kterih naj pervo • V • V V » • « f —___ A posebno Korošcem priljubljeno. Hvala Bogu, naj vazniso poglavje je k še î da d Povedati ostane sedaj se je letos dobro obnesel vinski pridelk , da tudi tu le želeti je, » Imenuje had if aii poglavje omenjenih „svetih pišem cc se da bi ga lahko vsega spećali in tako odsli stiski samo t, ki je za kóranom naj ime- pašnih barantacev in odertnikov, ki so prave pijavke za nitniši del teh bukev in obsega vse govore profeta Mo- ta kraj, ako slabe letine silijo ljudi, da, žita in druge hameda njega njegovi. Tretj in navade, ki so jih zapisali P lavje ali potrebe si omisliti, morajo zastavljati prihodnji vinski pri se imenuje idjhaj-umet ďelk za eno ali celo 2 leti. Ni tedaj čuda o tacih okolj- da toliko ubozih Haložanov na kant pride, in da ganja in razsodila naj imenitniših učencov pro šinah fetovih, posebno pervih 4 kalifov. Četerto poglavje je se v Gradčkem časniku skor neprenehoma bere od jav kij ki je zbirka razsodil im ali duhovnikov v nih dražb te sodniške okolice. Milo se stori cloveku vi pervih stoletjih po smerti Mohameda diti toliko tacih nadlo kterim bi se sčasoma dal v Po vsem tem poznamo zdaj turško deželsko okom priti po poduku v šolah, ktere«* so H eko osnovo. Ostane uam zdaj še naj bolj mikavni del, s\\a sila potrebni v V , , . _ i a . v II i po pnih p ra v a h , v kterih namreč ljenje Tarkov, doma in zunaj hiše njih bi ob času sile tudi posestniki majhnih ljiš za poštene sege m navade, obhajanje njih praznikov, ženitnin itd > Ker pa tega činže potrebni dnar na up dobivali, da bi ue padali v popisa ne moremo končati v še osta- pesti odertnikov m pa po b č n i h V • tn i ca h iz lih 2 listih tega leta in ga tedaj nočemo raztergati na kterih bi manj premožni ob času potrebe žita si kupiti dvoje ? bode popisovanje to^HH^H (sledilo v Novieah novega leta) Novičar iz slavenskih lz Zagreba zamogii po srednji ceni. vt/ 1 dan t. m ništvom svetlega g. bana J V « predsed Haložani so dobrovoljno pa tudi precej lahkomiselno ljudstvo ; malo dobrega vajeni, so prosti v obleki in zadovoljni z malim; loćeni po legi svojega kraja od sveta so si ohran tudi stare svoje sege in navade. Kadar a občni zbor družbe imajo vina v hramu ali dnarcov pod pavcom radi pre kmetijske, v kterem so se prevdarjale mnogotere za vzamejo in tudi pobahajo napredek domaćega gospodarstva važne stva dokazal predl kadar pa jim poteče Ker je in ne „rožlja pod pavcom pet « več 9 Jim de kmalo letni racun, da družtvo ne more iz- serce v hlače in so spet zlo ponižni; zato je predgovor hajati s svojimi dohodki, se manj pa izdatno napredo- od njih: „kadar Haložan v Ptuje na smenj vati na poti krepko začeti, seje nasvetovalo: naj družba potjo lupi jabelka; nazaj gredé pa pobera ■ ■■ ĚĚĚĚK^^^M zaci je" o-rft lup si med in jih naprosí si. dezelno vlado, da ona dodati blagovoli vsako jé". Skoda tedaj, da tudi pri njih, kakor v toliko v íeto to iz deželne dnarnice, kolikor znese manjek konec skih deželah, prislovica veljá: „enkrat z betom, dru o leta V obcnem zboru „matice ilirske" 16. dan t. m., kte krat s psom cc Nograde obdelujejo dosto dobro, s sad • V s krepkim jorejo pa se malo pečajo, živine imajo celó malo rega je zacel slavni gosp. Ivan KukuIjev ogovorom, opominovaje družbiuike k nevtrudljivemu napre dovanju na polju književnosti domaće, je bilo med dru- jiti. Ko bi pač visoka vlada za tega voljo pa tudi gnoja malo, da bizarno gli dobro blagovolila v ta lep gno- kraj gim sklenjeno, da če družtvo vprihodnje „Neven-a" na doljnega Štajerja svojo milostno oko posebno oberniti, da svoje stroske izdavati in razpisati sklic zastran ništi tajnik d- bi se pospešil blagostan ondašnjih preb \ tega časnika. Vrednik, ki ima biti ob enem 55 matice", bo prejemal 600 fl. letne pla Sklenivši ta popis ? V ktereg polo- velelo, moram omeniti še semnja v Cak je jieresu le milo na Hor vico cistega dohodka, ki se skupil bode iz omenjenega vaškem, 6 ur od Ormoža^ ki je vsako leto ob sv. K časnika lz Gradca. M. Pri t je ena knjigama, ktera ima na svojih dvurih tudi napis: knihárna česko-slovanska Slavjanske knjige pa se tudi pri vsih drugih dobivajo N Dunaju je ed knj Iz slovenskega Stajerja pride ua ta smenj po 300 do 400 deklet, večidel mladih, ki se vdinjujejo za predice čez zimo. Pridši na terg se vstopijo revice s svojimi punkelci v dolge verste na terg; ktera se samo s slav- menitaži, ki potrebujejo predic, koračijo gori in doli, jih horvaski ple " j« v " 1 » « »uj'^Miu« j nicia oc naiiiu o Ola V — aiiuuuaai , ni puuouujcjv jji cuit, bvimviju * " janskim slovstvom peča., drugih ne ena. To je jako ko- ogledujejo in vsak si jih izbere po potrebi po 2 do ristno. Kupec se vé kam oberniti. Kako bi se to dalo ki mu naj bolje dopadejo, in hajd! ž njimi na voz. Ve tudi v Grad vrediti Xq. lz Ormoxa na Štajerskem 20. dec Po pisovaje nedavnej veselo tergatvo v štajarskih goricah sem obljubil častitim bravcom .,Novíc" sele se izvoljene derdrajo v službo, ostale pa milo po-gledajejo za srečnimi tovaršicami. Ali v čem obstojí ta s re ca Hal< nega in H ? Pridno mora biti dekle, da zraven živeža na * y y popisati enkrat prede en dan eno cevko, za ktero ji je placilo 1 gros ki so stanovniki teg H podnjo-stajarskega kraja. Danes spolnujem obljubo prijaz- slabega dna in pa dostikrat še neki uavdavk kte hnami. Kamor ee ozreš so kraj skoz in skoz gorat z ozki do kdo pozabi vse svoje žive dní! Naj rece kar koli hoče: enak se mi tak terg zdí tergu rob rega nesrecna ne > zagledaš po višavah prijaznih skemu. Bog pomagaj r lz Ljubljane. Včeraj je prišlo slov. berilo za 5. gimnazialni razred v Ljubljano v bukvarnico or 08 p Giontini-ta. Za gotovo se sliši, da gosp L. Jugovic, nekdaj feldvebelj pri našem regimentu in po slednji čas posestnik gradića Roseubuchel pri Ljubljani, je sedaj major v armadi Omer- paša tovi na Turškem. Novičar iz mnogih krajev 0 k 19. dan t. m. se je presvitli cesar spet v Muna-podal praznovat ta teden 16. rojstni dan svitle Po naj višjem ukazu se je v Ter- svoje zarocnice. stu > Reki Senju nakupilo 10.000 vag. koruze in 1390 vag. jecmena in peljalo v Bag, da se razdelí medub » okrajnčane Likanskega polka Slavni napolitanski doktor Lan do If i, ki nek zna ozdraviti k 30 do 40 dneh brez operacije, pride te dní na Dunaj. Da bi pač to Neprecenljiva dobrota bi bila ta znajdba resnično bilo! za rod človeški w J kug Ker se vedno bolj razširjuje g po spodnji Austrii, mora za vsako ptujo skoz todeželo, lastnik pisano spričbo žene govedo, ki se imeti, da je zdrava, sicer zapade kazni kaznuje vsakdo s 50 do 100 \ r Galicii se i kdor zamolči, da ima bolno turšk K r a j o živinče v hlevu Ob Donavi miruje že več dní ka vojska. Tista „velika vojska « med in Kalafatomje bila po poslednjih novicah ajhna bitka" prednjih straž. Omer-paša jevRuščuku v Stevilo cele turške armade ob D in v Azii znese sedaj 205.000 vojako kterih 45.000 stoji pri V dinu in Ka la fat u. Odkar je prišlo 3. kardelo rusovske armade v Moldavo in Vlahijo, so Rusi nek tako m * da se ničesar ne bojé; ker pa je car sklical vojake (urlavbarje) celega car- tudi začasno odpušene stva, se bo armada pomnožila še za 180.000 vojakov. Car rusovski je ukazal, da se knezu moldavskému in vlaškemu, ki sta odstopila od vladařstva, vsak mesec kovine. Kot naj vážíce. namreč. da an- izplaćuje po 1000 cekinov ča niše novici se pa pripovedujete sled gležke in francozke vojne barke so se podale v černo morje, varovat turške luke napada Rusov in da je h (vladár) perziansk na ko stran stopil zoper Turke skoz v hodnjo Ind Perzio pa je za Ruse tudi pot er kraljujejo dosihmal Angleži, kterim tedaj ta primerljej ne bo kaj všeč. pričakuje na Dunaj iz Carigrada odgovor na pismo, božicu se turške vlade v kterem so se austrianska ležka fran zka in pruska vlada še enkrat ponudile, z lepo konec storiti turško-rusovskemu strani prav. Pripoveduje pertj tako » da bo na obé se da je lord Pa lm erst za to iz ministerstva angležkega stopil ker je bil z mi roljubnimi prizadevami ministra Aberdeen-a navskriz. Na slednik Palmerstona V se ni volj v spomin leta 1806 > ko je je Belgrad, v Serbíi naj večji praznik ta dan molilo vselej tudi za cara ru Dan sv. Andrea vojil Karagjorgje mesto v cerkvi se je keg in tana turškeg pokrovitelja serbske knežije il le tos pa se je molilo le za sultana, za cara pa ne; pri jatli Rusov so razkaćeni zapustili cerkev. Svet večer » lz nemskega: »der Weihnachtsabend und die Rossdecke«. ? Svet večer se přibližuje, Z njim se bliža huda zima tud Zver se u berloge umakuje. Da bi mogla mraz prestati hud. Oj ! en starček stoče v ječi pusti, Trese se, da glas ne more 'z usti Ker od ivja stene lesketajo. j Od sebe še hujši mraz dajajo. On zdaj vstane, od merzlote gnan Ide v stanovanje s Od kater'ga bil je ? ga sina, je v jeco V grad prevzetnega Balduina. ■■■! zlata vse leskeče Tukaj gleda Kamor oko pade , vse blišece Od dišave poln je tudi zrak, > Raj prelepi grad enak Starcek vzame tukaj si en stol In ga rine tiho k gorki peci, Misli: tù bo za me, ki sim gol, Več mi ni sterpeti v merzli jeci. Tak je malo časa poseděl $ Se si udov dobro ni ugrèl, Kar njegov sin naglo prigromi In na njega strašno zareži: Proč ! proč! Kaj imate tukaj stati? Al ne veste, da sim jez 55 55 55 gospod j Ino da se ima spolnovat Kar ukazem povsod 55 Men' na svetu raste vert cvetee , Ali \ Kdor v njem mi tern bodeč 5 sedemdeset *let n Al ni dosti že jamo zrel ?" n 55 n 55 55 v) 55 55 sin! zmisli, da to noč Izveličar nam rojen bil 5 5 Kteri dobrim biva na pomoc, Kteri nas ljubit se je učil. Moj sin ! vést ti mora očitati Kak sim te darval to noč vsekrati Ti pa meni tako zdaj vracuješ , Za dobrote s hudim me plačuješ". 1 5 Ali le še hujši sin prihaja. Ker ga sivi starček tak uči Huda jeza trese ga in maja Kakor veter, ki zunaj buci, Zadnjič pa iztegne clo rokó, Starčeka zagrabi za brado, Ter ga vleče, nezdušni barbar, Kakor divjo zver , skoz vrata kar. 55 55 55 55 55 55 55 55 Prizanesi kliče starček milo Zapustiti hočein rad tvoj grad, Da b' ti tukaj vselej dobro bilo , usmili se me še enkrat! Al ne slišiš , kako burja piše. Tako ne prestanem zunaj hiše, 5 Daj mi oblacilce saj toplo, Golega me sicer konec bo." Ta dobrota naj se vam ne krati" Odgovori prevzetni Balduin, Kavno hoče hlapca poklicati, Pride k njemu poslušaje mali sin. 55 Sinek moj mu Balduin veli „Hiti v hlev, tam konjski koc leži, „Skorej dober, vzemi ga ondukaj , In ga verzi temu starcu tukaj !" 55 al dolgo se mudi Sinek gré In prinese zadnjič koca pol. S čudom oče praša in veli: 5 koc tako?" odreče dete, k strahu vsem Starček zadovoljin bo tud s tem, Uno pólo bom pa hranil jaz, Kadar bote stari „Kdo je razpolovil „Jez" r> 55 55 bo za vas! tu 5 Proti nebu starcek oci dvigne In ta hip oberne se molčé , S poterpljenjem se na pot vzdigne Ko berač sedaj iz grada gré. In ko gré po poti, on zdihuje, 5 • V • Govorjenje smka premi In čez trikrat deset let ta dan Balduin je tak iz grada gnan. Jož. Dernač* Pogovori vredništva # / y' Gosp. J. L. v Z.: „Nevena" Vam priporočamo naj bolj: cena mu je bila dosihmal 5 fl. na leto s poštovino vred.