ČLOVEKU SREČE NE MORE DATI DRŽAVA
(Mef) December je že tak mesec, da kar letimo iz enega praznovanja v drugo. Cerkveni in državni prazniki si podajajo roke, in tudi nam je ta mesec minil v znamenju rokovanj in številnih prijaznih besed, takšnih, ki jih čez leto velikokrat pozabimo.
December je pravzaprav najbolj združevalni mesec. Srečujejo se družinski člani in srečujemo se znanci, prijatelji ter sosedje. Tako kot tile iz ulice Prekomorskih brigad, ki so se po 45-tih letih dogovorili za skupno silvestrovanje v bloku, ki jim že vsa ta leta predstavlja dober dom. Začeli so na Silvestrovo, končali pa tri dni kasneje. In podobno je bilo menda tudi v soseski ob Kajuhovi ulici in še marsikje drugod po mestu. Lahko bi rekli, da se je začelo samoorganiziranje ljudi, ki spoznavamo, da nihče ne more poskrbeti za nas tako kot lahko poskrbimo mi sami.
Nekaj podobnega je pred desetletji sicer že zapisal zadnji slovenski ideolog a nismo čisto vedeli, kaj je hotel povedati. Zdaj nam postaja jasno: država pač ni skrbna mati, ki bi pazila na
svoje otroke in skrbela za naše zdravje in dobro počutje. Prej je stroga vzgojiteljica, ki pazi, da se vsi obnašamo tako kot je zapisano v hišnem redu tega našega skupnega doma. To spoznanje je vse bolj živo med nami in nič čudnega, da samoorganiziranje ljudi postaja del naše javne in celo politične sfere. Zato velja to priložnost izrabiti tudi v primerih, ko se zdi, da bo oblast, zlepa ali zgrda, izpeljala svoje zamisli. Kdo ve, morda bomo jutri, po odboru za zaščito doline Pivola dobili podoben odbor za zaščito vrtov v Livadah ali dreves na svetilniku. Lahko da se bodo izolski staroselci organizirali v odbor za dodeljevanje ledinskih imen, ali pa bomo celo dobili odbor za ohranitev starega škvera pri hladilnici.
Kakorkoli že, samoorganiziranje je velikokrat pomembnejše od organiziranja, ki si ga zamisli oblast. Komisija za narodnosti pri slovenski vladi, katere predsednik je prav te dni protestno odstopil, je že tak primer.
rv/i cdtcd i\/i axx:
tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola
{{ Banka Koper
K[«
8. januar 2004
kJh
šifra
OBALA V MALEM
nepremičnine
immobili
lzola-05/6401 1 10 www.sifra-nepremicnine-sp.si
Leta niso vatna, pomemben je vsak dan sončen in oblačen, raigiban in taspan.
Ko jih našleješ slo in eno leto več ti čisto vsak je dober, nobeden ni odveč.
Vsakega zajameš s polno žlico sreče in tudi tega prazničnega, ko upihneš sveče ' in skorajda pozabiš da si edini iz 903 in da te bolj kot zase za zdravje drugih še skrbi Tako je Nina modrovala za svoje sto in prvo leto in sanjala Livade, in kmetijo v mraz odeto. Ko bo poletje pa pot pod noge in med hraste nabirat spet tartufe, saj pri nas jih dosti zraste.
IZOLA, tel.: 616 80 00
<@/EREB=>
Izdelki
za zdravo življenje
Tomažičeva 10, Izola
(Hotel Delfin - vhod s parkirišča) Urnik: 8-12,15-18, sobota: 8-12 Tel.: 640 - 40 - 64
Uresničevanje pravic italijanske narodnosti
ALI BO ODSTOP BATTELUIA KORISTIL NARODNOSTI?
Poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Battelli je odstopil z	mesta predsednika	komisije za narodnosti
slovenskega parlamenta. Battelli je v odstopnem pismu predsedniku parlamenta Borutu Pahorju dejal, da v teh pogojih ne bo sprejel niti mesta podpredsednika komisije, ki -podobno kot predsedstvo - po poslovniku pripada drugemu predstavniku narodnih skupnosti. Battelli je bil predsednik komisije, podpredsednica pa poslanka madžarske skupnosti Marija Poszonec.
Komisija, v kateri ob dveh predstavnikih Italijanov in Madžarov sedijo poslanci vseh parlamentarnih strank, se ukvarja s problemi narodnih manjšin ter z njihovimi odnosi z državnimi inštitucijami. Poszončeva je komisijo vodila v prvem delu mandata, Battelli pa bi ji moral predsedovati do rednih parlamentarnih volitev, ki bodo to jesen.
Kot je povedal že v odstopni izjavi in ponovil ob naslednjih javnih nastopih v različnih medijih, njegovega odstopa ne gre tolmačiti kot protestno dejanje, pač pa kot izraz doslednosti. »Ko parlamentarna komisija ne dobi odgovorov na zastavljena vprašanja in ko je njena dejavnost pravzaprav brez vsakršnega resnega odziva ima predsednik dolžnost, da odstopi", je dejal Battelli. Na vprašanje, če je njegov odstop nepreklicen, pa je odgovoril, da to ni odvisno od njega ampak od odgovorov, kijih bo dobil od Ljubljane, če jih sploh bo.
KATERIH ODGOVOROV NI BILO?
Kot primer neurejenih odnosov med Ljubljano in italijansko manjšino v Istri Battelli omenja molk, s katerim je slovenska vlada sprejela številke zadnjega ljudskega štetja v treh obalnih občinah Istre (Kopru, Piranu in Izoli). V primerjavi z zadnjim popisom se je 25 odstotkov manj državljanov republike Slovenije opredelilo za pripadnike italijanske narodne manjšine. "Nihče ne zahteva, da bi morala vlada rešiti ta problem, ki je zelo velik in zapleten, njen molk, ki traja devet mesecev, pa je nedopusten", pravi Battelli.
Nezadovoljstvo Italijanov v Sloveniji zadeva tudi vrsto drugih vprašanj, med katerimi poslanec Battelli omenja nič kaj rožnato situacijo na koprskem radiu in televiziji v italijanskem jezika Radio Koper - Capodistria se v uredništvu italijanskega programa sooča s hudimi kadrovskimi težavami, na koprski televiziji pa znova opozarjajo na (ne)vidljivost TV signala na Reki in v velikem delu hrvaške Istre.
r
A
.SJ y
M
K

Korte 44
tel..: 05-642 02 00
Vse manj je dobrih gostiln..
...ena od teh je gostilna Korte

j
V IZOLI JE BILO VENDARLE DRUGAČE
Z omenjeno problematiko, predvsem pa z rezultati popisa prebivalstva in z nespoštovanjem dvojezičnosti, so se pred kratkim temeljito seznanili izolski občinski (svetniki in sprejeli nekaj sklepov ter nalog za izboljšanje nastalih razmer. Še prav posebej so se ustavili ob novem zakonu o javni upravi, ki dejansko določa, da mora pripadnik narodnosti posebej zahtevati vodenje postopka v svojem materinem jeziku (ki je tukaj uradni jezik kot slovenščina), upravne enote pa so dolžne zagotoviti le po enega delavca v uradu, ki obvlada tudi jezik manjšine.
Zahteva za presojo skladnosti tega dela zakona z ustavo je bila poslana na ustavno sodišče tudi ob podpori izolskega občinskega sveta. Poleg tega pa so izolski svetniki zelo kritično ocenili tudi izvajanje financiranja ustanov narodnosti, saj so državni denar za delovanje v letu 2004 prejeli šele jeseni in še to ne v celoti, da o državnem izmikanju obveznostim pri opremljanju Manziolijeve palače niti ne govorimo.
REAGIRATI BI MORALI ŽE PREJ
Tako odstop Roberta Battellija ocenjuje izolska županja Breda Pečan, ki sicer pritrjuje razlogom, ki jih je ob svojem odstopu navedel poslanec narodnosti, vendar je tudi prepričana, da odstop ne bo nič kaj prispeval k reševanju naštetih problemov. Po njenem mnenju je po sprejetem državnem proračunu za leti 2003 in 2004, ki je temeljito posegel v financiranje narodnosti, prepozno tarnati nad usodo ustanov narodnosti, saj bi bilo treba na ministrstva odločneje pritiskatiže pred sprejemanjem proračuna.
PROBLEMI NEDVOMNO SO
Tako pa je odstop predsednika komisije komentiral Silvano Sau, dolgoletni predsednik izolske samoupravne italijanske narodnostne skupnosti in izolski podžupan, ter ob tem posebej opozoril na nerazumljivo ignoranco slovenske države v odnosu do problemov narodnosti. »Nekako še razumemo, da ustrezna ministrstva ne upoštevajo nas, ki vendarle predstavljamo le lokalne skupnosti, če pa vlada ne upošteva niti svojih lastnih poslancev niti komisije, ki jo je sama ustanovila, potem to pomeni, da je ta problematika dejansko ne zanima. Razumem Battellija, ki ga je takšno obnašanje ministrstev in vlade prizadelo in je želel to svojo prizadetost, ki je hkrati prizadetost večine pripadnikov narodnosti, izraziti na takšen način, z odstopom z mesta predsednika komisije za narodnosti. In če nič drugega smo na ta način dosegli, da so nam mediji naklonili nekaj več prostora, da se o naših problemih piše in govori in da bo morda tudi ta javna razgrnitev problemov vzpodbudila vlado, da razmisli o svojem odnosu do narodnosti in manjšin v Sloveniji in o lastni manjšini nasploh. (DM)
KJE PA SO ZASTAVE?
Naš redeni bralec in sodelavec nas je opozoril na ravnanje lokalne oblasti ob letošnjem Dnevu državnosti. To, da je zastav vse manj je že postalo del naše folklore, vendar pa se mu zdi nesprejemljivo, da ob državnem prazniku ni videl izobešenih zastav niti na občinski hiši na Sončnem nabrežju. Nekaj zastav je Komunala res izobesila po mestu, vendar Izola še zdaleč ni dajala videza mesta, ki praznuje tako pommben praznik kot je Dan državnosti.
Koordinacija županov o čistilni napravi	^	^
TRI OBALNE OBČINE HITIJO, DRŽAVA PA KAR SPI
Predzadnji torek lanskega leta so se na zadnji koordinaciji leta 2003 sestali obalni župani. Boris Popovič, Breda Pečan in Vojka Štular so se med drugim obravnavali potek skupnega projekta odvajanja in čiščenja voda in ugotovili, da so v začetku meseca strokovne službe na Ministrstvo za okolje in prostor že posredovale vlogo za pridobitev finančnih sredstev, vendar do danes odgovora z ministrstva še ni, niti tega, ali je vloga sploh popolna. Župani so se dogovorili, da bodo v prihodnjih dneh na ministra naslovili dopis z urgenco za prednostno obravnavo tako pomembnega projekta, za katerega pričakujejo tudi denar evropske skupnosti.
Ob obravnavi pobude za ustanovitev turistične cone Istra Kras Morje so župani ugotovili, da so pripravljen in s pripombami podkomisije za turizem v okviru Sopsa dopolnjen elaborat že posredovali ministrstvu za zunanje zadeve v nadaljnjo obravnavo. Pričakujejo, da bo slednje oziroma vlada cono ustanovila do 1. maja.
Na koordinaciji so obravnavali tudi pobudo strokovnega kolegija za pediatrijo pri Pediatrični kliniki v Ljubljani, naj se župani opredelijo do bele knjige zdravja, in sicer v delu, ki predvideva, da bi pediatrija prešla iz primarne na sekundarno ravea To pomeni, da bi družinski oziroma splošni zdravnik skrbel tudi za predšolske in šolske otroke. Župani se s tem predlogom ne strinjajo in se zavzemajo, da bi tako pediatrija kot tudi ginekologija še naprej ostali na nivoju primarne zdravstvene dejavnosti.
Obravnavali so tudi pobudo o organiziranosti morskega ribištva na slovenski obali Gre za predlog dežele Veneto za skupni projekt, v katerem bi sodelovale tri obalne občine, dežele v sosednji Italiji (poleg Veneta še Emilia Romagna in FJK), italijansko združenje ribičev in Istrska županija. V okviru projekta bi poskusili bolje organizirati vse, ki se ukvarjajo z morskim ribištvom na slovenski obali in razviti ustrezen model organiziranosti ribičev. Ta bi na osnovi slovenske zakonodaje in standardov EU zagotovil osnove in pogoje za načrtovanje ter upravljanje sonaravnega trajnostnega razvoja ribištva, marikulture, predelave in trženja morskih organizmov. Župani so se s pobudo strinjali in že določili strokovne delavce, ki bodo pripravili predlog projekta.
DELOVNO V NOVO LETO
Izolska županja Breda Pečan je morala takoj po novoletnih praznikih krepko zavihati rokave, saj je bilo treba uresničiti sklep o reorganizaciji občinske uprave, sledil je obisk pri Kitajskem veleposlaniku v Ljubljani, ki odhaja na novo funkcijo, tam pa se je seznanila z idejo finskih strokovnjakov, ki imajo izkušnje pri organiziranju malih podjetnikov v elektronsko podprte sisteme. Doma pa so že sledila usklajevanja v pripravi novega proračuna in obisk vseh izolskih osnovnih šol in vrtcev ter Centra za kulturo, šport in prireditve.
BURJA POMETLA > TUDI KONTEJNERJE

rr? Prednovoletna
Komunalcem kar veliko dela,
burja
dala poleg
nekaj polomljenih drevesnih vej in skrbi zaradi pomola na svetilniku, ki ga ima JP Komunala v upravljanju, so imeli delo tudi z reševanjem smetnjakov, ki jih je burja pometala v morje. Za povrh jih je čakalo še čiščenje prizorišč silvestrovanja na prostem in končno še zamenjava uničenih smetnjakov, ki so jih poškodovale petarde ali pa kar pridne .vi roke znanih izolskih vandalov.
PREKLETA ANKETA
KADROVANJE JE STRANKARSKO
Kar štirinajst dni časa ste imeli za tokratno glasovanje v naši anketi in zato ni nič čudnega, da je bilo glasovalcev več kot običajno. Rezultati pa so bili najbolj enostranski doslej, saj vas je velika večina oziroma kar vsi menili, da je zamenjava v vrhu Droge strankarsko oziroma politično vodena. Na koncu je nekaj glasovalcev le menilo drugače, tako da smo dobili kolikor toliko sprejemljiv rezzultat, ki pa še vedno govori, da je velika večina ljudi prepričanih, kako je prišlo do omenjene kadrovske zamenjave. Prepričevanja predsednika nadzornega sveta, dr. Kovača, so bila očitno neuspešna, a to ni spremenilo stvari.
REZULTATI ANKETE
Ali je zamenjava v vodstvu Droge politično oziroma strankarsko vodena kadrovska akcija?
Ja (95%)
Ne (4%)
Anketa odraža mnenja uporabnikov spletne strani vuvvvv.inaiulrac.com In ni namenjena raziskavi javnega mnenja.
Tokratno glasovanje namenjamo odstopu predsednika državnozborske komisije za narodnosti, Roberta Batellija, o čemer pišemo tudi na straneh tokratnega Mandrača. Pravzaprav nas bolj zanima vprašanje, ki se skriva v ozadnju njegovega nastopa, je pa čisto preprosto: Ali se vam zdi, da država Slovenija bolje skrbi za narodnosti (manjšine pri nas in naše manjšine v tujini), kot je to počela nekdanja Jugoslavija?
Glasujete seveda lahko na naši spletni strani:
www.mandrac.com.
Spletna stran Mandrača nastaja v sodelovanju z
www.izolanka.com
Nesrečna usoda luksuzne jahte
VILIZANSKI ZALIV |E OSTAL BREZ DARINKE
Usoda jadrnice Darinke, ki je bila več kot dve leti zasidrana v Viližanskem zalivu med ladjedelnico in avtokampom Jadranka je bila bolj ali manj znana že od trenutka, ko so jo njeni lastniki zasidrali sredi zaliva in jo bolj ali manj prepustili milosti in nemilosti valov in vetra.
Kako je prišla tja in kdo je dal dovoljenje za zasidranje nismo uspeli izvedeti niti na pristaniški kapitaniji niti kjerkoli drugje. Tako je pravzaprav postala del vedute tega dela Izole, ki pa je zdaj ni več, saj je ta nekdaj znana jadrnica potonila pred očmi mimoidočih, ki pa so lahko le poklicali novinarje, saj se za usodo plovila nihče drugi ni zanimal.
JADRNICA S PEDIGREJEM
Darinka je 26,5 metra dolga in 6,5 metra široka kraljevska ladja s tremi jadri in 87 bruto registrskimi tonami, ki je svojo življenjsko zgodbo začela daljnega leta 1938. Takrat so za maroškega kralja v Malem Lošinju izdelali razkošno plovilo, težko 37 ton. Denarja zanj niso varčevali, razkošje se je moralo poznati v vsaki podrobnosti in lastniku naj bi bilo na njej čim bolj udobno. Tako je imel na križarjenjih v podpalubju ladje na razpolago tudi razkošno kopalno kad, težko kar šest ton.
To buržujsko razkošje je leta 1968 postalo last Jugoslovanske vojne
mornarice, za svoje potrebe pa ga je uporabljal nihče drug kot - Josip Broz Tito. Ladja se je takrat imenovala Vranjanka, kasneje pa je prešla v družbene roke in nekaj časa plula kot lastnina zadrskega Turisthotela. Nato je Vranjanko kupil neki Avstrijec, oženjen s Hrvatico Darinko Petrič. Zaljubljeni soprog je ženi na čast jadrnici spremenil ime in postala je Darinka To ime nosi še danes.

OŽIVLJEN POMORSKI POTNIŠKI PROMET
Pred dnevi so podžupan Mestne občine Koper Marinko Hrvatin, namestnik glavnega direktorja Luke Koper Vitomir Mavrič, član uprave Istrabenza Aldo Gabrijel in predsednik GZS - Območne zbornice Koper Tomaž Može podpisali konzorcijsko pogodbo o vzpostavitvi pomorskega potniškega terminala na območju Mestne občine Koper.
Osnovni namen konzorcija je priprava projekta vzpostavitve terminala in vključevanje vseh zainteresiranih pri njegovem delovanju, tako ladjarjev, kot tudi turističnih operaterjev. Izvedba projekta zahteva finančna sredstva v višini 26 milijonov tolarjev, ki jih bodo zagotovile vse štiri podpisnice. Natančnejše terminske plane bodo potrdili marca, s projektom pa bodo predvidoma zaključili konec julija 2004, ko naj bi ustanovili novo družbo za pomorski potniški promet. Kot so poudarili podpisniki, je pogodba plod skupne volje za izoblikovanje ponudbe segmenta gospodarstva, ki je bilo dejansko zapostavljeno, s tem pa se odpira novo poglavje v pristaniški ponudbi celotne Slovenije.
Da bo projekt uspešen, potrjuje tudi podpis pisma o sodelovanju na področju pomorskih prevozov na kratkih razdaljah med Ministrstvom za promet RS (podpisnik državni sekretar Branko Mahne), Mestno občino Koper in GZS - Območno zbornico Koper. Podpisniki so se še dogovorili, da bodo z izmenjavo izkušenj in znanja med predstavniki zainteresiranega gospodarstva spodbudili razvoj pomorskih prevozov na kratkih razdaljah, ter da bodo spodbujali gospodarstvo k čim hitrejši vzpostavitvi neodvisnega Shortsea promocijskega centra Slovenija, poskrbeli za odpravo ovir in zagotovili čim hitrejšo vzpostavitev potniškega terminala v koprskem pristanišču. Ali bo v teh projektih kaj prostora tudi za Izolo in kako se v projekte vključuje nekoč načrtovana gradnja potniškega pomorskega terminala pri avtokampu Jadranka, pa nismo uspeli izvedeti. Tako nam ne preostane nič drugega, kot da verjamemo, da nas tako organiziran potniški promet ne bo obšel in da bo kakšna rezina kruha ostala tudi na izolski mizi.
DVIG LADJE JE BIL PRAVI PODVIG
A današnji Darinkin videz je le senca nekdanjega. Že prejšnja lastnica je skušala poškodovano in zapuščeno ladjo popraviti, najprej v Betini na otoku Murterju, nato še v Biogradu. Očitno neuspešno, saj je lastnika, Portorožana Prevka Tešiča, čakala potopljena na dnu morja, približno eno morsko miljo (1852 metrov) od biograjske marine.
Ker dvig37-tonske ladje iz vode ni mačji kašelj, je Tešič za to delo najel tri izkušene slovenske potapljače, člane potapljaškega kluba Manta iz Izole. Jernej Sedmak, Peter Lombar in David Zen so se takrat lotili velikega podviga s pomočjo zračnih balonov. Naši potapljači so na ladjo privezali kar 21 balonov s skupnim vzgonom 25 ton in čeprav je bila jadrnica potopljena samo pet metrov pod morsko gladino, je do gladine potovala kar štiri dni Ko je jadrnica počasi pripotovala na površje, so z nje odvezali balone in jo s pomožno ladjo odvlekli na dvanajst morskih milj oddaljeni Murter. V ladjedelnici Betina so jo s pomočjo 250 - tonskega dvigala dvignili na dok, da bi ji tamkajšnji mojstri pokrpali najhujše luknje in jo pripravili za pot do Izole.
Njen novi lastnik, ki je obenem tudi lastnik turistične agencije, je računal, da bo popravilo trajalo približno tri leta nato pa naj bi luksuzno opremljena jadrnica popeljala prve izbrane goste na krožno potovanje. Predvideni stroški popravila so bili zelo visoki, menda celo več kot pol milijarde tolarjev, saj je že dvigovanje z morskega stalo več kot šest milijonov tolarjev.
(povzeto po članku Marice Uršič Zupan, fotografije: Mitja Sedmak)
BO POTREBEN PONOVNI DVIG?
Kot vse kaže novi lastnik v tem obdobju ni uspel dobiti potrebnega denarja za dvig in popravilo ladje, tako da je ta vidno propadala, prav tako pa skoraj ni bilo videti, da bi jo kdo vzdrževal, saj je ponjavo s katero je bila prekrita razrgalo že poletno neurje, od takrat pa je še najbolj spominjala na ladjo strahov. Zdaj je luksuzna jadrnica, ki ponovnega luksuza ni dočakala, spet na morskem dnu. Tokrat je morje še bolj plitvo kar pa seveda pomeni, da je jahta bolj ogrožena, saj jo valovi in morski tok nenehno premikajo in na ta način zagotovo nastajajo nove poškodbe. Kakšna bo njena nadaljna usoda pa zaenkrat še ni znano._____
STE OBNOVILI NAROČNINO ZA PRVO POLLETJE 2004 ?
Novoletni in božični prazniki so mimo, več kot polovica bralcev in naročnikov Mandrača pa je že poravnala naročnino za prvo polletje leta 2004. Vsem, ki ste to že storili se iskreno zahvaljujemo, za ostale pa verjamemo, da boste to storili v naslednjih dneh.
Za vse, ki ste obnovili naročnino smo pripravili lepo dariulo v obliki zgoščenke (CD plošče) našega izolskega glasbenika in pevca, Vlada Jeremiča. Gre za izjemno lep in zanimiv izdelek, ki vam bo zagotovo popestril te zimske dni. Če pa ste bolj za branje kot za poslušanje Vam bomo podarili knjigo iz zbirke Grlica, vendar nas morate o tej svoji želji posebej obvestiti, sicer vam bo naš raznašalcc prinesel zgoščenko na dom.
Kot ste že izračunali ostaja naročnina na Mandrač še naprej nespremenjena, saj se zavedamo kje živimo in da ima veliko naših naročnikov povsem elementarne eksistenčne težave. Neglede na vse pa sc bomo trudili, da bo Mandrač še naprej dober, kredibilen časopis. Ko ne bo več takšen pa nas kar opozorite. Vsaka vaša kritična misel bo deležna temeljitega premisleka in ukrepanja. (Uredništvo)
Uravnovešenje izolskega proračuna
KULTURNI DOM IN ARRIGONI BOSTA POČAKALA
Še eno proračunsko leto je za nami in začelo se je novo, že osmo leto, ko je skrb za proračunska sredstva in vodenje občine zaupana županji Bredi Pečan in njeni ekipi. Njeno dosedanje delo moramo oceniti kot dobro, saj je občino Izola uvrstila med tistih dvajset slovenskih občin, ki same zberejo dovolj denarja za funkcioniranje, seveda pa je naredila tudi kakšno napako, kot se tistim, ki delajo pač vedno primeri. Mnogi so menili, da se-občina enostavno razvija prehitro, da preveč investiramo in prehitro zapravljamo občinsko premoženje za različne investicije, županja pa vedno odgovarja, da s tem dejansko povečujemo vrednost občinskih zemljišč in drugih nepremičnin. Kakorkoli že, dejstvo je, da je kruta realnost udarila po žepih ne le državo ampak tudi občine in zato se tudi Izoli ne obeta tako bogato investicijsko leto, kot smo jih bili vajeni v preteklosti. Županja Breda Pečan pojasnjuje tako-le:
-	Mislim, da bo letošnje leto kar se tiče finančne situacije dokaj zategnjeno in zagotovo težko, saj smo se v zadnjih letih nekoliko razvadili in navadili na to, da dokaj svobodno razpolagamo z denarjem, saj ga je bilo dovolj na razpolago. Javna poraba v Izoli je pospešeno rasla in zdaj je treba ventile zapirati, čeprav so investicije še vedno zelo visoke. Tudi letos jih bo, kot vse kaže, za približno 2 milijona in prav vse bodo očitno izvršene.
KULTURNI DOM IN ARRIGONI BOSTA POČAKALA
-	Prav zaradi omenjenega bomo novogradnjo kulturnega doma in mladinskega hotela v Arrigoniju potegnili v leto 2006. Sicer bomo za oba dobili potrebno dokumentacijo in gradbeni dovoljenji, vendar se gradnja zdaj še ne bo začela. Zato pa nas čaka veliko investicij v infrastrukturo, od cest do kanalizacije, vodovoda, elektrike, čistilne naprave, parkov itd.
-	Se je to zgodilo zato, ker je treba komunalno opremiti zemljišča, ki ste jih prodali?
-	Ta dela so pokrita s prihodki, tako da ne predstavljajo
obremenitve za proračun. Za komunalno opremljanje območja v Jagodju bomo zagotovo dobili plačilo že v tekočem letu, tako da bomo ta strošek pokrili.____________________________________
r Izboljšajte si aromo svojih jedi. >
Pijte in kuhajte s čisto in bolj zdravo pitno vodo. Prihranite ■ nič več vode v plastenkah.
Vrčki z izjemnim vodnim filtrom, ki odstrani vodni kamen, težke kovine, pesticide in klor. Jedi, skuhane s tako vodo, dobijo še posebej prijeten okus. Preprosto nalijete vodo naravnost iz vodovodne pipe in že lahko pijete ali kuhate.
Zdrava čista voda vedno pri roki!
REVITA
UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas.
odobno velja za območje Ikor ive, kjer bodo investitorji sami premijah zemljišče in bomo ta ijegov strošek vračunali v ceno, pomeni, da bo dejansko Doplačal to investicijo. Zato pa jakega denarja ne moremo Jobiti pri vzhodni vpadnici med Cankarjevim drevoredom in )elamarisom, za katero bo [treba plačati kakšnih 80 lilij ono v in jo moramo zgraditi, saj smo občanom iziroma prebivalcem tistega "dela mesta to obljubili. Dejstvo je, da so s sedanjim prometnim režimom prebivalci tega dela mesta pod velikim »prometnim udarom«.
KROŽIŠČE BO POČAKALO
- Tudi zaradi takšnih investicij in usklajevanja prihodkov in odhodkov proračuna smo se za letos odrekli gradnje krožišča na Prešernovi in ceste A, saj nista najpomembnejši in tudi denarja zanju dejansko ne moremo spraviti skupaj. Če se bo že začela gradnja gradnja Turistike bomo zgradili le dovozno gradbeno cesto, pravo cesto pa bomo delali takrat, ko se bo tam začela gradnja ostalih objektov, najverjetneje leta 2006.
PREDNOST IMAJO STANOVANJA
-	Letos je naš najpomembnejši cilj, da do spomladi leta 2005 zgradimo 58 stanovanj. Od tega je en blok (30 stanovanj) v Livadah, kjer je sofinancer Stanovanjski sklad. Ta bo poleg tega zgradil še en blok stanovanj, ki jih bo pač prodajal, tako kot je bilo zdaj v Ljubljani oziroma v Kopru. Mi pa bomo poleg teh stanovanj v enem od blokov imeli tudi dodatnih 28 stanovanj, ki jih bomo gradili v Kortah in nad gostilno Sonja in jih bomo oddajali mi v najem. Za denar, ki nam bo zmanjkal pri gradnji stanovanj bomo najeli kredit, saj imamo še dovolj možnosti za to, saj smo lani na občinskem svetu odobrili najem kredita za nakup kmetije Božič, ki pa ga kasneje nismo realizirali, tako da se dejansko nismo dodatno zadoilževali. Pa tudi pri stanovanjih stanovanjskega sklada bodo imeli prednost Izolani. Če bosta dva ponudnika z enakimi pogoji bo imel Izolan prednost pri nakupu. Res pa je tudi, da je dobršen del naših stanovanj že nekako rezerviran, saj potrebujemo nadomestna stanovanja za stanovalce kulturnega doma in stavbe v Arrigoniju, ki jim moramo ponuditi nadomestna stanovanja, da bomo sploh lahko začeli z rušenjem kulturnega doma in stavbe v Arrigoniju, ki sta obe statično zelo slabi in nezanesljivi.
-	Lahko bi rekli, da se končuje obdobje atraktivnih investicij in se začenja obdobje investicij v zemljo.
-	Res je tako. Prav zdaj se pripravljamo na investicijo v čistilno napravo, kjer se trenutno pripravljamo na izbor izvajalca gradbenih del, pripravljamo se na urejanje skupnega odlagališča in na urejanje parkov, ki so nekateri še vedno zelo zanemarjeni. Teh investicij je za kakšnih 300 milijonov ampak odločili smo se, da bomo te parke uredili, ker so dejansko zastarani in zapuščeni.
Uravnoteženje občinskega proračuna	v
ZA 750 MILIJONOV PRORAČUNSKEGA MINUSA, KI GA NI
KULTURNI DOM JE NEVAREN DOM
-	Kot rečeno bomo morali kulturni dom najprej porušiti, zgraditi nove temelje in ga zgraditi na novo. Statiki pravijo, da je nevaren in tudi sami smo se ponovno prepričali v to, zato smo izdali odločbo s katero prepovedujemo uporabo nekaterih prostorov v katerih so zdaj delavci Centra za kulturo šport in prireditve. Zato pa bomo letos končali knjižnico in tudi Manziolijeva palača nas bo še nekaj stala, vendar verjamem, da bomo to investicijo končno zaključili.
-	Je to razlog, da občinskega proračuna še niste pripravili?
-	Želela sem, da se ta občinski proračun uravnovesi in čeprav bo prikazan proračunski primankljaj približno 750 milijonov bomo uravnovesili postavki prihodkov in odhodkov. Večji del (450 milijonov) bomo porabili denarja, ki ga imamo na računih, 300 milijonov pa bo kredita, tako da proračun ne bo imel velikih težav. Treba je vedeti, da imamo mi vsega 16 milijonov anuitet letno, kar je v primerjavi z drugimi občinami razmeroma malo. Treba je vedeti, da smo do včeraj imeli veliko višjo proračunsko luknjo, saj smo jo izračunali na milijardo in pol, nato pa smo se temeljito lotili zmanjševanja odhodkov in zdaj smo prišli na teh 750 milijonov tolarjev. Problem je bil tudi v tem, da nismo mogli vedeti, koliko denarja bomo imeli na računih konec leta in v resnici se je zgodilo, da smo še lani dobili plačane parcele v Jagodju in tako smo imeli na računih več denarja kot smo ga imeli ob prvi obravnavi delovnega gradiva o proračunu. Poleg tega je treba vedeti, da se bodo nekatera stanovanja plačevala šele v letu 2005, odrekli smo se omenjenega križišča pa tudi gradnje vodovoda od zbirališča Ricorvo do mesta, saj je nesmiselno, da ga gradimo zdaj, ob gradnji ceste A pa bi ga morali spet prestavljati. Vodno zbirališče bomo seveda uredili ampak vodovoda pač ne bomo gradili.
ZA PRODAJO JE ŠE NEKAJ ZEMLJIŠČ
-	Nekatere investicije so počasnejše tudi zaradi urejanja lastniških razmerij, še posebej na podeželju, kjer se vse stvari zavlečejo tudi za leto ali dve. Mi imamo polno težav te vrste, recimo na Maliji, kjer smo se dogovarjali o gradnji ceste. Večina lastnikov zemljišč je za, imamo pa tudi ljudi, ki zahtevajo po 40.000 tolarjev za kvadratni meter ceste. Mi plačujemo po 4 do 5 tisoč tolarjev za kvadratni mesec in po Sloveniji se nam čudijo, saj plačujejo po 500 tolarjev, pri nas pa je pač tako.
-	Nekatere občine so očitno pretiravale s predvidenimi prihodki v tem letu. Kako pa Izola?
-	Mi smo skušali biti kolikor toliko realni in naši prihodki iz komunalnega prispevka so morda celo nekoliko prenizki. Vendar recimo, daje to naša rezerva.
Ponekod so prihodke iz tega naslova tako pretirano ocenili, da bodo končali na ustavnem sodišču in jim bodo odloki padli. Mi tega nismo želeli storiti. Mi smo ga naračunali za kakšnih 150 milijonov, morda bi ga lahko 300, nikakor pa ne milijardo, kar so storili nekateri.
-	Je sploh še ostalo kaj občinskih zemljišč za prodajo?
-	Nepremičnin nimamo več, imamo pa železno rezervo v Kredu, kjer imamo kapitala za kakšnih 900 milijonov in to je naša rezerva za prihodnost. Mi smo letos vračunali prodajo parcel na Maliji, ki jih je skupaj za 2900 kvadratnih metrov in v obrtno stanovanjski coni in to nam zadošča.
-	Kaj pa trikotnik pri hotelu Delfin?
-	To zemljišče ni v naši lasti. Tu je še vedno vknjižen Marinvest, seveda na zazidljivih delih zemljišča, mi pa imamo zelene površine. To je še vedno naš problem, ki ga ne ne moremo razrešiti.
PRIHAJAJO EVROPSKE VOLITVE
Nekatere zanimive informacije	bomo
prihranili za naslednjič, zdaj pa le še vprašanje:
Bo Breda Pečan kandidirala na volitvah v evropski parlament?
-	Glede na različne ankete in oceno mojega dela v širšem prostoru bom zagotovo na listi, vendar na takem mestu, ki mi zagotavlja določeno varnost. Treba je namreč parlamentarci niso trobila Slovenije v Bruslju ampak morajo razmišljati Evropsko. Povrhu vsega pa je to delo zelo birokratsko in vprašanje je, če me res veseli. Hkrati pa je treba vedeti, da v Evropi odločata vsega dve opciji: socialistična in ljudska, ki obvladujeta 80 odstotkov evropske oblasti. In zato je kandidatura naše stranke (ZLSD) še posebej pomembna. Sicer pa, počakajmo mesec ali dva, ko bodo stvari veliko bolj jasne kot sedaj.
(pogovarjal seje Mef).
NOVA MARINA NASTAJA
Gradbinci te dni izvajajo najpomembnejša gradbena dela v pritljičju hotela Marina, kjer bodo zgradili wellness center in manjše bazene za različne masaže, novo recepcijo in še marsikaj. Gradbišče je živo kot le kaj in Marina bo novoi sezono očitno pričakala z novo atraktivno ponudbo.
Pobratenje DUIzola in UUPazin
Ljudska volja naj bo državi za zgled
V	soboto dne 27. 12. se je 48 članov Društva upokojencev Izola (DUI) odpravilo na dokaj neobičajen obisk v Pazin, kjer so se udeležili tamkajšnjega tradicionalnega prednovoletnega srečanje upokojencev, ki živijo na področju mestne občine Pazin in okoliških občin. Glavni dogodek na srečanju je bil podpis listine o pobratenju DUI-ja in Udruge umirovljenika Pazin (UUP). To dejanje pa je nažalost tudi dokaj redka oblika čezmejnega
oziroma njenimi državljani v
Odločba o pobratenju, ki sta jo svečano podpisala predsednika obeh društev in sicer Pavlič Marjan za DUI ter Vadanijel Danilo za UUP, predstalja krono večletnega sodelovanja obeh organizacij. S tem podpisom se je tudi uradno potrdil namen trdnejšega	medsebojnega
sodelovanje in izmenjave izkušenj na različnih področjih delovanja obeh društev, kar bo v prihodnosti botrovalo tudi povečanju števila in kakovosti skupnih druženj. Ta bodo potekala na vseh možnih nivojih in področjih, predvsem pa na področju kulturnih in športnih dejavnosti.
Po besedah gospod Pavliča, je celoten proces, od začetkov sodelovanja pa do podpisa člena o pobratenju, potekal popolnoma neodvisno od trenutnih političnih orijentacij bodisi sloveskih bodisi hrvaških državnih oblasti in je bil izraz enostavne želje po prijateljskem oziroma človeškem druženju in sodelovanju med upokojenci. Pazinsko področje je bilo izbrano zato, ker imajo mnogi upokojenci iz naše občine svoje korenine prav v teh krajih.
Prireditev, ki je potekala v pazinskem Spomen domu, je v duhu povedanega predstavljala začetni korak na novi skupni poti. Podpis dokumenta o pobratenju so poleg upokojencev iz obeh društev pozdravili tudi mnogi pomembni gostje. Med njimi sta bila tudi predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec in njegov hrvaški ekvivalent, gospod Lokmar, .predsednik Matice umirovljenika Hrvatske. Oba sta pohvalila in izrazila velike upe glede novega povezovanja.
Na srečanju so bili prisotni tudi nekateri predstavniki lokalnih oblasti.
V	imenu naše županje Brede Pečan, se je obema društvoma zahvalil tudi podžupan občine Izola Branko Simonovič. Pobratenje je opisal kot nadgradnjo odnosov med istrskima občinama pa tudi kot podlago za vzpostavljanje še tesnejših zvez med njima. Župan mestne občine Pazin Neven Rimanič pa je v svojem govoru raje uporabil izraz ljudska (civilna) volja, ki bi lahko bila zgled Zagrebu in Ljubljani. Na prireditvi sta bili prisotni tudi vodstvi izolske in pazinske zveze borcev, ki sta v podporo takšnemu povezovanju in kot nadaljnje izražanje konstruktivne ljudske volje obljubili, da se bosta v prihodnjem letu pobratili tudi njuni društvi.
Dogajanje na srečanju pa seveda ni bilo le v znamenju govorov, v katerih se je pohvaljevalo in zahvaljevalo. Nastopala je tudi Folklorna grupa Pazin, ki je prisotnim obudila spomine na stare istrske plese in glasbo npr. rašpo, polko,valcer. Kvartet osnovne šole Vladimirja Nazarja pa je upokojence seznanil z modernimi glasbenimi tokovi. Tudi izolani so prispevali svoje. Izvrsten nastop so imeli tudi člani MePZ-ja Sinji Galeb, kot tudi literarna sekcija DUI-ja; Cah Ernest (“..., če bo Ljubljana kot Beograd, jo bo sovražil tudi kraški gad...”) in Jurcula Josip, ki je v istrskem narečju opeval lepote in čare življenja v Istri.
Ker pa je bilo hrane na pretek (bobiči,fuži in “kapus”), apetita pa tudi ni manjkalo, je bil ples pravi način za sprostitev nabrane energije. Čas odhoda se je zato od načrtovanega prestavil za več kot uro. Ko pa smo pozneje le ponovno napolnili avtobus, je gospod Pavlič izrazil izjemno zadovoljstvo s potekom večera in vse pohvalil z besedami:11 no, pa smo bili pridni, vse se je izšlo na	najbolši način ”,	v hecu pa:
“... tokrat ni bilo na fešti	ne	mrtvih ne ranjenih”.	Hmmm....
Kakorkoli, upokojenci se ne hecajo. Važno, daje volja.
Po Istri z upokojenci
Opisano srečanje v Pazinu	je	bilo	del zanimivega	sobotnega
popoldneva, ki sem ga preživel z našimi starejšimi občani . Pred samim srečanjem je potekal še izlet v Hum in Roč. Naš vodič je bil prijazni gospod iz Roča in ljubitelj Istre,Bruno Cotič.
Gospod Cotič nam je razložil, da sta Hum in Roč danes svetovno znana kulturna centra glagoljaštva in, da ga ni študenta slavistike, ki z njima ni ali ne bo seznanjen. Prav na tem področju se je najdlje ohranila glagolica; pisava,	ki	sta	jo
izoblikovala brata Ciril in Metod iz Soluna.
S pomočjo te pisave so duhovniki v srednjem veku - od devetega stoletje dalje -lažje prevajali svete spise iz grščine in latinščine v staroslovanski jezik. Glagolica je olajšala širjenje krščanstva med slovani na balkanskem polotoku, hkrati pa je tudi pripomogla k razvoju nekaterih slovanskih jezikov, predvsem hrvaščine. Kasneje sta jo popolnoma izrinili cirilica in latinica. Najdlje - vse do konca 19. st. - pa se je glagolica ohranila prav v Istri, kjer je bistveno pripomogla k enkratnemu kulturnemu razvoju in posebni identiteti našega polotoka. Bruno Cotič daje lekcijo iz Mestece Hum povezuje z Ročem in s	Glagolice
ostalim svetom ozka cestica, ki nosi ime
Alea glagoljašev. Ob njej najdemo različne spomenike iz kamna, ki simbolizirajo pomembne dogodke v zgodovini Istre in glagoljaštva nasplošno, npr. Stol Cirila in Metoda, Istrski razvod in drugi. Pri postavitvi nekaterih spomenikov je finančno sodelovala tudi naša
občina.
Po sedmih kilometrih ovinkaste vožnje po Alei, se ta zaključi na Humu. Mestece Hum, ki ga na mnogih zemljevidih Istre ne najdemo, slovi kot najmanjše mesto na svetu - ima obzidje, kar je v preteklosti dajalo naselbini status mesta. Danes ima 17 prebivalcev. Prvič je omenjeno že leta 1102. Čeprav je vrsto let propadalo zaradi zapuščenosti, se je zadnje čase začela njegova obnova. Vsekakor ga je vredno obiskati. Za hitri obhod mesta porabite, če že niste bolj polžje sorte, manj kot dve miuti, kar pa seveda ni niti približno dovolj, da bi se spoznala in razumela enkratnost tega srednjeveškega mesteca.
Zgodovina mesteca Roč, ki se prvič omenja leta 1064, nam priča o samosvoji naravi prebivalcev tega področja. Znano je, da se je to mestece zagrizeno in dalj časa upiralo nadoblasti beneške republike. Upiranje je v 16.st. pripeljalo do večjega spora, katerega posledica je bilo zrušenje znamenitega mestnega obzidja, ki je slovelo po številnih obrambnih stolpih.
Kljub temu travmatičnemu dogodku pa je Roč, zaradi znane trdoživosti tukajšnjih ljudi, preživel in ohranil svojo srednjeveško podobo in pozneje obnovljenino obzidje vse do danes.
Tukaj je nastal tudi Misal Kneza Novaka, ki je prva znana hrvaška knjiga. Napisal jo je Jurij Žakan	iz	Roča	in sicer v glagolici. Vedno
znova pa preseneča dejsvo, da	je	bila	prva naklada	te knjge
natiskana v Izoli dalnjega 1483. leta.
Danes se na Roču nahaja Mala glagoljaška akademija, katere namen je osveščanje navadnih ljudi - predvsem otrok - z glagolico in pomenom, ki ga je imela in ima za Istro.
Povedano je le majhen drobec tistega,	česar se	lahko zvedav in	naravnih ter
kulturnih lepot žejen izletnik naužije	v	teh krajih. Ker pa je	prostora za
opisovanje mojih izkušenj premalo, kraji, ki sem jih obiskal z upokojenci pa preblizu, da jih nebi kar sami obiskali, vas pozdravljam.
povezovanja z našo južno sosede obdobju po osamosvojitvi.
Siniša
Jadranje
Med novoletnimi In božičnimi prazniki, ko večina športnikov počiva in sl nabira moči za nadaljevanje različnih prvenstev pa ladralcl niso pospravili svojih jader. Nastopili so kar na dveh pomembnih regatah in sicer na novoletni regati na Hvaru ter na ponovoletnl regati v NApoliju.
PLETIKOS PRVI MLADINEC,
LAGANIS PRVI KADET
27. novoletna regata na Hvaru je tokrat zaznamoval močan in na trenutke tudi premočan Jugo, ki je onemogočal izpeljavo vseh predvidenih regat. Idalni pogoji prvega dne so omogočili izpeljavo treh regat v vseh razredih, drugi dan je dovolil dve regati optimistov in le eno laserjev, tretji dan so tekmovalci zaradi premočnega juga ostali na obali, zadnji dan pa le izpeljali eno regato razreda laser ter navigacijsko razreda optimist.
Kot kaže je Hvar srečno mesto za Nika Pletikosa Po dveh tretjih mestih (2001 in 2002) se je
tokrat zavihtel na sam vrh in ______________
tako premagal vso optimistično konkurenco, vključno s svetovnim prvakom Filipom MatikO, ki je bil tokrat tretji. Od slovenskih jadralcev je bil drugi najboljši Simon Laganls iz Olimpica, ki je bil 26-ti in
najboljši med kadeti, njegov klubski tovariš NOjC Dolinšek pa je je bil 42-ti med 154-timi optimisti.
Po drugem mestu 2001 ter prvem v letu 2002 je bil Vasilij Žbogar tokrat četrti. Vse je presenetil Milan VujasiHOViČ, ki je premagal večnega zmagovalca Hvara, Mata Arapova.
Med laserji 4.7 Je Luka Domijan zasedel tretje mesto, Dany StaniŠiČ je bil peti, JUfO MrakiČ pa deseti.
V konurenci radialov je bil peti Rok Puvar,
Jure Žbogar pa 13.
KAPUČINO

KADETI OLIMPICA V VRHU NEAPUA
Tradicionalne novoletne regata, že enajstega trofeja Marcello Campobasso, v Neplju so se uspešno udeležili tudi predstavniki treh slovenskih klubov. Vse tri dni je pihal neapeljski severnik. Prve tri regate so bile odvožene po vetru jakosti 17 - 20 vozlov, druge tri pa pa vetru med 7 in 10 vozil.
Ob številčni udeležbi jadralcev iz desetih držav se je najbolje odrezal Anglež Tim Saxton, sledil mu je Poljak Michaz Gryglenski, tretje mesto pa je pripadlo zmagovalčemu bratu Benu. Najbolši slovenski jadralec je bil Koprčan Rudi Hrvatin na 13. mestu^ le mesto za njim je regato končal Andraž Gulič, ki je presenetil z zmago v četrti regati. 22. mesto ter drugo v konkurenci kadetov je pripadlo SunOHU LaganiSU (Olimpic), četrto in peto mesto med kadeti pa sta si prijadrala njegova klubska tovariša, Klas in ROS Kaligarič. Uradnih rezultatov organizatorji še niso objaviloi, zato uvrstitev ostalih olimpicovih optimistov še nimamo.
Nogomet
MNK IZOLA
Z NOVIM SPONZORJEM
Vse kaže, da bo članska ekipa MNK Izola v spomladanskem delu nastopala z novim sponzorjem. Uprava kluba je namreč v končni fazi dogovorov s podjetjem Family Shop iz Kopra o prevzemu sponzorstva nad drugoligaško ekipo. Do podpisa pogodbe naj bi prišlo še pred 16. januarjem, ko bo občni zbor kluba. V upravi načrtujejo, da bodo z novim sponzorjem uspeli v ekipo pripeljati tudi nekaj novih igralcev, tako da bo dosedanja ekipa doživela precej sprememb.
VABILO NA ROKOMETNI KADETSKI DERBI
Kadeti RD Izola vabijo na 1.tekmo drugega dela državnega rokometnega prvenstva. To soboto, 10.1. ob 17.00, se bosta v izolski športni dvorani pomerili ekipi RD Izola in RK Koper. Pridite in navijajte za naše fante ter jim tako pomagajte v borbi za finale!

/

POGLED S STRANI
piše ŽARKO za Kapučino Šporrt
V-.
žNovo leto in veliko novosti pri izolskih rokometaših. Zdaj že bivši trener Radič je prepustil krmilo prve ekipe Vladu Hrvatinu. Tudi on je »bivši«, toda ponudba profila trenerja je na obali skromna, časa pa tudi
ni veliko. Spremembe so tudi v ekipi, sosedje iz Kopra so posodili dva nova igralca (Kevič, Marič), kar bo sigurno okrepilo konkurenco med igralci. Prvi treningi, zopet veliko število igralcev, polnjenje akumulatorjev, vendar bo v slabem mesecu časa težko kaj spremeniti. Vprašanju ali so »takšni« izolani bliže napredovanju pa je težko odgovoriti. Spremembe imajo sigurno nekaj naboja, vendar ostaja vse med poznanimi. Trenutna pozicija (3.mesto) je dobro izhodišče, vendar bodo izolani spomladi večkrat gostovali, ob vsem pa bo to še kako odločilno. Brez poraza, morda eden, več bo težko nadoknaditi. Prvo kolo, doma Dobova, bo že ponudilo nekaj odgovorov, težko bo v Cerkljah, vsi prežijo, pa tudi naš skalp je eden »najlepših«.
Seveda ne morem prehitevati, lahko pričakujemo vsega, končno je vse samo šport. Vsi ob vsem seveda ne bodo zadovoljni, preveč različni smo pač. Tiše in bolj mimo je pri dekletih. Boris in njegov »vrtec« bodo skušali presenetiti, vendar bo zelo težko. Pri njih se stvari pričnejo nekaj prej (24.1.), dva težka in odločilna gostovanja. Dve točki bi bile višje od Triglava, poiskusiti ni greh, razlike v letih, predvsem pa v blagajnah so prevelike. Samo začeti, nekatere stvari se pod polno obremenitvijo lahko tudi izidejo. Morda pa novo leto prinaša le kaj podobnega, dobrega.
www.goldenindex.com
ROKOMETAŠICE OŠ LIVADE PODROČHE PRVAKINJE
V	ponedeljek, 22.12.2003 se je v sežanski dvorani odvijalo področno,šolsko tekmovanje v rokometu za deklice letnika 89 in mlajše.Tekmovalo je 6 ekip:OŠ Vojka Šmuc, OŠ Livade, OŠ Cirila Kosmača iz Pirana, OŠ Dušana Bordona iz Kopra, OŠ Hrpelje in OŠ Srečka Kosovela iz Sežane.Rokometašice OŠ Livade so v svoji skupini prikazale daleč najboljšo igro in zmagale obe nasprotni ekipi ter tako osvojile 1. mesto.Rezultati:
-OS Livade:OŠ Hrpelje 9:3 - OŠ Livade: OŠ Srečka Kosovela 12:5
V	polfinalu so se »Livadčanke« srečale z drugo uvrščeno ekipo iz B skupine OŠ Vojke Šmuc in jo prepričljivo premagale z rezultatom 12:4.
V	finalu so se ponovno pomerile z OŠ Hrpelje. Pokazale so zelo borbeno igro v obrambi ter kombinatorno igro v napadu in prepričljivo zmagale z rezultatom 11:5. Za ta uspeh gre pohvala vsem igralkam ( še posebej odlični vratarki Taniti Hotujec ) in vodstvu ekipe: Brane Franovič in prof. Tatjana Olivieri.
Končni vrstni red:
tmesio: OŠ Livade, Izola
2.	mesto:0ŠHrpelje-Kozina
3.	mesto: OŠ Vojka Šmuc, Izola
4.	mesto: OŠ Cirila Kosmača, Piran
5.	mesto: OŠ Dušan Bordon, Koper
OŠ Srečko Kosovel, Sežana
Za OŠ Livade so igrale:Sabrina Poropat 12,Rebeka Hiršel 6,Anja Barič 19,Ana Perič 4,Polona Barič 2,Viler Marsedes l,Armela Bogovič,Sara Sušelj,Tanita Hotujec in Karin Hrvatin.
Livadske rokometašice obljubljajo, da bodo tudi v polfinalu prikazale borbeno in kvalitetno igro ter se uvrstile v republiško finale.
NAJPOPULARNEJŠI IZOLSKI ŠPORTNIK IN ŠPORTNICA
Naša akcija izbora najpopularnejšega športnika in športnice Izole se nadaljuje. Pred nami je že tretji kupon in tretji teden glasovanja, ki je bilo doslej uspešnejše oziroma bistveno bolj množično po elektronski pošti in skromnejše po številu prispelih kuponov. Nedvomno so sodobne oblike glasovanja in dopisovanje že krepko prerasle tradicionalno pisanje in pošiljanje glasov po pošti.
Zaradi objektivnosti glasovanja seveda ne bomo objavili kakšen je trenutni rezultat, lahko pa povemo, da se med športnicami v glavnem odločate med Vesno Dekleva, Anjo Argenti, Majdo Jerman in Kristino Rahotin, med športniki pa vodijo Anton Žlogar, Bine Pišlar, Vasilij Žbogar in Jasmin Čuturič.
Seveda pa imate še veliko možnosti, da pomagate na vrh svojemu kandidatu, saj je možnostiu glasovanja res veliko, še posebej primemo pa je glasovanje preko mandračeve spletne straniwww.mandrac.com
Še enkrat povejmo, da gre za izbor, ki ga opravite navijači s svojim glasovanjem, poudarek je na športnikovi priljubljenosti med Izolani, seveda pa so pomembni tudi rezultati, čeprav niso najpomembnejši. Pogoja sta le dva: da je Izolan (tudi če tekmuje za klub od drugod) ali danastopa za izolski klub.
Da bi bili izidi akcije karseda realni in da ne bi prišlo do križanja med našo akcijo in akcijo nagrajevanja izolskih športnikov, ki jo pripravlja Center za kulturo, šport in prireditve, bomo glasove zbirali vse do konca januarja.
NAJ ŠPORTNIK - ŠPORTNICA.... KUPON št. 3
Glasujem za
najpopopulamejšega športnika:___________________
najpopularnejšo športnico:__________________________
Ze res, da ne živi stalno v Izoli a ima tukaj večino svojega sorodstva in tukaj preživi tudi večji del leta, saj se le poleti odpravi domov v Livade ob Mimi, kjer se še vedno odpravi po tartufe. Josipa oziroma Nina Hrvatin jih ima več kot sto. Pravzaprav ima sto in eno leto, rojstni dan pa je praznovala med svojimi v Partizanski ulici, kjer zanjo od smrti moža skrbi hčerka Nineta. Na proslavo rojstnega dne so prišli njeni najbližji in bilo jih je skupaj kar pet generacij, Nina pa je brez pomoči palice prišla do tretjega nadstropja in še imela dovolj moči, daje upihnila svečo na rojstnodnevni torti.
Tukaj ne dela prav veliko, ker za to ni potrebe, so povedali njeni, zato pa doma še vedno popazi na kokoši in postori to in ono na kmetiji. Ni kaj, močna korenina je ta Nina.
ŠPORTNO
DRUŠTVO
IZOLA / Ljubljanska 51 /Jsl 6418-(M
URNIK
pon-pet od 17.00 do 22.00 sobote in nedelje od 18.00 do 21.00
NAJUGODNEJŠE CENE NA OBALI
Obiščite nas na LJUBLJANSKI 51 v Izoli / telefon 641 80 42
e
.OVEN**
*
Koline
OŠTARIJA
RUDA IZOLA
112 = M"
c-	w»
Polje 21,6310 Izola tel.:05/641 67 24
VSAK
DELOVNI
DAN
NAGRADA VIŠJA KOT PRI DRUGOLIGASIH
V Horizontu se je zgodilo prvo občinsko prvenstvo v računalniškem nogometu z najbolj cenjenim programom Pro Soccer 3. Na velikem ekranu so številni navijači md katerimi so bili najbolj glasni Ribari vse do poznih ur spremljali zanimive
dvoboje med najboljšimi igralci tega nogometa priu nas. Da je ta igra pri Izolanih priljubljena priča tudi podatek, da imamo letos drugo in četrtouvrščenega na državnem prvenstvu.
Izšlo se je nekoliko drugače kot so nekateri napovedovali. Naslov najboljšega in zajeten pršut je dobil Rodo, ki je v finalu premagal Čupo, tretje mesto pa sta si delila Miro Štampfer (zamenjal je Treskavico, ki je moral drugi dan na delo) in xxx, ki je bil sicer prvi favorit a je izžrebal skromno ekipo Nigerije.
tl ica šsmem.
MČdAŽEkJA
SLUŽBA LAHKO VSAKEMU ČLOVEKU POMENI NEKAJ
DRUGEGA. ENEMU JE SLUŽBA	VESELJE IN
DRUŽBA, DRUGEMU JE SLUŽBA	SAMO	VIR
ZASLUŽKA, DA LAHKO PREŽIVI. NEKDO, KI NIMA SLUŽBE	SE	LAHKO
POČUTI NIČ VREDNEGA. ZA VSE PA JE SLUŽBA ZELO POMEMBNA PLAT ŽIVLJENJA.
KO KONČAŠ OSNOVNO ŠOLO, RAZMIŠLJAŠ O PRIHODNOSTI, KAJ BI POSTAL? VČASIH SE ODPRAVIŠ V ENO SMER IN KO PRIDEŠ DO CILJA UGOTOVIŠ, DA TO NI	PRAVA	SMER	ZATE.	TAKI LJUDJE	SO V	SLUŽBI
NEZADOVOLJNI	DOKLER	NE NAJDEJO	NOVE	SMERI,
NOVEGA CILJA. JAZ ŽE OD MALIH NOG VEM, KAJ SI ŽELIM POSTATI. ZARADI ZDRAVJA IN SVOJIH OMEJITEV JAZ NISEM MOGLA SLEDITI SVOJI ŽELJI. ČE BI JAZ IMELA MOŽNOST DELATI TISTO KAR SI ŽELIM, BI SLUŽBA ZAME BILA VESELJE. PREDSTAVLJAM SI, DA BI BILA VZGOJITELJICA V VRTCU.
POTEKALO NAJ BI TAKO, DA BI ZJUTRAJ OTROKE SPREJELA, JIM ODPRLA OMARO Z IGRAČAMI, KJER BI SE IGRALI DO MALICE. PO MALICI BI SE LOTILI RISANJA IN PISANJA IN TUDI IGRANJA. POTEM BI SE ODPRAVILI VEN NA SPREHOD ALI NA OTROŠKO IGRIŠČE. VRAČALI BI SE VESELI IN ZADOVOLJNI, PRIČAKALO NAS BI TOPLO KOSILO. PO KOSILU BI SLEDILA PRAVLJICA, KI BI JO SAMI OTROCI ZBRALI. POTEM BI PRIŠEL POČITEK. KO BI SE OTROCI ZBUDILI, BI DOBILI ŠE POPOLDANSKO MALICO. PO MALICI BI JIH PRIŠLI STARŠI ISKAT.
OTROCI SO ISKRENI, VEDNO POVEJO KAJ MISLIJO V OBRAZ. OTROCI SO VIR VESELJA, SO RAZLIČNI IN POLNI ENERGIJE. KO SEM Z NJIMI TUDI JAZ ČUTIM TISTO RADOST. VSE TE DOBRE OBČUTKE, KI MI JIH DAJEJO, JIM VRAČAM TAKO, DA JIH VARUJEM. MOJA ŽELJA JE TA, ČE PA VI TAKO KOT JAZ, SVOJE ŽELJE NE MORETE URESNIČITI, SI POIŠČITE NOVO ŽELJO.
DAMJANA
Žlico brodeta urejujejo varovanci izolske enote Varstveno delovnega centra Koper
HORIZONT KLUB
PETEK 09.01.2004
Petkov večer v klubu Horizont bo v znamenju glasbe "v živo" in tiste s plošč, ki jih ima v lasti vsevedni Maxi.
Začelo se bo z nastopom avstralske kontrabasistke Kate, ki smo jo spoznali med nastopom z dvema članoma skupine Terrafolk, zdaj pa se bo predstavila v triu z glasbenicama iz Beograda in Sarajeva. Igrale bodo glasbo, ki bi jo lahko opredelili kot odtrgani etno rock ali kaj podobnega. Kate pa nas bo nedvomno znova očarala s svojim Patty Smith vokalom.
D) MAXXVmU5
Prvi novoletni nastop v shoto klubu pa bo nadaljeval izolski vsestranski glasbenik, animator, plesalec...
maxxVirus...pričakujemo lahko karkoli, vsekakor pa bo živahno, zabavno in zelo rock'n’roll lepo vabljeni vsi željni prijetnega, z obradovimi toasti odišavljenega večera...
SOBOTA 10.01.2004
NLP
BACKSTAtE 60LLIW06 /EBICA
prvi koncerti leta 2004 v shoto klubu bo v znamenju hitrih, a vendarle prijetnih ritmov treh ljubljanskih in ene izolske skupine...
SOBOTA 17.01.2004
TITO S BOJ5
(rovinj)
Z LOTVO RI (umag)
v soboto 17.01.2004 bomo gostili v shoto klubu dva hrvaška punk rock benda...tito's bojs so slovenskemu punk občinstvu že zelo znani, saj že vrsto let igrajo po celi alpski deželi tej. kjer je kakšen punk festival, tam bomo verjetno srečali tudi njih...zlotvori prihajajo iz umaga in ravno tako igrajo punk
VOŠČILO IZ KORT
Nada Morato je uredništvu in bralcem Mandrača v imenu KD Korte voščila tako-le:
DOBRA ROKA
(Koštabona, Puče)
Po pozdravu in voščilu »Dobro jutro! Srečno novo leto!« pravijo koledniki: »Smo pršle po dobro roko.« Toda gospodinja želi: »Ben, nen boste kej zakantale?« Nato zapojejo:
Bog daj srečo in ljubezen, oče trezen, nikdar jezen.
Sini taki, a bo smela vaša mati bit vesela.
Hčerke pa kot rožice v družino vsajene.
Naj bo srečna vaša štalca, naj bo zdrava vsa živalca: krava konj, vol in telica, koza, ovca, vsa drobnica.
Dosti vode vsaki čas za živino in za vas.
Bog daj srečo vam na polju naj gre vse po vaši volji, mnogo žita, olja, trave, sadja, vina in zelenjave Vse naj se lepo uredi da veseli boste vsi
Zdaj pa boste poiskali in kaj dobrega nam dali.
Vsem je znana dobra roka, to je sreča za otroka.
Zdaj pa gremo preč.
Bog daj drugo leto več!
Pesem je zložil župnik Alojz Kocjančič in jo otroke naučil pri verouku. Peli so jo od hišre do hiše za novo leto. Besedilo je povedala Ana Špeh pd. Anča ut Speho (1928) v Koštaboni, zapela pa jo je Ivana Pucer pd. Milka s Puč (1943). Iz knjige Šupeter je na lepa vas, stran 57, KRES
MESTNA KNJIŽNICA IZOLA
Oddelek za otroke in mladino vabi
otroke od četrtega do šestega leta na uro pravljic, ki bo v v torek, 13. januarja ob 17. uri,
v pravljični sobi v prostoru starega italijanskega vrtca, Drevored 1. maja 9. Prisluhnili bomo slovenskim ljudskim pravljicam o zimi...
Mame in otroci, s seboj prinesite copate in copatke!
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava PIRAN Zveza kulturnih društev Karol Pahor Piran / Likovni klub Solinar
LIKOVNA DELAVNICA8- GRAFIKA IV
Januar - maj 2004
Delavnica se bo pričela v soboto, 17.1.2004 , skupno pa bo obsegala 50 ur. Omenjenega dne se bo delavnica pričela ob 17,00 uri in trajala do 20,00 ure potekala bo v Piranu v prostorih Mladinskega EPI centra ( bivši pionirski dom ) v Rozmanovi ulici. Delavnice bodo potekala vsako soboto, za uro se bodo udeleženci dogovorili na prvem srečanju. Delavnico bo vodila likovna akademska slikarka Joni Zakonjšek.
PROGRAM: Udeleženci delavnice bodo spoznali tehniko kolografije, njene bogate likovne izrazne možnosti in osnovne kompozicijske lastnosti grafičnega ( svetlo temnega ). Tehnika kolografije omogoča različne strukturne pristope in išče inovativnosti. Kontrast temu je suha igla, bolj izčiščena tehnika, katero bodo udeleženci spoznali v drugem delu tečaja. Ta bo imel večji poudarek na risbi; kako aktivno zapolniti grafično ploščo in samo risbo.
Število udeležencev je omejeno na maksimalno 10. ROK PRIJAVE : sreda 14.1.2004 KOTIZACIJA ZA DRUŠTVA IN POSAMEZNIKE JE: 25.000,00 SIT po osebi ( 20 % DDV je vključen v ceno ) DODATNE INFORMACIJE IN POJASNILA:	Dodatne informacije lahko dobite pri
predsednici Likovnega kluba Solinar ga. Jasni Bušič tel. 05 6770 213 ( popoldan), ali na sedežu Območne izpostave JSKD Piran tel.: 05 671 0090,
KINO ODEON - Art kino
8.1 ob 18.30 ART KINO 24 • URNI ZURERJI
8.1. Ob 20.30 - 9.1. ob 20.50 - 10. in 11.1. ob 20.30 ART KINO BOŽJE POSREDOVANJE: kronika ljubezni in bolečine
9.-11.1. ob 16.30
MLADINSKI PROGRAM LOONEYTUNE$: PONOVNO V AKCIJI
9.1. ob 18.30 -10. in H. Lob 20.30 - 12. in 13. ob 18.00 GOSPODAR IN BOJEVNIK NASTER AND COMMANDER: THE FAR SIDE OFTHEINORLD
12.11. Ob 20.30
ART KINO -CIKLUS ANDREJA TARKOVSKEGA NOSTALGIJA (NOSTALGHIA)
13.1.ob20.30 -14.in 15.Lob 18.00 ARTKIN0 SVATBA
14 in 15. L ob 20.30 -16. L ob 20.50 - 17. in 18. L ob 18.30 ARTKIN0 11. SEPTEMBER
Območna izpostava JSKD Izola vabi na odprtje razstave fotografij članov
Foto kluba Portorož.
ulica Girodana Bruna 6 Izola
SOljCljli MU
JSKD
Odprtje razstave bo v petek, 9. januarja 2004, ob 19. uri
v izolski Sončni dvorani (ul. Giordana Bruna 6).
Vljudno vabljeni.
Razstava bo na ogled do 30.1.2004 ob ponedeljkih, sredah in petkih, med 17. in 19, uro,
galerija INSULA
SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03
VOJKO TOMINC »»Overste Galerija Krka - Zdraviliške Strunjan
razstava grafik AlH13 BSTfl SKVOf
SOLSKI EX-TEMPORE
V sredo, 24.12.2003 je v prostorih šolske knjižnice Srednje gostinske in turistične šole Izola potekala otvoritev razstave SOLSKI EX-TEMPORE. Dijaki so že osmo leto zapored sodelovali s svojimi izdelki, ki so po vsebini in motivih zelo bogati. Najpogostejši motivi so tihožitja in krajine, ki odsevajo bogato domišljijo, vsestransko opazovanje življenja in neposredno doživljanje okolja.
Razstavlja 28 dijakov in med temi je komisija izbrala 3 nagrajence:
Uroša Pohajača, Ano Čebron (na fotografiji) in Sebastjana Buželjana.
V SGTŠ-ju
Tragičen začetek novega leta
■v	v
SE ENA ŽRTEV NEVARNE CESTE OB BOLNICI
Policisti so že zaključevali poročilo o dokaj mirnih novoletnih praznikih, brez hujšim prometnih nesreč, ko so prejeli obvestilo o kar dveh nesrečah v katerih sta ugasnili dve mladi življenji.
$.	ž
—- '•>	-
3
Toto Zdravko Primožiča
Ena nesreča se je pripetila na cesti med Ankaranom in križiščem Bivje, malo pred tem (ob 18.25 uri) pa se je na lokalni cesti pri izolski bolnišnici pripetila prva hujša prometna nesreča v tem letu. 19-letni JV iz Kopra, ki je bil v prometni nesreči huje telesno poškodovan je vozil z osebnim avtomobilom Audi A3 iz smeri Izole proti Kopru in v levem ostrem ter nepreglednem ovinku zapeljal v levo, preko neprekinjene ločilne črte, na nasprotno vozišče, pri čemer se je vozilo postavilo pravokotno na vozišče. V tem trenutku je iz nasprotne smeri pravilno pripeljal 30-letni SŠ voznik osebnega avtomobila znamke BMW 320, ki je brez da bi zaviral, s prednjim delom vozila trčil v desni bok Audija in se pri tem lažje telesno poškodoval
V nesreči je bil udeležen kot potnik v osebnem avtomobilu znamke Audi 19 -letni TG iz Kopra, ki je bil v nesreči tako hudo telesno poškodovan, da je na kraju umrl. Sedel je na desnem sprednjem sedežu. Huje telesno poškodovan je bil še 19-letni Koprčan IG, ki je sedel na zadnji klopi Audija. Promet je bil na tem delu ceste zaradi odstranjevanja posledic nesreče zaprt skoraj štiri ure.
STEVANEC JE ODŠEL NA KOZINO
Na policijski upravi Koper so izvedli nekaj kadrovskih sprememb predstojnikov policijskih postaj. Glede na to, da se konec letošnjega leta zaradi upokojitve poslavljata komandir Postaje pomorske policije Mirko Slukan in komandir Postaje mejne policije Škofije Ivan Grzetič, je direktor PU Koper Emil Čebokli v.d. generalnemu direktorju policije Marku Pogorevcu predlagal namestitev novih komandirjev na omenjenih enotah.
Tako že od 1. januarja Postajo pomorske policije vodi Uroš Jazbec dosedanji pomočnik komandirja na PP Piran. Postajo mejne policije Škofije vodi Dušan Marhold dosedanji komandir na Postaji mejne policije Kozina. Na tem delovnem mestu pa ga je nasledil Zvonko Stevanec, dosedanji pomočnik komandirja na PP Izola.
Števanec je rojen 1960 v Mariboru, stanuje pa na Škofijah, v policiji je od leta 1979 ko je začel kot pripravnik, policijsko kariero je nadaljeval kot vodnik službenega psa nato kot stalni dežurni na takratnem oddelku v Škofijah in po zaključku višje policijske šole je bil razporejen na delovno mesto pomočnika komandirja na PP Izola. V letošnjem letu je diplomiral na Visoki policijsko varnostni šoli. Izolani smo ga dobro poznali, saj je veljal za resnega in odgovornega policista s katerim ni bilo šale.
Policijska postaja Izola pa je že dobila tudi novega pomočnika komandirja. To je od novega leta dalje Dejan Krajlah, ki je bil pred tem zaposlen na policijski upravi v Kopru, takoj po koncu šolanja pa je že bil zaposlen na izolski policijski postaji, tako da naš kraj in ljudi kar dobro pozna.
KRIV JE BIL METADON
Smrt štirinajstletnega Sladjana, od katerega smo se poslovili zadnje dni lanskega leta, je, po izjavah tiskovnega predstavnika koprske policijske uprave, Vojka Živca, povzročila povečana doza metadona. Seveda ni treba posebej ponavljati, da metadon uporabljajo v programih odvajanja od prepovedanih drog, izolski odvisniki pa ga v glavnem prejemajo v izolskem zdravstvenem domu, nekateri pa odhajajo ponj tudi v Koper. Poseben problem seveda predstavlja metadonsko doziranje ob koncu tedna, ko je lekarna zaprta, zato je takrat v mestu mogoče dobiti določene količine tega zdravila, ki je pravzaprav opijat, le daje manj škodljiv kot klasična droga.
Kako je mladenič prišel do takšne količine metadona, ki je bila usodna za njegovo življenje in kaj se je z njim sploh dogajalo tisto noč in tisto nedeljsko dopoldne pa kriminalisti še ugotavljajo.
Z NOVIMI ČLANI IN NOVIMI CILJI V NOVO LETO
V Prostovoljnem gasilskem društvu Korte se s ponosom ozirajo na preteklo leto in z visokimi pričakovanji zrejo v novo. Kako tudi ne bi, saj so v poročilu za leto 2003, ki so ga nedavno predstavili novinarjem, ugotovili, da so članstvo, aktivnosti in interesne dejavnosti močno presegla začetna pričakovanja.
Še najbolj je presenetil precejšen vpis novih članov, ki je v primerjavi s preteklim letom narasel za več kot polovico vseh dotedanjih članov. Vodstvo in člani PGD Korte so med njimi z veseljem pozdravili tudi poklicne gasilce z Gasilske brigade Koper. Najbolj je naraslo število članic, kar je za PGD Korte tudi najbolj vzpodbudno, saj si prizadevajo ustanoviti žensko desetino in tekmovalno skupino. V omenjenem društvu je bilo decembra 2003 včlanjenih 109 članov, v enakem obdobju leta 2002 pa 72 V društvo je včlanjenih tudi 39 pionirjev, ki jih uspešno že več let vodiMarino Grbac, dolgoletni član društva.
V PGD Korte so se v letu 2003 odločili za spremembo emblema, kar je bilo po njihovem mnenju potrebno za večjo prepoznavnost kraja, saj novi bolje ponazarja Korte. To pa ni edina aktivnost, s katero so se člani društva želeli približati prebivalcem kraja. V okviru preventivnih nalog bodo na operativnem območju pregledali celotno hidrantno omrežje in popisali vse hidrantne priključke ter jih tudi preizkusili v njihovi funkcionalnosti. Omenjeni podatki bodo pristojni službi v občini Izola služili v požarih ali drugih nezgodah. Svoj požarni okoliš pa člani društva nadzorujejo z izdajanjem dovoljenj za kurjenje v naravi, ki vsako soboto poteka v prostorih PGD Korte.
O načrtih za naslednje leto pa več v naslednjem Mandraču.
USPEŠNICA IZOLSKE POLICIJSKE POSTAJE
Štirinajst dni je minilo od zadnjega Mandrača in nabralo se je toliko dogodkov, da bi jih komaj spravili na štiri in ne le na dobre pol strani tega našega tednika. Za slabo tretjino vseh pa sta poskrbela stara znanca izolskih policistov, ki imajo z njima opravka takorekoč vsak dan. Sicer nič posebej resnega a dela jima dajeta vseeno dovolj.
PREDNOVOLETNO VZDUŠJE
Zakonca sta se pred novim letom spet malo sprla. Policisti so ugotovili, da je žena prišla domov vinjena je začela razgrajati, kričati na moža ter razbijati po stanovanju. Policisti so ji napisali prijavo za sodnika za prekrške. Še isti dan pa je prišla na postajo in prijavila moža, ki da jo je pretepel. Žal s postopkom na policijski postaji ni bila zadovoljna, zato je postajo zapustila in se ob tem še zelo nedostojno vedla do organov v uniformi.
Le dan kasneje je soprog ponovno poklical policiste in povedal, da je žena prišla pijana domov in da razgraja po stanovanju. Dečki so napisali še eno vabilo k sodniku za prekrške.
Tudi naslednji dan je bilo živahno. Tokrat je ponovno klical mož in naznanil, da je žena prišla domov vinjena ter da kriči in ga izziva ter se sploh vede nemogoče. Dečkom je še povedal, da je pripravil njene stvari in jo bo nagnal iz hiše, saj je stanje že nevzdržno. Hkrati je žena poklicala na 113 in najprej ozmerjala policiste ter jih pošiljala v razne kraje nato pa še prijavila, da jo je mož pretepel. Ko so policisti prišli na kraj od koder je klicala je tam že ni bilo več, vseeno pa so napisali še eno prijavo sodniku za prekrške. A dogajanja še ni bilo konec. S tržnice je poklical prodajalec in povedal, da neznana ženska kriči nanj, ga žali in mu odganja kupce. Dečki so pohiteli tja a je bila ženska hitrejša in je niso našli. Popoldne pa so iz lokala na Sončnem nabrežju dobili sporočilo, da je tam neznana ženska, ki kriči na goste lokala in jih žali. Tokrat so jo dečki le dohiteli in jo pridržali do uradnih ur sodnika za prekrške, kije imel kaj naštevati in seštevati.
SREČNO V NOVO LETO
Vse to se je dogajalo še pred novim letom, po novem letu pa se je stara znanka ponovno zglasila na postaji in prijavila, da ji je nekdo v zadnjih 4 dneh iz stanovanja ukradel za dobrih 300.000 SIT oblačil. Pravzaprav je bilo spodnjega perila, šminke in oblek najprej za milijon a je njihova vrednost od prihoda na postajo do končne prijave skopnela na omenjenih 300 tisočakov. Kot so ugotovili policisti si je gospa vse skupaj izmislila zato jo bodo zaradi suma storitve kaznivega dejanja krive ovadbe ovadili državnemu tožilstvu. Gospa jim je seveda obljubila, da bodo vsi zamenjani, saj pozna tudi novega policijskega šefa.
No. 208

Cosa ci porta questo 2004?
Ammettiamolo šema ipocrisie: il 2003 per la nostra Comunita e stato un anno da dimenticare. II2004 appena iniziato šara l 'anno in cui riusciretno fmalmente a vedere uno spiraglio di crescita? Tra meno di quattro mesi diventeremo tutti cittadini europei e il confine statale, amministrativo, ideologico e culturale, cheper fanti decenni cihaportatiaviveredairaltraparte, verrdcancellalo. Ma riusciremo a cancellare anche le frontiere che questa innaturale e antistorica divisione ha creato nelle nostre menti, nelle nostre abitudini, nel nostro stesso modo di concepire l 'appartenenzaad imacollettivitdminoritaria? Riusciremo a confrontarci con delte realta piu Ubere, ma - farse anche proprio per questo - piu disinibite nei confronti dei piu deboli, dei diversi, dei nullatenenti? Riusciremo ad attrezzarci di quelle strutture che saranno capaci di dialogare, discutere, combattere, resistere, ad una logica integratrice per la quale i soli valori che contano sono e saranno sempre pili quelli legati alla possibilitd di impadronirsi di una fetta di mercato, indipendentemente se si tratta di un mercato culturale, economico, linguistico opolitico? L 'Europa, ai cui valori civili sentiamo di appartenere, annuncia e pr odama questi principi e queste veritd. Prodoma, pero, anche i principi secondo cui a tutti vanno assicurate uguali opportunitddivitaedisviluppo, indipendentementedalla consistenza, dali 'appartenenza nazionale e linguistico e dal grada di sviluppo economico.
Iprimi giorni del2004sono incominciati ali 'insegna della riman ta, con il deputata al seggio specifico a! Parlamenta sloveno, Roberto Battelli, chesiedimessodallapresidenza della Commissione parlamentare per le nazionalitd. E stato un atto di coraggio, un atto di aperta sfiducia verso uno Stato che sui problemi della tutela minoritaria si e dimostrato latitante, quando non ostile. La decisione di Battelli, sepossiamopermetterci una valutazione ancora tutta da verificare, va certamente collegata ali 'attuale -lunga, troppo lunga, oseremmo dire quasi insostenibile -situazione di disagio in cui si trava la Comunita nazionale italiana e, in particolare, l 'ormai cronica mancanza di una risposta alle sue necessitd daparte dello Stato e delle sue strutture - dal Par/amen to al governo. Dimettendosi daquesta importante funzione, Battelli ha valuto in maniera forte e inequivocabile denunciare una situazione politica venutasi a creare in Slovenia estremamente negativa nei confronti della nostra comunita che, altrimenti, potrebbe portare ad una situazione senza possibilitd di ritorno, di sbocco e di intervento. In fonda, il ruolo del deputata al seggio specifico della Camera di Stato e di presidente dellaCommissioneparlamentare per le comunitdnazionali, rappresentano le massime istituzioni a tutela dei diritti garantih dalla Costituzione, alle cui richieste nessun organodelloStatodovrebbepermettersidinonrispondere. Con queste premesse, come valutare quanto potrd succedere nei prossimi dodici mesi? Augurandoci e auspicando che i principi costituzionali, che si trovano alla base dello Stato sloveno e che rappresentano anche la strutturafandamentale dellafaturacartaeuropea, trovino risposta adeguata presso coloro che, anche con il nostro voto, sono stati chiamati a reggere con onestd, lungimiranza, tolleranza, rispetto la nostra comune sorte.
Silvano San
Ricordando Luciano Kleva
La notizia della sua scomparsa, tragica, improvvisa, il logica, quel pomeriggio di fine dicembre ci raggiunse increduli e si diffuse immediatamente. Tra noi che lo conoscevamo e tra coloro che di luisapevano ormai da lungo tempo. Avremmo voluto essersmentiti perche un paio d’ore dopo avremmo dovuto trovarci per Tultima riunione deli'anno, prima delle feste di Natale e di Capodanno.
Per analizzare quanto portato a termine in questi dodici mesi e per affrontare i problemi che sono ancora li, in attesa di una mente saggia, paziente, tollerante che incominci a dipanarli. Ci conoscevamo da gualche decennio, ci incontravamo ai suoi concerti, alle sue mostre, alle riunioni, anche se era da poco piu di un anno che avevamo incominciatoalavorareassieme, quando avevaaccettatodi impegnarsi nella nostra Comunita, in un momento particolarmente difficile pertutti noi. Per aiutarci a superare il guado che ancor sempre ci vuole vincolati ad una tradizione e ad una abitudine che non superano il recinto del nostro mondo minoritario.
Convinto, come e stato sempre, che la vera emancipazione culturaledeve essere il risultato di un continuo confronto con gli altri e di una costante apertura verso la societa. Una convinzione che lo aveva portato ad essere sempre libero nelle sue scelte, e non sono State sempre scelte facili, e che aveva approfondito - se mai possibile - il suo attaccamento alla nostra terra, alla nostra storia, alle nostre
tradizioni, ai sentimenti piu intimi di partecipazione e di appartenenza ad un mondo - piccolo come 1’lstria - ma grande come 1’Universo intero.
La sua costante ricerca nel mondo della mušica popolare, lesueispirazioni artistiche	che
magistralmente ha saputo trasmettere nelle immagini che creava e che rappresentano oggi una precisa testimonianza deH’anima istriana, del suo secolarecoinvolgimentodi genti, di lingue, di culture. Vincitore di numerosi premi del concorso Istria Nobilissima, insignito-su nostra proposta e del Comune di Isola - del premio Kocjančič legato alle tradizioni istriane, partecipe nel lavoro delle nostre istituzioni, assieme a pochi altri ha percepito che il momento decisivo per un totale inserimento della nostra cultura nel consesso della multiculturalita stava arrivando con 1’Unione Europea, anche se perso-nalmente aveva saputo dare il suo ricco contributo gia in tutti questi anni. Purtroppo non ha fatto in tempo a constatare di persona che proprio questa strada, da lui perseguita, era la sola che meritava e merita seguire tuttora.
Con lui, la nostra Comunita ha perso un esempio, la nostra citta rimane senza un personaggio che ha saputo farsi valere anche airinfuori dei propri confini, conosciuto e apprezzato in Slovenia, in Croazia e in Italia, Nstria ha perso uno dei suoi cantori piu genuini ed uno che aveva saputo creare suoni e immagini che riuscivano a far rivivere e conoscere Tanima di questa nostra terra e delle nostre genti.
L’opera di Luciano Kleva parlera in vece sua, pur nelfaridita della vita quotidiana che spesso non lascia tempo per sentimenti piu profondi. II suo messaggio umanoed artistico, nesiamocerti, trovera chi šara capace di continuare il suo percorso. Se il mondo non e solo materia, se accanto alla nostra esiste un'altra dimensione, forse, ascoltando i suoni che pervadono il nostro vivere quotidiano, passeggiandoperipratielevecchiecase dei villaggi istriani a lui tanto čari, Luciano avra modo di constatare che quanto ha fatto nella sua purtroppo breve e tragicamente conclusa vita terrena non andrš perduto. Per far vivere e rivivere questa nostra dolce, ma anche amara e, forse proprio per questo, tanto amata terra isolana e istriana.
SCUOLA SCUOLA SCUOLA SCUOLA
Alla scuola elementare Dante Alighieri la fine del 2003 e trascorsa airinsegna della gioia del bambini. Alla suola materna FAguilone, oltre alla tradizionale visita di Babbo Natale che ha portato doni per tutti, le teste sono State aperte da un simpatico spettacolo di burattini presentato dai genitori dei bambini. E i bambini delfasilo hanno partecipato con un numero di canti e recite allo spettacolo di fine anno allestito dalfintero istituto. Alla manifestazione si e esibito con bravura, a volte soltanto con molta simpatia, un folto numero di alunni che ha recitato, cantato e ballato. A conclusione, il coro dei piu piccoli ha coinvolto con alcune allegre canzonette il numeroso pubblico intervenuto in palestra.
Come ogni anno, nello scorso dicembre la cooperativa scolastica, con la collaborazione di operatori didattici, ha allestito il calendario 2004, ispirato dalle attivita del progetto Cucina italiana. Vi si trovano ricette, curiosita, disegni e fotografie. La pubblicazione e stata messa in vendita durante il breve intrattenimento tra alunni, genitori e lavoratori della scuola, che ha concluso la serata del 23.
La tragica scomparsa di Luciano Kleva ha suscitato cordoglio tra gli operatori scolastici, che lo ricordano tra 1'altro anche come collega, e tra i compagni di scuola di Rok, che gli sono vicini in in guesto momento cosi doloroso.
Marino Maurel
SERATA CONVIVIALE SERATA CONVIVIALE
Ogni anno piu massiccia la partecipazione alla Serata conviviale di fine anno. Piu di duecentoventi persone hanno infatti prenotato il loro pošto al tradizionale incontro di connazionali e simpatizzanti che si e svolto lo scorso venerdi 19 dicembre al ristorante deli'Hotel Simonov Zaliv di Isola. Oltre alla cena, la serata prevedeva balli, giochi e la tradizionale tombola che ha fatto vincere ai piu fortunati ambiti premi: dai viaggi e week-end termali, ai classici prosciutto e formagio, cene e altri premi offerti dai vari sponsor della festa.
Non c'e piu religione
“Xe rivada la befana”. E con il suo arrivo la mente ci porta a quelproverbio che recita: LEpifania tutte le feste porta via. A dir il vero, in Istria non siamo poi tanto scettici; qui da noi, infatti, il proverbio recita: “La Pifania, dute le feste le scova via; ma quelmato de carneval, se le torna indrio portar. ” Che LEpifania si sia podata via le feste di quest’ultimo fine anno a noi, sinceramente, non disturba. Anzi, se le tenga e custodisca persempre. Infatti, le nostre feste sono State da dimenticare. Vuoi per la prem at ura scomparsa delLamico e collega Luciano Kleva, vuoi per tutte guelle nubi nere che veleggiavano sopra il futuro del nostro gruppo nazionale. Leggi: la tristezza nel garantira da pade del Governo sloveno e dalle altre istituzioni al nostro gruppo etnico la possibilita di proseguire sulla strada imboccata tanti decenni fa; e, soprattutto, perguello spettro entrato nei mass media della nostra etnia con in saccoccia la ferma volonta di oscurarli. Čara befana, se il carbone lo hai podato verso i giusti Udi, ti saremo grati infinitamente.
Gianfranco Siljan
Si dice e non si dice
Occupiamoci della voce “grado” per dirvi che nel senso di gradimento s’usa nelle locuzioni: di buon grado o malgrado. Pero e piu ortodosso l’uso di: volere, si voglia o no, piaccia o non piaccia. E cosi, malgrado a tutto, vi piaccia o non vi piaccia, noi vi salutiamo augurandovi un felice 2004.
G.S.
AVVISO
La Comunita degli Italiani “Pasguale Besenghldegli Ughi”di Isola organ izza un CORSO Dl CANTO E TECNICA VOGALE per principianti e per cantanti piu esperti, anche in funzione delLeventuale inserlmento di nuvi coristi nel Coro Haliaetum.
II programma di studio comprendera il repertorio cameristico e oratoriale, senza escludere anche altri geneh adatti alla vocalita delLallievo.
II corso si terra nel periodo febbraio-giugno 2004. Le lezioni di corso avanzatosisvolgerannoconscadenzasettimanaleeinorariodaconcordare con Linsegnante. Per i principianti verranno organizzate lezioni con due allievi per udora di lezione, una volta alla settimana. Su richiesta degli interessati verranno organizzate lezioni collettive di teoria della mušica. Costi: per i coristi del Coro Haliaetum le lezioni sono gratuite;altri allievi 2.000 sit per ora di lezione.
A discrezione delLinsegnante, gli allievipiii meritevolipotranno padecipare ad esecuzioni pubbliche organizzate dalla Comunita.
Docente: Eleonora Matijašič, diplomata in Canto presso il Conservatorio “Giuseppe Tartini" di Trieste e in insegnamento diclasse presso la Facolta diPedagogia diLubiana. Perdiversianniha svolto attivita Unca e concertistica dedicandosi pure alLinsegnamento presso le scuole di mušica di Isola e Capodistria.
Informazioni: CI P. Besenghi degli Ughi, tel. 641 63 12, oppure 040 880 490. Eleonora Matijašič, tel. 641 6338.
ATTIVITA COMUNITARIA
BIBLIOTECA E SALA Dl LETTURA
Orario d’apertura: da lunedi a venerdi, dalle ore 16.30 alle 19.30
Sono disponibili i periodici Focus,
Panorama, UEspresso, Airone,
Storia illustrata, Artecultura, Gente viaggi, Donna moderna, Starbene,
Casaviva, Ouattroruote, Primorske novice, Mladina, Mandrač e il Mandracchio nonchš i guotidiani La Repubblica, La Gazzetta dello šport, llpiccolo, La voce del popolo e Delo.
II Mandracchio, foglio della Comunita italiana di Isola Redattore responsubile:
Andrea Šume njok
Redazione: C Chicco, M. Maurel,
C Raspolii, S. Sau, G. Siljan, R. Siljan, A. Šumcnjak
Indirizzo: via S. Gregorčič 76,
6310 Isola, Slovenia
tel., fax: (+386 5) 641 50 31, 641 58 53
www.can-is.si
can.isola@can-is.si
KRIMINALIJE
PETARDE SO POKALE
Na Verdijevi ulici, kjer je bilo silvestrovanje na prostem je sicer bilo poskrbljeno za metanje petard, nekateri pa so to izkoristili za pravo granatiranje. Bilo pa je tudi precej neorganiziranega metanja petard, ki so poškodovale police na dveh kioskih, pa tudi lepo število smetnjakov je odletelo v zrak.
LEPO JE ZAČEL
Policisti so na parkirišču pri ladjedelnici opazili osebni avtomobil Hyunday Pony, ki je bil brez registrskih tablic. Ko je voznik opazil policiste je začel bežati po Cankarjevem drevoredu, nato zavil na Industrijsko cesto in nato še na Južno cesto. Na zvočna in svetovna opozorila se voznik ni oziral in še naprej bežal po Južni cesti ter nato zavil med vinograde. Tam so ga policisti tudi ustavili in ugotovili, da gre za šestnajstletnika iz Izole, ki seveda nima vozniškega dovoljenja, da o vseh ostalih prekrških niti ne govorimo. Med postopkom pa je na policijski postaji mimogrede priznal še krajo kolesa z motorjem , ki jo je storil pred kakšnimi 20-timi dnevi na območju Pirana.
»Srečna država, ki ima takšno mladino« (J.B.Tito)
ROP PRED GAVIOLIJEM
Pred ambasado Gavioli je prišlo do ropa o katerem pa nismo izvedeli prav veliko. Okoliščine tega dogodka policisti namreč še ugotavljajo.
V	ISTRI SO ŠKOLJKE
Koprski policisti so v Hrvojih odkrili Izolana, ki je v Slovenijo vstopil ilegalno, izven mejnega prehoda. Pri pregledu vozila so v prtljažniku odkrili še 43 kg školjk, ki so jih predali carinikom. Srečal se bo še s sodnikom za prekrške.
POZABLJIVI MERCEDES
Na policijsko postajo je prišel občan in prijavil krajo osebnega avtomobila Mecedes, ki ga je parkiral na Dantejevi ulici nasproti reševalne postaje. Naslednji dan pa se je Mercedes našel na parkirišču pri gasilskem domu, zato se zdi, da je lastnik pozabil, kje ga je zares parkiral.
SLALOMSKI REKORDER
Policisti so v popoldanskih urah prejeli telefonsko obvestilo ene izmed udeleženk v prometu, da vozi za voznikom osebnega avtomobila po cesti med Koprom in Izolo, ki s svojim vozilom močno vijuga sem ter tja po vozišču. Izolska policijska patrulja je voznika ustavila pri avtokampu Jadranka. Za voznika so policisti odredili preizkus alkoholiziranosti in na ekranu alkotesta se je izpisala nova rekordna znamka preizkusa. Domačin je imel v izdihanem zraku kar 3,11 promila alkohola. Slalomske vožnje žal ni izpeljal do konca.
LJUBITELJ KINA IN OKOLICE
Ponoči je neznanec vlomil v izolski kino in v lokal ob njem. Ukradel je več steklenic alkoholnih pijač, več štek cigaret in nekaj gotovine. Lastnika je oškodoval za 180.000 sit.
NEKAJ GA JE PRIJELO
V	petkovi noči se je nekdo na parkirišču pod Belvederjem znesel nad tam parkiranim osebnim avtomobilom Seat Leon. Kot je ugotovila 28 letna lastnica je na avtomobilu nekdo poškodoval vzvratno ogledalo in polomil okvirja registrskih tablic. Škode je kar za 50.000 SIT.
SREČA V NESREČI
Na Dantejevi ulici se je zgodila prometna nesreča v kateri je bil udeležen 5 letni otrok. Bil je v varstvu dedka in je iz parkirišča stekel preko cestišča v trenutku, ko je po njem pripeljal voznik avtomobila in ga zbil po vozišču. Po nezgodi je otrok stekel čez cesto proti staršem, ki so ga odpeljali v Bolnico Izola, kjer so ugotovili, daje dobil le lažje telesno poškodovan.
ALKO LESTVICA
Poleg že omenjenega rekorderja so dečki zabeležili še nekaj lepih dosežkov. Drugouvrščeni je namreč napihal izvrstnih 2.36 g/kg, tretjeuvrščeni pa 1.79. gramov alkohola na kilogram krvi.
MALI OGLASI
Stanovanja, poslovni prostori
■	Zakonski par petdesetih let išče Stanovanje v Izoli ali bližnji okolici za določen čas. Ponudbe na tel.: 041417187
-	Zaposlena Izolanka s hčerko in sinom išče maniše stanovanje za daljše obdobje v Izoli ali okolici tel 040 888 623
-Iflagojuoddam manjše stanovanje za daljši čas. Prednost imajo nekadilci, tel 6417224 II IZOli Oddampritlično garsonjero do junija 2004. tel 6414224,041 933 280
■	Staro hiŠO ali Stanovanje v Izoli ali okolici kupi štiričlanska družina, tel 041 608 765 -Oddam nov. Opremljen kozmetični Salon,v športnem centru Portorož, info: 040 749 530
■	Kupim manjšo garsonjero v Izoli, tel 05 753 03 87
-	V starem mestnem jedru Izole Oddamo popolnoma Opremljen bar. Tel.: 031 353 270
-Kupim manjše stanovanje v Izoli tel 031 500368
-	PETČLANSKA DRUŽINA Z DVEMA OTROKOMA S CEREBRALNO PARALIZO NUIIIO POTREBUJE STANOVANIE, NAJRAJE PRITLIČNO. POKLIČITE 041 557 661
-	Študentom ali študentkam Oddamo Stanovanje V lagodju tel 041 476 044
Motorna vozila
■	Hundai Pony 1,5 ESI letnik 1991 srebrno kov. barve, centralno zaklepanje, el. pomična stekla, radio, dobro ohranjen, reg. do marca prodam, cena 150.000,00 SIT tel 041 315 966
■	Ugodno prodam IN Pasat karavan star 12 let, brezhiben, tel 041 687 191
-	Prodam Golf I. letnik 1979, 125.000 km, popolnoma nič zarjavel, registriran do januarja 2004 in brezhiben. Cena 50.000 Sit. Tel.: 031 28 20 70
-	Prodam dobro ohranjen DIESEl MUTUR Z3 ČOln s komandno ploščo in propelerjem -Lombardini 9 KS z vodnim hlajenjem. Informacije: 041 627 576 (Edo)
Delo
■	Poštena upokojenka nudi pomoč dobrim 2 - 3 ure dnevno, tel 041 338 419
-	Inštruiram italijanščino in angleščinn za osnovne in srednje šole. tel 031 826 885
-Inštruiram angleščino in nemščinnza srednjo in osnovno šolo. Tei.: 031 506 573
-	Če potrebujete JlOmOČ V gOSPOdinjStVU ali pri likanju, pokličite. 031 316 949 (Zarja)
-NUUIM PUMUC in varstvo starejšim osebaiu klicati na 041 856 855
-	BELJENJE sten, barvanje oken, vrat, postavljanje parketa, tlaka in draga zaključna dela. Tel.: 031 862 579
Razno
-	Glasbena Skupina išče prostor za vaje, pa naj bo to zaklonišče, garaža ali kaj dragega. Imamo vso opremo in tudi izolacijo, pripravljeni smo prispevati stroške! Tel.:031420240
* Prejšnjo soboto ponoči mi je z balkona na Oktobrski ulici v Izoli Odpihnilo bundo,
svetlo vijoličaste barve. Če ste jo našli vas prosim da me pokličete na tel 031 353 256 ker me zebe
-	Ugodno prodam kompletna Alu vrata, termična zapora, ventus na svetlobo, termopan stekla, bele barve, dimenzij 70 X 245 cmm. cena 70.000 SIT. tel. 041 611 387
■	Kabelski priključek za TV v centru mesta ugodno prodam, tel 041 429 332
■	Smuči Salomon SRPimento carving dolžine 170 cm z vezmi Salomon prodam za 12.000,00 sit. Prodam tudi peč na svetilni petrolej, tel 641 36 80
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej Tehnični urednik: Davorin Marc e-mail: sektor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 200 SIT.
Založnik / elektronski prelom : GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010
elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com
TRR: 10100 - 0029046354 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522
MOTOHOV KOT
7A m ICTfl
.NAČRT ZA TO LETO 3E NAREJEN... ŽENA JE SKLENILA. OA BOM NEHAL RABITI... OTROCI. NA BOM VLAAAL V 30LSTV0... ..VLACsA ,.NA ZIREM V EVROPO... JAZ OEM
K
A


Tudi letos smo Izdani silvestrovali na prostem, tako kot je zadnje čase na slovenskem pa tudi drugod po svetu, že v navadi. Letošnje silvestrovanje je bilo morda malo manj spektakularno a se je na Manziolijevem trgu po enajsti uri zbralo kar lepo število ljudi, ki so bučno, a manj "eksplozivno" kot v sosednjem Kopru, pozdravili prihod novega leta. Čestitke jim je tudi tokrat prenesla županja Breda Pečan, ki jim je postregla tudi s šampanjcem, veselo pa je bilo nato vse tja do pol tretje ure zjutraj.
POBRATENI ISTRSKI UPOKOJENCI
V soboto, dne 27. 12., sta se v Pazinu uradno pobratili Društvo upokojencev Izola in Udruga umirovljenika Pazin. Pobratenje je bilo izraz civilne volje starejših državljanov na obeh straneh meje . Upokojenci pa so z njim tudi dokazali, da je državna meja za tiste, ki živijo ob njej dosti manj »trda« oziroma zakomplicirana zadeva. Seveda, le volja mora biti prava.
BURJA NE LOMI LE DREVES
Zadnje dni lanskega leta smo spoznali moč burje, saj je krepko zapihala s Krasa in razgibala morje v zalivu. V vzhodnem zalivu je z vodo napolnila nekdanjo titovo jahto, ki je bila privezana pred avtokampom Jadranka. Jahta se je nekaj dni upirala, potem pa že drugič v svojem življenju potonila. Lastniki očitno niso imeli denarja za njeno obnavljanje, zato je tudi veliko vprašanje ali bodo zmogli ponovni dvig jahte, tokrat z dna slovenskega morja. Kakšno moč imajo valovi, ki jih žene burja pa dokazuje tudi pomol na svetilniku, ki seje prelomil in tako smo dobili prvi slovenski otok.
URNIK:
ODPRTO VSAK DAN od 14.00 do 01.00 SOBOTA od 14.00 do 00.00 ob ponedeljkih uprto
SAVNA
MASAŽA

SOLARIJ ležeči in turbo
/ uporaba solarija možna * tudi izven delovnega časa
Izola, Zelena ulica 17 (Obrtna cona)
Tel.: 641 40 33, 641 31 06
® Fl80'
; ; -JuJujJ _'ZJ
	
	
	
	
	
	
	
	
ra~' 1 BIROGRAFIKA TISKARNA IN KOPIRNICA IZOLA, Industrijska cesta 4 b, CI	n 1 6310 lzola' Telefon: 05/663 54 24, Faks: 05/663 54 20, 1 E-mail: tiskarna.izolai®birografikabori.si, www.birografikabori.si