bhaja vsak dao iveccr« izimti nedelje in praznike ter velja''p o pofit i prejeman ca »»itro-ogerske dežele za vse leto 18 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden ■ofteo 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano bre* pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr, na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina zna&a. Za osna ni la plačuje se od fitiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., če «e trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Orednifctvo in upravnifitvo je na Kongresnem trgu fit. 12. Dpravnifitvu naj se blagovolilo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne stvari. Podeželenje ljudskih sol. Pastirski list avstrijskih škofov, ki je izšel pred minulimi državnozborskimi volitvami, imenoval ja na najodličtaejšem m ."tu ljudsko šolo, ki naj bi se po Škofovskem mnenju Čim preje spremenila v versko. Kot zvest« sluge svojih goipodurjev delajo sedaj klerikalni državnozborski poslanci z vsem aparatom na to, da s podeželeojem ljudskega šolstva dobe vsaj v nekaterih avstrjskih pokrajinah v svoje roke ljudske šole, preko katerih bi potem razpeli svojo črno zastavo. Dipaulijeva katoliška stranka se prav posebno poganja za to, ker bi se npeljala i na T rolsk»»m, i nv, Predarlskem, na Go renjem in brž .oi tudi na D lanjem Avstrijskem, pa na Solne graškem verska sola po receptu pastirskega lista avstrijskih škofov. Ku, tudi češki državni poslanci, ki so se zvezali z Dipauiijanci, niso proti podeželeaju ljudskih So). S tem pa ni nikakor rečeno da mnrs;o biti tudi Slovenci za versko šolo, ne. Cehi so s svojo zve/o z Dipaulijanci samo iz nova pokazali, da so včasih tudi egoistični .-••«:. ratist , ki pozabijo na vse ostale slovanske brate, ako so le oni — Čehi — na varnem in na suhem. Ker so sami gospodaril na Češkem in na Moravukem in ker mon jo, •ko se sprejme podež leni* ljudskega Šolstva, v svojih pokrajinah urediti Šolstvo oa svoh^dnostai podlagi, zato pozabijo i Slovence i Hrvate ter jih izrečajo v roke klerikalizma, ki ni te reakcionaren iu nazadnjaški, tega tudi notorićuo protinaroden in 8r!uh protx«:ovannki . . . Znano je, da so slovensko-hrvaške Šolsko razmere povBem drugačne od češko-tnoravskih. V koroškem, ieterskam. v štajerskem in v tržxškena deželnem zboru imajo večino naši zagrizeni, far.atični in dosledno krivdni nasprorniki, ki nam no priznavajo niti onih prav, katere so nam zajamčene po ustavi, nasprotniki, ki bodo nemudoma uredili Šolstvo tako, da bo najboljše orodje potujčevalneiga sistema za Slovenco in Hrvate. Tndi v goriškem deželnem zboru bi Slovenci ne mog'i menda zabra- LISTEK. V stepi. Spisal Jurij Kazi-bo k. ludkokdaj se zgradba kakoršne si bodi želez niče posreči bres žrtev. Krivi bo pa tega doloma brezbrižni zemlje merci, graditelji, ali pa tudi neprevidni in lahkotni* 8eljni ponesrečenci sami. No, pri grajenju kavkaske železnice so se dogajale nesreče poaebno pegostoma in na poseben način. Bakinsku proga n. pr. je povzročila malone javno sovraštvo sredi tatarskega prebivalstva. Vozniki so izgubili lep zaslužek, izgubili bakšiš na čaj in karavane 80 izginile. Vse se je prevažalo po železnici — blago in popotniki. Vsi, imajoči od trga škodo, so izkušali škodovati železnici na vae mogoče način«: poškodovali so tir, polomili brzojavne droge, postavljali železnične vozove iz tira, skratka: ob vsaki priliki so delali ikedo. Seveda je bil njih trnd zaman. Če odneso tir — poležijo drugega, če izrujejo drog — vsade drugega, itd. Videč, da od te Btrani ne mogo do živega, izmislili so si nekaj koristnejšega in zanesljivejšega. Mnogo kolodvorov Bakinske železnice je bilo zgrajenih v samotni stepi, deset in ša več vrst od tatarskih vasic. Na malih dvorazrednih postajah je navidno zelo malo železniškega osebja: kolodvorski niti lastne škode, ker je zavisni ondi va-'-ina jedva od jednga glasu ali od dveh glasov. Na Kranjskem so ljudske šole sicer dobro uravnane in tudi pozneje bi menda še ostale, nn, bodočnost nam je prikrita in oziraje se vedno na celokupnoit iilovenskih dež> u zamotamo tudi navzlic kranjskim, h • 1- j šti ugodnim razmeram podeželenje ljudskega šolstva. Kakor is narodnih ozirov tako smo seveda z ozira na možno klerikalno preoblast tuli s sta lišča svobodomiselnosti in umstvenega napredovanja proti klerikalni šoli v Avstriji. »Novice", list 17., pišejo o tem vprašanju: Po ntšem mnenju je dolžnost naših poslancev storiti vse, da se šolska zakonodaja ne izro'i de želmm zborom, dokler ne bode popoluoma zagotovljena postavnim potom nazodna jt dn&kopravnost v šoli, ter da d-žaioi zbori o tem ne b.»do mogli ukrepati. V tem oziru bodo Slovence podpirali go tovo Rusini, naj so že z našimi p< slanci v jednem klubu ali ne L udska šola S-* ne pride precej v drža/nem zboru na vrsto, ker sedanja vlada ne ž*\i spie membe šolskega zakon*, a v teku te postavodajce dobe 89 pa bode najbrž sprožila stvar, ako ostane se.d 11 ■ ■ večina. Čisa je torej še dovelj, da izrazijo tudi drugi slovenski čpsepisi — zlasti liL-aujhki — Bi >je mnenje glede podeželenja Ijud^kpgšolstvi, cam po-flanci pa — posebno poslanci narodne etrenke — naj uvažijo te časnikarske glasove ter raj vplivajo v zvezi s somišljeniki na parlamentarni polti- I Dajatve, da tvorijo tudi narodni poslanci v drt. klerikalcev sedanjo večino in da bo tndi narodni posl.nci v »slovanski katoliški zvezi", jih ne sm-i nikakor ovirati, da delujejo dosledno v napre i-nem in svobodomiselnem smislu, Baj zato biii voljeni! Volilni shod v Kranju. Iz Kranja, 28. aprila. V nedeljo, dne 25. t. m. sklicala sta državni poslanec dr. Andrej Ferjančič in deželni j,oal. Viktor Globo čnik v M< vrjevo gostilno skupni shol, da poročata volilcem o dosedanjem svojem delovanju v državnem, odnosno v deželnem zboru in o političnem položaju spit.h. Ob določenem čaeu zbralo Be je nad petieset velilcev. Shcd otvori dr. Ferjančič b kratkim nagovorom in predstavi vladnega komisarja pl. Flsdunga. Predsednikom zborovanja izvoli se vzklikom vele-tržtc Vinko Majdič, ki po primernem pozdravu podali takoj beBedo državnemu poslancu dr. Ftrjan-čiča. Dr. Ferjančič zahvali pred vsem zbrane volile ker so mu povodom zadnjih državnozbor-skih volitev izkazali s tako izdatno tečino toliko zaupanja. Potem poiasouje politični poloe; j v obče, povdarjajoč važnost slovanskega elementa v državi, zlasti pri sedanji sestavi državnozbomke večine in preide na našo slovenske razmere. Obžaluje, da se ni ustanovil nameravani jugoslovanski kinb, a izraža vendar svoje verelje nad ustanovitvijo druge, Š3 širše slovanske skupine : .slovanske krščansko-narodne zveze" in poroča o tem nekako tako le: S kakimi t« žavami se je t:\ zveza snovala, to jp alovenrkemn obšnstvu iz časopisja zo.ino. Jaz a*m bi želel, da bi bila na&a zveza homegenejša, a ker s'; razmera temu protivne, (rab* j« biio na-Bfopiti pot komprcmi8a, ter za slowsko interese v obĆH 'e kompromisna zvtza dosti boljša, kakor če bi bili ostali slovenski in hrvatski | 01 au -i h^rogo vsak na svojem stališča In oe vslcd teg-i zbir.*Ii v majhna, neŠtevilce klube brez p-ri ii.enti.mega pomena. Vse slovt-nsko in hrvatsko časopisja je odobravalo to zvrzo in naposled je tudi „Slovenski Narod", kateri se pmttra za glasilo narodne stranke na Kranjskem iu kateri je imel k prva n^ke pc* misleke, pritrdi! tej zvvzi. Zveze 88 vesele posebno obmejni Slovenci Bil sera predvčera Snjim v Trstu in slikala se mi je živa zadovoljnost z zvez"), od ki teio pričakujejo primorski Slovani, da jih reSi neznosnih razmer, v katerih se sedssj nahajajo. Z czirora na to jednodušaost iu jodnoglasnost so je smelo pričakovati, da sa no debatira in ne načelnik, njegov porro^riV brzojaven, žandarm in trije sluga. Sluge so navadno vselej Tatarji, po takem bo le trije Rusi. — Promet na takih prst.jah postane živahen, kadar prtbivalci odvažajo poeprav Ijeue pridelke v mesto na trg. V postajni blagajni se tedaj nabere denarja — in to veliko. — Navadno se je na postaji godilo tako: O prihodu vlaka je prisotsvalo vse oeobje. Popotnikov je bilo vselej malo. Po odhodu h'apona sc so vsi pcizgnbili. Doš i pc potniki so odšli domov, železničarji pa spat V postaji je ostal samo uradnik, ki je bil ali načelnik sam aii pa njegov pomočnik. Ob času nakopičenega blaga je imel načelnik postaje mnogo dela, pridno je dogotovil v..e račune do jutranjega poštnega vlak*. Za od daleč iz stope se jo videla tedaj pozno v noč luč v njegovi pisarni. Včasih je moral radi ogromnega dela sedeti do jutra sam v puščobni pisarni. Nekoč sta v tako malo postajo Bakinske železnice, oddaljeno cd večjega kolodvora trideset vrst, a cd vasi dvajset, prinesla po odhodu večernega vlaka dva orjaška Tatarja krsto ter jo postavila v uradnško pisarno. „(i06pod, to krsto hočeva odposlali v drugo selo", sta dejala. „Naj ostane do v<-čera tu pri vas, potem bova prišla in počakala na jutranji vlak, ker sva poslednjega zamudila." Načelnik pristaje, mlad me ž, ki je nedavno prišel iz Petrograda, ni ničesar snmil ter dovolil pt.stiti krsto endi in to tom ra;ši, ker sploh ni bilo drugega prosicra za krsto. Tatarja sta se zahvalila in odšla. Načelnik pa je, ozrši se mimogrede na r&fcev, stoječo pri steni, šfl vtč. rjat. V pisarni, ki je bila ob jednem shramba za blago, je bil brzojaven aparat, in tudi vozne liste so ondi proda;ali. Ta dan je bilo kakor nalašč veliko popotnikov, vozečih m nekam na prošftenje, pa tndi blsga ne je nakopičilo mnogo. T.da naposled je hlapjn oddr Iral; na koledvoru je zavladala polna tišina: sluge so nekam izginili, žaudarm je odšel spat in njegov vzgled ja posnel tudi stražnik. — V sobi sta ostala la dva: načelnik iu njegov pomočnik, ki je bii za odvečerjsi, ter sta :-ae\la pisati. Mračilo so je. V pisarni se je čulo samo praskanje peres. Slo je že na jednajst, ko je pomočnik izvršil svoje delo ter hotni oditi. „Nu, jaz grem spat, Nikolaj Pttrovič", je rekel ter vstal. Tedaj šele je zapazil pri steni rakev. „Od kod pa ste debili to rač, Nikolaj Petrovič?" je vprašal, kazaje na krsto. „Kako, da je nisem zagledal že prej? In kako velika je!" .Dva Tatarja sta jo prinesla ter jo hočeta poslati v neko selo", je odvrnil načelnik, pi^oč dalje. „Ali se ne bojite, Nikolaj Petrovič, cetati po noči sami z mrtvecem? Če hočete, ostanem pri vae.* mogočni upliv katoliške stranka t deželnem odsboru. Će bi se bil namreč oni član deželnega odbora, katerega voli cela zbornica, izbral z nemško pomočjo ii katoliške stranke, potem bi imela ta stranka v deželnsm odbora 2 člana, vrha teh še deželnega glavarja in vedno bi jej bila oiigarjena večina v njem. Sploh pa narod aa stranka ni magla oitati osamljena, ker osamljena stranka v parlamentarnem življenja nima veljave in ne more ničesar doseči za svoje volile*, ia ker s klerikalno stranko ni bla zveza možna, morali so se zavezniki za gospo« darska in kulturna vprašanja čestokrat iskati, napredka na korist, drugje, a sporazumljeoje s Nemcem se ni dotikalo nikoli narodaostnih vprašanj in je bilo oprto jedino le na ekipne napredne tendence v nenaroJnostnih zadevah. Poslanec kriti kuje potem stvarno delovanje narodne stranke v deželnem zboru, našteva mnogo samostojaih predlogov te stranke in preide na svoje deželnozborske de'ovanje. Neugodno gmotno stanje našaga učiteljstva dalo mu je povod, da se je potezal za izboljšanje učiteljskih plač in za upeljavo personalnega sistema name&tu sedaj veljavnega kr ijeva-g i siiteai pri učiteljskih plačah. Tuji je on predlagal in dosegel zvišanje letošnjih podpor učiteljem cd 30 gld. na 50 g!d. V povzdigo lokalnega prometa na gorenjski progi predlagal je z vspehom vpeljavo dveh osebnih vlakov, katerih se Gorenjci in Ljubljane inje radi poslužujejo. Potem poslanec obširno razmotriva perdče vprašanje o gradnj i druge železnične zveze s Trstom iu preide do zaključka, da bi državi in deželi najbolje služila ljubeljsko loška proga, ker vodi naravnost na Trst in Pulj, ker je kratka, neodvisna od južne železnice, nepristopna sovražniku in bi skoraj polovico manj streškov pnusročila, kakor tarsko-bohinjska prega. Žito se j« on v deželnem zboru let a 1890. in 1807 poiesal za ljubeljsko iu loško črto, ter stavljal primerne resolucije, in pričakovati smemo od slovenskih državu h poslancev, da bodo na Dunaju v tej, za našo deželo prevažai zadevi, pokazali pravo srce in pravo odločnost. Končno obža tuje poslanec, da nekateri krogi v najnovejšem Času delajejo na to, da bi se lokalna železnica tržiška namesto po obljudni ravnini na Kranj, speliala po nerodjvitaih krajih in ob vetjih stroških na Z rovnico, in zato se je o a v deželnem zboru proti vil tej uameri, ki bi ne bila koristna deželi. Splošno odobravanje je sledilo govornikovim besedam. Po kenčanih poročilih poživlja predsednik vo-lilce, d i izražajo svoje želje in stavijo vprašanja na navzoča poslanca. Volilci 1. Pintar, T. Pavšlar, F. Polak in K. Fiorian se toplo potezajo za ljubeljsko in Loško železnico, kritikujejo postopanje ia neznosno tarifno politiko južne železnice, spodbijajo bohinjsko progo s tehtnimi razlogi in apostrefujejo drž. poslanca, naj v >•••:! n . rn odločilnem trenutka stopi v tj zadevi v degover s češkimi in poljskimi zastopniki. Glede na te izražene želje stavi volilec C. Pire naslednjo resolucijo: .Volilci, zbrani na volilskem shoda v Kranja, izražajo željo, da bi se draga železnična zveza mej Trstom in osrednjimi deželami naše države izvršila tako, da bi se gradila nova proga iz CMovea na Kranj in dalje čez Škofjo Loko v Divačo. Glede na to poživljajo zbrani volilci z vzo odločnostjo gosp. državnega poslanca, da porabi v to svrho ves svoj upliv in stopi v dotiko s slovenskimi in z dmgim jednakomislečimi poslanci z namenom, da se osigura gradnja napominane železnične proge." Drž. poslanec dr. Ferjančič obljubi, da bo za ljubeljsko in loško železnico zastavil vse svoje moči, ker je, ne glede na koristi prizadetih krajev, velikanske važnosti za državo in deželo. On stoji Še vedno na istem stališču, kakor pred leti, ko se je potezal v drž. zboru za zizelje.no progo. Na to se predlagana resolucija soglasno vzprejme. i itotiiko pnt;- V- volilci soglasno naslednji re soluciji, katero stavi po krepkem utemeljevanju volilec C. Pire : „ Danes na shoda zbrani volilci izjavljajo, da odobrujejo ustanovitev „ slovanske krščanskonarodne zveze" v državnem zboru na Dunaja, ker so v njej združeni vsi slovenski in hrvatski državni poslanci in večina maloruskih in ker daje poroštvo, da se bode, združena s češkimi in poljskimi poslanci, z uspehom trudila, da izvojaje narodno jedna-kopravnost in pribori Slovanstvn v Avstriji pristoječo mu veljavo." Na to opozarja volilec F. Polak drž. poslanca dr. Ferjančiča na velika bremena, katera je prevzela obč na Kranj zaradi stavbe novega gimnazijskega poslopja, volilec A. Drukar pa na potrebo I podržavljenja kranjske poŠte. Poslanec dr. Ferjančič pud\ na ta vprašanja potrebna pojasnila in obljubi svojo pomoč. Končno izreče volilec I. Fok v imenu zbranih volilcev navzočima poslancema popolno zaupanje, kar se je s splošnim pritrjevanjem odobravalo. Na to se zahvali predsednik poslancema za točna poročila ter volilcem za mnogobrojni obisk in zaključi zborovanje. V LJubljani, 1. maja. Slovanska solidarnost. Predvčerajšnem so v češki društveni hiši na Dunaji imeli zastopniki vseh slovanskih klubov zbornice poslancev slavnostni večer. Pri tem večeru so se vse slovanske stranke izrekle za solidarno postopanje vseh slovanskih strank. Mi le želimo, da bi ta solidarnost bila trajna in da bi se druge slovanske stranke zares ozirale na naše slovenske razmere. O slovanski vzajemnosti se je že mnogo govorilo in pisalo, v dejanju smo jo pa običajno jako pogreša'i, posebno v političnem življenju. HT Dalje v prilogi. "TBW resolvira o zvezi in proti njej, dokler se na vidi njenih dejanj. A ker se tega ni držala nam nasprotna strank« v deželi, moram se tudi jaz — kakor nerad to storim — s par besedami o tem izreči. Katoliško naredna stranka je bila na občnem zboru svojega političnega drjštva v skrbeh, da bi se poskušaio kake liberalne ideje vthotapljati v Bzve2o" in se je proti temu zavrrovala z resolucijo. Resolucija kaze sicer na „Slovenski Narod", a ker le ta ni član zveze, je jasao, da je hotela pokazati na niis, ki smo člani „zveze". Ta skrb se mi zdi neopravičena že z ozirom na značaj našemi liberalizma Naš liberalizem ob« 6toji prav za prav eamo iz jedne točke, in še ta je neg* t vna. Naš l.baralizein obstoji samo v tem, da se nočemo pokoiiti nadvladi tistega dela kranjskega prebivalstva in njegovih voditeljev, ki si nadevajo ime katoliško-narodne stranke. Će se to pomisli, je pač izrečeno suinnieen;e brez podlag«, — pač pa ee bemo, zvesti svojemu tako označenemu liberalizmu, borili proti kaki nadvladi in ho čemo biti poro'noma jednakopravni in jednakovredni dfll „kršćansko narod re zveze". Kakor bed j nafti tovariši na straži stali, — po mojem mnenju, colo brez petrebe, — da se ne bodo v tih: t ipljale liberalne ideje, tako bodemo mi skrbeti morali, da so db bodo vtibotapljala kake klerikalne idejo. In če brd« usrbljeno, da se ne bode ne cd jedne, no cd nige shrani čjz mejo segalo, našli se bomo na stališču, ki je pravi smoter zveze, v kateri so združeni slovenski, hrvatski in rusinski poslanci, da si izvojujemo tako trdovratno nam odreka no narodno jednako-pravnost, in da tež mo za ttm, da gmotno po vzdignemo svjje narode — vae to seveda v duhu krščanstva, kateri preveja vsakega člana „zveze" in n naroda S j jaz še nisem Blilal, d i bi tešil kak Slovenec za tem, da so razmere vrede v duhu židovktva, mor-amedanotv-. ali v duhu kakega drugog \ veretva. N*kdo je na prg omenjenem shodu trdil, da Blovemke liberalne stranke v „krftčan-sko-narolni zvoti" ni. Ti trditev ni popolaa ; do-tičnik bi bd moral pristaviti, da tudi slovenske klerikalne stranke v Bzvezi" ni, ampak, da so Samo slovenski pfs'anci združeni s Hrvati in Uasini v doaizauje ravno Označenih smetrov. Volilci p:itr,evah so mej govorjm in odobraval posebno po govoru poulančeva izvajanja. Tako; na to zglasi se k besedi dež. poelanec Viktor Globcčnik. On pojasimje pred vsem politično razmerje strank ob otvorjeoji deželnega zb ra. Najmočnejša je bila kttuliška stranka in ta je želela prevzeti vodilno vlogo ter strmoglaviti narodno stranko Z reza mej tema strankama ni bila možna, ker katoliška stranka ni marala narodne in poslednja m ji tudi ni megli usiljevati. Nemška stranka bh je pa bala prevelike veljave katoliške stranke in njenih, napredku neprijaznih načel, in zato se je ob priliki volitve 1 odbornikov rajši nagnila na našo, nego na katoliško stran >n je s tem preprečila vse „No, k^jše!" je dej.*l cV6 razžaljeno načelnik. .Kakšna neti nnost! Saj nisem otrok! Ls idite, v jedni uri dogotovim itak ter pojdora tudi spat u V pcmočaiku pa se je vzbndil sum, ali takoj ga je BavrgeL „Menda se mi je Is tako zazdelo", je premišljeval; „saj živ člevek ne more ležati to liko časa mirno ..." II tel se je celo prepričati, toda premislil se je, — voščil načelniku hihko noč ter odšel. Vendar mu misel, da leži v krsti ž i v človek, r; dala miru, in sele čez jedno uro je slednjič zaspal, da bi — nikdar več ne vstal . . . Načel :ik pi je ostal sam pri krati. Okrog je bilo mrtvaško tiho. Stanovanje železničarjev je bilo kakih dvajset sčžujev od pestaje. Saui ni vedel zakaj, no, po cdbodiu pcmočni-kovem ga je bilo vendar malo strab. P šoč dalje, je mahoma začutil, da je uekdu v sobi, in cbrnivši se proti rakvi, je odrevenel od strahu. Krstin pokrov se je dvigal . . . Načelnik postaje ee je oziral pluho okoli, nevede si pomoči. Vrata je bil zaklenil po odhodu pomodnikovem. Hotel jo klicati na pomoč, ali glas mu je ostal v prs.h in prav ta hip, ko je hotel skočit' skozi okno, pozabivši, da je okno zamreženo, se je krsta že na pol odprla in iz nje je pogledal črn obraz. Kakor blisk urno je planil načelnik na rakev ter std^l na njo. V nji pa se je začula zamolkla kletev. Dvomiti ni bilo mežno več. V krsti je oči- vidno ležal r< par — po takem se je bilo nadejati tudi vsaki hip še dveb. /noj je kar carkoma lil po bledem, prestrašenem obrazu mladega moža. Zavedal se je samo jednega, da mora sedeti na rakvi, da ne bo mogel razbojnik iz nje. Po velikosti sod^č, je b 1 ropar mečan človek, a tudi njegovo prizadevanje, da bi so osvobodil, je to potrdilo . . . Zdajci je nekdo potrkal po vratih. Načelnikovo srce se je napolnilo z upom. „ R site me!" je zavpil. Toda mesto pričakovane pomoči so jeli lomiti vrata. Čulo fce je proklinjanje Tatarjev, sodeč po glasovih, jih je moralo biti več. Bržčas so roparji slutili, da v sobi ni vse v redu. Načelnik je že obupal. Duri so neprenehoma pokale ped roparsko silo Zdajci se je nesrečnež poprijel zadnjega sredstva. Z neverjetnim naporom je premaknil krsto, sedeč na nji, nekaj korakov bližje k brzojavnemu aparatu ter z levico urno brzojavi! na glavni kolodvor. Ko je končal brzojav, je začel iznova pomikati krsto preti vratom, boteČ jih zaslcniti, ter vsaj za nekaj trenutkov preprečiti, da jih ne olomijo. Slišale so m grožnje. Toda načelnik je molčal, posle šil je le in pričakoval. V domišljiji je že čul žvižganje lila po na in šum na perona, ali čas je ginil polagoma, in razen udareov ni bilo ničesar slišati. Revež je bil kakor okamenel. „Bcdo ii prišli ali ne?" je premišljeval ter vedno hnje pritiskal na rakev in niti zapazil ni, da v krsti ni čuti več gibanja. Mahoma je zunaj vse potihnilo. Razbojniki so se menda posvetovali. Uradnika je obšla zona: „Nemara mislijo okno vlomiti", se je domislit, prestrašen oziraje se v okno . . . Kako dolgo je bil v takem položaju — ni znano. Ko je dospel brzovlak na postajo, so vlomili vrata, ter našli uradnika v nezavesti. Odprli so rakev in odstopili v strahu. V krsti je ležal izkaže-nega lica zadušen tolovaj. V stanovanju železničarjev pa so našli žan-darma in pomočnika umorjena. Ostalih treh služabnikov ni bilo nikjer. Stvar je bila jasna. Razbojniki 80 mislili oropati postajo s pomočjo slug ter umorili pomočnika in žandarma. Ali pri načelnika jim je izpodletelo, kajti močna vrata in zamreženo okno sta jih ovirala. Načelnik dotične postaje je osivel tisto strašno noč ter nevarno obolel. Ko je zopet okreval, je za vedno zapustil Kavkaz. Upeljala se je bila stroga preiskava. Napeli so vse moči, da bi prišli zločincem na sled, kar se jim je končno posrečilo. Roparji so bili obsojeni na vislice« To je vetra sil o Tatar je ter jim za dolgo pregnalo veselje do ropanja. Pcstajo pa so premestili v drugi kraj, kajti ondi ni maral nikdo več služiti. (Prevel K r u t o g o r s k i.) Priloga „Slovenskemn Narodu" št. 98, dnć 1. maja 1897. Kdo je kriv grških porazov? Po poročilih angleških, Grkom prijaznih listov, je vseh porazov grške vojske kriv generalni štab, v katerem sede sami nevedneži. Grške postojanke v Tesaliji so bile izvrstne, Grki so se hrabro bojevali, a generalni štab je vse spridil. Najprej so po nepotrebnem popast) li na povelje generalnega štaba kraje Analipsis, Tefilvryso, Rachovrisio, Melono, Papalivado, Grico-vali in Arpako. Turki so tako dobili vzhodni del meje v roko in so lahko skozi Meluno se pomikali v Sigario in Keradjoli. Ko bi bili Grki le dva dni bombardovali Menexe, bi je bili dobili v svoje roke, in potem bi od tod grške bombe bile letele na ela-sonsko cesto. Če so tudi te važne kraje popustili, so Grki bili še vedno dovolj močni, da so pretili Elasom. Grki bi bili morali vzeti važen kraj Vi-giuo, na kar so silili vojaki in častniki, a generalni štab je pustil vojsko mirovati. Da so Grki Vigoio vzeli, bi se turška vojska bila morala umakniti skozi Meluno. Velike važnosti sta za Grško bila Losfati in Deleria. Prvo bi bili morali varovati, poslednje pa z naskokom vzeti. Grki pa niso ničesar storili, da Delario vzemo, LosfatO jo pa generalni štab ukazal popustiti. Tudi ni generalni štab ničesar ukrenil, da bi se umikanje Grkov bilo godilo v redu, in da bi se poprej bilo moglo umakniti civilno prebivalstvo. Zato je pa prebivalstvo jezno na generalni štab. Vzrok pa tiči v tem, da se sploh na Grškem ni skrbelo za dobre štabne častnike. Častniki so se bolje pečali s politiko, nego z vojnimi zadevami. Ta vojna utegne biti za Grško še dober nauk, ako ga bodo znali porabiti. Če pa radikalno ne narede konca sedanjim razmeram, pa Grška ne bode igrala nobene važne vloge v orijentu. Posredovanje vlastij. Velevlasti se že pripravljajo, da bi posredovale. Kakor se čuje, to posredovanje ne bode posebno prijazno Grški. Ozemlja Grška nobenega ne izgubi, a evropske velevlasti skušajo sedanjo zadrego Grške v to porabiti, da se uravna grško finančno vprašanje, to je, da se grško finančno gospodarstvo postavi pod podobno nadzorstvo, kot se je egiptsko. Poleg tega bi Grška morala Turčiji plačati stroške za mobilizacijo. S takim mirom bi bila Grška hudo prizadeta, kajti izgubila bi velik del svoje samostojnosti. V vsako njeno notranjo zadevo bi se skoraj lahko vtikali zastopniki velevlastij, ker je skoro vsaka stvar kako v zvezi s financami Zato je verojetno. da se bodo Grki sami poskušali pobotati s Turki, ako bode le mogoče. Grki v Turčiji Sultan je dovolil Grkom, da smejo ostati v Turčiji, a ne smejo se pečati s politiko. Drugače se bode ž njimi ravnalo, kakor z vohuni. Kaznovali pa se ne bodo le dotičniki, temveč vsi, kateri vedo, da se kak Grk peča s politiko, a ga ne ovadijo. Kaznovanim osebam se bode kon-iiskovalo njih premoženje. Za Grke v Turčiji bližajo so torej žalostni Časi. Ovaduštvo bode na dnevnem redu. Posebno premožnejši Grki več v Turčiji ostati ne morejo. Ker so turške blagajne vedno prazne, bodo turški uradniki jeli dolžiti bogatejše Grke raznih političnih zarot in konec bode, da bodo Grki obsojeni in se jim konfiskuje premoženje. Nadejati se je, da po končani vojni z Grško nastanejo prejšnje, razmere. Vstaja na Kubi se baje bliža koncu. General Weyler je naznanil, da je zapadni del otoka pomirjen. Vsled tega je španska vlada predložila kraljici v podpis reforme, ki se upeljejo na Kubi. S temi reformami si pa Kuba ne bode opomogla. Res se jej daje neka samouprava, ki je pa jako omejena. Kuba potrebuje posebno v gospodarskem oziru popolno samostojnost, da bi je Španci ne mogli iz-mozgavati. Zabraniti bi se moral na Kubo dohod španskim plemenitim uradnikom, ki so dosedaj deželo neusmiljeno molzli. Propale španske plemenitaše običajno pošiljajo za uradnike na Kubo, kjer si v kacih desetih letih že toliko nažanjejo, kolikor jim je potreba za njih potratno življenje. Slovansko Sokolstvo. Ljubljanski „Sokol", V zadnji seji se je odbor nSukck»" po volitvah izrednega občnega zbora zopet konstituiral, ter je starosta zopet dr. Ivan Tavčar, podstarosta dr. Josip Kušar in blagajnik Pavel S kaić (ki so se bili odpovedali in bili z ogromo večino zopet voljeni na občnem zboru) Ostali odbor je ostal neizpremenjen. Poleg imenovanih treh bili so pri seji navzoči: tajnik Al. Vernik, odborniki F. Krsni k, Jos. Nolli in Iv. Vernik; odsotna, sta bila V. Murni k in J. Petri k. Odbor je storil potrebno, da se vsled odstopa nekaterih članov vaditeljskega zbora ne pretrga telovadba in .Sokol' tndi nadalje goji v nsjizdatnejši meri svoj poglavitni namen, namreč telovadbo. V to svrbo se je popolnil vaditeljski zbor z nekaterimi namestniki za predtelovadstvo in imenoval se je nov načelnik. Tudi ia vrsto starejih članov se je imenoval poleg dosedanjih dveh pred-telovadcev še jeden, za slučaj potrebe. Odbor je storil torej vse, kar se sme zahtevati od njega, na članih pa je zdaj, da pokažejo s prav marljivo udeležbo, da jim je rea mar na stvari in da jih ne motijo v izvrševanji vzvišenih društvenih smotrov malenkostne osobne naržoie Telovadnica je bila zadnje dui precej dobro okiekana in je telo vadilo primerno precejšnje število članov. Maj ostane tako tudi na dalje. N* zdart „Gorenjski Sokol* priredi — kakor smo že naznanili — svoj prvi letošnji izlet jutri popoln-dne na Goštej. Na ta izlet opozarjamo posebno izletnike aSlov. plan. društva" k sv. Joštn, katerim se tako nudi prijetna prilika pri povratku najti večjo narodno drožbo bliza Kranja in tako preživeti nekoliko ur v prijazni zabavi skupno 8 kranjskimi rodoljubi Českoslovansko telovadno društvo „Sokol" v Gradcu priredi v suboto dne 8. maja ob polu 9. uri zvečer v obeh dvoranah Steinfeldske pivovarne (Minzgr»b»n8trasse) svojo prvo javno telovadbo z nastopnim vzporedom : 1) Slovanska ouvertura (mastna godba), 2 ) preste vaje. 3 ) telovadba na orodjih, 4 ) telovadba vaditeljskega zbora (predtelovadcev), 5 ) igra. — Po telovadbi nastop pevskega oddelka, pesmi poje g. Šesta k; potem prosta zbava, pri kateri svira mestna godba. Vstopnine : Z t osobo 1 krona, za rodbino treh osob 2 kroni, za člane „Sokola" 30 kr. Pričakovati je, da *e prsobno slovensko občinstvo v Gradcu prav v obilnem številu udeleži prve javne telovadbe mladega bratskega slovanskega dručtva. Srbsko telovadno društvo Dušan Silni" v B- len.gradu priredi koncem tega meseca slavnost blagoslovljenja svoje zastave in j« pozvi lo razna brateka društva, da se udeleže. „Hrvatski Sokol" v Zagrebu je sklenil, da odpošlje deputacijo k omenjeni slavnosti. L po bi bilo, če bi tudi slovensko sokolstvo bilo zastopano pri tej priliki. Dnevne vesti. V Ljubljani, 1. msja. — (Dramatičnega društva izredni občni zbor.) Zanimanje za usodo slovenskega gledališča je v vseh slojih ljubljanskega prebivalstva jako veliko. Z ozirom na to je pričakovati, da hode izredni cbčni zbor „Dramatičnoga drufitva", sklican na ponedeljek zvečer ob 8. uri v čitalnično kavarno, mnogoštevilno obiskan. Želeti je, da pridejo vsaj vsi ljubljanski člani RDramatičnega društva", ker se bode na tem shodu d«?fi litivno sklenilo, kaj storiti, ali opustiti opero ali dramo ali oboje. — (Vojaške vesti.) Jutri slavi domači peš polk št. 17. petdesetletnico službovanja sedsnjega svojega imetelja podmaršala Mildeja. — Jutri ob 9. uri bode na dvorišču nove vojašnice zapriseženje novakov. — (Katoliška omika.) Kdor prebira „S!o venca", se gotovo sporniuj.., k*.ko ljubeznivo nas je podajal ta list, ker smo o dogodkih na Krekovem shoda v Hafnerjevi pivovarni poročali — resnico. Trdili emo, da so krščanski socijalisti napadli socijalne demokrate, da so na besede odgovarjali z vrčki in 8 stoli in to je zdaj tudi sodno potrjeno. Včeraj sta bila radi tega pretepa obsojena znana katol ška agitatorja, in sicer Karol G ril (komiai-jonar štev. 1) na pet dnij zapora in krojač Jožef P a v š n a r na 5 gl. globe, oziroma 24 ur zapora. Ta razsodba pristojnega sodišča je pač najboljši do kaz, kdo je pisal resnico o dogodkih na Krekovem shoda. — (O električni razsvetljavi) se je v splošnem in posameznem že mnogo pisarilo, a ker je zadeva električne razsvetljave v Ljubljani postala aktuvelna, je umestno, občinstvo opozoriti na nekatere koristi električne luči. Kakor znano, uporablja se slektrična luč na dva načina, namreč kot žarna in obločna luč. Žarnice proizvajajo se navadno v svetljivosti 5 do 50 normalnih sveč (Knota luči je Hefner-Alteneckova amilsko-acetalna svetilka). Svetloba, katero te žarnice razširjajo, je jako prijetna in za oči povsem neškodjiva, kar se o dragih na činih razsvetljave ne more trditi. Ta razsvetljava približuje se mej vsemi, do sedaj znanimi, najbolj zahtevam, katere moremo staviti glede vzorne razsvetljave, namreč: jednakomerno, mirno luč, ki ne prouzroča nikacega spridenja ali razgretja zraka, skoraj absolutno varnost glede ognja, kakor tudi pripravno prižiganje in ugaševanje svetilk. Vsled Žarnic ne more se spriditi zrak, ker se v svetilki ne vrši gorljivostni proces, marveč le žarenje v popolnoma zaprti stekleni obli. Z ozirom na to lastnost priporoča se žarna luč v prvi vrsti za stanovanja, bolnišnice, kakor tudi za vse prostore, v katerih se shaja večja množina ljudij, kakor restavracije, kavarne, koncertne dvorane, plese in shode. Pri Žarni luči se tudi ne more pripetiti, da bi se v raznih prodajalnicah, blago n. pr. modno blago, obutala, cvetlice, srebrni na, meso, papirnato blago itd. pokvarilo vsled saj, Škodljivih plinov ali gorkote, kakor se to pogosto dogaja pri drugih načinih razsvetljave. Žarnica daje v primeri z drugimi razsvetljavami jako malo gorkote. Navaden plinov plamen daje n. pr. 17krat več gorkote, kakor električna žarnica iste svetljivosti. Neznatno pro-uzročanje gorkote žarnic ugaja ne glede na to, da ne kvari zraka, zlasti v vseh onih prostorih, kjer se shajajo ljudje. Posebno prijetna pa je ta lastnost tam, kjer je treba posamezne delavnice dobro razsvetliti in kjer je vsled tega treba luč delavcem kolikor mogoče približati, tako n. pr. v tiskarnah, pri razsvetljavi pisalnih in risalnih miz i. t. d. Vsled žarne luči izključena je nadalje vsaka nevarnost glede ognja, ker so žarnice hermetično zaprte. Celo v slučaji, da se steklena obla razbije, ne more se pripetiti požar, ker se ob pristopu zraka v malih trenotkih uniči žareča ogljenica. Zaradi omenjene varnosti glede ognja je žarna luč najboljša razsvetljava za gledališča, tovarne in skladišča, kjer se nahajajo unemljive tvarine (moka, papir, drva, špirit, bencin itd); kakor tudi za proda jalnice, v katerih se prodajajo lahko gorljivi predmeti. Največja prednost žarnic je pa izredno priprosto prižiganje in ugaševanje luči, katero se lahko izvrši po pritisku ali vrtenju pretikača, bodisi na svetilki sami, bodisi v poljubni oddaljenosti od nje. To prednost uvaževati jo zlasti pri gostilniških sobah, spalnicah, kletih, stopniščih, straniščih, sploh vseh prostorih, v katerih je le za malo časa opravka in jih je samo za ta čas treba razsvetliti. Vse te prednosti so tolike važnosti, da jih ne moremo prezreti in vsak, ki si hoče preskrbeti razsvetljavo, jih mora uvaževati in to tem bolj, ker so inštalacijski stroški v primeri z ugodnostmi električne razvetljave absolutno jako nizki in sicer nižji, kakor pri drugih načinih razsvetljave. Pripominja se še, da podrobne troškovnike izdeluje brezplačno tvrdka Siemens čć Halske in da prejem istih ne prouzro-čuje nikake tbveze Oglasila, oziroma prošnje za troškovnike pošiljati je mestnemu magistratu. — (Praznovanje 1. maja.) Navzlic intenzivni ugitacijk socialno demokratične stranka se ogromna večina ljubljanskih delavcev ni ogrela za praznovanje 1. maja. V nekaterih delavnicah so delavci bodi s privoljenjem ali zoper voljo delodajalcev pač opustili delo, veader je letos d kaj manj praznovalcev 1 maja nego lam, Obhoda po mestu od Viranta v Š>lko se je udeli žilo kacih 150 delavcev. Pied njimi se je ua okrašenih biciklih vozilo pet mož, za temi pa so v vrstah korakali njih somišljeniki. II - H je vzpledan — (Pevsko društvo „Ljubljana") poleti — če bo vreme ugodno — jutri, dne 2. maja, na Vir pri Domžalah. Sestanek na državni žedeznici ob 1','s uri popolndan. — (Odbor kluba slovenskih biciklistov) i'>si vse člane, kateri se mislijo dne 9. t. m. ude ležiti zagrebške dirke .prvega hrv. bicikl, društva" bodisi kot dirk oi, bodisi kot zastop uiti našega kluba, da se najkasneje do dne 5. t. m. prijavijo, in sicer: dirkači g. Franu Gom-baču, izletniki pa g. Ivu Devčiću. Z ozirom na ljubeznivost, s katero so se vedno udeleževali Hrvatje naših dirk m slavnostij, želeti bi bilo prav mnogobrojne udeležbe. — (Mestna hranilnica ljubljanska) Meseca aprila 1897 leta uložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 515 strank 205.231 gld., 474 strank pa vzdignilo 211 277 gld. 19 kr. — (Nesreča ) Včeraj se je nekemu nemškemu biciklistu primerila nezgoda, katera bi bila lahko imela žalosten naslđdek. Dotični biciklist ima navado, da nosi s seboj revolver, kar je na Kranjskem pač prav nepotrebno. Nedaleč od mesta padel je mož s k lesa in sicer tako nesrečno, da se je revolver sprož I. Krogla je zadela b cikliata v tilnik in ga nevarno ranila. Na srečo se je kroglja zari-nila v tilnik nekoliko postrani ; da je le količkaj drugače zadela vrat, bi bil ponesrečenec obležal mrtev na lici mesta. Ranjenca so prenesli v dež. bolnico. — (V deželnem gledališču) predstavljalo se bode jutri in v ponedeljek življenje Kristusovo in njegova smrt. Predstave priredi nemška družba AN- m. h, katera je v dobrem spominu izza časa, ko je priredila take predstave v redutni dvorani. — (Nov vozni red) stopil je z današnjim dnem v veljavo. Izpremembe glede dohoda in odhoda vlakov na drž. železnicah so malenkostne. Razvideti jih ja iz voznega reda, kateri prijavljamo v na* šem listu. — (Imenovanje.) ObČ. zdravnik v Karlopagu g. dr. M. S o laja ki je imenovan okrožnim zdravnikom v Vipavi. — (Kranjsko učiteljsko društvo) bode imelo v četrtek dne 6. maja ob 10. uri dopoludne v šolskem poslopji v Št. Juriji pri Kranj i svoje glavno zborovanje. Razven običajnih točk je na dnevnem redu tudi poročilo gg. nadačiteljev L. Je lena in Drag. Česnika: .Kasto naj učiteljstvo kranjskega okraja proslavlja 501etnico vladanja Njega Veličanstva cesarja Frančiška Jožefa I.?" ter poseben referat g. nadačitelja D. Banrdika: .Kako naj si učitelj ondobiva ngled mej ljudstvom?" — (Iz Litije) se nam piše: Naš trg je bil do Bedaj brez bralnega društva. Naroden čnt, vladajoč v Ltiji, je poznat po vsem Slovenskem. O vsaki priliki pokazali so Litijčam svoje pristno narodno čnteče srce, a dokazali tudi dejanski svojo ljubezen do pre dražega naroda. O tem priča najlepše naša „družba sv. Cirila in Metoda", ?a katero se tukaj tako pridno in izdatno nabira, kakor malo kje drugje Vender nam je manjkalo v narod nem delov« nji trdne organizacije, katera mora biti podlaga vspešnemu delovanju. Ustanovili smo si „slovensko bralno društvo", o katerem pričakujemo, da bode vedno središče pravega narodnega delo vanja, ueumnren branitelj in g"jitelj narodne prosvete, ter ognjišče tukajšnji dmževnosti. lavo-Jjeni so: Predsednikom g Lan Gregorčič, podpred sodnikom g. Ivan Ditricb, tajnikom g. Ignacij Kline, blagajnikom g. Karol Preželj. knjižoičarjem g. Pavel Svetec, ter odbornikoma g. Franjo Hribar in g Ru dolf Starovašnik. — (Pedagogiško društvo) bode zborovalo dne 6. naju t 1 v šniskem poslopju v Skcojanu. Dnevni red: 1. Odborovo poročilo. 2. .Kako učitelj lahko pospešuje narodno blagostanje". Poročevalec g. ravnatelj I. Lapajne. 3 .Meritev teles v ljudski šoli". Metodiško obravnava z u'enci višje skupine g. predsednik J. Beztaj. 4. Razgovor o raznih šolskih vprašanjih. 5. Nasveti. Začetek zborovanju ob 11 uri predpoludne. — (Napaden orožnik ) Dne 28. t. m. je lovski čuvaj Joitf Premk v Lukovici zavratno na i>adel orožniškega t tražmojs ra Jurija Kolmana in ga z nekim orodjem (ako udaril po glavi, da se je orožnik zgrudil na tla brez zavesti. Premk je potem vzel napadenčevo sabljo in divje udriha! po nesrečniku. Odsekal mu je dva prsta in ga tudi sicer nevarno poškodoval. Surovi napadalec se je izročil sodišču. — (Poročil) se je v Gradcu finančni konci pist g. Adoli K 1 o d i č vitez Sabladoski, sin primorskega dež. šolskega nadzornika gosp. viteza Klodiča, z gosjjde Ido S c h i e r 1. — (Slovenska predstava v Celji) Za slovensko predstavo, katera se bo vršda v nedeljo dne 9. t. m. v „Narodu«m domu" v Celji, je določen naslednji vzpored: 1. B Smetana: Overtnra iz opere „Prodana nevena", svira kapdnik g. Bpu. Monarha sta se objemala in poljabovala. Pozdravljanje je ieražalo najveČo prisrčnost. Cesarja sta obhodila fronto častne stotnije. Vojaki to pozdravljali cesarja Frana Josipa vskli-kanjem: .Zdorovo!" Potem je pozdravil našega cesarja načelnik peterburški. Uhod v mesto je bil pravi triumfalni sprevod. U ii klici vojakov in navdušeno vskhkauje ogromne množice je pozdravljalo vladarja. Na oknih, balkonih in cdo po strehah so ljudje mahali s klobuki in robci. Vse skupaj je na-pravljalo neopisen utis in je bil to velikanski prizor brez primera. Voinška parada ni čast Franu .1 .-upu j" bila sijajna. Uieležilo se je je: 54 bataljonov, 54 eskadron in 140 topov. Vojakom je zapovedoval veliki knez Vladimir Na čelu vojaštvu, ki je defiliralo, je bil car. Ko pa se je približal b»tal|on Kflkeholrmkaga grenadirskega polka, prevzel je cesar Fran Josip poveljstvo. Mej dnevom je cesar obiskoval in sprejemal. Zečer je bila slavnostna predstava v gledališču. Vsktikanje občinstva v gledališču je trajalo po več minut Mesto jo bilo zopet sijajno razsvetljeno. O izredno prisrčnih napitnicvh obeh ce sarjo v smo že poročali. Oba ceearja eta povdarjala prijateljske rdnošaje mej avstrijsko in rusko državo, solidarnost obojestranskih interesov in skupno skrb za evropski mir Oba cesarja sta podelila državni • kom in visokim vojaškim dostojanstvenikom rede in odlike. Včeraj pa sta se o-rja mej velikanskim pritiskom viharno pozdravljajočega občinstva naj-i iskrenejše poslovila. * (Charlotta Wolter) ta iz vestno najslavnejša avs'njska tragediaja in nedosežna umetnica v klasičnih ulogah, je obolela za vnetjem reberne mrenice tako opasno, da ni skero nobenega upanja več, da de okreva. * (t Robert Stagno) V Genovi je nmrl slavni tenorist, commendatore Robert Stagno, soprog gla soiite pevke G«mnae Bel linciu n i. Stagno je bil svoj čas najboljši tenorist v romanskih zemljah, bil je temeljit poznavalec skoro vneli kulturnih jezikov, a bil je tudi miljonar. Pokojni Stagno pa ni bil samo sijajen zastopnik bel canta, nego je bil, kar je pri op rnih pevcih redko, tudi izvrsten igralec. Bilo mu je 57 let. ko ga je tadela kap. * (Moč pesnikov.) Da je ukrotil Arion delfine, da je Tirtej navdušil boječe vojake, da so postali junaki, da je setidala tebansaco ozidje samo — pesem, to je znano. Da pa ima pesem velik vpliv tudi na moderne tatove, tega doslej še nismo vedeli. Pred kratkim sta namreč vlomila dva italijanska dolgoprstna uzmoviča po noči v hišo slavnega italijanskega realista Gabrijela D'Annunzia. Ravno sta izpraznila is zabojčka vsa srebrno na mizno orodje, ko se je pisatelj prebudil ter pritekel v sami srajci gledat, kaj se godi v jedilnici. „Kdo sta in kaj bi rada tukaj?" je vprašal drzna tata, bkrata se pa nedobrodošlima gostoma prvi predstavil: .Ja\ sem D'Ano inž o". — vKaaj?" ostrmela sta hudodelca. .D Anmnzio ste? Pa menda ne pesnik in roaanopiiec D'Annunzio?" — *Da, isti sem!" je odgovoril v nra|ci stoječi pisatelj. Tata sta takoj ispraznila svoje malhe, se pisatelju globoko priklonila ter ga lepo prosila odpuščanja, ker sta — po pomoti — motila njega, svojega pisatelja ljubljenca. D'Aanunzio se je od svojih častilcev prijaano pos'ovJ, pa zaklenil duri za njima — dvakrat. * (Kitajska etiketa) V vsakdanjem obče-vanjn h Kitajci se je treba posluževati stroge etikete in drugih ceremonij, ki se morajo Evropejcu naravnost studiti. Ako se razgovarjata Kitajca, zahteva že preprosta uljudnost, da jeden druzega obsipata z n«jlep*imi frazami in se povzdigujeta v nebo, v tem ko gazita samega sebe in vse, kar je njiju v blato. Vsakdanji kitajski pozdrav in pogovor bi se torej pričel takole nektko: .Katero je VaSega Visok orodja pre a-»tga Naroda" po p. Joi. Noiliju zbirko 437 gld. 98 kr. Č. g. Ivan Saksf.r, župmk v HjtedrrVci 2 gld. Zaročenca iz Trnovega v Ljubljani 2 gld. Slavno upravništvo „Slovenskoga L sta" 5 g'd. — Prisrčna hvala vsem blagim dobrotnikom in nabirelcem darov, zlasti za plomenite s?rhe vedno vnet m rodoljiibkinjam. Blagajniatvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Dunaj 1. maja. Načelniki k večini spa-dajočih klubov so se danes opoldne dogovorili, da prepuste v vseh odsekih mesta I. podpredsednikov opodcijonulniin klubom, mesta predsednikov in II. podpredsednikov pa pridrže članom večine. Načelnik adresnega odseka bo Jaworski, načelnik proračunskega odseka dr. Kaizl, poročevalec o adresi dr. Herold. Dunaj 1. maja. Člani avstrijske kvotne deputacije so danes odpotovali v Budimpešto. Dunaj 1. maja. Veliko zanimanje vzbuja v političnih krogih danes došla vest, da namerava bolgarski knez s svojo soprogo potovati v Pctrograd. Dunaj 1. maja. Socijalnodemokratični stranki pripadajoči delavci praznujejo 1. maj na običajni način. Dopoludne so imeli shode in sicer na 91 mestih, popoludne pa so skupno odkorakali v Prater. Praga 1. maja. „Narodni L'sty" javljajo, da je Dipauli predložil voditeljem k večini spadajočih klubov načrt premembe lj udskošolskega zakona. Voditelji se niso izrekli niti za predlog, niti proti predlogu. Dipauli predloži svoj načrt v torek poslanski zbornici. Atene 1. maja. Grška vojska je zapustila vse svoje pozicije v K piru in se umaknila nazaj na mejo. P. T. častitim volilcem glavnega mesta, zlasti pa onim, ki so delovali tako požrtovalno in s tolikim vspehoai, da je pri letošnjih dopolnilnih občinskih volitvah zmagala narodna stranka na celi črti, izrekam v imenu izvrše-valnega odbora narodne stranke srčno zahvalo. Dr. vitez Bleiweis-Trsteniški. Narodno zdravilo. Tako se sme imenovati bolesti nteftujoče mišice in živce krepčujoče, kot mazilo dobro znano „MolI-ovo francesko žganje in ■ol-, katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici 90 kr. Po postnem povzetji razpošilja to mnzilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DDNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLI,-u v preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 1 (W—ti) JProti zobobnlu in grn|ll«»l»l aob izborno deluje Melusina ustna in zobna voda utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom 50 kr. .1 edina z u 1 <» g a lekarna M. Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta št. I, zraven mesarskega mostu. (91—Iti) Za turiste ln dlatanone Jezdece. Kakor nam poročajo povsem avtentični viri, uporabljajo že dolgo hri-bolazoi in jezdeci po napornih tnrah, pa tudi pred njimi, z največjim uspehom Huid Kviz de. Ta Huid ima lastnost, da stori mišice človeškega telesa odporne in vztrajne, tako da tudi n-.jhujSe napore z lahkočo premagajo. Prav tako podaja to sredstvo utrujenim milicam svežost, odstrani vsako utrujenost in bolečino. Za pešce in jezdece je znto Kvvizdin rluid največje vrednosti. Dejstvo je, da današnje dame vsakdanji rabi l"oiikiitivii4» «irn£l»e: Franceta Urank ar j a v Kranju premičnine (manufakturno blago) cenjeno iiTHG gld. f>l kr., dne ti. in 20. maja v Kranju. Jožefa Celina zemljišče v Kutež'-vem, cenjeno 1875 gld., (v drugič) dne 7. maja v Ilirski Bistrici. Valentina S a j o v i c a zemljišča v Seln, (v drugič) dne 7. maja v Kamniku. Umrli m> v I j ubijani: Dne 28. aprila: Marija Ekel, zasebnica, 78 let, Poljanska cesta 5t. 10, ostarelost. — Alojzija WIIcher, posest-niča, 41 let, Sv. Jakoba trg št. ti, jetika — Peter Richter, mesar, 54 let. Poljanski trg št. 5, rak na jeziku. Due 29. aprila: Koza Gurne, delavka, 17 let, Rade-ckega cesta St. 21, jetika. — Ivan Vidmajer, delavec, 74 let, Žtibjak 6t. 12, ostarelost. V hiralnici: Dne 29. aprila: Marjana Gašperlin, delavka, 56 let. jetika.__ Meteorologično poročilo. Višina nad morjem U0ti'2 m. Aprii 1 ^Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v C Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 urah 30. 1./5. n 9. zvečer 735-3 152 si. jzah. 7. zjutraj 7."i2 ti 14 S " sr. jjzab. 2. popol. j 781*1 20'2 p. m. jzah. Srednja včerajšnja temperatura 1 jasno skoro jas. pol obl. 6-1«, za i 00 [•1' nad lica« "borza* maja 1897. 101 gld. 65 kr. 101 tih * 122 ■ tiO s 101 ■ 20 ■ 122 9 10 99 o 55 ■ 94« — a 359 B 90 ■ 119 ■ 50 68 ■ 69*/ i ■ 11 72 n 9 ■ 62 s 45 ■ 15 5 ■ 65 ■ dno 1 IJiupui državni dolg v notah )J kupni državni dolg v srebrn Avstrijska zlata renta . . Avstrijska kronska ronta Ogerska zlata renta 4°/0. . , 'Jgorska kronska renta -i „ &/stro-ogerake bančne delnice Kreditne dolnioe ..... London vista...........119 :Iemiki dr4. barfcnvci -a 100 mark 30 murk . , ..... JJ0 frankov........ Italijauflki bankovci..... H kr. flakirv .... Zahvala. Globoko ganjeni po dokazih prisrčnega sočutja, ki so nam dohajali žo mej boleznijo in ob smrti naše iskreno ljubljeno, nepozabne soproge, oziroma matere in sestre, gospe Alojzije Wilclier roj. Mazi izrekamo s tem vsem'• prijateljem in znancem, kakor tudi za lepe poklonjone vence in za mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku svojo naj-iskrenejSo hvalo. V Ljubljani, dne 30. aprila 1897. Globoko žalujoča rodbina. o 2 o w i •- m 6 mm m ** -* a»O _ C — ra > »S m c 2 _ ji s *2 '5* rsj * I x . — tf 9 ca o .s cl, a Si ff*C g 3 S. m t£ 2 '5 'S •g N N ^ >nj p- Pomladno zdravljenje. Prvi pomladni tedni so navadno čas, v ka-r-T.in se liea ozdravljenje motenja telesnih funkcij, ki je nastalo po zimskem načinu življenja. V ta namen opozarjamo na K L.A O I iT I V*. \ kakor za samostojno zdravljenje, kakor tudi za predzdravljenje za toplice: Karlove turi. »lnri j i n»- toplice, Franzemliail in druge od zdravniško strani priporočane. V Ljubljani se dobiva po vseh lekarnah, večjih špecerijab, vinskih in delikatesnih trgovinah. Koncipijenta z daljšo prakso VNprrJlIirm takoj ali vsaj v kratkem v svojo pisarno. Poleg tega vsprpjmem tudi kandidata-novinca. Dr. Danilo Maj ar o u advokat v I.jubljtiiii. (<>0G-1) Stanovanja z 2 in 3 .sobami ali pa liišu % vrtom, jako ugodnim za vrtnarstvo, v bližini meata, na zelo lepem kraja, o«li. — Naslov pove iz prijaznosti upravmštvo „ISIov. Nar.". (594 j) Og'ersko-hrvatsko delniško pomorsko (ho) parobrodno društvo v Reki. ^ Redne -^\^yS vožnje; kfamJ >^ V noči od sobote na nedeljo hitri O. najkrajša in najvarnejša, mej otoki Be vijoča vozna črta (elegantni, z največjim komfortom opremljeni, električno razsvetljeni p antiki) ^ S /ader-Kotor. V četrtek ob pol 10 uri zveč. poštni pnrniki v Zader-Spljut in na y yr otoke do Kotora. Vpetek ob 1. uri pop. poitni ^y parniki v Lošinj, Setve, Zftder. Bsbenloo, r Trati, t'astelvecc.hio in Sptjet. Vsako nedeljo ob 7. un zjutr. iz et Reka-Opatija-Lolinj in nazaj. parnik v Zader Spljet-Gniča (Bagnaa -('astel-nnovO-Kotor. V pondeljek ob 10; nri zveč. hitri parniki Zadai-Sjdjel-Metkiivič. V Brado ob pol 11. uri dop. hitri parniki Vozni rodi se nahajajo v CTaldheim-oveni ,.Kondukterjn" štev. 693-604. Ces. kr. avstrijske državne železnice Izvod iz voznega reda "trsljavneja od. 1. maja 1997. Odhod i* E.|at»l|*ne M, kol.). ProSa čez Trbiž. (15-S8 Ob IS. ari 6 min. po uoui osobni t.»k t TrhU, H«lJ»k, OalcTcn, Fmm«iiifekte, I.jiihnoi iie» Helzthal ▼ Auaaes, Iaohl, Omumlan, Mojno^inl , 6aa Klnin-Kitittiii>( t Sti>yr, I.ino, na Dun«| wi» Am*tfltt«n. — Ob T. uri 5 min. ijutmj oiobni Tlak ▼ Trtiia, Pnntabol, Beljak, Cclnvac, Krknzon«-'••te, Ljubno, UunnJ; d«a Selathal t Holuo^rad, -n* K Um n :lini{ v Stevnr, Lino, llmlajovioo, 1'lzenj, Marijino ri»ri, Hob, Krancuvo rari, Karlova Turi, l'r.it(<>, Lipiiko. — ob 11. uri ftO min. dopolnilna osobni Tlak T Trbi*, Fonlabul, haljitk, ID oveu, Ljubno, .SvUthkl, Dunaj. —Ob 4. ari 3 min. popolndna osobni Tlak t Trt it. HnlJ.Vk, OsloTeo, Krsnzenafdiite, Jjjuhno; čes SelstbiU T Solno^rrnd, Leiui-Oastain, Zali na laseru, Inomust, Kreijoiio, Ourih, Oanuvo, Fariz ; ci>/. Kh-in K«ttliun v Sim r, Mi.a, Hadeje-Tloe, Pisanj, Marijina vara, lle!.. KranooT» ?ar«, KarlOT« vin, '••■Aau, Titpsko. Punnj Tia Amstetton. — i H> 7. uri Id min. aveoar onolun vlak v Leace-llled. Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Ob H. uri Ift min. ijtitrnj matanl Tlak. — Oh 19. uri A6 min. po-poladna niosaui vlak. — Ob <•. uri 3<) min. svaoor ino.ii.iil vlak. I'rllio«! v I|Jul»1)Mfio 'juž. kol.). Proga iz Trbiža. Ob & ari 69 min. zjutraj osobni vlak a Dunaja vla Am ,<■•!.mi, .-ioiuo«rAvl», Ln ca, Stoyra, Oiniuitioua, luvlila, Aiisi( nun zjutraj mmmImiI vlak iz Li'sac-llleila. — Ob 11. uri 30 min. ilopolmu o js>'i>ni vlak s Dunaja vla Amstottou, Kskrlovih varuv, ii.iba, M irijuuli var. v, elznja, Bu.iejovic, Solno^raila, ijinoa, Stayra, Pariza, Ueueve, Uuriha. B aTanoa, Inumosta, A^Urn na josern, lieuil-Oasteuia, lijubua, Cilov^a, Lu ca, t'uutabla — Ob A. ori AT min. popolniliie OSObnl vlak a Dunaja, Ujubi a, Sjlsthala, Beljaka, Gelovua, Kranzoiisfoste, foutabla. — Ob 9. uri 4 ran . svaver osobni Tlak a Dunaja vis\ Amutetten in l.j.uu.u Is i.ii.ako^a, 1'rago, .Krnncovih varuv Karlovih varov, llolia, Marijinih vauiv, Plšlzjs, HudajoTij, Lini-a, Stevra, Solno^r.iilis, Beljaka, OklcvtM, 1'nntalila. Proga is Novega mesta in iz Kočevja. Ob B. uri lil min. ajutraj motani Tlak. — Ob i. uri 32 min. DO-po lud ne meinnl vlak. — Ob 8. uri Sli min. ivr. «r moAani vlak. 3«lh«»4l im L|ubljnne (drž. kol.) v Kaiuiilb. Ob 7. uri j3 min. ajutraj, ob 2. uri h min. populil Ine, ob S. uri 60 min. sveuer, ob 10. url 26 min. zveienr. (Peal4tdajl vlak la ob nedeljah In praznikih.) i*rlli(Ms v Ljubljano (drl. kol.) Is Kninulks. Ob ti. ari nA min. zjutraj, ob H. uri b min. dopolnilna, ob t. uri 20 min. svDuer, ob B. uri ur. mu ivci r>r (Hnslodnjl vlak leob uololjsb In iirskAiilk'b I Prodajalnica s kuhinjo <» ne h I. iii.-jiMH v ii»iem ii;& Vmlvii- zor je v«'i» t »".'.t t (prej Križevniuki trg) nt. Več se izve pri F. SupančiČ-u. (390—18) soit trv.i iiiioisl rr tGl—17) v Ljubljani, Kolonjske ulice št 16, v Trnovem se priporoča slav. občinstvu in naznanja, da izdeluje in popravlja vsakovrstne mouV i#. hrastovega lu ijm-Ii- rt«*K» Ichis po najnižjih cenah. Tudi j rini :t j •%m in Uiipii|em Nlaro vlitNko |..>«.oii. V prijazni vasi Cerklje lia Gore ji J s k eni blizu župne cerkve je jako lična, zidana in z opeko krita, s štirimi hobami in z drugim potrebnim prostorom oskrbljena liišn na prodaj. Hiša je z malim, vendur dostojno zagrnjenim vrtom v zv«zi in ima lep liizgled na Triglav itd. Sredi vrta t»če bistra voda, poleg katere stoji krita kopališcna utica. Cena je 1500 gld. Vse drugo poizve se pri lastnici Otiliji VVagner v Cerkljah pri Kranju (609) V Late r m a v" o ve m drevoredu J8 Traberjev s--iljiviiov.iismi anatomični muzej in panoptik. Nad 1000 umetnostih in naravoslovikih preparatov, mej temi 50 tigur v livljeniki velikosti. Odprt je panoptik od 9. ure zjutraj do 10. ure zvečer. Ob petkih samo za damo. ((J03—1) Vstopnina 20 kr. Vojaštvo in otroci plačajo 10 kr. Katalogi v slovenskem in nemškem jeziku; ^uvcrle s firmo priporoča Narodna Tiskarna v Ljubljani. Sprememba prodajalnice. Najndaneje podpisani ni uaoja naznanjati, da jo preselil na udobnost p. n. občinstva in svojih naročnikov svojo podružnično prodajalnico v Šelenburgove ulice na voglu stare pošte v Maličevo hišo ter se preskrbel z vsem potrebnim v svoji stroki. Obetajoč najcenejšo in naj-točnejšo postrežbo prosi za obilen obisk ter beleži z velespoštovanjem Alojzij Zlorsilia (597—1) umeteljni in trgovski vrtnar v Ljubljani. (589—3) ■taro 16 let, zmoino slovenskega in nemškega jezika v pisavi in v račnnstni, želi vstopiti kot učenka v kako prodajalnioo z mešanim blagom. — Vzprejemni pogoji naj se pošljejo npravništvn rSlov. Naroda" pod znamko ,,K. 3". 2 stanovanji oddasta se s 1. avgustom v najem. Vsako stanovanja obstoji iz .'5 sob in pritiklin. Povpraša naj se na Poljanski cesti št. 26. (588j Zobozdravnik AVGUST SCHWEIGER. Stanuje v hotelu „pri Malicu", II. nadstropje štev. 25 26 Plombe v zlatu ln platini. Nove emailove plombe, barva jednaka zobem, traja mnOgfl let, Dl tla bi se odrabila, nikakorSne bolečine po napolnitvi. Umeteljni zobje le amerikanski) v zlatu brez neba v kavSnkn, nebna itran z zlatom obložena. Za vse popolno Jamstvo. Senzacljonelno: Zobni kapljice lastno iznajdlie, ki takoj ozdravijo viako bolečino zob. ^605; Ostane trajno tukaj. 4 zlate. 18 srrbrnih svetinj, 31) častnih in priznalnih diulum Kwizdov restitucijski fluid C. in kr. pri v, umiralna rođa za konji1. Cena 1 steklenici 1 gld. 40 kr. a. v. Ze 88 let v tltoniJti koiiJNUIh hlevih, v večjih hlevih vo< )iisi.% h m c-ivilMitt v porabit ■* i'K'imiii.e in / op« i n«. iil.v. ljenje po vetjih strapnolh« pri i ■-\ liijenju. |r«IoMl i kil itd., vmpoeohljn kouJh zh Is-rtMlmt del« v lr»iu—» Od leta, 1868. se Bergerjevo medicinsko kotranovo milo ki je izkušeno na klinikah in od mnogih praktičnih zdravnikov, ne le v Avstro;Ogerski, nego tudi v Nemčiji, Kusiji. balkanskih državah, Švici itd. proti poltiilui boleznim, zlasti proti vsake vrste spuščajem n|ior«blja z najboljšim uspehom. Učinek Bergerjevega kotra-noVSKB mila kot hiu'ijeničnega sredstva za odstranjenje luskinic na ^lavi in v bradi, za čiščenje in desinfek-Oljo polti je takisto -ploftno priznan, ller-■ n«»r|»'»n kotrSBOVO milo ima v sebi !'■ OlUtOlliOV lrsni';ii nolruin in s6 railiknje bistveno od vseh drugih kotrano-vih mil, ki se nahajajo v trgovini. Da se pride Nlfparijaiti v okom, zahtevaj iz« rečno Berj;e<-)e»o kotranovo milo. in pazi na zraven nstisnjeoo varstvtno znamko. Pri ueoidrat ljl» ii« pott-ii i ti lM»le/.iiili se na mesto kotranovega mila z uspehom uporablja Bergerjevo med. kotranovo žvepleno milo. Kot blnžje kotruuovo milo /.a odpravljanje nesnage m polti, proti Bpuicajem na polti in glavi pri otrocih, kakor tudi kot nenadkriljt* no kosmetično milo km um vmije lu kopmije t-H vsnktlnti|o raho služi Bergerjevo glicerinovo - kotranovo milo, v katerem je 35 odst. glicerina in ki je fino parfnraovano. Cena kcmadu V3ake vrsto z navodi o m o uporabi 35 krajo. Od drugih H<- n;«- r i e» i 1» uiedlciu^ko • k»«iue-liruih mil zaslužijo, da na nje posebno opozarjamo : Keii/iM'-imlo za fino polt; horukNovu mlo za prišče ; knrbolMko in'lo za uglajenje polti pri pikah vsled koz in kot. raikuiojooa mila: It - r^erjevo »mrekovo - lgln-Mto milo m uinivMiije in lolleto, Herjjor J*» vo milo za neftnd »tro«*Jo dobo (-■• kr.); ichljolo vo mil« proti rudečici obraza; milu za» pejfe v obrazu jako učinkujoče; IniiiuMko milo za potne noge in proti izpadanju las; zobno milo. najboljše sredstvo za čiščenje zob Glede vseh dragih Iterzjerj«** lb mil se najde vse potrebno v navodilu o uporabi. Zahtevajte vedno Berjrer jeva milu, ker je mnogo ničvrednih imitacij. (407—4) Prodaja se v Ljubljani v lekarnah gg. V. Mayr, 0, Pieedli, ./. S/Oh« da in U. pl. Trnkoizy-ja, dalje skoro v vseh lekarnah na Kranjskem. I. najstarejša posredovalnica stanovanj in slnžeb Ljubljana far- FX*TJX Breg št. 6 priporoča in naineAen (601) službe iskajoče vsake vrste (moške In ženske) km tnkn| ln drnicod. Za ko-Ukor inoaoCe liitro in testno poMtreŽho se jamfl. Deželno gledališče v Ljubljani. Samo 3 predstave. V oeileljo, maja, ob 4 url popoludne, v nedeljo, maja« ob 8 uri zvečer, in v ponedeljek., »• maja, ob 8 uri zvečer se bo predstavljalo veliko darovanje sprave na Bolpli ali zgodovina življenja in trpljenja Jezusovega. Predstave izvršuje družba starobavarskih pasijonskih iger pod ravnateljstvom Edvarda Ali o bc ha. Cen«-- prostorov: Sedeži 1. IV vrnt-.> HO kr., V.—VIII. vrste 70 kr., IX. XI. vrsto 60 kr.; balkonski sedeži 50 kr.; galerijski sedeži 4o kr.; parterno stojišče b*0 kr.; galerija kJ0 kr. Sedeži v ložah a f>0 kr. ostanejo p. t. imejiteljem do lil, ure reservirani. Parterne lože in lože l. reda h 8 gld., II. reda a 2 gld. f>0 kr. Vstopnice prodaja tudi g. Sešark. Blagajnica se odpre ob 7. url. Začetek ob 3. uri. Z velespoštovaujom (r>9o—3i ravnateljstvo. Pristno Brnsko sukno za spomlad in poletje. Kupon 8*10SM dOlg«ls;t. I.HO iz dobre j i r.n popolno moškolgl« H.— iz boljše s a obleko (siikn( i. |k1. 7.75 Iz li m- ~L ~ ~ hlnee lu telovnik)l«l. 1». |Sj llut-j*e iS® Htnue tiuiuo |gl« 10.50 !■ nujllu. ■ Jeden kupon za črno salonsko obleko gl«l. IO* — . kakor sukno za površnike, turistski loden, najfinejše grebenine in vse drug«i vrste sukna razpošilja po tovarniških cenah kot rcelna in solidna najboljše znana zaloga tovarne za sukno ^72—19J Siegel-imhof, Brno. Vzorci brezplačno ln poitnine prosto. Jamči se za poslljatev po vzoroa. IkoiIiionU, naročati blago naraviiuHt pri gornji firmi v kr»iu uivnrue, so precejšnje: Velikn uln-r, vedno novo blago, določene najnižje cene, najpozornejša izvršitev tudi manjših naročil itd. itd. obozdravnik A. Paichel Pod Trančo št. 2, poleg čevljarskega mostu, I. nadstropje ustavlja na najnovejši in najboljši način (leJ—21) umetne zobe in zobovja brez vsakih bolečin ter opravlja ploiiibovniijn in vse zobne op«*r*4<;iJe. < > /ohne t» ledino y. iiHn>rtoii| 8()0 lii'Oii, II. (liLi-ilo BOO kron. Krnkurenćni izdelki imajo izvedeni biti v skicah vseh nadstropij po merilu 1 : 200. Tega merila ne je (udi držati pri prerezih io fasadah. Odlikovani projekti preidejo v popolno neomejeno last mes(n«pa ma-gistrat*. kateri s-, poleg tega pridržuje pravico do nakupa daljših konkurenčnih projektov. Za preBoio konknrenc'n h izdelkov, katere je vlož.ti pri podp^naneaa magistratu, llo 1. a\{?UMta 1. do 19. opoluriiie, so veljavna določila avHtrijsk*-ga drnsrva už^ntrjev in arhitektov za podelitev uagrud, sprejeta v seji dne 27. »pri* 1889 Imena presojevalcev došlih kon kurenčnih izdelkov priobčila se brdo pred potekom natečajne dobe. SUvbinski program in drugi pctrebni pripomočki dobivajo ae pri podpisanem magistrata. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dno 22. marcija 181*7 I. Ilue :i. maja . oh 1J>. uri <1<»|m»IiitJin- se bo po eltNeltiitlviil 4lrazlii |iro«laJalo v fttov« <; na Hlm»kJ cesti 2 konja, 1 voz, 1 železna blagajna in 2 pisalni mizi zaradi dolžnega davka in pristojbin v znesku lil? ;»-|«B. K dražbi vabijo se vsi oni, kateri nameravajo te stvari kupiti z do-stavkom, da je pri tej dražbi kupnino takoj plačati. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 29. aprila 1897. Na Gorenjskem (Lesce-Bled.) se proda prav lepo Sobni slikal Lj ubijana, Hilšerjeve ulice 3 FR. ALESOVEC Sobni slikar Snile dnik-Repne uljudno naznanja, da je pričel izvi-fievati (f>ti4—B) v Z-jjuLloljsizii slil3:a,rsl^o o"brt in se piiporoča p. n. občinstvu v izvršitev vseh v to stroko Bpadnjočih del, katera izvršujo okusno, točno in oeno. Pismena naročila prosim pošiljati v Ropujo, p. Smlednik. obsegajoče hiso, gospodarsko poslopje, hleve, skladišče in druge postranske prostore, dalje jako lep, jeden oral velik senčnat vrt s parkom in dva orala travnikov in njiv, vse v najboljšem stanji. Posestvo leži v prav dobrem kraju, pol ure od zdravilišča Bleda oddaljeno, torej prav priporočljivo za trgovce in zasebnike. Natančneje se poizvd v v£Ostiliti Triglav66 v l^rsnili 11» (MorciijMliCm. (599-i) Popolne strojne uprave za (io«—16) parne opekarnice dobavljajo kot glavno Bpecijaliteto Friderik Wannieck & Comp. tovarna7za stroje^v Brnu (Moravsko). K'. == Nad 800 tovarn instaliranih. = I |gr Kupim močan tovorni voz tudi konje m opravo in nov ali prav dobro ohranjen (590—2) Ponudbe: J. K. poste restante Knriovljic». za kavarno in gostilno. V sodnijskem okraju v trgu €Vrknit*» daje se v najem na najboljšem kraju lil*« s primarnimi prostori za kavarno, ker hi več gospodov želi, da bi ee tn kavarna ustanovila. Ako bi pa najemnik želel tudi ^»stilno, prevzame tudi lahko precej zra*en ležeče pripravne sobe n prav h ;««d-ii i m i pogoji« Zglasiti Re jo v kratkem pri hišnem posestniku pisrreno ali ustno CfS92_3, iTTSirL ZltZlllC, Največje skladišče raznega semena n. pr : neniAke, Ntnf erNke, liikarnaf, tur-Ske in travniške «B«-I«I j«-, raznih vrst pen-jv-- ' 'i HOmeua« splošno znano kot najboljAa krma za živino; t ravnega Nemena za suhe, mokre, peščeno in glinovitn travnikp ; velika Itbsra SO tU ena z» Niilato, kumar«, peterMllf, zeleno, »lammj, I., Kolowratring 9. 5 \ Pisarna m medkroi: Dunaj, IV., Weyrinaerg. 7 A. » " I. kajuta: \ Od 1. aprila do 81. oktobra . . mark 290—4-00*) % M „ 1. novembra do 81. marca . „ 230—320 ^ £ II. kajuta: | ^ Od 1. avgusta do 15. oktobra......mark 200 ^ O „ 16. oktobra do 81. julija....... „ 180 .;* <0 *) Po legi in velikosti kajute in po hitrosti in ele- * ^ ganci parnika. -192—6) jjj ovagsar up op w opiop^^w^^^^^w<«y« ,Danubia4 kolesarske tovarne AlcliS. Ilulla na Dunaj i VII. Hermannsgasse št. 29 (410—7) ponujajo svoje nove prv>r.izredne 97 1. modele, gospodske, damske in deške roverje po najnižjih cenah. Na zahtevanje se pošiljajo katalogi brezplačno in poštnine prosto. Prodaja se staro vino is slivovka oboje lastni pridelek. Vpraša naj se pri (600—1) upravitejstvu posestva Horvatska pošta Pregrada, Hrvatsko. Prememba lokala. UBOJam se s tem naznanjati, da se od «lin* 1. Dia,|h ISOV moji prodajalni prostori nahajajo Dunaj, II 1, Gr. Pfarrgasse 23. Najnovejši patentirani stroji s tekočo ogljikovo kislino za izdelovanje r541— 3) in limonad kakor tudi za točenje piva ^Vlo ji^ I ji )Lo\vy dozdaj B»im»j II :t. NtepliHiiieliof. Tekoča ogljikova kislina po ceni. Prospekti brezplačno in poštnine prosto. Na prodaj je posestvo na deželi na M poti n jrm Štajerskem z lepo, jedno nadstropje visoko gospodsko hišo, z opeko kritimi gospndarakimi poslopji, kova^nico in k njej spadajočo delavsko hišo, s 102 orali prima zemljišča, mej tem 35 oral sečnega gozda, <>7 oral njiv in travnikov, vse okroženo. 35 glav govedine, 2<» prašičev, vsi gospod*rjki Btroji. Posestvo leži v najlepšem kraji ob državni cesti, 1 j ure od železniške postaje, 1 , ure od trga z okrajnim sodiščem. Posestvo in fundus instruetus se zarad rodbinskih razmer odda takoj za 25.000 gld. in ostane 10.000 gld. lahko ležati. W: pove A. KaliSa konc. pisarna za prodaje na Jurčičevem trgu št 3. Istotam so za prodajo zabeleženi: \|ta lekarna *♦ HjJuIoI jtini. «u :. i» * OS »O6 OO9 0000000090toOSSU r « y« 2 <» * -A«a ^ o (109) Ljudevit Borovnik (16J • puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem S se priporoča v izdelovanje v^sskovrNtuili piiNek JJJ za fovcfl in strelce po najnovejših sistemih pod popol- %$ nim jamstvom. Tudi predeluj** stare sarnokresnice, • vzprciema vsakovrstna popravili* in jih točno in J dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr proskusevalnici ^ in od mene preskušene. — Iluntrovani ceniki laitOSJ. Z »i9Sss$«aoss9Mese»oo9fi«ss^ofias*«stt U Prva kranjska izdelovalnica novih bicikljev žg Josip Kolar Selenburgove ulice št. 4 in ođ l. ma|n »l«il|o v poslopji staro i>»N(e, Najvljudneje javljam slav. p. n. občinstvu, da imam v zalogi kolesa (biciklje) svojega domačega izdelka in jih priporočam vsem kolesarskim prijateljem in vsem, ki domačo obrt radi podpirajo. Za vsako doma izdelano kolo jamčim dve leti. Imam pa tudi veliko zalogo najfinejših angležkih ln dunajskih koles po acnavadno nizkih cenah. Ker imam sedaj urejeno delalnico za nova kolosa, /.možen sem kolesa prenaie-Jati, p on i k l.| a ti ln lakirati, lz starih nove narejatl in izvrševati najtežavnejša popravila najbolje ln najtočneje. Zamenjavam tudi z ugodnimi pogoj nova kolesa s starimi. 7. velespoštovanjom se uljudno priporočam (358-9) JTosip ££ola.:r. Žt. 14.189. (583 -3) Prevzetje restavracije. Dovoljujem si p. n. občinstvo uljudno naznanjati, da sem v dim 1. m »j n i It it prevzel restavracijo g. I N. Potočnika v Domžalah katero bodem imel na svoj račun. Točil bodeni dobro znano Budejevlško pivo, kakor tudi dobra tirolska in dolenjska vina. Za slastna Jedila in dobro postrežbo pri zmernih cenah bodem skrbel kar najbolje. P, n. cenjenim gostom je tudi v razpolago krito kogllščo. Končno priporočam se tudi vsisi ljubljanskim izletnikom, kateri so me v Kamniku u svojim obiskom počastili, da me blagovole posotiti i tako v Domžalah. (698—1) Z odličnim spoštovanjem se priporoča Milan Keržišnik. Hudi velikt-ffft letnega Živinskega sejma dn6* 8 maja letos so ns more vršiti ta dan odrtjeno komisijone'uo ogledovanje konj na živiuskem sejmišči poleg klavnice. Tukajšnji razglas z dne* 1. aprila t. 1. preminja se torej v toliko, da se bode omenjeno ogledovanje in razredovanje konj sicer v istem redu vršilo dne 3. in 4. maja t. 1. na prostoru pred Št. Petersko vojašnico tako, da se bodo konji pripeljavali od St Petcrskega mostu ob drevoredu proti civilni bolnici in odpel.avali mej vojašnico in botnico. Lastniki kdaj se opozarjajo, da oddajo še ne oddane naznanilnice, da oglasijo vse premembe o stanju .svojih konj od dne zglaševanja do ogledovanja, t. j. od Iti. aprila do 3. maja, pri mestnem ma^i.Mtratu, ter da pripeljati dajo svoje konje ob označenem času k ogledovanju l»rex posebni ^« |»o\ a l>ilu. ListMki, katerih konji so začasno izven mesta, morajo jih pripeljati k razredovanju v mesto, ali pa prositi dovoljenja, da se smejo ogledati v kraji, kjer se nahajajo. Kdor se temu brez postavnega uzroka ne pokori, se bode brezozirno zakonito kaznoval. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 22. aprila 1897. Do I. junija in od I septembra stanovanjske tarife za 25 , znižane. Zdravišče Krapisisk® Toplice na Hrvatskem od zagorjanske železniške postaje , Zabok-Kraplnsko-Toplloe" oddaljene za jedno uro vožnie so odprte od 1. aprila do konca oktobra 30" do 35' R. gorke akratoterme, ki eminentno vplivajo proti protlnn, mišični in členski revnil, in njih posledičnih boleznih, pri lskii, nevralgtji, kožnih boleznih in ranah, kronični Brlghtljevi bolezni, otrpnonja, kronidnem materničnem vnetju, eksudatlh parinterinslnih ve«in. Velike bnsinske, polne, separatne kopeli, kopeli v marmornatih banjah in tu4ne kopeli, izvritno urejene potllnloe (sadariji), masaža, elektrika, Šved. zdravilna gimnastika. Prileina stanovanja. Dobre in no drage gostilno ; stalna topliška godba, katero oskrbuje godba o. m kr. peš-pelka nadvojvode Leopolda št. 53. Obširni senčni sprehodi itd. Od 1. maja vo/.ijo slednji dan ommbnsi v Zabok in Polčauo. Kopališki zdravnik dr. Pavel pl. Oreskovlo. BroSure se dobe v vseh knjigarnah. Prospekte in poroda pošilja (537—3) kopallščno ravnateljstvo. ,^^^.BW.^J1, M,—^^u.^mjff., lii.Tibi1 ii i1 it 'i mrr—WB9Wm olacitatorja popolnoma veSčega slovenskega in nemškega jez ka v besedi in pi nnu in dobro izurjenega v solieita-tor.skem posla, vzprpjme lnUo| dr. Valentin Krisper (685_9] odvetnik v Ljubljani. se temeljito odpravi samo s Kr a u 9e-J a Vsak kašelj Vsaka hripavost katarnim uničevalcem <<1« liroobiiHn«' lcon li I it i-«*). (.%!-]} Zavojčki po 2f» kr. so dob vajo v l,|ut»l jmil pri: IIHhiiii 1.<-ii«i«'U-n. lekarna pri „Mariji Pomagaj"; I liuliln Trnk6<7)-|u li-karna „pri enoronu"; (»alir. l*i«'<>oli. )u, lekarna pri angelju' ; J. Mnyr-|ii< lekarna pri „zl. jelena", Trgovski pomočnik sfai 33 lt-t, ki se je i?ur"il v veliki trgovini mešanega blaga, želi vstopiti v kako drugo prodajaI-lliCO — Ponudbe naj se pošilajo pod „TrflOVSki pomoćnik" npravniAtvu „Sb>v. Naroda". (<;o7_i) V novozgrajeni hiši v Vegovih ulicah št. 12 cd-daijo se *8* Novo vpeljano! Cevizabrizgalnice iz prvih tovarn, paranto-vano najboljše kako', i vzdržljive najhujši svata! pritisek, priporoča (HI 1-1) Ljubljana J. S. Benedikt Stari trg. robne vence v največji izberi in po najnižjih, cenah trakove k vencem z ali brez napisov v vseh barvah (98—.'11) priporoča stanovanja s il\t*niu s..ii,. m >». 1.1» h • n «>i um in prit i ki iuu, potem prodajalnica pripravna tndi za komptoar. — Poizvedbe na KnrlnvNkl CCStl nt. 33, I. m . —2) Karo! Recknagel. Sidro i i i« o i LINIIENT. CAPSICI COMPOS.lf Zastonj i/. Richterjeve lekarne v Pragi. Priznano izborno, bolečine tolažečo ma- £ žilo: po lil kr.. 7(» kr in 1 gld, B6dobiva v vseh lekarnah /,.* h te val i naj se blagovoli to splošno priljubljeno domače zdravilo volno na kratko kot Riclitarjsv Linimfint s „sidrom" le take ); mvXm vj jZ in sprejme naj se iz opreznosti Bteklenioe kot pristne, ki imajo znano [i. > 4$ aratveuo snamko »Sidro*. (3301—yw) L\ \$*i% Uirlilerjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. ,. -C* .:' <& . -.....— ■ i.... v% g 9T Vsak, ki pošlje svojo natančno adreso, doni proti mulemu povračilu in donesku za carinske stroške 1 gld. SO kr. 30 predmetov in sicer: 1 regulovano aro z verižico, za katero se jamči, da dobro i 11 o; 1 prekrasen ustnik za sniodke; l elegantno kavalirsko kravato za gospode; 1 prstau z imitovanlin draguljem; 1 iglo za prsa z iniitovanim draguljeni; 9 mehanična gumba; 10 komadov finega angleškega papirja; 10 komadov finih angleških zavitkov; 1 etui za smodke in 1 predmet sa porabo; ker se nadejam, da Bi pridobim mnogo naročiteljev s tem, da jim t lago takorekoč na pol poklanjam. — Tudi vsakomur takoj vrnem denar, če ne bi ura šla natanko In bode vsak priznal, da je to potlarltev. .T «•< i. 11:1 /.nlo^ii i 11 i*n 1*4 »>» i 11 n 11 : «•> proti poštnemu povzetju, eventuvelno tudi če se denar prejo vpošl e, pri (^34 3) Wiener Uhren-Export S. Blodek \Vion, II 1, Pilersdorfcasse J{ X. ®aW~ Gotov in pošten zaslužek brez glavnice in rizike nudimo osobam viacega stanu na vs»-h krajih po prodaji zakonito dovoljenih državnih papirjev ln srečk. — Ponudbe vzprejema Ludo vita: Oesterreioher, VIII., Deutschegasse 8, Budimpešta. 47? S^flr" Proda. "^888 jednoiiadstropna hiša tik okrajne ceste, posebno pripravna za rokodelce. Natančneje se izve pri lastniku Antoiiic (■.ivdeiavi-Ju v Zagorju ob Savi. (608—1) I se skupno proda po ugodni cenL Več se izve v upravništvu „Slov. Nar a. (577-3> Zobozdravnik M. dr. Ji ji. Ml atelije sa umeteljne zobe in zobovja zdaj v hotelu „Pri slonu" od srode maja naprej (543—3>- na B^siEitiJski ccnII li. štev« ll. Sam; kratek čas! Jb* - *o> Prvikrat tukaj! °/ Lattermannovem drevoredu. Parna z električno razsvetljavo. Vsak dan od 4 ure popoludne odprta, fl Jako zabavno za odrasle in za mladino! |j tŠJ Za mnogobrojni poset prosi udani m [604—1 Imel 11 <>11- ;ol_______ ___• r I I ■ I •'i V 1CLXC y& i ponujajo i><» najnižjih cenah \M&koStoSl niiioiliio i darske opeke, zarezane opeke i d-lane iz najbolje znane Vrbnnke gline) z zraven spadajo?O 5 stekleno zarezano opeko in strešnimi okni iz vlitega železa lončene peci in šiedaBnike (lasi n« g » izdelka) 3h£ o i x± « ml=c?& iiient IDoTršj^i Poitland-ceraent kakor vse v BtaTbinsko stroko spadajoče predmete. Ma]ni±jo cene!!! 1 *^TlWMBsVHr'i'ii lil 3 Bartosch-ev zobni cement l za sam; plombiranje votlih zob. S tem sredstvom, ki je preakašeno že \eč npgo '20 let, si lahko vnakdo bre/, truda po navedb.h porubnega navodila naredi zobno plombo, zatorej se isto posebno tam. kj^r nedontje J-obozdravudi specijalitet, more označiti kot dobrodošel pripomoček z:l ilal.jse ohranjenje zob, kakor tudi kot pomoček zoper zoboliol. Cena i I NlcKIfiii loncok 1 ;.!«!. 1 lobiva so pri (337—9) JTosip-u, ""TO-eiss^ (lekarna pri zamorcu) BUNA J, I., Tnclilan»en 27 Igrale o r T7- večini lekarn na 22Zra-rj.jslce3nci. HD<9S«-ii.;sE^«' železnice iio^taja N