19l MIH. I Lhbfliu. i sna 19. nvsnsta imi. farm • - iflUiia ftmk dan arcfer IsTaaaiii nadtlja ta anuaHka nv velja po *4 *, m pol leta 12 K, aa četrt leta 0 K, aa en aueet 2 Ki Kder bodi Iti) lato SO K, £- Ni naročbo brea Istodobne veeiHjarve aaročnine at - Dopisi nag se iavole Iranko vati. — Kekipud se ae vračajo. — todbriihra tetetea iL M. prejemali ea ponj, placa osinu — Za lato 29 K, aa pol leta 13 K, *a četrt leta 6 K 50 h, aa en mesec 2 K 30 h. Za LJmblfiss s pošiljanjem na dom za vse leto U K, na ietrt leta 6 K 50 fa, na en mesec 1 K 90 h. — Za HesseiJo celo leto 28 K. Za vseldrnge deiele in Amerika petlt-vrstc po 14 h, če se oananila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat it Si — Upravniitvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, o«nanila,»5t J. administrativne stvari. itotOka pa M h. Upraraiitra telelon šLiS5. Rodlkolno zdravilo tržaški irredentl. Iz Trsta, 18. avgusta. Do danes je tržaška iredenta nemoteno uganjala po Trstu razne komedije, ne da bi se bil tem izzivačem kdo postavil po robu. Posebno »piko« je ta, od italijanskega časopisja zdivjana drhal imela na mirne Slovence. Ob vsaki mogoči priliki so morali sicer mirni in potrpežljivi tržaški Slovenci čuti od teh zagrizenih šovinistov razna osebna, kakor tudi žaljenja vsega našega naroda. Ali kolo časa se — hvala Bogu vrti. in tržaški Slovenci so na vse-zadnje tudi prišli do prepričanja, da ne gre več mirno prenašati to vedno in nesramno žaljenje, posebno še, ako se je to izvršilo na k nam do-šlih gostih, kot se je to zgodilo pred-minule nedelje na Puljčanih. Iz potrpežljivosti je pa tudi vzdramilo naše ljudi uprav nesramno pisanje italijanskega novinstva zadnjih dni na račun našega dostojnega naroda. Kratkomalo: mera potrpežljivosti tržaških Slovencev je bila polna in vrnili so izzivačem »milo za drago«. Minolo nedeljo — kakor znano — je prišlo s posebnim vlakom kakih 650 Milančanov v goste v Trst. Iredentisti so hoteli seveda prirediti tem »milim gostom« iz kraljestva velikanski iredentistiški sprejem, poln pompa in fraz, hoteč dokazati došlim regnicolom, kako je Trst izključno italijansko mesto. Značilno je, da so se iredentistiškim izzivačem pridružili k sprejemu regnicolov tudi tržaški italijanski in slovenski socialni demokrat je, med tem, ko so prejšnjo nedeljo na protestnem shodu imenovali slovensko delavsko slavnost »pajacado«. Kakor kaže, ne bo trajalo dolgo, da bo*do šli socialni demokrat je s kamoro roko v roki — kakor delajo to v Pulju proti Hrvatom — proti Slovencem. No, slovenskim tržaškim socialistom moramo na tem novem kurzu samo čestitati. V lep pristan plove barka naše socialne demokracije!! K sprejemu regnicolov na kolodvor so pa prišli tudi ves teden za-sramovani in prej nepriglašeni — Slovenci, kateri so že pred prihodom regnieolskega vlaka došli v konflikt s socialnimi demokrati in iredentisti. Milančani, — kateri so morali več kot pol ure čakati na kolodvoru, predno jim je policija naredila LISTEK. Ado. (Spisal F. Mrak) (Darje.) »O ženitvi govorite?« je vzkliknil Mesesnel mlajši in se delal, kakor da ga je pretresla groza. »Nikar, gospa. Kar poznam zakonskih ljudi, nihče ni srečen. Zakonska sreča traja v najboljšem slučaju nekaj let, toda prej ali pozneje se zakonska gotovo naveličata drug drugega, ljubezen izgine in potem sta zakonska, če že nista nesrečna, vsaj ogoljufana za yse dni za življenjsko srečo. Ni pa čuvstva, ki bi vedno trajalo, tudi Daj gorečne j ša ljubezen ugasne sčasoma. To so resnice, ki mi jih je z brezštevil nimi slučaji pokazalo življenje. Imam ljube prijatelje in prijateljice; ljudje so to, ki so vredni yse sreče, kar je more dati življenje, in ti ljudje bi bili tudi srečni, da se aiso poročili. Vzeli so se iz ljubezni *n danes se več ne ljubijo, a so vezani drug na drugega, neločljivo, za vedno in vsled tega nesrečni. Ne, gospa Katarina, nikar ne govorite o zakonu. Premladi ste in še premalo izkušeni, da bi mogli poznati življenje tako kakor jaz, a verujte mi, zakon so izumili ljudje, ki so hoteli »pot« —, so bili od Slovencev sprejeti z žvižganjem, petjem »Hej Slovani« in mahanjem slovenskih tro-bojnie. Tudi niso smeli skozi mesto, kot je bilo v programu, temveč ob morju na Veliki trg, in sicer pod eskorto 400 policajev. In v tem edi-nole italijanskem Trstu!! To je bil neznansko žalosten sprevod, kakršnega milanski gostje niso pričakovali in se iredentisti s socialnimi demokrati vred ne nadejali. Ta sprevod, v katerem godba ni upala igrati vse tja do Velikega trga in v katerem ni bilo napovedanih razvitih zastav, razen rdeče — socialdemokrat ične —, je bil res pravi pogreb tržaške iredente. Na Velikem trgu so se prvi pojavili Slovenci z narodnimi trobojnicami, prepevaje »Hej Slovani« in »Lepa naša domovina«. Kordon, kakih 100 policistov, jih je pa potisnil na »Borzni teg«, od koder so pevaje in vzklikaje: »Živel slovenski Trst!« šli po Korzu in drugih ulicah pred »Narodni dom«. Kakor hitro so se pojavili Slovenci, je dala policija zapreti kavarno »Mu-nicipio«, »Specchi«, »Stella polare«, »Chiozza«, »New-York« in vse kavarne po Aquedotto. Program, milanskim gostom na čast je bil popolnoma omejen. Vožnja po morju, banket itd., vse je bilo suspendirano, a zvečer so si morali iskati ti ubogi zapeljani Milaneži sami prenočišča celo pri slovenskih družinah in več njih je spalo tudi v hotelu »Balkan«. Dogodilo se je celo, da so Milaneži, sestavši se v enem tržaškem lokalu s Slovenci, klicali poslednjim: »Evvi-va Sloveni, evviva Croati!« Slovenci so jim tudi razložili, da demonstracije niso naperjene proti došlim gostom, temveč proti zasramovalcem Slovencev, proti iredentistom. Milančani so seveda milo tožili, kako neprevidno so bili od italijanskih tržaških šovinistov zavedeni. Italijanstvo Trsta, oziroma iredentisti so se v nedeljo že zopet neznansko blamirali, in sicer pod tujimi gosti! In to jih boli! Ta bol se zrcali v pisavi italijanskih listov, kateri so bili pa v ponedeljek vsi zaplenjeni. Z zabavljanjem na Slovence in policijo hočejo zakriti to grozno blamažo ,katera ostane za dolgo neizbrisljiva, pa naj jo še tako »želi tajo« z lažmi in obrekovanji italijanski listi vseh vrst. Šovinisti so privabili goste iz kraljestva, hoteč jim prikazovati Potemkinove vasi, to je cisti italijanski značaj Trsta, ali ubogim regnicolom je, kjerkoli so se prikazali, donela na ušesa slo- venska pesem in živio slovenski Trst! Tako se na svetu vse maščuje! Ne da bi odobravali poulične demonstracije, moramo priznati, da je bil ta nastop tržaških Slovencev popolnoma na svojem mestu in o pravem času, v očigled nesramnim žalitvam, koje so morali ti poslednji teden prej prenesti od strani tržaških kamoristov. Z nedeljskim nastopom so tržaški Slovenci dokazali, da znajo povračati zob za zob, altro-che: »voli in ovce«, kakor jih označa »Indipendente«. S tem edinim lekom, po kojem so sicer šele v skrajni sili posegli — se ozdravi domišljavo iredento, kateri bo — ako bomo konsekventni — enkrat za vselej minulo veselje sprejemati naše došle goste z žvižganjem in zasramovanjem, boječ se poštenega »r e v a n ž a«. Ali kaj bi šele bilo, ako bi ne bila »Edinost«, ako tudi z najboljšim namenom, proti pisala ?! Gotovo bi bilo trikrat toliko naših ljudi prišlo k temu imenitnemu sprejemu. Prišel bo tudi čas, ko bodo tržaški Slovenci s tistim lumparskim, našo narodnost skrajno sramotečim italijanskim časopisjem temeljito obračunali. Počasi vse pride, ako se gonja ne preneha. Tudi Slovenci znajo stopiti iz rezerve, kajti tista večna »obzirnost«, da bodo nas pitali z barbari — ne velja, ker ti falotje so nas in nas bodo žalili s ščavi in barbari, pa da se obnašamo mirno in nedolžno kot jagnjeta, kakor tudi tedaj, ko jim pošteno navijemo ušesa. S trezno ne-ustrašenostjo in ako treba tudi s pestjo si bomo zadobili pri teh izzi-vačih respekt, s tisto večno »obzirnostjo« pa dosegli — večjo korajžo naših sramotiteljev. Zob za zob, kadar je to na mestu in ob pravem času! Seno. (Iz krogov kmetovalcev). Glasom razpisa ces. kr. deželne vlade za Kranjsko, nakupilo se bode s podporo c. kr. poljedelskega ministrstva v znesku 200.000 K potrebnega sena, ki se ima vsled suše prizadetim revnim kmetovalcem proti znižani ceni oddajati. V smislu citiranega razpisa te ugodnosti niso deležni vsi drugi kmetovalci in tudi ne tisti, ki so morda čez glavo zadolženi, ki takorekoč visijo nad propadom ter so enakomerno z drugimi svojimi tovariši delili prežalostno usodo, da so bili pri opravilu poljskih pridelkov do polovice okrajšani, in to naj trpijo kmetovalci sami! Kakor razvidno iz tega naslova, nimajo poljedelci sploh pričakovati kake pomoči, izvzemši takozvanih »ubožnih«. Uvažujoč dejstvo, da je državna uprava zlasti prejšnja leta raznim podjetjem, kakor: Llovdovi in podonavski parobrodni družbi ter sladkornim tovarnam blagohotno prispevala trajne vsakoletne večnii-lijonske subvencije, ki se niso opirale na kake nezgode in prišle v dobro ljudem, ki niso bili »reveži«, marveč bili so pravi magnat je, je pač čudno, da za podporo zatiranemu poljedelskemu stanu, o katerem se govori, da je podlaga, steber države, pa se vlada trese za nekoliko krone. Potem pa naj se vlada ima še za podpornico in zaščitnico kmetijstva! Vzlic temu vendar kmetovalci ne smemo obupati, kajti vlada nam mora kolikor toliko z izdatnimi podporami priskočiti na pomoč, in ko bi se to na noben način ne uresničilo, potem pa vemo, kje smo in kaj smo. V skrajnem slučaju, — meneč v naši skromnosti — se smemo nadejati, da nam c. kr. vlada odpusti vsaj letošnji državni zemljiški davek; kajti to je le malenkost, ako se upošteva do polovice manjši pridelek, kot navadna leta, to znači velikansko izgubo, kako in kdaj naj si potem kmet opomore, med tem ko v najboljši letini slabo izhaja. Že normalno stanje kmetovalčevo, ne oziraje se na ujme, je v sedanjih kritičnih časih nevz-držljivo, da, obupno. To naj uvažu-jejo vsi merodajni faktorji, zlasti pa naši poslanci, ki se nam dobri-kajo menda le takrat, kadar potrebujejo naših glasov, ko pa mi damo slišati glas naših opravičenih zahtev, takrat pa so gluhi in brez moči. Kje so tedaj neprecenljive obljube in kje njih izpeljava? Morda imajo pa le prav tisti, ki govore, da nimajo naši kmečki poslanci na Dunaju nič vpliva in še najpotrebnejše podpore ne morejo doseči v korist kmetovalcem. Skupni ministrski svet. Dunaj, 18. avgusta. Jutri se vrši pod predsedstvom ministra zunanjih del barona Aehrenthala skupni ministrski svet, ki se bo bavil s sestavo proračuna za vojno ministrstvo. Odstraniti je še velike ovire, ker Madžari še vedno nasprotujejo željam vojne uprave. — Nadalje poda minister zunanjih del informacije o dogodkih v Ori j en tu in o stališču, ki ga misli zavzeti avstro-ogr- ska politika napram tem važnim spremembam. Končno se določi, kaj se sporoči delegacijam o bodoči upravni reformi v Bosni in Hercegovini. Spremembe v ministrstvu ne bo. Dunaj, 18. avgusta. Iz vodilnih parlamentarnih krogov se poroča, da v ministrstvu ni najmanjšega znamenja krize. Niti finančni minister Korytowski, niti naučni minister dr. Marchet ne odstopita. Sploh so vse vesti o preosnovi ministrstva v tem letu neutemeljene in Beckovo ministrstvo se dne 3. novembra predstavi parlamentu nespremenjeno ter predloži takoj prvi dan zakonski načrt o zavarovanju pa starost in onemoglost in jezikovni zakon. Bojevitost avstrijskih klerikalcev. B e r o 1 i n , 18. avgusta. V Diis-seldorfu zboruje sedaj nemški katoliški shod. Pri otvoritvi je govoril znani klerikalni agitator iz Avstrije grof Galen, ki je slikal, kako v Avstriji narašča klerikalni vpliv ter izjavil: »Prvi naskok je odbit, a sedaj naj le pridejo svobodomisleci, možje za svobodno šolo in gospodje dijaki, ki v imenu znanosti napadajo svoje katoliške tovariše. Nikogar se ne bojimo, ker smo složni.« Madžari proti cesarjevemu jubileju. Budimpešta, 18. avgusta. Ker je tudi ogrski uradni list prinesel cesarjevo lastnoročno pismo o jubilejnem križcu, se madžarsko časopisje huduje nad ministrskim predsednikom dr. Wekerlejem, zakaj je razglas podpisal. »Magvar Orszag«, glasilo neodvisne stranke piše, da Ogrska sicer zre s popolnim spoštovanjem na avstrijski cesarski jubilej ter želi vladarju vso srečo, toda sama se jubileja ne udeležuje. Vse odredbe, ki so v zvezi z avstrijskim cesarskim jubilejem, raztegajo se edinole na Avstrijo. Eazglas glede jubilejnega križca nima pomena ker bi se pač ne našel madžarski civilni drž. uslužbenec, ki bi si želel dobiti ali nositi spominski križec cesarjevega jubileja. Ustava za Bosno. Sarajevo, 18. avgusta. Kakor znano so bosanski mohamedani predložili ministru Burianu spomenico, v kateri so razložili svoje tež- človeštvo ogoljufati ob zemeljsko srečo in dobiti nad njim kar največjo oblast. Jaz se ne oženim in če bi bil zapuščen kakor sestradan berač za plotom.« Ne da bi bila trenila, je poslušala gospa Katarina razlaganja mladega Mesesnela. Ni se strinjala z njegovimi nazori, že ker je bila sama omožena, ker se je poročila iz ljubezni in bila v zakonu nad vse srečna, a poznala je tržaško življenje in tržaške zakone in vsaj umevala Mesesne-lovo sovraštvo do zakonske zveze. Molčanje gospe Katarine se je zdelo Ivanu Mesesnelu ugodno znamenje in nekak poziv, naj nadaljuje s svojimi razmotri van j i. Ker se je bila gospa Katarina usedla, je Ivan primaknil svoj stol bližje k nji in začel iznova pojasnjevati svoje nazore, sedaj pa polglasno, sladko in priliznjeno, pripravljen, da prime gospo Katarino v pravem trenotku za roko in ji razodene svojo ljubezen. »Komur je življenje vzelo zaupanje, da je zakon jamstvo sreče, kdor se je na svoje oči prepričal, da je zakon največkrat prava nesreča — ali naj bo temu zabranjeno poslušati glas svojega srca in svojih čuv-stev? Tudi vi, gospa, mi morate pritrditi, če rečem, da bi bila to blaznost. Vsak človek ima pravico, da je srečen, vsak ima pravico do ljubezni in pravico, da uživa ljubezen dokler ljubi.« Gospe Katarini to že ni več ugajalo. Tvidcvala pa je, da je to naravna posledica Mesesnelovih nazorov o zakonu in ker ni bila vstanu povedati jasno, kaj misli, je raje molčala, nekoliko tudi zaradi tega, ker se ji je zdel razgovor preveč kočljiv. Sicer pa ji je šinilo v misel, da je take nazore slišala tudi že iz ust svoje go-jenke Berte in to jo je nekako prestrašilo. Njena zamišljenost vsled tega je bila tako velika, da v prvem trenotku niti zapazila ni, kako se je Mesesnel primaknil tik nje in jo rahlo prijel za roko. Zavedla se je šele, ko ji je položil roko okrog pasa in se nagnil k nji, da bi jo objel. Planila je pokonci in ga srdito pahnila od sebe. »Gospod Mesesnel — to je bilo nesramno.« Z zaničljivim pogledom se je odvrnila in ponosno zapustila sobo. Ivan Mesesnel je debelo gledal. Niti prav jasno mu ni bilo, kaj se mu je primerilo; šele čez nekaj hipov si je bil svest svoje nesreče, ko je bila gospa Katarina že sobo za seboj zaprla. Tega pač ni bil pričakoval in prevzela ga je silovita jeza. Razklel se je v vseh treh jezikih, ki jih je bil zmožen, ne da bi mu bilo to količkaj pomirilo živce, čuteč, da se je bla-miral, ga je to peklo tolikanj bolj, ker je bil razvajen in se je zanašal na moč denarja, ki ima na ženstvo v Trstu tako omami j i v vpliv, da mu zamore kljubovati samo pristna krepost. Srdito je vrgel ob tla, kar mu je prišlo pod roke. Njegova jeza je bila toliko večja, ker ga je obšel suni, da gospa Katarina le ni tako lahkomiselna, kakor je domneval in da njena čednost ni sama hinavščina. A spomin na skrivnostni sestanek, ki ga je po pričevanju sestrične Ade imela gospa Katarina z baronom Herbertom, je zopet podrl to ugodno mnenje, če ne popolnoma, vsaj v veliki meri. »Angel kreposti nikakor ni,« je mrmral Ivan Mesesnel, korakajoč razburjeno po jedilnici. »Ce ima s tujim človekom skrivnosten sestanek in se ž njim tika, je čisto gotovo, da njiju veže posebna vez. Zdaj je le vprašanje, ali misli, da jo bo baron vzel, ali pa je tako zaljubljena vanj, da mu hoče ohraniti svojo zvestobo za vsako ceno. Ali pa hoče s svojo ponosno osornostjo le podražiti vstopnino? Kdo ve, saj se pri ženskah tudi najmodrejši vseh modrijanov ne spozna.« Končno se je od svojega izleta v višje nadstropje h gospe Mini vrnila Berta. Vstopila je naglo in v silni radovednosti že na pragu vzkliknila: »No, kako je bilo? Ti si seveda zmagal?« »Kaj še — odletel sem, da bi grje ne mogel.« »Ni mogoče,« je začudeno rekla Berta. »Mogoče in resnično,« se je hu-doval Ivan. »Pogorel sem, popolnoma pogorel, tako da bi hujše ne mogel! Nesmrtno sem blamiran. Tako skrbno in previdno sem vse napeljal. Popolnoma sem jo že prepričal, da je svoboda v ljubezni pogoj sreče in da je zakon sužnost ,kar čakala je, kdaj jo objamem, a ko sem to poskusil, me je pahnila od sebe kakor belo oblečena devica kakega dimnikarja. »Gospod Mesesnel, to je bilo nesramno,« mi je zabrusila v obraz, in potem je šla, kakor kaka princezinja ti je šla iz sobe.« Berta je bila skrajno nezadovoljna. Tudi njo je takoj obšla misel, ne da je gospa Katarina krepostna žena, marveč, da je v barona tako zaljubljena, da mu hoče ostati zvesta in se ne da premotiti. To pa jo je jezilo, že iz ozira na njene namene glede barona Herberta. »Moški ste vsi neumni in nerodni,« se je razljutila na brata. »Ko bi bila jaz moški, je ni ženske, ki bi mi mogla kljubovati.« »Ali mar misliš, da bom zdaj poslušal tvoje čenče?« je nahrulil Ivan svojo sestro. »Pa poskusi ti pripraviti Katarino na druge misli.« Vzel je svoj klobuk in brez slovesa odšel. (Dalje prihodnjič.) nje in želje in želje glede avtonomije uprave in cerkve. Kakor se je sedaj izvedelo, je minister ugodil nekaterim zahtevam te spomenice. V notranji upravi se ustanove okrajni, oziroma okrožni odbori, ki bodo imeli konzul tati vni značaj, ter bodo služili vladi kot svetovalna korporacija v krajevnih poslih. Vsem trem vero-izpovedanjem je minister pripravljen dati popolno avtonomijo. Vprašanje glede gozdov, ki so bili povodom okupacije proglašeni za erarno last, se hoče rešiti tako, da se da primerna odškodnina vsem tistim Bošnjakom, ki morejo dokazati, da so imeli kdaj pravico do teh gozdov. Državna robota za Bosno odpravljena. Sarajevo, 18. avgusta. Uradni list razglaša naredbo, s katero se odpravi državna robota glede gradnje cest. Naredba stopi v veljavo z novim letom 1909. Avstrijsko-srbska trgovinska pogodba sprejeta. Belgrad, 18. avgusta. Skupščina je sprejela zakonsko predlogo o trgovinski pogodbi z Avstro-Ogr-sko v drugem branju. S tem je trgovinska pogodba parlamentarno rešena. Volitve v generalni svet na Bolgarskem. Sofija, 18. avgusta. Včeraj so se vršile po celi kneževini volitve v generalni svet, in sicer v najlepšem redu. Kandidatje demokratične stranke so bili povsod izvoljeni. Anglija se oborožuje. London, 18. avgusta. V tekmovanju z Nemčijo si namerava Anglija najeti 2400 milijonov kron za nove vojne ladje in topove. Več bankirjev se je združilo, da priskrbe državi to vsoto po nominalni vrednosti, ne da bi prišel zaradi tega proračun iz ravnotežja. S to vsoto bi se program vojne mornarice izpolnil za več let. V merodajnih krogih pa ne verujejo v tako ogromno posojilo, temne upajo, da se bo z ozirom na zadnji govor trgovinskega ministra doseglo z Nemčijo sporazumljenje o gradnji novih vojnih ladij. Dogodki na Turškem. Novi vojni minister. Carigrad, 18. avgusta. Za začasnega vojnega ministra je imenovan divizijski general Osman Mizami. Turški sodniki v Evropi. Prihodnje dni odpotuje na ministrov ukaz 34 turških sodnikov v Monakovo, odkoder bodo hodili proučavat civilne in kazenskopravne razmere ter jetnišnice po velikih nemških mestih. Punt odpuščenih. Med dvornimi in državnimi nslužbenci, ki so bili zaradi nepoštenosti ali iz vzrokov nameravanega varčevanja odpuščeni, se je začela huda agitacija proti novi eri. Ti nezadovoljni elementi so ustanovili svojo ligo ter spravili vlado v tolik strah, da se jim je nakazala začasna pokojnina. Zmešnjave v Perziji. London, 18. avgusta. Turki zopet prehajajo čez perzijsko mejo. V okrožju Maku so Turki zasedli šest vasi. V okraju Ensel je pozval kurdski beg Amur aga prebivalce, naj postanejo turški podaniki. Nadalje so Turki zasedli zapadni del okraja Barandus. Kurdi pobirajo tam desetino žetve za turško vlado. V okrajih Mergivar, Deža in Terguvar pobirajo Turki z naglico davke v naturali-jah in denarju. Turško-perzijska komisija že dva meseca brezuspešno zboruje. Kmetijski poučni Izlet no Ceiko. Zadnjič smo na kratko poročali o nad vse pričakovanje prisrčnem sprejemu naše ekskurzije na južnem Češkem in o prihodu v Prago. V Pragi smo se nastanili v hotelu »Černv kun« na Pfikope, kjer smo bili dobro in ceno postreženi. Drugi dan, to je dne 6. avgusta dopoldne smo si v treh oddelkih, pod spremstvom treh slovenskih visoko-solcev in tajnika »Slovanskega kluba«, g. Stanislava Formana, ogledali mesto Prago, njene starožitnosti in nekatere nove monumentalne stavbe praških bank. Krasni sta zlasti poslopji deželne banke in praške mestne hranilnice. Popoldne ob 3. uri smo se v spremstvu imenovanega gospoda s posebnim vozom praške električne železnice odpeljali skupno v razstavo kjer smo bili v sprejemnem prostoru v glavni palači pred cesarjevim kipom slovesno sprejeti. Nagovoril nas je najprvo predsednik praške trgov- ske in obrtne zbornice ter obenem predsednik razstavljalnega odbora tovarnar L. Bondy češki in tajnik razstavnega odbora g. P. Hlavaček, hrvaški. Za sprejem se v zahvalil in razstavi dober uspeh je imenu udeležencev kmet. potovanja, želel voditelj Skalicky. Po sprejemu nas je peljal gosp. Bondy pred glavno palačo, kjer so nas skupno fotografirali in potem sta nam nad dve uri oba gospoda razkazovala glavni razstavni paviljon. V razstavo se nam je dovolila znižana vstopnina za vse tri dni. Zvečer so nekateri udeleženci obiskali »Narodno gledališče«, kjer se je nad vse krasno pela Dvofakova »Rusalka«. Nekateri so si pa šele tretji dan ogledali Waguerjevega »Tanuhauserja« s slovečo pevko De-stinnovo na čelu.Pri tej operi je tudi nastopila in prvič češko pela, naša rojakinja Korošceva, ki je tukaj zelo priljubljena. V petek, dne 7. avgusta so imeli udeleženci prost dan. Največ jih je obiskalo svoje znance ali pa posetilo razstavo, drugi so si ogledavali mesto in nakupovali v raznih trgovinah, zlasti pri sloveči trgovini Novakovi v Vodičkovi ulici, ki je zelo zanimiva, kajti cela velika hiša je ena moderno urejena trgovina, bolje rečeno razstava. V soboto, dne 8. avgusta smo se s posebnima dvema vozoma električne železnice vozili v Visočane, kjer smo si v spremstvu mlekarskega kon-sulenta deželnega kulturnega sveta g. Prochazka ogledali veliko parno mlekarno in eno najstarejših čeških sladkornih tovaren, v kateri se je iznašlo tudi prvo saturacijo (čiščenje) sladkornega pesnega soka. Nato nas je električna železnica peljala v Libenj in odtod smo šli ob kanalizarani Vltavi v Trojo. Po izvrstnem skupnem obedu v restavraciji »na rvbarne« smo si ogledali v spremstvu g. ravnatelja Bunata in drugih strokovnih učiteljev lepo urejeno sadjarsko šolo. Zlasti nas je zanimal krasen sadni vrt in postaja za tehnično uporabo sadja. Gospod ravnatelj je bil toliko prijazen, da nam je dal od učencev demonstrirati napravo raznih sadnih konserv in drugih izdelkov. Po ogledu smo bili pri okusno opravljeni mizi pogoščeni in so se nam servirala fina domača sadna vina, orkester, se-stoječ iz učencev šole, nam je pa prav lepo koncertriral. Da ni manjkfdo raznih lepih na-pitnic in pozdravov, se samo ob sebi ume. Šele ob 6. uri popoldne smo se podali zopet v bližnjo razstavo, kjer smo se zlasti pri dobrem domačem vinu iz državne kleti v Rudolfovem v paviljonu g. Kleihampla, občudujoč krasno slavnostno razsvetljavo, prav izvrstno zabavali. Posebno pozornost Čehov je vzbujal s svojim prisrčnim, priprostim in veselim nastopom naš družabnik g. Mavser iz Prapreč pri Št.Rupertu, ki je pravi tip veselega Dolenjca in kateremu se moramo zahvaliti za marsikatero razvedrilo. V nedeljo, zjutraj ob sedmi uri smo se zbrali v Karlinu na elegantnem parniku kanalizacijske komisije, ki nam ga je dal njega ekscelenca češki namestnik grof Coudenhove za dva dni brezplačno na razpolago. V spremstvu g. dr. Viškovskega, dež. poslanca in vodja češke sekcije deželnega kulturnega sveta ter njegovega tajnika, smo pod vodstvom dveh višjih inženirjev kanalizacijske komisije nastopili zanimivo plavbo po Vltavi do Melnika. To velezanimivo plavbo bo treba posebej popisati. Tukaj naj le opomnimo, da so našo ladjo petkrat spustili čez visoke jeze v plovnih komorah, v zadnji 10 m globoko. Med tem, ko v spodnjem delu Lahe, ki je od starih časov že plovna tudi za velike ladje, pri sedanji suši paroplavba popolnoma miruje, je kanalizirana VI tava plovna za vse ladje. Po izvrstnem okrepčilu v Nela-hozevsi smo pasirali 10 km dolg kanal, pasirali že omenjeno 10 m globoko komoro in pristali pri Melniku, kjer so nas pričakovale neštevilne množine ljudstva, na čelu njim razne korporacije s svojimi zastopniki, od katerih naj imenujem posebno: župana, okrajnega ipredstojnika, okrajnega glavarja, ravnatelja vinarske šole Fofta ter zastopnike ve-leposestev kneza Jurja in kneza Ferdinanda Lobkovica. Po pozdravu g. župana, za katerega se je zahvalil naš vodja g. Ska-licky, odpeljali so nas v nestevilnih kočijah v hotel »Stadnik«, kjer smo skupno obedovali. Po obedu smo si ogledali lepo urejeno vinarsko šolo in njene vinograde ter grad in kleti kneza Lobkovica in končno vinograde in kleti tvrdke Viktorin. Da so nam dali pri tem svoja najboljša vina pokositi, ni treba poudarjati. K naši večerji so nam pa podarili 80 steklenic finega melniškega. Drugi dan ob 6. zjutraj nas je peljal parnik naprej v bližnje Dol., Berkovice kjer so nas pozdravili zastopniki občine, nadalje ravnatelj veleposestva ter oskrbnik vinogradov in kleti nj. e. kneza Ferdinanda Lobkovica g. Deyl, ki nam je razkazal vinograde in kleti, ter nas je končno povabil k skupnemu zajtrku v kolodvorski restavraciji, ki nam jo je dal knez, ki je navdušen vinogradnik, agrarec in predsednik obeh sekcij dež. kult. sveta, pripraviti. Svojo odsotnost je pa opravičil po svojem ravnatelju. Pri tem finem zajtrku se je nam serviralo najfinejša vina, ki jih to veleposestvo pridela in ki jih sploh ne prodajajo. Vrednost na mizi stoječih steklenic vina je znašala nad 1000 K. Mnogi je obžaloval, da je moral ob D. Berkovice zapustiti. Nič manj gostoljuben je bil sprejem pol ure potem v Roudnici. Tudi tukaj nas je župan pozdravil v imenu občine in drugih korporacij. V kočijah smo se potem podali v tovarno gosp. Pracnera, ki izdeluje sejalne stroje in jih razvaža po celem svetu. Pred 16. leti je kot navaden kovač začel s 3 delavci delati in danes dela v njegovi tovarni 860 delavcev, ki izdelajo nad 6000 vel. strojev na leto. G. Pracner je vzor češke podjetnosti in žilavosti. Tudi tukaj so nam servirali malo okrepčilo in potem smo si ogledali velikansko tovarno g. Ba-chra in sinov, ki izdeluje zlasti pluge in druge stroje za obdelovanje zemlje. Po skupnem kosilu smo se odpeljali z vlakom v Lovosice in odtod z vozovi veletržca in tovarnarja gosp. Kraupnerja iz Roudnice, ki nas je ves čas preprijazno spremljal v Trebenice. Med potom se nam je med drugimi pridružil državni poslanec, agrarec g. Kotlar. Trebenice so trg na jezikovni meji, ki se bori že nad 20 let proti nemškemu, poglavitno pruskemu navalu in je še vedno ohranil svoj slovanski značaj. Samo ob sebi umevno, da je bil prihod Slovencev za Tfebeničane narodni praznik. Vse je bilo v zastavah, vse korporacije, na čelu »Sokol« in deklice, ki so nas obdarile s šopki, so nas sprejele. Pred mestno hišo nas je pozdravil občinski zastop ter smo bili fotografirani. Za sprejem se je v lepem govoru zahvalil g. dr. Božič iz Celja. Nato so nas peljali v tovarno g. Kraupnerja. V Trebenicah in okolici je sadjereja jako razvita. Videti je cele gozde krasnega sadnega drevja, polno lepega sadja. Čehi so svoj čas ustanovili akcijsko tovarno za uporabo sadja, ki je pozneje prešla v roke narodnjaka g. Kraupnerja. Tovarna je jako velika, moderno urejena in izdeluje vse vrste sadnega kompota, konserv, likerjev, žganja, vina, sušenega sadja itd. in jo našim odjemalcem toplo priporočamo, posebno ker je to solidno, češko podjetje, ki je za Trebenice vitalnega pomena. Po okrepčan j u v mestni hiši, kjer so nam na čast prav lepo peli in igrali, smo se ob 9. zvečer iz Losovic odpeljali in smo ob 11. zvečer dospeli zopet v Prago. V torek ob 6. uri smo se odpeljali v Novo Vas pri Kolinu, kjer nas je pričakovalo obilo občinstva, njemu na čelu župan in okrajni zastopnik. Po primernem nagovoru in pozdravu, za katerega se je zahvalil g. Skalickv, smo si ogledali vzorni sadni vrt, kjer nam je dal deželni sadjarski in vinarski nadzornik gospod Fort potrebne informacije. Nato nas je kmet g. Prokupek peljal čez hrib Bedfichov, kjer stoji spomenik v spomin poraza prusk.kraljaFriderika po gen. Daunu v 71etni vojski in kjer je lep razgled po celi okolici, v vas Kutlife na svoje posestvo. Med potom so nam spremljevalci dajali zanimiva pojasnila glede načina gospodarjenja v tamošnjih krajih, po katerih smo spoznali, da smo med najbogatejšimi kmeti na Češkem, kajti tu se nahajajo kmetije (n. pr. ona g. Prokupka), ki neso do 50.000 K kosmatega dobička na leto. Po ogledu vzorne kmetije g. Prokupka v Kut-lifich, čakal nas je fin zajtrk v tamošnji restavraciji, pri katerem nam je g. Prokupek, ki je eden glavnih organizatorjev tamošnjih kmetovalcev, predaval o uredbi svojega posestva. Nato smo se z vozovi odpeljali v Lošany, da si ogledamo kmetijsko elektrarno. Ta elektrarna je zadružna in dobava ceno gonilno silo za vse gospodarske stroje svojih članov. V okrajih Kolin in Kutna gora stoji sploh zadružna kmečka organizacija na vrhuncu. Iz Lošan smo se ob obilnem spremstvu svojih gostiteljev peljali v kakih 30 vozen v Kolin, kjer smo bili v mestni dvorani po županu in po okrajnem predstojniku slavnostno sprejeti. Nato so nas peljali v restavracijo Mašin, kjer nam je mesto in okrajni zastop pripravilo fino skupno kosilo, pri katerem je koncer- tovala sloveča Kmochova sokolska kapela. Da ni manjkalo napitnic in nagovorov, je samo ob sebi umevno. Zahvaljevala in govorila sta poleg našega voditelja g. Skalickega zlasti še g. dr. Božič, in vodja kmetijske šole v Gorici g. Štrekelj; Po obedu se je dala naša skupina z gostitelji in kapelnikom Kmochom fotografirati. Nato se je vršil ogled tovarne za umetna gnojila in ogled okrajne drevesnice. Ob polu 9. uri zvečer smo z vlakom dospeli v Kutno horo, kamor nas je spremljal g. nadzornik Fort. Tam nas je na kolodvoru pričakoval državni poslanec (agrarec) in posestnik g. Švejk ter zastopnik kmetijskega društva. Po večerji v hotelu »U zlate stoupy« smo se podali spat. Drugi dan zjutraj so nas peljali v sloveči »laški dvor«, krasno hišo z davnih dob, kjer nas je v mestni dvorani nagovoril in sprejel gospod župan. Nato so nam razkazali laški dvor, ki je bil svoj čas penezekovnica in grad (bivališče) čeških kraljev. Od tod so nas ob mnogih zanimivih stavbah peljali pred krasno baziliko sv. Barbare, katero smo si natančno ogledali. Pozneje so nam razkazali še kamenito hišo, vodnjak itd., v ka-^meniti hiši pa zanimiv mestni muzej, nato še gospodarsko šolo, društveno žitno skladišče in lepo urejeno mestno pivovarno. Po skupnem obedu v restavraciji »na Strelišču« smo se peljali z vozovi najprvo v Sedlec, kjer smo si ogledali nekdanjo slovečo samostansko cerkev in v Kostnico, odtod smo se pa čez Malin in Hlizov peljali v Stari Kolin. Po poti so nam naši gostoljubni spremljevalci razkazovali razne kulture na poljih, posebno kulturo slovečega malinskega hrena, če-bulje, zelja in kumar. Tudi lepo gospodarstvo g. Tučka v Hlizovu in njegovo mlatilnico z bencin-motor-jein smo si potoma ogledali. V Starem Kol inu smo si natanko ogledali veliko društveno tovarno za pridelovanje kislega zelja in kislih kumar ter smo se čez po svojih srebrnih rudnikih sloveč Kanj k proti večeru vrnili v Kutno horo nazaj. Ob polu 8. uri zvečer se je vršila zaključna skupna večerja, ki nam jo je priredilo gospodarsko društvo in okrajni zastop. Ob nestevilnih govorih se je naglašala potreba, da se češki in slovenski kmetovalci med seboj spoznavajo in da tudi gospodarsko skupno delujejo. Zlasti pa, da skuša eden ali drugi narod podpirati medsebojno trgovino zlasti s takimi izdelki, ki drugemu narodu manjkajo. " Na opomin vinarskega nadzornika g. Skalickega, da bi Čehi skušali povzdigniti uvoz jugoslovanskih vin na Češko, kateri pridelek zlasti slovenski vinogradniki dostikrat niti prodati ne morejo, se je vnela zanimiva debata. Vsi navzoči agrarci so obljubili na to delovati. Vinarski in sadjarski nadzornik g. Foft je pa v imenu češke sekcije deželnega kulturnega sveta izjavil, da bo delal na to, da se v prihodnji sadjarski in vinarski razstavi v letu 1910. ustanovi poseben oddelek za jugoslovanska vina. Dnevne vesti. V Ljubljani, 19. avgusta — Pripravljalni odbor za sprejem slovanskih gostov v Ljubljani. Dne 7. septembra t. 1. pridejo v Ljubljani časnikarji in zastopniki planinskih društev iz vseh slovanskih zemelj. Čast Ljubljane, čast slovenskega naroda zahteva, da se te goste sprejme dostojno in kolikor mogoče sijajno. »Društvo slovenskih časnikarjev in književnikov« je pretekli teden povabilo ljubljanska narodna društva, da pošljejo svoje zastopnike na sestanek v četrtek dne 13. t. m. Temu povabilu se je odzvala večina povabljenih društev, poslala pa niso svojih zastopnikov tale društva: »Sokol«, »Sokol II.«, »Žensko telovadno društvo«, »Splošno slovensko žensko društvo« in »Politično in izobraževalno društvo za Trnovo in Krakovo«. Prosimo ta društva, da pošljejo svoje zastopnike vsaj na sestanek, ki bo v sredo, 19. t. m. ob 8. zvečer v areni »Narodnega doma«, kjer se ima konstituirati pripravljalni odbor. Pozivamo tudi zastopnike onih društev, ki so se udeležili sestanka pretekli četrtek, da se zanesljivo udeleže današnje seje! — Slovenskim časnikarjem in književnikom, ki se nameravajo udeležiti VIII. kongresa slovanskih časnikarjev v Ljubljani dne 8. in 9. septembra t. L, sporočamo, da naj to javijo najkasneje do 25. t. m. odboru »Društva slovenskih književnikov in časnikarjev« v Ljubljani. Pripominjamo, da je pristop na kongres dovoljen po pravilih »Zveze« samo onim časnikarjem in književnikom, ki so člani »Društva slovenskih književnikov in časnikarjev.« Kdor izmed urednikov slovenskih listov še ni član tega društva, naj nemudoma pristopi že v svojem interesu, a posebno v interesu stvari same. Narodna čast in časnikarska dolžnost veleva, da bodo na VIII. kongresu slovanskih časnikarjev zastopani vsi slovenski listi. — Vljudna prošnja. Kakor je znano, vrši se dne 8. in 9. septembra t. 1. v Ljubljani kongres slovanskih časnikarjev in sestanek zastopnikov slovanskih turistovskjh društev. V Ljubljano dospo ti odlični slovanski gostje, med katerimi bo zlasti mnogo uglednih predstaviteljev javnega mnenja iz izven avstrijskih slovanskih dežela — iz Rusije, Srbije in Bolgarske, v ponedeljek dne 7. septembra. Dolžnost bele Ljubljane kot prestolnice slovenskih dežela je, da te goste sprejme, kolikor mogoče sijajno, vsaj pa dostojno. Za dostojen sprejem bo skrbel pripravljalni odbor. Da ta lahko reši častno svojo nalogo, mora imeti na razpolago zadostno število vozov, ki bi goste prepeljali s kolodvora na stanovanja. Za to prosi pripravljalni odbor vse one rodoljube, ki imajo konje in svoje ekvipaže, da dado odboru svoje ekvi-paže na razpolago za sprejem slovanskih gostov dne 7. septembra. Blagohotne prijave sprejema tajnik »Društva slovenskih književnikov in časnikarjev« Rasto P u s t o s 1 e m š e k v uredništvu »Slovenskega Naroda«. — Velik shod v Ptuju. Politično društvo »Pozor« je sklicalo za nedeljo 23. avgusta ob 11. dopoldne v »Narodni dom« v Ptuju shod, na katerem se bo govorilo o pomoči po suši oškodovanim ter o raznih drugih vprašanjih. Na shodu bodeta govorila tudi poslanca dr. P 1 o j in dr. J u r t e 1 a. — Narodno izdajstvo v Domžalah. Zopet je prišel v Domžalah lep kos slovenskega sveta v tirolsko urinsko posest. Nekdanjo Candrovo hišo, eno največjih poslopij v vasi, bivšo tvornico za slamnike je prodal lastnik — menda neko klerikalno društvo na Kongresnem trgu v Ljublja-ni (Ali »Vzajemno podporno društvo?« Op. uredn.) — nemškemu tovarnarju Kurzthalerju, hudemu slo-venožrcu, ki se je svoj čas izkazal z orožjem v roki za dobrega Germana. Domžalski »Sokol« je ponujal nekaj preje za isto hišo lepo svoto, toda omenjeno društvo je ponudbo odbilo, zdaj je pa hišo z lepim vrtom vred za zmiraj pogoltnil nemški inoloh. Rajši torej Nemcu kot Slovencu, in t<> v Domžalah, kjer smo Slovenci še sti na slabšem kot na Jesenicah! Sklenila se je izdajalska kupčija čisto na tihem, postavili so nas pre i fait accompli, Tirolci se pa smejejo v pest, in čisto po pravici. Našla >»• je dobička željna duša, ki je mešeta-rila in vjela odpadke. Če bi bil kaj takega storil glasoviti naš župan ali kdo izmed privržencev njegovih, ki so že dosti zamešetarili Tiroleem. tedaj hi se ne bilo čuditi, ti so tako ali tako prodani ljudje. Ali da se tako neodpustno hudo pregreši zoper svojo mater nekdo, ki smo mislili zanj, da mu bije v* prsih pošteno slovensko srce, to nas brezmejno žali, tembolj, ker se bližajo občinske volitve in vidimo, kako majhno je število značajnih mož, ki so se napravili, da za v m silni nemški plaz, pa se še to številu* krha in krušči. 1. junij 1905 je pozabljen, pozabljena je kri Sedejeva, pozabljena prestana ječa za narodno last in čast. Vse je tiho kakor v grobu. Občinski svet se brezplačno odstopi Nemcu, vse molči, z g. Ober-walderjem se dajo namreč imenitno sklepati različne druge kupčije; občinski računi so v vrag vedi kakšnem stanju, eden med odborniki bi rad napravil red, toda mogočno ga zavrne s prestola svojega Čednikov ata in — vse molči; pri sejali ima menda poleg drugih odbornikov glas tudi šest »virilistov«, a kje so ti Nemci, razun d veli, dobili pravico do »vi-rilnega« glasu, ne vemo, toda — vse molči. Že je sicer nekoliko pošiunelo, ko se je meni nič tebi nič odstopil kos občinskega sveta, pa ta sapica se je polegla in ni ga oblačka na nebu. Toda prišel bo vihar in grom, morda jutri še ne, okrepiti se nam je še treba, ampak prišel bo gotovo, in po-metli bomo z izdajicami ene in drupe vrste. In če bomo takrat tudi radie; ne papirje bolj natanko ogledali, naj se nam nikar ne zameri. — Kdo je pomagal klerikalcem na Vrhniki do zmage v okrajni bolniški blagajni? »Slovenec« je v soboto širokoustno sporočil, da so P1" volitvah delegatov okrajne bolniške blagajne na Vrhniki zmagali klerikalci ter pri tej priliki po svoji blagi navadi denuncira nekatere podjetnike ter jim grozi z bojkotom. Za n»s je zanimivo, da so klerikalcem pn-pomogli do te zmage uslužbenci TSn-niesove tovarne, ki so prišli baje na povelje korporativno na volišče. — »Katoliški« študentje bodo imeli, kakor že znano, 21. in 22. t. m-v Gorici svoje zborovanje. Dne -1* t. m. priredi akademično ferijalno društvo »Adrija« ob 9. uri zjutraj (Dalje v prilogL) Priloga „Slovenskemn Naroda" št 191, dne 19. avgnsta 1908. svoj redni občni zbor, in manifesta-cijsko zborovanje ob 2. uri popoldne. Na tem manifestacijskem zborovanju bodo govorili starešina dr. Dinko Puc: »O klerikalizmu na Slovenskem«, predsednik Bobič: »O katoliško - klerikalnem naziranju in svo-bodomiselstvu« in podpredsednik Brelih: »O goriškem dijaštvu«. Upati je, da se udeleže tega manifesta-cijskega zborovanja vsi neklerikalni akademiki. Na lepem manifestacij-skem zborovanju se pokaže, da za klerikalizem, za to črno - internaci-jonalo niso tla ugodna na Goriškem, katera potrebuje v današnjih časih značajnih, zavednih in narodnih delavcev. S takim prepričanjem se morajo tudi vrniti vsi »klerikalni« gostje iz Češkega, Poljskega, Hrvaškega in Kranjskega domov. — Gregorčič v Cerknem. — To veselo vest je prinesel »Slovenec« od ponedeljka. Po dolgem, dolgem času se je zganil in šel slednjič vendar enkrat v svoj volilni okraj. Ljudstvo ga ni več poznalo in ni čuda, da je njegov prihod oviral promet s tujci na Cerkljanskem. To je menda edini poslanec, ki se ni predstavil pred volitvami svojim volilcem, zanašaje se na vpliv in moč duhovnikov, ki so ga res z velikim trudom spravili v deželni zbor. — Nemška luniparija. V graški »Tagesposti« je bil priobčen v nedeljo dopis iz Šmarja pri Jelšah. V tem dopisu je rečeno, da so preteklo nedeljo, to je 9. t. m. imela slovenska gasilna društva veselico, na kateri so samo popivala. Kar je začela goreti hiša nemškega trgovca \Vagnerja, Noben ognjegasec da se ni zmenil za ogenj ,ampak pili so naprej, da je Wagnerju vse zgorelo, tudi pet volov. Med ognjegasnimi društvi da je bila tudi požarna bramba iz Št. Jur-ja ob Južni železnici, katera požarna bramba dobiva od deželnega odbora štajerskega vsakoletno subvencijo. — Namen dopisa je bil, da bi se šentjurski požarni hrambi odvzela podpora od deželnega odbora. Ves dopis je bil od konca do kraja velika luniparija. To je razvidno iz pojasnila, ki ga je pogorelec Wagner, nemški nacionalee, poslal »Tagesposti« in v katerem pojasnilu se bere: »Ob 6. popoldne so odšla vsa tuja gasilska društva iz našega kraja, tako da je ostala le domača slovenska požarna bramba, tržani in okoličani, ki so se brez ozira na narodnost in stran-karstvo udeležili tombole, srečolova, petja, plesa itd. O kakem popivanju ni bilo govora ne po dnevu in potem v noč. Ob 1. popolnoči je naznanil čuvaj ogenj. Gorelo je moje pol kilometra od trga oddaljeno gospodarsko poslopje. Takoj so bili vsi gostilniški prostori Jagodičevi (kjer je bila veselica) prazni. Vse je hitelo pomagat, reševat, predvsem pa požarna bramba. 2al da ni bilo mogoče ničesar rešiti, ker je leseno in s slamo krito poslopje začelo goreti na več krajih in bilo čisto v ognju, ko so prihiteli ljudje blizu. Živine ni bilo mogoče rešiti, ker si ni nihče upal v hlev. Ko je pritekla požarna bramba, je s smrtno nevarnostjo odprla hlev, a vseh šest govedi se je že zadušilo. Kar se je od gospodarskega orodja dalo z ognjegasnimi kavli dosegi, je požarna bramba rešila iz ognja, več se pa ni dalo storiti pri najboljši volji, tudi če bi bila voda zraven. Izrekam s tem slovenskemu prostovoljnemu gasilnemu društvu šmarskemu, g. županu Ferlincu, g. požarnemu stotniku Skaletu, svojim sotržanom in vsem drugim, ki so z namenom, da bi pomagali, v krščanski ljubezni do bližnjega prišli na lice požara, svojo najodkritosrčnejšo in najtoplejšo zahvalo, zlasti pa omenjani, da požarna bramba, ki je pustila na mestu požara močno stražo, po svoji vrnitvi ni šla zopet na svojo veselico, ki jo je ogenj motil. Naša požarna bramba je vzorna. Podpiral sem jo in bom jo podpiral ter želim, da jo podpira tudi deželni odbor, ker to zasluži. — Jos. Wagner.« Da nemški nacionalee hvali slovenske ognje-gasee, je nekaj nenavadnega. Razvidno pa je iz vsega tega, kaki laž-niki so poročevalci nemških listov. Ne gre jim za resnico, ampak le, da hi nenemcu odvzeli čast in poštenje. To je luniparija prve vrste! — Imenovanje. Za ravnatelja Pri goriškem gozdarskem in domenjeni uradu je imenovan višji gozdarski svetnik Karel Schrutek, ki je postal obenem dvorni svetnik. — Odlikovanje. Zlati zaslužni križec so dobili brambovski evidenčni oficijali Jos. V rab i č pri 26., Juri Drofenik pri 4., K. J a z -b e c pri 26. in Leop. E n g 1 pri 27. oranibovskem polku. — Novi poročniki. Iz vojaške akademije v Dun. Novem mestu so bili včeraj imenovani za poročnike Bied drugimi Milan Zelenica, Fr. Z a i s e r in Rud. pl. B a d i n -ski pri 27. in Em. Šuf laj pri 17. Pešpolku. — Priznanje. Poljedelsko ministrstvo je izreklo vinarskemu nadzorniku Bohuslavu Skalickemu in vinarskemu pristavu Viktorju S k u b c u priznanje, da sta uspešno in vestno izvedla, da se je državna podpora v znesku 17.600 K razdelila med revne in po toči oškodovane vinogradnike v katastralnih občinah Dobliče, Mavri, Telečji vrh. — Iz šolske službe. Pravi učitelj na tukajšnji realki dr. Henrik S v o boda je potrjen za definitivnega in mu pripoznan naslov profesorja. Deželne doklade od hišnih davkov- Z ozirom na številne prošnje hišnih posestnikov radi odpisa zaostalih deželnih doklad od hišnih davkov na podlagi deželnozborskega sklepa z dne 24. novembra 1905 nam deželni odbor kranjski zaradi informacije interesentov naznanja, da ni v položaju takih prošenj aslišavati. Pripravljen pa je res potrebnim hišnim posestnikom na specialno prošnjo dovoliti za plačevanje omenjenih za« ostalih doklad po tri enake polletne obroke, katerih prvi zapade 1. svečana 1909. Slovenska mlečnost. Bivam v Bohinjski Bistrioiv „Triglavu". V jedilni sobi sedi zraven mene slovenska družba iz Ljubljane. Ostenta-tivno in jako glasna je njih govorica samo nemška. Tudi ko dojde odlična družina, kateri se pozna, da je iz laškega mesta in katera se poslužuje eskluzivno slovenskega jezika, slovenska družba ne odloži germanskega plašča. Srce človeka boli. Čemu potem slovenskih natakarjev? —X— Ogromni nalivi. Z Bleda se nam piše: Tukaj je trajalo deževno vreme že od srede 12. t. m., a začetkoma je bilo semintam vsaj za par ur toliko premora, da se je moglo iti v prosto naravo na izprehod. V soboto in nedeljo pa je lilo no5 in dan kakor iz škafa! V noči na nedeljo smo imeli grom in bliskanje skozi več ur. Gorkote je zunaj 10° R., tako da je letoviščarjem občutno mraz. Hoteli in vse vile so prepolne, tako, da skoro ni dobiti prostora, a vsaj s težavo! To je dobro, da ježema voda odteka, Če ne bi bile vse ob bregu stoječe hiše pod vodo! Umrla le 51etna ljubezniva deklica Vida Ž i 1 i h , hči g. Josipa Ž i 1 i h a, profesorja na goriški realki. Z notom je ranil v Neblem na Goriškem 151etni deček 31 letnega Evgena Kocijančiča v trebuh, ko sta se kregala za dežnik. Ranjenca so morali takoj prepeljati v goriško bolnišnico. Poroka na smrtni postellL Od regnicola Fortunata Fatorja v Trstu zabodeni sobni slikar Karel F iir s t se je dal na smrtni postelji poročiti z Marijo Capkovič, s ' katero ima tri otroke. Včeraj zjutraj je Ftirst umrl. Napadalca so zaprli. Poročil 80 le g Miško Kosec, nadučitelj v Dragatušu z gdč. Franico Milavec, učiteljico v Planini. Čestitamo! Prostovoljno gasilno društvo v Dolenjem Logatcu priredi povodom svoje 30etnice in v proslavo 601etnega vladanja cesarja Fran Josipa I dne 22. in 23. avgusta proslavo, kateri prireditvi se je pridru žil tudi občinski zastop dolenjelo-gaški. Abiturjentje mariborskega moškega učiteljišča iz leta 1898. se zberejo v soboto, dne 12. septembra ob csmih zvečer v gostilni pri „Grozdu" v Mariboru k praznovanju svoje desetletnice. Na tem večeru se določi tudi spored za prihodnji dan. Prijave sprejema nadučitelj Jamšek v Rajhenburgu. Te se naj blagovolijo vposlati najkasneje do 5. septembra. Lahi v Gorici so že najeli prostore za novo dvorazredno Šolo proti pokopališču v največji bližini državnega kolodvora, kjer mislijo poloviti mnogo otrok tamošnjih delavcev. Z Okna |e padel in sicer z drugega nadstropja neke hiše v ulici Formioa v Gorici v ponedeljek 5-letni deček Herman Kekil na dvorišče, kjer je ostal brezzavesten. Hudo je ranjen na glavi in na levem ramenu. Iz Ločnlka pri Gorici se je preselil oel eskadron tam nastavljenih dragonoev v bližnjo vas Št. Andrež, kjer ostanejo po končanih vajah stalno. V Ločniku je baje slaba voda posebno za konje. Slap Savice je te dni po deževju tako veličasten, da ga je vredno pogledati. Zlepa še ni bil tako velikanski, kot je zdaj. Komur pripušča čas, naj obišče to krasoto Gorenjske. Prenoči se lahko tudi v Ravhekar-jevem hotelu koncem Bohinjskega jezera. G. Ravhekar je pred kratkim priredil za tujce obilno sob in postelj. Gotovo je dolžnost vsakega Slovenca, ki pride k Savici in prenoči ob Bohinjskem jezeru, da gre k njemu in ne v nemški hotel ob začetka jezera, kjer 8e jedi in pijače ne dobiš če govoriš slovenski. Svoji k svojim! Roparski napad. V Celovcu je bila napadena 201etna B e r t a Godec is Maribora od dveh lopovov. Vzela sta ji uro, ves denar in nekaj obleke. Zaprli so soboslikarskega pomočnika Rudolfa Obertha-1 e r j a, ki je bil glavni napadaleo. Smrt na plesu Na Vrdeli na Goriškem je v nedeljo šla plesat 56-letna Josipina Petri č, ki je med plesom od kapi zadeta padla in umrla. „Sokol11 v Železnikih nad Škof jO LokO> Vlada je potrdila pravila telovadnega društva „Sokol" v Železnikih. Ustanovni občni zbor se skliče v najkrajšem času. Državna subvencija* Občina Doberniče pri Novem mestu je dobila za popravo vodnjaka v Selu 450 kron državne podpore. Nesreča. Ko je v četrtek 15-letniposestnikov sin Franc Smoli č iz Korita pri Doberničah peljal tri sode vina domov, je padel z voza podenj in prišel pod kolesa, ki so mu šla čez prsi. Nesrečnik, ki je bil vinjen, je umrl v pol ure, ne da bi bil prišel k zavesti. Hmelj v Savinjski dolini je deloma Že obran, a je donesel deloma jedva šestino normalne žetve. Barva, kakor tudi kvaliteta zgodnje vrste je izvrstna. Zaradi nesrečne ljubezni se je ustrelil v Vidmu 31 letni Lloydov uradnik iz Trsta Henrik Mohor Č i Č, nečak načelnika južnega kolodvora v Trstu. Zaljubil se je bil v neko dunajsko pevko ter šel za njeno družbo v Videm. Konji so se spla&ili. Ko so se v soboto gasilci iz Spodnje Idrije peljali z Vrhnike domov, prehitela jih je nevihta blizu Godoviča. Strela je udarila v telegraflčni drog nedaleč od voza, da so se konji splaŠili in prevrnili voz. Voznik Ivan Žakelj, načelnik prostovoljnega gasilnega društva v Spodnji Idriji, je dobil nevarne poškodbe na glavi, njegova soproga si je razrezala roko, abituri-jent Prelovec in voznik sta se pa le prestrašila. K sreči so dobili v GodoviČu vojaškega zdravnika, ki je ranjenca obvezal. Velika veselica na morju. 14. avgusta zvečer je bila v Voloski-O pati j i krasna veselica. Ob polu 9. zvečer se je začel pomikati iz pristanišča v Voloski prekrasno razsvetljen zelen otok, ki ga je vlekel majhen parnik. Okrog tega otoka je švigalo nebroj malih, z lampijoni okrašenih ladij. Iz daljave je to kaj bujno izgledalo. Med petjem, godbo in tambur anjem so na morju užigali rakete in umetalni ogenj. Na oba.i se je zbralo na tisoče občinstva. Pa tudi na „otoku", ki je plaval po morju je bilo kaj živahno. Volosko • Opatijska godba je svirala, naš „Lovortt je prepeval, tamburaši so udarjali tako, da se pod zelenjem ob dolgi mizi sedeči gostje pač niso mogli pritoževati, da bi jim bil čas dolg. Tudi korijandoli in serpentine so igrale svojo vlogo. „Otok" je bil kmalu z malimi ladjami takorekoč zvezan s serpentinami. Vsa priredba je prekrasno uspela. Klub trinajstorioe z načelnikom g. Bašem in aranžerjem g Vrankovićem je na doseženi uspeh lahko ponosen. Nesreča. V idrijskem rudniku si je zlomil nogo 201etni rudar Jernej Pivk. Prepeljali so ga v bolnišnico. Iz Postojne se nam poroča, da bode pri jubilejni slavnosti dosluže-nih vojakov in starih bojevnikov sodelovala poleg domače godbe tudi godba bosansko - hercegovskega peš-polka št. 4 in sicer tako 23. kakor tudi že 22. avgusta. Vse priprave so v najboljšem tiru, tako, da se bode nudilo udeležencem res nekaj izrednega. Na slavnostnem prostoru se postavi zadostno Število gostiln, pa tudi kavarna in slaščičarna ne boste manjkali. Poskočnim bo na razpolago obširno plesišče; pri plesu sodelujete obe godbi. Skrbelo pa se bode tudi za druge udobnosti in zabavo, o čemer pa sedaj še ne smemo govoriti. — Povemo le še to, da je poveljstvo sprevoda blagohotno pre-vzel visokorodni gospod K. grof Lan-thieri, o. in kr. ritmojster in graščak v Vipavi. — Slavnosti primerna vabila se že razpošiljajo. Po dosedanjih prijavah sodeč, bo udeležba naravnost velikanska. Tako Je pravo slovensko dekle I V nedeljo teden so imeli Slo-venoi v Brezovem pri Slov. Gradcu veselico, pri kateri je bilo izgovorjenih več navdušujoČih narodnih govorov. Med drugim je nastopila na oder tudi 16 letna deklica Marija Urbano. V ostrih besedah je označila prave namene „Stidmarke", „Sohulvereina" in sploh Nemcev. Njen govor je napravil večji vtisk kot vsi drugi govori. Celo nemški listi ga omenjajo. Tako je pravo slovensko dekle! Žal, da ima tako malo sovrstnio po Slovenskem! Zato skrbi Že naša ljudska šola! Iz Prestranka. Okrog Prestranka mrgoli vse polno tabel z napisom: Das Betreten der Wiesen und Wald-kulturen ist strengstens ver bo ten — nato šele sledi slovenščina, potem podpis: Vom k. u. k. Hoffilialgestuts amte. Vprašamo upravništvo kobi- larne: Na podlagi kakega zakona imajo te deske dvojezičen napis ? Za kaj se slovenščina zapostavlja? če že ima kobilarna v konjskem hlevu nemške napise, naj jih ima, da se pa na slovenskih tleh na tak način žali slovenske kmete, je že skrajna brezobzirnost. — Kaj pa občina k temu pravi?! Ni li občina poklicana, da varuje pravice svojih občanov?! Njena sveta dolžnost je, da protestira proti tem napisom in odločno zahteva, da se te deske odstranijo, ker drugače si bodo kmetje sami pomagali. Sicer je pa tudi s praktičnega stališča nemški napis popolnoma brez vsakega pomena; kajti ti napisi imajo praktičen pomen samo za kmete-domačine, ki imajo tu v bližini svoja posestva. Tujec, ki pride ali gre na kolodvor do Prestranka, ne bo kolovratil po travnikih, ampak bo Šel lepo po cesti. Sicer je pa število teh nemških „vandrovcevu tako malenkostno, da se jih lahko s celega leta na prste seŠteje. — Naj vse to občina vpošteva in gleda, da pač kaj kmalu te deske zginejo, ker drugače bo res sčasoma iz Prestranka nastal Prostranegg. Iz Devina- Tombola v korist naši otroški mladini se v nedeljo ni mogla vršiti, ker je bilo grozno slabo vreme. Bil je tak dež, da ga ni bilo že šest let takega naliva. Ker so prošnje našega delavnega kaplana za dež prišle šele zdaj na merodajno mesto, ko ni več suše, so prišle prepozno ; drugikrat se jih mora poslati aprila g. kaplan. Tombola bode v nedeljo, dne 23. avgusta, Če bode uslišana prošnja našega gospoda kaplana od nedelje 16. t. m. Trgovce opozarjamo na včerajšnji oglas Kočevske posojilnice v Kočevju. Posojilnioa oddaja v svoji hiši na Glavnem trgu, torej na najlepšem prostoru v mestu, prostor za trgovino, ki naj bi jo izvrševal kak narodno zaveden trgovec. Pripomniti moramo, da spada pod kočevsko okrajno sodišče in davkarijo tudi mnogo slovenskih krajev, ki vsi gra-vitujejo v Kočevje in ki si slovenskega trgovca naravnost žele. V Kočevju je tudi okrajno glavarstvo za ribniški in velikolaŠki okraj, torej dva popolnoma slovenska okraja. Poljanski trgovci (Predgrad, Stari trg itd.), dalje trgovci iz občin Fara, Banj al oka itd, torej iz vseh slovenskih delov kočevskega sodnega okraja komaj Čakajo na dobrega slovenskega založnika. Treba pa je, da se oglasijo le v resnici izurjeni ter narodno zavedni slovenski trgovci. Davek na mačke. Neki penzi- jonist, ki se bavi v svojih prostih urah z reševanjem težkih finančnih problemov, predlaga, naj graška občina, kateri gre vedno trdo za denar, upelje davek na mačke. To utemeljuje s tem, da se število mačk v Gradcu silno množi, odkar je davek na pse tako visok, nadalje, da mačke lovijo in zatirajo tiče in da s svojimi koncerti motijo nočni mir, torej davek na nje; s tem, meni dotičnik, bo pomagano občini, tičkom in spanja potrebnim GradČanom. Potujoč Iz Krapine v Rogatec, ustavil sem se v njem za pol ure do poštne zveze v Poličane. Ogledal sem si trg, ali videl sem same nemške napise. Žalostno! Sto-pivši v neko trgovino, vprašal sem prodajalko, če ima slovenskih razglednic? Ko mi jih je pokazala, rekel sem: ali te so nemške, kaj nimate slovenskih, saj smo na Sloven skem. Prodajalka mi je odgovorila, da smo na Nemškem. Ko sem to čul, sem odšel in nič kupil. Iz Pohčan sem odpotoval z vlakom proti Prager-skemu. Stopivši iz vlaka odšel sem v 5 km oddaljeno vas Spodnjo Polj-skavo, to je bilo okoli 11. ure zvečer. Idoč dalje srečal sem kakih 15 do 13 let starega kmetskoga fanta s kravo, ter sem ga vprašal „ali je to pot v Spodnjo Poljskavo". Odgovoril mi je: „Ioh verstehe nioht windisohu. Začudil sem se in šel dalje. Drugo jutro stopim v neko prodajalno v Spodnji Poljskavi, ter sem zopet vprašal za slovenske razglednioe. Dotična oseba mi je odgovorila, da ima samo dvojezične. Ko sem jih pogledal, zapazil sem, da je na prvem mestu nemški napis. Vprašal sem jo, kako to, da nima slovenskih razglednic, na kar mi je odgovorila, da so za tukaj tudi dvojezične dobre. Odšel sem in nisem kupil nič. Ko sem prišel na kolodvor na Pragersko, sem vprašal pri blagajni: „Prosim drugi razred Ljubljana", odgovor je bil: „Was ?" Vprašal sem isto drugič, odgovor je bil „Zweite Classe". Vprašal sem tretjič isto, a uradnik mi je pred nosom jezno zaprl vra-tica. Ko sem vprašal tam službojočo osebo, „prosim ali se ne more tukaj dobiti v slovenskem jeziku karte", odgovorila mi je, kaj da ne znam nemško! Rekel sem da ne. Vprašala me je večkrat, nazadnje se mi je preneumna zdela ta „Storija" rečem: jaz znam, ali tukaj smo na Slovenskem, nismo v Berolinu Ali da uradnik je Nemeo mi odgovori, a jaz jo poduoim, da naj bo kar če, on mora znati slovensko. Pozneje sem dobil karto, a šele na zahtevanje v nemškem jeziku. — SlavojeviČ. Tetka telesna poikodba. Dne 12. t. m. je orožništvo v Malniou na Koroškem aretiralo 5 delavcev, ker so na sumu hudodelstva težkega telesnega poškodovanja na gostilničarju Repenjšku in delavcema Jerebu in Bergincu. V noči dne 11. t. m. so šli omenjeni trije v obisk k nekemu Kalinšku v Slapu. V koči tega poslednjega bivajo sami Kranjci. Rečenega večera pa je prišlo do nekega pričkanja med Kalinškom in Repenškom radi političnih stvari. Iz pričkanja je prišlo do pretepa, v katerem je bil Repenšek zaboden. Vendar je mogel iti Še k redarju Fr. Goserju, ali bil je tako vinjen, da ni mogel pojasniti, kaj in kako se je zgodilo: ni vedel, Kje in kdo ga je zabodel. Kinematograf Edison na Dunajski oesti nasproti kavarne „Evropa" ima od danes do vštetega petka sledeči velezanimiv spored: Neizčrpljiv sod. (Smešno). Spomladansko perje. (Elegantna projekoija. Ameriška legenda). Drevfussova afera. (Drama v 40. slikah; 25 minut trajajoča projekcija.) Dva vroča politika. (Smešno). Ako bi ne bilo predstave v „Elite Biographu" bo ta predstava v „Kinematografa Edison". Ta predstava traja od 8. do 10. zvečer. Priporočamo! Kinematograf „The Wonder Bio" v Lattermannovem drevoredu ima danes do petka sledeči velezanimiv spored: Preko Afrike. (Največji kinematografski posnetek v 9 serijah). The Saingolto. Brzokipar. Moderna magija. (V barvah). Slon telovadec. Predkaznovan. (Prizor iz življenja odpuščenega kaznjenca). Moč ljubezni. Velika drama v mnogih prizorih. (Prekrasno kolorirano). Talisman. Izborno kolorirana opremna igra v mnogih prizorih. Priporočamo! Društvena godba ljubljanska ska" koncertuje danes, v sredo zvečer pod osebnim vodstvom gosp. kapelnika Vaolava T a 1 i c h a ob vsakem vremenu v hotelu n 11 i -r i j a" (Kolodvorske ulice). Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta. „Društvena godba ljubljanska11 koncertuje jutri od pol 6. do pol 10. pod osebnim vodstvom gosp. kapelnika Vaolava T a 1 i c h a V „Svioariji". Vstop prost. Lep ptič je prišel policiji v roko. Ko je prišel te dni domov bančni uradnik gosp. Ciril Delenec, je zapazil v I. nadstropnem stanovanju v Wolfovih ulicah v sobi nekega tujca, ko je nekaj manipuliral pri pisalni mizi. Takoj nato pa pride v stanovanje uradnikov oee g. Oroslav Dolenec in ko sta prepoklicanega gosta vprašala kaj išče, je ta v laškem narečju odgovoril, da dela. Oče in sin sta tujca spremila na ulico in ga oddala stražniku, ki ga je odvedel zaradi pomiselkov v zapor. Konsta-tovalo se je, da ima ta tič prav lepo perje in da je prišel v stanovanje z vse drugim namenom, kakor da bi si poiskal dela. Navedenec je namreč ključavničarski pomočnik 341etni Iv. Martelanc iz Barkovelj in pošten j a-kovič ni bil nič manj, kakor že 8krat kaznovan zaradi hudodelstva vloma, zaradi postopanja in beračevanja pa že neštetokrat. Tržaški gost je imel pri sebi 19 K denarja in novo srebrno uro z verižico. Pri policiji se je izgovarjal, da je šel vsled tega v hišo, ker je videl v veži sode in mislil, da je gostilna. No, pil bode pri deželnem sodišču. Utonil je včeraj popoldne pri kopanju v Galjevici (jarek na Karolinški zemlji) 71etni šolski učenec Fran Žganj ar. Dečka so potegnili iz vode šele čez poldrugo uro in so njegovo truplo prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. Pobegnil je dne 14. t. m. iz deželne bolnišnice 191etni prisiljene« Ferdinand Mračnikar iz Plešišeka na Koroškem. V bolnišnici, kamor so ga dali zdravit, je ukradel civilno obleko in jo v ti odkuril. Nevarna igrača. Včeraj so mladi fantalini napravili iz plinove cevi možnar in ga nabasali s smodnikom, potem ga pa na Ambroževem trgu zažgali. Pri močnem poku je možnar eksplodiral in je kosce razneslo na vse strani, a k sreči vendar in nikogar zadelo. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 43 Slovencev. Izgubljeno in najdeno. Poročnik g. Pavel Bernatovič je izgubil denarnico, v kateri je imel do 20 K denarja. — Pekovski vajenec Lambert Do-bravec je našel hranilnično knjižico »Kranjske hranilnice«. — Stražnik Matija Godicelj je našel črn dežnik. — Godbenik g. Florjan Čirk je našel zlato, ovratno verižico. — Neka dama je izgubila hranilnično knjižico »Kranjske hranilnice«. Drobne novice. — Novi častniki in častniški namestniki. Povodom ^včerajšnjega ce- sarjevega rojstnega dne je bilo 199 akademikov imenovanih za poročnike, in sicer 127 iz Terezijanske vojaške akademije v Dun. Novem mestu in 72 gojencev tehnične vojaške akademije v Modlingu. Iz kadetnih šol je bilo 758 četrtoletnikov imenovanih za častniške namestnike. — O bolezni belgijskega kralja prihajajo vznemirljive vesti, a jih ni mogoče kontrolirati. Za novi Zeppelinov zrakoplov se je nabralo dosedaj nad 4 milijone mark. — Ruski car in carica nameravata napraviti prihodnje leto veliko morsko potovanje ter vrneta pri tej priliki razne obiske. Obiščeta tudi cesarja Franca Jožefa. — Tri žene umoril, tri pa še ima v Hermosilu (Mehika) iz Belgije priseljeni veleposestnik Derot. Eno rodbino je zapustil v domovini, a v Ameriki se je na petih krajih poročil, od katerih je tri žene umoril, pri dveh pa je živel, ne da bi bili ženi vedeli druga za drugo. Ko so ga zaprli, je ena teh žen izpovedala, da je zadavil mož tudi njeno sestro ko je postala od njega mati. Morilec je sin belgijskega milijonarja. Rožne stvori. * Gospod Ivan Ivanić, šef tiskovnega urada v srbskem ministrstvu zunanjih zadev, je prestavljen v Carigrad kot tajnik tamošnjega kralj, srbskega poslaništva, kamor odpotuje sredi septembra. Naslednik v tiskovnem uradu mu Še ni imenovan. * Pravica nezakonskega očeta. Kakor je avstrijski državljanski zakonik v marsičem pomanjkljiv, tako tudi nima določbe, kaj se zgodi z nezakonskim otrokom, ako mu umrje mati. To pomanjkljivost je sedaj izpolnila razsodbo najvišjega sodišča. Slučaj je bil sledeči: Nezakonski otrok, ki mu je umrla mati, je bil s privoljenjem varuha pri materini materi. Od te pa ga je vzel njegov nezakonski oče ter ga dal svoji materi v oskrbo. Proti temu se je pritožil otrokov varuh, in vse sodne instance so mu dale prav, češ, da ima po zakonu le varuh pravico skrbeti za vzgojo mladoletnega nezakonskega otroka, nikakor pa nima te pravice ode. Najvišje sodišče pa je razsodilo V prilog očetu, češ, ako tudi nezakonski oče nima nad svojim otrokom očetovske oblasti, je vendar nele upravičen, temuČ celo dolžan, zahtevati od matere otroka tedaj, ako je pri materi za otroka nevarnost za telesni ali duševni blagor. To velja pa tudi za slučaj, ako mati umrje ter pri drugi osebi ni za otroka preskrbljeno. * Koliko le učiteljic? Število učiteljic, ki sodelujejo pri vzgoji mladine , je dokaj naraslo. V knjigi „Žensko gibanje" so navedene te-ie številke: Avstrija 20.000, Ogrska 5986, Švica 3600, Angleška 66 300, Irska 7000, Danska 1800, Švedska 2649, Norveška 2354, Rusija 22.400, Francija 49 400, Italija 31.800, Portugalska 22 000. Združene države 76.348. Ako upoštevamo v omenjenih državah število učiteljev, tedaj se nam pokaže kaj zanimiva slika o razmerju med ženskimi in moškimi odgojevaloi. V Avstriji ima ženski spol 28 odstotkov vseh učiteljskih oseb, v Švici 26, na Angleškem 71, na Irskem 53, na Danskem 28, na Švedskem 25, na Norveškem 69 (v mestih), 26 (na deželi), na Portugalskem 88, v Združenih državah 92, v Nemčiji 15. Književnost. — Službeni red in vadbeni predpisi za gasilna društva. Drugo skrajšano izdanje. Priredil po Albin C. Ahčinovem zvezni tajnik Franc Ks. Tro št. Ljubljana 1908. Založila »Kranjska deželna zveza gasilnih društev«. — Knjiga je v prvi vrsti namenjena gasilnim društvom na deželi. Iz Ahčinovega dela je izpuščeno, kar je bilo v njem nepotrebnega in neprikladnega. Vežbenik je sedaj enoten, jasen in pregleden ter obsega vse, kar je treba za dobro delovanje gasilnih društev. — Strossmaver-koledar za god. 1908. Odbor zagrebških gospa za Strossmavrov spomenik, ki se naj postavi v Zagrebu, je sedaj v drugo izdal krasno delo, čigar čisti dohodek je namenjen rečenemu spomeniku. Ta koledar je po svoji vsebini in po svojih ilustracijah nekaj izrednega. Poleg bogate koledarske vsebine spo-polnjene z raznimi podatki o Hrvatski, obsega 455 strani debela velika knjiga celo vrsto odličnih člankov o nepozabnem Strossmavru, dalje lepo vrsto literarnih prispevkov odličnih pesnikov in pisateljev ter obširen pregled prosvetnih zavodov in društev hrvaških. Cena temu lepemu deln, ki je zlasti zanimivo za vsakega čestilca velikega biskupa djakov-škega znaša 2 K, s pošto 50 vin. več. — Povjest Medjumurja. Napisao dr. Rudolf Horvat, kr. profe- sor. Izdano nastojanjem dr. Pere M a g d i č a. Varaždin 1908. Cena 2 K, s pošto 20 vin. več. Dobiva se pri dr. Magdiću v Varaždinu. Med tiste pokrajine, koder se izvršuje raznarodovanje najbolj nasilno, spada plodovi to ozemlje ležeče med Muro in Dravo na Ogrskem in meječe ob Slovenski Štajer in Hrvaško, takozvano Medjumurje. Slovenci se od nekdaj zelo zanimajo za to deželico in različni slovenski pisatelji so jo popisali, zadnji Anton Trstenjak, ki si je za poznanje razmer v Medju-murju pridobil posebnih zaslug. Zgodovino te deželice od najstarejših časov pa do leta 1868. je popisal sedaj ugledni hrvaški zgodovinar profesor dr. Rudolf Horvat. Zgodovina Medjumurja je v poglavitnostih zgodovina hrvaške banovine, s katero je bilo Medjumurje najtesneje zvezano do leta 1868. Šele to leto je vsled nagodbe tudi državnopravno pripadlo Ogrski. Burne dni je Medjumurje preživelo tekom stoletij, a do naših časov se ni raznarodilo. Šele sedaj, ko so Madžari z uradi in s šolo pritisnili na prebivalstvo in ko se naseljuje vse polno Madžarov in Zidov v Medjumurju, gineva slovanska narodnost. Knjiga je nadvse zanimiva in temeljito delo. Vse tu naznanjene knjige in listi se dobivajo v »Narodni knjiga r ni« na Jurčičevem trgu it. 8. »Narodna knjigarna« priporoča naslednje knjige: Ivan Cankar: Aleš iz Razora. Povest iz narodnega življenja. Broširan 1 K 50 vin., vezan 2 K 50 vin., s pošto 20 vin. več. Ivan Lah: Vaška kronika. Zgodovinske poveti iz dobe turških vojsk, kmečkih vstaj in verskih bojev. Broširan 1 K 70 vin, vezan 2 K 70 vin., s pošto 20 vin. več. Zbirka znamenitih povesti. Prvi snopič. Maksim Gorkij: Človek. Cena 60 vin., s pošto 70 vin. Zbirka znamenitih povesti. Drugi snopič. Vaclav Beneš: Brodkovski odvetnik. Roman. Cena 1 K 50 v, s pošto 1 K 60 v. Rado Murni k: Najhujši sovražniki. Poučna razprava o roditeljih nalezljivih bolezni. Cena 60 vin., s pošto 70 vin. Ante Beg: Slovensko - nemška meja na Koroškem. Narodopisna in zgodovinska razprava o koroških Slovencih. Z zemljevidom. Cena 1 K 50 vin., vezano 2 K 50 vin., s pošto 20 vin. več. Fr. Lipič: Strahovale! dveh kron. Zgodovinski roman iz dobe ve-( likih bojev med beneško republiko, turškim cesarstvom in slovenskimi ter hrvaškimi pomorskimi roparji. Dve knjigi. Cena obema 2 K, s pošto 40 vin. več. M. Senčar: Cez trnje do sreče. Roman iz slovenskega življenja. Cena 1 K 20 vin., vezan 2 K 20 vin., s pošto 10 vin. več. Fr. Remec: Premaganci. Novela iz ljubljanskega življenja. Cena 60 vin., s pošto 70 vin. K. Oblak: Stara devica. Povest. Cena 60 v, s pošto 70 v. Ante Beg: Ustoličenje koroških vojvod, kulturno zgodovinske črtice. Cena 30 v, s pošto 40 v. Novi obrtni red. Slovenska izdaja. Cena 1 K, s pošto 1 K 10 vin. Novi vinki zakon, ki ga mora imeti nabitega v svojih prostorih vsak gostilničar, vsak kavarnar, vsak vinotržec in vsak vinogradnik. Cena 70 vin., s pošto 80 vin. Telefonska in brzojavna porodio. Posvetovanje ministrov. Dnna| 19. avgusta. Včerajšnji ministrski svet je trajal do 1. ponoči. Predsedoval je sam baron Beck. Na seji se je razpravljalo o splošnem političnem položaju in o aktiviranju trgovinske pogodbe s Srbijo. Konferenoe barona Becka z nemškimi politiki. Dnna| 19. avgusta. Ministrski predsednik baron Beck je imel danes dolgo konferenco s poslancem dr. El-vertom o raznih Moravske se tičoČih vprašanjih, koj nato pa je sprejel v avdijenci poslanca dr. Pergelta. Niso vstali pri cesarski pesmi. Praga, 19. avgusta. „Češko Slovo" javlja, da je policija snoči areti-tirala v Narodnem divadlu več oseb, ker niso ostale pri sviranju oesarske pesmi. Mladoturkl za Bosno. Carigrad 19. avgusta. Mlado -turki nameravajo v prvi seji parlamenta pozvati vlado, naj pri velesilah stori vse potrebne korake, da se Bosna in Heroegovina zopet vrneta Turčiji. Srbija se pripravlja. Budimpešta 19. avgusta. Iz Zemuna brzojavljajo, da je srbsko vojno ministrstvo poklicalo pod orožje vse rezerviste tretjega armadnega voja. Inspekoljsko potovanje barona Bu-Hana. , 19. augusta. Ogrska korespondenca javlja, da odpotuje skupni finančni minister baron Burian 28. t. m. v Sarajevo na inspekcijsko potovanje po Bosni. Izvolitev patrijarha nI potrjena. Budimpešta, 19. avgusta. „Buda-pesti Hirlpa" javlja, da je oesar popolnoma odobril stališče ogrske vlade glede karlovškega patriarhatskega vprašanja. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da oesar ni potrdil izvolitev škofa Zmejanoviča sa srbskega patriarha. Dotični odlok je baje oesar že podpisal. Ogrski ministrski predsednik na Dunaju. Dunaj, 19. avgusta. Danes zjutraj je dospel semkaj ogrski ministrski predsednik dr. Wekerle. Ob 9. je sprejel v avdijenci ogrskega* državnega tajnika dr. Popovicza. Ob polu 10. se je Wekerle odpeljal v palačo avstrijskega ministrskega predsedstva, kjer je poselil ministrskega predsednika barona Becka. Skupni ministrski svet. Dunaj, 19. avgusta. Seja skupnega ministrskega sveta se je pričela dopoldne ob 10. Seje sta se udeležila tudi vojni minister Schonaich in skupni finančni minister baron Burian. Na seji so pred vsem razpravljali o skupnem proračunu za 1. 1909. Car in ustava na Turškem. Petrograd, 19. avgusta. V diplomatskih krogih zatrjujejo, da je uvedba ustave na Turškem napravila silen vtisk na carja Nikolaja. Širi se vest, da izda car meseca septembra, ko se snide zopet gosudarstvena duma, nov manifest, ki bo za Rusijo še večjega pomena, kakor manifest z dne 30. oktobra 1905. »Veleizdajska« propaganda. Gonja proti Srbom v Bosni. Sarajevo, 19. avgusta. Na brzo javno obvestilo od državnega pravd-ništva v Zagrebu je vlada dala pod policijsko nadzorstvo predsednika srbske cerkvene občine milijonarja Jeftanoviča, več uglednih trgovcev in urednika »Srpske Riječi« Aleksandra Omčikusa. Policija jim je ukazala, da ne smejo zapustiti svojega stanovanja. Sarajevo, 19. avgusta. V Varešu so orožniki na ukaz od zgoraj prijeli nekega tujca, češ, da je osumljen vohunstva. Oblasti namigujejo, da je aretovanec srbski častnik, kar pa ne odgovarja resnici. Hišne preiskave v Dubici. Zagreb, 19. avgusta. Kakor znano je državno pravdništvo odredilo hišno preiskavo pri osebah iz Dubice, ki so obdolženi radi »veleizdaje«. Cuje se, da so se pri tej preiskavi našle te-le »kompromitujoče« stvari: sliko kralja Petra, zahvalno pismo kraljeve kabinetne pisarne, pismo kralja Petra povodom praznovanja godu Sv. Save na šoli v Dubici in več kipov, na katerih so prilepljeni listki, »kraljevo srbsko ministrstvo zunanjih del.« To je bilo vse, kar so našli pri preiskavi. Policija je baje menila, da bo našla mnogo denarja in orožja, zato je bilo razočaranje še tem večje. Izpred sofflHn. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Aretovanca oprostil. Mestni redar v Kranju je ar eto val Antona Jam ni k a zaradi nočnega razgrajanja. Že ta je delal pri aretovanju redarju sitnosti, končno je pa še prišel Janez Raj gel j, mesarski pomočnik, ter Jamnika izpulil redarju iz rok, da se mu je posrečilo pobegniti. Rajgelj le deloma priznava svoj čin in je bil obsojen na 2 meseca težke ječe. Ujel 80 je. Miha Č e r i n, hlapec v Zalem logu, je dobro vedel, da sosed Jernej Žbontar, trgoveo in gostilničar, hodi v sosednjo sobo obedovat in da takrat ni nikogar v trgovini. To priliko je uporabljal obdolženec, da je prišel v trgovino in manjie zneske izmikal. Zadnjikrat je pa vzel 51 K in listnico; tedaj ga je Žbontar prijel, ker je tatvino opazil. Fant je povedal, kje da ima denar skrit, nato pa pobegnil. Obsojen je bil na 3 tedne ječe. Prepir zaradi stanovanja. Dne 30 majnika t. 1. se je spri Anton Frakelj, čevljarski pomočnik v Spod. Šiški, s svojim gospodarjem, ker mu je ta stanovanje odpovedal. Ker se je bilo bati rabuke, so poklicali orožnike, katerim se je pridružil tudi občinski redar. Ko se mu je napovedala aretacija, Šel je a vzdignjenimi pestmi na orožnike, rekoč: „Z vami bom kmalo gotov," potem je pa bil a rokami in nogami okoli sebe tako, da so morali orožniki rabiti orožje. Frakelj se zagovarja, da je bil popolnoma pijan. Obsojen je bil na 4 m e-seoe težke ječe. Mnogostrsnska poraba. Gotovo nI do macega zdravila, katero se da tako mnogo-stransko porabiti, nego „Molio-vo francosko igasje im solM, ki je takisto bolesti utesu jote, ako se namaze i njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mi&ice in iivce krepimo in je zatorej dobro, da se priliva kopeli m. Steklenica K 1*00. Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik. DUNAJ, Tuchlauben 0. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLL-o v preparat, samamovan s varnostno namko in podpisom. 6 35-n 3 2699 Rogaški nareja apetit, pospešuje pre- Jempel-vrelec' ureja odvajanje. Zlata avettnja Bnolln, Pariz, Rim itd. 3008-20, Izdelale s 0. Sepdl Stritarjeve ulica 7. Kemik dr. Ing. Hlrsch, Olomnc. Ke- micno-tehnična preiskava je izpričala, da je „Sevdllu" prav izvrstno uporabna ustna voda, ker so njeni podatki popolnoma neškodljivi in se i njo lahko razkužuje. 2 Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje najboljše priznana Taio-clin Mtora ■ai las« tatera okrepcuje lastite, odstranjuje luske in preprečuje Izpadanje las. 1 atelilenlea m navodom ft brona, iaipošilja s« s obratno poŠto ne manj kot dve steklenici Zaloga vaeh preizkušenih zdravil, medic, mil, medioinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, klrurgišklh obvez, avežih mineralnih vod 1.1, d. Dež. lekarn* Milana Lenstska i LJubljani, Rsiljm cesta št. I polog novozgrajenega Fran Joiofovoga JabiL mosta 26 33 Darila. ravnižtvu našega lista so poslali: Zs družbo sv. Cirila In Metoda. G. Gustav Dežela v Idriji K 12, kot prebitek večernega koncerta dne 14. t m. pri »Črnem orlu«. — G. Jurij Janežič v Tomišlju K 3'40. — Vesela družba na Senožetih pri g. Potočniku K 2*01 z dostavkom : »Delavec, uradnik, učitelj, žrtvuje za narodno rešitev.« — »Kadilnikovo omizje« pri »Belem volku« K 48 mesto venca na krsto pokojnemu prijatelju Francetu Kadilniku, in sicer so darovali: gg. Jos. Lenče K 10, Tone Rozman in Jos. Kuhar po K 5, ravnatelj Macher K 3, K. Seunig, Hugo Turk ml., Al. Vernik, Ivan Mejač, Al. Lilleg, Lav. Fursager ter profesor Verbič po K 2, Bele, Samec, Kobler, Ciuha, Fr. Mazi, Fr. Rozman, A. Mikuž, dr. Grošelj, Bonač, Pintar in Lenček po K 1, skupaj torej K 48. — G. Milka Sirca na Uncu K 4, katere so darovali 4 Mladoturki na povratku iz Carigrada. — Gg Š ribar- Majzelj v Beli cerkvi K 10, mesto venca na krsto g. d jot* nega svetnika Lud. Golia. - G. I. Frollć K 1M0, za prodane stole v drenju pri pevski veselici v Kamniku. — Gospića Ruška Rav-hekar nabrala pri omizju »Črnega Petra« v hotelu »Zlatorog« ob bohinjskem jezeru K 10*20 (izročil g. Božidar Romih). — G. dr. Ivan Oražen, K 30, mesto venca na krsto gospe Vrtovec. — Osobje Auerjeve pivovarne K 32, mesto venca na krsto gospe Vrtovec. — Skupaj K 153 01. Srčna hvala! Za Primoi Trubarjev spomenik. G. dr. H. Dolenc na Razdrtem pri Postojni K 5, kot dodatek za Kadilnikov venec. Srčna hvala! Ia Učiteljski konvikt G. Albina Kocijančič, učiteljica, nabrala v Kropi v veseli družbi K 2 50, dva neplesalca po K 1, dva plesalca po K 1, dve dami, ki sta dva plesalca zapeljali po K 1, skupaj K 8 50. Živeli! Vsoto smo izročili g- J. Dimniku. Umrli so v Ljubljani. Dne. 12. avgusta. Josip Ženko, sprevodnik, 43 let, Ravniharjeve ulice 4. — Matija Perne, čevljar, 61 let, Radeckega cesta 11. — Jožefa Premrov, gostija, 78 let. Dne 13. avgusta. Josip Nussdorfer, posestnika sin, 26 let, Radeckega cesta 11. — Ivan Goršič, mestni ubožec, 71 let, Japljeve ulice 2. Dne 14. avgusta. Josip Flak, gostač, 72 let, Mesarska cesta 1. Dne 15. avgusta. Alojzija Drinovc, babica, 52 let, Marije Terezije eeata 6. — Jožefa Vrtovec, pošlo vodje va zeva, 45 let, Wolfove ulice 12. — Marija Cerkovnik, zasebnica, 74 let, Sv. Petra cesta 25. — Albina Dermastija, delavka, 18 let, Krakovski nasip 10. Dne 16. avgusta. Edmund SokliČ, davčni upravitelj v p., 48 let, Turjaški trg l. Dne 18. avgusta. Ivan Vovk, dninar, 47 let, Radeckega cesta 11. V deželni bolnici: Dne 11. avgusta. Fran Sopčić, brivec 29 let. ' Dne 12. avgusta. Fran Aljančič, mizar 17 let — France Kadilnik, blagajnik, 83 let.' • • • • »•00 • • t t Borzna poročila. Ljubljanska . ROSNER & Co., Ljubljana Sp. Šiška« poleg Koslerjeve pivovarne. Sprejme ae tako! učenec v trgovino z mešanim blagom pri F. Varalo r Una v Cerknici. 28ii—3 Mesto blagajn ičarke v mesta teli premenitl službujoča gOSpiCS 2859 2 Ponudbe le za mesto Ljubljana pod „blsgaln'čarka" na upravnidtvo „Slov. Naroda". Spreten agent SO išče za Kranjsko proti visoki proviziji. 2849—2 Ponudbe pod „agent1 poste restante glavna pošta« LJubljana. dobro izurjen manufakturidt, spreten prodajalec, soliden, se sprejme v manufakturno trgovino pri Vinku Škota v Ilirski Bistrici na Notranjskem. 2846-2 Miioikn m Masajničarka SO sprejme v trgovino z mešanim blagom pri 2837-3 Otonu Romanu v Radovljici. 2 pomočnika in 2 vajenca asm kovaški obrt 80 Sprejmejo pri kovaškem mojstru Franu Belica v Ljubljani. 2870 2 Kompanjon sotrudnlk z nekaj tisoč kron gotovine, aH sicer kredita zmožen se IŠ6e za dobro upeljano trgovsko podjetje v LJubljani. Natančnejša pojasnila daje občilni zavod B. Kamenska v Ljubljani, Sv. Petra cesta 62a. 2826—3 - Prava istrijanska - Zaradi preo bile zaloge se dobijo od Kmetske vinske zadruge v Bujah po nizki ceni od 56 litrov naprej belo vino liter po 26 vis. fini teran ff „ 21 „ Ceniki in vzorci brezplačno na zahtevan je. 2828—3 Cantina sociale cooperativa "Vsa 1443—18 parbetsko prevzema ter da materijal JOSIP PUCH Ljubljana, Gradaške ul. 20. Ceno! Solidno! podružnica v spueta. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani ===== sprejema vlog* H* MnJlzUom lil m tokoAl vm&tuz ter jih obrestuje od dn -Kupuj« In jMroamj« mdnortat paplvji Podružnica g Celovcu. meS me SiO vloge po kwsl po kulsntnom kav 46 Najnovejše Muze volnate in iz modnega blaga, damski islcffcrcil^I najnovejše xrLOd.e moderni pasovi, damski in otroški predpasniki. spodnja krila, ovratniki in kravate. Dalje priporoča svojo bogato zalogo domačega dela tndi po meri in po najnižjih eenah. m JF\ J Va^t-XI*rn^ol^U:e3 nll 2252-9 2878 Oklic. P VIII 194/5/38. Pri e. kr. Okrajnem SOđiŠČn v L|ubl|ani bo na proanjo skrbnika Antona Aniiči, posestnika v Stopanji vasi it 13, a privoljenjem nad-8krbstvene oblasti naprodaj po javni dražbi sledeči parceli za kateri se je ustanovila pristavljena izklicna cena, in sioer: 1. od zemljišča vlož. štev. 101 kat. obč. Stopanja vsa njlvna par- oela it 701/4 z izklicno ceno po 600 kron, 1. od zemljišča vlož štev. 102 kat. obč. b te panj a vas njlvna par* oela štev. 684 z izklicno ceno po 700 krom Dražba se bo vršila rm m v sredo, dne Z6. ovsusto 1.1, ot 10. od dopoldne pri o. kr. okrajnem sodišču v LJubljani v soli štev. 38. Odprodaja se izvrši brez prenosa kakih bremen. Dražb ene pogoje je mogoče vpcgledati pri o. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani, odd. Vili, soba št. 37. ob 9. uri dopoldne. C. kr. okrajna sodnija v Cjubljani odd. Vin., dne 5. avguste 1908. 858 51 ■ ■ ■ Velika ::: Priznano najboljša ::: delavnica za Melo- zaloga obleta u ■ gospode h letke, vanje OM PO m Stalne, na vsakem pred-:^ metu označene cene- ::: Velika zaloga domačega In pristno angleškega blaga. '. Ljubljana, Dvorski trg štev. 3. : Izvod iz voznega reda. Veljaven od dna Is MaUJeae ini. ieLt S-SO zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, d. ž., Trst c. kr. drž. žel. (ob nedeljah in praznikih do Trbiža). 7*O0 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. JL, Trst, c. kr. drž. žel„ Beljak čez Po-drožčico, Celovec, Prago. 7^7 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje. 0*20 pred poldne. Osebni vlak v smeri: ustnice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago. 11*38 ared poldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Qqrico dri. žet, Trs drž. šel, Beljak, (čez Pod ožčico) Celovec 1-os »opoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje. 3-45 »opoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel, Trst drž. žel., Beljak, (Čez Podrožčico) Celovec, Praga. 7-to zvoOor. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rndolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 7-SO zvečer. Osebni vlak v smeri: Tržič, eenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) ovec, Praga. IO-40 peneol. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žeL, Gorica drž. W^ drž. žel, Beljak juž. žel, (čez Oazo* iz LjnSlIane ari, kolodvori 7-98 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. Z-os popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7-IO zvedor. Osebni vlak v Kamnik 10-00 peneoi. Osebni vlak v Kamnik. (Same ob nedeljah In praznikih,) 1. maja 1908. leta. v MaaUsae jaz. ieLi 686 zjutraj. Osebni vlak Iz Beljaka fui žel, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča. 8-34 zjutraj. Osebni vlak Is Kočevja, Strazo* Toplic, Rudolfovega, Grosuplje. 11-22 prodpoidne. Osebni vlak iz Prage Celovca, Beljaka juž. žel, čez Podrožčfcc in Trbiž, Gorice drž. žel, Jesenic, Tržiča. 232 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosapljm, 3-se popeidn«. Osebni vlak iz Beljaki jui. žel. Trbiža, Celovca, Beljaka (čet Pcdnžčico) Gorice OrfcieL, Trsta dri žel Jesenic, Tržiča e-oo zvečer. Oseb. vlak iz Pnuss, Celovca Beljaka (čez Podrožčico) jesenic O 37 zveOer. Osebni vlak iz Kočevja, StraJt Toplic* Rudolfovega, Grosuplje, 8-4S zvooor. Osebni vlak Iz Beljaka jui žel, Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Pod rožčico) Trsta dri. žel. Gorice drl iel Jesenic, Tržiča. II-SO penool. Osebni vlak is Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsfc drzVfeL Gorice dri, iel, Jesenic, Deaotf v Ljssljaae 0-40 zjutraj. Osebni vlak is Kamnika. io SO prod poldne. Osebni vlak Iz Kamnika e io zvooor. Osebni vlak is Kamnika. O-so penool. Osebni vlak Is Kamnika. (Same ob nedeljah in piuilkih, (Odhodi In prisodi so C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trsta. Jurist 15" Za vsako ceno prodajam JT •—— *-M —a*a - I zF** x_ j_ n« ______inno s prvim izpitom teli vstopiti V shitbe pri notar,« *7St 3 Ponudbe in pogoji na upravni-itvo „Šlov. Naroda" pod „ Jsrist M". 2830-2 lepo stanovanje obstoječe in 5 sob in oelim modernim komfor to m in pritiklinami, na Dunajski cesti it 20 v U. nadstropja. Natančnejši podatki v pisarni sir. M. Hribarja v Sodni jakih ulioah it. 2, oziroma pri hišniku istotam. m—— f -m- NIGRIN aajbeljse saazllo za čevlje daje najlepši blesk in ohranja usnje stanovitno ^Z^bdZtSiaUaT je z zdravstvenega stališča toplo priporočati, ker NIGRIN usnja tudi ob neprestani rabi ne zapre neprodušno, torej ne zabranjuje izhlapevanja nog. 809—25 še do 31. avgusta 1908 vsa letna oblačila za dame, gospode, dečke in otroke. „AnftleSko skladišče oblek" O. BERNATOVIČ v Ljubljani, Mestni trg štev. 5. CM N..r.4.| »•*••*• SL FtrMlendt.DODal. c m kr. dvor. dobavitelj Zastonj, in poštnine prosto naročajte —— moj novi veliki . cenik s koledarje za vsakovrstna darila, ki je ravno izšel. FR. ČUDEN "5*2 l/i, Krasno BLUZE €6 največja izbere v svili in drugem :-: modnem blagu tudi po meri. :-: Vsakovrstna krila, perilo In otročje oblokoo priporoča po najnižjih oenah M. KRISTOFIČ ŠTABI TU M. 18. Razglas. 2851-2 2716 11 Slavna zaSos* w lasanil Ub. pL Tmkftzyja v UubUanl. r * i s c 3 I 5 6 it prtMirlns dr. D. Cregorič Kronsko ustno vodo C\TČe >KJO EUODIH Zakonito varovano. Specijaliteta za kadilce. 10 do 15 kapljic v kozarec vode ^ C—m 2 kroni. 6 m m 9 G. kr« tobačna tovarna v LJubljani razpisuje v svrho dobave potrebnih desk, stebrov, obrocev, koksa in -premoga- za leto 1909 oziroma za leto 1910 konkurenčno razpravo. Pismene ponudbe, vsaka pola kolekovana s kolekom 1 K — s pobotnico vadija, ki znaša 10% od zaslužka za leto 1909, vloženega pri kaki o. kr. blagajni, morajo se doposlati podpisani c. kr. tobačni tovarni najkasneje do 30. auvgusta 1908 do 11. ure dopoldne. Na vnaoji strani ovitka mora biti napis „Ponudba za dobavo...... k Stev. 3334/08. Za leto 1909 potrebovale se bodo sledeče množine: 100 kosov 4 m dolgih 53 mm debelih in 316 mm Širokih meoesnovih podbojev 600 160 200 600 300 16 53 40 w' 33 „ 26 „ 019 316 316 316 316 016 mehkih »» desk. n S hrastovih pragov TI n n —m jj 10 m* robato obsekanih podlog različnih obsežnosti, loO 000 kosov leskovih majhnih obročev 2V* mm dolgih v butarah po 100 kosov, 800 kosov bukovih sodov a 2 hI, 200 „ hrastovih „ a 1 „ 700 metrskih stoto v koksa in 25 000 premoga ion?11 potrebne za leto 1910, ki bodo primeroma iste kakor za leto 1909, naznanile se bodo evet. ponudniku pred koncem leta 1909. aizvaa zaloga v lekarni Ub. pl. Trnk6czy]a u UubUanl. C. kr. tobačna tovarna v n-hn- al dne 10. avgusta 1908. ani, Malinčev SIRUP lekarnarja Piccolija 2271 8 c. In kr. dvornega dobavitelja, papeževega dvornega dobavitelja je izboren prirodni izdelek. Poštni nzabojček s 3 kg sirupa se pošlje poštnine prosto proti povzetju za 6 K, v sodčkih po 10, 20, 40 in lOo kg sirupa z zavojem vred po 1 K sa kg. Sterilizirane steklenice z okoli 1 kg vsebine se prodajajo v Ljubljani po 1 K SO h. V zabojih po 25 atekl. z zavojnino vred v Ljubljani po f K 35 h. Naročila po povzetju. Prodaja vina. Vele važno za gostilničarje in zasebnike, ker morejo dobiti vsak čas izvrstnega, naravnega belega in rdečega vina v vsaki množini nad 50 litrov- Kupee naj ima svoje posode in plača za hektoliter belega vina 40 K (20 gld.) rdečega „ 36 „ (18 „ ) katero se nahaja v glasovitom vinogradu Levlčarfev breg pri Jeaenleah ob Savi na Dolenjskem, železniška postaja Breiice. — Naročila in vprašanja sprejema J. Levičar 0/2-3 poMatnlk vinograda v Jesenicah na Dolenjskem. Ponudimo vsako poljubno množino: zidarske strojne opeke* Portland-cement najboljše vrste, poči, štedilnike m drugi stavb, materijal. zarezane strešnike (sistem Marzola) (u privezanje tli pribitje';n* lato, torej popolnom f«M praU ■•»SrtD F. P. VIDIC 8c Komp., Ljubljana.