T«i«fon: Ur«K*n 440 Uprav« 455 PoitnTna plačana v gotovini. Martbonsil »IUTRA« Požar v Hradčanih ZGORELO VEČ DRAGOCENIH STARINSKIH PREDMETOV. — ŠKODA JE VELIKANSKA. — STARINSKA KONSTRUKCIJA GRADU. Dua 5ueža umetniška grobova u Zagrebu V petek 1. tm. je umrl v Zagrebu po dolgi in težki bolezni znani hrvatski kipar, član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, prof. Rudolf V a i-d e c, ki je pred 30 leti v zvezi z nekaterimi drugimi javnimi delavci položil temelje novega duševnega in umetniškega pokreta na Hrvatskem pod imenom Ur-vatske moderne. Rojen 1. 1872 v Krapini, je šel po absolviranju obrtne šole v Zagrebu študirat na umetniške akademije na Dunaju in v Monakovem. Radi študija je bil tudi v Italiji, Rusiji, Nemčiji 'n Parizu, poldrugo leto tudi v Ameriki. Vedri temperament Zagorca, idealnost, umetniško navdušenje, ter izredna strokovna usposobljenost — vse to-je vsebina njegove bitnosti. Dasi je v zvezi z ostalim naraščajem rušil stare tradicije, je bilo vendar njegovo umetniško de- lo posvečeno velikim osebnostim prostosti; o tem pričajo Strossmayerjev epitafi! v kripti stolne cerkve v Djako-vu, spomeniki Račkemu in Kukuijeviču v Zagrebu, Kranjčeviču v Sarajevu, Do-siteja Obradoviču v Beogradu spomenik kralju Petru Osvoboditelju v Velikem Bečkereku in drugi. V soboto 2. im. pa je v Zagrebu odigral svojo zadnjo ulogo sloviti kom'čir zagrebškega gledališča Amošt G r u n d, ki je več ko 30 let spravljal zagrebško občinstvo v dobro voljo in smeh, in ob čegar zadnji ulogi je ves Zagreb zapla-kal. Rojen 1. 1866 v Pragi se je po prvem državnem izpitu na tehniki v Pragi posvetil gledališču. L. 1895 je bil angažiran kot komičar v Zagrebu in je 1.1920 slavil 251etnico svojega nepretrganega umetniškega delovanja. Pisal je tudi sam razne burke, ki so jih igrali z velikim uspehom. V ustvarjanju tipov je bil ne-dosežen mojster. Se pred nekaj dnevi sn se mu Zagrebčani v gledališču iz srca smejali, zato jih je vest o njegovi nenadni, tihi smrti tem bolj presenetila. Velikima predstavnikoma hrvatske umetnosti in kulture: večna slava! Katastrofe na morju OPORTO, 4. februarja. V bližini tukajšnjega zaliva se je potopil norveški parnik »Beiscr«1. Od posadke se je rešilo 25 mož, Parnik je prispel Iz Bremena in je dobil na odprtem morju take poškodbe, da ni mogel več manevrirati. PARIZ. 4. februarja. Belgijski parnik »Tercsia« je v silnem viharju. 4 milje od obale, zadel na neko pečino in .sc pri tem močno poškodoval, da se je žo čez nekaj ur potopil. LONDON, 4. februarja. Tu brije le-deno-mrzla barja, kojc hitrost znaša povprečno 84 milj na uro. Na več progah je promet ustavljen. Vihar je napravil zlasti v mestu mnogo škode. Čudne cigarete prihajajo tu pa tnm v prodajo. Žebelj v »Zeti« in kos lepo dišeče vrvi v »Var-durci •, to so kaj navadne prikazni. Bi pač bilo malo več pazljivosti pri izdela-, vi — priporočljivo I PRAGA, 4. februarja. Sinoči ob 21.15 je nastal v predsedniškem dvorcu na Hradčanih požar, ki je povzročil kljub temu, da je bil takoj po-gašen, velikansko škodo. Požar so najprej opazili na hodniku prvega nadstropja med avdijenčno in prestolno dvorano. Kmalu se je pričel dim razširjati po vsem poslopju. Grajski gasilci so sicer takoj stopili v akcijo, vendar pa niso mogli ugotoviti, odkod izvira, ker radi silno gostega dima in pomanjkljive opreme niso mogli priti do ognjišča. Kmalu nato so prispeli praški mestni gasilci, ki so ogenj ob 22.15 lokalizirati in konč- no pogasili. Na kraj nesreče se je pripeljal tudi predsednik Masaryk s svojo hčerko. Preiskava je dognala, da je nastal požar vsled starinske konstrukcije gradu. Dimnik v pritličju ležeče kuhinje vodi ob lesenem tramovju, ki se je vnelo. Ogenj je prešel polagoma na stene in odtam na tla. Podreti so morali dve vmesni steni, da so mogli vršiti gasilna dela z uspehom. Zgoreli sta med drugim tudi dve dragoceni sliki in 2 gobelina ter nekaj starinskega pohištva. Škoda je velikanska in še vedno ni ugotovljena. Čuden mraz Je pritisnil ' zadnje dni in dosegel rekordno številkV 23 do 26 stopinj pod ničlo. Okna tudi dobro zakurjenih stanovanj so dobila ledene rože, na cesti pa se ti zdi, kakor da se vbadajo iglice v tvoje kosti. Oba praznika se je podnevi toplomer sicer nekoliko dvignil, zato pa je čez noč zopet padel. — Svečnica je pri vremenskih prerokih silno Čislan mejnik. Po teh prerokbah smemo upati, da je ostra zima sedaj na kulminacijski točki. Stara narodna prislovica pravi: »Če na Svečnf-co prej od sveče kane, kakor s strehe, bo zime hitro konec; če pa prej od strehe kane, kakor od sveče (t. j. Če je ta dan južno vreme) bo še dolga zima . . .« Težko udarjena družina. Kdo je poznal Toneta Božiča, to mir-no dušo in skrbnega družinskega očeta? Bil je varnostni stražnik v pokoju. Da vzdrži ob revni pokojnini svojo 10* glavo družino, v kateri pride najstareši fant še-le letos k vojakom — je delal pri tvrdki Džamonja & drug zabojčke. Pred kratkim je obolel in moral je v bolnico na želodčno operacijo, kateri je še tekom istega dne podlegel. Zapušča ženo in devet nedoraslih otrok, katerim je bil skrben hranilec. Ganljivo je pomisliti, kako je še pred nedavnim napravil skrbno dispozicijo čez težko pričakovane razlike. Pokojnik je bil radi svojega značaja splošno priljubljen. Danes, ob 5. popoldne ga polože v zadnjo postajo tuzemskega romanja. Planinski ples. Vsakoletna plesna prireditev mariborskih planincev je po sijajni tradiciji postala najpriljubljenejša in nadvse dobro obiskana. Številno občinstvo je tudi minuli petek do zadnjega kotička napolnilo vse prostore »Uniona«, ki so spremenjeni v smrekov gozd nudili obilo ne* prisiljene zabave in razvedrila. Dame in gospodje v narodnih nošah so k pestrosti mnogo prispevali, godba je skrbela za lahkonogo mladino, šotori pa so nudili obilo dobrega za grlo in zob. Raia. nje in prisrčno razpoloženje je trajalo prav do jutra, ko so pošle poslednje zaloge. Prireditev, ki je pričakovanjem docela zadostila, je obiskalo tudi dokaj odličnih gostov: veliki župan dr. Schatt-bach, komandant mesta general Spasll podžupan dr. Lipold in drugi. Planinski ples pa je tudi v gmotnem oziru kar najbolje uspel, tako da je donrneŠen skladu za zgradbo planinskega doma pri Ribniškem jezeru precejšen delež. Mura zamrznila. Iz Boračeve pri Radencih nam poru-čajo: Tudi pri nas pritiska nenavadno hud mraz. Na Svečnico je padla temperatura na 24 stopinj pod ničlo. Mura je pri nas zamrznila in hodimo kar peš čez njo. V občini Mlene se je odtrgal mlin g. Staneka. Plaval j6 nekaj časa dalje, po-tem pa primrznil. Vse druge mline In brode pa so morali spraviti na breg Mure. Mala nezgoda avtobusa« Da more privesti do kakih neprijetnosti tudi buria sama, ki piha poslednie dni, čeprav že davno ne sneži več, kaže današnja epizoda mariborskega mestnega avtobusa na progi Maribor—Selnica ob Dravi. Na cesti med Brestrnico in Kamnico je veter namedel na nekem mestu toliko snega, da je zmotilo šoferja avtobusa, ki se je ogibal nasproti priha-iajočemu vozu. Avtobus je zavozil v sneg in se nenadoma nagnil, tako da ni mogel ne naprej ne nazaj. Poslati so morali po rešilni oddelek mariborskih ar*-silcev, ki so po težkem trudu opravili avto na cesto. Poškodbe ni nikake; niti avto se ni nič pokvaril Trockil utonil v Črnem morju? NASPROTUJOČE SI VESTI O USODI TROCKEGA NA POTOVANJU IZ RUSIJE V PREGNANSTVO. - ORKAN NA ČRNEM MORJU. CARIGRAD, 4. februarja. Sovjetske oblasti so izgnale Trockega iz Rusije ki je prispel včeraj semkaj. Na vožnji od Batuma do Carigrada ga je spremljala vojaška straža. Trockij je že zaprosil vlado v Angori za dovoljenje, da se sme stalno nastaniti v Carigradu. BERLIN, 4. februarja. Iz vladnih krogov se poroča, da je Trockij zaprosil nemško vlado za dovoljenje, da se nase- li v Nemčiji. Vlada bo že prihodnje dni razpravljala o tej prošnji. CARIGRAD, 4. februarja. Semkaj je prispela vest, da je sovjetski parnik »Krasniflot«, s katerim se je peljal Trockij proti Carigradu, zašel v Črnem morju v silen vihar in se je potopil s posadko in potniki vred. Pomorska postaja v Carigradu je prejela včeraj od parnika ponovne klice na pomoč. CARIGRAD, 4. februarja. Vsi parniki, ki jih je zajel na Črnem morju orkan, pošiljajo neprestano klice na pomoč. Na jmprju razsaja strahovita burja. Ladje, ki st) se še pravočasno zatekle v razna pristanišča, ne morejo iz luk. Tri garniture ekspresnega vlaka, ki je odšel iz Carigrada! proti Sofiji, so obtičale v snegu in jih še dosedaj niso mogli rešiti. CARIGRAD, 4. februarja. Nad mestom divja od sinoči silen snežni vihar. Vse u-lice so zamedene, tako da je vsak promet nemogoč. Po zadnjih vesteh se je v Črnem morju potopil tudi parnik, s katerim se je Trockij peljal iz Rusije v pro-gnanstvo. Uoor v Španiji DIKTATOR PRIMO Dl RIVERA ZADUŠIL UPOR ARTILJERIJSKIH GARNIZIJ V DRŽAVI. — VA LENCIJA SREDIŠČE UPORA. MADRID, 7. februarja. Upor, ki so ga organizirali artiljerliski oficirji proti režimu generala di Rivera, je v glavnem zadušen. Vlada je zopet gospodar položaja, vendar mir še ni povsod vzpostavljen. V raznih manjših garnizijah se u-porniki še protivijo odredbam vlade ter zahtevajo izpremembe sedanjega režima. V Valencio, kjer je središče upornikov, je bil odposlan general Sanjurio z nalogom, da takoj odstrani vse sumljive elemente in vzpostavi red. General Sanjuria, ki je bil poslan od vlade, da na-aretacijo komandanta mesta in odstivil več vodilnih drugih funkcionarjev. VALENCIA, 4. februarja. Tukajšnja garnizija se je ponovno uprla. Generala Sanjuri, ki je bil poslan od vlade, da napravi red, so uporniki včeraj aretirali in zaprli. Položaj je vsekakor še zelo neia-sen in resen. Radi stroge cenzure, ki >o izvajajo oblasti, tudi ni mogoče dobiti podrobnejših vesti. (Tlarko Ožanič prepeljan u Beograd BPOGRAD, 4. februarja. Iz Zagreba so prepeljali semkaj natakarja Marka Ožaniča. ki je osumljen, da je pred tedni izvršil atentat na detektiva Grauerja. Ožanič pride pred Državno sodišče. Ueterinarsfca služba u obmejnih postajah BEOGRAD, 4. februarja. V generalni direkciji železnic se je sestala konferenca strokovnjakov, ki izdeluje U Parizu 50 ljudi zmrznilo PARIZ, 4. februarja. Po vsej Franciji je pritisnil znova nenavaden mraz. Temperatura neprestano pada ter znaša povprečno 20—25 stopinj pod ničlo. V Parizu in okolici je zmrznilo včeraj 50 oseb. Železniški promet je zelo otežkočen, mnogo telefonskih in brzojavnih zve* Je prekinjenih. Žrtev poledice. Agilni član mestnega prostovoljnega rešilnega oddelka, 34letni Armin Tutta, je sinoči spremljal domov svojega tovariša. Na Frankopanovl cesti mu je spo-iwiuti tuva nuuix.,viijaiYuv, m i/.ucjujc drsnilo in pri padcu si je zlomil levo iio-pravilnlk o Izvrševanju veterinarske |g°- Rešilni oddelek ga ieodnremil v bol-službe v. oLaiejnih postajali. Imet* Leto III. (X.), štev. 28 Maribor, pondeliek 4. februarja 1929 izhaja raiun nadalj* in praznikov vsak dan ob 16» «r> Rafem pn poitiimm aa* » Ljub »ul fc. H.400 V«i> nmaftna. prafMMn * frmi aH p« p«** W Okt. «»sl»vtta» *a štm m t* Ota Uredništvo im uprava: Maribor, Ai«kaandrova oaata it. 13 Ogtaai pm tarif* Ogtaae »niim Mi a#aaat «4d«U* J«M> * UaMfart, PValmaiM a*aa It« Stran S. Mariborski V V. C F R N I !< Jul ra n^^Ksaragme^Ka v%.z}i ...cv. •->-••■«^TTx^3TOgifc»a»v.<»«!w-g V M a r ! b o r u. dne 4. II. 1929. " '.T-i'aor-!:^ ms? Zopet pridobitev za Maribor 'NOVA KAVARNA NA GRAJSKEM TRGU. - DELO IN OPREMA. - KONEC POMANJKANJA HOTELSKIH SOB. Iz približno dvesto let stare grajske konjušnice, ki je svojčas tvorila sestavni del mariborskega gradu, so Maribor* Kani najbrže že sredi devetnajstega sto. letja, ko se je začelo mesto širiti, napra .vili veliko stanovanjsko hišo, ki je tvorila vogal med Grajskim trgom in sedaj šnjo Grajsko ulico. Vsem, ki smo v zadnjih letih živeli v našem mestu, so brez dvoinno še v živem spominu razne trgovine, ki so sc nahajale v poslopju, tako Kosarjeva slaščičarna, dve trafiki, trgovina z usnjatimi izdelki itd. Vse to je v zadnjih mesecih temeljito izginilo. Pod veščim vodstvom slavbne tvrdke Jelenec & Šlajmer so padali stari zidovi, razrušili se v prah stoletni oboki sprhneli tramovi in podovi so šli svojo pot, ostale so golo štiri stene in v pri bližno 40.000 delovnih zidarskih urah je nastalo trdno ogrodje za novo kavarno, sestoječe po večini iz traverz in betona, kakor da bi hotelo kljubovati zopet stoletjem. Starega porušenega materija la so kamijoni in navadni vozovi odpeljali kar približno 1.300 kubičnih metrov, ne vštevši ogromnega števila še zdrave opeke, ki se bo dala s pridom zopet vpo-rabiti. Železnih traverz tiči v stavbi preko 11.000 kg in cementa se je vporabib za zidanje okrog 36.000 kg. Ogromne so te številke, iz kojih se da sklepati na solidno delo in ogromne stroške, ki ga je zahtevala sama prezidava. Novost za javen lokal v Mariboru tvori centralna kurjava, ki bo s svojimi 30 radijatorji, pravilno razdeljenimi po vsej, kavarni, brezdvomno v dovoljni ineri 3n enakomerno grela velikanske prostore, ki sc razprostirajo na 320 kv. metrih' osnovne ploskve in ki so visoki 6 in 20 cm. Napeljava j?, kakor dokazujejo že dosedanji poizkusi, prav srečno izvede na-.. Tri konjske sile močni ekshaustorbo mogel ogromno množino zraka’v kavarniških prostorih vsako uro po dvakrat prenoviti in nadomestiti s svežim. Je to neprecenljiva dobrina za obiskovalca kavarne, ki ni kadilec, kakor tudi za kadilca, ki sicer rad puha svoje cigarete in cigare, toda v čistem zraku, ki ni napolnjen s tujim tobakovim dimom ineks-halacijami mokrih oblek in čevljev. Ravno čistega zraka je v dosedanjih mariborskih kavarnah prav pošteno manjkalo. Omenjeni ckshaustor, kakor tudi višina nove kavarne pa jamčita, da se v tem oziru nikakor nc bomo mogli pritoževati. Kavarna je deljena na glavno dvorano in stranske prostore, namreč igralnico na zapadni strani proti Slovenski ulici in salon za dame na severni strani proti Grajski ulici. Prostori, ki bo v njih kraljevala boginja Fortuna in ki bodo stali pod egido rumija, taroka, prcferaii-ce in dugih takih kvartaških panog, so obokani in krijejo njihove stene resno-temni tapeti iz tkanine, sporedno manjši prostori, ravnotako opremljeni, so pa namenjeni dvema modernima, malima biljardoma, ki bosta pripomogla k temu, da se ta plemenita tigra, v Mariboru zopet dvigne do iste priljubljenosti, ki jo je uživala v predvojnem času. Damski salon pokrivajo roza tapeti, tudi iz tkanine; prostor pa ni morda namenjen izključno damam, saj so te prav rade v moški družbi in mariborski moški svet tudi ravno ne prezira Evinih hčera. Glavna dvorana je okusno slikana in morda no bi danes $,e prenašala tapet, ker je en zid popolnoma nov in še ne docela suh, je pa slikarija taka, da posne« ma tapeto v skoroda polni meri. Oprema kavarne je v vsakem oziru prvovrstna. Res umetniško izvedbo v mizarsko stroko spadajočih potrebščin Je treba naravnost podčrtati in spada vsak predmet na kak velcsejm, nc da bi se mu bilo bati kritike. Posebna privlačna sila za obiskovalce kavarne bo svetloba. Naše dosedanje kavarne se v tem oziru nikakor niso odlikovale. Podnevi je vladala v kavarnah 7. malimi izjemami povsod, razen tik ob okmh, kjer po zimi tako neprijetno pi-ha, ona mehka poltema, ki je za sanjanje in klepetanje zelo vabljiva, nikakor pa ne za čitanje, po noči pa je bila, morda res z eno samo izjemo, v vseli kavarnah svetloba za obiskovalca, ki rad brska po časopisih, odločno preslaba. To veliko zlo je lastnik nove kavarne v polni meri odpravil. Trije veliki zlati lestenci glavni dvorani, ravnotak srebrn v dam skem salonu, kakor tudi po dve žarnici nad vsako mizo ob stenah, vsega skupa okoli 200 močnih žarnic, jamčijo za pre kodovoljno razsvetljavo ponoči, ona ogromna okna proti jugu in vzhodu pa prepuščajo toliko dnevne svetlobe v kavarniške prostore, da bo vsako tozadevno pritoževanje izključeno. Pod je iz ksi-lolita, ki ga pokriva linolej. Nov pribor, jako veliko število časopisja in dobro izučeno osobje bodo seveda storili svoje, da bodo gosti zado voljni in da sc bi število obiskovalcev kavarne pomnožilo tudi po onih, ki danes v tako velikem številu žde v zakotnih gostilnah. Tudi v tem oziru znači nova in higijensko brezhibno urejena kavarna, ki bo v njej prostora za 350 do 400 gostov, lepo pridobitev za Maribor in njegovo meščanstvo. Marsikdo se bo notranjosti novega podjetja z dojmom zadovoljnosti čudil a istočasno zmajeval z glavo z ozirom na zunanjost poslopja- Malo potrpljenja Takoj ko bo toplejši čas dovoljeval, bodo pričele pridne roke z izdelavo zuna niega lica, ki bo pa šele tedaj popolno, ko bo vzrastel nov trakt poslopja v Graj ski ulici, ki bo skupno z etažo nad kavarno, namenjen približno 24 hotelskim sobam. S temi sobami bo na mah od-oravljeno tozadevno pomanjkanje, ki ga je le deloma ublažil hotel g. Oseta v pa lači pokojninskega zavoda. Novost v sobah na Grajskem trgu bo tvorila vseka kor velikomestna udobnost, ki se ne bo kazala le v centralni kurjavi in drugih dobrinah, ampak tudi v. napeljavi topič iti mrzle vode v vsaki sobi. Še na eno točko bi trebalo opozarjati. Grajski trg bo dobil po dovršeni stavbi jako okusno zunanjost, ki jo bo kvarilo le še nekaj nelepih ostankov iz srednjega veka. Najbrže dobe pa tudi ti v doglednem času pobudo, da izpremene svojo zunanjost. Grajska ulica bo znatno Srša- in najlepši del starega gradu, ravnokar prenovljeni renesančni vhod v Grajski kmo, pride šele sedaj do svoje veljave. mariborsko gledališče REPERTOAR: Pondeljek, 4. februarja. Zaprto. Torek, 5. februarja ob 20. uri »Lumpacij-__ vagabund« ab. A. Kuponi. Sreda, 6. februarja, gostovanje v Ptuju. Četrtek, 7. februarja ob 20. uri »Na cesaričino povelje« ab. C-. Kuponi. Ptujsko gledališče. Sreda, 6. februarja ob 20. uri »Učiteljica«. Gostovanje Mariborčanov. Milan Pugelj umrl. V najlepši dobi 46 let je preminiti včeraj zjutraj v Ljubljani znani naš pisatelj in režiser Milan Pugelj. Kakor jc bil pokojnik skromen v vsem svojem življenju, tako ostanejo vidne njegove zasluge zlasti za razvoj slovenske drame, da njegovih literarnih del, ki šo nam vsem znane, niti nc omenjamo izrecno. Rojen v Kandiji pri Novem mestu je obiskoval Pugelj gimnazijo doma in pa na Sušalcu. Svojih študij ni utegnil zaključiti ker mu je umrl oče. Posveti sc je najprej novinarstvu, kasneje pa jc živel tipično življenje slovenskega pisatelja. Tudi urednik vodilnih ljubljanskih revij je bil nekaj Časa. Končno je postal tajnik narodnega gledališča, kjer je bistveno pripomogel do napredka naše igralske umetnosti. Milan Pugelj je umrl po daljši bolezni v svojem stanovanju v hiši Slovanske Matice, v kateri organizaciji jc sodeloval dolgo vrsto let. —. Pugljev duh bo živel nad Slovenci kljub niegovi prezgodnji telesni smrti! Ljudska univerza. Drevi in jutri, v torek ob S. zvečer Ruska revolucijska tragedija«. Predavatelj, vseuč. profesor dr. Aleks. Jelačič iz Skoplja, jc sam doživel tc strašne dogodke, ki še vedno držijo vso zemljo v mrzličnem razpoloženju. Občni zbor Zueze gostilničarskih zadrug za mariborsko oblast Zveza gostilničarskih zadrug za mariborsko oblast si je izbrala za svoj ie-tošnji občni zbor, ki se je vršil dne 28. januarja, metropolo Prekmurja, Mursko Soboto. Kljub svežemu metežu je bila udeležba ;prav lepa. Navzoči so bili tudi obrtno-zadružni nadzornik g. Ignacij Založnik, zastopnik srezkega poglavarja v M. Soboti g. Bratina in tajnik Trgovske zbornice dr. Pretner iz Ljubljane. Na predlog predsednika gosp. Andreja Oseta jc bila uvodoma poslana kralju udanostna brzojavka, nakar je sledilo poročilo o delovanju Zveze v minulem letu- Zveza jc bila predvsem težak boj proti vsemogočim davščinam, taksam in raznim dajatvam gostilmčarstva, kar povzroča v gostilnah vedno višje cene, ki pa imajo za posledico vedno manjši promet in vsled tega vsesplošno nazadovanje gostilničarskega stanu namesto prepotrebnega razvoja v smislu modernih zahtev tujskega prometa. Ogromen in dalekosežen uspeh za gostilničarstvo je pripisovati baš mariborski Zvezi na ukinitvi trgovskih točilnic. Uspešno je Zveza intervenirala še v drugih zadevah pri domačih in centralnih oblastvih. Hud udarec pa je vsekakor za vse premestitev finančne direkcije za mariborsko oblast v Ljubljano. Po živahni debati, v katero so posegli številni delegati, so bile sprejete sledeče resolucije: 1. Vstop v vrhovni obrtniški svet se vzame na znanje. 2. Zvezni od bor sc pooblašča, da po lastni uvidev-nosti izvrši izpremerribo pravil. 3. Zvefeni zbor ponovno naglaša nujno potrebo Gospodarskega sveta. 4- Zveza naj čim prej izvrši strokovno organizacijo gostilničarjev, hotelirjev in kavarnarjev v vseh okoliših, v katerih so te stroke še organizirane skupno z drugimi obrtnimi strokami, 5. Zveza naj prireja v okoliših svojih članov vsaj četrtletno uradne dneve, na katerih bodo zadružni člani dobili vse potrebne informacije. — Preminuli so v Mariboru: včeraj ob treh zjutraj Ana Ecichenberg, vdova trgovca v staro sti 78 let; pogreb bo jutri ob 16. — Včeraj ob 10. dopoldne 73Ietna delavka Marija Knelitl; pogreb jutri ob 15. —- Sinoči ob 2l Jakob Zupančič, 531etni kotlar državne železnice v pokoju: pogreb bo v sredo ob 16. — N. v m. p.! Mestno avtobusno podjetje javlja, da je v vsem obsegu obnovljen redni promet na glavni progi med Mariborom in Celjem. Proč z ostanki suženjstva! Pišejo nam: Človeka, ki hodi v kato-iške cerkvc, močno zaboli indolenca in malomarnost poklicanih cerkvenih faktorjev v iMariboru, ki še danes, po Ji) letih ujedinjenja in osvobojenja tolerijajo v svojih cerkvah (stolna!) nemške napise in švabčarjenje. Ali sc zares nc bomo nikoli rešili tega sramotnega in naravnost podlega hlapčevstva. V mariborski stolnici se še danes bleščijo nemški liapisi pod »Križevim potom* in povrhu v gotici. Ako morajo trgovci imeti napise v slovenščini, zakaj nc bi veljalo to tudi za cerkvenc faktorje, ženici naj le mislijo v svojem jeziku, to. la napisi naj bodo naši. Jn tudi morajo Jjti naši! Samo pomislimo, kako trpljenje morajo prčnašati naši rojaki v neod-ešeneni Primorju. Zatorej proč z vsem, v » f- - .................................... (s&z Petorica Američank taka na smrt TRAGEDIJA ZASTRUPLJENJA Z RADIJEM. — VELIKA ODŠKODNINA, A ŠE SAMO ŠTIRI MESECE ŽIVLJENJA Dajte, vprašajte se, enkrat: kaj bi storil, če mi stisne kdo v roko pol miljona dinarjev z resnim naznanilom, da mi je živeti samo še leto dni? — Nepričakovano strašno vprašanje, ki pa se je nedavno v vsej svoji grozoti res pojavilo peterim mladim življenja polnim ženam. Vse so stare pod 30 let in se zovejo: Grace Fryer, Ouinta Me Doriald, Edua Huseman, Kath. Schaub in Albina Lari-ce. Zgodovina njihove tragedije zveni fantastično in strahovito obenem. Bilo je šc za časa svetovne vojne. Cela vrsta deklic, med njima tudi gori omenjene, so bile zaposlene v United States Radium Corporation v Orange (Nev/ Yerscy). Nekatere teh so dan?s seveda že poročene. Njihov posel jun je bi! slikanje številk na urah z radijem, da se kot znano ponoči svetijo. Delavke n:so imele pojma o smrtni nevarnosti, ki je zvezana z radijem. In neverjetno, tudi opozoril jih ni nihče, kako neprevidno je njihovo ravnanje, ko vrtijo čopič med ustnicami, da ga lepo in lino ošpičijo. Prošia so leta. Nekega večera pa se je ena teh deklic — danes poročena Huseman — čisto po naključju pogledala v ogledalo. Po vsem životu io je streslo, tako se je ustrašila tega, kar je videla: njen obraz se je svetlikal v Čudovitem zelenem sijaju . . . Tudi ostale štiri so polagoma opazile, da se jih je lotila strašna bolezen. Tej se je skrčila noga, ona je dobila čisto bele lase in tretja je porodila zaporedoma dvoje mrtvih otrok- Zdravniki so stali pred uganko. Šele pred dvema leloma jim je uspelo odkriti, da je bil povod tc bolezni aktiviteta radija iu da gre za zastrupljenje po radiju, proti čemur danes še ne poznajo leka- Prizadete žene so tožile podjetje za odškodnino. Meseca junija 19'28. je došlo do poravnave, po kateri je prejela vsaka izmed omenjenih nesrečnih žrtev po pol milijona dinarjev v gotovini. Poleg tega bo prejemala vsaka še mesečno po tri tisoč dinarjev — dokler bodo živele . . . Takrat že je bilo poznavalcem bolezni: znano, da imajo te reve pred seboj le še leio dni življenja — danes torej le še nekaj borih mesecev. Iz ameriških listov posnemamo, da pričakujejo prizadete dame z različnimi občutki bližajočega se jun konca. Tu vidiš junaštvo, tam upanje, vdanost ali obup. Miss Fryer se oprijemlje edinega — a ničvrednega — upanja, da bo znanost v poslednjem trenutku iznašla sred stvo za ozdravljenje te bolezni. Svoj denar je naložila v neko podjetje in osta la v dosedanji službi v neki pisarni. Istočasno pa je izjavila zdravnikom, da se daje na razpolago, naj na njej vršijo poskuse pri iskanju novega leka. Miss Schaub je porabila denar deloma v odplačilo hipoteke svojega očeta in si je kupila avto, s katerim se mnogo vozi v prosto naravo. Mirno pričakuje smrti na. farmi in čita cele dneve knjige. Ko je prišla v tovarno in se zastrupila, je bila stara 15 let . . . Nikdo na farmi nima pojma, kako je došlo do tega, da ima-eno nogo krajšo. Vsem pravi, da je to posledica neke znane vsakdanje bolezni. Gospa Mc Donald ima dvoje otrok in skrbi le za njuno dobrobit v bodočnosti. Strašne slutnje pa io navdajajo, če ni morda tudi deca podedovala smrtne kali radija. Ta žrtev tragedije se neprestano muči in dela, samo da more čim manj misliti na svojo zlo usodo. Težkih del že ne more opravljati, ker se ne more več pripogibati: v sklepih oteka in zobje ji pričenjajo izpadati. Toda posebna ironija njenega slučaja ji dela bolečine še bolj občutne: odškodnino ji je pobasal mož in pričel razsipati. Prišlo je do zakonskih prepirov in končno do ločitve. Četrta revica Albina Larice, ki je dobila dvoje mrtvih otrok, si je nabavila avto in uživa v družbi svojega moža za dobljeni denar vse mogoče sladkosti tega sveta. Gospa Huseman pa misli vedno le na svojega moža in razglablja, kako bi najplodonosneje naloži la svojega pol milijona, da bi sc čim bolje godilo soprogu — po njeni smrti . > * Tako čaka vsaka na svoj način bližnjo smrti. Najtežji problem življenja rešujejo . . . Šport Zagreb: Ljubljana 7:0 (5:0) Visok poraz ljubljanskega moštva. LNP je stopil v sezono z veliko smolo. Računalo se je sicer, da bo izšel iz srečanja Zagreb kot zmagovalec, nihče pa ni pričakoval, da bo Ljubljana doživela tako visok poraz. Pet Ilirijanov, trije Primorjani in trije Mariborčani. Brez dvoma najboljši nogometaši Slovenije, toda igralci treh s;-stemov, nevigrani, brez skupne igre, na 30 cm visokem snegu in —12“ mraza. Lahko si je torej tolmačiti uspeh Zagreba, ki je bil sestavljen iz večine igralcev Haska, najboljšega moštva v državi. Zagrebška kritika zatrjuje, da bi Zagrebčani lahko dosegli še večji rezultat, ker Ljubljana ni pokazala ničesar; niti v napadu niti v obrambi. Igralci, ki so pri Ljubljani zadovoljili, so bili Koren, Zupančič in Šiška, najslabša pa sta bila Jug in Doberlet, ki je bil v drugem polčasu radi surove igre izključen. Začetek sezone 1929 je za Ljubljano usoden, vendar upamo, da bodo klubi reprezentančni nastop, ki se je izjalovil, z boljšimi rezultati opravičili in vsaj deloma maščevali. Tekmo je sodil g. Podubsky. Smuško pruenstuo Hruatske in Slai/onije Prvak Mirko Dolinšek. — Krasni uspehi mariborskih športnikov. Včeraj se je v bližini Zagreba vršila smuška tekma za prvenstvo Hrvatske in Slavonije, katere so se udeležili poleg zagrebških športnikov tudi smučarji SPD Maribor in ISSK Marib’or. Najboljši čas in prvenstvo Hrvatske si je priboril 1. Mirko Dolinšek (SPD Maribor) v času 1:47:19, 2. Leopold K o r m a n (SPD Maribor) 1:50:23, 3. O b a d i č 1:50:25. 4. D o 1 i n š e k (SPD Maribor). 5. Petrovič (ISSK Maribor). 6. V e z j a k (ISSK Maribor). 7. Š t e p i c (ISSK Maribor). Damska konkurenca je bila v celoti razveljavljena, ker je od devetih tekmovalk prispel smo ena na cilj. Njo pa so diskvalificirali, ker se na progi ni hotela umakniti pri prehitevanju Bredi Hribarjevi (ISSK Maribor), ki bi sicer upravičeno priborila naslov prvakinje. Mariborski športniki so torej v drugo potrdili sloves, ki so ga s prvovrstnimi rezultati na smuški tekmi za državno prvenstvo upravičeno priborili. Naša napoved, da bodo v doglednem času postali nevarni konkurenti tudi najboljšim smučarjem, se torej približuje uresničenju. Pohvalo zaslužita predvsem Dolinšek in Konnan, ki sta brez dvoma najboljša smučarja naše oblasti in obetata z ozirom na prvovrstno kvaliteto še mnogo uspehov, kar jima tudi v interesu ugleda mariborskega športa iskreno želimo. ISSK Maribor razpolaga z vrsto solidnih športnikov, ki se bodo v doglednem času razvili v dobre smučarje in tvorili z ostalimi jedro mariborskih reprezentantov. Uspeh mariborskih športnikov je toliko večji, ako upoštevamo, da se je konkurence v Zagrebu udeležilo nad štirideset tekmovalcev. moderni zamorci Neki Amerikanec je na potovanjih križem sveta zašel tudi med črnopoltc prebivalce vroče Afrike, kjer jc mnogo doživel in na povratku napisal izčrpno poročilo o svojih pustolovščinah. Raziskovalec omenja v svojem delu, da je tudi med črnci ločitev zakona povsem udomačen obred. Udeležil se je osebno nekaterih sodnih razprav, ki so predloge c, ločitvi odobrile. Ob priliki obiska pri •nekem poglavarju je opaz>l na mizi kup »dragocenosti«: naramnice, bakren drobiž, razne tkanine in drugo, ki jih je oče ločene žene vrnil soprogu- Omenjeni predmeti so bili namreč odkupnina, ki jo ie prejel oče za hčerko. »Pri nas so ločitve na dnevnem redu,« je dejal poglavar. Predlog za ločitev stavi vedno žena, čemur se najbolj protivijo očetje, ki neradi vračajo kupnino. Procesi pri ločitvah zakonov so zelo zanimivi. Prisostvuje jim zbor domačih sodnikov, kj prineso s seboj razne čarovniške 'vafeje: rogove antilop, zobe levov, lesene malike Ud-, s čimer skušajo vplivati na pravič:>o razsodbo. Mož se običajno protivi ločitvi, češ, žena jc tnoja, kupil sem jo. Zene pa vztrajajo običajno z velike tmo, kajti usoda ločitve je po zakonu v njihovih rokah. »Storite z mano. kar hočete«, je izjavila črna gospa, — »jaz se ne vrnem več k njemu, ima dovolj drugih«. Število ločitev sc množi vedno bolj, zlasti pa so zanimivi razlogi. Neka žena jc zahtevala ločitev, ker je njen mož užival meso bivola, dru ga zopet, ker sc jc mož z lova vrnil praznili rok, tretja, ker Je mož nosil prtljago neki Evropejk!, in celo dobil od nje denar. Težave zakona med Črnci liso preveč bln^c, zlasti ako ponVsHmo na občutljivost svetih čustev »nežnih« Afričank. Smrt za filmsko senzacijo Znano avijatičarko Ruth Elder, ki s2 je na čudežen način rešila povodom ponesrečenega poleta čez Atlantski ocean, je angažiralo neko filmsko podjetje za glavno junakinjo v filmu, polnem zračpih avantir. Pri izdelavi filmov pa se običajno poslužujejo trikov, da nevarne scene izvajajo specialisti, akrobati, ki v takih slučajih zamenjajo glavnega junaka. Tako jc za mlado Ruth skakala iz aero-platia igralka Lena Wichart, katere naloga je bila, da se reši iz aeroplana s padalom. Filmski operaterji pa so z grozo v očeh zrli strašen prizor, ki se je odigral pred njimi. Padalo nesrečne igralke se ni razvilo in dekle je z vso težo svojega telesa padlo na tla iz višine 100 metrov. Preiskava je ugotovila, da Wi-chartova ni takoj potegnila za vrvico, ker je hotela, da bi v filmu scena izpadla čim bolj dramatično, toda kasneje se padalo ni več odprlo in umetnica je plačala požrtvovalnost z lastno glavo. Strahote mandžurskih ječ Angleški raziskovalec Lauding, ki se je vrnil iz Mandžurije, pripoveduje o strahotah tamkajšnjih ječ, ki se v Srednjeveškimi kazematami ne dajo niti primerjati. Jetniškc celice so temne, vlažne votline z malimi lesenimi kletkami, ki so meter široke, a visoke samo tri četrt metra- V kletke zapro obsojence, kjer ždijo tudi vso zimo. Skozi zamrežena okna jim dajejo pazniki hrano, ki je popolnoma neužitna. Celo najsevernejši Azijati, ki so utrjeni v mrazu, ne vzdrže strašne kazni, temveč postanejo že po desetih dneh žrtve mandžurske justiceh Uelbloči u Španiji Kmalu bo 100 let, odkar je vitez Villa Franca pripeljal na Špansko čredo afriških dromedarjev, da jih vporabi na svo jih posestvih kot vprežno živino. Toda ideja, na katero je polagali toliko važnosti, nad in upanja, se ni obnesla. Živali niso hotele opravljati poslov, kakor jc to vitez pričakoval. Sicer so prenašale tovore, vprežene pa se niso z nobenimi sredstvi dale premakniti z mesta. Domača živina se je nenavadnih gostov zelo plašila. Končno jih je marki spustil na svobodo, nekaj pa jih je pobegnilo s posestva Huceva. Ubegle in svobodne živali so se naselile v močvirnih predelili Ouadalquivira, kjer so sc zopet počutile kot svobodni otroci pustinje. Živele so nemotena in se množile, dokler ni neko podjetje kupilo omenjena zemljišča, da jih preuredi v plantaže bombaža. Ker so kamele uničevale mlade nasade, se je podjetje odloči- lo, da jih iztrebi- Toda načrt ni uspel. Kamele so se umaknile v pogozdene predele, ne da bi se zmenile za preganjalce. Javnost in tisk pa sta se zavzela za eksotične prebivalce močvirja. Tako jc podjetje moralo opustiti nameravani napad s strojnicami iz aeroplanov. Toda povzročena škoda je prisil la lastnike plantaž, da se zavarujejo proti drznim škodljivcem. Naročili so dva maroška vodnika kamel in jima prldelili četo vojakov, katero bosta izvežbala za lov na velblode. Ko iWo nnufeni o metodah ter tisoč in enemu triku, ki ga zahteva uspešen lov, bodo pregar' zopet pričela. Kamen sreče Najlepši črni opal so pred dnevi prepeljali iz Avstralije v London. »Times« pišejo, da je dragulj najlepši opal, kar so jih sploh doslej našli in cenijo njegovo vredndst na 10.000 funtov šterlingov (3 milijone dinarjev). Žlahtni kamen je dolg 6 cm, širok pa 5. Ima obliko pasje glave in tehta 232 karatov. Bogat je po pestrosti spreminjajočih se barv, ki se odražajo v njem v obliki ognjenega jezika. Dragulj bo razpostavljen v brit-skein muzeju. Avstralci so ga krstili za »kamen sreče« in ga bodo po razstavi zopet prepeljali v domovino. Rim — mesto hrupa Večni Rim je najhrupnejše mesto Ha svetu- Nenavaden trušč je predvsem po« sledica ozkih mestnih ulic, ki bobnijo in odmevajo pod kolesi avtomobilov in v zmešnjavi akordov najrazličnejših signalnih pripomočkov. Razen tega pa splo šnemu hrupu mnogo prispevajo dobra pljuča raznih cestnih prodajalcev, ki ponujajo svoje blago. 366 nouih zakonou Statistično je ugotovljeno, da je Avstrija izdala v minulem letu 366 novih zakonov. Torej vsak dan po en zakon-Vsi zakoni so izšli v tiskanih zvezkih, ki imajo 2315 dvostolpnih strani, kar dokazuje, da je bilo na polju zakonodaje v Avstriji mnogo storjenega- Bogastuo Berlina Po službeni statistiki je Berlin najbogatejše mesto Nemčije, a tudi eno naj-bogatešjih mest vsega sveta. Celokupna imovina meščanov nemške prestollee znaša 12 in pol miljard mark, to je 169 miljard dinarjev ali 13 proračunov Jugoslavije! Saj jc samo takih bogatašev, ki imajo od pol do enega milijona mark, 960; milijonarjev in večkratnih milijonarjev pa ie 525- Stanovanjske težave. — Plačajte brez odloga najemnino ali pa zapustite stanovanje! — Najlepša hvala, gospod! Na mojem prejšnjem stanovanju so zahtevali od mene eno in drueo! 150.000 Din za pripouečko V Španiji so nedavno nagradil! avtorja kratke pripovedke z ogromno vsoto 150 tisoč dinarjev^ Nagrado je prejel Pa-lacio Valdeco, pristaš starejših književnikov, proti katerim vodi mlajša generacija ostro borbo. V znak protesta proti njihovemu nastopu jc Valdeco dobil tako visok honorar. Dialog na tramvaju. Starejša ženica vstopi v voz cestne železnice- Čez nekaj časa se prerije do nje sprevodnik in jo nagovori: »Vi ste sedajle vstopili, ne?« — Seveda! Kaj mislite, da sem priš!? z vozom na svet? — No, tega ne mislim, saj tako stari vozovi niso več v nrometu .. • Maflbmra V E C E R N I K Mf 8 . ummmmmmmmmmmmmmmmmmmmaaBmammmsmaBrnM V M a r i !i o r u, dne 4. II. 1029. ■n—mini .»i iiay-aCTgTO^3rerv-• aravsam zihvalo smo dolžni pevskemu društvu »Jadran* za v srce segajoče žilostlnke, godbi „Omladine“, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so v teli težkih dneh sočustvovali z nami. Zlasti srčna hvala še gospej Vesnaver, ki nam je šla v teh težkih urah vsestransko na roko. U Globoko žalujoči ostali Tiskovni zadrugi, Aleksandr.13 2H3 Pristno slivovko, droženko, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, vinskega kisa, ezenč-nega kisa, čaj v zavitkih in odprt. Glavna zaloga orinžade, limonade, konjaka itd. od tvrdke „Patria". Zagreb. JAKOB PERHAVEC. MARIBOR. GOSPOSKA UUCA19 Mi nMMIIlfllllllllMIIIIIIIlllllillllllllllblllOIIIIIIIIIIIH Na drobno! TOVARNA ZA IZDILOVANJB LIKERJEV, DEZERTNIH VIN IN SIRUPOV. n« debelo! |g^fljjg rcii »Jutra« r Ljubljani: oredstavnfle Izdajatelja In urednik: Pran BroiovICv Mariboru. Tlaka Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Mihael Zevaco Beneška ljubimca Zgedevlnaki rama* iz starih Benetk 2 Z grozničnim drgetom sc je odmaknil in vzkliknil s hripavim glasom: »Most vzdihov!« »Most smrti!« je odgovoril Bembo z ledenim glasom. Altieri si je obrisal mokro čelo. In kakor da se je zgrozil pred krutostjo maščevanja, je zajecljal: »Ce bi imel vsaj pretvezo, da bi ga mogel zapreti!« »Pretvezo hočete imeti!« je dejal Bembo z neusmiljenim veseljem. »Pojdite z menoj, gospod Altieri!« »Kam me vabiš, hudobni duh?« Bembo je šel na drugi konec terase ter izognil roko, rekoč- »Poglejte!« Kazal je na palačo, ki je zrcalila v Velikem Kanalu svoje pročelje od kararskega mramorja in svoje razkošno stebrišče. »Palača kurtizane Imperije!« je zamrmral Altieri. Bemfco ga je prijel za Toko. »Vi iščete pretvezo!« je siknil. »Tu jo najdete! Imperija vam Izroči Rolanda.« »Torej ga sovraži!« je šepnil Altieri. »Ona ga ljubi! Kurtizana Imperija trpi nocoj večer kakor pogubljena duša — kakor vi! Kurtizana Imperija ljubi Rolanda, kakor ljubi on Leonoro, z oboževanjem, do blaznosti, do smrti! In njena ljubezen odpira vrata maščevanja — njej kakor vam! Pojdite z mano h kurtlzani Imperiji! . . .« II. Ljubimca. Zadnji šum ljudskega slavja je bil potihnil. Benst-ke so zaspale; molčeči kanali so valovali kakor prameni las morske boginje; njih mramor se je svetlikal medlo v žarkih lune, ki je plavala po nebu. Vse je bilo zaprto, samo žrelo skrinje za ovadbe je zijalo kakor grožnja, ki nikdar ne zaspi • . . Za Marijino cerkvijo na Olivolskem otočku, kjer se je vršila vsako leto poroka dvanajstih deklet na troske republike, se je širil krasen vrt. Slavci so gostoleli tukaj v visokih cedrah svojo pesem, ki io je spremljalo neutrudno mrmranje valov. In pod ogrom- no cedro, med rožnim grmovjem in med vonjavami jasmina v mirnem blesku tega krasnega okvira, se ie objemalo dvoje ljudi, ki jima je obsevala čeli vsa božanska luč ljubezni; on in ona. Nepopisen čar je izhajal od Leonore: vse njene kretnje so bile prepojene z ljubkostjo in z oboževanja vredno silo zdrave mladosti; njena fina glava s težkimi kitami je izražala ponosno plemenitost, in v velikih rjavih očeh, rosnih od ljubezni, sta ji sijala čistost in pogum; mikavno se je družila v njih vdanost s samozavestjo in prirojena žlahtnost z gorečim žarom mladosti. Bila je vsa podobna sliki, kakršno si človek ustvarja o mladih boginjah paganske starodavnosti. Roland je bil živa podoba naravne moči. Bil je srednje rasti, vitkega stasa in drobnih, a žilavih rok. Njegova nekoliko ironičra usta, zmerom pripravljena za piker odgovor, so izražala v svojem nasmehu velikodušnost in dobroto srca; videlo se mu je, da je zmožen obenem slepega srda in plemenitega odpuščanja, da prezira nizko zavist in ljubi strastno velika junaštva, in da se ne bi usfrašil nobene borbe, pa če bi vstal proti iljetnu vesoljni svet. In tako sta tvorila krasno dvojico, ki jo je občudovalo vse beneško ljudstvo in jo nazivalo »ljubimca beneška«, češ, da predstavljata vse, kar je svetlega, močnega in slavnega v kraljici morja! Veselo sta kramljala pod cedro; ne o ljuhezni — čemu bi? Toda vsakatera njuna kretnja je budila v obeh zamolklo trepetanje, vsaka beseda je vsebovala poleg mrzlega vsakdanjega zmisla tudi pesem ljubečega hrepenenja. Včasih, le včasih, so se našle njiju roke in stisnile druga drugo-Udarilo je polnoči. Oba sta se zdrznila: to je bila ura, ob kateri sta se ločila vsak večer, že vse tri mesece, odkar je smel Roland prihajati v Dandolovo hišo. Roland je vstal. »Še par minut, dragi moj!« je vzdihnila Leonora. »Ne,« je dejal Roland trdno. »Žlahtni Dandolo, tvoj oče, me je zaprisegel, da bo polnočna ura vsak večer konec najine sreče, dokler ne napoči bližnji rok, ko najina blaženost, Leonora, ne bo poznala nobenega konca več . . .« »Z Bogom torej, sladki ljubček moj! Jutri — ah, ali bo kdaj jutri!« »Jutri, golobica moja, bova v palači mojega očeta pred vsemi beneškimi patriciji menjala zaročne prstane; in čez osem dni, duša moja, se združiva na veke . • . Idi, spi mirno, moja ljubezen bedi nad teboj, kakor bede zvezde tam gori na višavi in čuvajo ..iem-Ijo. Zaspi kmalu, da te tvoje sanje zopet pripeljejo k meni, kakor vodijo mene moje sanje k tebi, kadar spim . . .« ■ Ljubček moj, kako mi je sladko, kadar slišim tvoj glas! Oh, zakaj moram še čakati, preden bom smela biti vsa, vsa tvoja? Veš, nocoj me mučijo turobne misli; zdi se mi, da nama neko in zemlja zavidata najino srečo ... da preži v tej topli noči gorje na najino ljubezen . . .« »Otrok!« se je nasmehnil Roland. »Ne l>oj se ničesar! Zaupaj v svojega zaročenca . . •« »Moj zaročenec! Ah Roland, zdaj si prvikrat ’z-ustil to sladko besedo ... O, ko bi vedel, kako blažena sem, ko jo slišim!« Bila sta blizu vrtnih vrat Roland jih je odprl. Z naivnim ponosom sta pogledate drug drugega; drhteče roke so sc iztegnile, telo se je privilo k ielesu, ustnice so se združile, in zamiraje od ljubezni sta si darovala poljub. Slavec je umolknil na veliki cedri; samo ubrano dihanje narave je vstajalo v visoki molk dremajočega sveta . . . Leonora je zbežala; na ustnicah ji je še trepetaia slast poljuba, mogočen občutek, od katerega ji je bledelo čelo in so se ji dvigale deviške prsi. Roland pa je zaprl vrata; zamišljen v svojo srečo, je šel nato ob zunanjem vrtnem zidu, mimo stare cerkve, in je stopal ravno proii gondoli, ki ga je pričakovala. Naenkrat pa je pretrgal nočno molčanje obupen krik: »Pomagajte! ■ . . Ubiti me hočejo! . . . Pomagajte! Pomagajte!« III- Kraljica kurtizan. Roland, šiloma vzdramljen iz vznešenih sanj, ki so ga vodile daleč nad vsakdanjostjo zemlje, se je stresel in pogledal okrog sebe. Dvajset korakov od niega se je ruvala ob kanalu nerazločna skupina ljudi. Potegnil je težki meč, ki se nikdar ni ločil od njega, ter planil naprej, s klicem: » Pogum! Pogum!« V par trenotkih je bil pri skupini: ženska je klečala na tleh, dočim ji je sedem ali osem tolovajev pobiralo dragoceni nakit. »Pomagajte!« je kriknila neznanka vnovič 'n se zrušila v nezavesti na tla. (Nadaljevanje sledi.) Teple Thurston: Sovražnikova žena DRUGI DEL. Vzela je stol ter sedla poleg njega. Videla je mir njegovega obraza, čutila je hlad njegovih rok, slišala je molk med smrtjo in življenjem, ni pa mogla misliti. Kot da je % njim umrla. Dve uri jc obsedela v občutku te skupnosti in zdelo se ji je, da je na poti tja, kjer je on. Zdelo se ji je, da mu je razložila, zakaj ni prišla in da jo je razumel. Stephen jc pretrgal ta mir- SHŠala je, da pritiska nekdo tia kljuko zaklenjenih vrat- Spomnila se je. da je zunaj svet, v katerem živijo ljudje. Mehanično je vsta la in odprla vrata. Vstopil je ter zaprl vrata za seboj- »Tu so,« je dejal. Strmela je vanj. »Kdo?« ga je zo- zo- »V Youghal ga odnesejo.« Kot bi ga hotela varovati pet pokrila s prtom. »Zakaj?« je vprašala in prvič je pet jasno slišala svoj glas. »Da ga identificirajo,« je odvrnil Stephen, »tako vsaj mislim- Potem ga bo v Youghalu najbrž prevzela njegova rodbina-« Prvič se je zavedla, da imajo tudi drugi pravico do njega. »Njegova mati še živi- V Roche-stmvnu.« Zunaj v veži so se slišali koraki. Vrata so se odprla. Stopila je na stran. Dva mornarja sta vstopila. Dva druga sta stala pred pragom z nosilnico-Naložili in odnesli so mrliča- Kos belega prta je zaplapolal v prepihu, ko so šli skozi vežo • ■ . Njena prva jasna misel je bila: Beli kos prta, ki plapola, je zadnje, kar vidi od Johna Maddena. KONEC. Žadom, šolo in pisarno Knjige, moderna literatura, modni listi, vse šolske in pisarniške potrebščine dobite naicenejše pri Mal Matu« j« v ptm*- doMriii« ki —I)«*— iNHMm ebSJnstn: «Mka 30 p, MjmMtj« CMMk OI> | Mali oglasi Na planinskem plesu ie zgubila gospodična črn klobuk v garderobi. Najditelj naj ga odda v upravi Mar-burger Zcitung. 236 Pekovskega vajenca zdravega in močnega z dežele s stanovanjem in hrano v hiši sprejme parna pekarna Josip Čebokli, Maribor, Glavni trg 9. 209 Jedilna soba iz črne hrastovine, spalnica z 2 posteljama iz mehkega lesa, predsoba, kuHnja, omara za knjige, divan, lustri in uiugc malenkosti se vsled selitve ugodno prodajo. Ogleda še jih lahko pri tt. Maros, Ruška cesta 45. IO4 Velika kuhinjska omara s predali tridelna za gostilno, čevlje, plašči, obleke, nogavice za 6—7 iet staro deklico na prodaj. — Vprašati v kavarni »Park«. 204 Kavarna »Park« sprejema abonente na dobro domačo hrano. 203 Vse potrebščine za dom, kakor posteljno in ostalo perilo, senčnike, čajne pupe, blazine za divane, gobeline, zavese, pregrinjala, ro-čne torbice itd., vse krasno Izdelano in poceni dobite samo pri L. Kflttner, Maribor, Vojašniški trg 3. 52 Vsem, ki so prihiteli od blizu in daleč, da spremijo našo nepozabno soprogo, mater itd., gospo Antonijo Gomol na njeni zadnji poti, izrekamo s tem najsrčnejšo zahvalo. Posebno zihvalo smo dolžni Na drobno! fedaja KonsorcU »Jutra« .v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja in Stanko D*tili» Maribora.