204, številka. Ljibljaia, ? sredo 6 septembra 1905. XXXVIII. leto II iikaja viak ito »večer, tsimii nadalje in praan&e, ter velja po pošli prejemaa aa avetro-ograke aaiale se »ae leteiftK,aap«IIetalSK,aa Satrt l«ta C K 60 k, u «n meaaa t X SO h. Za LJubljano • pošiljanj em na dom t* 24 K, is pol leta 11 K, aa četrt leta 0 K, aa ea mesee 1 K. Kdor hodi sam panj, placa aa vsa leta 11 Kt aa pel leta 11 K, aa eatrt leta 6 X 60 h, aa ea nese* 1 K 90 h. — Za tuja dežela toliko vač, kolikor anaia poštnina. — 3a Bsrečb* brei istodobne vpefiUjatve naročnine se ne eeira. — Za oznanila se pladnje ed peteroetopne patlt-vrata pa 11 n, če ae ee aanaaile tlaka enkrat, pa 10 a, de se dvakrat, in pa 8 h, Se M tnika trikrat ali vaearat. — Dopi*t saj se Izvele frankovatj. — Rokopisi se ae vračajo. — Uredništvo in upravnišivo je v Knaflevih aliaah It 5, ta sieer aredniitva a L aadstropja, aprsvniStva pa v pritličje. — UprsvniStva naj se blagovouje pošiljati naročnina, raklamaeij«, eanaaila, L j. adminiscrativne stvari. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne Številke po lO h. „Narodna tiskarna11 telefon št. 85. Pred zasedanjem državnega zbora. Dunaj, 5. septembra. Mnogo se je že ugibalo, kdaj se skliče državni zbcr, zlasti ker je v zadnjem Času postal politični položaj tak, da je neizogibno potrebno, da se o njem sliši mnenje ljudskih zastopnikov. Dasi je jasno, da bi bilj vzpriČG splošnega političnega položaja potrebno, da se skliče parlament čim najpreje, vendar se je sklepalo, da se državni zbor ne snide pred koncem oktobra ali začetkom novembra. Danes je sprejel ministrski predsednik baron Gautsch predsednika mladočeškega kluba dr. Paca k a in se i njim posvetoval o političnem položaju skoro dve uri. Vsebina teh posvetovanj mi ni znana, ako pa upoštevam, da se je koj po tej konferenci razglasilo, da se skliče državni zbor v najkrajšem času na jesensko zasedanje, lahko upravičeno trdim, da so se posvetovanja med dr. P a c a k o na in baronom Gautsohem tikala v prvi vrsti državnozborskega zasedanja in da je bila ta konferenca v toliko uspešna, da se je vlada odločila sklicati parlament še tega meseca. Kakor se čuje, je rok v to določen najkasneje na 2 6 septembra. Glavni vzrok, da se vladi tako mudi s sklicanjem državnega zbora, je med druginu zlasti vprašanje glede ustanovitve italijanske pravna : .kujete. Vlada je namreč italijanskemu klubu v preteklem zasedanju obljubila, da se ta fakulteta otvori že začetkom ietošnj.ga zimskega tečaja. S cer se naš«* vlada, kakor je znano, prav nič ne ženira, ako tudi ne izpolni svoje obljube, ako je tudi morda dana na najslovesnejši način, vendar pa ji je v tem siučaju — seveda v njenem lastnem interesu — mnogo ležeče na tem, da to pot ne sne svoje obljube. V italijanskem klubu je prišlo v zadnjem času do ostrega razpora med zmernejšimi in radikalnejšimi elementi. Na čelu zmernejših ele-metov, ki bi se končno zadovoljili z ustanovitvijo italijanske pravne fakultete tudi t Roveretu, ali Tridentu, je bil klubov načelnik baron M al-f a 11 i. Radikalcem, ki zahtevajo na vsak način vseučilišče v Trstu in ki v tem oziru odklanjajo vsak kompromis, a§ je pa posrečilo, da so M-ilLttja prisilili, da se je prostovoljno odpovedal mandatu in se umaknil iz političnega življenja. Vlada sama je ne morda toliko iz državnih ozirov, kakor zlasti zbog tega nasprotna ustanovitvi univerze v Trstu, ker ve, da bi naletela na najhujši odpor pri raznih strankah, ako bi ugodila zahtevi radikalaih Italijanov, da se določi za mesto bo doče italijanske univerze Trst. Baron Gautsch je dosedaj vedno računal, da se bodo Italijani pod vplivom barona Malfattija in drugih zmernejših elementov končno, ko bodo videli, da ni drugače mogoče, vdali in se zadovoljili s pravno fakulteto v Roverttu ali v Tridentu. Ta nada je jeia bledeti, ko je odstopil Malf&tli in so očividno prišli na površje v italijanskem klubu radi-kaloi. GauUchu je torej mnogo ležeče na tem, da se vladna predloga giede italijanske pravne fakultete reši, predno se radikalnim Italijanom posreči ukrotiti zmernejše elemente, &i končno niso nenaklonjeni vlad neme zakonskemu nsčrtu. Ta kalkulacija je bila nedvomno tu ii merodajna, da je vlada hi eia a sklicanjem parlamenta. Državni zbor bo torej že tekom prvih svojih sej razpravljal o zakonski predi gi glede Rovereta. Vprašanje je sedaj, kakšno stališče bodo zavzele posamezne stranue napram vladnemu načrtu. Kolikor se da soditi, se jo G«ut-schu posrečilo pridobiti Paeake, da MiadoČehi ne bodo nasprotovali pred- logi glede italijanske pravne fakultete. Kaj pa Jugoslovani? Znano je, da so Slovenci zahtevali junktim med slovenskim in italijanskim vaeučiliŠkim vprašanjem, zato so v političnih krogih radovedni, kakšno stališče bodo zavzeli Jugoslovani v očigled tega, da je Gautsch, kakor se kaže, ie pridobil njihove zaveznike — Mladočehe — za svoje načrte. Sedaj mora priti na dan, koliko resnice je na zatrdilu dr. Šuateršica in njegovih tovarišev, da so Čehi vezani s pogodbo, v tem vprašanju solidarno postopati s Slovenci. I a odkrito povedano, v tej zadevi bi bilo že zdavna potrebno malo več — luči. Nadejamo se, da se nam ta zadeva vsaj sedaj temeljito pojasni! Slovenci nimajo Beveda prav nobenega vzroka, da bi svoje postopanje uravnali po željah barona Gautscha, ki Še ni nikdar niti z mezincem ganil, da bi se nam izpolnile naše upravičene zahteve in želje. Položaj Gautsohevega kabineta je baš sedaj silno težaven in ne bilo bi modro, ako bi mu oelo Jugoslovani pomagali, da bi se rešil iz stiske in zagate. V tej sesiji pride namreč v raz pravo tudi kvotno vprašanje. Vlada bo najbrže predložila parlamentu predlogo glede podaljšanja kvotnega razmerja z Ogrsko. Ta predloga je seve eminetne važnosti in gl&aovati za njo bi značilo vladi voiirati zaupanje. Nemške stranke pač nimajo nobenega vtroka, da bi bile nezadovoljne z Gautschevim kabinetom, a vkljub temu se pripravljajo, da pri tej priliki izrečejo vladi svoje nezaupanje. Ako nimajo Nemci, katerim je bil Gautssh vselej pokoren sluga in izvrševaien organ njih želj, toliko srca, da bi ga rešili iz sedanjega težavnega položaja, imajo pač Jugo- slovani tem manj vzroka v to, ko je vendar notorično, da je Gautsch imel ia-nje pač vselej polna usta besed, nikdar pa — dejanj. S tem je, menimo, dano tudi stališče, ki je morajo zavzeti Jugoslovani napram Gautsohu. Državni zbor. Dunaj, 5. septembra. Državni zbor se skliče 26. t. m. Ako se do tedaj razmero na Ogrskem ne z boljšaj o, izjavil bo ministrski predsednik stališče avstrijske vlade napram dogodkom na Ogrskem. Tej izjavi bo najbrže sledila splošna politična debata. lato-tako upa vlada, da se bodo do ted*j odstranile ovire, da bo mogoče predlog o italijanski pravni fakulteti rešiti v kratki debati, nsksr eledi prvo branje državnega proračuna. Da se še ni razglasilo ofieijalno, kdaj se skliče državni zbor, je krivo to, ker vlada zasleduje, kako se razvijejo razmere na Ogrskem ter bo otvoritvena seja ogrskega državnega zbora dne 15. t. m. odločilno uplivala na ukrepe avstrijske vlade. Za vsak slučaj pripravi avstrijska vlada tudi pooblastilni zakon ter ga predloži parlamentu takoj v začetku zasedanja. Proračun in proračunski provizorij pa imata čas, da prideta šele v novembrskem zasedanju na vrsto. Carinska konferenca, Dunaj 5. septembra. Carinska in trgovinska konferenca je dognala včeraj posvetovanje o zahtevah Švice. Doseglo se je ?porazum-1 j en je v vseh točkah med a v s čilskimi in ogrskimi pooblaščenci. Danes popoldne se bodo vzele v pretres bolgarske carinske zahteve. Kriza na Ogrskem. Buda pest a, 5. septembra. 23 desidentov ali malkontentov, t. j. bivših članov liberalne stranke ima v Četrtek sejo, da si ustvarijo novo stranko. Vodilni odbor združene opozicije se je posvetoval v današnji seji o splošni volilni pravici. Polovica poslancev je za splošno volilno pravico, tako da bo najbrže predsednik Kossuth odločil s svojim glasom Odločitev se pa še ni izrekla, ker izdani komunike ničesar o tem ne omenja. Pač pa se je sklenilo, da se sedanja vlada obtoži ter se je izvolil tudi podedsek, ki naj izdela obtožnico. Iz Srbije, Bel grad 5. septembra. Kraljev prvi adjutant podpolkovnik M »lo ševi ć je moral odstopiti. Pri sprejemu novega avstroogrskega poslanika barona Gzikann - W a h I-borna se je namreč Milošević zakasnil, da je moral iti kralj sam poslanika sprejemat. Naslednik mu bo baje ravnatelj vojne šole S o 1 a-r o v i ć. Vest, da je kralj Edvard v Msrijinih varih sprejel črnogorskega princa Mirka, je napravila v Srbiji mučen vtisk, ker se smatra za nekako demonstraci o proti Srbiji. Na včerajšnem elndu bclgrajskih Časnikarjev :c opisoval vojni minister Antonić zadevo glede topćv. Povedal je, da se je že leta 1903 kompetentna vojaško-tehnična komisija izrekla za primerjajoče poskuse topov. Pcskusi bodo trajali 7 do 8 tednov. Dogodki v Macedoniji. Carigrad, 5. sept. V skepelskem vilajetu je sklicanih devet (bataljonov rezervnikov 1. in 2 razreda pod orožje, kar se smatra za znak. da se bližajo izredni dogodki. — Turški komisar za bolgarske naeje, Ham d i paša, jo <*s! vgradita 21 utrjenih hišic aa vojaško posadko cb meji. Vae zpradbe bodo brzojavno zvezane med seboj. Položaj na Ruskem. Petrograd, 5 septembra. General Tre po v je izjavil, da sta go-spedarstvennaja duma in sklenjen mir zelo sboljšala notranji po Na devinski skali. Zgodoviiiska povesi. Prvi del. CDaUe.) ..Zakaj pa si tržaškemu škofa odstopil moje pravice do Sesljana?" je vprašal Juri Devinski. „Da sem zadobil odvezo," je odgovoril vitez Tomaž. „Ko bi ne bil tega storil, bi me bili postavili pred sodišče oglejskega patrijarha in padla bi bila meja glava, a izgubljene bi bile tudi tvoje tako važne pravice nad tebi sovražnima samostanoma. Kdo ve, če bi bil ti še danes vladar v Devinu.** Jari Devinski je planil s svojega sedeža. Potegnil je Tomažev meč iz nožnice, ga zavihtel in potem udaril S njim na hrastov naslanjač s tako silo, da se je razletel na dva dela. Ogleduje meč, če je kaj poškodovan, je z zamolklim glasom rekel: Če je bil ta meč dovolj močan, da je razbil opatovo krono, bi bil pač lahko razbil tudi patrijarhovo, da ga je le zavihtela prava r"ka.** „Jari — tvoje besede so blazne." Tomaž je pristopil k Jurju in mu položil roko na ramo. „Tvoj meč je močan in velika je sila tvojih mišic — ali varuj se, zamahniti na palico najrevnejšega meniha, lahko bi moral to plačati s svojo glavo. Lej, Juri, ple-menitaši, kar jih je tebi podložnih, te ljubijo, ker si najhrabrejši med njimi, meščani te spoštujejo kot svojega zanesljivega zaščitnika, in kmetje so ti vdani, ker si jim pravičen vladar. Tvoji gradovi so trdni in tvojih vitezov je mnogo, ali pred cerkvenim proklerjem in izdajstvom te vendar ne morejo varovati. S svojim zaničevanjem cerkve in njenih služabnikov si lahko nakop-Iješ prokletje in izdajstvo in zato te svarim, resno svarim, kakor bi te svaril tvoj pokojni oče. Čemu kličeš Rajmonda?" „Denarja potrebujem," je vnovič vzplamtel devinski vladar „in Rajmondo mi ga preskrbi, sicer ga pretepem z bičem kakor psa." „Kaj hočeš tudi ti nastopati nasilno? Ali ne pojmiš, da dobi s tem patrijarh le novo orožje proti tebi? Čuvaj se, Juri! Devin je postal v zadnjem časa zavetišče vseh krivover- cev iz dežela oglejskega patrijarha. Že te je zaradi tega grajal mejni grof istrski, a ti se nisi zanj zmenil. Ali nič ne misliš, kaj da bo V* „Kaj pa naj bo?" je namesto odgovora zaničljivo vprašal Juri in začel iznova korakati po dvorani sem in tja. „Čuje se, da pošlje patrijarh svojega legata v Devin. To bi ne bilo dobro zate." „Ali naj mar izpraŠujem vest vsakega svojega podložnika, da se prepričam, če veruje vse to, kar cerkev ukazuje, ali če ne veruje? Ali naj dam mar obglaviti vsakega, kdor namesto škorenj nosi sandale. Za to nimam ne dosti ljudi, ne dosti lesa. Sicer pa ne pride patrijarhov legat semkaj, da bi se z mano prepiral zaradi krivovercev, marveč da napravi z menoj kupčijo." „ Potem je boljše, da oborožiš svoje viteze in svoje kmete in da oropaš vse cerkve in samostane. Razbij tabernaklje in poberi svete posode. To je bolje, kakor da bi sklepal kupčije z oglejskim patrijarhom, zakaj vsaka kupčija, zlasti če bo Rajmondo posredovalec, te bo veljala najlepše drago-cesti ia tvoje grofovske krone." Jurja so svarila bivšega varuha tako razdražila, da je začel kričati in s peto biti ob tla. „ Povedal sem ti že, da potrebujem denarja. Potrebujem ga nujno in imeti ga moram, pa če bi moral prodati Devin, vse spomine, pričajoče o junaštva mojih prednikov in povrh še svojo kobilico Vihro. Tudi tebe bi prodal Tomaž, če bi bil vreden le en beneški zlat." Te osorne in poniževalne besede so užalile Tomaža v dušo, tako da se ni mogel več premagovati in je srdito odgovoril nekdanjemu varovancu. »Denarja ti je tieba? Kaj ne, da bi plačal svoje plesalke in muzikante,s katerimi popivaš in razgrajaš cele noči po dvoranah tega častitljivega gradu. Denarja ti je treba, da bi se zopet enkrat odpeljal v Benetke in se z mladimi razuzdanci klatil od krčme do krčme in po hišah sramote. Denarja ti je treba, da bi izpridene ženske oblekel v svilo in v baržun in jih poslal v cerkev, kjer bi se vzlic prepovedi usedale poleg najodličnejših dam, samo da bi se ti in tvoji tovariši smejali in se radovali, da ste osramotili odlične in po- štene Žene in dekleta. Kaj ni tako, Juri Devinski?" Tomaž je menil, da razkači ta njegova kruta obtožba devinskega vladarja do skrajnosti in zato je prijel za meč, da bi se če treba mogel braniti. Toda njegove besede niso napravile na Jurja pričakovanega vtiska. Nekako žalostno je rekel Juri: „Prav praviš; to mi je že tudi ona očitala.** Tomaž ni vedel, na koga je pri teh besedah mislil devinski vladar, kdo je tista oseba, ki je vse to Jurju že enkrat očitala. Pazno je poslušal Tomaž, če bode še kaj slišati, ali Juri se je kakor utrujen zopet usedel na blazine in se zatopil v svoje misli, do čim je Tomaža obšla slutnja, da goji Juri v svojem srcu ljubezen, ki je tako močna in iskrena, da jo skriva kot najdražji svoj zaklad. Šele ko so se odprla mogočna vrata in je s tihimi koraki vstopil Hasan, je Juri dvignil glavo. Samo pogledal je zamorca in ne da je bila izrečena kaka beseda, je vedel, da je njegov ukaz izvršen. (Datye prih.) lola j na Ruskem, kar že sedaj ugodno vpliva na trgovino in obrt. Buljiginov odstop ie nikakor ni dognana stvar. Posebno pa je izmišljeno, da bi bil on izbran za Buljigl-novega naslednika. On (Trepov) ostane petsrburški gubernator. Odesa, 5 septembra. Krvavi napadi Turkov na Armence v mestu Saši je začetek »svete vojne«, ki so jo proglasili mohamedanoi proti kristjanom. Mirovna pogodba. Pariz, 5. septembra. Poročevalec »Matina« v Portsmoutbu je svojemu listu brzojavno sporočil vsebino mirovne pogodbe, ki obstoji iz 15 točk in dveh dodatkov. 1 točka konštatuje, da sta se znova sklenila mir in prijateljstvo med vladarjema in podaniki Rusije in Japonske. 2. točka. Rusija priznava, da ima Japonska pravico varovati v Koreji svuje politične, vojaške in gospodarske interese. Rusija se ne bo protivila odredbam, ki jih bo smatrala Japonska v sporazumljenju s korejsko vlado za potrebne. Ruski podaniki in podjetja pa imajo v Koreji iste pra-vioe, kakor druge narodnosti. 3. točka: Ruska in japonska armada se umakneta iz Mandžurije v določenem roku. 4. točka: nakupne pravice, ki jih je imela Rusija v Port Arturju, Daljnem in na bližnjem ozemlju in morju, preidejo na Japonsko, vendar pa se morajo respektirati že pridobljene pravice ruskih podanikov. 5. točka določa, da se v Mandžuriji dovoljuje svobodno trgovanje vsem narodom. 6. točka fiksira delitev mandŽurske železnice med Rusijo in Japonsko pri postaji Kuangčenci. Obe progi se smete samo rabiti v trgovinske in industrijske namene. Rusija obdrži vse pravice, ki jih je pridobila v pogodbi o zgradbi železnice s Kitajsko. 7. točka: Rusija in Japonska se zavežeta, da napravita železnišzo zvezo obeh prog v Kuang tangu. 8. točka: Obe železniški zvezi morate biti urejeni tako, da se pro-saet medsebojno ne bc met 1. 9. točka: Rusija odstopi Japonski j u ž n : del otoka Sahaiina do 50 točke ge-ografiine širine s pripadajočimi otoki vred. Zagotovi se svobodno parobrodstvo skozi LaPerouse in v Tatarski m o r s k i ožini. 10. točka določa pravice ruskih kolonistov n* S&halinu, ki si obvarujejo svojo narodnost. Japonska pa sme ruska naseljence tudi izgnati. 11. točka priznava Japonski pravice ribarstva. V 12. točki izjavljata Rusija in Japonska, da obnovite trgovinsko pogodbo. 13 točka razpravlja o vojnih ujetnikih ia o povrnitvi dejanskih stroškov za izdržavanje ujetnikov. 14 točka določa, da se pogodba spiše v freneeskem in angleškem jeziku. 15. točka pa določa, da mora ratifikacija biti v 50 dnevih gotova. V prvem dostavku je rečeno, da morate obe armadi v 18 mesecih Mandžurijo izprazniti. Za stražo železnice pa smete obe državi pustiti za vsak kilom t ter 15 vo.akov. V dragem do-Btavku pa se določa, da bo specialna komisija določila meje na Sahalinu. Rusko-japonski dogovor? Nemški listi poročajo, da Vite javno pripravlja načrte za rusko ja-ponski dogovor, in sicer bi naj pregovorila k temu Japonsko Anglija, Rusijo pa Francija. Na podlagi tega dogovora bi se naj sklenilo pozneje rusko-angleško-francosko-ja-ponsko sporazumljenje glede Vatočne Azije. Potrjuje se nadalje tudi vest, da ustanovi Rusija v Tokiju, Japonska pa v Petrogradu poslaništvo. Vstaja na Japonskem. V Tokiju se je res pojavila pravcata revolucija povodom sklenitve miru. Razburjenje se je že nekoliko poleglo, vendar je mikadova palača še vedno močno zastražena. Ločitev Norveške od Švedske. London, 5. septembra. Pri tozadevnih konferencah delajo največ težav norveške trdnjave ob meji. Švedska zahteva, da ae vse te trdnjave porušijo, Češ, da značijo grožnjo Švedski. Norvežani pa pravijo, da imajo trdnjave le defenziven značaj ter bi njihova odstranitev Švedom olajšala napad na Norveško. Švedi pa calo Še zahtevajo, dz se naj Švedski dovoli, da zgradi ob meji sz podrtimi trdnjavami svojo vojaško ieleznieo. Dopisi. Iz Ljubnega naz GorenJ-•kem. Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo je priredilo v nedeljo, dne 27. avgusta veselico s srečka-njem in enodejznsko burko »Nemški ne znajo«. Dasi je bilo vreme isti dan zelo nestanovitno, se je zbralo toliko občinstva iz vseh bližnjih krajev, da je bil kmalu ves igralni prostor napolnjen. Cenjeni gostje so bili očarani pri pogledu na krasno napravljeni oder, kajti kaj takega ni nihče pričakoval v vasi, katera je, kakor se sme s popolno gotovostjo trditi, pred dvemi leti še spala spanje pravičnega...?! Igralo se je tako dobro, da bi bil tudi pokojni Alešo-veo vzkliknil: »Sroj cilj sem dosegel, več ne potrebujem« Po igri se je začelo srečkanje in živahna prosta za bava, katero je še posebno dvignila radovljiška godba, ki je svirala neumorno pozno v noč, tako da so bili gostje zado\o jni, in da se ta more in mora priporočati vsem slav. društvom. Odhajajoči gostje so izrekli željo mlademu društvu: »Le vrlo naprej na tem potu in kmalu kaj takega.« Res, naše društvo je mlado, kajti obstoja še ne celi 2 leti. A četudi so mu takoj ob rojstvu prorokovali kratko življenje in zgodnjo smrt, se vendar krepko razvija in deluje sebi in bližnjemu v korist, ker je že pohitelo v tem kratkem obstoju trikrat v sosednje vasi na pomoč bednim pogorelcem. Nabavilo si je vse potrebno orodje in napravilo celo vodni reserroir, katerega cela pod-občina z vsemi svojimi faktorji ni napravila, in kar bo morda služilo našemu si. nergavemu podobčinskemu odboru, — ki pač dobro pozna izrek: »Obljubiti in storiti je preveč —« v zgled, da si sezida še nekaj za našo vas prepotrebnih reservoirjev. Ker so odločilni faktorji pri društvu tako delavni in nastopajo energično, kjer gre za korist društvu samemu aH pa svojemu bližnjemu, ne oziraje se na levo, ne na desno, ga smatrajo neki podrepniki za strankarsko društvo in še celo odsvetujejo mladeničem vstop v društvo. A društvo se teh strašiloev ne boji in stopa s sedanjimi Člani krepko in neustrašeno naprej v boljšo bodočnost, računajoč na podporo visokega deželnega od bora in pa na podporo vseh drugih podpirajočih odborov in branilničnih zavodov. Iz Rajhenburga. Dan 3 sept. t. 1. je bil velepomernOen za trg Raj henburg. Občinski odbor je dal zna nemu razgrajaču Vovčaku moramo zaušnico pri svoji sej; cmenjenega dne. Posebno moramo pohvaliti župana g Preafcerjs, kateri mu je prav mrl-co zabrusil v obrar: Tudi jaz znam nemški ter imam mnogo posla z Nemci, toda nikdar ne bodem pozabil, da sem sin slovenske matere!! Tudi župnik, g Cerja k, prvi sveto valeč, g. Kacjan, in tajnik, g. Vut kovic, g. Lenard in drugi so izrazili svoje ogorčenje nad pobalinski- postopanjem svojega soobčana in drugega svetovale*. Najboljšo brco so mu pač dali 8 tem, da so soglasno sklenili, da mora povrniti vsoto, ka-tr-ro je dolžan občini menda nad 10 let, do 31. grudna t. 1. Posojilnica v Rsjhenburgu bode menda tudi tir-jala izplačilo dolga. Naj mu sedaj priskoči na pomoč izpofani Potre, sin slovenske matere (NB njegova mati še nemški govoriti ni znala) ter ga reši iz škripcev. Pri seji se je izgovarjal, da je »heil« cesarska beseda in da sme kričati kar hoče in kjer hoče, nikdo mu ne more tega braniti! Tožil bode baje tudi dotič-nike, ki so ga svarili in mirili!! Naj le toži, bode vsaj videl, kako drago bode moral plačati svoje razgrajanje. Kdo bi bil odgovoren, ako bi nastal po tem izzivanju kak poboj?! Tožiti bi morala pravzaprav občina ter iz vedeti in strogo kaznovati provzro-čitelje razgrajanja in izzivanja! Gori imenovani v Š stanju vsled dolgov in drugih stvari dobro znani Potre pride v Rajhenburg samo pred prireditvijo kake narodne stvari in v nedeljo popoldne je pritisnil nz tablo neke tukajšnje trgovine nemški kolek, ter se obnaša v Rzjhenburgu sploh jzko izzivajoče. Takega renegata naj nihče niti ne pogleda, Še manj g* pz pozdrzvi in drugikrat mu nzj pokažejo, kje je najbližja pot do njegovega puf-doma pri Sevnici. — Sploh naj se on ne vmešava v rzjhenburške zadeve. Isto priporočamo tudi nekemu bližnjemu našemu sosedu is Vidmz. Kdor bode nzs pustil v miru, temu tudi mi ne krivimo lzsu. A razgrajači in posebno njih podpihovslci dobijo drugič ie svoje zasluženo plačilo pri zodniji! Nzj le poskusi Vovčak s »heiUom izzivati narodne triane! Upamo, da bode občinski odbor toliko možat, dz bode vstrzjzl pri svojem 3. sept. t. 1. storjenem sklepu glede vračilz Vovčakovega dolga. Na nzrodne izdajice zli renegate pač ne smemo imeti nikoli ozirov! V tem nzj nzm bodo v igled Ndmoi! Ako dotični, ki vedo zz nepravilno izdavanje semenjskih listov, katero trzjz že nekzj let, ne bodo naznanili v kratkem pristojni oblasti, bodemo to stvzr priobčili v tem listu in posledice nzj si sami pripišejo! Kajti s tem se polni žep Vovčakov, obiinz pz imz škodo! G. F.scher, usnjar, bi si pač ie lahko tekom toliko let, ko iivi v Rajhen burgu med Slovenci, priskrbel poleg nemškega napisa tudi slovenski, szj največ zaslužka mu dajejo pač Slovenoi! Prihodnjič med drugim tudi nekoliko o napisih na kolodvoru južne železnice! Občina bi se pač lahko zavzela, dz bi bili vsi napisi dvojezični! Da bo lahko kaj doseže, bo se prepričali, ko ho zahtevali čakalnico II. razreda L* krepko naprej! Dnevne vesti V Ljubljani, 6. septembra. — „Slovence" in deželna učiteljska konferenca. Ž a vsako otroče v deželi ve, kdo je kriv, dz se učiteljem ne morejo zvišati plače; celo ljudje, ki so tako neznansko omejeni, da hodijo na klerikalne shodd na Brezje in v Maribor ter so vpisani v Marijine bratovščine, so si na jasnem, da samo in e d i n o k 1 e r i k z 1 o i ne puste, dabi se zvišale učiteljem plače. Vneti so za zvišanje slovenski naprednjaki in tudi v e-leposestniki, a svoje dobre volje ne morejo uresničiti vsled klerikalne obstrukcije. Nasprotno pa so klerikalci takorekoČ slovesno prisegli, da se n e bodo učiteljem zvišale plače; slovesno so izjavili, da raje vse razbijejo, kakor dz bi to pripustili, in kdor količkaj frladi političnim pojavom v deželi, tisti ve, kako sovražno sta se izrekla dr. Šasteršič in Šuklje v tem oziru in kako pišeta »Slovenec« in »Domoljub«. NiČ zvišanja učiteljskih plač — to je parola Klerikalcev; narodno - napredna stranka, ki je solidarna z učiteljem, je na to odgovorila s paroio: Nič zvišanja duhovskih plač. Poslala je v boj dr. Tavčarja in dosegla lep uspeh, da je vladni zakonski načrt o zvišanju duhovskih plač pokopan za kdo ve koliko časa. In na ves glas povemo klerikalcem: Dokler ne pripuste z viš anja plač lačnim učiteljem, dotlej bomo storili kar je v naših močeh, da se tudi plače sitim duhovnikom ne zvišajo. Na deželni učiteljski koiiferenci so učitelji demonstrirali sz zvišanje plač. Ta demonstracija je krepka zaušnica klerikalcem. A »Slovenec«? Dela se kakor tisti poštenjak, kateremu je njegov nasprotnik pljunil v obraz; poštenjak se je mirno obrisal in rekel: Meni se zdi, da kaplja. »Slovenec« pravi, da se zz zvišanje učiteljskih plač ni ničesar storilo. Seveda se ni, ker brezvestna k 1 e r i k z 1 n z o b -strukoijz onemogočz vsako delo. »Slovenec« sbadz deželni odbor, d z ni nihče prišel nz deželno učiteljsko konferenco. Legitimni zastopnik de Ž, odbora je dež. glzvzr Detelz, njegov namestnik p a j e Povše. Če je bil kdo poklican zastopati dež. odbor, sta bila samo tz dvz gospoda v to opravičena; drugi člzni nimzjo sami po sebi tzke przvice in bi mogli priti le v svojem lastnem imenu, ne v imenu dei. odbora. A tudi v lastnem imenu niso mogli in niso smeli priti, ker je dež. učiteljske konference uradno z boro v z nje, nz katero ne more nihče, kdor nimz przviee do tega. Strinjzmo se pz s »Slovencem«, ki przvi, dz so potrebne korenite izpremembe, de nzj nastane zopet red. Te izpremembe se dzjo prav lahko in hitro izvršiti. Vlad z naj odstavi ikofa Jegliča in gz zzpre v kak samostan nz Jegličevo mesto pz nzj post z v i razumnega, miroljubnega in izobraženega duhovnika, pa bo hitro mir in red v deieli. — Odkritja Prešernovega spomenika se udeleže nadalje: Slovensko zidarsko in tesarsko društvo v Ljubljani korporativno z zastavo, slovensko bralno društvo v Kranju z zastavo, narodna Čitalnica v Kranju z zastavo, olepševalno društvo v Škof j i Loki, narodna čitalnica v Postojni korporativno z zastavo, telovadno društvo „Sokola v Gorici in „Narodna prosvetatt v Gorici, telovadno društvo „G o r e n j s k i Sokol" v Kranju, sloven. akad. ferijalno društvo „Bo-dočnostu v Ormožu, Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev v Ljubljani, društvo za pomaganje siromašnih, a vrijednih Srba v Zagrebu in Žirovnikov pevski zbor v Št. Vidu nad Ljubljano. *.-.*3 — Deputacija kr. mesta Prage v Ljubljani. K slavnosti odkritja Prešernovega spomenika pride v soboto popoldne ob : A6 deputacija mesta Prage, in sicer gg. Župan Vladimir Srb, podžnpan dr. Karel G rosa, mestni svetnik Vaclav Ki8alicKj, stavbni svetnik Vratislav P a s o v s k _r, cesarski svetnik Far d. Vojti in obč. svetnik Antooia S/et Z njimi dojpe tuii posebni tajnik. Iskreno nam dobro došli! — Kr. češka univerziteta v Pragi bode nz Prešernovi slavnosti tudi zastopana ter dospe v njenem imenu bi. g. vseučiliški profesor dr. Hlava s svojo gospo soprogo. Oilični češki učenjak se pri pelje v soboto popoldne. Češka pisateljica Gabrijela Preisova, nzjodiičnejša za stopnica češzoslovenske vzajemnosti in novelistka, ki je napisala ža c*lo vrsto del iz življenja koroških S o-vencev dospe v Ljubljano k Prešernovi slavnosti — Hrvatski romanopisec g. Sandor Gjalski, častni čl&n »Slorenske Matice«, »Srpske Matice« itd., dospe k Prdšsrnovi slavnosti v soboto popoldne. — Iz „Zaveže avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev11. Vse deputacije Članov »Zavese avstrijskih jugoslovanskih učiteijek'h društev«, ki se dne 10. septembra t. 1. udeleže slavnost'. od kritja Prešernovega spomenika, prosimo, da se naj zbero točno ob polu 10 uri dopolne na vrtu noteia »Llovd«, odkoder skupno odkorakamo pred »Narodni dom«. — L Jelene, predsednik »Zaveze«. — Akademija. Vstopnice za predavanje g. dr. Ivana Prijatelja o »drami Prešernovega duševnega življenja« so v predprodaji v Š^Šar-kovi tr&fiki. Priporočamo, da si vsakdo kupi tudi spored predajanju (oo 10 v), ki posluŠalou em^gočuje, da z lahkoto sled« teku predavanja. — Ljubljanske Sokole smo naprošeni opozoriti na odborov poziv v današnii številki našega lista. — Knjižice „Slava Prešernu!11 je naročilo županstvo v Naklem na Goriškem 15 vezanih in 12 broširanih izvodov. — Kaj pa županutva in krajni šolski sveti na Kranjskem? — Tribuna na Marijinem trgu se postavi za častne goste in povabljeno« iutri ter bo imela 300 sedežev, \-kaj sedežev je dobiti še pri me»tnem knjigovodji, i?. Fr Trd»ni, po 10 K. Tribuna bode stala nasproti Prešernovemu spomeniku. — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani opozarja, da se vrši njen« XX redna velika skup šeiua v cetrtes, une 14 teptembra t 1. v Št Jurju ob južni železnici po sledečem sporedu: Odhod iz Ljubljane ob 5. uri 15 minut zjutraj. Po prihodu v St. Juri ob južni ieloznioi ob 8 uri zajtrk Ob 10. uri dopoldne sv maša. Oo 11. uri zborovanje na prostem ali ob neugodnem vremenu v deški šoli. Po zborovanju skupen obed v prostorih g. Al Nendlz ob 1. uri. Po obedu rathod po Št. Jurju in okolici, izlet na Botriemco zli Sv. Rozalijo. Ob 5. uri popoldne koncert na vrtu g. Nendlz. Olhod iz St. Jurja ob 9. uri 15 minut. Radi obeda 89 je udeležencem sglasiti do 10 septembra pri podružničnem načelniku g Franu Praunseisu v St. Jurju ob južni že-leznioi. Kuvert brez pijače stane 3 K. Vodatvo družbe sv Cirila in Metode v Ljubljani, dne 5. septembra 1905. — Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta priredi a sodelovanjem slavne »Ljubljanske društvene godbe« in 150 učiteljio in učiteljev pod vodstvom mestnega učitelje gospoda Pzvlz Gorjupz nz vrta hotele »Ilirija« v Kolodvorskih ulicah v soboto, dne 9 septembre ob 7. uri zvečer vrtno veselico. Vstop- nine 1 krono ss osebo. Čisti dohodek je nzmenjen zgradbi »Učiteljskega konvikte«, in se rzdodarnostine stavijo meje. Kdor je zadržan, udeležiti se veselice, pa blagovoli z ozirom nz blagi nzmen poslati vstopnino. Odbor. — Prva pevska vaja sz koncert v prid »Učiteljskega kon viktz« se vrši v četrtek, dne 7. t m., v »Narodnem domu« (prvo nadstropje leve) za gdč. uči-teljiee in gg. učitelje, kateri bivajo sedaj v Ljubljani. Pevska vaja se prične točno ob 9. uri zjutraj. Note naj prineso vsi a seboj. — Učiteljem-pevcem! Ker se vrši koncert za »Učiteljski konvikt« v soboto, dne 9 t. m , je naša dolžnost, da se udeležimo v polnem številu tudi izkušenj. Res je žrtev hoditi v Ljubljano, toda stanovska dolžnost in naša čast zahtevata polnoštevilno udeležbo. Zato vsi k izkušnji in potem h koncertu!! Učitelj-pevec z dežele. — Razstavo učil je obiskal včeraj dvorni svetnik gre f Sohaff gotsoh Ogledal je vse sobe v sprem stvu gg. predsednikov Maierja in G a brska. Za to razstavo se zani majo vsi aloji iz mesta in z dežele. Velikansko število obiskovalcev pač dokazuje ljubljanskemu učiteljstvu, kako splošno zanimanje za šole je znalo vzbuditi pri občinstvu s to razstavo. Včeraj je bilo opaziti posebno mnogo učiteljev, boljših posestnikov in trgovoev z dežele. — Akad. fer. društvo „Stava" opozarja še enkrat na svoj redni občni zbor, ki se vrši v soboto, 9 t. m., ob polu 9. uri zvečer v re stavraciii »Nar. doma«. P. n. starej-šine dobrodošli! — Skozi Ljubljano se je danes zjutraj s braovlakom peljala v M:ramaf nadvojvodinja M *riia Jožefa — Veselica sentpeterske moške in ženske podružnice sv. Cirila in Metoda v Ljub« Ijani se je v nedeljo dne 3. sapi. t. 1. v bivši Hafnerjevi pivarai vae stransko prav dobo obnesla. V im?nu osrednjega vodstva družbe je pozdravil v kratkih jedrnatih besedah podružnico vodstveni član, odvetnik dr. Hribar, ki je proslavljal podružnico kot eno najdelavnejŠ h, za kar gre posebna zahvala za požrtov&lni trud nje predsedniku č. g. župniku Ma-lenšku in velerodni gospe predsednici Trškovi. ter slavil slogo, v koji delujejo vsi v družbi zbrani sloji. Pevsko društvo »Ljubljana« je kakor vedno, tudi pri tej priliki svojo nalogo izvrstno izvršilo, tudi »Ljubljanska društvena godba« je z marljivim igranjem zbranih slovenskih komadov slavno občinstvo v vsakem oziru zzdovoljilz. Posebno hvalo pa zaslužijo častite gospe in gospodične, ki so z nabiranjem doneskov in z neumornim razpečavanjem raznovrstnih predmetov gmotnemu uspehu zelo veliko pripomogle. Odbor te podružnioe je torej pokazal, da je dani mu nalogi popolnoma kos. — Čisti dobiček se bode po sklepu računov svoječasno naznanil. — Veselica v Preski. V ne deljo je priredilo šolsko vodstvo v Preski veselico s petjem. Izvršila se je ob veliki udeležbi in v splošno zadovoljnost. Župnik Brence znana neotesana klerikalna rogovila, je vplival, da so se pevci in pevke g. nadučitelja izkuiali. Tudi igralci so vrnili vloge. Vendar se je veselica in igra svršila v splošno zadovoljnost. V hitrici so dobili druge pevce in igralce in veselica se je vršila vkljub nasprotovanju župnika in »Izobraževalnega društva«. — V Domžalah so se igrali prošlo nedeljo »Rokovnjači« v splošno zadovoljnost. Dasi je nedostajalo pri raditeljem tistega gorkegz navdušenja, ki jih je polnilo teden poprej, so je vendar vršilo vse lepo gladko, imenitni so bili posebno prizori, v katerih nastopajo Mozol. B jec, Tonček, France iu Urh, Jera je bila pristna rovska krčmarica, Polonica in Nande sta bila prav dobra. Pri rediteljem niso šli preveč nz roko tisti, ki bi jih bili lahko podprli, celo med domačini so se našli, ki bo imeli prav srčno veselje z razbito svetilko, a vkljub temu se mora reči, da je uspeh igre zadovoljiv. Vsa čast pa sodelujočim, zlasti pa onim vrlim gospioam in g s^od m ki so takoj na prvo prošnjo obljubili svojo pomoč in se za 3. sept. niso ustrašili novega pota in truda. Sv. Ciril in Metod nista zletela v srak, na veliko žalost Tirolcev, ki zo se po svoji nemški maniri maščevali b tem, da je Staretov najemnik naznanil vse tiste gostilničarje, ki so imeli v nedeljo svoje prostore radi igre odprte par minut dalje kot do enajstih. Žu panstvo naj prebrakz enkrzt brlog zz kolodvorom, če ne ga bodo naši fantje! — Meščansko korporacijo v slamniku prosimo, dz nzbije v eroji koči pri izviru Bistrice (Urš č) poziv, nzj se posetn.ki te koče vadrež t urah, določenih spanju, petja in ▼takega vrišča. Ni ravno prijetno aa hribolazoa, ki bo mu ure počitke skromno odmerjene, če mora, kot v noči pretočene sobote poslušati celo noč ne ravno ubrano petje, in najai bodo pevci tudi člani meščanske korporsoite. VeČ planincev. — V Savo padlo. 73 let stara Marija Strniša is Kranja je slaboumna, vrh tega pa še kratkovidna ženic« Pred par dnevi po 5 uri popoldne je hotela iti čez savski most, kateri je v popravi. Vkljub opominom delavcev, naj ne bodi čez, je pripomnila, da ima nujen opravek ter šla po tramovju čez odprtino, pri tem pa se spodtaknila in se prekucnila v Savo. Delavec Miha Šmajd je takoj skočil za njo, da bi jo rešil, a je bilo nemogoče, ker jo je dereča voda prehitro odnesla; šele pri mestni klavnici so jo potegnili mrtvo na suho. — „Slovensko planinsko društvo" naznanja, da priredi na novo ustanovljena podružnica v Litiji na praznik 8 septembra t 1. izlet na Kum. Tudi osrednje društvo se pridruži temu izletu Odhod iz Ljubljane z jutranjim lokalnim vlakom ob 5 uri do Hrastnika in od tam na Kum; povratek s oopoldanjimi vlaki čez Hrastnik, Trbovlje ali Zagorje. V slučaju neugodnega vremena se izlet ne vrši. Ker je sodaj baš najlepši razgled s Knma, se vabijo vsi prijatelji planinstva, da se mnogobrojno uieUže tega lepega izlats. — Za razpisani učiteljski mesti na c. kr. rudniški ljudski soli v Idriji s * ni oglasil ni fcden moški pros lec. Tj je pač najlepši dokaz, kako sijajne so gmotne razmere idrijskega o. kr. uČiteljstva, in najboljši odgovor na odgovore ministrov. Pač res značilno, da nčitelj v zadnji gorski vasi noče menjati z Iirijo, drugim mestom na Kranjskem. Prosilo je pa več ženskih prosilk, katerim bo rudniško ravnateljstvo rado ali nerado moralo podeliti mests, sicer pa ne briga te birokratične gospode mnogo, če trpi vsled pomanjkanja sposobnega uČiteljstva šolski pouk, da le ne trpe rudniške — blagajne. — Pri idrijskem ces. kr. rudniku se pogreša mnogo varnostnih naprav, kakor jih določa paragraf 171. oba. rud. zakona. Predvsem ni stalnega rešilnega moštva, ki bi v siučaiu večje nesreče bilo sposobno opravljati rešilna dela. Tudi ni za (o jjotrebnih rekvizitov, imajo samo dvoje mask proti dimu, ki so pa v docsla nerabnem stanju Kaka smešnjava zamore pri toliki zane rnarjeoosti nastati ob požaru v rud-niku in s to povečati nesrečo. § 240. uvedenega zakona določa, da more rudniškega podjetnika vsled zane-marjenja varnostnih naprav kaznovati rudniško oblastvo z globo od 20 do 400 K. Radovedni smo, bo H rudniško oblastvo tudi proti ces. kr. rudniškemu ravnateljstvu v Idriji po stopalo v zmislu zakona, da se ne bo mislilo, d* velja poslednji le za lasebne podjetnike. — Deželnozborski mandat mariborski. Nemci kandi dirajo za ta mandat vaenemca mladega WaBtiana, na čigar hlačah ee še pozna obdrgnenje ob šolskih klopeh. — Pozor — zdravnikil V Planini na Štajerskem je razpisana služba okr. zdravnika, je 2200 K. Želeti je cglasi za to službo venec — Savinjski Stalne plač* nujno, da se zdravnik-Sio- Sokol ijaunui" priredi v nedeljo, 10 septembra t. 1. s sodelovanjem polnošteviloe šoštanj-Bke narodne godbe in raznih pevskih društev Prešernovo slavnost na velikem električno razsvetljenem vrtu in restavraciji v Libiji tik Mozirja. — Učitelji-turisti! Učiteljski potovalni odbor se je osnoval na štajerskem. Prvo potovanje se vrši v Savinske planine. Odhod iz Luč dne 15 Beptembra opoldan po Blede-Čem redu: Luče — Luška koča — Kocbekova koča (se prenočuje) — Ojstrica — Škarje — Planjava — Kamniško sedlo — Okrešelj (se prenočuje) — Logarska dolina — Solčava — Luče — Ljubno. Eventualno tretji dan: Okrešelj — Turški žleb — Skuta — Grintaveo — Češka koča — Jezersko. Z Jezerskega čez Jezerski vrh v Belo in Železno Kapljo *— oziroma z Jezerskega po Kokrški dolini v Kranj. Tura se lahko Še predrugači med potjo. Oprava turi-fitovska, t. j. v prvi vrsti dobro pod kovani čevlji. Izlet bode vodil znani turist g. Kocbek, nadučitelj v Gor-njem gradu Kdor učiteljav se želi tega poučnega izleta udeležiti, mora priti 15. t. m. dopoldan v LuČe v gostilno pri Radubi. — Sestro zabodel. Pretekli Petek je nastal med bratom in se->tro Moškon v Veterniku pri Kosjem Prepir. 18letna sestra je zgrabila lo- pato in stekla sa 161etnim brstom. Ta ps je potegnil noi in sabodel sestro tako nesrečno, ds je takoj umrle. Javil ee je sam orožnikom — Zgorela je v Št. Janžu ns Vini gori pri Velenju neka kmetice, ki je dejala svečer hmelj suš t. Hmelj se je pa užgal ponoči in kmetica, ki ni mogla na proeto, je zgorela. Kot pripovedujejo ondotni kmetje, je njeno truplo popolnoma zogljenelo. — Rebra si Je polomila pri Solkanu kmetica Katarina Gorjan, ki je si hotela ogledati novi želez nični most Čez Sočo. Padla je šest metrov globoko. Prepeljali so nesreČ-nico v goriško bolnico. Tudi njen mož je ponesrečil, ko je šel živini pokladat. Padel je z lestve in se ubil. — S kamenjem so ga pobili. V Trstu je v nedeljo več laških delavcev pobilo s kamenjem delavca Otokarja K r e Č a, ki je vsled tega umrl v bolnici. Prepir je nastal zaradi nekega voza. Dva kamnaČa so Že zaprli. — Agnoocirani samomorilec. Poročali smo svoječasno, da se je v Trstu 30. julija ustrelil na stranišču neke gostilne neki tuji mlad fant, pri katerem niso našli nobenih izkazil. Pred pokopom so ga fotografovali in zdaj je iz njegove fotografije praška policija spoznala v njem 161etnega natakarja Ferdinanda Sanaca iz Skvorca na Češkem. Predno je zbežal iz Prage, je poneveril 119 K v neki restavraciji. — Umrl je v Inomostu 76letni Fran Hafner, bivši ravnatelj goriškega ženskega učiteljišča. Bil je doma iz Sažane. — Glas iz občinstva. Mle-karice po mestu z zadovoljstvom pri-poveduiejo, da je hodil te dni po posavskih vaseh neki »ljudski osre-čevaleo« in rotil tamošnje mlekarioe, da morajo sedaj mleko prodajati liter po 20 vin, bokal pa po 30 vin , sicer bodo strogo kaznovane. Ni sicer znano, kdo ima tako »dobro srce« za otročiče revnih družin, dobro bi ga pa bilo izvedeti, da bi ga vsaj mogla poznati širša javnost in se mu tudi v tem zmislu »zahvaliti«. Vsakdo ve, da je mleko za tukajšnje razmere dovolj dobro plačano, posebno š?, ker imajo nekatere »pobožne« mle-karice nsvado, da prinašajo po pav-krat na teden mesto mleka pravcato brozgo. Proti podraženju mleua mestno prebivalstvo ne more ničesar ukreniti, dolžnost pa je gotovih faktorjev nii.--.ko preiakavati in kadar se zasači, kar ne bode redko, da kaka mlekarica prinese mnogokrat celo zdravju škodljivo mleko (prav brozgi) jo tako občutno kaznovati, da bode dolgo časa pomnila. Sicer pa bi so dalo tudi proti temu vednemu po-draževanju kaj storiti. Le dobre volje je treba. — Neusmiljena mati. K tozadevni včerajšnji notici 89 nam po roča, da se je dognaio, da je oaa ženska, ki je v soboto pri d^elavče vi ženi Mariji Gučerjevi dveletno hčerko pustila, Helena Kavškova, pristojna v Trebeljevo v iitiiskem okraju. — Nezavestna se je včeraj zvečer pred južnim kolodvorom zgrudila neka ženska baje iz Trsta. Prepeljali bo jo z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Ker naved^nka ni mogla govoriti, se še ne ve kdo da je. — Delavsko gibanje. Vćer \ se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 100 Slovencev, 40 Hrvatov, 15 Črnogorcev in 16 O^rov, nazaj je pa prišlo 20 Hrvatov in 5 Slovencev. V Hsb je šlo 25, v Sohaibs 19, v Hrušico 70, na Jesenice pa 17 Hrvatov. — Izgubljene in najdene reči. M«»t*r = k• vajeneo Jožef Dež-man je včeraj izgubil knjižico, v kateri je imel bankovec za 100 K, dva pa po 20 K. — Šolska učenka Vero-nika Alešova je izgubila zastavni listek. — Ljubljanska društvena godba priredi danes zvečer v hotelu »Llovdc koncert. Začetek ob 8. uri. Vstopnina 40 vin. — Jutri zvečer se vrši koncert »Društvene godbe« v » S v i o a r i j i «. Začetek ob 7. uri. Vstopnina prosta. — Slovenci v Ameriki. — Vlak je razstrgal v Veroni Fr. Gašperja, doma iz Smihela. — Vsled opeklin je umrla v Aileg-henju 231etna gospa Beran. Pri kuhanju je vlila olja v peč. — Ne na doma ie umrl v Jolietu 181etni Anton Jerič, ki je prišel šele pred par meseci iz Ajdovice na Dolenjskem. — S Koroškega pobegli župnik Mažir je prispel v St. Paul (Minesota), kjer bo »začasno pomagal pri oerkvi sv. Neže«. * Najnovejša vesti. — Atentat v Barceloni. Predsednik obrtne zbornice v Barceloni je pozval vse sloje naj protestirajo proti barba-ričnemu atentatu. Republikanci in socijalisti ne protestirajo. Guverner je prepovedal za včeraj sklicani shod anarhistov. Mati usmrčenih sestra je znorela. Policija vodi hišne preiskave in zapira sumljive osebe. — V Budimpešti seje smrtno -nevarno ranil z bodalom abiturijent Auerbach, ker so ga silili v bogo-s 1 o v je Dejal je, da rajši umrje, nego da bi postal duhovnik. — Kolera na Pruskem in Galiciji. Do včeraj opoldne je na Pruskem zbolelo 77 oseb in jih je 24 umrlo. Kolera se širi v Brombergu in Thornu, Konigsbergu. V Pozenu je prepovedano ljudem hoditi v cerkev in obhajati cerkvena žegnanja. V Galiciji zadnjih 24 ur ni bilo nobenega slučaja kolere. Z ozirom na kolero je dunajski obč. svet prekinil pogodbo z dunajsko vodovodno družbo, ker je mestni rizikat dognal, da je v vodi mnogo bakterij. — Več stokrat oženjen. Ameriška policija išče Švicarja Witz-hoffa, ki se je v teku zadnjih let v Newyorku in okolici več stokrat oženil, oropal svoje žene in jih zapustil. Witz hoff je imel svoj ženitveni biro in je nastopal pod različnimi imeni. Jeza med zapuščenimi damami je tako velika, da so Časopisi in dame razpisale visoke nagrade onemu, kdor bi Witzhoifa ujel. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred porotnim sodiščem. Poboj iz ljubosumnosti. Posestnik Jakob Korošec iz Becaj je imel jako brhko hčer, tako da je njena lepota zaslovela tudi pri fantih sosednih vasi. Ni čuda, če so hodili fantje ponoči ji ponujat svoja srca, ter ji zagotavljat vedno vdanost in zvestobo. Tako so tudi po noči 24. velik, srpana na njeno okno trkali fantje France in Janez Zalar ter France Boršnik, nekaj drugih fantov, tudi iz tujih vasi, je stalo v ozadju. Vsled ljubosumnosti sta se sporekla Janez BeČa j, posestnika sin v Hruščah, in France Borštnik. Bečaj je Boršt nika takoj s kamnom udaril po levih sencih, da je padel, dočim sta France Cimpermau in France Sernel hotela pregnati Franceta Zalar j a in -a vsak po enkrat s palico udarila. Na vprašanje, zakaj ga tepeta, ker je ravno tako fant kakor drugi, pristopil je od zadej Janez Bečaj ter ga z leseno vozno ročico tako močno po glavi udaril, da se je takoj nezavesten zgrudil. Nato ga je še enkrat po životu udaril. Drugi fantje so na to zbežali. Ker Franceta Zalarja ni bilo zjutraj domov, ga je Šla mati iskat in ga našla ob nekem grabnu, odkoder so ga domov z vozom pripeljali, kjer je drugi dan umrl. Smrt je nastopila, ker mu je vsled prebite črepinje stopila kri v možgane. Bečaj odkrito priznava svoje dejanje. Bečaj je bil obsojen na tri leta ječe. Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem. Dober katoliški m o Ž. Gregor France »z Presečevja je izgled dobrega katoliškega mož«. Ko je šel v nedeljo 27. avgusta k maši, se je po svoji navadi zopet enkrat napil žganja, ki mu je začelo kmalu stopati v glavo in noge. Ii tedaj ae je pokazal pravega junaki*. Š»l je pred hišo svojega soseda Rožiča in ga začel zmerjati in preklinjati' povrh pa je zakrivil po § 516 prestopek javne nenravnosti. Gregor France bode rfedel 6 dni, ker je pa to jako malo, se hode 2krat postil. Shod je sklical brez dovoljenja. Mešianska korporacija v Kamniku ima svoje gospodarstvo, ki ima tudi Bvoj odbor. Korporacija že deluje baje čez postavno volilno dobo. Dne 16. julija t. 1. je sklical v imenu svojih tovarišev Valentin B»nkovič, posestnik v Kamniku shod interesentov, ne da bi se ga naznanil kompetentni politični oblasti. Vrhu tega je tudi kriv, da je nabil po mestu lepake za ta shod. Razprava se preloži v svrbo, da se pri okrajnem glavarstvu poizvedo natančne podrobnosti. Dobro večerjo sta si na pravila. France Kočar in Fr. Ha-bič sta od 12. na 13. avgusta velike skomine dobila na zajoe in piščanoe. Splazila sta se omenjeni večer k po-sestnici Pezdir in ji ukradla enega zajca in piščanca, ga šla ovrt k Mariji Anžur, ter vse pojedla. F. Kočar n F. Habič ste dobila sa to vsak 3 dni zapora. S tepla sta se. Franc Kle-menČiČ in Anton Petelin ste pila dne 15. avgusta v gostilni J. Kocijančiča v Kašlju in se kmalu sačela prepirati. Posledica t* ga je bilo, da je Klemenčič vrgel v glavo vrček A Petelinu. Ta seveda ni ostal dolžan odgovora in je vrnil nasprotniku s tem, da mu je tudi zabrusil vrček v glavo. Oba ata bila poškodovana. Frano Klemenčič je bil obsojen na 4 dni vapors z 2 postoma, Anton Petelin pa ns 1 dan zapora. Zaradi fanta sosesteple. Marija Prebek is Šiike ima otroka e sedlarskim pomočnikom Karoloro Tebele. Dne 6 avgusta t. L je ta potegnil zaslužek in ga sapravil po rasnih gostilnah s neko Heleno Pa- vu no. Naslednje jutro, dne 7. avgusta t. L, eta ee vrnile oba skrokana na svoj dom Ko je videla in srečala Marija Prebek lepi par v skrivnostne misli zatopljene je napadla Heleno Pavuno, ki je bila baje krive, ds je njen ljubimec prišel suh domu in io pdarila s nekim lonoem po glavi Na iomoč so ji prišle is bile neka Tsv uar in Plantan, ki je tudi niso samo božale, ampak tudi s resnimi potrebščinami pretepale. Da pa ni Pavunc eamo gledala, se rasume; saj to do-kasule ravno nasprotno, kajti slomila je svoj dežnik, ko je preveč udrihala po nasprotnicah. Sodišče obsodi vsako na 1 dan zapora. Telefonska in briojavna poročila. Trst 6. septembra. Snoči se je s poštnim vlakom pripeljalo semkaj poldrugi sto visoko-šolcev in ž njimi ves odbor češke dijaške zveze. Kakih 60 viso-košolcev je napravilo izlet v Postojno. Na Prošeku, kjer so dijaki prvič stopili na tržaška tla, jih je pričakovalo pevsko društvo „Haj-drih" z zastavo in jih presrčno sprejelo. Na tržaškem kolodvoru je visokošolce sprejela mnogošte vilna množica in jih burno pozdravila. V imenu tržaških Slovencev je pozdravil goste dr Ry-baf, odgovoril pa mu je P. Grošelj. Zvečer je bilo v „ Narodnem domu" predavanje o Prešernu. Predavatelj Grošelj je pojasnil Prešernov pomen za Slovenstvo in ožigosal mračnjaštvo in janzeni-zem njegove dobe Jako lepo je razpravljal o Prešernovih poezijah. Navdušenje je bilo toliko, da so se morale nekatere skioptiške slike ponoviti. Trst 6. septembra. Danes ob 9. uri dop. je predsednik „Pro-svete", Ribnika r, otvoril shod I. narodnoradikalnega dijaštva. Za predsednika je bil izvoljen Žerjav. NavzoČnih je 7 poročevalcev listov. Shod je pozdravil dr. R y b a f, ki je pojasnil tržaške razmere, ožigosal uradno statistiko o narodnostnih razmerah v Trstu kot sleparsko, označil postopanje vlade in pozval dijaštvo, naj podpira tržaške Slovence v njih boju O slovenskem vseučilišču je poročal C Premrl. Sprejeta je bila resolucija v kateri je rečeno, da manifestira dijaštvo za slovensko vseučilišče v Ljubljani in zahteva, da se reši to vprašanje istočasno z upravičenimi vseučiliškimi zahtevami drugih narodov. Resolucija odklanja italijansko vseučilišče v Trstu, poživlja vlado, naj začne s pripravami za slovensko vseučilišče v Ljubljani in poživlja dijaštvo, naj skrbi, da postavi zadostno učnih moči na razpolaganje. Sledila so potem naznanjena teoretska predavanja Dunaj 6. septembra. Iz Budimpešte je dešlo poročilo, daje koalirana opozicija pripravljena začeti pogajanja zaradi kompromisa, a s pogojem: 1. Fejervarvjevo ministrstvo mora odstopiti; 2. pogajanja naj vodi kot zaupnik krone ali Wekerle, ali Szell ali Szogyenyi; 3. v naprej se mora zagotoviti, da se uvede mad-jarsko velevanje pri vseh huzarskih polkih. Dunaj 6. septembra. Češka poslanca dr. Žaček in dr. He-r o 1 d sta poklicana k ministrskemu predsedniku Gautschu. Budimpešta 6. septembra. Za guvernerja na Reki je določen grof Pavel Szaparv. London 6. septembra. Mirovna pogodba j e podpisana. Ceremonija se je izvršila z veliko slovesnostjo. Pogodba je napravljena v štirih izvodih. Najprej so se ruski in japonski pooblaščenci zahvalili ameriški vladi za njeno posredovanje. Ko je bila pogodba podpisana, so topovi v ar-zenalu 18krat ustrelili in so začeli zvoniti vsi zvonovi. Potem je ruski poslanik Rožen v angleškem jeziku izrazil svojo radost, da so se Rusi in Japonci zopet našli. Eni in drugi imajo lahko zavest, da so varovali koristi svoje domovine kolikor je bilo mogoče. Ko je Rožen izrekel upanje, da postanejo Rusi in Japonci iskreni prijatelji, je Komura podal čez mizo Viteju roko in Vite jo je presrčno stisnil. London 6 septembra. V Susi je prišlo do krvavih bojev med Tatari in Armenci. Tudi v Baku je prišlo do klanja. Več petrolejskih jam gori. Zgorelo je kakih 200 hiš, več sto oseb je bilo ubitih. Berolin 6. septembra Tu se je primeril en slučaj azijat-ske kolere. Gospodarstvo. — C. kr. trgovinsko ministrstvo naznanja trgovski in obrtnički zbornici v Ljubljani, da namerava o. kr. ministrstvo za do-mobrambo potrebščino raznovrstnih oblačilnih in opravnih predmetov nabaviti po splošni konkurenci. Ponudbe morajo najkasneje do 15 okt. 1905 do 12 ure optline dospeti v vložni zapisnik c kr. ministrstva za domombrambo na Dunaju. Rt/glas obsegajoč natančnejše ponudbene in dobavne pogoje, seznam predmetov in cen je v pisarni trgovske in obrtniške zbornico v Ljubljani na vpogled. — Figova drozga. Finančno ministrstvo je sporatumno s kraljevim ogrskim fioančnim ministrstvom ukrenilo, da so prištevati žganjarne, v katerih se predelujejo fige, bodisi posušene bodisi sveže, pod določbo § 32 III navedenega zakona, ker je figova drozga smatrati kot tekočina z višjo sladkornostjo. Vsled tega niso podvržene te Žganj tras narejnini, marveč potrošnini in tudi ne smejo c. kr. davčni uradi sprejemati več naznanil o kuhi žganja iz fig od Zganjam, ki so podvržene narejnini. Kar se v kronovini Kranjski pogo-stoma dogaja, da prekuhavajo narejnini podvržene žganjarne figovo drozgo, opozarjamo na to naredbo prizadeto občinstvo. Stranke morejo vse natančnejše poizvedeti pri vsa kem davčnem uradu in oddelku fiaančne straže na Kraostem Izjava*) Glede na Članek: Iz letoviČarskih krogov v Medvodah v „Slovencu" z dne 26. avgusta odgovarjam nastopno: Jako nesramna laž je podtikanje, da jaz tu po Medvodah „hajlam" ; smešno! kakor bi me slovenska javnost ne poznala, da sem in ostanem Slovenec naprednjak! Samo golo obrekovanje pa je tudi, da se letoviščarji n e-S lo venci (poudarjam pa tu, da imam tudi mnogo Slovencev letovi-ščarjev) proti Slovencem nedostojno obnašajo, ker dobro vedo, da so na slovenskem ozemlja, kakor tudi, da iaz ne trpim, da se žali slovenska narodnost. 2848 Medvode, 5. septembra 1905. Franc Jarc. *) Za vsebino tega spisa je orednifitvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Bratje Sokoli! V četrtek, dne 7. t. m. so v društveni telovadnici redovne vaje za izprevod ob slavnosti odkritja Prešernovega spomenika. Začetek ob polu 9 zvečer. Udeležite se jih polnoštevilno ! Na zdar! Odbor ljub. „Sokola". Pred zajtrkom kupica rogaš-k e g a ,T e m p el-s kega vrelca' pospešuje tek in" menjavanje snovi ker sili na vodo. ,S t y r i a' ima ravno takšen pa močnejši vpliv. Darila. Upravništvu našega lista so poslali: Družbi sv. Cirila in Metoda Gospod Ivan GovediČ, Župnik v Šoštanju, b K razen že vplačane pokroviteljine podružnici, da se vzbudi ker spava in da se najdejo posnemovalci. — Gosp llvan Šemrl, učit. vodja v Lescah na Gorenjskem, 3 30 K, nabranih v nabiralniku pri g. Iv. Pavšku, gost. v Lescah. — Gospa Ivanka Jeglič iz Sela pri Žirovnici na Gorenjskem nabrala 1% K. — G. Ante Gaber, stud. phil. v Ško(ji Loki 3102 K, nabral ob priliki vezovanju g. kavarnarja Karlina. — Skupaj f»I it K — Lepa hvala! Živeli! Za Prešernov spomenik: Gosp. Frano Hauptman v Gradcu, Morellenfeldgasse št. 18. 5 K Živel! Stovenol In Slovenke I Ne zabite družbe sv. Cirile In Metode I T Bonna poročila, Ljubljanska „Kreditna banke11 v LJubljani. Uradoi kuni duu. bora« 5. septembra 1906. tnajeva renta . . . • . ■rebrna renta..... »▼str. kronska renta . . 9 alata e . . odrska kronska n . . . ,, alata „ . . . posojilo detel« Kranl^k« . posojilo mesta SpUet . •V»°/c . n Z«dar ; 4Vt°/o bos.-her«. iel. pos. 1908 4% deška. dež. banka k. o. . *?/, . n „ i.: . iVa*/« *Bt- PiBm* 8*1- h|P- D> 4°/c 4'/e 10% pr..... sast. pisma InnerBt. hr. „ B ogrske cen. dež. hr....... tVtVi P"- 0br- niP* Dan* • *V/c obl. ogr. lokalnih i* • V/ 4V,°/ 41 ac/c obl. češke ind. banke . 4°/0 prior. Trst-Porec" lok. žel. 4°/0 prior. dol. iel. "•Vi •c/o o JBŽ- Žel. kup e1/«*/« avet. pos. sa iel. p. o Srečke od 1. 1860» » . . . * n » 18^4 .... v tizske ..... 9 sem. kred. I. emisije a ogr. hip. bank« . , , erbske a fr«. 100*— n turške ..... Basilika trafik« . . . Kreditne B • . . Inomošk« • • * • Krakovske a • • ■ Ljubljanske » • • * Arst. red. križ* 9 . . . Ogr. „3 , . . • Rudolfov« 9 . . Saicbur^k« a . . . Danajek* kom. B • • * DilBim Južne železnice .... Državna želeaniee . . . *.T8tr.-ogrsk« bančne delni«« ATftr. kreditu« bank« . . Ogrske „ s • • Žimostensk« „ . . Premogokoa v Mesta (Brni) Alpinsk« montaa .... Prask« žel. indi. dr. • . . Rrma-Mor&nji , . . Trbovliske prem. družbe Avstr. orožne tevr. družbe . Češke sJsdkome drr.žba . . C. kr. eekin ...... tC franki....... ?0 mark«....... Severeigne...... Mark«........ Laški bankovci ..... BnbUi ...... J * D«lar,i........ Deuar Blago 100-65 100-85 10056 100 76 100-70 100*90 11970 119 90 9M0 97-30 11630 116-50 99*60 101'— 100 60 101*60 100 — 100 — 1 101*10 10210 ; ioo 16 100 45 10086 10065 KO 95 101 95 1C6 75 107-75 100-5 101-50 100 25 100 50 J 100-16 101 15 100-— 101- 100-76 101*75 99-90 99*60 100 — S2025 322 26 101 45 10245 190 90 192 90 293 75 295-75 167 — 169 — 304 — 314 — . 306-— 316 70 1 *67 — 276 50 104-^ 110 — 143 85 14485 26 — 28*— 474 — 483*60 78- — 83-— 88 25 94 25 66 — 70 — 64 2 S r6**5 H4 75 36 25 62 • <*6 — 74- 78 — 636 — 544 70 1C6-26 107 25 ■ 67475 675 75 ji 638 — 1647- 679 7o 680 75 ■ 789 60 791 — ! «48-- -;48 75 676 — 679'— j 645 50 546 50 «766 *776 — E62 50 563 50 | 287-50 288— 640 — 546 — ! 157*- 159Č0 11 36 11-40 1* 10 16-13 2^-48 23 55 23-95 2403 117*as 117-52 9645 95 65 «63-6' 16450 4S4 5 — . ta 100 kg. X 15 80 . B 100 „ * 1650 . . 100 . , Žitne cene v Buoimpeiti Dn« 6. septembra 1906. Termin • Pšeniea aa oktober . PSeniea „ april 1906 , . B Ki „ oktober . . . a K«iu&a r, maj 1906 . . „ Rfeiaatv. Nespremenjeno Meteorologijo poročilo. yi.-r.., w»d Morjeai AOd-i. Srednji «r*ctu T***C 100 1284 13 14 Q 03 -*-> Caa opaao- Stanje haro-n*«?tra . -S" V utro vi Heb-> «anju i P 5. 19. av I 7. z\. 3. cot> 740 2 740 2 737 8 17 0 mL jvzhod 1 £2: btozvetr. 25 3 si. jzah. jasno megla jasno Srednja včerajSnia tamr>eratarB: 17*7V normpJi* 16 3*. — Padavšra v 0 0 Gospodična poučuje glasovir In [muzikalno teorijo. — Kje, pove upravništvo „Slovenskega^Naroda". 2762-2 Posebni mrtvaški listi se ne Izdado I Olga in Ema VVurner naznanjata vsem sorodnikom, prijateljem iu znancem prežalostno vest o smrti svoje iskreno ljubljene dobre matere, gospe Ane Wurner roj. Pogačnik c. kr. profesorja vdove ki je po dolgem, jako težkem trpljenju, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, danes, dne 5. septembra ob eni uri popoldne'v 68. letu starosti blaženo zaspala v Gospodu. Pogreb bo v četrtek, 7. septembra ob 3. uri popoldne iz hiŽe žalosti, Marije Terezije cesta št. 4, na pokopališče pri Sv. Krištofu. Sv. zadušne maše se bodo služile v farni cerkvi Marijinega Oznanenja in na Bledu. 2822 Prosiva tihega aožajja. V Ljubljani, 6. septembra 1906. se takoj odda na 3Franc Jožefov! cesti it. 8 v pritličju na levo. 9824-1 Velika, lepo mebloiana mesečna soba z eno ali dvema posteljema, s hrauo ali brez nje, se takoj odda. — Naslov pove uprav. „Slov. Naroda". 28*7-1 prcjernei* # # album. Slavnostna „JLjublj. Zvona" leia t900. J3Vod d Jf 2-40, po pošii H 2'60 Ss dobiva v knjigami "CHUEHTllER v Ljubljani, Prešernove ulice. Učenec '-D iz boljše rodbine, zmožen slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v drogeriji Anton Kane v Ljubljani, šelenburgove ulice 3. V NOBENI 5LOVENSKI HIŠI 5E ME BI 5mele POCjRESfTTI t t t t i č=3 EESS DOKTORJA FRRNCETfl fflSS PREŠERNA EšfflS UREDIL 5KRIPT. L. PIMTRR ILUSTRIRANA IZDAJA, SEŠITA 5 H, V PLRTMC VEZANA 6 K 40 h, V USNJU VEZANA 9 H LJUDSKA IZDAJA I K, V PLATNO VEZANA 1 H 40 h. NATISNILA IN ZALOŽILA IG. PL. KLEINMAV&r & FED. BAMBERG V LJUBLJANI, t ž DOBIVAJC t i 2 SE PO VSEH KNJIGOTRŽN1CAH. i t ; O Izvit moči za vse, ki se čutijo bedne in onemogle nervozne in malo energične, je Sanatogen B ki ga je sijajno ocenilo nad 2000 zdravnikov vseh dežela. |§ dobiva se po lekarnah in drogerijah Brošure | pošilja gratis io franko Bauer & Cie, Berlin *5 S W. 48 Generalni zastopnik za Avstro-Ogrsko C. Brady, Dunaj, I. Fleischmarkt 1. O Ces. kr. avstrijske ||g državne železnice. C kr. ravnateljstro dri. železnice v Beljaka. Veljaven ođ dne 1. junija 1906. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE jo*, kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. mi 24 m ponoči ouobci vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inom ost, Monakovo, Ljubno, čez Selstnal v Ansseei Solnograd, če« Klein -Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 6. uri 07 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 1. junija do 10. septembru ob nedeljah in praznikik. — O1 7. uri 5 m fcjntrfj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Francensfest«, Ljubno. Dunaj, če* Selcthai ?7 Soloograd, Inomost, Čez Klein-Reifling v Line, Budejevice, Plisen, Marijin vare, Heb Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko. Čea Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne osobni vlai t Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubn«, Selzthal, Dunaj, Solnograd, Inomost, Bregenct Ženeva, Pari«. — Ob 3. ari 16 m popolne osobni vlak v Podnart Kropo, samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 3. uri 68 m popoldni osobni vlak % Trbiž, Beljak, Pcntabelj, Celovec, Fran-zensfeste, Monakovo, Ljubna, če* Klein Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine var Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, (Ljubljana-Linc-Praga direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, na Dana j čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobn1. vlak v Trbiž, Beljak, Fran-zensfeste, Inomost, Monakovo (Ljubljana-Monakoro direktni voz I. in H razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak ? Nova mesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. isto t ako. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. koL PROGA IZ TRBIŽA Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (Monakovo-Ljubljana direkt. voa 1., H. raz). Inomost, Franzecsfeste Solnograd Line, Steyr, Auesee, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. ari 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijne vare, Prago (Praga Line-Ljubljana direktni voz I. in II. razreda), Plzen, Budejevice, Solnograd, Lino, Steyr, Pariš, Ženevo, Curih, Bregen«t Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, bmohor, Pontabel. — Ob 4. ur 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monako vega, Ino mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 06 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega Prage, Franzensfeste, Karlovih var o v Heba, Mar. varov, Plzna Budejevic, Linca, Ljubua, Beljaka Celovca, Pontabia, čez Selzthal od Inomcsta in Soluograda. — Ob 9. uri 5 m zvečer iz Lesec Bledn samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 10 uri 40 m zvečer osobni vlak iz Trbiža od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA 12 NOVEGA MESTA IN KOĆE V J A. Osobni vlaki : Ob 8. uri 44 m zmtraj osobni vlak iz Novega mesta ii Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 ns zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. ur. 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7, ari 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoč samo ob nedeljah in praznikih — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutr ob iO. uri £9 m dopoldne, ob 0. uri 10 m zvečer Ob 9. uri 56 m ponoči sam* ob iedt ah a praznikih. — Srednjeevropski čas *e za 2 min pred krajevnim časom v [gabita L ]l5_x?<»a Svoji k svojim! Slavnemu občinstvu kakor tudi raznim društvom in korporacijam iz Ljubljane in z dežele, ki se udeleže ■+» odkritja Prešernovega spomenika -*f- priporočam svojo nasproti postaje električne železnice ležečo s prostornim, senčnatim vrtom, kjer se bo najbolje in najtoenejse postreglo z izvrstnim pivom, dobrim, pristnim vinom kakor tudi z okusnimi gorkimi in mrzlimi jedili. Društvom in korporacijam, ki bodo nekaj dni prej naročili kosilo in večerjo se bodo rezervirale mize in se bo nanje posebno oziralo. V nedeljo, dne IO. t. m. popoldne KONCEKT "Kf*- s posebno zanimivim sporedom, ki ga bo proizvajala „Narodna godba iz Celja". Vstopnina 2BO lam*. 2820—1 Za obilni obisk se priporoča z velespoštovanjem FRAN 11EMIC restavrater na „Zelenem hribu" Uolenjplist eeNta sv. 9B v IJubijani. Prešernov kip 80 cm visok, se takoj proda. Ogleda se ga lahko pri Franc Toman%M9 podobarju in pozlatarja na Valvazor-jevem trgu št. 1. 2823-1 Jšče se dobro izvežbana poštna in brzojavna odprauiteliicD za večji nrad na Spod. Štajerskem. KJe — pove upravništvo „Slov. Narodau. 2839 1 Jliša naprodaj ali v najem. Proda se ali v najem se da enonad stropna hiša z velikim vrtom in lepim razgledom po izredno nizki ceni, in sicer v predmestju Ljubljane Kje, pove upravn „Slov. Nar.u 2766 2 Učenci iz boljših rodovin se sprejmejo na stanovanje in hrano pr uradniški vdovi. Lepo zračno stanovanje, vestno nadzorstvo. Klavir na razpolago. KJe> — pove upravništvo nSlov. Naroda". 2828-1 Sode vinske od 620 do 650 litrov vsebine proda po nizki ceni 2581-5 uliee IO, Ceno se proda velika lesena baraka ki se je v njej izvrševala gostilniška obrt in prodaja mešanega blaga. Baraka stoji v Podnomu pri Bledu pri gradnji Bohinjske železnice. — Več pove lastnik Anton Maver, založnik mengeškega piva v Lescah, Gorenjsko. 2v25-1 VABILO na Posojilnice v Radovljici registr. zadruge z omejenim poroštvom ki se vrši dne 14. septembra ob 3 popoldne v zadružni pisarni s sledečim dnevnim redom : 1. ) Sklepanje o poročilu o izvršeni državni reviziji. 2. ) Sprememba zadružnih pravil. 3. ) Odobrenje službenega reda in po- kojninskih ter odpravninskih določb za uradnike in sluge. 4. ) Slučajnosti. 2837 Ravnateljstvo. vajalna LEKARJA PICCOLI-JA v LJUBLJANI pospešuje prebavo in odperhje telesa. Cenik brezplačno. 1 I steklenica 20 vinarjev. 18 Naročila proti povzetju. 1521 Slovenske muzikalije ravnokar izšle! Govekar Fr.: Rokovnjari, uglasbil Viktor Parma, kompletno K IO-70. Posamezno: 1. Ouvertura za klavir . . K 250 2. Kuplet za moški glas s klavirjem......„ 1*— 3. Zora vstaja, za sopran b klavirjem......„ T— 4. Cvetočih deklie prsa bela, samospev (sopran), z mešanim zborom ob spremijo vanjo klavirja . . . „ 2 — 5. Mladi vojaki, koračnica za klavir in petje . . . . „ 120 6. a Oj zlata vinska kaplja j ti, samospev z moškim zborom. J „ 3'— b) Povsod me poznajo, sa- I mospev iz ,,Zdravic4* Govekar Fr.: Legijonarji9 uglasbil Viktor Parma, kompletno K II 20. Posamezno: 1. Zapoj mi, ptičica, glasno, pesem K 120 h 180 1- 180 120 l-2>, za sopran s klavirjem 2. V petju oglasimo, mofiki zbor s klavirjem . . . 3. Kuplet za moški glas a klavirjem...... 4. Romanca, samospev (tenor) z moškim zborom ob spremljevanju klavirja . 5. Ptička, pesem za sopran s klavirjem..... 6. Skoz vas, koračnica. Po besedah J Stritarja. Za klavir (s petjem ad libitom) 7. Sezidal sem si vinski hram, samospev z moškim zborom. Za petje in klavir iz „Zdravic".....„ 3 — Dalje: '^268- 44 Viktor Parma: Mladi vojaki, korač niča s petjem ad libitum. 2e 3. izdaja .........K 1-20 Viktor Parma: Mladi vojaki, za citre . . .... Viktor Parma: Slovanske cvetke, potpouri po slovanskih napevih .... Viktor Parma: Triglavske rože, valček po slovanskih napevih....... Viktor Parma: Zdravice, za petje in klavir..... 1 - g r> 26u 3- Žirovnik Janko: Narodne pesmi z napevi, I. zrezek K 120 po pošti K 1 30. ŽIrovnik Janko : Narodne pesmi z napevi, II. zvezek K 1* -, po pošti K 110. Največja zaloga m uzi kal i j v Ljubljani Katalogi gratis in franko. Izposojevalnica mnzikalij obsega 10.000 številk. Mesečni abonement s premijami. Razpošilja tudi na zunaj Oton Fischer trgovina z muzikalijaini v Ljubljani. aa Ernest H a m me rs c h m i d ta nasledniki 3174-41 irinilna žrlnnla lat ko>l. Valvazorjev trg št. 6 — Ijubljana — Prešernova ulica št. 50. Velika zaloga kuhinjskega orodja in ine oprave. „Ljubljansl Podružnica v [CELOVCU. Kopaj« in prodaj» vse vrste rent, sastavnih pisem, p rij ori tet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev tc ' ~ - BEI in deviz.] ftyJX £tfe.. Promese lzdeja|k>s«kemu žrebanju. ta kreditna banka v Akcijski kapital K 2,000.000—. Rezervni zaklad K 200.000'-. 1 2mm\*n to Ihhsataji n|t pnfcjM n vratotstM papirja . | izžrebane vrednostne papirje in Zaramje »rodite proti vnovftaje zapale kupone. kurznl lasg*Ta"toI. Vinkuluje in devinkuluje vojaško zoni minsko kavcije. pry Eakompt to lnkaiao menle. BOT Borna n«ro«ll*. TLS Ljubljani" Podružnica w SPLJETU. r^> »©M»rait> vlos;e sprejemu «S> v tekočem raerma ali na vlozne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obreetoje od dne vloge do dne vzdiga. 8—103 Promet % čeki in nakaznicami. Iidajatelj in odgovorni urednik£Dr. Ivan Tavlar. Iiiitniiia in liak .Narodu« ha kame*. 9971