Maj 1996	leto 3/številka 29. cena 80 SIT	SplOŠHa banka koper
Meja s Hrvaško
NEJASNO STANJE IN DIPLOMATSKE DROBTINICE
Od znamenite opredelitve Slovenije o priznanju mej Po stanju na dan 25. junija 1991, mineva peto leto. Vtem času je bilo največ ugibanj o meji s Hrvaško. de administrativna, začasna, dokončna, pravična, kje naj bi potekala v Piranskem zalivu?
Primorski utrip je v četrtek, 25. aprila v portoroškem Avditoriju organiziral aktualen pogovor na temo: Obmejna in lastniška vprašanja na križišču Evrope, z namenom, da bi od pristojnih vladnih Predstavnikov, in predstavnikov z Ministrstva za zunanje zadeve ter politikov in drugih poznavalcev Problematike , zvedeli nekaj več o možnostih ohranitve celovitosti Piranskega zaliva, zemljiški posesti na Savudrijskem polotoku, meji na kopnem in na morju. Pogovora so se udeležili: predstavnika Ministrstva za zunanje zadeve in vlade Dr. Iztok Simoniti- predsednik diplomatske komisije, Andrej Žlebnik- pooblaščenec za Hrvaško, Vlado Habjan -zgodovinar in dober poznavalec Problematike, doc.dr. Duša Kmel-Umek, poslanca
Zmago Jelinčič in Matjan Polšak, Dr. Saša Žužek Rešek-
občinska svetnica Piran, Ivan Dekleva - občinski svetnik Piran, Dr. Miroslav Zei, Gustav Guzej- novinar, Dušan Puh- odvetnik, Vladimir Vinčar, Janez Lenassi, Joško Joras in drugi.
Pogovori o obmejnih vprašanjih s Hrvaško potekajo na visoki diplomatski ravni, nekako proč od nas, ki tukaj živimo in delamo ter v vsakodnevnih stikih s sosoedi želimo ustvarjati sožitje in boljše medsebojne odnose, ki ne bodo ovira na skupni poti v Evropo. Nismo in ne moremo biti zadovoljni z nejasnim stanjem in diplomatskimi drobtinacami.saj se prav tu ustvarja prazen prostor za različna ugibanja, pa tudi politične predvolilne ambicije. Poleg diplomatov nam lahko nekaj povedo zgodovinarji in geodeti, ki so že na terenu in ugotavljajo dejanska stanja, še največ pa domačini.
V bližnji prihodnosti naj bi piranski Občinski svet sklical na to temo tudi tematsko sejo.
Več na straneh od 5-8.
Besedilo: Franc Krajnc Foto: Quicklab, Bernardin
nas zares potrebujete
FOTOOPTIKA RIO Ljubljanska 24, Izola Tel.: 066/61-403, Fax.:
40 LET GLASBENE ŠOLE PIRAN
Na slavnostnem koncertu ob 40. obletnici Glasbene šole Piran, ki so ga priredili 11. maja 1996 v portroškem Avditoriju, je piranski župan Franko Fičur vodji šole Benjaminu Makovcu kot priznanje za dolgoletno uspešno delo na področju glasbe in glasbene vzgoje mladih, izročil plaketo Občine Piran.
V tem času je glasbena šola vzgajala okoli 1500 glasbenikov, iz nje je izšlo kar 16 odličnih profesionalnih glasbenikov, kar je nedvomno tudi v ponos občine Piran, hkrati pa tudi obveznost in skrb, da bodo mladi glasbeniki za to imeli tudi gmotne pogoje in nadaljevali s tradicijo in črpali navdih iz del velikega glasbenika Giuseppa Tartinija.
(nadaljevanje na zadnji strani)
V tej številki:
-SIMPTOMI RAZKOLA V OBČINSKEM SVETU?
-	PO VOLITVAH V SVETE KS
-	HOTELI PALAČE ŠIRIJO PONUDBO
-	SPREGLEDANE OBALNE PRIREDITVE
31. maj - svetovni dan boja proti kajenju
Storite nekaj za svoje zdravje! Recite, danes ne bom kadil-a. Kajenja se je težko odvaditi, zlasti, če se s problemom spoprimete sami. Nikotin in ritual kajenja namreč zasvojita človeka. Od tu naprej, do tegob, ni več daleč.
Poskusite, morda bo šlo._
PEKARNA Koper d.o.o.
Pobeška 15,66000 Koper Tel: 066/31-303 Fax: 066/31-303
PRIPOROČAMO DNEVNO SVEŽI KRUH IZ NAŠIH MALIH PEKARN M-DEGRO: Lucija, Jagodje, Šalara JESTVINA: Markovec,Petka, Agraria Koper
Z navdušenjem pozdravili papeža!
"Oče potrdi nas v veri!" Besede, ki jih je izrekel papež Janez Pavel II., so upanje, ljubezen, vera v Boga in strpnost do sočloveka. Sveti oče nas je počastil z obiskom in mnogi so mu lahko stisnili roko in mu zaželeli srečen 76. rojstni dan. Papež Janez Pavel II. je bil v Sloveniji od 17. do 19. maja 1996. Mudil se je v vseh treh slovenskih škofijah, v Ljubljani, Postojni, na srečanju z mladimi in v Mariboru.
Srečal se je z najvišjimi državnimi in cerkvenimi predstavniki.Prav v času njegovega obiska, 18. maja, je praznoval svoj 76. rojstni dan. Njegov obisk v Sloveniji bo šel v zgodovino, ne samo po tem, da ga je navdušeno pozdravilo več kot 230 tisoč ljudi, temveč tudi kot dogodek časti, sreče in spoznanj, da je vera nekaj kar nas krepi v dejanjih in modrosti. Gospod Jezus Kristus ima veliko pridnih in dobrih učencev, ki jih je prišel papež blagoslovit. Njegova Svetost nam bo ostala v spominu in ponosni smo, da smo zmogli priprave in sprejem, ki ga lahko občuduje ves svet. Oče, potrdi nas v veri, da bomo Slovenci dobri ljudje in da se ne bomo bali cerkve.
Foto color laboratoiy - Obala 7, Bernardin, 66320 Portorož - Tel.: +386 66
75 664
IZDELAVA FOTOGRAFIJ V ENI URI - RAZVIJANJE DIAPOZITIVOV - IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ DIAPOZITIVOV - PRODAJA FOTOMATERIALA IN OPREME
Turizem
Slab začetek, dober konec
Po prvih ocenah Statističnega urada Slovenije, ki pa niso dokončne, je bilo v Sloveniji v prvih treh mesecih letošnjega leta za 4 odstotke manj turističnih prenočitev. Prenočitev domačih turistov so zabeležili za 2 odstotka manj kot v primeijavi s prvim trimesečjem preteklega leta, prenočitev tujih gostov pa je bilo za 6 odstotkov manj. Vseh gostov (prihodov) j e bilo za odstotek več kar lahko pomeni, da seje čas bivanja še nekoliko skrajšal.
Za zdaj ni nobenega preplaha. Turistični delavci piranske občine bodo, če se bo nadaljeval slab obisk, ponudili nekoliko bolj ugodne aranžmaje s katerimi bi pritegnili domače goste. Bojijo se namreč, da se bodo Slovenci letos množično podali spet v Istro, čeprav od tam prihajajo vesti o precej dragem življenju. Do drastičnega zniževanja cen pa menda ne bo prišlo. Pozna se gospodarska in zaposlitvena kriza v Nemčiji, iz Italije pa naj bi na račun bolje stoječe lire letos pričakovali večji obisk.
Prvi meseci v letu še ne morejo dati prave slike, so pa lahko tema za razmislek kaj je treba še storiti, da ne bo prepozno.
Napaka, malomarnost, ali kaj drugega
Zakaj v letošnjem slovenskem koledarju prireditev, ki gaje pred nedavnim izdala Turistična zveza Slovenije, ni objavljenih prireditev z Obale?
Na razširjeni seji Turistične zveze Slovenije v prostorih Območne gospodarske zbornice v ponedeljek, 13. maja, so se turistični aktivisti, organizirani v turističnih društvih, pogovarjali o svoji organiziranosti, nasploh pa niso preveč zadovoljni. Turistična društva so ponekod nedejavna in se srečujejo z organizacijsko in razvojno krizo. Ponekod iščejo rešitev v komercializaciji dejavnosti kar samo potrjuje, da ljudje niso več pripravljeni delati prostovoljno. Prav v tem je bil čar društev, ki so veliko pripomogla k urejanju kraja, vzgoji podmaldkov in osveščanju ljudi. Nekako šepa tudi v povezanosti društev.
Turistična zveza slovenske Istre je propadla preden seje sploh lahko postavila na noge. Njen predsednik Slavko Mastnak je odstopil. Nekatere namreč moti, da bi se iznad njih oblikovala še ena organizacija, ki bi ukazovala, kaj naj počnejo v občinskih turističnih društvih.
Nada Kozina iz portoroškega Avditorija je vprašala kako je mogoče, da Turistična zveza ni vnesla v koledar prireditev, prireditev z Obale? Povedali so ji, da so na Oblai bili tako malomarni, da so seznam svojih prireditev (nekatere so bile celo brez datuma) poslali na napačen naslov - na Center za ekonomsko propagando pri GZ, ki ga ni več. Ta seznam z Obale naj bi prejela Lučka Letičeva, vendar seji ni zdelo pomembno, da bi ga oddala na pravo mesto. Nerazumljivo je, da tega lapsusa ni opazil urednik publikacije.
Obala bo tako morda oblikovala svoj koledar prireditev. To je na žalost še en dokaz, da v turizmu ni prave koordinacije, ali pa je vse skupaj predimenzionirano in samo sebi v napoto. Mitja Logar, direktor portoroškega Protoura je predstavil osnovne značilnosti razvoja turizma v obalno - kraški regiji, Dino Pucer je govoril o razvoju društvene organizacije v slovenski Istri. Dr, Marjan Rožič, predsednik TZ Slovenije je povedal, da TZS nima sistemskega vira financiranja kar ni dobro. "Želimo si, da bi v Slovenjo prišlo čimveč turistov, ki bi se pri nas počutili dobro. Na Obali bi se kazalo potruditi, da bi vsi ljudje, ki so zaposleni v turizmu začutili, da ne bo organiziranega turizma, če ne bodo delovale društvene organizacije." "Prišli smo do tiste meje, ko ne moremo več le pripovedovti kako naj bi bilo, ampak je treba tudi kaj konkretno storiti." Že sedaj je povabil k aktivnostim ob 27. septembru, svetovnem dnevu turizma.
Udeleženci so si pozneje ogledali Primorski sejem. (FK)
Problematika mladinskega turizma
&!ili8lyi3ULidl£U^
Odbor za turizem pri Občinskem svetu Piran je zavzel negativno stališče do predloga, ki sta ga v okviru prizadevanj za trajno rešitev mladinskega turizma predlagala Župan Franko Fičur in načelnik Urada za urejanje prostora Boris Kočevar, da bi na rtu polotoka Seče pripravili zatočišče za vrečarje.
Problematika mladinskega turizma bo na dnevnem redu Občinskega sveta Piran v četrtek, 23. maja, ko bodo nadaljevali že začeto sejo prejšnjega tedna. V občini Piran se že vrsto let pojavlja problem tako imenovanih vrečarjev oziroma njihove namestitve. Mladi, poleti utrujeni od potovanja, nekateri od žurov ali alkohola, prenočujejo povsod na prostem , saj nimajo denarja za plačilo hotela, ali pa ta denar raje porabijo za hrano ali druge reči. Nočno poležavanje po parkih in na plažah ustvarja slabo sliko za turistični kraj. Mladi naj bi zato dobili priložnost, da bi na organiziran način pač nekje prenočili oz., da bi jih tja lahko napotili. Večkrat se zgodi, da mlade neagresivne zaspance zjutraj pobira policija, vendar ponavadi ne va kam z njimi. Pri iskanju primernega kraja namestitve so prišli do dveh možnih lokacij: Avtokamp Strunjan ter Avtokamp Lucija. Pri primerjavi obeh lokacij so se odločili predlagati avtokamp Lucija, kije bliže centru Portoroža, kjer vrečarji že tudi sedaj kampirajo, ali pa jih tja usmerja policija. Pa tudi Matropol hoteli DD oz. Avtokamp Lucija, so pripravljeni del svoje površine nameniti za potrebe vrečarjev.
Vodstvo avtokampa predlaga, da bi jim občina dala v uporabo ali upravljanje del nasutja pod polotokom Seča, kjer bi lahko začasno uporabili del teh površin. V tem primeru bi bilo kampiranje za vrečarje precej cenejše. Dragoceni prostor, kije nastal z nasutjem neurejen sameva. Če bo prišlo do pozitivnega sklepa, bo občina pridobila lep košček nove plaže.
Grand hotel Metropol zaprt zaradi obnove
Po 24. letih, odkar je leta 1972 Grand hotel Metropol odprl svoja vrata za goste, takrat smo s ponosom dejali, da je to najboljši hotel daleč naokoli, je začasno zaprt zaradi večje prenove. Pomembna pridobitev v ponudbi Metropolovih hotelov bo tudi obogaten vodnorekreacijski center, v katerm se bodo zvrstile savne, masažne kopeli, bazeni in ponudba, namenjena sprostitvi in zabavi obiskovalcev. Hotel bo zaprt predvidoma do konca maja. Ostali hoteli; Roža, Lucija, Barbara pa tudi Casino', poslujejo normalno. Sezono bodo tako pričakali z obnovljenim Grand hotelom Metropol in zaključnimi zunanjimi gradbenimi deli za garažno hišo.
Hoteli Palače
S PRENOVO TERM 700 m2 POKRITIH BAZENOV
V portoroških Hotelih Palače poteka temeljita prenova Term. Do septembra bodo uredili sodoben zdraviliško-rekreativni kompleks s termalno mineralno vodo, ki bo dnevno lahko sprejel tisoč kopalcev. Kompleks bo imel 700 kvadratnih metrov vodnih površin, tri vrste savn in različne terapije. Vrednost naložbe je 5 milijonov nemških mark.
"Najdba zelo kakovostne termalne mineralne vode je le še potrdila naše namere, da dolgoročni razvoj Hotelov Palače usmerimo v zdraviliško - rekreativni turizem ter oblikujemo ponudbo, namenjeno zahtevnemu individualnemu gostu," razlaga prenovo Term Danilo Daneu generalni direktor Hotelov Palače. Gostom je, kljub prenovi, na voljo celotna ponudba Term, razen bazena in savne. Prenova	kompleksa
zaenkrat poteka v skladu z načrti. Dela se bodo z enakim tempom nadaljevala tudi v poletnih mesecih, končali pa jih bodo predvidoma konec avgusta. V tem času bodo obnovili in dogradili bazenski kompleks, kjer bo na 4000 kvadratnih metrih 700 kvadratnih metrov vodnih površin v obliki manjših, med seboj povezanih bazenov nepravilnih oblik s slapom, fontano, vodnimi topovi, podvodnimi masažnimi klopmi in ležalniki ter toplimi vrelci.
Na 400 kvadratnih metrih bodo obiskovalcem na voljo kar tri vrste savn - finska, turška in aromatična. Pomlajena Grand hotel Palače in hotel Apollo, prenavljati so ju pričeli v začetku tega leta, bosta skupaj s Termami sestavljala privlačen hotelsko-rekreativni kompleks.
Ministrstvo za zdravstvo je Termam Hotelov Palače priznalo kar štiri naravne zdravilne dejavnike: pred enajstimi leti klimo, solinsko blato fango ter slanico iz solin, lani pa še, termalno mineralno vodo, ki priteka iz 705 metrov globoke vrtine za hoteli Palače. Voda je edinstvena, ne samo v Sloveniji temveč tudi v tem koncu Evrope, saj poleg žvepla vsebuje tudi natrijev klorid, zaradi česar združuje zdravilne lastnosti mineralne in morske vode.
Terme hotelov Palače bodo z obnovo tako postale edino zdravilišče v Sloveniji s priznanimi kar štirimi naravnimi zdravilnimi dejavniki. Namenjene bodo zdravljenju revmatičnih in degenerativnih oboljenj, zdravljenju po operacijah in ranah ter zdravljenju kožnih bolezni in bolezni dihal.
Jz 705 metrov globoke vrtine ob hotelih Palače priteka termalna mineralna voda z 10 zdravilnimi vplivi. Temperatura vode je med 22,5 in 23 stopinjami Celzija, en liter pa vsebuje kar devet gramov mineralne snovi - veliko natrijevega klorida, drugih sestavin morskega porekla, in precej žveplovih spojin. Po sestavi je primerljiva z vodo v enem najslavnejših evropskih zdravilišč Piestang na Slovaškem. Vsi bazeni v termah bodo polnjeni s termalno mineralno vodo, ki jo bodo delno razžvepljali ter ogreli na 28 do 36 stopinj Celzija.
USPESNO POSLOVANJE
Po navedbah na tiskovni konferenci so Hoteli Palače poslovno leto 1995 uspešno zaključili. Podljetje je ustvarilo 1.157.478.857 tolarjev prihodka in 6.951.379 tolarjev čistega dobička. Za 6 odstotkov manjši prihodek v primerjavi z letom poprej gre pripisati predvsem manjšemu številu gostov zaradi deževnega vremena v maju in slabi poletni sezoni, kije imela le 15 popolnoma sončnih dni, pomemben dejavnik pa je bila tudi precenjenost tolarja.
V Grand Hotelu Palače, Apollu, Mimi in Neptunu so lani imeli 29.505 gostov, ki so ustvarili 113.845 nočitev. Gostov je bilo sicer 10% manj kot v letu 1994, vendar so v Hotelih Palače bivali dalj časa. Kar 67 odstotkov gostov je bilo iz tujine, in sicer največ iz Rusije (16 odstotkov), sledili so gostje iz Italije (13 odstotkov), Nemčije (13 odstotkov), Avstrije (11 odstotkov) in Belgije (6 %). Število domačih gostov seje v primerjavi z letom 1995 zmanjšalo za odstotek. V zadnjih treh letih seje najbolj povečalo število ruskih gostov' (s 4 na 16 odstotkov), zmanjšalo pa število italijanskih gostov (s 23 na 13 odstotkov).
Za naložbe so Hoteli Palače v lanskem letu namenili 81 milijonov tolarjev. Končali so prenovo Grand hotela Palače in prenovili prostore za upravo. Največ naložbenih sredstev pa so namenili za nov informacijski sistem, ki povezuje hotelsko poslovanje, gostinstvo in finančno poslovanje. Letos so oziroma bodo svojo ponudbo obogatili z novim bazenskim kompleksom s termalno mineralno vodo, z novim recepcijskim hallom, penzionsko restavracijo in igralnico za otroke v hotelu Apollo ter z obnovljenimi depandansami hotelov Neptun in Mirna. Organizirali bodo pester zabavni program v Pivnici ter večji izbor izletov v bližnjo in daljno okolico, prav tako pa bodo uredili okolico pred vhodom v Grand hotel Palače. Nadalje bodo vse sobe hotela Neptun opremili s televizijo in minibarom, v Grand hotelu Palače in hotelu Apollo bodo uvedli samopostrežni sistem penzionskih obrokov. V času od 22. junija do 1. septembra bo organiziran poseben program za otroke ter novi eno -in dvodnevni lepotni in sprostitveni program v Termah.
JAVNA PRODAJA DELNIC
Hoteli Palače so podpisali pogodbo Sklada Republike Slovenije za razvoj za izvedbo javne prodaje delnic. Tako se bo javna prodaja lahko pričela 20. maja in bo potekalo 30 dni. Državljanom Slovenije bodo za certifrkate in gotovino ponudili 30 odstotkov osnovnega kapitala podjetja, kar znaša 703.830.000 tolarjev.
Nominalna vrednost ene delnice je 1.000 tolarjev, izhodiščna prodajna vrednost za certifikate je 1.112 tolarjev, za gotovino pa 1.847 tolarjev. Hoteli Palače v celoti lastninijo 2.346.102.000 tolarlev osnovnega kapitala. V ta namen so izdali 2.346.102 delnici. Zaposleni, bivši zaposleni, upokojenci in družinski člani zaposlenih so doslej z interno razdelitvijo pridobili 6,4 odstotka vrednosti osnovnega kapitala podjetja, kar znaša okoli 166, 5 milijona tolarjev. Sedanji zaposleni so povprečno vpisali za 410 tisoč tolarjev certifikatov in zadolžnic. Delnice Hotelov Palače, ki naj bi bile po zagotovilih direktorja Danila Daneua ' vama naložba, je v javni prodaji v zameno za certifikate mogoče dobiti na upravi Hotelov Palače v Portorožu. Za gotovino ali certifrkate pa jih je mogoče kupiti v
portoroški ekspozituri Splošne banke Koper in v ljubljanski enoti A banke na Slovenski 50. Stroške vpisovanja delnic krijejo Hoteli Palače.
-
15. seja Občinskega sveta Piran
vveliki sejni dvorani zgradbe Občine Piran so se v četrtek, 16. maja 1996 sestali občinski svetniki. Na svoji 15. redni seji so obravnavali naslednji
1) Potrditev zapisnika 14. seje z dne 18.4.1996
2	) Odlok o proračunu Občine Piran (druga obravnava)
3	) Odlok o varnosti, uporabi, redu in čistoči javnih kopališč, bazenov ter drugih odprtih morskih vodah v Občini Piran (druga obravnava)
4	) Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi in nalogah komunalne inšpekcije na območju Občine Piran (prva obravnava)
5.	) Predlog rešitve problematike mladinskega turizma
6.	) Preselitev TV oddajnika
7.	) Dopolnitev poročila o določitvi mikrolokacije garažne hiše
3 ) Javno podjetje OGREVANJE d.o.o. Piran - poslovno poročilo za leto 1995 in
hnančni plan 1996 ter ureditev listinske dokumentacije
9-) Soglasje k pogodbi o vlaganjih v visokošolski kompleks v Portorožu
10) Cenik določenih storitev za leto 1996, kijih izvaja OKOLJE Piran
H-) Poslovno poročilo JP OKOLJE Piran za leto 1995.
V občinskem svetu se kažejo prve razpoke
Luciana Milok, član Združene liste socialnih demokratov iz protesta zapustil sejo.
Občinski svet Piran je vse do predzadnje seje deloval dokaj homogeno. Tu in carn je bilo slišati pripombe na račun vodenja sej, malce je včasih zaškripalo v rU^v aJevanJu mnenJ - v glavnem pa je teklo vse kot po maslu. Opazovalci bi ekli, da smo vendarle dobili predstavnike ljudstva, ki se ne bodo medseboj Prepirali in bodo upoštevali skupne, ne strankarske ali celo zasebne interese, ke na predzadnji seji so se pokazali simptomi razkola, ko so imeli na dnevnem edu vprašanje garažne hiše pri cerkvi Sv. Jurija, ki je ne bi gradili več tam kot so si prvotno zamislili, ampak nekoliko proč proti obzidju. O mikro lokaciji garaže bodo govorili na naslednji seji. Variante gor ali dol, spreminjevalni Predlogi bodo zavlekli začetek del in vprašanje je, kdaj bo "projekt desetletja" nared in če se bo ta generacija svetnikov lahko pohvalila z velikim uspehom ^sitve piranskega prometnga kaosa. Medtem pa brez zapletov teče izgradnja Pi^tropolcve garaže v Portorožu, ki pa po mnenju mnogih ni tako nujna kot v
proračun kamen spotike.
ri sprejemanju proračuna Občine Piran za leto 1996 so se vsi strinjali z gotovitvijo župana, da denarja ni dovolj za vse želje in potrebe. A kjub temu je no pristavljenih veliko lončkov. Amandmaje so postavili matični odbori, nato Pa se posamezniki- svetniki. Le malo je manjkalo pa bi se vreča raztrgala. To bi jpipak bilo neprijetno za Občinski svet. Proračun oz. odlok o proračunu so na °ncu daljše razprave sprejeli. V igri so bili veliki in mali denarci. Ker občinski ozadji vec^no več ve(3o, so seveda hkrati tudi poskušali "odkrivati" anomalije v
^katere je presenetil izkaz dobička KSP OKOLJE iz prejšnjih let. Predvsem ?: ^er naJ bi hkrati najemali kredite, občina pa naj bi krila iz proračuna P‘acilo zapadlih obveznic. V bilanci oz. izkazu uspeha za leto 1995 je razvidno,
1 aJe KSP Okolje izkazalo v letu 1994 26,338 milijona SIT čistega dobička, v lqa 1995 pa 3,794 milijona SIT. Rekli so, daje izkazani dobiček za leto 1994 in a95 bolj rezultat izračunov po novih računovodskih standardih. Nekakšnen paPirpati dobiček torej, ki pa ga je terba razporediti. O delitvi ni bilo govora. Okn ni bel dobička bo služil kot osnovni kapitalski vložek pri registraciji JP KOLJE. Izkazani dobiček iz leta 95 pa naj podjetje nameni za
rezerve.
Portorožana negativno
pa Proračun se je v zadnjem trenutku hotelo obesiti tudi krajevno glasilo ie rV>:>ro^an' Murko Zorman, svetnik, glavni in odgovorni urednik Portorožana, 0,-. ral še dva ali tri podpise in predložil amandma k proračunu, da naj dnski svet iz tega naslova nameni Portorožanu milijon tolaijev. Denar pa živ .Vzarne socialnemu in otroškemu varstvu ter iz postavke Azil za zavržene Port ^ar 80 nekateri sprejeli kot pravi absurd. Nekdo je dejal, da imajo jttorožana bralci sicer radi, da pa seje, odkar je postal gl. in odg. urednik rko Zorman, prelevil v strankarsko glasilo. Župan ni dal pozitivnega 7rJenja k takšnim preživetim oblikam financiranja medijev. Amandma Marka Žprmana ni bil sprejet.
^arka izbila dno
am^ki Sandro Kravanja, Marko Zorman in Ivan Dekleva so vložili pr aKbma k proračunu in sicer, da v skladu s predlogom za sofinanciranje mJekta družbe Intermedia d.o.o. za imenovanje tekmovalne jadrnice po nuf -U ^iran’ 12 sredstev, ki so namenjena turizmu in promociji, namenijo 3 1J°ne tolaijev. To naj bi po njihovem bila promocija mesta Piran. Pozneje so raz^nesek zmanjšali na milijon tolaijev, a kljub temu se je razvnela huda
_ Peciva. Zlasti tiiHi yatn kpr sn "regali" npkafprp Hnitfp nnmpmHnp
tlak aVa' ^'asti tubi zato, ker so "rezali" nekatere, druge pomembne predloge, — Pnmer sredstva za delovanje Lokalne akcijske skupine.To je izpadlo kot:"Za
idmico pa da!"
ker se, kot je dejal, ne strinja z
^ok
Mil ~ nifdenaija, za neko jadrnico pa da!" ra °s Milok je iz protesta zapustil sejo,
w -*v.Lavanjem občinskega premoženja.
ponovno o Pečaričevih slikah
na^]lnska svetnica, prof. Vojka Štularje že večkrat dala pobudo, da bi končno 2birk re8itev za primemo galerijo v kateri bi bila razstavljena dragocena ^ekaf bečjiričevih slik, ki jih je umetnikova žena podarila Občini Piran. °bčin re nJeg°ve slike so že razstavljene v Ljubjani in bati se je, da bi lahko aa izgubila pomembno podaijeno kulturno blago. (FK)
Na^i°r^ni sejem v Padovi
slovetOŠnjem vzorčnem sejmu v Padovi, od 18. do 26. maja, se bo predstavilo tudi g°s ns^° gospodarstvo. Slovenski dan bo v sredo, 22. maja, organizira ga slovenska razst arS^a in iadustrijska zbornica, ki ima sedež v Milanu. Za slovenske kra„.av^a^ce je na voljo 700 kvadratnih metrov razstavnega prostora, ki ga simbolično sir
VlNO'96ke"Pe'
0cen°^ s!0Venski ljubljanski vinski sejem bo potekal med 4. in 8. junijem. Mednarodno Sk0rJJVaJe vln bo med 20. in 26. majem, oceniti pa nameravajo kar 1300 vzorcev iz ^Puhvif6*1 vinoroclnih držav. Prvič bo na vinskem sejmu tudi vino iz Južnoafriške Kragg *e' Posamezni vinorodni okoliši bodo skupaj; Brici bodo vzeli dvorano C, Vc’in Vipavci bodo v dvorani D.
Občina Piran
KRAJEVNA SKUPNOST LUCIJA 6320 Lucija
Obala 105-107 Tel.: 066 - 71 884
Lucija, 6.maj 1996
POROČILO O DELU SVETA SKUPŠČINE KRAJEVNE SKUPNOSTI LUCIJA V MANDATU OD 12. 6. 1990 do 21. 4. 1996
Svet skupščine Krajevne skupnosti se je v skoraj 6 letnem mandatnem obdobju sestal na 40 - ih sejah, na katerih je obravnaval okoli 280 točk dnevnega reda. Po letih je imel Svet naslednje število sej in točk dnevnega reda:
L. 1990: 5 se L. 1991: 6 se L. 1992: 8 se L. 1993: 5 se L. 1994: 6 se L. 1995: 7 se L. 1996: 3 se
, 37 točk dnevnega reda ’, 23 točk:dnevnega reda , 70 točk dnevnega reda , 73 točk dnevnega reda , 84 točk dnevnega reda , 68 točk dnevnega reda e, 24 točk dnevnega reda
Delo Sveta je bilo usmerjeno predvsem na izvajanje nalog, ki zadevajo probleme krajanov in pristojnosti Krajevne skupnosti pri reševanju le - teh. V Krajevni skupnosti smo tako ažurno spremljali vsa dogajanja preko sporočil krajanov in urejevali zadeve, kolikor je le to bilo v naših močeh in pristojnostih napram občini, drugim organom in organizacijam. Sodelovali smo pri raznih humanitarnih akcijah, tako v človeški pomoči, kot v sredstvih aii nudenju prostorov Krajevne skupnostrza opravljanje raznih nalog ali za izvedbo enkratnih prireditev in akcij (npr. pomoč Hrvaški, dodelitev prostorov in sredstev Krajevnemu odboru RK Lucija, dodelitev souporabe prostorov upokojencem, borcem, invalidom.)
Svet je redno na predloge posameznikov ali na predloge Zavoda za urbanistično načrtovanje in urejanje prostora občine Piran izdajal soglasja - k lokacijam, seveda, če so bile usklajene s prostorskimi plani občine.
Na osnovi programa urejanja komunalne infrastrukture na območju KS Lucija je podal soglasja in sodeloval tudi s svojimi sredstvi pri ureditvi naslednjih cest: Slemenska cesta, Seča, Cesta Paderna, Cesta na Forma vivi, Liminjanska cesta, Nožed, Spodnji Lučan, Ulica borcev, Ceste na Seči, Kampolin-Lucan-Kampolin, Semova ul., Vojkova ul., Lucija - Vinjole, Vinjole - Malija, del Liminjanske ceste. Prošnjam krajanov za ureditev oz. asfaltiranje predvsem dostopnih poti je svet ugodil in sodeloval z lastnimi sredstvi v okoli 20 primerih.
Svet je veliko in pomembno delo opravil pri izgradnji višinskega vodovoda v Vinjolah in pripravi projekta izgradnje vodovoda Vinjole-Mala Seva-Lucan-Liminjan. Vse priznanje gre tu Odboru za izgradnjo višinskega vodovoda pri KS Lucija. KS je pri vseh nastalih problemih krajanov, predvsem pri kritju stroškov za priključek na vodovodno omrežje, aktivno pomagala, npr. posredovala je, da so krajani vplačali prispevek v več obrokih, v nekaj primerih pa je KS pomagala z lastnimi sredstvi. Po podatkih, s katerimi razpolagamo se je na vodovod priključilo več kot 30 krajanov. Svet je pripravil in dopolnjeval seznam upravičencev do dovoza pitne vode, bodisi stalne količine ali enkratnega dovoza.
Zelo pomembno je bilo sodelovanje Krajevne skupnosti s Telekomom pri izgradnji novih telefonskih priključkov. Svet je opravil takorekoč vse operativno delo, od sklepanja pogodbe o investitorstvu s PTT, izbiranja najugodnejših ponudnikov, zbiranja soglasij lastnikov zemljišč, vodenja evidence vplačil naročnikov, sklepanja pogodb s krajani do opravil na finančnem področju. Tako je bilo na območjih Seča, Fazan, Kampolin, Vinjole, Liminjan, Lučan in še drugje izgrajenih okoli 500 telefonskih priključkov.
Svet je sodeloval s svojimi predlogi tudi pri uvajanju in razvoju kabelske in satelitske TV na območju Lucije. Z RTV Slovenija je svet sklenil pogodbo o skupnem vlaganju v pretvornik Lucija, za izboljšanje sprejema TV programov (1. in 2. programa nacionalne TV).
Svet je deloval še na različnih drugih področjih. Le na kratko lahko navedemo druge, nič manj pomembne zadeve, ki jih je realiziral sam ali sodeloval z drugimi organi, organizacijami ali posamezniki pri njihovi realizaciji:
V sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, Skladom stavbnih zemljišč občine Piran, Komunalne direkcije občine, Hidrom Koper in stanovalci stolpičev je bil dokončno urejen kanal Fazan.
Na pobudo krajanov in Sveta KS je bil organiziran odvoz smeti na območju vasi, s postavitvijo kontejnerjev. Za nekatera območja je ta naloga še aktualna.
Svet je sodeloval (in to je naloga še vnaprej) pri projektu javne razsvetljave na območjih izven strnjenih naselij. Svet je bil redno pripravljen podpreti dobre in '	'	•	’ '	-	' ■ ‘	• boljšanie pogojev bivanja prebivalcev ali
kopališkega objekta na rtu polotoka Seča. ZaL Komisija za ogrevanje pri Svetu KS Lucija je največ pripomogla k ureditvi dolgoletnega perečega problema centralnega ogrevanja uporabnikov. Sodeluje tudi pri projektu plinifikacije.
Svet je organiziral več javnih obravnav, omenimo predvsem:
Javno obravnavo dokumentacije za novo pokopalipče Vinjole.
Javno obravnavo o osnutku prostorskih ureditvenih pogojev za območja planskih celot: Strunjan, Fiesa-Pacug, Piran, Razgled - Moštra - PiransKa vrata, Portorož, Lucija, Seča, Sečoveljske soline, Sečovlje, Dragonja, Morje v občini Piran, seveda s poudarkom na območju svoje KS.
Javno obravnavo o razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine Piran. Sam svet pa je na eni svojih sej obravnaval osnutek PUP za sanacijo degradiranega prostora za območje občine Piran in posredoval pripombe in sklepe na ustrezne naslove.
Ko je bilo v državi aktualno vprašanje obstoja in delovanja krajevnih skupnosti, je Svet s svojimi stališči aktivno posegel v razprave. Temi "Lucija in njen razvoj" pa je posvetil eno od sej Sveta, na katero je povabil novinarje, ki so prizadevanja za nadaljnji in širši razvoj krajevne skupnosti podprli v medijih.
Se naprej si je treba prizadevati za dosego zastavljenih ciljev. Eden takih je gotovo ze začeti, pa zaradi premajhnega posluha v občini zastali projekt ustanovitve knjižnice v Luciji. In nenazadnje omenimo še sodelovanje članov Sveta v organih upravljanja Avditorija, Osnovne sole Lucija in drugih organizacijah.
Člani Sveta so bili zelo aktivni tudi pri pripravah na volitve novega Sveta. Poudariti je treba, da je bilo za realizacijo programov Krajevne skupnosti potrebno pridobiti precej več sredstev, kot jih je dodeljeval občinski proračun, zato si je Svet vsako leto prizadeval za povečanje postavke proračuna za sredstva krajevni skupnosti. Pomagati smo si morali s trženjem poslovnih prostorov in iskanjem možnosti za pridobitev sredstev, predvsem za nadaljevanje pomembnih projektov na področju komunalne
infrastrukture.	X1 .
člani:
Predsednik Sveta KS Lucija: Borut Valenčič Podpredsednik: prof. Jože Horvat
ing. Ive Bakič, Egidij Bradaš Stevo Devič, Roberto Peroša
VOLITVE V SVETE KS V OBČINI PIRAN
Volitve v Svete krajevnih skupnosti so za nami in z uradno objavo 28. 4.1996 so tudi uradno znani novi člani svetov krajevnih skupnosti. Ti bodo zastopali interese krajanov do konca svojega mandata, ki pa bo sedaj malo krajši kot je sicer zakonsko določena mandatna doba članov svetov krajevnih skupnosti, to je 4 leta. Zakon nemreč tudi določa, da potekajo volitve članov občinskega sveta in članov svetov krajevnih skupnosti istočasno, zato bodo naslednje volitve članov svetov krajevnih skupnosti že konec leta 1998.
Kot tajnica občinske volilne komisije sem med postopkom priprave in izvedbe volitev slišala v glavnem dve pripombi in sicer, da ste bili krajani premalo seznanjeni z volitvami in daje ves postopek preveč kompliciran in s tem tudi drag. Marsikdo je bil mnenja da bi bilo primernejše, če bi volitve potekale samo na zborih krajanov. Ker so sedaj volitve v svete krajevnih skupnosti prvič potekale po novi zakonodaji, bo čas zagotovo pokazal ali je predpisan postopek primeren in ali ne bi bilo bolje, da bi ga poenostavili in tako bolj približali krajanom.
Zaradi prve pripombe pa sem se odločila, da napišem sestavek. Marsikdo bo sicer rekel, hvala lepa, volitve so že za nami in nam prav nič več ne pomaga; upam pa, da bo kdo to poročilo vseeno prebral z zanimanjem tudi zato, ker je v uvodu nekaj pojasnil v zvezi z novo ustavno zasnovo lokalne samouprave, v nadaljevanju pa sta napisana udeležba in izid volitev.
Krajevne skupnosti obstajejo že od obdobja bivše upravnonopolitične ureditve, ko je bilo urejanje načina volitev in konstituiranje organov krajevnih skupnosti prepuščeno njim samim. Zato smo se v praksi srečevali tako z oblikovanjem organov ne podlagi nepasrednih volitev kot tudi s posrednimi volitvami, marsikje pa so uvedli volitve na zborih občanov (zbor volilcev). Sedanja zakonska ureditev prvič za vse krajevne skupnosti ureja postopek volitev svetov krajevnih skupnosti na podlagi splošne in enake volilne prav'ice. Volitve so neposredne in se opravijo s tajnim glasovanjem.
Z novo ustavno zasnovo lokalne samouprave je bila temeljnim samoupravnim enotam - t.j. novim občinam - prepuščena odločitev, če bodo občine zaradi zadovoljevanja ožjih krajevnih potreb, še naprej razdeljene na krajevne in vaške skupnosti, mesta pa tudi na četrti. Dobro leto po konstituiranju novih občin je jasno, da se je pretežna večina občin odločila oz. se pripravlja na rezdelitev nove občine na manjše teritorialne enote: na vaške, krajevne in četrtne skupnosti.
Občina Piran je tako razdeljena le na krajevne skupnosti in sicer 8 (KS Lucija, KS Piran, KS Portorož, KS Sečovlje, KS Strunjan, KS Nova vas. KS Padna in KS Sv. Peter). Sedaj je krajevna skupnost le sestavni del nove občine in ne več temeljna teritoijalna enota in institut lokalne samouprave. Od odločitve občinskega sveta pa je odvisen njen pravni položaj. Skupno vsem skupnostim, ki so sestavni deli obbčine je, da se poslej Sveti teh skupnosti volijo neposredno, na podlagi splošne in enake volilne pravice ter s tajnim glasovanjem. Zakon o lokalnih volitvah namreč obvezuje občine, da izvedejo volitve v svete teh skupnosti po postopku, ki ga določa zakon. Postopek volitev svetov teh skupnosti je v glavnem enak postopku volitev občinskega sveta, razlikuje pa se v posameznih podrobnostih, predvsem pri kandidiranju. Zato so volitve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti postopkovno enako zahtevne kot volitve v občinski svet, glede na število teh skupnosti pa zahtevajo celo več organizacijskih in tehničnih opravil. Zakon tudi določa, da se za volitve v svete krajevnih skupnosti kot delov občine smiselno uporabljajo določbe o volitvah v občinski svet po večinskem volilnem sistemu. Torej se, ne glede na število članov sveta, njegovi člani volijo po večinskem sistemu.
O postopkih kandidiranja, o številu članov sveta krajevnih skupnosti, o rokih, predčasnem glasovanju, glasovanju na domu in po pošti ter o glasovnicah ne bom pisala, ker je bilo o tem že podrobno napisano v marčevskem Primorskem utripu. Zanimivo pa je to, da kljub številnim izraženim željam, da bi volitve potekale samo na zborih volilcev, ni prišla na Občinsko volilno komisijo niti ena zahteva za sklic zbora volilcev in zato le - teh ni bilo. Za kandidiranje s strani političnih strank tudi ni bilo velikega zanimanja, predvsem potem, ko so se seznanile s postopkom, kije precej zapleten in so se zato raje odločile, da so določile kandidate kot skupine volilcev s podpisovanjem. Pravico kandidirati za člana sveta krajevne skupnosti imajo volilci, ki imajo splošno volilno pravico in stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti. V primeru Lucije in Portoroža, ko je krajevna skupnost razdeljena na volilne enote, pa mora kandidat imeti stalno prabivališče v volilni enoti v kateri kandidira.
Da zanimanje za te volitve ni bilo prav veliko, kaže tudi to, da ni nihče glasoval po pošti (bila je ena zahteva, a prepozna) in na domu (tudi tu je bila ena prepozna zahteva). Najslabša udeležba je bila v KS Lucija, slaba pa je tudi bila v KS Piran in KS Portorož, kar je razvidno iz spodnje preglednice. Tradicionalno pa je bila največja udeležba v vaseh, kjer pa posebno izstopa udeležba v KS Padna.
UDELEŽBA NA LOKALNIH VOLITVAH 21. APRILA 1996
KS LUCiJA, VE 1 25,4%
KS LUCIJA, VE 2 21,5%
KS LUCIJA, VE 3 36,5%
KS LUCIJA, VE 4 24,7%
povprečje za KS LUCIJO 25,7%
KS PIRAN, VE 9 29,4%
KS PORTOROŽ, VE 1	30,7%
KS PORTOROŽ. VE 2 32,2%
KS PORTOROŽ, VE 3 44,2% ^
povprečje za KS PORTOROŽ 34,5%
KS SEČOVLJE 41,4%
KS STRUNJAN 60,2%
KS NOVA VAS 88,7%
KS PADNA 95,0%
KS SV. PETER 71,9% povprečje za Občino PIRAN 32,9%
Novost pri teh volitvah so bile tudi volilne komisije krajevnih skupnosti -Vsaka krajevna skupnost je imela svojo komisijo. Imenovane so za štiri leta, tako kot občinska volilna komisija. Občinski svet je določil, da so volilne komisije krajevnih skupnosti imenovale volilne odbore. Ti se imenujejo za vsake volitve.
Obvestilo Župana
V	okviru nove spremenjene prometne ureditve v občini Piran, ki bo začela veljati v poletni sezoni, so se začela dela na ureditvi obračališča pred mestom Piran. Trajala bo predvidoma do konca meseca maja. Zaradi tega bo promet na vhodu in izhodu iz mesta Piran nekoliko oviran.
Z ureditvijo obračališča pred mestom Piran, bo boljše urejen vhod in izhod iz Pirana. S tem pa bo tudi odstranjena fizična zapornica, kije sedaj nameščena ob pomolu v mestu Piran.
Občane občine Piran in obiskovalce mesta Piran naprošamo za razumevanje pri morebitnih težavah, ki bi jih imeli v tem času na vhodu in izhodu iz mesta Piran.
Poziv Župana
Pravkar seje s sprejemom prvonagrajencev iz posameznih kategorij, sklenil krog opravil v zvezi s projektom Turistične zveze Slovenije za leto 1995 "Moja dežela lepa, urejena in čista, " katerega pokrovitelj je Ministrstvo za okolje in prostor. Portorož je lani v kategoriji razvitih turističnih krajev zasedel prvo mesto.
Pozivam vas, da se tudi vi aktivno vključite v tekmovanje v letu 1996. Urejeno okolje pomeni kvaliteto življenja za krajane in povabilo turistom, da se pri nas dobro počutijo. Prepričan sem, da se boste tudi temu pozivu odzvali in tako pomagali vsem, ki se v tej akciji razdajajo za našo skupno stvar, doseči še boljše rezultate. Naš cilj naj bo urejeno okolje in ne le doseganje visokih mest v tekmovanju.
V	želji, da smo pri tem projektu sodelavci, vas prisrčno pozdravljam.
Župan Franko Fičur
DeSUS računa na uspeh
Demokratična stranka upokojencev Slovenije računa na uspeh na prihodnjih državnozborskih volitvah. Računajo, da bodo v novem DZ imeli vsaj S poslancev. Na skupnem sestanku predstvanikov Območnih in Občinskih organizacij DeSUS v Lipici, 10. maja 1996, so se že predstavili nekateri evidentirani kandidati. Iz piranske občine se je predstavil Drago Žeijal, ki Je dejal, da medtem ko se kregajo o politiki, levi in desni, ne razmišljajo o človeku. Razvojne cilje in strategijo nastopanja stranke pred volitvami sta predstavila Jože Sedmak in Jože Globačnik. Predsednik Pokrajinskega odbora za Primorsko je postal Jože Sedmak.
Vabilo na premiero
KUD Karol Pahor Piran in Avditorij Portorož vabita na premiero plesne predstave "NA KRILIH", na kateri bodo zaplesale članice BALETNE SKUPINE KUD KAROL PAHOR PIRAN. Premiera bo v soboto, 25. maja ob 19.00 uri v Avditoriju Portorož. KUD Karol Pahor Piran
Volilne komisije krajevnih skupnosti so po končanih volitvah ugotovile izid glasovanja v krajevni skupnosti, občinska volilna komisija pa je nato na osnovi zapisnikov volilnih komisij krajevnih skupnosti ugotovila rezultate glasovanja v vseh krajevnih skupnostih.
Po ugotovitvi le - teh je razglasila izid volitev in dala poročilo o izidu volitev, ki ga tu tudi navajam:
V SVETE KRAJEVNIH SKUPNOSTI Občine PIRAN SO BILI IZVOLJENI NASLEDNJI KANDIDATI
1.	iz Krajevne skupnosti Lucija
volilna enota št.l: Marija BLAŽEJ, roj. 23.3.1932, Ukmaijeva 6; Bogornh LISJAK, roj. 25.3.1932, Semova 13; Ondina LUŠA, roj. 5.1.1941, Vojkova 4 volilna enota št. 2: Julij MAHNIČ, roj. 12.3.1948, Obala 21; Djeni ROŽEC, roj. 20.2.1960, Obala 126
volilna enota št. 3: Borut VALENČIČ, roj. 31.10.1858, Seča 76; Dario GRBEč roj. 1.8.1940, Seča 117
volilna enota št. 4: Jože HORVAT, roj. 12.8.1938, Kajuhova 17; Darij BARRIbE roj. 14.10.1951, Pot k izviru 3
2.	iz Krajavne skupnosti Piran Pavel LOVREČIČ, roj. 10.10.1940 Gregorčičeva 3; Milan CVEJANOV. roj. 25.6.1951, Bolniška 24; Boris GRUDEN, roj. 27.5.1935, Oljčna pot 17a; Rossana VUK, roj. 27.8.1952' Bonifacijeva 8; Mafalda PAHOR, roj.10.11.1939, Župančičeva 24; Mira ZOREC' roj. 26.8.1928, Oljčna pot 21; Milan KREK, roj. 11.8.1856, Matteotijeva 17
3.	iz Krajevne skupnosti Portorož
volilna enota št.l: Marjan SIMONOVIČ, roj. 3.3.1949, Senčna pot 8: Bori5 PLISKO, roj. 24.10.1952, Letoviška 9; Albin MIKLAVEC, roj 21.3.1928, Vesna
vonma enota st. z: Kino MEDVEŠČEK, roj. 22.7.1925, Obala 13a; Pavel MAF roj. 11.3.1935, Fizine 15; Majda BRAGHIERI, roj. 23.2.1948, Vilfanova 31 volilna enota št. 3: Andraž ELLER, roj. 10.6.1968, Sončna pot 42; Jar PEČAR. roj.11. 1.1949, Belokriška 40; Miran PLEVNIK, roj.1.1.1923, Šentja
4. iz Krajevne skupnosti Sečovlje Ivan BAŽEC, roj. 8.11.1938, Parecag 1' Fulvia ZUDIČ, roj. 17.5.1961, Parecag 8; Danijela FLIŠEK, roj.15.6.19^ Sečovlje 53; Milena SABADIN, roj. 28.4.1947, Sečovlje 77; Milan LUŠINA, r H^A957’ Sečovlje 59: Ivan DEKLEVA, roj. 31.7.1941, Parecag 154; Egi< ZIBER. roj. 3.3.1961, Parecag 168	s • &
fA j2 krajevne skupnosti Strunjan Livio GIASSI, rol. 26.10.1965, Strun) l^.Damir BUBNIČ, roj. 29.12.1964, Strunjan 91; Franko BRATKOVIČ, r Strunjan 131a: Viljan TONČIČ, roj. 28.1.1959, Strunjan * Vihjam KRT, roj. 29.11.1957, Strunjan 74; Dušan TRBIŽAN, roj. 31.1 .19^ Strunjan 45; Gianfranco GIASSI. roj. 6.12.1957. Strunjan 39 6. iz Krajevne skupnosti Nova vas Emil GRIŽON, roj.14.9.1950, Novavasn ragonjo Danijela RUŠNJAK, roj. 21.12.1958, Nova vas nad Dragonjo r°j-14-3-1961, Nova vas nad Dragonjo 14; Miro GRIŽON, r 18. iz. 1958, Nova vas nad Dragonjo 39; Franko PRODANI, roj. 6.5.1962, No vas nad Dragonjo 44	J
7-skupnosti Padna Denis GOJA. roj. 18.10.1866, Padna 57; A)
UhSfpr’ AHTITA3'19,6ooPoa^oL53: Flavl0 GRIŽON. roj. 12.4.1962, Padna ; ^^44™™’ r°J‘ 29,3-1968' Padna 6a; Doijano GRBEC, roj. 23.1 l.l9*
27l\nrni%ptukUPln,^i^V:^erMa^etkaČESmK' r°j- 3-2.1952, Sv.
Z7, Anton SI EH, roj. 26.11.1936, Sv. Peter 99- Vili	mi 7 R 1P56
r?-FOiW roj. 13.1 i. 1952 Sv PeteM 15; Front pli« ^
17.6.1942, Sv. Peter 18
Daša Janežič
- Gor)311
.
Okrogla miza Primorskega utripa: MEJA S HRVAŠKO
'	,,	< .	, . v

NEJASNO STANJE IN DIPLOMATSKE DROBTINICE
: : ::::::::. , /, :: ;
Povzetki iz razprav udeležencev okrogle mize o meji s Hrvaško:
Dr. Iztok Simoniti,
predsednik diplomatske komisije
Povabilo na pogovor na temo Obmejna in lastniška vprašanja na križišču Evrope moramo razumeti kot nekaj kar se bo nadaljevalo".
Pomankanje dialoga , pripovedovanje kaj kdo dela in česar ne dela, ustvaraja ninogo večje težave kot če dialog je. Zunanji minister Zoran Thaler se današn-joga pogovora zaradi izredne zasedenosti žal ni mogel udeležiti, kar pa ne Pomeni, da bo, če bo potrebno, vsekakor prišel na tovrstna srečanja za katera uPam, da bodo bolj pogosta. Iz vabila razberem stavek;" Mi nočemo biti zadovoljni z diplomatskimi drobtinicami in nejasnim stanjem na tem občutljivem oiultinacionalnem področju".
Nedvomno, da so skrb, interesi in zahteve popolnoma legitimni. Moram povedati, daje občutek ljudi, ki živijo na meji približno enak. Ljudje se zavedajo, da sta nastali dve novi državi, oblikovati se bosta morali meji, ki presekata neke normalne tokove. Potrebna so leta strpnosti, vztrajnosti, da se ti tokovi Ponovno sprostijo in normalizirajo.
Kar se tiče diplomatskih drobtinic, vam moram nekaj povedati. Jaz sem Predsednik diplomatske komisije slovenskega dela, moj kolega (Andrej Žleb-nik) je pooblaščenec za Hrvaško. Vse kar dela diplomatska komisija je ad refer-endum, kar pomeni, da ta komisija v nobenem trenutku ne more skleniti, se dogovoriti, stipulirati (obljubiti, sprejeti pogodbo) kakršnokoli obvezo, ki ne bi šla skozi vse legitimne organe oblasti- skozi Vlado, Odbor parlamenta, skozi Državni zbor! Diplomatska komisija , ki jo vodim , se torej ne more dogovoriti ničesar kar ne bi šlo skozi verifikacijo, skozi vse parlamentane procedure" Problemi so razrešljivi
Proti izrabljanju teme o meji v predvolilne namene
Apeliral bi, kolikor se da, izogibati se problematike meje v raznih predvolilnih kampanjah in predvolilnih bojih. Na Hrvaškem kaj podobnega niso počenjali." Meni je jasno, daje to problematična , težko rešljiva top tema. Izrabljanje tega vprašanja v predvolilne namene, ali v političnih bitkah ali notranjih bitkah, jnra pravilomo bolj negativne kot pozitivne posledice.
Tako o tem razmišljamo mi. Spomnim se, da Hrvaška lansko leto, ko so bile Mm volitve, te teme ni izrabljala v predvolilnih kampanjah. Meja je dolga 678 kni. Na morju jo določamo prvič. Na kopnem pa, kot vemo... Osebno mislim, da So problemi razrešljivi v skladu z mandatom in v normalnem pogajalskem pro-Cesu, na zadovoljiv način.
Primer iz Lendave
Ka razreševanje problemov, ki nastajajo, dokler meja s Hrvaško ni določena, dokler niso sklenjeni sporazumi o maloobmejnem sodelovanju- smo v Lendavi Ustanovili tako imenovano Skupino ljudi dobre volje. V tej skupini so slovenski 2uPan, hrvaški župan, njegovi odborniki in po en član iz hrvaškega in s’ovenskega parlamenta. Njihova naloga je, dokler problemi niso razrešljivi, °Pravljati oz. skrbeti za vse tisto kar omogoča normalizacijo življenja ljudem, ki s° se znašli na območju meje dveh novih držav.Včeraj meje obvestil lendavski 2uPan, daje zadovoljen s sodelovanjem. Dogovarjajo se lovci, cestarji, kulturni delavci itd.
Morda bi kazalo podobno skupino ustanoviti tudi na tem območju. Sicer pa vem, da se je tri leta čakalo, da so se sestali župani obmejnih občin. Dr. Žužkovi povem, da podobne skupine, ki bi se ukvarjala s temi vprašanji na tem območju ni. Osebno sem prosil, da se institucionalizira preko županov treh obalnih občin in obmejnih občin na Hrvaškem. Mislim, da ni , .	dovolj, če se sestanejo vsake
D leta. Naj se potrudijo in se sestanejo večkrat! Jaz predlagam samo formo. . lupina v Lendavi seje izkazala kot uspešna. Mislim, da bi tukaj utegnila biti Se bolj.
^tališča Slovenije so znana
. 'veste kakšna so stališča Republike Slovenije glede Piranskega zaliva, glede 2boda na 0dprto morje- stika slov. morja z odprtim morjem. Prav tako veste, a so hrvaška stališča nasprotna in daje torej to problem, ki ga bo treba rešiti.
tečejo razni pogovori že pet let... Trideset let seje oblikovala meja med ovenijo in Italijo. O rusko - kitajski meji, kije dolga 1700 km se pogajajo že Petdeset let.
s ojuejni sporazumi so nastajali po letu 1945 v sklopu pariških konferenc. To o bile meje oz. pogajanja v klasičnem smislu. So bile meje, kjer so bili na eni ra.ni zmagovalci, ki so jih določali, ene države delili, druge združevali s JTtjuru itd. Ce problema ne bomo mogli razrešiti sami je povsem civilizirano, da Mešamo za mnenje nekoga tretjega!
? re za proces. Ne moremo biti slabe volje. Mislim, da bi ta problem uspeli rešiti tieko vztrajnostjo, resnostjo in uvidevnostjo. Če ga ne bomo mogli razrešiti, lslim, daje povsem civilizirano, da vprašamo za mnenje tudi nekoga tretjega!
Lahko tudi vprašamo nekoga, da razsodi. Mislim pa, da še nismo izkoristili vseh prednosti, da ta proces zaključimo oz. razrešimo sami. Zavedajoč se zlasti tega, daje vitalni interes Slovenije pridobiti stik svojega morja z odprtim morjem.
NA VPRAŠANJE DR. ŽUŽKOVE ZAKAJ NE PRIDE DO TEMATSKE SEJE O TEH VPRAŠANJIH NA RAVNI OBČINSKEGA SVETA OBČINE PIRAN KATERE BI SE UDELEŽILI TUDI PRISTOJNI Z MINISTRSTVA ZA ZUNANJE ZADEVE R. SLOVENIJE, JE IZTOK SIMONITI IZJAVIL, DA JE DIPLOMATSKA KOMISIJA PRIPRAVLJENA PRITI NA POGOVORE , VENDAR MENI, DA RAZLOGI, DA DO TEGA NE PRIDE, NISO SAMO NA NJIHOVI STRANI.
Temeljni dokument
Kolega Andrej Žlebnik je dali iztočnico, ki pomeni temeljnal ustavna listina, torej temeljnil in ustavni dokument,! gospodje	poslanci. Tudil
občani vedo kaj to pomenil Diplomatska komisija imal mandat izhajajoč iz teh doku-T mentov. Na podlagi teh doku-l mentov	DZ Republike!
Slovenije oblikuje svoja stalT išča v katerem pravi: Diplo-I matska komisija dela to in| to...Na podlagi teh dokumentov oblikuje vlada svoja stališča. Če kdo postavi višje zahteve kot so veljale na dan 21.6. 1991, se mora poslužiti instrumentar-ija le skozi inštitucijo v kateri je na primer g. Poljšak. Le ta inštitucija lahko reče: Diplomatska komisija bo od jutri naprej zagovarjala mejo na Reki, pri Zadru ali kje drugje. Sprememba mandata diplomatski komisiji se lahko odvija samo tam - skozi normalne in predpisane procedure.
Zgodovinska argumentacija
Zelo sem hvaležen zgodovinarju g. Vladu Habjanu. Prebral sem njegove zapise, kijih bo sedaj objavil v posebni knjigi. Hvaležen sem dr. Duši Krnel Umkovi, ki je danes predstvila svoje historične poglede. Poznan so mi tudi dela g. prof. Grafenauerja in druga. Na to temo imamo za kakšne 4 metre gradiv. Upam si kompetentno slediti razpravi gospoda Habjana. Na kraj pameti mi ne pride, da bi sodil o njegovi razpravi. Jasno mi je tudi, da so si pogledi različni. Rade volje bom odstopil materiale v presojo zgodovinarjem.
Andrej Žlebnik,
pooblaščenec za Hrvaško in vodja koordinacije na vladni ravni
Spekter vprašanj s Hrvaško, kijih še moramo rešiti
"S Hrvaško imamo spekter vprašanj, kijih še moramo rešiti. Znotraj teh je še niz takšnih, ki so včasih predmet tudi politizacije pa tudi določenih zaostritev, polemik in podobno. V diplomaciji in odnosih med državami je treba najti obojestransko sprejemljive sporazume o vseh vprašanjih, kjer imamo različne poglede in vprašanje meje ter življenja ob meji je zagotovo eno takšnih. Za vas, ki živite ob meji, kije še posebej važna tudi zaradi gospodarskih razlogov, turizma, prometa in podobno, je vse to, razumljivo, izjemno pomembno. V tem smislu nas veseli, da ste nas povabili in da danes lahko razpravljamo o teh vprašanjih. Zagotavljam vam, da vas bom v okviru možnosti informiral, vendar morate razumeti, da čisto vsega iz različnih razlogov le ne moremo reči. Važno se mi zdi, da ste dobro informirani. Včasih se zgodi, da tudi naši kot tuji novinarji kakšno stvar v tej zvezi napačno interpretirajo. Zato je tudi naša vloga v tem, da pojasnjujemo stališča, da bi bili ti problemi, ki nastajajo iz dneva v dan, bolj rešljivi.
Rešljivi pa so, ko je vzdušje primemo in ko ljudje dobro poznajo situacijo. MED DRŽAVAMA NI SPORNO, DA MEJE NA MORJU NI BILO. SO BILE PAČ TAKŠNE OKOLIŠČINE. SEDAJ ENI IN DRUGI UVELJAVLJAMO SVOJE PRAVICE. AKTUALNA OBLAST NAD MEJAMI JE VEZANA NA SKLEPE 21.6.1991. DVOMIM, DA BO HRVAŠKA KAR TAKO SPREJELA NAŠE PREDLOGE. Zagotavljam vam, da bomo izkoristili vse mehanizme, ki so možni, da zaščitimo Piranski zaliv in ekologijo. Reči moram, da imamo mejo tudi na rekah. Tudi tam se nismo odpovedali tega, da bi odločali oz. soodločali o interesih (naravovarstvenih in drugih). Glede tega ni dileme. Reči moram, da je to vprašanje (ekologija) katastrofično. Ali res mislite, da bomo dopustili uničevanje ribjega zaroda in marikulture?
MISLIM, DA JE ZA ŽIVLJENJE OB MEJI V PRVI VRSTI VAŽNO, DA V FAZI, KO MEJA ŠE NI DOLOČENA, TAKO NA KOPNEM KOT NA MORJU. ZAGOTOVIMO Z UPORABO VSEH MOŽNIH POLITIČNIH, DIPLOMATSKIH IN MEDNARODNIH SREDSTEV, DA SE PREPREČIJO INCIDENTI !
Da se torej , dokler meja ne bo rešena na tak ali drugačen način, zagotovi, da bodo, ne samo ljudje ob meji, temveč tudi državni in narodni interesi, zagotovljeni na način, da incidentov ne bo, da bo dostop do morja prost, pri tem pa moram takoj opozoriti na dostop do oprtega morja.
i	-
Tega ne zagotavlja le sporazum, ampak to zagotavljajo tudi mednarodne norme. Celo nemorskim državam, kajšele nam. Da se ustvarjajo pogoji za dokončno določitev meje.
NOBENA MEJA NE BO ENOSTRANSKO DOLOČENA.
VIDIM SAMO DVA NAČINA REŠITVE TEGA PROBLEMA: SPORAZUM ALI USTREZNA POTA - ARBITRAŽNO SODIŠČE.
Sporazum o obmejnem sodelovanju
Druga pomembna zadeva je sporazum o obmejnem sodelovanju o katerem je govoril gospod Vladimir Vinčar. Ta sporazum pripravljamo že štiri leta. To je kompleten sporazum, in skorajda ni resorja v vladi, ki ne bi pri tem sodeloval. Poslali smo ga preko parlamenta, odborov za lokalno samoupravo. Vse občine so ga dobile. Verjamem, da ga vi v Piranu tudi imate. Na ta sporazum moramo dati vse možne pripombe. Poudarjam, daje meja s Hrvaško ena najdaljših in ob meji si vsi želijo utrditi odnose tako, da bo potekalo vse najboljše.
Za nič drugega se ne bomo zavzemali.
Če je v tem sporazumu kaj takega za kar mislite da je slabo, bo šlo ponovno v obravnavo, da se bo na tak način zagotovilo, da bodo zagotovljeni poprečni slovenski interesi. Druge poti ni! Zdi se mi, da je za interese prebivalstva ob meji najslabše, če se problemi, ki so ob meji spolitizirajo v smislu promocije kariere, ali česar podobnega, ne pa v smislu reševanja in izboljšanja življenja ljudi. Vsako stvar je pač treba prej dobro pregledati, preveriti, saj lahko marsikaj prej škodi kot koristi.
Glede na diskusijo posameznikov, letijo tudi očitki na vlado. Ne bi se rad postavil v vlogo odvetnika. Seveda pa midva tukaj zastopava tudi vlado. Sva uradnika, ne pa funkcionarja ali politika. Vedeti moramo, da imamo zakonodajno, izvršno in pravosodno oblast. To nam mora biti jasno ko govorimo kaj je vlada storila v tej zvezi in česar ni. Kako pokonci seje držala, kako izdajalska daje, ali ni. Ampak mislim, da so besede poslanca Jelinčiča bile izrečene bolj figurativno kot pa mišljene resno. Pri nas imamo, bogu hvala, parlamentarno demokracijo, skupščino (parlament) kjer se krešejo mnenja in različna stališča, kijih mora vlada izvrševati, ali predlagati spremembo.
V	zvezi s problemi o katerih tukaj danes razpravljamo in o stališčih, je treba izhajati predvsem iz tega, da je naša država popolnoma samostojna in suverena ter daje naš eden prvih aktov, kije izšel takoj po referendumu Ustavni zakon, kije obšel ves svet in akt pravne volje, da razglasi našo državo na podlagi česar smo iskali podporo v svetu. V USTAVNEM ZAKONU JE POVSEM JASNO IN NEDVOUMNO ZAPISANO, DA SMATRAMO ZA MEJE KI VELJAJO DO TRETJIH DRŽAV BIVŠE JUGOSLAVIJE, ZNOTRAJ JUGOSLAVIJE PA MEJO MED REPUBLIKO HRVAŠKO IN REPUBLIKO SLOVENIJO TAKŠNO, KOT JE. TO JE STOPILO V VELJAVO 25. 6. 1991. Z BRIONSKIM SPORAZUMOM SMO ZATRI MESECE IZVAJANJE TEGA ZAKONA ODLOŽILI, KAR POMENI, DA JE STOPIL
V	VELJAVO 13. OKTOBRA 1991
Kdor danes predlaga drugače ima vso pravico, saj smo v demokratični državi. Prošnjo bo moral nasloviti, ne na vlado ampak na Državni zbor. Predlagati bo moral referendum za spremembo Ustavnega zakona, ali preko Ustavnega sodišča. Za naju dva iz Ministrstva je to zakon preko katerega nimava pravice v javnosti diskutirati ali komentirati. Za nas je to nekaj kar je jasno. V postopku določanja meje je to eden od odločilnih faktorjev, ker na drugi strani imamo prijateljsko državo, sosedo, ki ima popolnoma enako določilo .Večkrat je bilo javno in po diplomatski poti izraženo, da nobena od naštetih držav nima do druge ozemeljskih zahtev. Kljub temu se včasih kritike pojavljajo. Prosim vas, da v teh okvirih, o katerih pa danes še nihče ni nič povedal z vso resnostjo razpravljate. S tem nočem reči, da o zgodovinskih, ekoloških, strateških, vojnih ali kakšnih drugih argumentih naj ne bi razpravljali. Tudi to kar je povedal gospod Habjan je zelo zanimivo. Zagotovo je vloga vseh, da se raziskujejo določene okoliščine, ki so v zgodovini pripeljale do določenih posledic. Ali bodo zgodovinske okoliščine tiste na podlagi katerih se bodo črtale meje, ali bodo to nekatere druge, ali bo to mednarodno pravo, naša ustava, pripadnost Evropski uniji, članstvo v Konferenci o evropski varnosti in sodelovanju, je drugo vprašanje. Smo evropska država. Podpisniki številnih mednarodnih dokumentov, ki obvezujejo. Imamo zelo jasno začrtane mehanizme za reševanje konfliktov. Tudi do ekološke zaščite cipljev in jih bomo kot evropska država izkoristili. Instrumenti torej, kako kot suverena evropska država uveljavljati te pravice po civilizirani evropski poti.
Trdno sem prepričan, da nihče ne predlaga za začetek kakšno drugačno pot! Mislim, da mora biti jasno kako pomemben je ustavno pravni okvir. Ce pa kdo misli drugače, bo našel pot. Vključno z gospodo poslanci (prisotna sta bila Poljšak In Jelinčič), da poskusijo uveljavljati svoje stališče po normalni demokratični poti. »e ga bo slovenski narod ali parlament sprejel, ga bomo morali tudi mi drugi določeni, izvajati. Želje še niso pravica. Mi v diskusijah često govorimo, moramo to, moramo ono... Kot rečeno spremembo meja v Evropi lahko dosežemo po
sporazumih ali z uporabo pravnih sredstev v mednarodnih arbitražah, sodiščih, tožbah, vključitvi mehanizmov Konference o evropski varnosti in sodelovanju. To so mehanizmi za katere se mi kot mala država vehementno zavzemamo in se bomo zavzemali. Tudi zahteve, raje bi uporabil termin želje, kijih vi omenjate, da imajo še toliko argumentov, so lahko zelo opravičljive. Absolutno se strinjam, da vsakdo, ki ima na voljo listine, argumente, jih lahko da na voljo državi, da jih uporabi kolikor bo to mogoče. Ampak vedeti moramo vsaj to - tisto v kar smo prepričani, daje naša pravica, bomo v državi branili z vso vehemenco. Imeli boste vso podporo. Da pa preko pravice včasih gredo tudi kakšne želje. Tudi te se da zadovoljiti. Včasih se ta dva pojma, torej želje in pravice, mešata. Nekaj kar je želja postane nekomu pravica in takrat se začenja obnašati kot, da bi bila to pravica. Tako lahko bolj škoduje interesu svojega naroda kot koristim. Če tako fomulirano pravico na pristojnih forumih zgubi - kaj potem? To kot dilema.
ALI SO MED SLOVENIJO IN HRVAŠKO ZGOLJ ADMINISTRATIVNE MEJE?
Z vso resnostjo bi rad opozoril vse, ki vsaj na strokovni ravni govorijo o teh vprašanjih, na problem administrativne meje s Hrvaško. Če bi smel svetovati, jaz tega termina ne bi uporabljal. Ta termin uporablja na prostoru bivše Jugoslavije samo ena država. Ve se zakaj. Bilje argument, daje te meje želela spreminjati po načelih, ki so odgovaijala samo njej in ne s civiliziranimi evropskimi sredstvi o katerih sem govoril. Administrativni meji smo rekli, daje to državna meja. Svetoval bi vsem, da tega ne izpodbijajo, ker vsakdo lahko to vprašanje tolmači po svoje, kar ni v našem interesu."
Pismo Danijela Starmana
Slovenija mora ohraniti status pomorske države
Piranski zaliv mora ostati celovit, v popolni in izključni suverenosti slovenske države Koprski odvetnik Danijel Starman se zaradi seje Sveta Slovenskega svetovnega kongresa, katerega predsednik je, ni mogel udeležiti pogovora na temo "Obmejna in lastninska vprašanja na križišču Evrope. V pozdravnem pismu je zabeležil:
"Znano vam je, da mi je tema že od leta 1990 zelo pri srcu in da sem ob vsakem času pripravljen sodelovati pri obravnavi vprašanj, ki so na dnevnem redu. Zemljiška posest na Savudrijskem polotoku je že 100 let v lasti občine Piran, saj gre za donacijo - darilo, pisni dokument je v avli občinske stavbe Piran.
Iz naravovarstvenih, gospodarskih, varnostnih, skratka iz vseh razlogov človeškega razuma, mora ostati Piranski zaliv celovit in v popolni in izključni suverenosti slovenske države. Za zagotovitev celovitosti pa je nujno potrebno vztrajati na vračilu posesti Savudrijskega polotoka v nujnem obsegu. Na zadnji seji strokovne komisije Vlade R Slovenije februija 1994, je sedanji pok. akademik prof. dr. Bogo Grafenauer izjavil, da je Savudrija pod vojaško okupacijo. Sedanja posest je tudi v nasprotju z Londonskim memorandumom, saj spreminja nacionalni sestav občine Piran.
Slovenija mora ohraniti status pomorske države prve kategorije, saj je takega imela v Jugoslaviji in Jadransko moije nikoli ni bilo razmejeno in morska meja bo tako prvič določena. Zato je v nobenem primeru ne opredeljuje stanje na dan 25.6. 1991. Določitev meje na moiju in zemljiška posest na Savudrijskem pola toku zaradi ohranitve celovitosti Piranskega zaliva, je temeljni, strateški, zgodovinski interes samostojne Slovenije. Hvaležen sem vam, da ste končno dali to problematiko na dnevni red in prosim vas, združite enako misleče in državotvorne občane mejne občine Piran, ki ima tudi velik, gospodarsko-turistični interes za uresničitev opisanih zahtev. s
Pripravljen sem aktivno sodelovati pri teh prizadevanjih in to pismo naj bo soglasje k vaši odločitvi o nadaljnjem uresničevanju zastavljenih ciljev."
Danijel Starman
Ivan Dekleva,
občinski svetnik Piran
"Danes veliko govorimo o meji s Hrvaško. Kje pa je ta meja?
Ali bi mi znali pokazati demarkacijsko linijo, na primer od Kanegre naprej proti Savudriji. Kako in kje teče ta črta?
Velikokrat sem se tam kopal. Če sem napravil prekršek ob moiju sem moral k sodniku za prekrške v Umag, ne v Piran. Kaj pravite vi. Bodimo nekoliko bolj natančni." Ivan Dekleva je s takšnim konkretnim vprašanjem pravzaprav dokazal, da meja na tem območju ni natančno določena in da nas čaka še veliko naporov, ko se bomo s Hrvati dogovaijali. Ne za kilometre, za metre, centimetre...
Dušan Puh,
odvetnik v pokoju, Portorož
Leta 1943 je bi partizan, politkomisar 3. bataljona Istrskega odreda. Po vojni je bil sodnik v Kopru, pozneje odvetnik. V slovenski Istri deluje že vse od leta 1943 in je dober poznavalec tukajšnjih razmer.
"Mislim, da iz današnjega srečanja izhaja po mojem racionalno to, da pričakujemo od tistih organov slovenske oblasti, tudi od teh dveh gospodov, Simonitija in Žlebnika, da bodo vestno zbrali vse tisto kar je pptrebno kot podlaga za odločanje. Vemo, da tisti organi, ki odločajo, ne delajo iz lastnega znanja temveč iz tistega, kar jim pripravijo uradniki, da tako rečem.
Ker imemo iz preteklosti (tudi vi) ista spoznanja, daje na primer Lazar Mojsov podpisal z Italijani sporazum o ribarjenju v temle našem lavoiju in je tako Italijanom omogočil, da so prihajali sem ropat naše moije, črpati naše morsko bogastvo. On ni upošteval tistega, kar bi mu lahko povedali tukaj živeči in prizadeti ljudje. Potrebno je torej upoštevati to, da pristojni zvedo kaj se dogaja v lokalnih razmerah. Potem je ta isti Mojsov podpisal tudi višino odškodnine za tista premoženja, ki so jih tukaj pustili optanti. Ta premoženja so optanti ponujali po mnogo nžjih cenah kot jih je bila Jugoslavija potem dolžna plačati. Tisti, ki je odločal o moiju, ni vedel pravzaprav o čem odloča. Mi tukaj smo vedeli, daje vrednost teh premoženj bistveno nižja, kot jih bomo potem plačali-To je bila napaka neobveščenosti.
Napaka slabo pripravljenih podlag. In od uradnikov slovenske republike pričakujemo, da bodo sodelovali s strokovnjaki".
i 0
primorski uMp
POTREBNI SO ARGUMENTI
"Današnja tema razgovora naj bi bila, kot preberem iz vabila, Obmejna in lastniška vprašanja na križišču Evrope. Naj povem, da meja na jugu ni bila nikoli določena. Hrvaški partizani so včasih prišli, pa so tudi odšli. Mi čez Dragonjo takrat na žalost nismo šli, ker je tam bilo prenevarno.
Rad bi povedal nekaj čisto s praktičnega gledišča. Nismo tukaj, da bi se medsebojno obtoževali. Če je naša oblast bila v času po I. svetovni vojni cagava in če je pozneje bila tudi takšna, glejmo kaj lahko napravimo sedaj. Mislim, da moramo zbrati argumente zato, da dokažemo, da imamo pravico do tistega o čemer je prej govorila Dr. Duša Krnel Umek, torej kje so bile meje piranske občine. Morda tudi to kar dodaja g. poslanec Jelinčič, da bi bila naša meja na Mimi.
V mojem bataljonu je bil namestnik komandanta Valentin Kocjančič, doma iz Motovuna nad Mimo. Imeli smo kar precej partizanov, ki so bili doma južno od Dragonje. To so lahko argumenti, če jih nekdo primemo zbere in jih zna tudi primemo uporabiti.Na tak način se uporabi argumente pred slehernim sodiščem. Pred meddržavno arbitražo. Tudi ciplji. Skozi stoletja je o morskem premoženju v Piranskem zalivu odločala občina Piran. Vsakih deset let je občina sklenila z ribiško zadrugo pogodbo o tem, koliko morajo ribiči plačati za pravico, da lovijo ciplje in tudi druge ribe. Predvsem je šlo za ribiški rezervat, kjer je bil ribolov posebej urejen. Stara Avstrija je bila zelo urejena država in je torej tudi to- morski ribolov, Imela urejen.
Tudi ciplji so lahko močan diplomatski argument. Mislim, da južna obala piranskega zaliva mora pripadati morju. V svojem arhivu imam tri pogodbe iz ribiške provenience, kjer je točno napisano: Občina Piran daje to pravico. Plačati je reba 210 tisoč lir za 10 let, plačljivo v 40 obrokih. To, da so lahko ciplji argument, gre za pravni argument- ker kdo ima posest nad neko stvarjo, ima takorekoč neomejeno oblast- lastninsko oblast, skoraj.Čeprav ne bi mogli govoriti, da bi šlo za lastništvo nad moijem, ker je morje javna dobrina. Lahko bi rekli tudi splošno človeška dobrina.
Vendar pa tak način izvrševanja oblasti nad nekim morskim področjem dokazuje, da argumenti so na razpolago in da se naša vlada lahko z njimi oboroži, ko bo stopila pred mednarodno javnost. Strinjam se tudi z gopodom zgodovinarjem Habjanom, daje treba imeti zaveznike po vsem svetu. Toda tudi zaveznike dobiš, če Imaš argumente.
OBČINA PIRAN JE STOLETJA IZVRŠEVALA PRAVICO ODLOČANJA O RIBJEM PREMOŽENJU V PIRANSKEM ZALIVU ZBERIMO SE IN SE ORGANIZIRAJMO. NISEM PA PREPRIČAN, ČE SMO ZBRALI DOVOLJ ARGUMENTOV KOT DOKAZ NAŠIH PRAVIC.
Posredno so nam Hrvatje priznavali, bi rekel, neko suverenost nad severnim delom Savudrijskega polotoka, kar dokazuje kar nekaj primerov.
En primer so ti nesrečni ciplji. Nekega leta se je jata cipljev zbrala pred Kane-gro. Savudrijski ribiči (ribiči z one strani) so noč in dan stražili, ker je bila nevarnost, da bi naši ribiči tam vrgli mreže. Prišlo je celo tako daleč, da so rek-1 li, da bodo branili svojo pravico... Obe vladi, slovenska in hrvaška, sta se potem dogovorili, da ostane ulov cipljev slovens-: ki. Zanimivo, oni takrat niso vztrajali, da bi naj ciplje lovili hrvaški ribiči.
Drugi primer je nasedli tanker Nono Ugo 28.3.1969. Takratna močna tramontana je odtrgala sidrišča in tanker je nasedel na j savudrijski obali, med Savudrijo in Kane- j gro. Hrvaške oblasti so prepustile urejanje naši Luški kapitaniji v Piranu. Ladjo je reševala naša ladjedelnica 2. oktober. To je praktični primer, kako so Hrvati priznali, da je severni del Savudrijskega polotoka I pod slovensko jurisdikscijo.Zanimivo je tudi to, da je luška kapitanija bila v Piranu in da je tudi njena pristojnost povezovala luško Izpostavo v Umagu.
V Savudriji je mejni kamen
Na polotoku Savudrija je mejni kamen, ki naj bi določal oz. označeval mejo med Slovenijo in Hrvaško. Skratka, bilo je nekaj poskusov, začetih pogovorov, ki pa niso nikoli prišli do jedra in to iz preprostega razloga, ker meja med Hrvaško in Slovenijo pravzaprav ni nič pomenila. Zaostrilo pa seje, ko je koprsko podjetje Slavnik, mislim leta 71 ali 72, načrtovalo izgradnjo turističnega kompleksa v kamnolomu v Kanegri. Ko so zahtevali neke podatke, nekakšna dovoljenja, da bi izdelali idejne načrte, takrat se je zadeva zaostrila. Hrvati so odločno rekli-tukaj je naša pristojnost, Slavnik pa je slovensko podjetje!
Ti praktični razlogi po svoje govorijo, da je to neka celota in da tudi skozi zgodovino zadnjih 40, 50 let, ni povsem zanikana pravica nad tem ozemljem"
Marjan poljšak
poslanec v Državnem zboru
Vi trdite - imate dvojno vlogo. Delno tukaj pravite, da ste uradniki, se pravi, zagovarjate politiko vlade. - gospod Žlebnik. Gospod Siminiti v glavnem ne. Glejte, to je treba ločiti. Jaz razumem, vi izvajate politiko, ali jo obenem zagovarjate, ali ne? Ali ste tukaj nevtralni? Jaz se s tem ne strinjam, daje glavna stvar strokovna, ker niso krivi tisti trije zgodovinarji pri Kardelju, da on ni imel ambi-cij. Ni imel slovenskih nacionalističnih ambicij! Govorili ste o ustavnem zakonu. Ta pravi - jaz nimam ozemeljskih zahtev. Jaz do Hrvaške nimam ozemeljskih zahtev, toda Hrvaška je na slovenski zemlji. To pa je politika!"
VLADIMIR VINČAR
CELOTEN PIRANSKI ZALIV JE TREBA PROGLASITI ZA REZERVAT
Vladimir Vinčar iz Pirana je opozarjal na problematiko ribištva in neurejenih izpustov , nezadostne kanalizacije, ki se steka natančno tja kjer se drstijo brancini in olplji. Kanalizacija iz Umaga je speljana vse do svetilnika in vse se izteka v piranski zaliv. Nadalje je govoril o zgodovini ribištva v tem predelu Jadrana. Zgodovina govori o dolgi tradiciji (360 let) ribištva, organiziranega v oblikah, podobnih zadružnim. Prvo ribiško zadrugo na svetuje ustanovila Marija Terezija. Opozarja tudi na problematiko uvoza mladic iz Francije, saj se lahko zgodi, da tukajšnje ribe zbolijo, kar da se že dogaja.
Tudi, da je nekoga treba določiti, ki bo na tem območju gospodaril z ribjim zarodom! Pri tem je mislil na koncesijo. Dejal je, da bi moral biti celotni piranski zaliv on sam rezervat. Zgodovinar V. Habjan mu je odgovoril, da bo ta problem rešen, ko "Preskočimo" ciplje do Savudrije. Z nekaterimi njegovimi trditvami se ni strinjal dr. 2ei iz Portoroža, kije na koncu poudaril kako pomembna je lokacija v tem zalivu kamor se hodijo drstit ciplji.
Pojšakovo poslansko vprašanje
Marjan Poljšak, poslanec DZ RS, je 27. marca 1996 Vladi Republike Slovenije, Ministstvu za zunanje zadeve, postavil poslansko vprašanje na katerega želi dobiti odgovor:
"Alije bil predložen denacionalizacijski zahtevek za lastnino Občine Piran na območju Savudrija slovensko hrvaški komisiji za delitev premoženja med R Slovenijo in R Hrabaško? Predsednik zadnjega, takrat še Izvršnega sveta občine Piran, je naslovil na vlado RS denacionalizacijski zahtevek za 1629 ha zemljišč na območju Savudrije, ki so last Občine Piran.
Kje je končal zahtevek in ali je bil predložen Državnemu zboru RS oziroma Komisiji za mednarodne odnose?
Zahtevam podrobne navedbe oznak, datumov, naslovov in imen ustreznih "papirjev". Alije Zunanje ministrstvo RS seznanjeno s testamentom g. Antonia Caccia in ali gaje uporabilo pri slovensko hpaških mejnih pogajanjih? Ali ima Ministrstvo za zunanje zadeve ta testament? Če ga nima, ali ga je zahtevalo od Občine Piran?
Z darilno pogodbo (testament 1893) je švicarski državljan g. Antonio Caccia podaril 1629 ha zemljišč na Savudriji občini Piran. To zemljišče je dobilo poseben status. Z dohodki od teh zemljišč je občina Piran zasula mandrač v Piranu, postavila spomenik Tartiniju, urejala ceste v Savudriji.
Kaj je storila naša Vlada oziroma Zunanje ministrstvo, da prepreči nelegalno prt laščanje ozemlja katastrske občine Piran na področju Kaštela nad Dragonjo? Piranski občini pripada 210 ha zemljišč v Kaštelu. Ta zemljišča so leta 1993 v Bujah začeli prenašati na svoj kataster, spremenili so parcelne številke in z njimi razpolagajo, kot da so njihove. Gradijo mejni prehod. Da si lasti to zemljišče tako občina Piran, kot občina Buje, je razvidno iz priloženih kopij katastrskega načrta, zemljevida piranske občine kot je obstajala do dogovora Kardelj-Bakarič."
GUSTAV GUZEJ
0 suverenosti Slovenije nad severnim delom Savudrijskega polotoka dokazuje kar nekaj primerov	, . -	,
Ogleda kot, da bi se problem te meje začel včeraj, čeprav se to vleče ze zadnjih Petdeset let, vendar tako zaostrena stališča kot so danes, niso bila nikoli. Predstavniki piranske občine so nekajkrat imeli pogovore s predstavniki občine phiag. Zanimiveje to (jaz sem pri nekaterih pogovorih sodeloval) daje večkrat bilo , mimogrede, ali pa tudi ne, postavljeno vprašanje meje. Nekega leta so bili Predstavniki Umaga tukaj v Piranu in so si ogledali v predveiju tablo o podaritvi tistih 1600 hektarov savudrijskega ozemlja občini Piran. Takrat so ti predstavniki iz Umaga rekli- konec koncev je Savudrija... dalo bi se v neki obliki Pogovoriti, da bi našli nek skupni jezik. Potem je ta zadeva zamrla. Pozneje smo i^eli tudi dobre stike s predstavniki puljskega Okraja Na nekem sestanku Srn° čisto konkretno načeli vprašanje te Savudrije. Puljčani so dejali (bil je Predsednik Jurca) vendarle to za urejanje odnosov med Slovenijo in Hrvaško ne more biti tako oteževalna okoliščina.Mi bomo ta vas predlog sporoči i naPrej, so rekli. Iz Zagreba so potem preko Pulja sporočili, da bi oni bili Opravljeni korigirati, oz. to mejo nekje na Savudriji zaznamovati, ce bi bila Slovenija pripravljena odstopiti tobačno industrijo, s tem da bi sedež tobačne mdustrije ostal v Vidmu ljubljanska tobačna tovarna pa bi bila kot nekakšna Podružnica. Mi smo to sporočili naprej v Ljubljano, ampak potem ni bilo nič narejenega.
Dr.Saša Žužek Rešek,
svetnica OS Piran
Zakaj ne pride do tematske seje na Občinskem svetu Piran?
'V občini Piran sta bili že dve temetski seji posvečeni tem vprašanjem. Tudi lansko leto smo preko župana zahtevali ponovno tematsko sejo, vendar do tega ni prišlo in zunanje ministrstvo ni dalo od sebe znaka življenja."
Dr. Žužkovi je odgovoril pooblašenec za Hrvaško Andrej Žlebnik: "Prav danes, t.j. 25.4.1996, bi morala biti. Bil sem pripravljen priti na sejo, vendar je bila preložena oz. je odpadla.Ko bo, bom rad prišel, tudi moj kolega z Ministrstva. Iztok Simoniti: "Diplomatska komisija je vedno pripravljena priti, vendar niso razlogi samo na naši strani, da do tega ne pride".
Dr. Žužkova:" Županu bomo postavili vprašanje zakaj na vašo iniciativo ne reagira".
Zahvalna plošča
Kamnita plošča, ki je vzidana na stopnišču piranskega občinskega poslopja in na kateri piše, da se sedanji in prihodnji prebivalci hvaležno spominjajo Antonia Caccie, švicarskega državljana, ki je piranski občini daroval svoja posestva in graščino na Savudriji 18. marca 1893, samo potrjuje, da sta bila s to točko občina in zaliv nedeljiva celota.
- #
primorski u^Hp
Zmago Jelinčič
Proti klečeplazni politiki
Prvak Slovenske nacionalne stranke in poslanec v DZ Zmago Jelinčič je opozarjal na leporečje in klečeplazno politiko slovenske vlade. Če bi bilo vse tako res kot pravijo gospodje (mislil je na goste iz Ljubljane) potem ne bi bilo incidentov, na primer v piranskem zalivu. Trenutna vlada da ne zagovarja slovenskih stališč in interesov. Na Hrvaškem daje drugače. Povedal je, da so iz Zagreba zvedeli, kako naj bi se dr. Janez Drnovšek s Hrvati že dogovarjal za kondominij (skupno posestvo ali gospostvo) v Piranskem zalivu. To naj bi po njegovem pomenilo, da bi Hrvati bili v slovenskem morju, Slovenci pa ne v Hrvaškem.
Nova knjiga Vlada Habjana
MEJNIKI SLOVENSKE ZGODOVINE
Pri založbi Enotnost bo kmalu izšla zanimiva knjiga zgodovinarja Vlada Habjana-Mejniki slovenske zgodovine. Pričujoče delo odkriva številna doslej premalo znana zgodovinska dejstva, tudi s tem, ko skuša ovreči dejstvo, da Slovenci nimamo povezane zgodovine. Slovenci se prepočasi odpovedujemo iz tujstev prevzetih zgodovinskih razlag, v prvi vrsti pa ne razmišljamo dovolj iz svojih korenin, ugotavlja pisec.
Knjga Mejniki slovenske zgodovine ali podoba evropskega narodajeprvo delo o našem razvoju, ki ni napisano po željah nekdanjih dunajskih ali beograjskih oblastnikov in njihovih svojilnih šol. Enako seje bilo treba odreči potrebam narodno hlapčevsekega mahničevstva in rožmanovstva v grbastem podrejanju tujstvu, kot ga je imenoval veliki škof Slomšek. Odslej nam je zapovedana ohranitev države!
Posebnost Mejnikov nikakor ni naštevalno historično delo, prej zgodovinski esej. Temeljni zahtevek razčlenjevanjaje v kritičnem vrednotenju dosedanjega družbenega bivanja. Čeprav zgodovinska, ta knjiga govori tudi o prihodnosti.
V	organizaciji Primorskega utripa bomo knjigo predstavili tudi v Portorožu.
Doc. dr. Duša Krnel-Umek
Za razumevanje vprašanj, ki se nanašajo na določanje meje Republike Slovenije v Istri, v tem primeru meje, ki poteka na območju piranske občine, je potrebno poseči v teritorialno razdelitev, ki so jo določala politična - upravna in sodna oblastva v preteklosti. Meja piranske občine je bila vezana na pomorski značaj mesta Piran in jo je določal interes zavarovanja mesta, zaledja in morja. Ta interes je bil tudi tedaj politični in gospodarski. Gospodarski interes je bil vezan v preteklosti na pomorstvo, ribištvo in solinarstvo, v zadnjih sto letih tudi na turizem. Politični interes je bil vezan na varovanje območja, kije obsegalo kopno in morje, predvsem pa na varovanje mesta. Napadi so bili namreč pogosti tudi z morske strani, še danes so vidni ostanki varovanja mesta na kopnem - mestno obzidje.
Zunanji krog tega varovanja pa sta predstavljali vsaj dve točki: Kaštel s svojo višinsko lego in razgledno točko na kopnem in savudrijski rt s pregledom nad morjem -Piranskim zalivom in odprtim morjem v Tržaškem zalivu.
Pisani viri v drugi polovici 13. stoletja še niso jasno določali obsega piranskega ozemlja, vendar navajajo piranski polotok med Strunjanom in Lucijo ter, daje pod Piran spadal večji del Savudrijskega Krasa.
V	času do konca Beneške republike leta 1797 je ozemlje obsegalo: "dolino polotoka Košterlaga, ki se izliva v morje pri Strunjanu, z južnim obronkom strunjanskega griča; Beli Križ z gričem Šentjane in vso portoroško obalo; dolino potoka Fazana, ki se izliva v morje severno od polotoka Seča, z obrobnimi griči na severu; polotok Seča z gričem Pademo in zahodnim delom kraja Čedlje; dolino Gorga z gričem Sv. Onofrija (Krog); dolino potoka Valdemige z naseljem Slami; dolino Sečovelj; severni del Savudrijskega Krasa z delom naselja Marija na Krasu (Madonna del Carso) in Kaštelom." (Podatek navaja Miroslav Pahor v delu Socialni boji v občini Piran od XV. do XVIII. stoletja).
V	19. stoletju je občina Piran sodila v istrsko okrožje in upravno območje Primorja. Pojem Istra se uporablja dosledno za poimenovanje celotnega območja polotoka, zato je zgodovinsko utemeljeno poimenovanje območij sedanjih občin Pirana, Izole in Kopra - Istra oziroma Slovenska Istra, čeprav se pojavljajo tudi druga imena. Stara Avstrija je s predpisi institucionalno urejala teritorialno razdelitev tega območja podrobneje od leta 1814 dalje po združitvi nekdanje beneške in avstrijske Istre. Piranski upravni in sodni okraj je obsegal 1854. leta občine: Piran, Kaštel, Korte nad Izolo, Izolo in St. Peter.
Piran je obsegal dve katastrski občini: PIRAN IN SAVUDRIJO. Leta 1869 je po Krajevnem repertoriju občina Piran obsegala naselja: Kaštel, Padna, Piran mesto, Piran okolica, Savudrija, Sv. Peter in Nova vas. Podrobneje naveden obseg katastrskih občin s popisom krajev, zaselkov, številom hiš in prebivalcev v popisu prebivalstva leta 1900. Po primerjavi virov je evidentno, da se obseg piranske občine ni spreminjal do druge svetovne vojne.
Vlado Habjan
O zgodovinskih problemih na slovensko-hrvaški meji
Piransko ozemlje je v preteklosti segalo skorajda do Buj in precej daleč na
obeh straneh Dragonje.
"Poskušal bom pojasniti kako so na tem prostoru potekale meje", je na pogovoru v Avditoriju dejal Vlado Habjan. Med prisotne so razdelili karte, potem pa je priznani strokovnjak in poznavalec zgodovine v daljšem pogovoru nanizal nekaj zgodovinskih dejstev, ki kažejo predvsem na to, da bi nekatere zgodovinske argumente mogli uporabiti pri pogajanjih za določitev meje s Hrvaško na kopnem in na morju. Morda bo v vsem tudi resnica, da smo izgubljali slovensko ozemlje tudi zaradi zanemarjanja nacionalnih interesov in da šele zdaj nekako utrjujemo samostojno samostojno državo Slovenijo.
Kaj je zapisal slovenski rojak, rojen v Piranu?
V	obravnavani navezi je še posebno dopolnjujoča večkratna navedba znanega profesorja Diega de Castra iz Trsta, kije bil leta 1907 rojen v Piranu. De Castro kot rojak iz prvotne piranske občine pravi: "Jezikovno pa (meja) v Slovenijo vključuje tudi Kaštel, zavije do Kaldanije in morda še južneje, zlasti na severnem deu (Savudrijskega) rtiča." Zapisani izjavi kar dveh italijanskih znanstvenikov seveda jemljejo ceno slovenskim avtorjem, zlasti starejšemu Simonu Rutarju in novejšemo, Bogu Grafenauerju. Naši pogajalci prav tako ne bi smeli prezreti, da je slovenski pomorski odred leta 1945 osvobodil ves obmorski pas do Savudrije in ga s tem, vsaj začasno, vključil v Slovenijo.
Na začasnih zemljevidih, ki sojih takoj po drugi svetovni vojni uporabljali pri slovenski vladi, je prav zato pas kopnega do Savudrije zarisan kot del Slovenije.
Vse to so argumenti, na temelju katerih bi morala slovenska vlada od Hrvaške zahtevati vsaj Savudrijski rt z vsem ozemeljskim pasom do Kaštela južno od Dragonje. S tem pa je zaobjeta kar sedemsto let stara jugovzhodna meja občine Piran, kije bila prav tako vezana na slovensko zaledje.
SAVUDRIJA OMOGOČA ALI PA PREPREČUJE NAŠO SVOBODNO POT NA ODPRTO MORJE
Savudrijski rt ni pomemben le za suverenost nad Piranskim zalivom. Rt je strateško vezan na rt Gradež v Italiji. Slednje je po razpadu Jugoslavije dobilo povsem nov pomen. Po drugi svetovni vojni je med Italijo in Slovenijo prišlo do take meje, da je okoli 120 tisoč Slovencev ostalo v Italiji ali prebežalo v Jugoslavijo, v zameno pa so se Hrvati rešili Italijanov iz Istre in Kvameija. Zakaj ti kraji danes ne pripadajo Sloveniji?
Slovenski partizani so bili med vojno preveč vpreženi v boje za zahodne in severne meje, da bi lahko dosegli kaj več kot povsem priložnostne dogovore s Hrvati. Ti so bili razbremenjeni in daleč od Italije. Takoj po osvoboditvi so oblikovali administrativno mejo med Slovenijo in Hrvaško od Snežnika do Gra-dine. Južna meja pri Mimi pa je bila začasna meja Svobodnega tržaškega ozemlja (STO). Vezana je na Jaltsko pogodbo, za tem pa na vse poznejše pogodbe. Tako jo razumejo tudi tuji diplomati. Tu, na tej črti, so tudi mednarodnopravne možnosti za nove pogajalske pozicije.
Zaradi velike napake izgubljeno 92 ha ozemlja?
Veliko napako - za vmesno delitev ob Dragonji, t.j. razcepitev prastare mediteranske komune Piran- je naredila začasna vojaška uprava JLA. Njena delitev pa si ne more pridobiti trajne legitimnosti, ker zoper njo govore dmge in poznejše meddržavne pogodbe. Mednarodno imajo s podpisom zlasti obeh velesil (ZDA in Sovjetska zveza) posebno težo predvsem oklic Svobodne države Trst, Londonski memorandum in Osimska pogodba. Seveda so bila za vsa ozemlja in za novo državno mejo po drugi svetovni vojni trda in kar dolga pogajanja. Tudi ob pomoči Slovencev so Hrvati dobili večino Istre.
Odvzeto ozemlje Komuni Piran - Kardelj ni vsega kriv
Komuni Piran oziroma Sloveniji, je bilo ozemlje od Kaštela do Savudrije po dogovoru med Bakaričem in Kardeljem takoj po priključitvi cone B Svobodnega tržaškega ozemlja, odvzeto. Kardelj je pred tem iskal asistenco nekaterih slovenskih akademikov- za potrditev zmotne odločitve. Prikrajšali so nas zaradi spleta okoliščin ter predvsem zaradi neznanja in nesposobnosti nekaterih politikov in znanstvenikov. Vendar Kardelj ni vsega kriv. Moram ga malo zagovarjati, je rekel Vlado Habjan. S Titom imata velike zasluge, da smo dobili Koper. S Koprom je Slovenija postala mala velesilica. Ne, niste napačno razumeli. Kajti v evropskem merilu sta od Lizbone do Moskve samo dve vojaški poti.Ena pelje čez Ljubljanska vrata preko Postojne in Krasa. No, Slovenija je pa tudi ena majhna bolha, ki jo lahko vsakdo pohodi.
Bivši piranski župan protestira
Bivši piranski župan Davorin Ferligoj je na zahtevo prebivalcev Kaštela in Savudrije zaradi razreza občine Piran ničkolikokrat protestiral v Ljubljani. Toda zaradi nerešenega vprašanja meje z Italijo, uspeha ni bilo. Tudi cerkev je grešila Druga napaka pa je bila storjena leta 1977, ko so potrdili škofijo v Kopru. Slovenska cerkev si je nakopala težak greh, ker je dopustila odpis polovice piranske dekanije na Poreč. Ob soglasju slovenske cerkve je kanal Sv. Odorika postal meja med novima škofijama, hkrati pa sojo Hrvati vzeli še za državno mejo, saj so se zavedali vrednosti morja. Medtem pa smo Slovenci preprosto pozabili, da si zapravljamo prihodnost.
Nejasno stanje
V	javnosti pogosto ni jasno, kako je z različnimi variantami razmejitve. Najprej je tu pas polovice stare piranske občine od Kaštela do Savudrije, drugi pas pa poteka nekoliko južnejše od sedanje struge Dragonje.
Kako je s Piranskim zalivom, Savudrijskim polotokom? Pomembni zaselki Škodelin, Bužini in Škrile Vsekakor bi po dosedanji republiški meji morali imeti vsaj zaselke v drugem pasu. Pri odcepitvi Savudrije je prvi greh, ki so ga še zagrešili centralistični mogotci. Južno od izliva Dragonje v Piranski zaliv je še eno novejše nerešeno vprašanj e, tako za cerkev, kot za državo. To so znana naselja Škodelin, Bužini in Škrile.
Nevednost, malomarnost ali kaj tretjega?
Demosova vlada ni prevzela po stanju in dogovoru med obema skupščinama na dan 25. junija 1991 teh zaselkov. Gre za ozemeljski pas okoli 92 hektarjev, vse južno od Dragonje. Lega zaselkov je izredno pomembna, saj pomenijo nič manj kot kjuč do savudrijskega rta in dalje po spornem obrežnem morju do odprtega morja. Svobodna plovba se odpre približno v višini Umaga.
Gradivo za objavo zbral: Franc Krajnc Fotografije: Quicklab, Bernardin
Vaja za naslednje volitve
Zeleni Pirana niso bili uspešni na volitvah v Svete Krajevnih skupnosti, saj ni bil izvoljen noben njihov kandidat, vendar so prepričani, da veliko ljudi podpira njihov program.
"Volitve v Svete KS so vaja za naslednje volitve," je rekel član vodstva Zelenih Pirana Dušan Puh na redni seji stranke, ki je bila v četrtek zvečer na sedežu stranke v Portorožu. Najprej so potrdili zapisnik 7. seje, potem je predsednik Zelenih Piran Ugo Fonda poročal o rezultatih obiska pri Županu, Dušan Puh je poročal o volitvah v Svete KS, nato pa so se dogovorili o nadaljnjih akcijah stranke. Sprejeli so tudi sklep, da bodo poslej plačevali najemnino, ugodili so prošnji Hortikulturnega društva Portorož za souporabo prostorov na sedežu stranke, Stara cesta 4 v Portorožu. Uredili bodo tudi evidenco članstva.
V piranski občini so "lastno" listo kandidatov za člane Svetov KS pripravili le v KS Portorož, sicer pa je bilo možno kandidature postaviti samo preko 10 podpisnikov. Tako so formalno opravili volitve krajani, ki so se po svoji presoji odločali komu zaupati svoj glas. Kot rečeno, Zeleni Pirana niso bili najbolj uspešni, vendar se bodo dobro pripravili na volitve v Državni zbor, Državni svet in pa tudi na volitve v Občinski svet, ki so še precej časovno oddaljene.
Pobuda o združitvi vseh zeleno mislečih v Sloveniji je, kot ocenjujejo, še vedno aktualna, čeprav okrog tega ni konkretnih zaključkov stranke. Veliko ljudi podpira program zelenih Slovenije, ne pa vodstva stranke, so dejali. Pogovarjali so se tudi kje dobiti ljudi, ki so se pripravljeni bolj poglobljeno in sistematično ukvarjati z ekologijo, voditi akcije in opozarjati na problematiko onesnaženosti okolja, črnih gradenj in podobno. V analizi pripravljenosti stranke za volitve (pripravil jo je Dušan Puh) ugotavljajo, da so brez velikega članstva "miniatura".
"Zeleno, ki te ljubim zeleno", je lahko zanje tudi samotolažba: Res nas ni veliko, toda ljudje bodo glasovali za nas zato, ker smo zeleni... Pomembni so odmevni programi, akcije, kijih bodo ljudje razumeli, podprli, vzeli za svoje. Tudi "na vrhu" v Ljubljani ne "Štirna" vse tako kot bi moralo. Zapisnikov o sejah 10 niso dobili že nekaj mesecev. Kako naj torej usklajujejo akcije? Postavili bodo vprašanje zakaj črne gradnje še vedno rastejol
Žare Lipušček."Če bi se spoštoval le del obstoječih predpisov (o hrupu, varstvu okolja, ureditvenih načrtov itd.) bi bil raj v piranski občini." Prečesali so tudi nekatera vprašanja skladnosti funkcij oz. članstva v Svetu občine Piran z upravljanjem dela v Občinski upravi in javnih podjetjih. Zdenko Vozlič in Rafael Dodič naj bi pripravila poročilo o stanju okolja v občini. Strinjajo se s tem, da se na območju lucijskega kartodroma zgradi atletski stadion. Portoroška ruševina (bivša hotela Helios in Orion) pa daje tudi madež Župana, je rekel Dušan Puh.
Sprožili bodo akcijo: Spoznavajmo in počistimo strunjanski naravni rezervat. Opozorili so tudi na nastlano pot od trgovine Minicoop na Bemardinu do pomorske šole, ker menda mladi odmetavajo ostanke od malice, papirje in druge reči. Hotelirjem bodo dali pobudi za postavitev opozorilnih tabel : "Ne mečite stvari v morje". Organizirali bodo predavanje o uredbi o hrupu v naravnem življenskem okolju, ki bo 6. junija v Portorožu. (FK)
Tomi Brezovec in Zvest Apollonio nova kandidata za člana Sveta zavoda KKPC Avditorij. Odbor za kulturo in Odbor za turizem sta pri Občinskem svetu Piran (predsednica Nada Kozina) sta na 15. seji Občinskega sveta predlagala dva nova člana v Svet zavoda: Tomija Brezovca in Zvesta Apolllonia.
ZAHTEVAJO VEC DENARJA ZA KS
KS Portorož zahteva nove kriterije za dodelitev sredstev Svet Krajevne skupnosti Portorož (novi predsednik je Janez Pečar), je Občinski upravi oz. Občinskemu svetu Piran naslovil ugotovitve, da so Krajevnim skupnostim dodeljena sredstva v enaki višini in da je taka delitev proračunskih sredstev nevzdržna, saj ima vsaka Krajevna skupnost svojo specifiko, ki bi jo morali pri delitvi sredstev upoštevati.
Na primer; število prebivalcev posamezne KS, velikost, vzdrževanje prostorov , aktivnosti in podobno. Občinskemu svetu predlagajo naj ponovno pretehta višino, ki jo je namenil Krajevni skupnosti Portorož. Skrbi jih neugledna stavba Obala 16, kjer je sedež KS. Dodajajo, da se Portorož lahko pohvali z kar nekaj takimi neurejenimi objekti; ruševine sredi portoroža, stari Palače hotel, Vojkov dom, Virginija, avtobusna postaja.
Strokovnim službam so že poslali zahtevek za dodelitev sredstev 5,7 milijona SIT kar bi porabili za najnujnejša vzdrževalna dela na zgradbi Obala 16.
Nova generacija turističnih vodnikov
V Portorožu je v okviru Turističnega društva Portorož potekal tečaj za vodnike po regiji. Izvajalec teoretičnega dela tečaja je Društo turističnih vodnikov Slovenije. Inštruktorje izkušeni dolgoletni vodnik Iztok Bončina.
Orugi del tečaja, ki zajema poznavanje regije, sta organizirali predsednica TD Portorož Andreja Humar Fatorič in prof. Marija Rok- Srednja turistična šola Izola. Strokovna znanja o slovenski Istri so bodočim vodnikom posredovali geografinja Zdenka Bonin (Pokrajinski arhiv Koper), umetnostna zgodovinarka Mojca Guček (MZVNKD Piran), etnologinja Zvona Ciglič (Pokrajinski muzej Koper) ter zgodovinar Flavij Bonin (Pomorski muzej Sergej Mašera,Piran).Predavanja iz retorike je imel dr. Kotar. Kandidati (15) bodo po
preizkusu sposobnosti vodenja prejeli ustrezna potrdila Društva turističnih vodnikov Slovenije. TD Portorož namerava v inrorma-cijski pisarni, ki jim jo je odstopil Protour, poleg drugih aktivnosti, uvesti register in dejavnost posredovanja turističnih vodnikov po regiji.
Kje bo stala nova cerkev?
Vprašanje kje naj bi v Luciji postavili novo cerkev se vleče že nekaj časa iz neznank v neznanke. Sam Bog morda ve, kje bodo postavili sveti hram, saj o tem v preteklosti nihče razen vernikov ni resno razmišljal. Etapna izgradnja Lucije je verjetno tudi vzrok, da je to naše male lepo mestece ostalo brez pravega središča, brez trga. Vsaj dolgoročno bi morali najti pravo
lokacijo za cerkev, da bi lahko odgovorni pripravljali vse potrebno. Tako pa so že zapravili nekaj denarja za iskanje lokacij in iz vsega tega ni bilo nič.
Morda bo cerkev dobila svojo častno mesto nekje na območju kjer sedaj teče regionalna cesta, seveda ko jo bodo ukinili in speljali drugod.Tako vsaj kažejo zamisli. Vse je še zelo doddaljeno.
Župnik naj pošlje vlogo
Dr. Saša Žužek Rešek, svetnica v Občinskem svetu Piran, je že drugič postavila pri tem organu vprašanje kako je z vračilom stroškov 1.190.000 SIT lucijskemu Župnišču oz. župniku, ki jih je imel z razpisom za izbor lokacije za cerkev v Luciji in za njen idejni načrt. Razpis je plačalo župnišče, zaukazala pa gaje občina. Razpis je bil povsem jalov, sklepi in ugotovitve razpisa pa so danes nerealizirani.
Župljani in župnik se čutijo za stroške razpisa opeharjeni in oguljufani. Denar s katerim so plačali razpis so zbrali občani s prostovoljnim delom. Pred Veliko nočjo so pripravljali oljčne vejice za celo Slovenijo. Dr. Žužkova je tokratni zahtevek postavila v obliki amandmaja k proračunu. Župan je rekel, da občina nima nobenega uradnega zahtevka s strani Župnišča, zato naj lucijski župnik najprej pošlje vlogo.
Garažna hiša
Občinski svetniki polagajo zrelostni izpit
Garažna hiša v Piranu že najeda živce tudi najbolj vnetim zagovornikom. Ali je spet aktualna lokacija ob bencinski črpalki?
Sedaj ko bi pričakovali, da se bo vendarle našla rešitev za pravo mikro lokacijo, kjer naj bi stala prepotrebna garažna hiša v mestu Piran, se je spet začelo zatikati. Očitno zaradi pripomb naravovorstvenikov in občanov, da ne omenjamo uganke okrog stroškov, ki jih še nihče natančno ni izračunal, ne bo prišlo do izgradnje garaže tik ob cerkvi Sv. Jurija. Sedaj je v igri nova lokacija med staro piransko bolnišnico in obzidjem, čeprav je tudi ta na trhlih tleh. Kaj vse še pride ob tem sl je težko zamisliti, »as pa neusmiljeno teče. Nekateri govorijo eno, mislijo pa na drugo. Kaže, da bo spet oživela teza o izgradnji garaže tik ob bencinski črpalki, sicer pa je pred mts.om še veliko prostora, kjer bi se dalo postaviti garažne platoje, zlasti pod cesto in hribom.
Načelnik Urada za urejanje prostora Boris Kočevar in načelnik Urada Občinske uprave Sašo Šraml, sta pripravila za Občinski svet dopolnilno poročilo o določitvi mikrolokacije garažne hiše. Župan je poročilo posredoval Občinskemu svetu in videli bomo kaj novega se bo zgodilo. Sedaj je že jasno, da bodo fanfare najprej zadonele tam ,kjer se manj govori in več dela. Občinski svet je na svoji decembrski seji sprejel poročilo o poteku izvajanja razpisa za izgradnjo garažne hiše, hkrati pa je zadolžil strokovne službe, da pričnejo s postopki za izpeljavo projektov tudi na drugih lokacijah ter da podajo terminski plan za sprejem vseh aktivnosti, ki jih je za izgradnjo garažne hiše dolžan sprejeti Občinski svet...
Minili so meseci, kje smo sedaj, ali smo se vrnili nazaj in za koliko, bomo morda zvedeli na četrtkovem nadaljevanju seje, 23. maja. Strokovna služba je za lokacijo ob bencinski črpalki pridobila nekaj ponudb za izgradnjo avtomatične garažne hiše, prav tako je bil v preteklosti že izveden natečaj, kije dal določene ugotovitve. Končne odločitve o načinu gradnje in tehnologiji bo podana z izdelavo lokacijskega načrta. Tega še ni ne za eno, ne za drugo inačico.
Metropolova garaža bo nared do jeseni?
V bližini gradbišča v lucijski Taverni je bila konec aprila manjša slovesnost ob koncu izkopa in pričetku postavljanja nosilne konstrukcije za podzemno garažno hišo pri Grand hotelu Metropol, ki bo lahko sprejela do 415 avtomobilov in tako razbremenila štiripasovnico in druge parkirne površine v Portorožu. Slovesnosti sta se udeležila tudi državni sekretar za turizem Peter Vesenjak in župan piranske občine Franko Fičur.
Peter Vesenjak je poudaril pomen kakovostne ponudbe v razvoju turizma, rekel je tudi,da se o turizmu ponavadi dobro sliši šele takrat, ko se kaj večjega dogaja. In garaža bo nedvomno velik dosežek portoroškega turizma. Idejno zasnovo za garažo je napravil Rado Bedene, sprojektirala pa Projektiva inženiring iz Pirana s svojimi zunanjimi sodelavci. Izvajalski inženiring je bil oddan podjetju Electa d.o.o. iz Ljubljane. Finančni ineženiring je prevzela Razvojna družba d.d. iz Ljubljane. Nadzor nad izvajanjem del opravljajo lokalna podjetja - Projektiva inženiring d.o.o. Piran, Elin d.o.o. Portorož in LIZ STIN d.o.o. Portorož. V garažni hiši bo od 415 parkirnih mest 60 v lasti Metropol hotelov, do 200 si jih bo za svoje goste zagotovil Casino', določeno števili pa naj bi bilo namenjno javnim parkiriščem ali bo ponujeno prostemu trgu. Priprave na gradnjo so se začele 15.1.1996, prava gradnja seje začela 19.2.1996, ko je zakopal prvi bager, uradna predaja garažne hiše pa je predvidena za september.Tržna cena parkirnega mesta bo po oceni investitorja znašala okoli 30 tisoč DEM.
Športni UTRIP
VESLANJE
Veslaški klub Piran je priredil uspešno mednarodno regato
28. aprila 1996 je v Portoroškem zalivu rezalo mimo gladino morja kar 236 veslačev iz Hravaške in Slovenije. Cilj regate je bil pred hotelom Bernardin . Ozvočenje je pripravil Radio Tartini, Hoteli Bernardin pa so pogostili mlade tekmovalce. Največ lovorik, vencev, kolajn in pokalov od gostujočih tujih klubov je odnesel Veslaški klub Jadran - Rijeka. Ekipni zmagovalci med udeleženimi klubi so bili ponovno člani kluba Jadran - Rijeka. Na drugo mesto se je uvrstil domači klub VKPiran, na tretje pa veslači Istre iz Pule. Največ prvih mest med članicami in člani je dosegel Nautilus Koper, prav tako tudi med mladinkami in mladinci. Domači veslaški klub je največ zlatih medalj odnesel v rangu mlajših mladink in mladincev. Pokal za največ prvih mest med pionirkami in pioniiji veslači pa je dobil izolski veslaški klub Argo. Uspešno regato so zaključili na sedežu kluba v Sečoveljskih solinah ob bogato obloženih pladnjih in disko glasbi.
HITROSTNO KOTALKANJE
Societa’ sportiva Pirano .Športno društvo "Pirano" organizira v soboto, 25. maja 1996 tekmovanje v hitrostnem kotalkanju za I. Pokal Mesta Piran pod pokroviteljstvom Občine Piran in Skupnosti Italijanov Piran. Tekmovanje bo predvidoma na stezi kartodroma v Luciji. Zbor tekmovalcev bo ob 9.30 uri, začetek tekmovanja ob 10.00 uri. Kotalkarji se bodo razvrstili v več kategorij po letnikih starosti od česar zavisi tudi dolžina proge. Medalje bodo prejeli prvi trije tekmovalci in tekmovalke. Prvi pokal Mesta Piran prejme društvo, katerega člani bodo dosegli največ prvih mest.
Prijave sprejema Športno društvo Piran, Kajuhova 12 do 23. maja. Zamudniki se lahko prijavijo tudi kar na kartodromu v Luciji na dan tekmovanja od 8.00 do 9.30. Startnina znaša 200 SIT. V primeru slabega vremena ali dežja bodo tekmovanje preložili.
Trojna zmaga piranske ekipe
(D. Bartole) V okviru športnih prireditev ob letošnjem sejmu "HOBI ŠPORT E TEMPO LIBERO" Hobi šport in prosti čas v Udinah, seje piranska ekipa ROLLER HOCKEY IN LINE , hokej na rollerih, v soboto, 24. aprila 96, udeležila Franklinovega tumiija.
S tremi zaporednimi zmagami ter neveijetnim številom zadetkov (skupno kar 38) so Pirančani upravičeno upravičeno in preprečljivo osvojili prvo mesto. Izidi tekem: Piran- Unione ginastica Goriziana 21:0 Piran: Record Ronchi dei Legionari 8:1 Piran: Roller Klagenfurt (Celovec) 9:3
KONČNA RAZVRSTITEV: 1. Piran (6), 2. Record (4), 3. Celovec (2) 4. Goriziana (0)
Športni utrip na Tartinijevem trgu
Športno društvo Piran Societa’ sportiva Pirano, je v okviru praznovanja 27. aprila in praznovanja 1. maja, organiziralo 2. tekmovanje za Pokal mesta Piran pod pokroviteljstvom Občine Piran in Skupnosti Italijanov Piran. Start in in cilj sta bila na Tartinijevem trgu, kjer so po krajši slovesnosti in pozdravnem nagovoru Župana
Pokal Mesta Piran je prejela organizirana skupina z naj večjim številom tekačev OBALA KOPER. Na 2. mestu po
Jf ( številu tekačev je bilo TK SPELA GROSUPLJE, kije osvojilo
lil
Pokal Skupnosti Italijanov Piran. Na 3. mesto po številu tekačev se je uvrstilo SD PIRANO. Pokale absolutnih zamgovalk in zmagovalcev je izročil tekmovalcem piranski župan Franko Fičur. Predsednik športnega društva Pirano, Sandro Kravanja je izročil medalje prvim trem tekmovalkam	in jgH
tekmovalcem v sleherni | kategoriji. Absolutni zmagovalci so bili: Fratima Damjan |
TK Kobarid. Bajič Svetlana -ŠD Piran, Fuks Boštjan ŠD Brano. Alenka Sedlar ŠD Pirano, Stojan Melinc TK Kobarid in Andreja Rajh TK j Špela Grosuplje.
Plinio Tomasin
PIRAN
najbolj uspešnim športnikom podelili pokale in medalje.
NAGRADNA KRIŽANKA - ZLATARSTVO AGAJA IZOLA št.29 : Nagrade za pravilne rešitve križanke št. 28, darilni bon v vrednosti 2.000 SIT prejmejo: Marija TREBŠE, Hudovemikova 8, Ljubljana, Nidja GULIČ, Vanganelska 67, Koper, Matilda SIVKA, Mancova 15, Piran. Rešitve za križanko št. 29 pošljite na naslov uredništva do 10. junija.
KADETINJE RK M-DEGRO DRŽAVNE VICEPRVAKINJE
Finale rokometnega državnega prvenstva za kadetinje (letnik 1979'in mlajše) seje odigralo konec marca 1996 v ljubljanski Hali Tivoli. Na njem so sodelovale ekipe: ROKOMETNI KLUB M-DEGRO PIRAN, ROKOMETNI KLUB VEGRAD VELENJE, ROKOMETNI KLUB ROBIT OLIMPIJA LJUBLJANA. Mlade Pirančanke so obe tekmi igrali neodločeno z naslednjim izidom: RK ROBIT OLIMPIJA : RK M-DEGRO PIRAN 12:12 (5:6), RK M-DEGRO PiRAN : RK VEGRAD VELENJE 12:15 (7:7) Tekma med RK VEGRAD VELENJE : RK ROBIT OLIMPIJA se je končala z rezultatom 12:13 (4:6). Državne prvakinje so tako postale kadetke RK Robit Olimpija Ljubljana, pirančanke so podprvakinje, Velenjčanke pa tretje. Najboljša državna kadetka je
bila z devetimi goli TJAŠA N1ŽETIČ iz RK M-DEGRO PIRAN. Na fotografiji stojijo z leve proti desni: VLADOŠA NIŽETIČ (pom.trenerja), LILI ŽIGO, IVANA BATISTIČ, NINA KUŠTRIN, BARBARA PAN-GER, SNEŽKA ZLOCH, SUZANA VESELI, MARTINA VRČON, TJAŠA NIŽETIČ in trener ALEŠ FILIPČIČ, klečijo z leve proti desni: VIOLETA JOVIČIČ, ALENKA POPIČ, TINA JANČIČ in ANDREJA JURAGA. (Franc Bergant)
																						
					SESTAVIL MILKO EMERŠIČ	SLOJ	AVSTRIJ. PESNIK (RAINER MARIA)	ZLATENICA	POVAB- LJENEC NA POROKI	IME VEČ PAPEŽEV	PREDLOG	DATUMSKA ŠTAM- PILJKA	TRAVA DRUGE KOŠNJE	FRANČIČ, TEOLOG (GIOVANNI FIDANZA)	GORA V TURČIJI							m
					LITERARNA PRIMER- JAVA											-C:						
					KDOR OPRAVLJA LIKVI-, DACIJ0											v >. \ ; '						
					GOROVJE V SREDNJI AZIJI						JEZERO V ETIOPIJI LJUDSTVO V LAOSU					| U		h ” i# 1 i JiT				
					SL, PISATELJ (JAKOB)					ŽELEZAR, POKLIC LESEN STREŠNIK						BANJA	SEVERO- ZAHOD			RJAVA RUDNINA. TITANOV SILIKAT	UBIJALEC	1 POVRŠIN. MERA
					KATRAN				ZVEZNA DRŽAVA V MALEZIJI OKOSTNJAK								ŽIVALSKA VRSTA					
					VISOK GORSKI VRH	URADNI SPIS	UBEŽNIK PRED TURKI NATRIJ						GRŠKA ČRKA				JAJČNIK V ANATOMIJI					
													RIMSKA PROVINCA				IRSKA (ORIG.)					
PRIMORSKI UTRIP	ŽENSKA, KI ZA NEKAJ SKRBI	DELAVEC, KI NEKAJ PLANIRA, PLANER	KRAJ PRI CELJU								AM IGRALKA BLVTH				GL, MESTO KANSASA							NAŠA ZVER Z DRAGOC KRZNOM,
			UDAREC Z ŽOGO												NOVA CELINA							
INTRIGA								EDVVARD (KRAJŠE) STROKOV- NJAK			SUITA SKLADAT, RIMSKEGA KORSAK.	ČEŠKI EKONOM SIK				RIBJI ORGAN Z IKRAMI						
SLJUDI PODOBNA RUDNINA							AM PEVKA FITZ- GERALD					MORNAR. ALKOHOL, PIJAČA				EGIP BOG SONCA				LUTECIJ		
																ŠOLSKI IZDELEK				PRED- STOJNIK UNIVERZE		
ŽIDOVSKI DUHOVNIK						ŠIROK TRAK, KOT ZNAK ODLIKOV.	ANG.IGRAL (EDMUND)					GR, IGRALKA PAPAS						VOJAŠKI PRATEŽ				
							ZDRAVILO IZ OPIJA					ODLOŽITEV										
BOGDAN NORČIČ			JAD INDUST, MESTO NA FINSKEM							JAP OTOČJE							VELIKA PTICA UJEDA	PEVKA FALK				
										AM. IGRAL, CONNERV								NADA, UPANJE				
DIRKAČ LAUDA					AVSTRIJ, GLEDAL REŽISER (LEON)				PLOD SPODNJI DEL POSODE				SLABA ŠOLSKA OCENA	NAJJUŽN KVARNER OTOK							ORGAN VIDA	VODNA ŽIVAL
PREBIV. EVROPSKE 0T0ČNE DRŽAVE					ČEŠ, SLAV (LUB0R)									POPRAV- LAJLEC									-
					NIKOLAJ PIRNAT									STANE DOLANC								
OBRAT ZA PROIZVODNJO CEMENTA											AM KEMIK (LARS)								ORIENT UTEŽNA MERA			
PIANIST BERTON- CELJ				AM. GENERAL (GEORGE SMITH)							NAŠA STRUPENA KAČA				KRILO STARO- RIMSKE KONJENICE				ČASOVNI TERMIN			
																	———i		'■	—1		———^
Dobrodošli v Piranu in v kavarni Galerija Tartini
kjer se boste zagotovo zadržali ob dobri kavici, ponudili pa Vam bomo tudi sveže domače sladice: tiramisu, sadno torto, lastne pripravljene sladolede.
Kolektiv kavarne se priporoča in Vas
vabi na obisk.
—- - .................
V portoroškem Kaštelu bo živahno
Portoroška tržnica Kaštel naj bi s svojo novo letošnjo ponudbo, kot pravi njen upravitelj in direktor firme In tour Vladislav Dodič, ki skrbi tudi za izolsko Lonko, Ponovno pritegnila več gostov.
Tržnica je bila prvotno zamišljena kot nekakšno stičišče tipične izvirne slovenske ponudbe kot si jo je' zamislil nekdanji direktor Avditorija in znani TV' novinar, Zvone Petek. Prvo leto je kazalo da bo res tako, pozneje pa se je iz različnih razlogov Kaštel Prelevil v navadni šotor z gostilniško in običajno trgovsko ponudbo. Pa vendarle je treba priznati, da se jo tam trlo ljudi, čeprav tudi takrat ni bilo vsega kar so I
°bljubljali snovalci. Izvirnih umetniških, rokodelskih, obrtniških in podobnih slovenskih izdelkov ni bilollg^ yoliko, kot da jih Slovenci ne znamo ponuditi ali pa, gpUl žal, tudi ne izdelovati, saj je znano, da tipična obrt gp Izumira. Spomnimo se na razne lesene čaplje, f Medeninasto posodo, tipične spominke. Včasih so bili j eelo tako imenovani "ciganski" trgi .Vse to in še Marsikaj, nas je ločevalo drugih. Ne moremo trditi, da* to ni zanimalo turistov. Žal je tudi vse manj izdelkov, ki bi turiste spominjali na '|pr Slovenijo.
Bo letos drugače?
Že prvi vtis kaže, da bo tako. Gostinci in trgovci se zavedajo, daje v turističnem kraju, kot je na primer Portorož, treba začeti z atraktivno izvirno ponudbo sicer bomo šli samo navzdol. Vladislav Dodič pravi, da se že pogovarjajo s ponudniki in da bo torej gost, ki pride v kaštel, poleg dobre gostinske ponudbe, lahko kupoval tipične izdelke iz naših pokrajin od čipk do lončarstva. Prepričan je, da se bo že letos tukaj zgostila tovrstna ponudba iz vse Slovenije. Ter seveda tipična ponudba kraja. V kaštelu nameravajo postaviti tudi info - stojnico za turiste. To je tudi priložnost za vse agencije, gostince, trgovce, da bodo lahko postavili na odgled svojo ponudbo (izleti, prospekti, posebne prodajne akcije itd.).
V kaštelu te dni postavljajo tudi nekaj tipičnih Predmetov, ki spominjajo na tradicionalne tukajšnje dejavnosti kot so solinarstvo M ribištvo. To bosta simbolizirala ribiški čoln in solinarska vetrnica. Potem je tu še sblno pohištvo na katerm naj bi ponujali rokodelsko obrtniške izdelke, postaviti •Mmeravajo vinoteko in še kaj. Tudi gostinski lokal Flamingo je že opremljen v Podobnem stilu. Seveda si želijo pritegniti tudi čimveč domačih gostov, zato bodo Pripravili tudi zabavne programe, razne raztave, sejme , vključno s sejmom rož. izvirna gostinska ponudba, na primer dnevi slovenskih štrukljev in istrskih s*aščic, bi vsekakor privabila več obiskovalcev. Tudi za varnost je popolnoma
---	-... ^poskrbljeno, pravi Vladislav
/	x	Dodič.
In še cene?
Najemnina za stojnico za sezono velja 2000 DEM plus stoški upravljanja.
Na sliki: Vladislav Dodič (zgoraj), j Milka Kandare iz Lucije. Izdeluje f tudi idrijske čipke. Prepričana je, da bi se dalo nabrati nekaj tipičnih izdelkov, ki bi jih lahko ponudili na tržnici Kaštel(slika vsredini), Lonka nastaja (slika spodaj). FK
Delavci piranskega javnega podjetja OKOLJE so pripravili vse potrebno, da bi se kopalci na osrednji portoroški plaži tudi letos počutili kar najbolje. Na plaži tudi gostje Hotelov Palače.
Za več reda in manj hrupnih aktivnosti na plaži, ki so lani, zlasti ponoči, parale živce bližnjim stanovalcem, naj bi poskrbel tudi Odlok o varnosti, uporabi, redu in čistoči javnih kopališč, bazenov ter drugih odprtih morskih vodah v občini Piran, ki gaje sprejel Občinski svet na svoji redni seji v četrtek, 16. maja. Odlok dovoljuje obratovalni čas plaže le do 21.00 ure.
O aktivnostih in nalogah delavcev na osrednji portoroški plaži smo se pogovarjali z Dragom Žvegličem, ki je pri OKOLJU že 29 let. Zahtevno in odgovorno delo vodje portoroške plaže pa opravlja že 16 let. Mnogi ga poznajo kot zelo prijaznega človeka, 4 delavca, ki gleda nekoliko širše na turizem.
Govori odlično nemško, z gosti pa se sporazumeva tudi v drugih jezikih. V vseh svojih letih delovanja na plaži si je pridobil veliko prijateljev tako med domačini kot gosti, ki se radi obračajo nanj tudi za različne turistične informacije.
Portoroška plaža že leta dobiva priznanja kot najbolje urejeno kopališče. Naenkrat lahko sprejme kar okoli 6000 kopalcev. Lani, razen v špici sezone, ni bilo posebne gneče.
Kako bo letos?
Prepričan sem, da bo letošnja turistična sezona za spoznanje boljša, čeprav je treba upoštevati tudi to, da se ponovno odpirajo možnosti poceni letovanja na Hrvaškem, v Istri. Agencijskih gostov ni več toliko kot nekoč, zato pa je vedno več individualnih in tako imenovanih dnevnih kopalcev. Upam, da nam bo vreme šlo na roko, in da bo veliko lepih snčnih dni." Kako bo poskrbljeno za urejenost in varnost, zlasti tudi za to, da ne bo prihajalo do pravih nočnih žurov na plaži?
" Trudimo se, da bi uspešno obvladovali red in mir ter da bi kopanje bilo karseda varno. Odlok, ki ga te dni sprejema piranski Občinski svet, nekoliko strožje obravnava ta vprašanja. Zlasti 4. in 5. člen odloka določata kaj mora lastnik oz. upravljalec postoriti, da bo vse v najlepšem redu. Seveda gre za varnost, red, stalno navzočnost ustreznega števila reševalcev iz vode ( mi imamo 4), opremljeno ambulanto za nudenje prve pomoči, varnost na napravah, toboganih, v vodi in tako naprej. Kopališče ima pregrajeni del za kopanje, kopalce varuje pred čolni zaščitna zavesa (mreža), na lesenih pomolih je varnostna ograja, ki naj preprečuje skakanje v plitvino na glavo zaradi česar lahko pride do poškodb glave in hrbtenice, posebej je označen koridor za čolne, pedaline in podobno. Žal nekateri kopalci ali naključni sprehajalci, mečejo različne stvari tudi v moije in nam nalagajo dodatno delo, da vse to počistimo. Letos smo na plažo navozili kar 150 m2 peska."
Kaj pa razvpito nočno rajanje na plaži?
"Menim, da nočne in hrupne dejavnosti ne sodijo na plažo. Vendar pa mora ostati odprta za sprehajalce, saj smo turistični kraj. Nočni sprehod ob morju je pravo doživeje za marsikaterega turista. Na plaži pa ne bi smeli dovolilti hrupnih dejavnosti, razbijanja, kričanja, pijančevanja in kaljenja nočnega miru."
Kako je z obratovalnim časom na kopališču?
"Predlog odloka določa, daje obratovalni čas kopališča lahko od 7.00 do 21.00 ure in ga določi Župan na predlog upravljalca. Izven obratovalnega časa kopališč morajo biti, v času kopalne sezone (poletne) vsa kopališča v priobalnem pasu odprta in dostopna za javnost za sprehajanje. Zagotoviti je pač treba kontrolo nenamenske uporabe kopnega dela kopališča. Plaža pač ne more biti množično zabavišče."
So še kakšne novosti?
"Otroci se bodo spet lahko veselo spuščali po toboganih, kijih bomo prepleskali in pobarvali v zeleno. V plažnem objektu II bodo nove sanitarije za invalide z vso tehnično opremo. Na plaži bo 12 gostinskih lokalov, tudi stojnica s sadjem in zelenjavo. Predvidene so tudi nekatere nemoteče športne aktivnosti." Lani je bilo poleg pripomb na nočni hrup, kije prihajal s plaže zaradi nekakšnega vibratorja in pijančevanja mladine, slišati tudi nekaj na račun dvojnih cen za iste storitve, sporov z Hoteli Palače, ki so hoteli svoj del plaže.
Kako bo letos?
"Hrupnih dejavnosti na plaži ne bo. Res je, da je lani zasebni najemnik nudil nekoliko nižje cene za sposojanje ležalnikov kot Okolje, »eprav je dobrodošla konkurenca, se to v tem primeru ni izkazalo kot dobro. Mislim, da mora plaža ostati pod ružbenim nadzorom enega upravljalca. Hoteli Palače niso dobili v upravljanje dela plaže, vendar bodo na podlagi pogodbe , tako kot prejšnja leta, spet pošiljali svoje goste na osrednjo portoroško plažo."
Kakšne bodo letos cene?
"Piranski Občinski svet ima na dnevnem redu poleg omenjenega odloka tudi cenik storitev OKOLJA za leto 1996. Dnevna vstopnina na portoroško osrednjo palžo za odrasle bo 300 SIT, po 13.00 uri 250 SIT. Za otroke 200 SIT, po 13.00 uri 150 SIT. 7-dnevni abonma za odrasle velja 1.800 SIT, za otroke 1.200 SIT.
Sezonska karta za občane Pirana bo veljala za odrasle 2.000 SIT, za otroke 1.000 SIT. Dnevni najem kabine 300 SIT. Najem ležalnika 250 SIT. Najem ležalnika de lux 440 SIT. Dnevni najem senčnika 350 SIT. Za en spust po toboganu bo treba plačati 50 SIT, dnevna karta 1000 SIT,
: Kavcija za vrvico 1.000 SIT.
.mSI	Franc Krajnc
40 LET GLASBENE SOLE PIRAN
(nadaljevanje s 1. strani)
Mladi glasbeniki, Mladinski pihalni orkester, dosegajo na različnih tekmovanjih lepa priznanja.
Ob tej priložnosti so nekaterim tudi podelili priznanja in simbolične nagrade za dosežke na raličnih tekmovanjih.
Direktor Glasbenega centra Koper Borut Logar se je ob tej priložnosti spomnil zaslužnih delavcev, glasbenih vzgojiteljev, profesorjev glasbe in vseh, ki so pripomogli k ponosnemu jubileju. To so zlasti Ivana Lipoglavšek, Leander Pegan, Vinko Betoni, Silvia Gračner, dolgoletni ravnatelj in ustanovitelj Centra za glasbeno vzgojo Miran Hasl in Umberto Radojkovič.
Borut Logar je povedal, da gre v slovenskem merilu številčno gledano, za razmeroma majhno šolo, ki pa je v prvi vrsti poznana po odličnem
Z	\
SVETOVANJE IN POSREDOVANJE
Obala 132 - Lucija 6320 Portorož Tel.: 066/70-623, 70-624 M.tel.: 0609 / 631438 Fax.: 066 / 71-295
rodaiate ali kupujet vozilo?
Prihranite si čas.
Pri nas prodajamo in posredujemo pri prodaji vozil. Vse boste lahko opravili na enem mestu, od podpisa do prenosa lastništva vozila.
VANOMA,
V-
GOSTINSKO TURISTIČNO PODJETJE D.0.0. PORTOROŽ
UKMARJEVA 18.. 66320 PORTOROŽ TEL./FAX.: 066 / 70 - 916
-REKLAMIRANJE NA SVETLOBNEM DISPLAVU -POSREDOVANJE PRI PRODAJI RAZEN NEPREMIČNIN
Neodvisni, nestrankarski časnik za območje občine Piran, Istre in zamejstva
primorski uMp
Ustanovitelj in izdajatelj:
Tržno komuniciranje In Informiranje Portorož, Llminjanska 91, Tel./Fax.: 066/70-185 Opr. prlgl.št. 40-4/93 Rep. uprava za družbene prihodke Izpostava Piran / Franc Krajnc s.p.
ŽR št.: 51400-620-63-051202111 -6502/85 SB Koper Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva In oglasnega oddelka: Llminjanska 91, Lucija, 6320 Portorož, Tel./Fax.: 066/70-185 Časopisni svet: dr. Livij Jakomin (predsednik), dr. Mirana Male, Stefano lusa, Janez De Reggi, Nino Spinelli Elektronska obdelava in prelom: GRAFFIT Line Izola d.o.o.
Tisk: Tiskarna Vek Koper
List izhaja mesečno, cena za izvod je 80 SIT
Po mnenju Urada za informiranje št. 4/3 - 12-889/93 -
23/288 Je časnik Primorski utrip proizvod Informativnega
značaja iz 13. točke tarife št. 3 tarife proetnega davka, po
orkestru trobil in pihal. Slovesnosti so se udeležili številni ljubitelji glasbe in z zanimanjem spremljali izvajanja mladih talentov.
S svojimi izvajanji so navdušili: Trobilni kvintet- Mitja Surina, Marko »esnik (trobenti), prof. Valter Čondič (rog), Anže Valjavec (pozavna), Tomiča Tkalec (tuba). Jakob Bažec je nastopil s harmoniko. Tajaša Zadravec (rog) pri klavirju: prof. Bojan Glavina. Margerita Jurkovič (klavir), Alja Velkavrh (flavta) na klavirju jo je spremljal prof. Bojan Glavina. Nina Dekleva (klavir).
Mitja Surina je lepo zaigral na trobento. Darinka Radeja (klavir). Matija Grubešič (saksofon). Sabina Stupar (klarinet), ob spremlajvi klavirja. Jelena Baša (kitara). Tina Bržan (klavir).
Na koncu je zaigral Mladinski pihalni orkester KUD Karol Pahor pod dirigentsko palico vodje šole Benjamina Makovca.

1
Čestitke vodji šole, Benjaminu Makovcu, ob jubileju GŠ Piran.
Dijaki so se zabavali na trgu
VESELO DIJAŠKO SREČANJE
Na 24. Dijaško obmejnem srečanju Primorske 19. aprila v Piranu, kjer se je zbralo okoli 700 mladih iz 26 srednjih šol iz Slovenije in Italije, so dejavno sodelovali dijaki in učitelji.
Zbrali so se na Tartinijevem trgu.
Najprej se je predstavila Rock skupina Gimnazije Piran, potem pa je prof. Vojka Štular pozdravila vse mlade dijakinje in dijake ter učitelje in goste in jim zaželela dobrodošlico v Piranu. Program je zajemal kulturne dejavnosti, okroglo mizo na temo Vsi drugačni -vsi enakopravni in pa srečanje ravnateljev.
Namen naloge Vsi drugačni- vsi enakopravni, je bil analitično ugotoviti odnos dijakov Gimnazije Piran do "drugačnih". Izmenjali so mnenja o vprašanjih nestrpnosti, ksenofobije, antisemitizma, rasizma in podobno.
Ravnatelje je sprejel župan' Franko Fičur
Z letošnjim piranskim srečanjem nadaljujejo tradicijo raznovrstnih srečanj, kijih organizirajo šole. Posebnost je bil literarni natečaj za novelo Srečanje, ki se bo zaključil s knjižno izdajo vseh prispelih novel kot posebna številka dijaškega glasila piranskih gimnazijcev- Školjka.
Druga posebnost je dijaško novinarsko delovanje.
Zelo vredno se
V nalogi so objavili tudi anketo s katero so želeli ugotoviti kakšen je pristop dijakov Gimnazije Piran do tujcev oz. drugačnih.
Njihova končna misel je : "Če sovražiš drugačnost, sovražiš sebe!" Nalogo za Gibanje znanost mladini, nm>
Vsi drugačni- vsi enako-	^
pravni, so pripravile dijakinje Maja Makovec, Tina Božič in Alenka Požar vse iz 3. B razreda. Mentorica je bila prof. Eva Slekovec.
Ravnatelje 26 srednjih šol iz Slovenije in Italije je dopoldne sprejel tudi piranski župan Franko Fičur.
jim zdi, da so pri organizaciji tega srečanja sodelovali dijaki	in
učitelji.
Na športnih terenih so	se
pomerile ekipe v košarki, odbojki, tenisu in orientacijskem pohodu. Popoldne so v lucijski športni dvorani sodelujočim podelili pokale in diplome.
Prehodni pokal je osvojila Gimnaziji Piran.
Bend Gimnazije Piran
splošna banka koper
Zadovoljni smo, da smo se v dneh od 11. do 19. maja udeležili letošnjega mednarodnega obrtno podjetniškega PRIMORSKEGA SEJMA v Kopru in veseli, da ste nas na sejmišču obiskali in se zanimali za naše storitve.
Posebej se zahvaljujemo vsem, ki ste se udeležili
posveta o ugodnih posojilih
po razpisu Sklada za razvoj malega gospodarstva in predavanja o informacijskih podlagah pri poslovanju z vrednostnimi papirji.
splošna banka koper