Leto LIX. številka zu.
O Ljubljani, v soboto 18. septembra 1926.
Cena Din 1*50
l«b_|a vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inseratl: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, leklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — inseratni davek posebej. — „ Slo * enaki Narod1' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
i
-=» Dpravnlstvo: Knailova ulica štev. 5, pritličje. - Telefon štev. 304. —     Uredništvo: Hnaflova ulica at. 5f I. nadstropje.  -  Telefon ste*. 34
IV      Poštnina plačana v gotovini.
Krajačeve reforme
Minister trgovine in industrije dr. Krajač je že dolgo časa napovedoval, da bo izdelal in predložil vladi obsežen, podrobno formuliran načrt, k_.ko bi se dala omiliti neznosna finančna in splošnogospodarska kriza, ki ne duši aamo državnih financ, ampak še bolj privatno gospodarstvo. Današnja gospodarska kriza je res najhujša, kar jfh pomni zgodovina naše mlade države. Vedno bolj se pojavljajo strahotne posledice vojnega razdejanja in še bolj nesposobne, kratkovidne politike naših vlad. Zato je vsa javnost sicer z veliko skepso, a s simpatijo beležila vesti o dalekosežnih ukrepih, ki jih pripravlja minister dr. Krajač.
Včeraj je dr. Krajač naposled objavil svoj reformni načrt Njegova vsebina je taka, da daje prav onim, ki so ga pričakovali s skepso in nezaupanjem in ki niso mogli verjeti, da bi bil sedanji neplodni m neiskreni režim sposoben za delo, ki bi prineslo resno zboljšanje razmer. Krajačev načrt je obširen, a vsebinsko ubog. Tudi ako ga vlada odobri, ne bo prinesel dosti koristi, kdor ga pazno premotil, se ne more ubraniti vtisa, da je imel njegov avtor pred očmi bolj efekt pred svojimi volilei, kakor pa resne koristi države.
Res predlaga dr. Krajač mnogo pametnih stvari, a ničesar novega, ničesar velikega in res odločnega. Vsakdo bo pozdravil, da je treba v državnem gospodarstvu pomesti s korupcijo in strankarskim ali osebnim protekcijoniz-mom; da naj se vse državne nabavke krijejo v prvi vrsti z domačo produkcijo, da naj se revidirajo one slovite, že prav operetne komisije v inozemstvu: da naj se odstranijo zlorabe pri državnih dobavah itd Vse to so razni ministri in tudi cele vlade'že ne samo predlagale, ampak tudi sklenile, a ostalo je vse pri starem. Saj v teh raznih zlorabah ni vzrok za današnje nezdrave razmere, ampak so one same le njihova posledica. V zdravem, urejenem državnem gospodarstvu bi bili taki pojavi nemogoči, nemogoči vsaj v takem obsegu.
Z reformami je treba poseči globlje. Treba je preobraziti današnjo men-taliteto, ki identificira državo s stranko, javno funkcijo s privatnimi interesi. Treba je pred vsem odpraviti nesmiselno centralizacijo vseh, tudi najbolj malenkostnih državnih poslov in izvesti pametno in smotreno decentralizacijo. Treba je postaviti vsa državna gospodarska podjetja na trgovsko bazo. Ko je bilo Bel je v privatni upravi, je vrglo državi lepe milijone' danes je zelo pasivno. Ako bi bile naše železnice, naše pošte v privatnih rokah, bi bile gotovo aktivne, pri tem pa bi lahko nameščence bolje plačale in tarife znižale. In tako laprej. Povsod se kaže nezmožnost vladnega aparata.
V to sršenovo gnezdo pa si Krajač ne upa poseči, morda tudi ne more. Zato pa predpisuje, kako se znajo ženske pudrati in šminkati, kako oblačiti, kako morajo uradniki delati, da si v uradih ne smejo kuhati kave itd. Same malenkosti in zunanjosti, ki ne morejo prinesti odrešitve, ako se istočasno ne izboljša ves duh naše državne uprave in ne reformira njen sistem. Tega žal od Krajačevega načrta ne moremo pričakovati, zato smo napram njemu zelo, zelo skeptični._______
Izseljevanje muslimanov
— Sarajevo, 17. septembra. Reis ul Ulema Čauševič je podal novinarjem izjavo o izseljevanju muslimanov v Turčijo. To izseljevanje se je v zadnjem času zlasti razmahnilo v nekih krajih Bosne in Hercegovine. Reis ul Ulema je dejal, da mu je uspelo s pomočjo uglednih muslimanskih prvakov deloma ustaviti izseljevanje. K temu je pripomoglo tudi dejstvo, da so so neki izseljeniki vrnili iz Turčije, kjer so jim turške oblasti prepovedale bivanje. Reis ul Ulema je izjavil, da ima zanesljive podatke c elabein postopanju z muslimanskimi izseljeniki od strani turških oblasti. Naši izseljeniki so dobili tik pred žetvijo nalog, da &e morajo naseliti na drugih krajih. Tako so ostali brez zemlje in denarja in eo 89 morali vrniti v staro domovino.
KRIZA V ZEMLJORADNIŠKI STRANKI
_ Beograd, 17. septembra. 19. in 20.
t. m. se vrši v Šabcu kongres zemljorad-niške stranke. Za kongres vlada veliko zanimanje. Politični krogi sodijo, da prinese kongres likvidacijo zemijoradniške stranke, ker t oiajo tri skupine, ki se pobijajo. Slabo kri je povzročila zlasti fuzija z Nemci. Mnogi pristaši so nezadovoljni z Joco Jovanovrčem.
Ponesrečene politične akcije
Uzunovič je res hotel izvesti rekonstrukcijo vlade in s tem prehiteti Pašičevce* — Kralj je odločitev odložil na oktober. — Klerikalci so ponujali vstop v vlado. — Potovanje radikalnih voditeljev v Cavtat.
— Beograd, 17. septembra. V političnih krogih se še vedno živahno ko mentira pot ministrskega predsednika na Bled in njegova avdijenca pri kra* lju. Danes se potrjujejo prvotne vesti, da je nameraval ministrski predsednik dejansko izvesti rekonstrukcijo svoje vlade ter na ta način preprečiti politične dogodke, ki se naj a vi j a jo za zače* tek oktobra in kojih žrtev naj bi postal v prvi vrsti ministrski predsednik Uzunovič sam.
Kralj je odklonil vse predloge mi* nistrskega predsednika Uzunoviča ter odložil reševanje političnih vprašanj na začetek oktobra, to je po povratku iz Francije, kjer ostane osem do deset dni. V političnih krogih se govori, da tiči za ponesrečeno Uzunovičevo akci* jo na Bledu minister za izenačenje za« konov dr. Srskič, katerega ministrstvo se koncem tega meseca ukine in ki je hotel potom rekonstrukcije dobiti re* sor ministrstva pravde.
Te vesti so dospele tudi do ušes Nikole Uzunoviča, ki so ga močno raz* burile. Ministrski predsednik, ki je običajno zelo miren, je bil danes v razgovoru z novinarji vidno nervozen. Prcdpoldne je odšel v radikalni klub v Narodni skupščini, kjer je bil v raz= govoru s poslanci radikalne stranke. Tik pred 12. se je sestal pred Narodno skupščino z dr. Srskičem in ž njim dalj časa govoril.
Politični krogi so nadalje opazili, da je par dni pred odhodom ministr* skega predsednika na Bled dopotoval v Beograd vodja SLS dr. Korošec, ki ga je spremljal dr. Kulovec. Dr. Ko* rošec je baje ponudil sodelovanje svoje stranke v vladi ter bil pripravljen črtati iz svojega programa avtonomijo ter sodelovati v novi koaliciji v okvir-
ju vidovdanske ustave za slučaj, da dobi SLS dve minstrstvi, in sicer ministrstvo ver in ministrstvo za šume in rudnike. Dr. Korošcev predlog so radikalni ministri odklonili, češ da ne more biti resen, ker se njegova stranka v tem trenutku v Ljubljani zavzema za naj ostrejši gospodarski separatizem v Sloveniji. Po ponesrečeni akciji dr. Ko* rošca so iz krogov Jugoslovenskega kluba razširili vest, da so radikali povabili dr. Korošca na sodelovanje, da pa je ta sodelovanje odklonil.
Prihodnje dni odpotuje ministrski predsednik Uzunovič v spremstvu predsednika Narodne skupščine Marka Trifkoviča v Cavtat da obišče Nlkolo Pašiča, kojega avtoriteta se le s po-vratkom v domovino zopet zelo dvignila. Ravnotako se napoveduje, da odpotuje v Cavtat notranji minister Boža Maksimovič, kar pomeni v zvezi z neuspelo akcijo na Bledu nekako pot v Kan os o.
Finančni odbor je danes nadaljeval razpravo o reorganizaciji gospodarstva na državni sladkorni tovarni na Cukarici, anketni odbor pa je pristopil k črtanju pisma Dragiše Stojadinoviča, v katerem obtožuje Nikola Pašiča, da je podpiral kupčije svojega sina Rade Pašiča.
Načelnik trgovinskega ministrstva in zet radikalnega disidenta Ljube Jo-vanoviča, Dragiša Stojadinovič, je namreč poslal anketntnm odboru, ki preiskuje Rade Pašiceve afere pismo, katerem je priloženih 15 dokumentov. Pismo obsega 22 s strojem pisanih strani. Stojadinovič obtožuje v tem pismu bivšega predsednika Nikolo Pašiča, da ie sodeloval pri poslih in kupčijah svojega sina Radeta.
Sinoči in danes so se razširile vesti o novem atentatu na Mussolinija. — Nastale so brez povoda in so najbrž le borzni ma-
nev er.
-„si-
IZ Ženeve
Zasedanje se zaključi 25. t. m. Velika recepcija naše delegacije.
— Ženeva, 17. septembra. Po informaciji iz predsedništva Društva narodov bo jesensko zasedanje zaključeno 25. septembra.
— Ženera, 17. septembra. SnoČi je priredila jugoslo venska delegacija razkošno recepcijo, ki ji je prisostvovalo nad )00 povabljenih oseb. Pri tej priliki se je Radie" razgovarjal s predsednikom Zveze lig za Društvo narodov Dolfusom in tajnikom Kuyssenom. Oba sta se zanimala za politiko sporazuma v Jugoslaviji. Radič je trdil, da utrjuje sporazum mir s sosedi, zlasti z Bolgarsko. Obojica je obecala, da bo poseti-la Zagreb. Nato je Radič govoril z Bolgarom Molovom, ki je naglašal, da je Jadran za Bolgarsko istotako važen kakor Egejsko morje.
— Ženeva, 17. septembra. Svečana večerja, ki jo le dal v hotelu »Des Bergues« predsednik skupščine Društva narodov dr. Ninčič, je pomenila velik moralen uspeh za Jugoslavijo. Goste so sprejemali minister dr. Niničič s soprogo in člani iugosloven-ske delegacije. Došlo je do 200 povabljenih gostov med njimi vsi zunanji ministri, ki se nahajajo v 2enevi, poslaniki, delegati in opolnomočeni zastopniki najrazličnejših držav. Zlasti je bila opažena prisotnost dr. Stresemanna, lorda Cecila, Loucheurja, Boncourta, grofa Išija, Zaleskega, dr. Be-neša, maharadže iz Kapurtale, Scialoie, Nansena. generala Bodrera, Steeda itd. Večer je končal s plesom, ki ie trajal do jutra. Gostje so bili zelo živahni. Med večerjo je prišlo do številnih razgovorov med diplomati.
Jutranji listi poročajo o svečanosti s simpatičnimi besedami in pišejo, da je bila to najbolj uspela prireditev te vrste. »Journal de Geneve« zaključuje svoje poročilo z besedami: »še enkrat se le obnovilo na tem velikem mednarodnem sestanku, ki ga je organizirala lugoslovenska delegacija, splošno prijateljstvo. Pred 10 leti bi smatrali, da je nenormalen, kdor bi hotel misliti ali celo prirediti tak sestanek zastopnikov iz vseh kulturnih držav naše zemlje v Ženevi-
KONGRES NARODNE ODBRANE
— Beograd, 17. septembra. Danes je bil svečano otvorjen kongres Narodne Odbrane. Kongresu prisostvujejo delegati iz cele države in bo trajal dva dni. Na dnevnem redu so v prvi vrsii nacijonalna politična vprašanja naših manjšin v inozemstvu.
Radič bi hotel biti zopet prosvetni minister
— Ženeva, 17. septembra. Po včerajšnji seji pete komisije, na kateri je govoril o trgovini z belim blagom Stepan Radi6, 60 ga obkrožili novinarji ter ga vprašali, ali ima kake podatke o notranjem položaju v Jugoslaviji.
>Imam. Ravnokar sem sprejel iz Zagreba in Beograda nova poročila. Položaj je vrlo dober. Sem zelo zadovoljena
Nato so ga novinarji vpraSali, kaj jo z vestjo, da prevzame po povratku iz ženeve pOTtfelj za Bocijalno politiko.
>To je zelo važen portfelj. Toda po mojem mnenju zahtevajo narodni interesi, da se resoru prosvete posveti nekoliko večja paiiija. O teh stvareh pa bomo sklepali po povratku v Beograd.«
Jugoslovenski kardinal
— Beograd, 17. septembra. Povodom vesti, da bo dr. Ante Bauer imenovan za kardinala, je zvedel vaš poročevalec z verodostojnega mesta, da je točno, da bo papež imenoval dr. Bauerja za kardinala na prvem tajnem konzistoriju, ki se bo vršil za Boži 5. Vest o p red stoječem imenovanju dr. Bauerja za kardinala je izzvala v naših službenih zunanje-političnih krogih veliko zadovoljstvo, ker bo to imenovanje pospešilo podpis konkordata med našo državo in Sveto Btolico.
KONKORDATSKA POGAJANJA ODLOŽENA
— Beograd, 17. septembra. Vesti o predstoječih novih pogajanjih z Vatikanom glede konkordata med Jugoslavijo in sveto stolico niso točna. Pogajanja se bodo vršila kasneje. Tozadevna pred pogajanja vodi jugoslovenski poslanik pri Vatikanu Joša Si-mič, ki je oseben znanec papeža še izza časa, ko je bil sedanji papež Se nuncij v Varšavi.
DOLARSKA MRŽNJA PROTI FRANCIJI
— Newyork, 17. eptembra. PTancoski poslanik v VVashingtonu obelodanuje Izjavo, v kateri obžaluje predlog senatorja Caravyja, ki je zahteval, na) se prepeljejo trupla ameriških vojnikov v Združene države, ker obstoja nevarnost, da grobovi padlih vojnikov v Franciji radi splošne mržnje proti Amerikancem ne bodo zadostno oskrbljeni. Francoski poslanik izjavlja, da je francosko prebivalstvo izkazovalo grobovom ameriških vojnikov vselej dolžno bratsko čast.
— Ženeva, 17. septembra. Snoči se je v tukajšnjih političnih in borznih
krogih razširila vest, da je bil na italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija izvržen nov atentat. Atentator je zadel ministrskega predsednika z dvema kroglama iz revolverja. Vest je vzbudila v ženevski javnosti veliko senzacijo in razburjenje, čeprav so jo z italijanske strani takoj odločno demantirali.
— Dunaj, 17. septembra. Pozno zvečer so se snoči po Dunaju razširile Eovorice, da je bil na Mussolinija iz-vrSen nov atentat. Dasi so iz Rima to vest kategorično zanickall, se je vendar trdovratno vzdržala, zlasti ker na italijanskem poslaništvu ni bilo mogoče dobiti nikakih informacij. Z vso gotovostjo so zatrjevali, da je bil Mussolini smrtno zadet po dveh revolverskih kroglah. Še le danes se je izkazalo, da so vesti neresnične in brez podlage. Kako so nastale, ni mogoče ugotoviti, ke^ so bile razširjene tudi po drugih
mestih Mvrope. Smatra še, da je slo za neroden in neokusen borzni manever, ki pa se ni posrečil, ker se italijanska lira danes ni oslabila.
— Rim. 17. septembra. Vlada Je danes doznala, da so se sinoCi iz neznanega zločinskega vira razširile po Evropi, zlasti tudi v Ženevi vesti o novem napadu na ministrskega predsednika Mussolinija. Vse te vesti so gladko izmišljene, ker se včeraj nI zgodilo ničesar, kar bi moglo dati najmanjši povod za nje. Razširili so jih očividno ljudje. Ki bi radi škodovali Italiji fu oslabili njen ugled in njeno valuto.
Poročila o drugem atentatu na Mussolinija so prispela danes tudi v Ljubljano in seveda povzročila veliko razburjenje. Ljudje so kar bombardirali s telefoničnimi vprašanji našo redakcijo, kaj je na vesti. Informirali smo se na Dunaju in v Trstu in dobili poročila, ki jih gori objavljamo.
Antentator Lucetti v zaporu
Vedno je miren in hladnokrven. — Branitelja noče nobenega. — Sodišče mu postavi zagovornika ex off o-
— Rim, 17. septembra. Listi prinašajo podrobnosti o atentatorju Lucettiju v zaporih Regrae Coeli. Atentator je zatvorjen v celici med dvema praznima prostorima. JetniŠki pazniki, ki ga neprestano nadzirajo, izjavljajo, da je Lucetti vedno miren, hladen in ravnodušen. Ponoči spi dobro in mirno. Predvčerajšjirn ie bil Lucetti odveden v znanstveno policijsko šolo, kjer je bil podvržen natančnemu zdravniškemu pregledu. Anarhist se je pasivno podvrgel preiskavi ter še dalje obdržal svoj ironični prezirni nasmeh na ustnicah. Na telesu in postavi Lucettija ni bila ugotovljena nobena abnormalnost razun neobičajno razvito mišičevje in tetoviran napis na prsih: »Živela smrtc
— Rim, 17. Beptembra. Atentator Lucetti je Izjavil preiskovalnemu sodniku: »Nimam branitelja. Ne potrebujem nobene obrambe.« Radi tega mu je sodišče imenovalo službenega branitelja. V to svrho je bil pozvan znani rimski odvetnik TommasL ki je prvotno odklonil obrambo atentatorju. Ko ga je preiskovalni sodnik opozoril, da mora vsak obtoženec po italijanskem zakonu imeti branitelja in da je vsak odvetnik dolžan braniti tudi največjega zločinca, če se mu ga poveri, jo odgovoril odvetnik Tommasi, da da svoj definitivni odgovor Šele prihodnje dni.
— Paril, 17. septembra. Italijanski poslanik baron Avvezzano je pusetil Žraiioo-skega ministrskega predsednika Polnoare-ja ter ga opozoril na razburjenje, ki je zavladalo v italijanski javnosti, ki jo prepričana, da podpira francoska vlada gotove protifušistovske kroge v Parizu in Franciji. lvoincare je zavrnil italijansko pritožb > ter opozoril italijanskega poslanik:*, da na-dene edina krivda za puizkušeni atentat na Mussolinija italijansko policijo, ki al gnala preprečiti atentata in ki je dopustila, da je atentator prispel v Italijo in prekoračil italijansko  mejo  brex potnega lista.
— Rim, 17. septembra. V ospredju diskusije med fasistovskimi poslanci Je predlog o uvedbi smrtne kazni za politične zločince. Farlnaccl smatra, da je smrtna kazen premila in da bi morala vlada uvesti Unča—je političnih zločincev. Ta predlog je izzval živahne komentarje, ker je znano, da so Farinaccijevi prijatelji predlagali po atentatu, naj bi Farinaoci zasedel notraaje ministrstvo, ker zahtevajo težki časi trdne roke. Policija je zatvorlla več sto oseb, ki pripadajo večinoma komunističnim in anarhističnim krogom. Policija je uverjena. da je atentator samo orodje širokozasnovanu zarote in da nI postopal osamljeno.
ČEŠKI PARLAMENTARCI V JUGOSLAVIJI
— Praga, K>« septembra. Ministrski svet je «edaj definitivno določil program pose-ta češkoslovaških parlamentarcev v Ju£o* slaviji. Po programu dospejo senatorji in poslanci v nedelij 3. oktobra v Beograd, v pondeljek bo slavnostna seja skupščine na čast češkoslovaški delegaciji, v torek, 5. ok* tobra razna parlamentarna posvetovanja, 6. oktobra se odpeljejo v Mladenovac in Topolo, 7. oktobra v Skoplje, 8. oktobra se povrnejo v Beograd in nadaljujejo vožnjo v Zagreb, 9. oktobra posetijo Zagreb, 10. oktobra se odpeljejo v Split, odkoder odpo* tuje jo v pondeljek 11. oktobra s posebnim parnikom na Sušak. Dne 12. oktobra pride* jo preko Karlovca v Ljubljano, v sredo, 13. oktobra pa na Bled, nakar se preko Je* senic povrnejo v Prago.
AMNESTIJA V POREN JU
— Berlin, 1^. septembra. Med nemškim kabinetom in v po renski komisiji ga* sropanimi državami je sklenjen dogovor, po katerem se dovoli obojestransko po pol« na amnestija za vsa kazenska dejanja, iz« vršena na zasedenem ozemlju od začetka zasedbe do 1. februarja t. L ali za bojev v Poruhrju, Izvzeta so le kazenska dejanja po splošnem pravu in vohunstvo. Kaznjen« ci, ki so še v zaporih, so bili takoj izpu* ščeni.
INDIJANCI NAPADLI VLAK
— Mexico City, 17. septembra. Kakih tisoč Indijancev plemena Jaki je napadlo v provinci Sonori železniški vlak, s katerim se je vozil bivši predsednik republike Obregon. Predsednik se je moral s spremstvom utaboriti v bližnji vasi, dokler niso prišle na pomoč vladne čete. Vlada je nemudoma poslala kazensko ekspedicijo, ki ima nalog, da podvrže uperno pleme Jaki.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Efekti: 2%% drž. renta za vojno šk«r-
do 305—308; 7 To invest. pos. iz 1. 1921 72.5<> cks. kupon; Celjska posojilnica d. d. 193 —196; Ljubljanske kreditna banka 165—17U; Merkantilna   banka 90—94;   Prva hrvatska štedionica  865—S67;  Kreditni  zavod 165—-175; Slavenska banka 49; Strojne tovarne in livarne  112—115;  Združene papirnice 108; Stavbna družba d. d. Ljubljana 55— Scšir d. d. 103—104—104; 4tt% koin zud. de. banke 20—22; 4X% zast. 1. kr. dc, ban ke 20—22; bukove okroglice. suh.-, fco. \ n. p., 2 vag. 16—16—16.
ZAGREBŠKA BORZA
Devize: Amsterdam 22.65, 22.75, Wien 795.S6, 798.76, Herlin 13.455, 13.4S5, Italija 204.96, 206.96. London 274..^. 275.175, Newyork 56.3675, 56.5075, Pai-is 160, 162, Prasa 167.35. 168.15. Curih 10.9275, 10.9575.
V a I u t e: 55.7o, 55.90.
Efekti. 7od*t»tno in\e.-t posojilo n 1. 1921 72 in pol — 73 in pol, 2 in polod-t. drž. rente za ratnu štetu30-l in pol — in pol, Ljubljanska kreditna löo — 170, Hrvatska eskomptna banka 101 — 10£ Kreditna banka Zagreb 102 — 1()4, Hipotekama banka 5o—57, Jugobanka 92 — 92.5, Prm« štediona S0o — S70, Slavenska banka 15 — 18, Eksploatacija 10, Drada d. d. Osijek 250, Sečerana Osijek 345 — 350, Isis d. 1. 50 — 52, Gutman 230 — 240, Slaveks m. Slavonija 30 in pol — 32, Trboveljska 3Hr, — S40, Vevče 105 — 115, Agraria 43 — 44.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih: Beograd 9.145, Pariz 14.575, London 25.11S75. Newyork 517.50, Milan 18.725, Praga 15.3425, Dunaj 73.
— Trst: Beograd 48.70—49.2U, Pariz 7S.—7S.50, London 134—134.50, Newyork 27.60—27.70, Praga 81.70—82.20, Curih 533 do 636, Dunaj 369—391.
Stran 2.
•SLOVENSKI   NAROD« dne r8. septembra iy_o.
Ste* 21 i
Večno ostane vsakemu obiskovalcu v spominu pretresljiva zakonska 2693 drama iz višjih krogov
Človek iz drugega sveta
Umetniško filmsko delo. Posledice brutalne svetovne vojne. Za mrtvega spoznan. — Drugič poročena, — Povratek prvega moža. — Boj žene. Ljubosumnost in grozni čin prvega moža. — To vlogo igra dovršeno Paul Wegener, ki je znan filmski umetnik za brutalne vloge. — Olga Čehova kakor njen drugi mož Anton Pointner sta na višku svoje igre. Hitite danes v kino IDEAL, da se ne boste kesali. Predstave ob 4., pol 6., pol 8. in 9.
Zadnji dnevi volitev v Zbornico
Ker je 22. september (sreda) zadnji dan, ko morajo biti glasovnice pri komisiji v LJubljani, je volilna borba stopila na višek. Komisiji je do dneva prispelo že 8000 glasov, in sicer v trgovinskem odseku 2570, v obrtniškem 5341, v industrijskem 111.
Nastopil je trenutek, ko mora v poslednjih dneh vse na krov. Ne le trgovci in obrtniki, vsakdo, ki mu klerikali-zem ni zamrežil razuma, mora te dni delati v vsej svoji okolici, poučevati, pregledati listine in glasovnice in jih odpremiti. Tisti, ki niso prejeli glasovnic, naj gredo z našim zaupnikom osebno ponje na pošto. Gotovo so tam. ako pa slučajno niso, more dotični volilec podpisati pismo, s kojim nujno zahteva od «Volilne komisije* v Ljubljani, da listine dopošlje še enkrat. To pismo se •komisiji za volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo* pošlje s pošto.
Te dni naj vsi prijatelji in somišljeniki posvetijo agitaciji v kraju, kjer bivajo in v okolici. Ne odlagajte odgovornosti na druge, vsi so odgovorni.
Obračamo se zlasti na ženstvo. da v svojem krogu in s svojimi zvezami stori vse potrebno, da pride glasovnica v prid stanovskim kandidatom.
Še in Še pozivamo: Vsak, ki ima obrt ali trgovino, mora voliti v trgovsko zbornico. Kdor ni prejel glasovnice, naj jo gre iskat na poštni urad in če je tam ni, naj jo brzojavno zahteva pri vo-Hvni komisiji v Ljubljani. Ne pustite se oropati volivne pravice, ker s tem pomagate klerikalcem.
Zaupniki, preglejte po vaseh in občinah, da nobena glasovnica ne bo ostala neizrabljena.
Industrijci! Pazite, da ne pozabite priložiti pooblastila za vsako industrijsko družbo. Brez pooblastila je glas neveljaven.
Kdor je glasovnico izgubil, ali mu jo je kdo vzel, naj zahteva brzojavno ali z ekspresnim pismom duplikat.
Pazite na sleparje, ki pobirajo glasovnice v imenu naših kandidatov. Ne dajajte glasovnic v roke nezanesljivim lindem.
Preganjanje društev na Goriškem
Podprefektura v Čedadu zahteva od prosvetnik društev v Bovškem in Koba-riškem, ki spadajo pod Čedad, da imajo * na programu svojih prireditev poleg slovenske igre tudi kako italijansko, ki naj poveličuje Italijo. Pod to pretvezo so že prepovedali prireditev, ki se je imela vršiti avgusta meseca v Cez-soči.
Oster je bil tudi napad na »Rokodelsko in bralno društvo« v Tolminu, bržkone radi tega, ker se je društvu pred kratkim posrečilo dobiti vojno odškodnino, po kateri se menda gotovim osebam sline cedijo. Dejstvo je, da je kakih trideset aktivnih fašistov zahtevalo vpis v društvo. Pod pritiskom razmer, fašistov in karabinjerjev je vsako društveno delovanje ustavljeno. Pričakuje se razpust društva. Vršile so se že preiskave pri raznih osebah, ki so v zvezi z društvom. Preiskave se vršijo tudi po ostalih vaseh na Tolminskem. Posebno osebe iz Gorice, ki jih smatrajo za agitatorje, ustavljajo in zapirajo. Specijal-no pažnjo imajo nad potniki, ki se pripeljejo s »korijerami«.
V Podbrdu je stalni pritisk obmejnih policijskih organov, bržkone radi tega, ker imajo malo posla s potniki čez mejo. ker jih letos ni. Zlast agilen je obmejni komisar; ob strani mu stoji karabinjer-ski brigadir De Micheli.
Veselica, ki jo je nameravalo prirediti prosvetno društvo v Vrhpoljah, je oblast prepovedala.
V Cerknem so poklicali fašisti pred sebe zastopnike raznih društev in so od njih zahtevali, da morajo odstraniti vse slovenske napise, tako napis z »Gospodarskega Doma«, napis »Cerkno« s čelad ognjegascev in, kar jim je bilo posebno pri srcu, tudi napis raz svežega masla, ki ga izdeluje Mlekarska zadruga._
Kongres Zveze svetovnega bratstva v Pragi
V nedeljo 12. t. m. je bil na Slovanskem otoku svečano otvorjen kongres Zveze svetovnega bratstva. S krasnim otvoritvenim govorom je nastopil bivši minister in predsednik angleške železniške družbe eir Jo-siah Stamp. Kot eden najboljših svetovnih finančnikov in gospodarskih strokovnjakov pojmuje problem svetovnega bratstva na temelju temeljitega poznavanja gospodarskega in socijalnega življenja. V svojem govoru je najprej odgovoril na vprašanje, zakaj se Kristusova zapoved o ljubezni do bližnjega praktično ne more uveljaviti. Vzrok tiči po njegovem mnenju v Človeku samem, ki je v gonji za osebnim blagostanjem obrnil zapoved o ljubezni do bližnjega tako, da ljubi samega sebe, svojemu bližnjemu pa ne privoSči niti vsakdanjega kruha.
Vendar pa se ideja bratstva med narodi zadnja leta vedno bolj širi. Današnja znanost ne pozna več nacijonalnih ovir, umetnost in literatura sta sicer še ohranili nacijonalni značaj, vendar po postajati polagoma mednarodni vrednoti. Mednarodni konflikti so vedno redkejši. Trgovina, šport in druge panoge človeškega prizadevanja so postale mednarodne, duh mednarodne politike zmaguje na celi črti. Svetovno bratstvo ima vedno večje izglede na uspeh. Človeštvo je življenjsko zainteresirano na rešitvi problema svetovnega bratstva, ker stoji ob globokem propadu, kamor lahko strmoglavi skupaj s svojo civilizacijo, ako se pravočasno ne spametuje. Nasilje mora izginiti, narodi morajo priti k spoznanju, da se medsebojno življenje ne da urediti z oboroženo pestjo. Svetovna vojna je dovolj jasno pokazala, kam vodi človeštvo nasilje in krvoprelitje.
Sir Stamp je dalje naglašal, da so ideji svetovnega bratstva najbolj nevarni ciničiii in skeptični protivniki, pa tudi preveč optimistični privrženci. Pri vseh narodih morajo nastopiti trezni, zdravo misleči možje, ki bodo ugladili pot k svetovnemu brat-btvu. Kakor v svetovni vojni, je treba tudi zdaj zbrati in organizirati nove armade ter jih oborožiti za duhovni boj. Svet se mora preroditi in prenoviti tako. da spravimo na-i ijonalue ideale v sklad z mednarodnimi. Nacijonalni čut ne more odobravati stališča onih, ki mirno gledajo, kako večji narodi bagatelizirajo manjše in šibkejše.
Koncem svojega govora se je spomnil sir Stamp prezidenta Masaryka, da uvrsti svetovna zgodovina sivolasega prezidenta Češkoslovaške med največje borce za osvobojen je človeštva.
Darujte za dijaške kuhinje
Rudarska deputacija v Beogradu
Deputacija delavske zbornice, ki je odbla v Beosrad v svrho zaščite interesov delavcev in nameščencev v sporu, ki je nastal med vlado in predstavniki rudarske industrije, poroča:
Po vsestranski prijwavi pri pristojnih oblasteh v Sloveniji, je odpotovala delegacija dne 11. septembra t. L v Beosrad. Naslednji dan je na daljši konferenci s centralnim tajništvom DZ ukrenila vse potrebno za intervencijo pri raznih resortnth ministrstvih. Dne 13. t. m. Je pod vodstvom centralnega tajnika dr. Ž. Topaloviča obiskala ministra za poljedelstvo in ministra za pro-n:et Oba ministra je deputacija podrobno poučila o zadevi ustavitve obratovanja v rudnikih TFD ter obrazložila težke posledice, k* bi nastale za delavstvo in celokupno narodno gospodarstvo, ako državne železnice ustavijo nabavo premoga od strani TFD, Pri imenovanih ministrih je delegacija nadalje slišala, da je spor med vlado in rud. podjetniki že poravnan, da pa hočejo slednji ceno sporazuma v doslednem času prevaliti na delavstvo v obliki znižanja mezd in podaljšanja delovnega časa. Delegacija je proti tem nameram najodločneje protestirala ter iznesla konkretne dokaze, ki ne dopuščajo znižanja delavskih prejemkov in podaljšanja delovnega časa. Dne 14. t. m. je zainteresirala za stvar ministra za socljalno politiko, ministra za trgovino in obrt m ministra za šume in rude ter jih zaprosila za vsestransko pomoč.
Ministrstva so pokazala za vse stvarne utemeljitve in predloge delavske delegacije umevanje in obljubile svojo zaščito.
Sport
— Žensko lahkoatletsko državno pv venstvo. V soboto in v nedeljo se vrše na igrišču CJoncordije v Zagrebu lahkoatletska tekmovanja za damsko prvenstvo Jugosla* vije. Tekmovanj se udeleže najboljše lah* koatletke naše države ter korporativno naj* boljše moči Ilirije in Primorja, ki sta doslej
izmenično branila državno prvenstvo v damski atletiki. Istočasno se bo vršil dvo* m a teh med Haškom in Aškom za prven* stvo zagrebškega podsaveza. — Ker potu* jejo na damska tekmovanja v Zagreb tudi nekatere atletke, ki so istočasno igralke prvih družin Hazene, Primorja in Ilirije, odpade radi tega nedeljska prvenstvena tekma hazene Ilirija — Primorje.
— Iz sekcije Z. N. S. (Službeno.) Za tekme 19. t. m. se delegirajo: Igrišče Iliri* je ob 10. Ilirija rez. — Hermes rez. gosp. Perko; ob 14.30 Jadran — Slovan g. Deržaj: ob 16. Ilir j a — Hermes g. Ahčan. Igrišče Primorja ob 9.: Svoboda — Reka g. Kern* perle; ob 10.30 Panonija — Krakovo gosp. Smole; ob 16. Primorje — Derby g. Fink. — Tajnik.
— Vse za dolarjem. Poročali smo že, da je dolar izvabil najprominentnejše igral* ce dunajskega Hakoah v Ameriko. Današ* nji dunajski listi poročajo, da je Häuslerju sedaj sledil tudi centerhalf Hakoah. Bela Guttmann, eden najboljših dunajskih kril* cev in tehničarjev vobče. Gutman je sicer do zadnjega zatrjeval, da ostane pri svojem klubu, vendar ga je dolar vseeno izvabil. Guttmann se je prijavil za ne\vyorški klub Giants. V Ameriki je sedaj že devet du* najskih igralcev, pet pri Broklyn Wände* rers, Štirje pri Giants. Dolarju bo počasi sledila vsa elita dunajskih nogometašev. — Baje so pogodbo za Ameriko podpisali tu* di Šandler, Hierländer, Lohrmann in Wi* ser (vsi Amateure) ter Blum (Vienna).
— Derby (Zagreb) — ASK Primorje. V nedeljo igra v Ljubljani HSK Derby, ki stoji trenotno na tretjem mestu v prven* stveni tabeli Zagreba. Derby se je bas v zadnjem času povzpel do prav odlične for* me in je že iz tega razvidno, da popolno*
ma zasluži to mesto, ker je nedavno tepel zagrebško Concordio v razmerju 4 : 2 in
Rroti Hašku dosegel neodločen rezultat. — Loštvo je zelo simpatično in igra lep in * dostojen nogomet. V moštvu se nahajajo predstavniki našega nogometa, zlasti popu* lami centerfor Leinert in spojka Buble. — Derby nastopi v kompletni postavi, dočim bo Primorje ojačeno z nekaterimi novimi, rutiniranimi igralci, kar jamči za lep in za* nimiv potek igre. Tekma se vrši na igrišču ASK Primorja na Dunajski cesti ob 16.
— Kol. in mot. društvo *Sav&» v Ljub: Ijani priredi v nedeljo 19. t. m. izlet v Šmarje. Zbirališče ob pol 2. pred društve* no pisarno, Karlovska cesta 4. Obenem sc vrši zanimiva cestna tekma med društveni* mi člani Pečnik, Zaje i. dr.
Dogodki križem Jugoslavije
Včeraj dopoldne je sodišče v Zagrebu izreklo obsodbo proti morilcem Ah-medu Bešljagiču in Omeru Hruišču, ki sta na Petrovi gori umorila zakonca Pir-čeva, njuno dete vrgla med obe trupli ter nato barako zažgala. Ahme d Bešlja-gič je bil obsojen na dosmrtno ječo. Hru-čič pa na pet let težke ječe.
Med Osijekom in Zagrebom zelo dobro »poslujejo« železniški žeparji, ki so te dni oskubili nekega Pražana za listnico, v kateri je bilo 1400 Din, 63 dolarjev, 95 franc. frankov, 40 šilingov in 20.000 madjarskih kron.
Včeraj zjutraj je bil v Semiču na zagoneten način umorjen tamošnji železniški Čuvaj, 461etni Angel Gortan. Našli so ga s prestreljeno glavo v čuvajnici. O skrivnostnem zločinu so bili takoj obveščeni orožniki, ki so pričeli s poizvedovanji. Prijeli so Gortanovo ženo, 35-letno Alojzijo Gortan radi suma sokrivde na umoru, obenem pa je bil zaslišan 191etni hlapec Fran Kapš iz Gabra. Kapš je bil stalen gost pri Gortanovih in sta se, kakor zatrjujejo sosedje, zakonca Gortan zato cesto prepirala. Kopš se je sam javil orožnikom. Izjavil je. da ga je prejšnji večer napadel neki neznanec in streljal nanj. Bil je res težko ranjen v trebuh, kjer je krogla obtičala. Njegove poškodbe pa niso življenju nevarne. Gotove okoliščine vzbujajo sum, da se je Kapš po umoru Gortana sam obstrelil, da bi na ta način odvrnil sum od sebe
Gortanovi trije otroci v starosti 5, S in 14 let so sedaj ostali brez roditeljev. Oče mrtev, mati v zaporu pod strašno sumnjo umora...
V Somborn se je odigrala te dni žalostna drama. Terezijo Glanz, ženo som-borskega odvetnika Alberta Glanza so našli mrtvo. Sprva je prevladovalo mnenje, da je izvršila samomor, kasneje povodom obdukcije trupla pa so bile na truplu odkrite težke poškodbe, iz katerih sledi, da je postala žena žtev zločina ah pa ljubavne tragedije. Oblasti so hotele zaslišati njenega 251etnega ljubimca Ivana Šefera, zasebnega uradnika iz Su-botice. Našli pa so ga težko ranjenega v agoniji. Zdi se, da bo ostala zagonetna drama nepojasnjena.
V Sarajevu je skočil v četrtek ponoči z okna drugega nadstr. dijak Branko Kalembar. Bil je takoj mrtev. Vzrok samomora ni znan. Pokojni Kalembar, ki je posečal osmi razred gimnazije, je bil priden in marljiv dijak in zato je njegov samomor vse presenetil.
V selu Pile pri Veliki Gorici je doletela tragična smrt 61etno Ljubico Prači-nec in njenega 4Ietnega bratca Steva. Otroka, ki sta bila sama doma, sta se igrala z vžigalicami v skednju. Vnelo se je seno in bliskoma sta bila otroka v plamenu. Vsa opečena so izvlekli iz gorečega skednja. Deklica je kmalu nato podlegla poškodbam, deček pa se bori s smrtjo.
Naraščanje legarjeve epidemije
Epidemija legarja v Hannovru zavzema vedno večje dimenzije. Spremenili so že tri šole v zasilne bolnice, a je še vedno premalo prostora, ker znaša število boleüh že blizu dva tisoč. Smrtnih žrtev je bilo doslej 35. Oblasti so odredile cepljenje proti iegarju in se nadejajo, da bodo s tem epidemijo zadušile. Na pomoč je prihitelo poleg zdravnikov iz vseh krajev Nemčije tudi več inozemcev, med njimi trije francoski vseučiliški profesorji.
Vzroka strahoviti epidemiji še doslej niso ugotovili. Prvotno so domnevali, da je kriva voda iz mestnega vodovoda, a preiskava je dognala, da voda ni okužena. Kljub temu so odredili, da smejo vodo uživati le prekuhano. Šol niso zaprli, ker kažejo skušnje, da se epidemije s tem ne zajeze, ampak prej celo razširijo, ker je nadziranje otrok v šolah lažje kakor pa doma.
Veliko skrb vzbujajo poročila, da se je pojavil Iegar že tudi vmnogih drugih mestih, zlasti v Magdeburgs   kjer je
obolelo že 42 ljudi. V Hamburgu so obolele tekom tega tedna 4 osebe, v Berlinu pa 3. O razsajanju legarja poročajo tudi iz severne Moravske, kjer pa se bolezen pojavlja v lažji obliki, tako da dosedaj še ni bilo smrtnih žrtev.
eležnica
KOLEDAR
DAXES: petek 17. septembra 1926; katoličani: Hildegarda; pravoslavni 4. lep-tembra: Vavia i Mojse; muslimani: 9. rebi-ui-evela 1345; židje: 9. tiDri 5<387.
JUTRI: Eohinoc, Rimska c; Levstek, toličani: Jožef K.; pravoslavni: 5. septembra: Zaharija; muslimani: 10, rebi-ul-eve-la 1345.; židje 10. tiäri 5oe>7.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Kino Matica: Grofica Orlov. — Ljubljanski dvor: Neprijetna trojica. — Kino Ideal: Človek iz drugeea sveta.
GLEDALIŠČE: zapito.
RAZSTAVA MAGOLICEY v Jakopfte vem paviljonu odprta od 9. do IS.
DEŽURNE LEKARNE.
DANES: Trnkocz«;, Mestui trg; Ramor, Miklošičeva cecda.
JUTRI: Bohnec, Rimska cesta; Levček, Resljeva cesta.
SOLNCE zaide danes ob 1S.09. vzid* jutri ob 5.41 ter zaide ob 18.07.
MESEC vzide danes ob 15.4'J, zaido jutri ob 0.33 ter vziie zopet ob lo.30.
zato najcenejše
Brezalkoholna vporaba grozdja in sadja
Enodnevni tečaji o brezalkoholnem gospodarstvu, ki jih je priredila sUrezalkohol-ua Produkcijam u priliki lazstave ^Ljubljana v jesenih, in sicer dne 0., 7. in 9. septembra L 1., so bili izredno dobro obiskani, število udeležencev za vsak tečaj je bilo določeno na 25, vendar je vsakokrat preseglo Sex 30 udeležencev oziroma udeleženk, ki so z zanimanjem 6ledili izvajanjem voditeljice tečaja gospodične V. Benigerjeve in g. Lindiča. Kolikor je čas dopuščal, se je obravnavala teoretično in praktično: vkuhavanje sočiv-ja, jagodičevja/ sadja; sušenje, pridelovanje br€ .alkoholnih sadnih in grozdnih sokov ter 90 98 podale tudi nekatere smernice za bodoče delo. Pokazalo se je, da zanimanje za brezalkoholno uporabo grozdja in sadja v zadnjem času silno hitro narašča, kar morimo z veseljem ugotoviti in to akcijo naj-topleje priporočati.
Ker prihajajo od raznih strani prošnje za prirejanje takih tečajev tudi po krajih izven Ljubljane, namerava j Brezalkoholna Produkcija« prirediti take tečaje v Celju, Novem mestu, v Krškem, Ptuju pa tudi v drugih večjih sadjarskih in vinarskih centrih. Tečaji se bodo" vršili le, ako se prijavi vsaj 23 udeležencev za vsak tečaj. Zato naj se blagovolijo interesenti za take tečaje čim prej priglasiti in navesti, katerega tečaja se žele udeležiti.
Srednja vinarska in sadjarska sola f Mariboru priredi na lastno inicijativo poleg leča ja o konzerviranju sočivja in eadja poseben tečaj za pripravljanje brezalkoholnih sadnih in grozdnih sokov dne 28. t. m. Interesenti za ta tečaj naj se li.n prej priglasijo pri zgoraj omenjenem zavodu.
V Celju se vrši tak tečaj dne 26. t. m. Prijave sprejema »Brezalkoholna Predukci-jac v Ljubljani.
V Ptuju se vrši tečaj, ako se prijavi zadostno število udeležencev o priliki okrajne sadne razstave v dneh od 2. do o. oktobra t. I. Priglasenci, ki naj se prijavijo > Brezalkoholni Produkciji", dobe podrobna pojasnila z okrožnico.
Za Novo mesto in Krško čas še ni določen. Vsekakor so bodo vršili tečaji tuli v teh krajih predvidoma koncem septembra ali začetkom oktobra.
Vsi kraji, ki žele imeti o tem predmetu predavanja s praktičnimi predvajanji, naj se nemudoma odločijo in naj svoje želje in predloge sporoče v*r.v i'< ' : • I Prodtfkcijic v Ljubljani, Poljanski n^sip 10, da more ta vse p rs vi i.   um nrir raviti.
Maurice Boue:
10
Mm\ ime lene"
Roman.
— Ne, odvrne Parižan. Le enkrat v svojem življenju bi bil kmalu zabredel v zakonski jarem. To je bilo v Afriki.
— Aha, s tisto zamorko! klikne Noisy in buši v smeh.
— Krasna Senegalka je bila. Njen oče je bil poglavar nekega plemena, par sto kilometrov južno od Timbukta. Na predvečer poroke pa sem se spri z njegovim ministrskim predsednikom.
— Torej bi bil danes vladar v kaki zamorski državi.
— Hvala lepa za tako čast!
V tem trenutku se odpro vrata in na pragu se pojavi razcapan fante in se nameri naravnost k Morlonu.
— Aha, ti si. Skoraj sem že pozabil nate. Na, evo ti napitnine ... To rekši izroči fantu novec. Dečak se zahvali, preda Morlonu neko pismo in takoj zopet izgine.
Morlon se je vznemiril. Kaj vraga pomeni to poslanstvo? Vročično je pretrgal omot in bral:
»Smrt vam, Če poskusite najmanjšo stvar proti meni   ali mojim ljudem! Strahovalec duplin.« Predal je pisanje Duroyu. Mrtvaška tišina je zavladala   med navzočimi.
Morlon se je skušal nasmehniti, toda smeh se mu je pretvoril v spako.
— Napačno sva storila, šepne Du-roy Morlonu prečitavši pismo. Ne bi smela ribiča osvoboditi. Ni nobenega dvoma, da nas opazujejo. Kako bi sicer vedeli, da si tu?
— Ta fante je bil tisti, ki ti je prinesel moje pismo v Crozon.
— Vseeno, nadaljuje inženjer. Vedeti vendar ni mogel, da si ti tu. Saj povedal mu menda nisi?
— Moramo takoj domov. Kdo ve, kaj se je zgodilo v »Zakleti hiši«?
Morlon šepne Noisvju nekaj besed in vsi trije možje vstanejo in se postave.
Prispe vsi domov jame jo Noisy, Morlon in Duroy nemudoma preiskovati sobe. Toda kmalu se uverijo, da ni bilo v njihovi odsotnosti nikogar v hiši. Noisy pripravi v ateljeju čaj. Nekaj časa se še pogovarjajo, ali kmalu jih prevzame utrujenost. Zato sklenejo, da pojdejo k počitku.
— Jaz bom bdel, pravi Duroy in vzame s police Hugov roman »Notre-Dame de Paris«.
Tema je legla na »Zakleto hišo« in njene prebivalce. Vse je bilo tiho in mirno, le zdajpazdaj so prekinili tišino pritajeni koraki Duroya, ki je od časa do časa odložil knjigo in pogledal na hodnik, če se ni kdo vtihotapil v hišo. Noč je minila brez pripetljaja.
Drugo jutro po zajtrku predlaga Duroy Morlonu in Noisyju ogled kleti.
— Predno pa se spravimo na raziskovanje, bi bilo dobro, da jo nekoliko prezračimo. Odprimo vrata, da sveži zrak vsaj malo razkuži strupeni vzduh, ki nam sicer utegne poslati opasen.
Morlon stori po prijateljevem nasvetu. V klet prinese dve prižgani sve-tiljkL in ju položi na tla. Nato odide na dvorišče in skrbno premotri tla, iščoč novih sledov. Toda ni jih bilo; neznanci so — gotovo iz previdnosti — to noč izostali.
Marcel Duroy se je zatopil v razmišljanje. Bil je izmed tistih ljudi, ki združujejo previdnost z bistroumnostjo. Ni rad mnogo govoril kakor Morlon. Imel je navado, da je vedno dobro premislil svoje načrte, predno se je lotil izvedbe. Prejšnji dan je iz lahkomiselnosti ka-li dovolil Morlonu, da je izpustil ujetnika. In glej, lahkomiselnost se je že maščevala. Duroy ni bil ne optimist ne pesimist. Hladno je zrl dogodkom v oči in jim skušal priti v okom. še predno so nastopili. Ko se je Morlon vrnil, ga je jel sistematično iz-praševati.
— Praviš torej, da si v kleti odkril nekak ventilacijski rov?
— Da, pritrdka Morlon in Noisy.
— Tn sta si ga podrobneje ogledala?
— Ne.
— No, pa popravimo vsi skupaj vajino zamudo.
Prijatelji odidejo v klet. Inženjer si dolgo ogleduje odprtino cevi. Nato pa stopi proti nasprotnem kotu in pokaže na veliko začudenje obeh tovarišev drugo okroglo odprtino, malo večjo kot prvo, vso prepreženo s pajčevino in zadelano z ometom. Potem jame motriti zid, oboke in vrata. Posebno dolgo se mudi pri vratih, meri njihovo debelino in širino in natihoma računa. Slednjič spregovori z odvažnim gla-. som:
— Draga prijatelja, to kar smo mi-I slili. da je klet, ni klet. Nego — vod-j njak!
— Vodnjak! vzklikneta začudeno Noisv in Morlon,
Kako da nista že preje prišla na to misel? Sedaj jima je bilo razumljivo: zato torej ni bilo v »kleti« nikake line, zato so bile stopnice tako strme, malone navpične!
— To stopnišče in vrata so bila sezidana po zločinu, pravi Duroy. Bilo bi predolgo, če bi vama hotel razlagati, kako sem prišel do tega sklepa. Trdno pa sem prepričan, da je moja teorija prava. Najelementarnejša pravila arhitekture se upirajo drugi razlagi. Zdaj pa mi
I povejta, počemu te izpremembe in adap-j taci je? Jaz ne vem. Pogodil pa sem, i da se skozi to-le drugo cev odteka voda. I Tista cev pa, o kateri je Morlon mislil, I da služi za ventilacija je bila do moiem
mnenju vdelana za pritakanje deževnice. Morda odkrijemo sčasom še druge rove in odprtine. Za zdaj pa si oglejmo ti dve.
Morlon mu prinese žeelzne žice. Duroy jo vtakne v ožjo cev in jame bon-dirati. To delo je kmalu končano: Durov vstane in zadovoljstvo mu zašije z obraza.
— Našel sem! Cev. ki sem jo pravkar preiskoval, ni nič drugega kakor — kaj menita? — žleb, ki pa so ga neznanci prestavili ž njegovega prvotnega mesta. Pojdimo torej na streho; tam nas čaka rešitev te zagonetke.
Par minut nato so vsi trije na strehi.
— Na, če nas kdo vidi, se nasmehne Morlon, bo imel dovolj snovi za novo pripovedko. In Morgatčani, kakor so lahkoverni, mu bodo radi verjeli, da na naši hiši že o belem dnevu straši.
Duroy se ne zmeni za Morlonove šale. Zatopljen je v svoj posel, ki ie v res niči nenavaden: po vseh štirih se plazi po strehi, vzdolž kapi in vneto brska v žlebu. Kaj neki išče v njem? Iztok žleba. Aha, ga je že našel: blato in mlaku-žasta stoječa voda sta ga zakrivala.
— Čudno se vama zdi jame razlagati, da je odtok zabasan z blatom. No, stvar je vrlo enostavna: žleb visi na drugo stran, vsled česar se tod voda ne more odtekati in odnašati seboj nabira-jočo se goščo. Gotovo je, da odtočna cev že več let ne služi svojemu namenu.
Stev. 211
«SLOVENSKI   NAROD- dne 18. septembra 1926.
Strao 3L
Onevne vesti.
► Liubtiant. ant 17. septembra /i*20
— Kongres pravnikov. Gosp. predsednik dr. D. M a ] a r o n je prejel naslednjo brzo-sivko od 15. t. m. iz Beograda: Zapu-itajuči zemljište mile nam Slovenije ne-vbično mi je drago uvaženi gospodine predsednice, da Vara se u imenu svih drugova članova Udruženja pravnika iz Beograda zablagodarim na topioru i oduševljenom prijemu. Duboko sam uveren, da če naše stručno raspravljanje na Kongresu i in-timui susreti uroditi odličnim plodom i ubr-zati na taj način pravnu konsolidaciju naše jedinstvene države i stvaranje Sto srdač-nfjih i bratskih veza. U to ime ja Vas i sve drugo ve pozdravljam sa: Hvala i živeli! — Predsednik Udruženja: prof. dr. Aran-d j e 1 o v i č.
— Kako skrbi vlada za slovensko gospodarstvo. Velika pokrajinska razstava »Ljubljana v jeseni« je bila namenjena kot strogo strokovno-poučna prireditev širši javnosti, da se zbudi v vseh slojih zanimanje za poedine panoge našega gospodarskega in kulturnega življenja. Razstava je dosegla popoln moralni uspeh, toda gmotno je zaključila žal z deficitom, kar je tudi razumljivo, če pomislimo, da je morala sejm-ska uprava mnogim razstavlialcem priskočiti na pomoč, ker bi drugače svojih izdelkov ne mogli razstaviti. Povodom otvoritve so se obrnili organizatorji kmetijske razstave na poljedelskega ministra g. Puclja s prošnjo, naj bi vlada primerno ocenila pomen pokrajinske razstave i:i priskočila organizatorjem na pomoč vsaj s skromno denarno podporo. Poljedelski minister je v imenu vlade obljubil zastaviti vse sile, da izposluje naši pokrajinski razstavi denarno podporo. Informirali smo se in izvedeli, da se je vlada res spomnila požrtvovalnih prirediteljev toda s tako mizerno podporo (baje 15.000 Din), da ta znesek niti za premije razstavlialcem plemenskih konj ne zadostuje. Poljedelski minister ima zdaj najlepšo priliko, da na delu dokaže svojo skrb za slovenskega kmetovalca. Pokrajinska razstava je bila namenjena v prvi vrsti slovenskemu kmetijstvu in zato bi bilo pač umestno, da se poljedelski minister energično zavzame za nekoliko izdatnejšo podporo tem bolj, ker vlada stične prireditve v drugih pokrajinah vedno izdatno podpira.
— No* šef odseka v prosvetnem ministrstvu. Dosedanji šef odseka za učiteljišča dr. Milan Jankovič je bil imenovan ravnateljem učiteljišča v Sapcu. Njegovo mesto je prevzel inšpektor oddelka za srednje šole nato Potocnjak.
— Upokojitev gimnazijskih ravnateljev. Prosvetno ministrstvo pripravlja velik ukaz
0 upokojitvi gimnazijskih ravnateljev iu upraviteljev učiteljišč. Upokojeni bodo vsi gimnazijski ravnatelji in upravitelji učiteljišč, ki imajo že predpisano število službe-
1 ih let. S tem hoče ministrstvo ustreči profesorskemu društvu, ki je zahtevalo, naj 9e starejšim profesorjem omogoči napredovanje v III. skupino.
— Napredovanje v učiteljski službi. V prosvetnem ministrstvu je podpisan ukaz, s katerim su pomaknjeni v višjo skupino Ka-rolina Gomilšek, učiteljica na Viču, Franjo Braruš, učitelj v Mariboru, Leopold Kopač, učitelj v Slovenjgradcu, Katarina Soričič na Dovjem in Rupert Snošik v Brusnici.
— Z nase univerze. Profesor zagrebške univerze dr. Milko Kos je imenovan izrednim profesorjem na filozofski fakulteti ljubljanske univerze.
— Ituski učitelji. Udruženje ruskih pedagogov v inozemstvu je poslalo našemu prosvetnemu ministrstvu spomenico, v kateri prosi, naj bi se absolventi ruskega pedagoškega zavoda v Pragi takoj zaposlili v naših šolah.
— Nov učni program za srednje šole. Prosvetno ministrstvo je izdelalo nov učni načrt za štiri nižje razrede srednjih šol. Cim bo ta program tiskan, ga dobe vse srednje šole v celi državi z naroČilom, da *e mora pouk v bodoče vršiti po novih predpisih.
— Priznanje dr. Buiiču. Na predlog prosvetnega ministra je kralj podpisal ukaz, s katerim se podeljuje članu Jugo-slovenske akademije znanosti v Zagrebu dr. Franu Bulldu v znak priznanja za njegovo plodonosno znanstveno delo dosmrtna podpora, enaka pokojnini rednega vseučiliškc-y;a profesorja.
— Razpis profesorskih služb. Gerent-ski svet občine ljubljanske je aa svoji seji dne 26. avgusta 1926 sklenil, da razpiše na mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani 1. mesto za zemljepis in zgodovino v zvezi s srbohrvaščino; 2. mesto za latinščino v zvezi s slovenščino Pravilno opremljene prošnje z uradnim zdravniškim izpri-čevalom in dokazilom, da je prosilec jugoslovanski državljan, je vlagati pri predsedstvu mestnega magistrata do I. oktobra 1926.
— Smrt štajerskega rodoljuba. V Središču je danes preminul 74letni trgovec in pesestnik Maks R o b i č. oče Franca Ro-biča, trgovca v Središču in dr. Maksa Ro-biča, profesorja v Mariboru. Pokojnik ie deleval nad 40 let v ormoškem okraju pri neštetih društvih in korporacijah. Bil je nadalje agilen odbornik in delavec ter zavzemal častne funkcije v okrajnem šolskem svetu, v okrajnem zastopstvu, v občinskem svetu. Pred 40 leti je ustanovil tudi požarno brambo. Pokojnik Maks Robič je bil agilen v obrtnih zadrugah in trgovskih društvih. Stal je vedno v prvih vrstah narodnega boja v središkem okraju. Blag mu spomin! Odlični narodni rodbini naše iskreno sožalje!
— Iz Kamnika nam poročajo: V nedeljo dne 12. sept. nas Je okrog polnoči zdramila ognjegasna tromba in kmalu nato, se je oglasil tudi plat zvona. Požar Je nastal v gospodarskem poslopju stavbenika Fran Homarja pod Zaprlcaml. Naše vrlo gasilsko društvo je bilo s svojimi oddelki hipoma na mestu, toda z gašenjem so bile precejšnje težave, kajti vode na tistem kraju ni in jo je bilo treba po motorni brizgalni '
pošiljati iz Mlinšcc, kar je zahtevalo na dvorno smer nad 600 metrov cevi. Nevarnost za sosedne objekte je bila silno velika, ker stoje krog in krog hiše in leseni podi, polni slame in krme, in to komaj 1 m od gorečega poslopja in vendar se je gasilcem posrečilo, da so obvarovali vse ta poslopja požara. Očividci so po dokončanem delu naravnost občudovali, da je bilo pri teko velikanskem ognju to sploh mogoče, izreči je treba radi tega priznanje in zahvalo vrlim gasilcem, ki so ta naporni posel mirno, hladnokrvno in tako eksaktno izpolnili. Opozarjati pa je pri tej priliki na dejstvo, da ima društvo premalo cevi, kajti v slučaju, da bi se pripetila enaka nesreča obenem na dveh mestih, pride gasilstvo v največjo zadrego, ker bi vsled pomanjkanja cevi kljub svoji sposobnosti ne moglo delati čudežev. Zgodi se mnogokrat, da je struga Mlinšica prazna, in bi se moralo vodo dobivati iz glavnega potoka Bistrice, kar bi zahtevalo nam 1000 metrov cevi. Vse te eventualnosti smo že mnogokrat pretresa vali in vedno prišli do nerazrešene uganke, kje tiči vzrok, da naš mestni vodovod z velikanskim preostankom vode iz vrelca, ki žene takoj poleg izvira en mlin in ima okrog 28 m padca, ne pošilja v Kamnik niti toliko vode da bi se smelo na mestnem trgu obedve cevi vodnjaka na enkrat odpreti ker vpliva to baje takoj toliko, da vodovodi v I. ali II. nadstropjih ne funkcijonirajo. Svoj čas ie dajal vodovod toliko vode, da so se ob priliki vaj ali požarov z enega samega hidranta polnile dve brizgalne, vsaka po dve cevi pa bi se še tretja ali več brizgaln lahko ob enem polnilo. Iz hidranta direktno po ceveb se je laI:ko gasilo na Zaprcški grajščmi. Kam-ničani, žrtvujrno nekaj v to svrho, da se ta mizerija odpravi.
— Razširjenje strokovne šole. Ministr-stvo trgovine iu industrije je pretvorilo obstoječo enoletno mizarsko in strugarsko mojstrsko šolo pri tehnični srednji šeli v Ljubljani v dvoletno mizarsko in strugarsko delovodsko šolo. Gojenci se bodo sprejemali v to Šolo vsako drugo leto.
— Iz zdravniške zbornice. V imenik zdravniške zbornice za Slovenijo je bil vpisan dr. Vladimir Mogilnicki, zasebni zdravnik v Sv. Juriju ob i. ž., iz imenika pa ie bi! izbrisan dr. Josip Urbaczek ml. v Mariboru.
— Razpisano mesto. Odda se mesto pisarniškega uradnika v II. ali III. kategoriji pri okrožnem sodišču v Novem mestu, kakor tudi vsako drugo enako mesto, ki bi se izpraznilo zaradi razpisa ali med razpisom. Prošnje ie vložiti pri okrožnem sodišču v Novem mestu do 15. oktobra. Natančnejši pogoji so objavljeni v Uradnem Listu.
— Imenovanje v državni službi. Za šeia-geometra pri agrarskih operacijan mariborske oblast« v 1. skupini II. kategorije je postavljen Fran Avčin. Postavljen je po službeni potrebi: pri srezki upravi finančne uprave kontrole v Novem mestu za komisarja fnančne kontrole v 3. skupini III. kat. Vasa Aninič. komisar finančne kontrole v Nisu.
4 Novi šef tujskega prometa. Trgovinski minister dr. Krajač je imenoval tajnika Jaso Grgaševiča za šefa tujsko - prometnega urada v trgovinskem ministrstvu.
— Uradni list št. 83 z dne 15. t. m. priob-čuje pravilnik o ureditvi in poslovanju državne zaloge šolskih knjig in učil v Ljubljani, odločbo o prevozu agrarnih naselje-
kov in njih inventarja, tarifno obvestilo o edbi nove lokalne tarife in luške tarife, skaz o stanju živalskih kužnih bolezni v :noč;u ljubljanske oblasti od 30. avgusta ' i 5. septembra m gibanje nalezljivih bolezni v mariborski oblasti od 22. do 31. avgusta.
— Razpust društev. Veliki župan mariborske oblasti je razpustil »Muzikalno in pevsko društvo« v Murski Soboti, ker že od leta 1914. ne deluje. Imovina društva je bila dodeljena ubožnemu skladu občine Alurska Subota. — Razpuščeni sta dalje podružnici »Kmetijsko - delavska zveza« v Konjicah in na Ponikvi, ker nimata pogo-iev za nadaljui pravni obstoj.
— Iščejo se dediči. V mestu Müwau-kee je umrl meseca aprila 1917. neki Sebastian Freil. Zapustil je okoli 900 dolarjev (50.000 Din) gotovine. Pokojnik je zapustil očeta, brata in 3 sestre, čijih bivališče je označeno kot »Vidalach. Videran in Voderloch-Magdlen«. Ker mesto teh imen ni znano se pozivajo nasledniki oz. dediči, ako morda žive v Jugoslaviji, da javijo svoj točen naslov Priseljeniškemu komisa-riiatu v Zagrebu, Kamenita ul. 15.
— Glavna skupščina Hrvatskega Pevskega Saveza. Redna glavna skupščina HPS se vrši 26. t. m. dopoldne v dvorani mestne posvetovalnice v Zagrebu. Istega dne se vrši dopoldne v saveznih poslovnih prostorih seja Osrednjega odbora ter se člaui predstavništva Saveza in delegati žup pozivljejo, da prisostvujejo seji.
— Slovensko planinsko društvo (Osrednji odbor) naznanja, da se v ponedeljek dne 20 t. m. zatvori Triglavski Dom na Kredarici V društveni pisarni so na razpolago uputnice za polovično vožnjo do postaje Bistrica-Bohinjsko jezero In nazaj v Ljubljano, v skupinah po 10 oseb.
— Prevrnjen vojaški avtomobil. Na cesti z Bleda v Lesce se je v sredo prevrnil vojaški avto, na katerem ie bilo več vojakov. K sreči ie avto vozil precej počasi, tako da se ni niti sam preveč poškodoval, niti nI bil nobeden izmed vojakov resno ranjen.
— Nova predavanja ZKD. V sezoni
1926-27. Te dni smo razposlali na vsa društva seznam predavanj letošnje sezone. Ona društva, ki seznama dosedaj še ne b! prejela, naj ga nemudoma zahtevajo v tajništvu ZKD. Pri tem opozarjamo na poslana navodila glede predavanj ter prosimo, da se društva istih strogo drže. Seznam vseh predavanj, ki jih društva žele. mora biti predložen brezpogojno do 1. oktobra L L, da moremo vsa predavanja porazdeliti so-
razmerno na posamezna društva. Vse teme so večinoma nove ter zanimive. Predavanja so brezplačna, zato naj društva ugodne prilike ne zamude.
— Dvodnevni praktični tečaj za uporabo sadja In povrtnlne na kmetijski Soli v S en t Jurju pri Celja bo dne 27. in 28. septembra. Tečaj in nočišče je brezplačno, celodnevna domača prehrana pa Din 15. Za one, ki ne morejo biti dva dni odsotni in za katere ne bi bilo nočišč na zavodu, zadostuje tudi prvi dan, ko se bo v glavnem demonstriralo vkuhavanje sadja. Udeležba naj se sporoči po dopisnici. — Ravnatelj: ing P e t k o v J e k.
— Smrtna kosa. V Pernitz v Nemški Avstriji Je preminul 11. t. m. upravni svetnik konzervne tovarne »Globus« d. d. na Vrhniki, polkovnik generalštaba v pok. itd. g. Alfred del F a b r o. Pokojnik je bil simpatičen in značajen mož, ki si Je pridobil v poslovnem svetu mnogo prijateljev. Pokopali so ga v torek 14. t. m. na Dunaju. Blag mu spomin. Žalujočim iskreno sožalje!
Iz Ljubljane
—lj Umetniška razstava na velesejmu.
NajodličnejšI slovenski upodabljajoči umetniki so priredili prilikom Pokrajinske razstave na ljubljanskem velesejmu zaokroženo umetniško razstavo, doslej prvo v tako širokem obsegu, ki Je moralno popolnoma uspela. Zbog prevelikega navala na ta paviljon si resni interesenti niso zamogli natančno ogledati vseh razstavljenih umetnin, kar je vzrok, da še lepo število umetnin nI razprodano. Zato se bo za dva dni in sicer za ponedeljek dne 20. In torek dne 21. t. m. razstava ponovno otvoriia In uvedla razprodala umetnin po naiskromnej-Slfi cenah. Vodstvo po razstavi bo olajšalo vsakomur izbiro. Naprošamo vse kulturno občinstvo za blagohoten obisk, ki je omogočen vsakomur, ker je vstop prost.
—!j Knjižnica kulturno-prosvetnega odseka Delavske zbornice. Kulturno-prosvetni odsek Delavske zbornice ie otvoril v svojih prostorih v Gradišču št. 2. knjižnico, pristopno za Člane in članice vseh delavskih in nameščenskik strokovnih in kulturnih organizacij, registriranih pri Delavski zbornici. Knjižnica je odprta vsak delavnik od pol 6. do 9. ure zvečer. Vstopnina s knjižnično izkaznico vred znaša 2 Din. Knjige se izposojajo le osebno, za dobo 14 dni. Izposojnina za knjige do 100 strani znaša 25 para, za večje knjige 50 para, za vezane letnike revij i. p. pa 1 Din. Kulturno-prosvetni odsek je določil tako nizko iz-pesojnino zato, da bo lahko knjižnico obiskoval vsak delavec Ob istih urah kakor knjižnica, je odprta tudi čitalnica.
—lj V nedelje vsi na Glinee v »Ameriko«:, kjer se vrši velika vinska trgatev N. S. Z. Vinc-Glince-Rozna dolina. Zabava neprisiljena. Mladina kot starina se bo vrtela pod bogato obloženo vinsko trto. Poleg tega bo preskrbljeno tudi za slaščice v baru. Zdravnika ne bo potreba, ker bo pristna kapljica in črna kava. Vstopnina minimalna: 3 Din. Ker je čisti dobiček namenjen za kulturao-prosv. odsek, vabi k obilni udeležbi odbor.
—Ij Zatekel se je pes, italijanski hrt, sive barve. Vpraša se pri Josipu VerovŠek, Dunajska cesta 16.
—lj Československa obet v Ljubljani konä v soboto 18. t. m. o 8% h. večer ve Zvezde členskou schuzi. členove pfijdte vfiehni! 865-n
Iz Celja
—c Stanovanjsko sodišče v Celju zopel razglasa prosta stanovanja. Prosilci, ki re-fiektirajo na eno izmed razpisanih stanovanj, se morajo zglasiti v pisarni stanovanjskega sodišča do 21. sept. opoldne.
—c Vodstvo obrtno-nadaljevalne šole v Celju je prevzel za časa bolezenskega dopusta g. Bena Serajnika, ravnatelja meščanske šole v Celju, g. Jožko Bizjak, upravitelj mestne deske osnovne šole.
—c Hotelirska šola ▼ Celju prične s poukom dne 1. oktobra. Vodil jo bo strokovni učitelj g. Cernej, ker 6e sedanji vodja ravnatelj g. Beno Serajnik nahaja na bolniškem dopustu.
—c Gledališče v Celju. Dramatično društvo se je pogajalo z ljubljansko dramo radi gostovanja v Celju v bodoči sezoni. Kakor Čujemo, so pogajanja došla do razveseljivega zaključka. Gostovanja se bodo vršila celo po enkrat na teden, ako bo občinstvo znalo ceniti požrtvovalnost ljubljanskih igralcev in kazalo za predstave dovolj zaLi i man ja.
Iz Maribora
—m Kraljeva zahvala za pozdrav povodom otvoritve Trgovske akademije. —
Veliki župan je obvestil vodstvo drž. trgovske akademije, da mu je dvorni minister sporočil toplo zahvalo Nj. Veličanstva kralja Aleksandra za udanostne pozdrave povodom otvoritve drž. trgovske akademije.
—m Trgovci! Obrtniki! Volitve v zbornico za trgovino, obrt in industrijo se bližajo koncu. Kdor še ni odposlal glasovnice, naj to nemudoma stori. Vse potrebne informacije dajejo organizacije in zaupniki.
—m Mariborski gledališki abonma. Lanskim abonentom so prostori rezervirani do četrtka 16. t. m., priglasi za nove abonente pa se sprejemajo do četrtka 23. t m. Abonma se plačuje v osmih zaporednih mesečnih obrokih — Pr^i pri vpisu. Kuponi se ukinejo, zato pa se uvedejo bloki (za dO predstav) tudi za uradnike (po znižanih cenah in na obroke). Abonma je neprenosljiv na drugo osebo in med sezono neodtpovedljiv.
—m Slovo Šolnika. Te dni se je poslovil od učiteljstva šole v KrČevini dosedanji upravitelj g. Miroslav Pučelik, ki je na Soli deloval skoro 80 let in vzgojil v tem času cele generacije zavednih Slovencev. To je tem bolj priznanja vredno, ako upoštevamo, da je bila Krče vina do prevrata razkričana kot gnezdo renegatstva. Odličnemu šolniku, ki je užival v Mariboru splošne simpatije, želimo čim največ oddiha in zadoščenja v pošteno zasluzenem pokoju.
Gospodarstvo
Izvoz živine in perutnine
V lanski izvozni kampanji, t. j. od 1. feeptembra 1925 do 1. septembra 1926 je Buaial izvoz živine, mesnih iu mlečnih izdelkov iz Jugoslavije 2.017,000.000 Din. To jrs običajno druga največja postavka v našem izvozu. Po cenitvi IV. gospodarskega kongresa naj bi znašal izvoz živine, perutnine, mesnih in mlečnih izdelkov od 1. septembra 1926 do 1. septembra 1927 kakor sledi:
Goveje živine 100.000 kom. v vrednosti 350 milijonov Din, prešičev 110.000 v vrei-nosti 160 milijonov, drobnice ."300.000 v vrednosti 100 milijonov, telet 4000 v vrednosti 3,600.000, konj 30.000 v vrednosti 00 milijonov, mul in oslov 50 o tla 2 milijona, žrebet 200 za 300.000, perutmue 1250 ton za 25 milijonov, jajc 30.000 ton za 000 milijonov, svežega mesa in mesnih izdelkov 16.000 ton za 2S5 milijonov, svinjake lnasti 200 vagonov za 36 milijonov, odpadkov 165 vagonov za 30 mil., mleka in mlečnih izdelkov 6 milijonov kilogramov za 13 mil., sira 1,700.000 kg za 43 milijonov, maSlfl 300.000 kg za 10 milijonov, ostalih mlrčnih izdelkov 15.000 kg za 250.000, kož 3O0O ton za 131 mil. Celokupna vrednost našega izvoza živine, perutnine in izdelkov v novi izvo/.-ni kampanji se ceni na 1.888,750.000 Diu. V primeri z lansko izvozno kampanjo so nam
obeta torej znaten primanjkljaj.
•
—g Gostiluičarji zahtevajo sekcije pri zbornicah. Gostilnicarska udruženja so se obrnila na pristojno mesto s spomenico, v kateri zahtevajo, naj se osnujejo pri vseh
zbornicah  po-ebne jrostilnič^rske sekcije.
—g Sol m živino. Letoiuje seno jo radi deževnega vremena in poplav v miiOiri!! krajih tako slabo, da ga živina noče jesti. Zato je upravni odbor državnega monopola sklenil pustiti v promet posebno vrslo soli, ki bo namenjena samo za krmo. S to soljo bodo kmetovalci solili slabo seno. Sol za živino se bo pridelovala v Kreki, in sicer 2 vagona dnevno. Prodajna cena bo 1.50 Din kilogram franko Kreka. Kdor si želi Tiabaviti te eoli, mora položiti pri monopol-Ekera skladišču v Kreki kavcijo, ki je odvisna od  količine soli.
—g Izplačilo desetega kupona 7odstel nega investicijskega posojila iz I. 1921. Finančni minister je dal generalni tiierekciji državnih dolgov pri Narodni banki na razpolago 17,456.950 Din v svrho izplačila desetega kupona Todstotnegi investicijskega posojila, Čigar rok pade na 15. septembra 1926. Kupone izplačujejo vse finančne delegacije, oblastna finančna direkcija v Novem Sadu, vse okrožne in srezke finančne upra-ve, finančna ravnateljstva in vsi davčni uradi, potem Postna hranilnica v Beogradu iu njene podružnice v Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu s podrejenimi poštami, vsi denarni zavodi in generalna direkcija državnih dolgov v Beogradu.
—g Glavua skupščina zagrebške borze. Zagrebška borza je nameravala sklicati glavno skupščino v novi palači. Ker pa notranjost nove palače še ni urejena, se bo vršila glavna skupščina v starem poslopju, in sicer v oktobru.
—g Tariia za izvoz preko Trsta iu Hamburga. Zastopniki vseh onih držav, ki so zainteresirane na izvozu preko Trsta in Hamburga _ to so Jugoslavija. Češkoslovaška, Avstrija, Italija in Nemčija — se se-stanejo 17 t. m. v Hamburgu, da določijo tarifo za  izvoz preko teh dveh pristanišč.
—g Naše viciualue železnice. Kakor znano, je v uasi drŽavi 3000 kilometrov vi-cinalnih železnic, ki so last 40 tujih delniških družb. Promet na teh železnicah je upravljalo doslej prometno ministrstvo. Za eksploatnci jo vicinalnih železnic je plačevala država določeno odškodnino. To plaČev.t nje pa doslej še ni bilo regulirano. Zato je ministrski svet sklenil, da se morajo takoj pričeti pogajanja z lastniki vicinalnih železnic o ureditvi pravnih in finančnih od-uošajev.
—g Poštna hranilnica je imela 31. avgusta 13.19S čekovnih računov, od tega 4370 v Ljubljani, 4243 v Zagreni:. 2:98 v Sarajevu in 1994 v Beogradu. VIo^ je bilo istega dne v Ljubljani 64.5 milijona, v Zagrebu 73.9, v Sarajevu 53.1 in v Beosradu 95.5, skupaj nekaj nad 2S7 milijonov Din. Celokupni promet vseli poštnohranilničnih zavodov je znašal v avgustu 3.3 rnilnarde Din. v
Pacifistično taborenje
V prijazni dolini Seine in Oise, v parku starodavnega gradu Bierville, se je zbrala nedavno na tritedensko taborenje čudovita družba. Moški in ženske, večinoma gologlavi in bosi, oblečeni po najnovejši modi, mnogi samo v trikojih. Bilo jih je okrog 5000. Večino so tvorili Nemci, ki jih je prišlo na to originalno zborovanje nad 3000. Udeleženci iz sovjetske Rusije so prispeli z rdečimi prapori. Zborovanja so se udeležili zastopniki 30 narodov. Francozi so se udeležili samo otvoritvene in zaključne seje. Tako se je vršil deseti mirovni kongres. Bil je vsekakor originalnejši in zabavnejši kakor dosedanjih devet kongresov. Mirovni kongresi so vedno dolgočasni, toda o desetem se to ne da reči, Kongresisti so stanovali v šotorih, banketi so se vršili pod dvema velikima šotoroma, kjer je lahko obedovalo istočasno nad 3 tisoč oseb, vsaki dan so se vršile na prostem gledališke predstave, udeleženci mirovnega kongresa so pili, plesali in prepevali, da je bilo veselje. Paradoksno je pa dejstvo, da je posodilo organizatorjem šotore, kuhinjsko posodo in drugo robo francosko vojno ministrstvo in da so stražili udeležence francoski vojaki.
Predsednik mirovne demokratične lige je lastnik biervillskega gradu Marc Sanguier, znani francoski pacifist Svoj grad in krasen park, ki se razprostira okrog gradu, je spremenil v nekak mirovni tusculum. Ceste, ki vodijo iz gradu v okolico, se nazivajo ulice miru, bratstva ali narodov. Sanguier je dal napraviti pred gradom Kal varijo miru z velikim bronastim Kristusom na križu, ki stoji vrh Kalvarije in kliče vse pacifiste pod svoje okrilje. Skratka, miroljubni graščak je spremenil svoj grad v popolno pozorišče mirovnega kongre-
£ttU
ohi.uijo se lahko skozi primemo nego, samo oopr vin ne morejo, ako je prepuzno. Periie /ato najmanie vsakih 14 dni Vaie lrse z iskuJenl-n
Shamponom
s črno slavo
To »redsWo s tvojim Izvrstnim delovanjem za pranje l Jave odstranjue v«« neti stosti na glavi ter napr vi lase l.hke in leskete kol svila. Pri kupovanju p. zite u tanko na Zavarovalni znak .ČRNA GLAVA" in rahtevajte naravnost — .SCHWARZKOPF SHAMPON " — Glavno ak! -diiče za Jtfjgostavi o .RAVt-& d , Zagteb.
sa. Pomagal mu je ravnatelj Odeona Gc-mier kot režiser živili slik, dalje številni pariški umetniki in umetnice, odlični politiki, katoliški škofje, levičarski pojlan-ci in celo vojni minster, ki se je hotel udeležiti taborenja. pa mu ministrski svet ni dovolil. Pač pa je poslal svojega zastopnika. Do tu bi bilo vse v redu. Govori, ples, petje, kopanje in rajanje pod milim nebom so stvari, ki jih nobena država ne more prepovedati. Toda Nemci, ki so začeli izvažati pacifi-zem v f/rancijo, so nastopili s predlogom, naj mirovni kongres sprejme resolucijo, ki pravi, da pomeni vojaška služba vmešavanje države v privatno življenje in da država nima pravice siliti državljana k vojakom, To-je bilo za prisotne voditelje francoskih levih strank malo preveč in tako so se zborovalci končno sporazumeli na tem, da pozove-\ jo vse države, naj se podrede višjim mednarodnim organom in naj se vojaška služba pri onih, ki po svojem nazi-ranju ne morejo obleči vojaške suknje, zamenja s kako drugo obveznostjo napram državi. Vsa nesreča je v tem, da zagovarjajo pacifizem v Nemčiji vedno samo razni neodgovorni prenapeteži ali pa hinavci, dočhn jih podpirajo v Franciji vodilni politiki iu državniki. Vsi se še dobro spominjamo, da so francoski sociialisti v parlamentu dva mesecu pred svetovno vojno zahtevali, naj vlada uvede enoletno vojaško službo češ, da so jim nemški socijalisti svečano zatrjevali, da Nemčija ne pripravlja vojne in da se je pod nobenim pogojem ne udeleži. To usodno zmoto francoskih so-cijalistov je moral plačati Jaures s svojo glavo.
V celoti je bil deseti mirovni kongres pravi teater. Vrhunec neke žive slike je bil prizor, ki kaže, kako Nemka poljublja Francozinjo. Mnogi govorniki so pretakali krokodilove solze, da bi bil efekt govorov čim večji. Italijanski delegat Nitti je izjavlJ, da je najboljše sredstvo za dosego trajnega miru smeh. 2al ta kongres človeštva niti za ped ni približal k blaženi dobi večnega miru. Mnogi narodi so v vojni obogateli, drugi so se osvobodili tuje nadvlade, a kljub temu se vsi bojimo vojne. Zgodovinarji lahko dokažejo, da je prinesel Evropi največjo koncepcijo trajnega miru Napoleon.
Rudolf Eucken umri
V Jeni je umrl te dni znani nem&ki filozof Rudolf Eucken. Z njim je legel v grob filozof, čigar ime ostane zapisano v zgodovini nemške filozofije v isti vrsti z imeui Kanta, Fiscerja, Hegla in drugih znamenitih nemških filozofov. Eucken je oznanjal premoč duševnega življenja nad materijal-nim. Nastopal je proti modernim principom tako zvane borbe za obstanek in pozival človeštvo, naj ^krbi v prvi vrsti za svojo notranje duhovno življenje. V sedanji materi jalistični dobi seveda ni mogel posta'i popularen, pač pa si je pridobil ožji krog učencev, ki so se navdušeno oklenili njegove filozofije. L. 1908. je podelila etokholm-ska akademija Rudolfu Euckenu Noblovo
; literarno nagrado zato, ker je v svojih knji-L>:;h širil plemenite ideje. Med najboljša Kuckenova dela spada obsežna razprava, ki Je izšla v posebni knjigi pod naslovom >Die Lebeiiaanscüauungen der grossen Denker v.
Eucken je bil rojen začetkom januarja 1. 1846. Po končanih Študijah je predaval i;a univerzi v Jeni filozofijo. V Jeni je ostal j do svoje smrti. Bil je idealist in zato s svo-' jo filozofijo ni mogel prodreti v širšo jav-; nost, vendar  je pa  dosegel poleg drugili ' idealistov s svojimi deli lepe uspehe. Zad-! i.je čase se namreč vedno bolj čujejo glaso-' vi, da se mora zasebno in javno življenje i otresti materijalizma in da se mora človeSka ! dražba duhovno preroditi, sicer se po^rezne ' v moralno močvirje, iz katerega ne bo našla izhoda.
X Nov zločin divjih lovcev. Nedavno smo poročali o umoru dveh lovskih stražnikov, ki sta postala na NiŽjeavstrijskem žrtev divjih lovcev. Te dni javljajo o novem umoru. Že teden dni eo pogrešali logarja znanega admoutskoga samostana. Včeraj so ga iiasli ubitega. Vsi znaki kažejo, da je na patrulji zasačil divje lovce iu se spustil z njimi v boj, v katerem pa je po Hegel.
X Avtomobilska nesreča äpansktgA Kralja. Španski kralj Alfonz se je vračal v torek iz Biarritza v Južni Franciji v Madrid. Njegov avto je na nekem ovinku trčil v drug, nasproti vozeč avlo. Oba voza sta bila precej poškodovana, kralju in potnika v drugem vozu pa ee ni /godilo ničesar.
X Poroka generala Ladeudorffa. Znani nemški general Ludendorff, nekdaj Hin-denburgova desna rokA, danes tragikomični
vodja nemških faSistov i a revanžnikov, se je v torek v drugič poročil. Vzel je neko zdravnico po imenu von Kemnitz.
To in ono
«SLOVtNSKI   NAivO D» dnc 18. septembra 1926.
btev 211
Najtežja mladenka na svetu
Med svetovne kuriozitete spada gotov tudi 15 letna Herta M. iz Nemčije. Dekle ne slovi morda radi svoje lepote, marveč radi svoje izredne obilnosti. Mlada Herta namreč ne telita nič več in nič manj nego 250 kg.
Dekle, ki se sedaj kaže posetnikom velesejma v Frankiurtu in vzbuja vse-obCo pozornost, pripoveduje gledalcem oziroma zijalom zgodovino svojega življenja. Ko se je rodila je bila osem kg težka (?). Že tretji mesec je bila tako težka, da je mati ni mogla več pesto-vatL V šoli so za njo stesali posebno klop. Že kot trinajstletno mladenko pa so jo izključili iz šole. ker so se vse njene součenke bolj zanimale zanjo kot pa za pouk. Pred dobrim letom so jo pričeli roditelji voditi po raznih razstavah in sejmih kot tenomenalni pojav, kar zaisto je. Tako živi sedaj i ona sama i njena rodbina samo od njene debelosti in velikosti.
Operacija v jarku
Presenetljiv dogodek se je pripetil te dni v Franciji. Zdravnik dr. Larrien je
peljal v bolnico nekega bolnika, ki ga jc j bilo treba takoj operirati v grlu. Toda med vožnjo se je začel bolnik dušiti. Sa- ; mo takojšnja operacija mu je mogla re- I siti življenje.  Zdravnik   je avtomobil ustavil, položil bolnika na zadnji sedež i in se pripravil k operaciji. Toda bolnik I se je začel obupno braniti. Vnel se je boj ! in kmalu sta padla oba iz avtomobila v I bližnji jarek. Tu se je začel bolnik znova j dušiti.   Bila je nevarnost, da umre v zdravnikovih rokah. Oklenil se je zdravnika s tako silo. da se ta ni mogel ganiti. Ko je bolnik naposled omedlel, je 1 zdravnik hitro izvršil operacijo in mu porinil v grlo cev, da je lahko normalno dihal.
Po operaciji je zdravnik prestrašeno j opazil, da mu je bolnik opraskal in po- j grizel roke do krvi. Tudi obleko mu je raztrgal. Toda operacija se je posrečila j in zdravnik je bil zadovoljen.
iz ameriške kriminalistike j
Chicago je cldorado vseh ameriških bandrtov. Ni ga mesta na svetu, kjer bi bilo izvršenih toliko roparskih umorov, pobojev in drugih zločinov. Vsi napori policije, da za tre to gadjo zalego, so brezuspešni. Nasprotno, banditi so dan za dnem drznejši in kar je najzanimivejše, je dejstvo, da so se pojavile med \ banditi tudi ženske, ki glede drznosti \ celo prekašajo moške.
Nedavno je bil izvršen v mestu drzen roparski napad v urad ulične želez- I nice. Napad se roparjem ni obnesel. ker j je bila policija pravočasno obveščena o naklepu zločinske tolpe.
Pred urad so se pripeljali trite ro- : parji, ki so imeli na glavi sprevudniške j čepice, v družbi ž njimi pa sta bili tudi ' dve deklici. Eden roparjev je v predsobi stražil železničarje, dva pa sta sto- j pila v družbi obeh deklet v urad blagajnika, ki pa je njihov prihod že pričako- i val, se bliskoma vrgel na tla, skriti poli- I
cisti pa so otvorili ogenj na bandite. Prvi izmed njih se je takoj zgrudil težko ranjen na tla, drugi pa je pobegnil kljub-temu. da je bil štirikrat zadet. Kasneje ga je policija prijela v njegovem stanovanju. Tretji zločinec je bil ustreljen na begu. Izmed ženskih napadalk so eno po hudi borbi obvladali in aretirali, druga pa je pobegnila.
Kaj je mogoče v Nemčiji 1
Iz Magdeburga poročajo o novem justičnem škandalu. Te dni je izdal neki ugledni magdeburški zdravnik brošuro, v kateri pravi, da je bil 78 letni dr. Kari Brili pred 25 leti glavni junak senzaci-jonalnega procesa, pri katerem so prišle na dan vse podrobnosti njegovega rodbinskega življenja. Sodišče je dalo Bril-la preiskati, nakar je bil proglašen blaznim. Kljub temu je bil kmalu po procesu imenovan ravnateljem bolnice. Poveljnik magdeburške garnizije gen. Klitzing je bil Brrllov prijatelj in kot tak se je zavzel zanj pri cesarju Vilhelmu. Brill je imel pozneje opetovano konflikte s sodniki in zato se je moral zagovarjati pred častnim sodiščem zdravniške zbornice. Toda cesar Vilhelm je strogo prepovedal državnim organom širiti vesti o tej aferi. Sodniki so hoteli Brilla tožiti, toda oblasti so tožbe odklanjale, češ da je Brili blazen.
Kljub temu je uradno blazni mož ostal ravnatelj bolnice. Opetovano so ga klicali kot zdravniškega izvedenca celo na sodišče in pri obravnavah so upoštevali njegovo mnenje. V Magdeburgu imajo torej že 25 let zdravnika, ki je uradno proglašen blaznim. Brili preiskuje druge duševno bolne in sodišče mora z njegovim mnenjem računati.
Grozen zločin mladoletnega
Zločini mladoletnih se po vojni strahovito mnuže, kar je v prvi vrsti posledica zanemarjene vzgoje med vojno in v prvih povojnih letih. Na Gornje Avstrijskem so prijeli mladega, komaj 13 letnega dečka, ki je na naravnost besti-jalen način zadavil 3-Ietnega otročiča in ga po usmrtitvi vrgel v vaški potok. Zverinskemu dejanju sta prisostvovala še dva druga mladoletna dečka v starosti S in 9 let.
13-letni dečko je pomladi obral čreš-ajo na sosedovem vrtu. Pri tem ga je zapazil sosed in ga temeljito pretepel. Fanta je kazen šla do srca in je ni mogel pozabiti. Sosed je imel 3-letnega sinčka, katerega si je pokvarjeni dečko izbral za žrtev svojega maščevanja. Ko ga je nedavno opazil v družbi dveh svojih prijateljev, sc mu je približal in ga vrgel na tla. Z obema nogama mu je stopil na prsa, okoli vratu pa mu je ovil ruto in ga tako dolgo davil, da je sinček izdihnil svojo dušico. Podivjani mladostni zločinec je nato pograbil mrtvo tru-i)elce in ga vrgel v vaški potok.
Oba fanta, ki sta prisostvovala prizoru, sta o tem molčala ko grob. Ne da bi 'renila, sta opazovala podivjano početje starejšega druga. Ko je bilo tega strašnega prizora konec, sta obljubila 13-letnemu prijatelju, da bosta molčala
I o dogodku. In res nista niti besedice črhnila. Odšla sta domov, kjer sta dogodek zamolčala.
Umorjenega oLoka je voda ^aaesla \ vas. kjer so ga našli vaščani. Orož-
i nik so skoro teden dni poizvedovali za zločinom, dokler niso dognali, da je zločin izvršil 13-letni dečko, ki se je hotel maščevati za pretep radi kraje črešenj. Fant je sprva tajil, pozneje pa so našli pri njem okrvavljene hlače in fant se je splašii. Priznal je zločinsko dejanje ter navedel priči, ki sta prisostvovali strahovitemu prizoru. Oba fanta sta do ti-
; stega dne molčala kot grob, potem pa
j sta vse po resnici navedla, kakor se je dogodilo. Zločinca so oddali v zapore,
j odkoder pride v kratkem pred mladin-
j sko sodišče.
Smrt modernega Metuzalema
150 let star — 45 let vojak.
V Tiflisu je umrl te dni moderni Ma-luzalem in menda najstarejši človek na svetu, veteran Andrej Nikolajevič An-druščenko, eden zadnjih bojevnikov proti Napoleonu. Nikolajevič se je leta 1812 udeležil borbe proti francoskemu imperatorju. Bil je podoficir v carjevi gardi. Rojen je bil okrog 1. 1780, tako da je dosegel starost blizu 150 let.
Tekom svojega življenja je bil An-druščenko polnih 45 let vojak. Poleg pohoda proti Francozom se je udeležil še drugih vojn, tako tudi vojne povodom vstaje Poljakov leta 1831. Bil je v vojni trikrat ranjen ter je imel na obrazu več brazgotin, povzročenih po udarcih s sabljo Starček je bil do zadnjega duševno popolnoma čil in rad je pripovedoval svoje doživljaje. Živel je popolnoma priprosto in do leta 1916 zgolj od .malih dohodkov, ki mu jih je donašala pokojnina invalida. Po izbruhu revolucije so mu od padli še ti dohodki in bil je navezan zgolj na podpore svojih sinov, vnukov in pravnukov. Nikolajevič je pripovedoval, da v svojem življenju ni nikdar pil alkohola, pač pa se spominja, da se ga je pred 125 leti enkrat »nalezel«. Na predvečer svoje smrti je odšel še v mesto po tobak. Nato si je napolnil svojo pipo in jo pokadil. Med kajenjem je zaspal za večno.
Borba za Prater
Ponos vsakega Dunajčana je sloviti Prater. Ne oni Prater, ki ga navadno poznajo pod tem imenom po svetu, mesto z vrtiljaki,   gugalnicami, strelišči panopiiki in svetovnoznanim »Rieser radom«, ampak ogromni,  divni nasad: ki se razprostirajo med Dunavom in du-navskim kanalom cele kilometre dale. in ki tvorijo izredno priljubljeno sprehajališče in izletišče Dunajčanov.
Ves ta ogromni, okrog 6000 oralov obsežni kompleks je bil nekdaj last habsburške hiše in je po prevratu prešei v državno last. Še iz predvojnih časov datira prepoved za vožnjo z avtomobil po Pratru in po njegovih drevoredih. Dovoljena je le vožnja z vozovi. Te dr., pa je država to prevod deloma ukinila in dovolila, da smejo v nekaterih delih drevoredov voziti tudi avtomobili. Značilno za mentaliteto pravega Dunajčana je, da se je proti tej odredbi pojavil med prebivalstvom velik odpor in da eno-jušno zahtevajo,   naj   ostanejo dre-
X I
■
I
voredi za avtomobile še nadalje zaprti.
Odpor ne izvira morda iz varnostnih raz.cgov, saj ima slovita »Haupt-allee^, za katero v prvi vrsti gre, poleg posebnega drevoreda za jezdece na vsaki strani še po en drevored za pešce. Vzrok za odpor je iskati le v konservativnosti in v tradicijah. Ideal dunajskega malega meščana je fijakarska vožnje v Prater; birmanci se vesele na to vožnjo, kakor pri nas na uro, že dolge tedne poprej. Prater in konjska kočija sta neločljiva pojma, avto pa ne spada v ta okvir. Kljub temu ni dvoma, da bo prej ali slej zmagal avto nad konjem tudi v Pratru. Zopet bo s tem končana idilična tradicija, a tak je pač tok modernega časa tehnike, elektrike in bencina ...
Zvezde in ljudje
Zvezdoslovje se zdi mnogim še vedno fantastična veda brez prave znanstvene podlage. Fage in Legendre sta obvestila nedavno pariško akademijo znanosti o pojavu, ki so ga naravoslovci že opetovano opazovali. Neki morski črv splava ob določenem času na površje in se solnči. Naravoslovci so ugotovili, da splavajo ti črvi na površje vedno ob isti lunini fazi tako, da je zelo verjetno, da se ravna razmnoževanje teh primitivnih živali do luninih fazah. Ako bi šlo za poedine pojave, bi se dalo govoriti o naključju. Tako so pa naravoslovci opazovali nebroj pojavov, iz katerih sledi, da zvezde vplivajo na organično življenje. Pred šestimi leti je Maignon znanstvenim potom dokazal, da vplivajo perijodični koz ulični pojavi tudi na prehrano. Dokazal je, da so nekatere žleze podvržene gotovemu časovnemu ritmu in da ta ritem ni odvisen od toplote.
Tudi človek je več ali manj podvržen vplivu nebesnih teles. Vsi poznamo znani ženski fizijološki fenomen, čigar mesečna perijodičnost je nedvomna. Tudi v tem primeru se je govorilo o naključju. Vpliv lune na žensko
menstruacijo sicer ni dokazan, z druge strani pa moramo priznati, da si učenjaki tega pojava drugače ne znajo razlagati. Abbe Moreux je dokazal, da vplivajo strašni magnetični viharji na človeško razpoloženje. Ti viharji spremljajo velike solnčne pege. Zanimivo je, da so učenjaki že opetovano opazovali vpliv solnčnih peg na ljudi. Tako so dognali, da je šolska mladina za časa solnčnih peg običajno zelo nervozna, starejši ljudje pa bojeviti. Drusri učenjaki so dokazali, da se pojavljajo nekatere kronične bolezni, kakor rev-matizem, podagra itd., s povratkom velikih solčnih peg. Nekateri ljudje so podvrženi vplivi] letnih časov. Blazmki so ob gotovih letnih časih posebno nemirni.
Pri vseh teh pojavih gre deloma za hipoteze. Ako opazujemo vsak pojav posebej, se nam zdi vpliv nebesnih teles na človeka neverjeten. Ako pa združimo vse v eno celoto, se ne umremo ubraniti misli, da kozmos res vpliva na funkcije naših organov. Po mnenju učenjakov gre za nekako izžarevanje nebesnih teles, ki doslej še ni pojasnjeno. Človeški organizem reagira na elektromagnetično izžarevanje, na ultra vijoličaste in x-žarke kakor tudi na vse večje spremembe v svetovju.
X Samomor mlade >dove. Na DuuaiM <e je v torek smrtno ponesrečil šofer Li-tschüuer, ki se je bil se le nedavno poročil. Njegtna žena, šele 25 let stara Hilda, ~i jo vzela moževo smrt tako k Freu, da se je 'čeraj zastrupila s plinom.
X Velik vlom na Dunaju. V uoci od srede na četrtek so vlomilci vdrli ▼ pisarno tekstilne veletrgovine Aporer na Sch >'-tenringu in odnesli iz blagajne okrog udoo šilingov (200.000 Din). V poslopje so prišli po podueUnetn kanalu, iz katerega so pro bili steno v kleti in nato strop iz kleti v p*, sarno. Razbili so blagajno in jo izropaTi. poleg tega pa odnesli tudi velike množine r-vile in drugih tkanin. Odšli so zopet l:analu in izginili brez sledu.
^»OFICÄ OWLOV
snzac ja dneva Prekrasenrusko ancoski vele-m ljubavi. ju-aštv a razkosa i sijaja. Krasni raki. - Velikane scene. —
iosalna režija:
redstave ob
4»| ',-6.,
''4L V«10.
i
ELITNI KINO MATICA najudobnejši kino v Ljubljani,
moderna izvrstna ventilacija, — Telefon št. 124. Prednaznanilo: Najnovejši Lya da Puttl - velefilm   Mlada kri"
X
«S
m
K'
X
X
X
X
X
X
X
veletrgovina z orožjem in m uničijo
Glavna zastopstva tvornic: Pilool, Bayard, Weither» Mauser, Forgeon -
Veliko skladišče orig. angleške tvrdke šiber. — O.ravljamo vse vrste popravila in montiranje daljnogledov
Trgovci, lovska in strelska društva posebne cene
Zahtevajte novi cenik!
253/
X X X X X X X X X X
'K
X X X X
Konzervna tovarna „GLOBUS*', d. d. na Vrhniki javlja tužno vest, da je njen upravni svetnik, gospod
HLFRED DEL FHBRO
polkovnik generalnega tlaka o pokoja, raonatcl] B. Mfetzler-
leolk Industrij Itd.
dne 11. t. m. v Pernitzu, Nemška Avstrija, po dolgi, mučni bolezni preminil.
Pogreb spoštovanega pokojnika se je vršil dne 14. t m. na Dunaju.
Marljivega upravnega svetnika, kateremu je bilo vse življenje le en delaven dan, ohranimo v najlepšem spominu.
VRHNIKA, dne 16. septembra 1926.
Foto-aparate,
risalna orodja strokovn< popravlja mehanična de ravnica Anton Kozina Ljubljana. Cegnarjeva ulica   12 2538
Premog- drva
ILIRIJA, Kralja Petra trg Ö. -Teleron 220 t-3
30.000 Din posojila
išče trgovec proti ga* ranči j i in dobrim obre* stim. — Ponudbe pod «Varno/2687» na upravo «Slov. Naroda».
Trg. pomočnik
spreten prodajalec, zmo* žen tudi nemščine in se ne boji dela — se sprej* me. Hrana in stanova* nje v hiši. — M. Ber* daj s, trgovina s špeces rijskim blagom in seme* ni, Maribor. 2683
Trinadstr. hiša
v Ljubljani na dobrem prometnem in trgovskem Kraju naprodaj. — Po* nudbe pod «Sreča/2684» na upravo «Slov. Nar.».
Pisalni stroj
Remington, dobro ohra* njen, naprodaj. Ponudb be pod Remington/2688 na upravo «Slov. Nar.».
Gospodična
zmožna slovenskega in nemškega jezika — išče službo blagajničarke. — Ponudbe pod «Postena in pridna/2685» na upra* vo «Slov. Naroda».
Brivski pomočnik
vojaščine prost, zmožen slovenskega in nemške* ga jezika se išče za ta* Kojšnji nastop. — Po* nudbe pod »Takojšnji nastop/2686» na uprave «Slov. Naroda*.
Parkctov
(hrastovih) večjo mno* žino ima vedno v zalog: ter jih oddaja po ugocU ni ceni tudi na manjše količine A. Kane, lesna industrija,  Mengeš 2663
Občina Moste pri Ljubljani radj vsestransko izvežba-nega
strojnika i
s strojniško in elektrotehniško sku njo. Nastop službe takoj. — Plača po dogovoru. — Pismene prošnje s tozadevnimi sprčevali je vlagati pri občinskem uradu v Mostah do 22. septembra 1925
SIR äla trapistovsk
la., polnomasten
obležano blago ter nam zno piesno maslo nudi po na umer enejših cenah m ob so' dni postre'bt mlje-karstvo IVAN MARKULJ, Ga-
resnica (Hrvatska). 26/7
Zastopniki 2604 se sprejema o >o vseh kraj h za prodajanje dovoljenih srečk. — Merkur. Brno, Novi, ČSR.
Najnovejši epohalni izum petrolejslsr plinska svetil] k a,
žarnico
NAJBOLJŠI BRHSKI BLflGOU
Zajamčeno čistovolnene moške
— — in damske blagove — —
— —     zadnjih novosti    — —
za
- jesensko in zimsko sezijo
razpošilja najbolj renomirana
1*0-1
zaloga tvornice sukna
SIEGEL- IMHOF, Brno
Palaoktho t*. 12
Največja izbira.  - Najnižje tvorn ške cene. Najsolidncša zvrŠilev vseh naročil — Na zahtevo vzorci zastonj in poštnine prosto.       Tudi privatnim.
Telefon
379
i
Ivan Zakotnih
mestni tesarski mojster
Telefon
379
LJUBLJANA, Dunaska cesta 46
200-500
sveč muči. Krasne oela ruč Neznatna poraba petroleja Sved kakor elektrika1
„AI DA4'
se rabi za razsvetljavo proda .alnie, uradov, gostilnic šol, cerkev, dvorišč, vrtov itd. „AIDA" je prikladna za najmanjše m največje prostore. — Zahtevajte prospekte! Glavno skladišče za SHS ima elektrotehnična 'irma
8VARC i drug t
ZAGREB,  freradovitevd ulici
— Iščemo zaupne zastorn;ke —
— Zahtevajte takoj prospekte1 —
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vi»e, tovarne, cerkve in zvonike. Stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviiioni, verande, lesene ograje Itd.   —   Oradba lesenih mostov, jezov tn mlinov PARNA ŽAGA 28-1 Tovarna furnirja
Stari kolesarji priporočalo le
„Puch** - kolesa
zato jih večina pridno kupuje le pri tvrdki
Ig Ho Vok, Ljubljana
Tavčarjeva (Sodna) ul, 7
Nizka cene!     mi    Tudi na obroke!
Urejuje: Josip Zupančič. — Za cNarodso tiskarno*: Fran Jezeršek. — Za in sera t ol del lista: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani.
14