Leto vii / Stev. 40/a Posebna izdaja kran, 6. oktobra 1954 GORENJSKE UREJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, SAVSKI BREG 2; TELEFON 475; TEK. RAC. PRI NB KRANJ -OKOLICA 8TEV. 624-.T.-127 / IZHAJA VSAKO SOBOTO / LETNA NAROČNINA 400 DIN, POLLETNA 2*0 DIN, ČETRTLETNA 1M DIN, MESEČNA 38 DIN / POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 1« DIM Bistvena je družbena funkcija bodoče komune, zato naj bo teritorialni obseg šele njen rezultat Poročilo predsednika OLO Kranj tovariša MIRANA KOŠMELJA na 21. seji obeh zborov V četrtek, 30. septembra, je bila v Kranju 21. skupna seja obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora. Na zasedanju so odborniki razpravljali, kot smo že poročali, o formiranju komun na Gorenjskem. Na zasedanju imel referat o problematiki v avezi s formiranjem komun predsednik OLO Kranj tovariš Miran Košmclj. Njegov referat objavljamo v celoti. Tovariši ljudski odborniki! je podana predvsem že vsled Pobuda za sklicanje današnje tega, ker predstavljajo komune skupne seje obeh zoorov je že dobro leto ipredmet izredno Vznikla iz nujne potrebe, na živahnih javnih razpravljanj katero so opozorili nekateri na najrazličnejših forumih, sudski poslanci našega okraja predvsem političnih in kar je in okraja Radovljica, hkrati pa zlasti opaziti, tudi v dnevnem 3e že pred dobrimi 14 dnevi časopisju. Prav je, da se zato svetoval to sklicanje sekreta- tega vprašanja loti tudi Ljud-tariat okrajnega odbora SZDL. ski odbor okraja, še predvsem predvčerajšnjim je Plenum O- pa zato, ker vse kaže, da obojnega odbora SZDL obdelal stoje že dokaj zreli pogoji, da Problem komun s političnih vi- stopimo na poti graditve druž-Jikov in hkrati sklenil začeti benega upravljanja korak na-Slroko razpravo preko svojih or- prej Pa tudi sicer je skrajni Janizacij na terenu. Na seji se- čas postaviti to vprašanje pred Kretariata SZDL sem sprejel ta forum; ker obstoji pa tere_ 'Udi obvezo, da pripravim za . . ,__.___,,„„0x0„; sfl; t • j i JL * . nu cela vrsta nejasnih vprašanj, SGJo Ljudskega odbora referat, . . ... ... . ' ki naj zajame vso problematiko često ^nv^anj, *} «*te- «*« s področja oblasti, tako vaJ° odgovora Razen tega pa da bi mogel okrajni ljudski od- «<> «e 'tudl nasi sosednji okraji bor zavzeti do tega vprašanja Pričeli resn° Pripravljati na te svoje stališče. spremembe. Kakor lahko citate Nujnost razprave o komunah v časopisju, je pred dvema dne- v predstavniškem telesu okraja voma zasedal tudi Okrajni ljud- ski odbor Radovljica in zavzel določena stališča. Govoriti danes o komunah je mnogo olajšano spričo tega, da so teoretična vprašanja razčiščena, temu vzporedno pa obstoji že prilično lepa kopica konkretno obdelanega gradiva, ki že kaže na zunanjo podobo in notranje odnose v bodoči komuni, kakršno si vsaj za začetek lahko predstavljamo kot izvedljivo v praksi. Nekateri tovariši, zlasti iz pravne službe, so v zadnjih nekaj mesecih intenzivno obravnavali teoretična stališča in jim iskušali — ustrezno sedanjim pogojem, dati praktično-vsebinsko in pravno utemeljitev v osnutku statuta okraja in komune. Spričo tega, kot sem že rekel, bom imel danes olajšano delo, dolžnost pa mi je povezati fvsa ta (vprašanja v celoto, preko katere bi mogli čimbolj konkretno pokazati na tiste' naloge, ki jih moramo najprej rešiti, če želimo kreniti dalje. Zato bom seveda skušal biti hrati načelen in čimbolj konkreten, razprava pa bo sama lahko najbolje osvetlila tehtnost posameznih ugotovitev in stališ^ Komuna in nična družbena funkcija Predno bi govoril o sami vsebini bodoče komune, je morda Prav, da za lažje razumevanje vsaj kratko spregovorim o izvoru te besede. Izraz komuna Je latinskega izvora in pomeni v svojem prvotnem smislu lokalno skupnost. Prevedeno v ^aš jezik odgovarja izrazu »komuna« beseda »občina«. Izraz ^komuna« se je uveljavil v siednjem veku, ko so si ta na-*lv nadela samoupravna srednjeveška mesta kot upravno-te-ritorialne enote. V tem smislu Se je izraz »komuna« ohranil skozi vse družbene formacije. Se danes uporabljajo romanski jeziki za »občino« naziv "komuna«. I Ko v pogojih socialistične Sraditve govorimo o komuni, Je razumljivo, da gre tu za povsem novo vsebino tega pojma in dejansko tudi za novo (družbeno enoto. Ce hočemo opredeliti družbeno funkcijo bodoče komune, je Potrebno imeti pred očmi naš družbeni isistem kot celoto. Izhajajoč iz te celote pa moramo oceniti, katera je tista družbena celica, na katero se mora socialistična družba na določeni stopnji svojega razvoja naslanjati. Od stopnje tega razvoja in dosežene izavesti množic so odvisne tudi oblike demokracije. V tem razvoju pomenita pri nas nedvomno največji irevolu-cionarni in kvalitetni skok u-vedba delavskega samoupravljanja v podjetjih in izvedena decentralizacija oblasti. Z uvedbo delavskega samoupravljanja v podjetjih smo v osnovi menjali obstoječe proizvodne odnose. Tak kvalitetni skok je (seveda pri nas omogočil [visok poraslt proizvajalnih sil, dosežen v dobi petletnega plana in vzporedno dosežena zavest delovnih ljudi. Ta sprememba v proizvodnih odnosih je razmeroma hitro rodila celo vrsto rezultatov. Družbena lastnina (proizvajalnih sredstev je postala živa stvarnost, delovni kolektivi so s sproščeno iniciativo začeli ustvarjati iz dneva v dan boljšo kvaliteto in večjo izbiro Bohinjsko jezero proizvodov, proizvodne kapacitete so se hitreje dvignile itd. Neposredni proizvajalci tudi že razpolagajo z delom doseženega viška dela in sami odločajo o njegovi razdelitvi, kar predvsem karakterizira v osnovi spremenjene proizvodne odnose. Novi gospodarski sistem kot logična posledica vseh sprememb pa daje tudi že {materialno podlago za novo vsebino socialistične demokracije. Danes že lahko govorimo o tem, da so naši delavski sveti svoj zrelostni lizpit položili in da so se razblinile v prah vse Iluzije sovražnik prerokov, ki so napovedovali skorajšen polom našega gospodarstva in družbenega sistema. Analogne spremembe so dobile svoj odraz tudi na drugih področjih našega življenja. Njih rezultat je možno najbolje oceniti skozi že dosežene oblike demokracije na (najrazličnejših področjih; družbeno upravljanje se je preneslo in začelo uveljavljati v celi vrsti organov, katerih funkcije so opravljali dotlej še državni organi: v raznih gospodarskih združenjih, v svetih za gospodarstvo, prosve-to, socialno politiko, zdravstvo, dalje v sistemu in funkcijah predstavniških teles od zvezne skupščine preko tvseh ostalih do občinskih ljudskih odborov. Pred dobrimi dvemi leti izvedena decentralizacija oblasti je bila izvedena v takem obsegu, da so se skoraj vsa praktična vprašanja družbenega življenja pričela reševati v nižjih demokratičnih organih, predvsem v okrajih. Okraji so zlasti z zbori proizvajalcev — preko katerih je zagotovljena vodilna vloga delavskega razreda v našem gospodarskem sistemu — postali odločujoč in izredno vpliven ekonomski, organizacijski in politični činitelj. Minulo obdobje dveh let pomeni pravcati živi boj za uveljavljanje in razvijanje tega demokrat/ične-ga mehanizma proti vsem biro- kratskim težnjam in pojavom, ki so kot dediščina starega kapitalističnega sistema in še po vojni nujnih administrativnih mer zavirali polet socialističnih sil. Danes lahko ugotavljamo, da so okraji odigrali v smislu krepitve družbenega upravljanja in razvijanja socialističnih ekonomskih odnosov že tolikšno vlogo, da nastaja vprašanje, če so v ,taki obliki in taki vsebini še potrebni. Nam se že v praksi iz dneva v dan kažejo na samih naših zasedanjih nujne zahteve po prepuščanju cele vrste vprašanj, zlasti ekonomskih, nižjimi organom, to je občinam, ker sile življenja in tempo gospodarskega razvoja zahtevajo hitrejše in bolj življenjske ukrepe. Ce ob tem človek pogleda n. pr. samo še pre-natrpanost dnevnih redov naših zasedanj in celo vrsto obremenitev zlasti našega sveta za gospodarstvo, potem zahtevajo ta vprašanja že sama po sebi prak-tičnejšo rešitev. Ta vprašanja so toliko številnejša in problemi toliko večji, čim bolj je posamezni okraj razvit in čim-večji gospodarski potencial je v posameznih občinah. Smo torej v dobi, ko je razvoj proizvajalnih sil v pogojih novih proizvodnih odnosov dosegel tako stopnjo, da sile socializma v razvitejših občinah, okrajih in predelih zahtevajo nov način reševanja posameznih zadev s področja gospodarstva in 'družb, upravljanja. Razvoj dogodkov čedalje bolj zahteva za odločanje o posameznih vprašanjih širši krog ljudi, njih neposrednejšo bližino. To pa zahteva nadaljnje razvijanje oblik in vsebine socialistične demokracije, oblik, ki bodo resnično ustrezale objektivnim in subjektivnim pogojem nadaljnje graditve socializma. Tov. Kardelj je v svojem referatu na III. Plenumu CK ZKJ teoretično to sijajno opisal, ko pravi: »Zveza komunistov je na svojo zastavo zapisala geslo socialistične demokracije. Vselej smo trdili, da ni socializma brez demokracije. Prav tako pa moramo vztrajati na svojem stališču, ki je znanstveno in politično edino pravilno, da namreč morajo oblike socialistične demokracije organsko zrasti iz socialističnih družbenih odnosov. In ker socialistični družbeni odnosi pomenijo odmiranje razredne družbe sploh, kar pomeni končno tudi odpravo vsake oblasti sploh, tedaj je tudi smer razvoja socialistične demokracije nedvomno lahko samo ena: Takšna, ki bo omogočila vsakemu državljanu, da bo sam neposredno udeležen pri reševanju vseh družbenih problemov, tako da nihče ne bo čutil potrebe, da bi se postavljal v vrsto za katerimikoli ljudmi ali strankami, in tako, da nihče ne bo čutil potrebe, da bi se prepiral zaradi oblasti«. (Komunist št. 1—2/54, stran 31). Tu je v bistvu teoretično izhodišče iza bodočo komunalno skupnost. Tu je pravzaprav preprosto nakazana pot do prave komune. Ce govorimo o komunah, ne gre torej tu za noben dekret. Gre za proces, ki ga šele začenjamo, za dolgotrajen proces, ki je in bo tudi v bodoče odvisen od tempa razvoja proizvajalnih sil in materialne izgradnje, odvisen pa tudi od ljudi in njih razumevanja za naloge komune in njenih organov. Gre torej za vprašanje, kako v danih objektivnih in seveda Pogled na Kranj tudi subjektivnih prilikah krepiti našo občino tako, da bo po svoji vsebini resnično začela predstavljati komunalno skupnost. In če se vprašamo, kaj je komuna, lahko mirno uporabimo izraz»občina«, sicer ne v dosedanjem vsebinskem smislu besedi, temveč občina koti skupnost občanov nekega področja. Tudi ne bi bil bil vsebinsko napačen izraz »temeljna krajevna skupnost«, ker gre tu dejansko za osnovno družbeno celico, na kateri ibo slonela socialistična družba in iz katere bo izhajala celotna državna, družbena in politična nodstav-ba. Ni torej važno ime, važno je izhodišče in nova vsebina. Komuna pa ne sme in ne more postati izločen organizem, ne more postati neka nova država v državi; ona je njena osnovna celica, preko katere bo vsa naša družba utrjevala nove in nove socialistične pozicijcy zajemala iz dneva v dan širši krog državljanov v celotnem sistemu družbenega upravljanja in tako postala nova gibalna sila v dolgotrajnem procesu na poti k brezrazredni družbi. V pogojih, ko imamo opravka še z močnimi ostanki razrednega značaja, ko se celotna naša družba razvija pravzaprav v nekih protislovjih med interesi družbene skupnosti in interesi posameznikov, v pogojih, ko imamo zlasti na področju kmetijstva opravka pretežno še z drobno blagovno privatno proizvodnjo, ki elementarno teži h krepitvi kapitalističnih stcem-ljenj, v takih pogojih bodo seveda naloge komune razmeroma težke in odgovorne. S tako koncepcijo razvoja naših občin bo seveda treba vzporedno reševati tudi vprašanje okrajev in njihove nove funkcije. Oni se bodo čedalje bolj razvijali v regulatorni vlogi med razvitimi in nerazvitimi komunami in zagotavljali enoten gospodarski razvoj. Hkrati pa bodo morali krepiti svojo politično-upravno funkcijo in varovati osnovna socialistična načela v skladu s socialistično zakonodajo. Ali so pri nas dozoreli pogoji za formiranje komun Rekli smo, da so novi družbeni in proizvodni odnosi, uvedeni z delavskim samoupravljanjem, v podjetjih povzročili silen porast proizvajalnih sil. Prav tako smo sami priča razširjanju družbene samouprave tudi na drugih področjih javnega življenja in hkrati temu, da novi gospodarski sistem že polaga začetne materialne temelje za nove oblike in vsebino socialistične demokracije. Ugotavljali smo, da je sedanji mehanizem lokalnilh upravnih organov, katerih poudarek je bil v zadnji dobi na okrajih, že preveč okorel in že zavira nadaljnjo rast socialističnih sil. Vzporedno s tem se tudi kaže, da umetno ustvarjene administrativne meje okoli naših mest v sedanjih pogojih zavirajo vpliv socialističnih sil na deželo in postajajo čedalje bolj nevzdržne. Pri nas imamo zelo tipičen tak primer v Kranju. Vzemimo samo dejstvo, da dobrih 30% delavcev, ki delajo v kranjskih tovarnah, stanuje na podeželju. Ti delavci pa v večini primerov ne kažejo dovolj aktivnosti in zanimanja za razvoj mesta samega, niti za kraj svojega bivanja, ker jim teri-torialno-administrativne meje ne dajejo dovolj možnosti angažiranja v obeh smereh; kajti mesto, kjer oni ustvarjajo dobršen del narodnega dohodka, nima interesa poslušati njihovih želja za napredek vasi, češ da mu preostajajo komaj za sebe pičla sredstva. V okraju pa gledamo problematiko obrobnih občin često s stališč, ki niso neposredno zrasla iz življenja in potreb, kakršno se razvija na terenu. Taka nezainteresiranost je mnogokrat tudi vzrok, da je teh 30% kranjskih delavcev s podeželja razmeroma najmanj politično "aktivna. Take rezultate so nam pokazale tudi zadnje volitve v ljudske odbore, kjer je prav teh ljudi razmeroma malo kandidiralo in bilo še manj voljenih v lokalna predstavniška telesa. Ko govorimo o razvojni poti okrajev — kot tistih osnovnih družbenih enot, na katerih smo gradili zadnja leta celotno našo ekonomsko politiko in ko govorimo o pogojih ustvarjanja komun, je treba imeti se nekaj pred očmi. Vse dosedanje občine in tudi okraji so po svojem 'nastanku in dosedanji razvojni poti v bistvu še vedno administrativno teritorialne tvorbe, preko katerih smo v državnem merilu izvajali politiko izgradnje materialne osnove za socializem. Cimdalje nazaj pogledamo?, tem večji j>e njihov teritorialno-administrativ-ni značaj, preko katerega je državna oblast vodila dosedanjo politiko. V takih pogojih so seveda — vi se sami dobro spo-'(Nadaljevanje na 2. str.) Referat tov. Mirana Košmelja na 21. skupni seji OLO Kranj Komuna je oblika socialistične demokracije, ki bo organsko zrasla iz socialističnih družbenih odnosov za enoten postopek. Naša bodo- odnos do državljanov in gospo- hodka. Z drugimi besedami se (za industrijsko.) Po posameznih občinah izgledajo podatki Narodni dohodek v tisočih po prvotnem planu za 1. 1954 Število Soc- ^uktura preb. 1953 stevi]o (Nadaljevanje s 1. str.) minjate — do pred dobrimi ^a občina — komuna, dobiva z darskih organizacij. kaže v tem še podedovano za dvemi leti n. pr. proračuni doseženimi rezultati delavske- Kaj nas po vsem tem vodi ostajanje kmetijske proizvodnje takole okrajev predstavljali zgolj ad- £a samoupravljanja nov smisel k zaključku, da smo zreli za tak ministrativen akt, z določenimi in novo vsebino. Dati ji bo tre- prehod. Ze samo dejstvo, da proračunskimi kvotami od zgo- ba se ekonomsko osnovo, da imamo v okraju tri naravna go-raj navzdol, z določenimi inve- bo lahko postajala čedalje bolj spodarsko močna središča z iz-sticijami itd., okraji pa na te komunalna, t. j. krajevna skup- redno povezanostjo svoje bliž-stvari do takrat niso imeli po- nost v iokviru splošnega jugo- nje ali oddaljenejše okolice, sa-sebnega vpliva. Danes je polo- slovanskega socialističnega raz- mo po sebi zgovorno priča o žaj v okrajih že docela druga- voJa- Komuna bo tudi razpore- objektivnosti teh zahtev. Ta čen, dosti — {ponekod pa nič Ja*a tisti višek ustvarjenega središča so že doslej imela sta-— se pa ni spremenil v obči- dela, ki ga ji bo socialistična tus mest s samostojnimi pravi-nah, z izjemo tistih mestnih skupnost pa zagotovitvi splošnih cami in so svojo najtežjo pre-občin, ki so dobile posebne pra- Potreb prepuščala. Zato bo jtu- izkušnjo v pogledu vodenja sa-vice. Toda v tem času so se di edinole v komuni lahko iz- mostojne politike že prestala, z ekonomskim napredkom stva- ražena resnična ljudska sa- Pa še drugi podatki karakteri-ri začele bistveno spreminjati, mouprava; zato pa ji bo moral zirajo objektivno dozorele po-Kjerkoli mesta že igrajo določe- okraJ prepustiti Vse tiste posle, goje v našem okraju, kar se no gospodarsko vlogo in kjer ki karakteriziraj o neposredni kaže v naslednjem: koli nastajajo novi industrijski ___________________________________________________ centri, se vprašanje takega odnosa do občin ostreje postavlja od spodaj havzgor. Razvijajoča se industrijska in druga dejavnost je marsikje docela spremenila socialno strukturo, gospodarski razvoj pa je ustvaril in še ustvarja nova gravitacijska področja, ne meneč se za upravno teritorialno razdelitev. V prej zaostalih in revnih predelih se z ekonomsko rastjo u-stvarjajo novi odnosi in nove družbene enote. Meje starih občin trga 'življenje samo povsod, kjer ugotavljamo določen gospodarski razvoj. Zdaj se postavlja samo vprašanje izhoda. Pokazali smo že, da je bil dosedanji mehanizem družbenega upravljanja, gledan skozi prizmo razvoja in utrjevanja dosedanjih okrajev, v bistvu prvi korak v smeri ustvarjanja komun in tudi nosilec tega razvoj a. V teku razprave smo tudi pokazali, da je nov izhod v občinah. Toda občin z dosedanjo vsebino ne potrebujemo več, ker so tudi one svojo dosedanjo funkcijo opravile in v dosedanji obliki preživele. Povsod, pa tudi tam, kjer še al Po Občina prebival. delavci ostali kmetje gospodar. 1953 v »/o v % V "/o organiz. Kranj 17.753 72.4 23,2 4,4 91 Tržič 10.169 70,1 17,3 12,6 45 Škofja Loka 8.741 32,0 32,0 13,0 57 Resnica 1.140 38,0 14,2 47,8 3 Cerklje 4.828 29,2 13,4 57,4 14 Gorenja vas 3.138 27,5 19,1 53,4 10 Gorice 1.660 34,7 34,7 30,6 4 Jezersko 826 59.3 21,4 19,3 8 Mavčiče 1.160 45,0 10,0 45,0 2 Naklo 2,959 56,3 15,2 28,7 7 Poljane 2.468 25,4 12,4 62,2 7 Preddvor 2.427 44,7 26,6 28,7 9 Predoslje 2.488 61,3 12,1 26,6 8 Seloa 2.208 32,3 14,1 53,6 6 Smlednik 1.912 53,2 14,6 32,2 8 Sovodenj 1.021 19,3 19,1 61,6 1 Šenčur 4.012 50,1 13,1 36,8 9 Zali log 1.437 33,3 19,9 46,8 6 Zminec 1.071 25,9 14,7 59,4 2 Zabnica 2.712 50,2 16,5 33,3 4 Železniki 2.598 56,4 18,8 24,8 17 Ziri 3.455 54,3 16,7 29,0 13 Skupaj 80.190 54,1 19,8 26,1 331 čin, industrija XI o in ostale °/o Kmetij. •/o skupaj dejav. Kranj 6,377.042 99 52.900 1 6,429.942 Tržič 2,102.346 97 56.300 3 2,158.646 Škofja Loka 614.938 89 74.700 11 689.638 Besnica 3.307 13 22.400 87 25.707 Cerklje 27.546 14 166.100 84 193.646 Gorenja vas 35.393 44 45.300 56 80.693 Gorice 4.316 12 33.100 88 37.416 Jezersko 12.686 72 4.900 28 17.586 Mavčiče 2.100 5 42.500 95 44.600 Naklo 45.798 55 36.800 45 82.598 Poljane 8.793 17 43.700 83 52.493 Preddvor 41.928 55 34.500 45 76.428 Predoslje 77.078 60 50.600 40 127.678 Selca 9.915 16 52.900 84 62.815 Smlednik 5.501 11 46.000 69 51.501 Sovodenj 1.200 6 18.400 94 19.600 Šenčur 14.911 12 106.900 88 121.811 Zali log 2.268 11 18.400 89 20.668 Zminec 15.417 39 24.100 61 39.517 Zabnica 4.999 7 66.200 93 71.199 Železniki 171.519 90 19.500 10 191.019 Ziri 134.947 73 50.600 27 185.547 Skupaj: 9,713.948 90 1,066.800 10 10,780.748 S socialno strukturo je zani- stva, pri čemer lahko delavski cept razvoja naše socialistične politike, ki bo lahko od-stranjal določene antagonizme med mestom in vasjo ter jih izločeval kot činitelje ki bi negativno vplivali in hromili zdravo socialistično1 politiko v organih komune. Samo enoten politični koncept in spoznanje, da na temelju socialističnih družbenih odnosov ni in ne more biti nasprotja med mestom in vasjo, lahko zagotovi konstruktiven razvoj komunalnih skupnosti.« (Komunist št. 3-19/1954, stran ^5). Iz vseh navedenih podatkov in utemeljitev, ,ki sem jih doslej navedel, že izhajajo objektivne možnosti za vsebinske spremembe v družbenem upravljanju, t. j. v smeri ustanavljanja komun. Zlasti velja to za naša tri mesija, Kranj^ Tržit in Škof j o Loko, ki bi s priključitvijo svojega zaledja postala naravni centri in vsestransko zadosti čvrsta jedra za prehod v večje teritorialne krajevne skupnosti in za zdravo rast bodočih komun. Za združevanje teh mest z okolico govore tudi še drugi razlogi. Obstoji n. pr-še cela vrsta panog, v katerih miva še primerjava strukture razred s svojo socialistično mi- zane na ta mesta: vzemimo narodnega dohodka. Iz te izha- selnostjo veliko pripomore h zdravstvene domove, ki služijo ja, da v okraju ustvarja 26°/o krepitvi socialističnih postojank poleg mestnih potreb še vsemu kmetijskih proizvajalcev komaj na vasi. Ze sedaj se kaže, da svojemu zaledju, višje gimna- 10% narodnega dohodka, in na- so umetno ustvarjene admini- zije, gledališča, razne ptrokov- sprotno 74% delavcev in osta- strativne meje ovira pri raz- ne šole, knjižnice itd. itd. Vse lih poklicev 90% narodnega do- širjanju političnih vplivov me- to so primeri, ki zgovorno go- Cimbolj z razvojem industrije sta in okolice in ovira pri od- vore za take teritorialne meje, spreminjamo socialno struktu- stranjevanju razlik med mestom kakršne ustvarja socialistični ro v prid delavstva v mestih in vasjo. Če smo branili naša razvoj sam in hkrati dokazuje, in čimbolj se veča naravni pri- mesta doslej s takimi mejami kako sproščene sile terjajo nov rastek ljudi, tembolj terja na- pred motnjami vaške drobno- življenjski prostor in večjo o- stajajoča situacija hitrih kora- lastniške miselnosti, ki bi lahko snovno celico, kov v smeri preobrazbe kme- motile rast socialističnih sil v Pa tudi v nekaterih drugih tijstva. Gre tu za objektivne mestu, smo ustrezno tolikemu predelih okraja so ustvarjena Gornji pregled socialne struk- zave v komunalno skupnost, ki zahteve — za več hrane, pa tu- materialnemu porastu naših sil že zadosti močna gravitacijska ture v našem okraju kaže v bi laže spremljala razvoj vsa- di za socialistično preobrazbo in ustreznemu porastu sociali- področja, ki bi prišla eventuel- povprečju, zlasti pa v nekate- kega posameznega podjetja. našega kmetijskega prebival- stične zavesti mestnega prebi- no v poštev za formiranje sa- gojev za formiranje razvite ob- rih razvitejših občinah, na ličine — komune, bomo morali godne pogoje za razvoj komu-iskati novo vsebino njihovega nalnih skupnosti. Tudi število dela, če hočemo naprej. V bist- gospodarskih organizacij v o-vu gre torej povsod za isti kraju kaže na smotrnost njihove in enoten proces, čeprav še ne tesnejše in neposrednejše pove- {■HMMMMi PO REFERATU TOV. MIRANA KOŠMELJA IN PO IZČRPNI OBRAVNAVI OLO, JE TA SOGLASNO UGOTOVIL, DA SO V OKRAJU PODANI DRUZBENO-POLITICNI IN EKONOMSKI POGOJI ZA USTANAVLJANJE KOMUN IN SPREJEL NASLEDNJE SKLEPE: Okrajni ljudski odbor Kranj, ki se je sestal na pobudo nekaterih ljudskih poslancev okraja in plenuma Okrajnega odbora SZDL na posebno skupno sejo odbornikov obeh zborov, je razpravljal o možnostih in pogojih za ustanavljanje komun v kranjskem okraju ter izvolil pripravljalni odbor, ki naj: 1. na osnovi ekotiomj-ko-družbene analize okraja in posameznih občin pripravi konkretne predloge za formiranje komun v okraju in za združitev kranjskega okraja z radovljiškim okrajem, vse s podrobno dokumentacijo; 2. v sodelovanju s političnimi organizacijami organizira in vodi razpravo o formiranju komun z volivci na zborih volivcev; 3. na podlagi takšnih predpriprav izda predloge potrebnih organizacijsko-pravnih ukrepov, kot so predlogi statutov okraja in občin, poslovnikov in poslovnih pravil; sistematizacijo delovnih mest občin in okraja; predloge za razporeditev kadrov in podobno; 4. pripravi predloge za organizacijo in poslovanje ljudskih odborov novih občin in okraja do novih volitev; 5. prouči in pripravi predloge glede ostalih organizacijsko-tehničnih vprašanj (kot je vprašanje organizacije zbornic in drugih skupnih zavodov ipp., razporeditev imovine, arhiva itd.); 6. pripravi predloge glede nadaljnje veljavnosti obstoječih pravnih predpisov občinskih ljudskeh odborov mestnih občin in okrajnega ljudskega odbora; 7. na podlagi vsega tega pripravi predloge za okrajni ljudski odbor, katere naj ta stavi Izvršnemu svetu in Ljudski skupščini LRS glede spremembe obstoječih predpisov kot so Zakon o upravni razdelitvi in drugi predpisi; 8. poda poročilo in stavi svoje predloge v smislu točk 1—7 v odločitev Okrajnemu ljudskemu odboru najpozneje do 20. oktobra t. 1.; 9. deluje v povezavi s podobnim odborom okraja Radovljica; 10. za proučevanje in pripravo posameznih problemov imenuje posebne komisije in odbore; 11. izbere izmed sebe predsednika. Predsednik okrajnega ljudskega odbora določi pripravljalnemu odboru potrebni administrativni aparat. O teh sklepih se obvesti: Izvršni svet LRS in se mu predlaga: * 1. da upošteva pobudo in sklep o formiranju komun v okraju Kranj in o združitvi okraja Kranj in Radovljica v novo okrajno skupnost komun in 2. da izvede potrebne ukrepe v zvezi s formiranjem komun in okrajne skupnosti ter stavi IS LRS ustrezne predloge, tako da bi bila nova ureditev uzakonjena že do sprejetja družbenega plana za leto 1955. Okrajni ljudski odbor priporoča vsem občinskim ljudskim odborom in ljudskim odborom mestnih občin, da tudi s svoje strani vzpostavijo medsebojne stike zaradi predpriprave organizacijskih, pravnih in kadrovskh ukrepov za ustanovitev bodočih komun. Okrajni ljudski odbor naroča vsem svojim odbornikom, da so aktivno udejstvujejo na terenu in tolmačijo državljanom — na zborih volivcev, utemeljenost ustanovitve komun na Gorenjskem. valstva danes v položaju, ko teh mostojnih komun; utemeljenost postojank ni več mogoče zru- tega bodo seveda morale pokositi. Vpliv delavskega razreda zati solidne ekonomske .analize, v porajajočih se komunalnih pri čemer bo seveda igrala vlo-skupnostih bo zato največji po- go tudi zrelost ljudi, njihova rok družbenega napredka in raz- odločitev in vprašanje ustrez-vijajanja socialističnih odnosov nega političnega in strokovne-na vasi. ga vodstva. V tem smislu ob- ,r__. ... , .. . ~" stoji morda največ pogojev za V pogojih, ko razvijamo kme- področje bazenov Sel. tijsko proizvodnjo z ekonomskim §ka ^ Poljanska dolina< vzpodbujanjem privatnih pro- ' „. . , izvajalcev, ni mogoče prezreti ^širjenje družbenega uprav- tudi zahteve po dobrih vodstvih ljanjjl P°staJa opravičljivo nas komun. Obstoji namreč nevar- osrednJi problem. [Reševanje te- nost da vodstva ne bi zašla in ga Problema izsiljuje dosežem usmerila svoje politike proti proizva- gmotni napredek, ki v novih Visokogorsko letovišče Jezersko množici individualnih proizva- družbenih proizvodnih odnosih jalcev ali pa, kar predstavlja vz§aJa sam P° sebi nove mno- predvsem nevarnost v industrij- žice v dunu socialističnega na- sko manj razvitih predelih — Predka. Storili bi hudo druž- da ,ne bi zapadle vplivom po- beno naPako- če bi odmikali re- skusov kapitalističnega izkori- ševanJe teh vprašanj kjerkoli ščanja tuje delovne sile, kamor so, žf dozorela> čakajoč na vse- sama po sebi teži privatna bla- splošno dozorele prilike. Na- govna proizvodnja. Tovariš Mi- loga subjektivnega faktorja, t. j- ha Marinko daje našim kadrom najodgovornejših in vodečih lju- poučno napotilo, ko pravi: dl ter Predstavniških teles je, poganjati motor socializma na- »Naša naloga je, da pri prej in s tem omogočiti njego- vodstvenih kadrih in pri or- vim silam premagovanje vsakih ganizacijah Zveze komuni- ovir, ki se mu na tej poti zo- stov razvijemo enoten kon- perstavljajo. Nekatera napačna pojmovanja o komunah Čeprav razprava o komunah da bo bodoče združevanje okra- analize ali vsaj pomagali priti gospodarsko dvignejo, če hoče-še ni zajela zadosti - širokega jev isto kot so bile nekdaj ob- do njih, ustvarjajo s takimi mo zagotoviti enoten gospodar-kroga ljudi na terenu, se sli- lasti, kar kaže na isto bolezen, stališči že vnaprej nezaupanje gki napredek To bo kakor šijo tu in tam že razne pripom- na kateri bolehajo tudi prakti- pri ljudeh, ki želijo posvetova- smo žg rekU eng od ' j ih be in popolnoma napačna tol- cisti. Sam se namenoma danes nja, temeljitega premisleka in 'funkcj. bodocega okraja ki bo mačenja Del teh slabosti je nočem spuščati podrobneje v vse pa tudi upoštevanja njihovih že- K '' . gotovo pripisati dejstvu, da obstoječe variante glede števila lja. Iz analize soc. strukture v Kot stcuPnost razvitih in manj vsaj v našem okraju'— z izje- komun in njihovih področij, ker okraju, od ekonomskega na- razvitih komun imel predvsem mo' zadnjega tedna — diskusije bi bilo napak prejudicirati stva- predka nekaterih | dosedanjih v tem SV°J smisel. Omenili smo o komunah niso usmerjale naše ri, ki jih Ibo naše nadaljnje občin in njihovega vpliva na tudi že, da občin v starem smi-organizacije SZDL z živo bese- delo moralo šele razčistiti s so- predele izven njih, pa izhaja, slu ne homo več potrebovali-do. Pa tudi po inaših časopisih lidno argumentacijo in strpno da ni zavreči kar vnaprej mi- Glede majhnih in nerazvitih so se obravnavali problemi le diskusijo. Kar je danes treba sli in potrebnega študija teh občin, ki se ne bi mogle ali ne bolj načelno. Naši politični de- predvsem naglasiti je to, da bo primerov. Tudi misel, da bi hotele priključiti razvitejši lavci na terenu zaradi tega niso odločanje o priključevanju in ustvarjajo komune lahko samo komuni, bo treba torej najti no' imeli jasnih stališč in točno b- združevanju posameznih terito- industrijsko razviti predeli, je vo vsebino dela, ki bo po svo-predel jenih pojmov, kar je v rijev moralo biti prepuščeno nevzdržna; kako naj si le neki jem bistvu vsaj začetek istih glavnem osredotočilo razpravo predvsem volivcem samim. Se- človek predstavlja bodoči raz- odnosov kakršni bodo v komu-_ kolikor je je pač bilo _zgolj veda to ne pomeni, da ne bi voj n. pr. Vojvodine in podobna teritorialna vprašanja To smeli kazati, opozarjati in vo- nih predelov, kjer bo kmetij - je /ena od slabosti, ki bi bila diti ljudi v smeri, ki bo najbolje ska proizvodnja ostala vedno Ponekod prihajajo iz vrst ne-lahko zelo nevarna' ker iz vse- ustrezala socialističnim smo- najmočneje zastopana v struk- katerih kmetov na dan tudi ga kar smo povedali, že jasno trom. turi narodnega dohodka. mnenja oziroma neka bojazen izhaja, da je bistveno odrediti Dalje"loek^ri~tovarišr po- Slišijo se (tu in tam tudi gla- da bo pomenila bodoča komuna družbeno funkcijo bodoče ko- vsem neodgovorno in površno sovi, da je ustanovitev neke do- propast za kmeta. Celo takih mune, teritorij pa naj bo rezul- delajo enostavne zaključke, da ločene komune možna šele te- bedarij je bilo nekaj, da je ko-tat tega. Zato jje mišljenje, da obstoje pogoji za ustvarjanje daj, kadar bodo objektivni, t. mUna nadaljnja stopnja fca bo-gre tu za golo in novo terito- komun v našem okraju samo v j. materialni pogoji v celoti za- doco naci0nalizacijo zemlje. TU torialno razdelitev, zgrešeno in primeru treh naših dosedanjih gotavljali zadostna sredstva, ki so vsakršna pojasnjevanja prav-kaže na popolno nerazumeva- mestnih občin. Tudi velikost teh jih komuna potrebuje. Razum- zaprav odveč; najvplivnejši nje bistva problema bodoče ko- treh komun bi kar sami radi ljivo je, da bomo imeli različ- držav'i so že zadosti niune in okraja kot skupnosti odredili. Namesto da bi se po- no razvite komune — visoko ^ komun ter njune družbene vlo- trudili izdelati ustrezne in vse-1 aktivne in manj razvite; sled- prepričljivo povedali, da j ge. Slišijo se namreč glasovi, stranske ekonomsko-politične njim bo treba pomagati, da so (Nadaljevanje na 5. str.) NA 17. SEJI OBEH ZBOROV OLO RADOVLJICA JE GOVORIL O USTANAVLJANJU KOMUN PREDSEDNIK OLO TOV. MILAN KRISTAN. O SEJI SMO POROČALI ZE V PREJŠNJI REDNI ŠTEVILKI, V DANAŠNJI ŠTEVILKI PA OBJAVLJAMO V CELOTI POROČILO TOVARIŠA MILANA KRISTANA. Tovariši ljudski odborniki! sko nakopičen v posameznih Mislim, da so ugotovitve, na centrih, marveč razbit po vsem Podlagi katerih je prišla gru- okraju, daje našemu okraju Pa odbornikov do zaključka, da prednost pred ostalimi ne glede je potrebno razviti široko raz- na to> da Je lsto dejstvo omo-Pravo o pogojih in možnostih gočilo, da se je delavsko uprav-iormiranja komun, pravilne. V ljanje pri nas povsem uvelja- okraju samem so se oblike de- vilo; da je že preskočilo okvi---- Uvskega in družbenega samo- re gospodarskih organizacij in dar go za to p^anj materialni so dokončno odpravljeni kapi- Upravljanja razvile do take se Je že močno uveljavilo tudi pog^jj, Kot je bil nadaljnji pro- talistični vplivi drobnih proiz- stopnje, ko postajajo sedanje or- na ostalih področjih družbene- g1-esivni razvoj doseženih rezul- vajalcev. Kanizacijske forme pretesne in ga udejstvovanja. Relativno tatov naše ljudske revolucije, Sistem Administrativnega pla-celo ovira nadaljnjemu razvoju močna industrija in tudi rela- ki se je razvijala na osnovi niranja gospodarstva pa je po-W poglabljanju socialističnih tivno močan delavski razred sta nob, proti okupatorjem in do- stajal vedno večja ovira nadalj-družbenih odnosov. Kaže se ja- hitreje kot kjerkoli ustvarjala macjm izdajalcem v okviru njega razvoja proizvajalnih sil. ^ potreba, da se organi sa- materialne in idejne pogoje za protifašistične svetovne vojne Zaradi tega se ie leta 1951 za-fcioupravljanja še bolj približa- polno uveljavljanje družbenega možen samo v smeri graditve čel hitrejši proces demokrati-ljudem in samim proizvaj'al- upravljanja. Na osnovi tega socializma, tako je tudi danes zacije, )ki je bil edina rešitev cem. materialnega in idejnega dviga, mozen nadaljnji razvoj samo v takratnih nasprotij in edina pot Dejstvo, da predstavlja v na- doseženega s polnim uveljav- smeri Vedno večjega poglablja- nadaljnjega razvoja. Gospodarim okraju napredni družbeni ljanjem delavskega samouprav- nja socialistične demokracije in ski razvoj se vedno bolj pre-*lement v celotni socialni struk- ljanja pa so neposredno rasli Vedno večjega uveljavljanja pušča delovanju ekonomskih zamiri več kot 55% celokupnega novi pogoji za formiranje ko- ljudske samouprave. Tempo konitosti, vodstvo in upravljanje Prebivalstva in ta ni enostran- munalnih skupnosti. razvoja socialističnih družbenih gospodarstva pa postopoma pre- odnosov je odvisen od razvoja haj a Iz državnih organov na proizvajalnih sil in od zavesti organe delavskega samouprav-ljudi, ki so spoznali, kaj je eko- ljanja. Vzporedno s tem tudi nomsko nujno in družbeno mo- nezadržno odpada gospodarska goče in kaj je zaradi rasti in operativa od organov oblasti, razvoja neizogibno. V našem Razpolaganje z viškom dela se razvoju po revoluciji so se iz postopoma prenaša na predstav-njali Montesquicu in giron- dneva v dan kopičile družbeno- niška telesa neposrednih pro-disti — tisto enotnost veli- razredne demokratične prido- izvajalcev. Ljudskim odborom kih narodov, ki je postala, bitve, dokler se z uvedbo in kot predstavniškim organom četudi prvotno nasilno razvojem delavskega in druž- ljudske oblasti se daje vedno ustvarjena, zdaj vendarle benega upravljanja niso nakopi- večji družbeno-ekonomski po-mogoč činitelj v družbeni čile v takšni meri, da zahtevajo udarek. S tem postanejo terito-proizvodnji. »Komuna je novih kvalitetnih sprememb. rialno-upravne razdelitve pre-ustvarila republiki osnovo za in 6e se je v prvih povojnih ozke in potrebno je iskati širših resnično demokratične usta- letih, v nasprotju z današnjim področij, v katerih pridejo lanove. Toda niti »cenena vla- stanjem krepila državna oblast, hko načela demokratizacije da« niti »prava republika« Se ta ni krepila z namenom od- družbenega upravljanja do po-nista bili njen končni cilj. vzeti pridobitve revolucije tem- polnejšega izraza. več zato, da so se ustvarili po- Ce so v prvih letih bili potrebni goji bodočih sprememb. Ce ne številni krajevni odbori za izbi v prvih povojnih letih imeli polnjevanje in podrobno reše-centralizirane oblasti, če ne bi vanje gospodarske in družbene imeli centralistično vodenega Problematike če smo v letu 1945 gospodarstva, ne bi ustvarili na teritoriju današnjega Okraj-pogojev za uveljavljanje delav- ne«a odbora imeli 41 krajevnih Dosedanja razprava o komunah je bila marsikdaj nepravilna Biser naše Gorenjske — Blejsko jezero z otokom Razprava, ki se je razvijala °d julija, ko je bila misel o formiranju komun v našem okraju Prvič javno izražena na političnem zborovanju na Jelovici, je bila tudi polna slabosti in nerazumevanj. Pri teh diskusijah sei je predvsem čutilo idejno Nerazumevanje komun. Zaradi tega so se razprave sukale pred-vsem o teritorialno upravni razdelitvi, številu komun itd. Tako s° nekateri nujno menili, da ?re za navadno reorganizacijo ^ komasacijo občin in okrajev. Človek se je nehote spomnil ^a izkrivljanje tolmačenj Parile komune, o katerih je Marks ^ spisu »Državljanska vojna v ^anciji« podal kritično oceno, kjer pravi: »Nasprotje med komuno in državno oblastjo so zmotno šteli za pretirano obliko stare borbe proti preveliki centralizaciji« (Zbrana dela — Oboje se je pojavilo mimogrede in samo od sebe. Njena prava skrivnost je v tem: bila je v bistvu vlada delavskega razreda, rezultat boja proizvajalskega proti prevajalskemu razredu, tista kon- čna odkrita politična oblika, ;kega in družbenega upravlja- odborov in v letu 1946 še 30, v kateri se je lahko izvršila n1a. če ne bi imeli tega ne bi P°tem se Je zaradi decentrali-ekonomska osvoboditev de- im0'lf goje nadaijnje rasti zaciJe in demokratizacije in la.« v katerih lahko »država omeji 2aradi Ponosa poslov od cen- Ce si predstavimo našo komu- svoje funkcije v bistvu na evi- tralmh organov in posebnih o-nalno kupnost, vidimo, da ta aenco jn kontrolo, ki jo oprav- Perativnih gospodarskih direk-raste iz uspehov in rezultatov ljajo đelavci sami' (Lenin, Zbra- cij na okrai in občine ter ne_ stran 685). Običajna usoda naših revolucionarnih pridobi- na deja _ str. 267), ne bi imeli P°sredno na gospodarske orga-novih zgodovinskih stvaritev tev. »Tu se poraja«, kakor pra- pog0jev, da »preneha biti ta dr-ie, da jih zmotno štejejo za vi tov. Marinko, »nova družbe- žava politična država« in da se hlačice starejših in celo pre- na skupnost, ki korak za kora- »javne funkcije« spremene iz živelih oblik družbenega živ- kom in dan za dnem odpravlja političnih v preprost« admini-Ijenja, katerim so nekoliko ostanke starega razrednega sve- strativnc funkcije« (Engc!fwva Podobne. Tako so tudi v tej ta, ki staro in preživelo nado- polemika z anarhisti, Lenin III. novi komuni, ki razbija so- mešča z novim in s tem utira stran 267). Ravnotako ne bi dobno državno oblast, videli Pot novim družbenim odnosom. imeii pogojev, da poseganje državne oblasti' v družbene od- Uvedba samouprave v gospo-nose postaja od področja do nizacije, pokazala takšna podrobna delitev kot škodljiva. Od 30 odborov smo prešli s komasacijo posameznih občin na 11 občinskih ljudskih odborov in 2 ljudska odbora mestnih občin s {pOMfblllml pravicami. Da bi se zagotovil gospodarsko pomembnim občinam nemoten razvoj, dobivajo še v duhu uveljavljanja splošnega načela demokratizacije in decentralizacije vedno več funkcij v samostojno reševanje. V letu 1950 se iz okraja izloči mesto Jesenice in v letu 1951 še mesto 'Bled, ki dobita na področju lokalnega gospodarstva, turizma, gostinstva, obrtništva ter komunalnih zadev samostojne pravice. Bistvena kakovostna sprememba, ki je bila nakazana v splošni liniji demokratizacije, v praksi pa uresničena, v obstoju začasnih delavskih svetov, je dobila svoj pravni izraz v Zakonu o delavskem samoupravljanju, sprejetem julija 1950. S tem dobita pravno utemeljenost do tedaj najgloblje kakovostne revolucionarne spremembe, organ delavske samouprave — delavski svet in upravni odbor, ki sta do tedaj poslovala kot posvetovalna organa. Odnose v podjetju urejeta ta organa samouprave namesto dosedanjih državnih organov samostojno, s pomočjo od delavcev sprejetih tarifnih pravilnikov. Na ogromnem področju reguliranja družbenih odnosov se je izamenjala funkcija državnih organov s funkcijo samouprave. Obstoj delavskih samoupravnih organov in nadaljnja sprostitev svobodnega delovanja e-konomskih zakonitosti je pospešila tudi sprostitev ustvarjalne iniciative in povečala produktivnost dela nekakšno oživljanje srednje- (Marinko na III. kongresu ZK veških komun, ki so bile Slovenije), sprva predhodnica te oblasti, darstvu, zmaga decentralizacije a so potem tvorile njeno osnovo. Komunalno ureditev so zmotno šteli za poizkus — zamenjati z zvceo majhnih državic, o kakršnih so sa- Gre za vsebinsko reorganizacijo Velike stvaritve se ne uresničujejo po želji posameznikov ali skupin, temveč takrat, ka- je mesto gospodarjenju s stvarmi in sredstvi proizvajalnih procesov.« (Marks). Prehodili smo težko, toda revolucionarno not Pot, ki smo jo prehodili, je imenu delavskega razreda. Za- upoštevati (voljo in iželje ljud °ua za človeško življenje dolga koni tega obdobja kažejo izra 111 težka. Danes, ko stojimo pred žito obeležje koncentracije ob ^°rnembnim vprašanjem, ^rav, da si jo predočimo stva. Ljudski odbori morajo predložiti v obravnavanje voliv-je lasti v rokah državnih organov, cem vse pomembnejše proble- področja odveč in zamre po- in sproščeno delovanje ekonom-tem samo od sebe«, da »vlada- skih zakonitosti pa je zahtevala nje nad osebami prepusti svo- nadaljnjih ukrepov demokratizacije dela ljudskih odborov. Novo nastala situacija, nove naloge in nova vloga državnih upravnih organov je zahtevala spremembo Zakona o ljudskih odborih. Aprila 1952 je bil zaradi tega izglasovan v skupščini splošen Zakon o ljudskih odborih, julija 1952 pa republiški Zakon o občinskih ljudskih odborih. S smiselno debirokratizacijo in vedno večjim uveljavljanjem samouprave so bili pri ljudskih odborih z novim zakonom odpravljeni izvršilni odbori. Po novem zakonu postaja ljudski odbor kolektivni organ uprave, upravljanje. Z uredbo o ustanovah s samostojnim iUnansira-njem se je v letu 1952 uvedlo družbeno upravljanje v aistano-vah, ki rešujejo razna vprašanja družbene dejavnosti. Družbeno upravljanje pa se je uveljavilo celo v bankah in hranilnicah. ,' Uredba o upravljanju stano- vanjskega fonda, sprejeta junija 1954 pa je dala pravno podlago uvedbi družbenega upravljanja s stanovanji. Tako so že mnoga področja družbenega življenja prešla v samoupravljanje, ki bodo dala pravno osnovo stanju, ki se je pa v praksi že začelo uveljavljati. , Rast materialnih sil... ki ekonomsko družbeni razvoj me krajevnega pomena, gospo- kl .s^alno zaseda in deluje na Naše politično in državno vod- vodijo in usmerjajo do potan- darske plane, proračune, regulo je imelo ves čas jasno kosti. Kako bi sicer mogli izve- lacijske načrte itd. IS temi zako-kJher v graditvi socializma. Na- sti nacionalizacijo, agrarno re- ni se že postavlja jasna prav-zakonodaja je bila ves čas for, izvajati odkupe in končno na norma, da ljudski odbori ne 2raz tistih materialnih in idej- organizirati proizvodnjo. Delo- odgovarjajo samo navzgor, tem-vJh pogojev, ki so bistveno vanje oblastnih organov je do- več morajo redno poročati vo- ^livali na nadaljnji razvoj. ločeval splošni zako.i o ljudskih livcem o svojem delu. (Zboru skega razreda se uvede nov ele-V prvem obdobju, t. j. v ob- odborih iz jleta 1946—1949. Toda volivcev morajo predložiti v ment s strukturo Jjudske oblasti ,°bju borbe proti težavam, s že v tej dobi, ko državna upra- razpravljanje svoje načrte ob- — 'ZDOr proizvajalcev. S tem se .aterimi smo se srečali po kon- va v imenu delavskega razreda veznih odkupov davčnih in zagotovi odločanje o delitvi vi- svojih sejah preko svojih komisij in svetov. Sveti se iz po-6vetova.]|n|ih organov spremene v odločujoče organe določene upravne panoge. Za zagotovitev vpliva delav- ni vojni, posebno pa borba upravlja s proizvajalnimi sred- drugih obveznosti. Ljudski od- ska dela predstavniškim orga-redno prehrano in preskrbo, stvi, se opaža močna politična bor je dolžan o sklepih volivcev nom Proizvajalcev samih. ^ . ---- *-------- - * ---' ~ ~ * ') " *" *' ^ I'----------J- I--^ * mmm v oiuvj/iu VU11V izgradnjo ključnih objektov, orientacija vključevanja držav- razpravljati na svojih sejah ^ -«»i«uuj« v^^j-.v^v, uiicuHHUj« vključevanji* uliov- la/^iavijdn na svojin sejan. Na področjih, kjer so prej od- °rba proti kapitalističnim ten- ljanov k sodelovanju. Z zakonom o svetih državlja- ločali posamezni poverjeniki, *ftcam v [gospodarstvu in skrb Z zakonom o zborih volivcev nov in o komisijah državljanov, deluje sedaj 1 kolektivni organ * ohranitev državne samostoj- konec leta 1950 pa dobi ta po- ki je bil izdan decembra 1950, svetov. Demokratizacija oblasti °sti, so zahtevale izrazito kon- litična orientacija pravne osno- se razširja možnost (široke ude- in udeležba državljanov se raz- ^tracijo oblasti v rokah dr- ve. Zbori Volivcev so postali po ležbe ljudstva v lokalni upravi, širi in doseže ogromno stopnjo tavnih organov. To je bila doba tem zakonu pristojni obravna- Sveti državljanov in komisije razvoja, saj deluje n pr • pri uj*lih državnih in upravnih vati vse probleme in delo nji- državljanov začno delovati na nas poleg odborniških komisij J^epov, ki so 'ustvarili prve hovega ljudskega odbora, nada- posameznih delovnih področjih še 45 različnih organov s preko j/Soje svobode delavskemu raz- lje so dobili pravne pravice ob- in v posameznih upravnih pa- 200 državljani. 0&c,u, v .družbenem pogledu pa ravnavati vprašanja iz pristoj- nogah. Res da so to še organi, pohodile proizvajalca kot nosti Višjih državnih organov in ki ne morejo samostojno ukre- Družbeno samoupravljanje v gospodarstvu ter prostejše delovanje ekonomskih zakonov je močno dvignilo interes gospodarskih organizacij in posameznikov za čim ihitrejši dvig proizvodnje in čim večjo produktivnost. Lahko ugotavljamo, da se je v tem času močno dvignil fizični obseg proizvodnje, da je narasla storilnost dela, da je obračanje obratnih sredstev hitrejše kakor kdajkoli do sedaj, da se proizvodnja hitro prilagaja tržišču, da so podjetja postala solidnejša v rokih dobave itd. iPrav tako ugotavljamo, da so razpoložljiva investicijska sredstva okraja in občin smotrneje izkoriščena, da objekti ne ostajajo nedograjeni, da se veča zaposlenost itd. Ugotavljamo, da narodni dohodek neprestano raste, saj kažejo indeksi po letih: ■ • • • 1952 1953 1954 LRS 100 110 115 FLRJ 100 109 111 S tem se neprestano krepi naša materialna osnova, kar nam omogoča hitrejši tempo poglabljanja socialističnega gospodarstva. Na osnovi izgrajevanja naše bazične industrije raste in se razvija predelovalna industrija. Porast industrije zahteva vedno več novih delavcev, kl prihajajo s kmetov, kar ima za posledico neprestano spremembo socialne strukture prebivalstva v korist industrijskega delavstva in stalno krepitev naprednih političnih sil in njihovega vpliva tudi na vas. in socialistične zavesti S samoupravo v gospodarstvu lednega delavca in ga osvobo- pravico nadzorstva had delom pati, toda že kot posvetovalni lstoć'as:nem dvigu sociali kapitalističnega gospodar ljudskega odbora, njegovega iz- organi poverjenikov Doba, V kateri so bili vršilnega odbora in posameznih nasveti in predlogi dajejo z možnost s^reJeti revolucionarni ukrepi, odbornikov. Ti zbori volivcev, pravilnega razrednega ukrepa o*^aterimi se Je spreminjala ki imajo posvetovalni značaj, že nja ob istočasni podpori in kon "'}na lastnina nad proizvajal- dobivajo širok delokrog, iz kate- troli ljudstva. stične zavesti se je vedno jasneje oblikovala slika komunalne skupnosti in uveljavljanje samouprave na vseh področjih družbenega življenja. Samo- V tem času napreduje naša uprava v gospodarstvu je sama k ni redstvi v splošno ljudsko rega se vidi posreden vpliv ši- Jemoženje, je zahtevala kon- rokih delovnih množic na delo kapitalna izgradnja^ odpravljajo 1)0 sebi zahtevala hitrejšo prav- ^trirano oblast. To je doba, oblastnih organov. Ljudski od- se razlike, nastale zaradi neena- no spremembo .' gospodarskega jj. sama po sebi, zaradi odpora bori kot organi oblasti na dolo- komernega razvoja kapitalizma, sistema, ki je bil z vrsto uredb ^v^ih izkoriščevalskih sil, za- čenem področju so sicer še tes- gospodarstvo se konsolidira, tr- v *^*u m pravno ute- ^Va nmočnih administrativnih no vezani na sh'om centralizi- žišče |se stabilizira, socialistič- meljen. , jj/fPanj državnih organov rane državne uprav«, vendar no gospodarstvo pa na tržišču Vrsta poslov iz raznih podro- dske oblasti, ki delujejo v morajo na svojem teritoriju že močno intervenira, tako da čij se je prenesla na družbeno Vzporedno z uvajanjem samoupravljanja se je neprestano večala tudi zavest delovnih ljudi. Praksa je pokazala, da so oblike samoupravnih oblik dela same po sebi krepile zavest in da so že danes, a to velja v bodoče še toliko bolj, prava šela socialistične zavesti. Kje naj se bolj kot na praktičnih vprašanjih gospodarjenja in upravljanja preizkuša in istočasno krepi socialistična zavest? Danes, ko ni več družbeno važnejših vprašanj, ki bi se reševala brez predstavniških organov demokratične oblasti, zahteva to delo visoko sposobnost. To prido- bivajo kadri iz dneva v dan. Ob vprašanjih vsakdanje prakse se srečuje socialistična miselnost s težnjami buržoazne demokracije v organih upravljanja. To je danes področje, kjer se vodi bitka proti malomeščanskim buržoaznim tendencam. V organih se danes vodi borba proti filisterstvu, birokratizmu, šovinizmu, partikularizmu, skratka proti vsej buržoazni dejavnosti in sovražnim vplivom. V teh organih se danes bije boj proti izkoriščanju, boj za uveljavitev pravilnih socialističnih odnosov. Tji organi se danes borijo (Nadaljevanje na 4. str.) (Nadaljevanje s 3. str.) proti zajedalskim težnjam drobno blagovnih proizvajalcev, proti tendencam izkoriščanja človeka po človeku, |proti izkoriščanju družbe po posameznikih in obratno. V resnici lahko trdimo, da so samoupravni organi šola socializmu in da gre; skozi to išolo mnogo iljudi, ki iz dneva v dan pridobivajo in krepijo socialistično zavest in svoje znanje upravljanja. Ugotavljamo lahko, kako smo korak za korakom ustvarjali pogoje, ki so nas privedli do delavskega in družbenega upravljanja, kako jasne politične cilje je imelo naše politično in državno vodstvo, ki rje vedno znalo, v soglasju z razvitostjo materialnih in idejnih sil, ob pravem času napraviti korak dalje k socializmu. Ugotoviti imoramo nadalje, da so dozoreli pogoji, ko lahko smelo napravimo korak k formiranju komun. Moremo ugotoviti, da ne gre samo za reorganizacijo ljudske oblasti, da ne imoremo primerjati današnjih komun s kakršnimikoli obstoječimi oblikami (n. pr. z oblastnimi odbori), da ne gre samo za akt prenosa poslov z okraja na občine, temveč da gre za globoko kvalitetno spremembo v procesu razvijanja socializma, a vendar v logično nadaljevanje procesa socializacije. Neprestana rast socialističnih odnosov je pripeljala do tolikšnih sprememb, da moramo napraviti korak dalje na organizacijsko upravnem področju, če nočemo zaostati v razvoju socialističnih odnosov. Današnja stopnja razvoja socialistične demokracije, globoko uveljavljanje družbene sa- 9 Detail iz Radovljice mouprave in močna rast socialistične zavesti nam je ustvarila materialne in idejne pogoje za to, da napravimo korak dalje v razvoju socializma. Uresničevanje komunalnih skupnosti je postalo tako osrednje družbeno politično vprašanje. To ni poizkus V dosedanjih razpravah dostikrat slišimo, da gre za nek nov poizkus, da bosta kranjski in radovljiški okraj nekakšna poizkusna kunca tega procesa. Takšna mnenja so seveda izvirala iz nepoznavanja problema ali enostranskega gledanja. Ti tovariši se seveda Iniso potrudili analizirati obstoječega stanja, na podlagi katerega bi morali nujno zaključiti, da je pri nas stopnja delavskega in družbenega i' upravlj'anja i zaradi ugodnih pogojev dozorela do stopnje, ko je treba iti dalje. Tem ljudem ni jasno, da nam daje prednost ustanavljanja komun močno razvita industrija, visok delež industrijskega delavstva v strukturi prebivalstva ter (njegova dokaj enakomerna razporeditev. Ne gre torej za nek privilegij, to zahtevajo objektivni pogoji. Iz navedenega sledi, da ne gre za reorganizacijo, za novo teritorialno razdelitev, da ne gre za nekaj nepomembnega, nekaj vsakdanjega, temveč da gre za nov korak, ki je nujnost celotnega dosedanjega razvoja. Nov v toliko, kolikor kaže ta korak kvalitetno spremebo. 10 v Fizični obseg proizvodnje neprestano raste Dosedanje pridobitve naše re- močno sprostile ustvarjalne si- obseg proizvodnje. Ce primer-volucije, posebno pa delavsko le. Iz leta v leto, posebno pa po jamo nekatere najvažnejše pro-samoupravljanje, so , pri nas uvedbi delavskega samouprav- izvode, dobimo sledečo sliko: ljanja, neprestano raste fizični 1952 1953 Crna metalurgija železa 94.120 176.322 ton surovega jekla 108.616 220.072 valjanih proizvodov 224.415 253.267 vlečenih proizvodov 27.664 23.141 Kovinska fizkulturnih artiklov 63,8 67,7 okovje in pribor 4 11 elektrode 1.158 1.912 vzmeti 616 910 zakovice 439 660 vijačno blago 1.865 1.820 Kemična laborator. kem. 11 drugi kemični 10.526 25.517 Tekstilna bombažne tkanine 141 151 m'2 volnene tkanine 2 816 m2 nogavice 2,9 578 kom. trikotaža in konfek. 0,8 11,1 kom. Veliko število ljudi, ki jih pritegujemo v upravljanje gospodarstva (1525 v DS lin 517 v UO) in državne uprave, vse to je sproščalo ustvarjalne sile. O-kraj ima po novih gospodarskih predpisih važne in pomembne funkcije regulatorja ) razvoja gospodarstva in vsega družbenega življenja, vse to pa je zahtevalo nove popolnejše oblike samoupravljanja, tako da postajajo obstoječi organizacijsko upravni odnosi dostikrat ,zavi- Kaj zahteva formiranje komun ra ne samo gospodarskega razvoja, temveč tudi razvoja družbenih odnosov. Obstoječi praV' ni okviri družbenega upravlja' nja so bili v praksi že preozk1 in so sami po sebi terjali in že takrat ugotavljali, da bo v bodočem razvoju pri teh občinah prišlo do ekonomskih težav, ki bodo same po 'sebi cokla družbenih odnosov. Kljub temu, da smo takrat izhajali iz načela, da samouprava zahteva gospodarsko močne — samostojnega življenja sposobne občine, ki morajo predstavljati enotno in po možnosti zaključeno gospodarsko območje, bi bilo možno, pa niti ne nujno in potrebno, zanikati zgodovinsko načelo. Ze takrat se je n. pr. ugotavljalo za občino 'Boh. Srednja vas, ki je združila tedanja KLO Srednja vas in KLO Stara Fužina, da je sicer na ta način dobila boljše objektivne možnosti delne samouprave, da pa je ta samouprava problematična, ker niso izkoriščene vse proizvajalne možnosti. Tudi za občino Podnart, ki je združila tedanja KLO Podnart in Ljubno, smo ugotavljali bodoče težave zaradi nerazvite industrije, ki je ustvarila v letu 1952 komaj 26,519.000 din bruto dohodkov, zemljiških obdelovalnih površin pa je imela nova občina za 200 ha pod povprečjem ostalih občin. Posebno stališče smo zavzeli tudi do vprašanja nove občine Gorje, ki se je združila iz dotedanjih treh občin v enotno ob- čino s slabo razvitim gospodarstvom, itoda z enotnim bazenom. Občina ni imela pogojev za svoj obstoj, vendar se je moralo upoštevati razpoloženje ljudi in povojni razvoj. Ce upoštevamo dejstvo, da se pri reorganizaciji občin in sami upravno teritorialni razdelitvi ni upoštevalo, (ker se ni moglo upoštevati, ker objektivni pogoji in zavesti še niso povsem dozoreli) vseh do tedaj in do danes nastalih družbenih odnosov, potem je razumljivo, da obstoječa teritorialno upravna razdelitev ne predstavlja tiste idealne razdelitve, ki bi zagotavlja- la razvoj komunalne samouprave. Da bi proces . socialističnega izgrajevanja lahko napredoval, se moramo ob^danih materialnih in idejnih pogojih pogumno lotiti ustanavljanja komun. V zvezi s tem pa se postavlja še eno vprašanje. Odnos komune do širše skupnosti. Trdili smo, da je komuna o-snovna družbena celica, ki pa ne živi le samo za sebe. Četudi se pri njej neposredno ne odražajo vsa nasprotja gospodar-darskih in nacionalnih območij, vendarle le posredno vplivajo na osnove same komune. Kakšni so teritorialni obrisi bodočih komun? /Referat tov. Mirana Košmelja Zaključek Tovariši ljudski odborniki! Mislim, da ho za začetek razprav v tem forumu in tudi na našem terenu s tem poročilom zadosti gradiva za plodno delo. Kar je vsaj za današnjo razpravo potrebno, je predvsem presoja okrajnega ljudskega odbora o tem, če in v koliko ustreza podana ocena objektivnim rezultatom doseženega razvoja pri nas in če je začrtana pot pravilna. Ce smo danes to sposobni doseči, potem ne bo pretežita naloga z dobro zastavljenim delom in v razmeroma kratkem času pripraviti vse potrebno, da krenemo med prvimi na pot osvajanja novih zmag, ki smo jih napisali kot geslo na zastavo socializma. Ko dajem to poročilo vam v pretres, želim samo še to, da bi bila razprava zasnovana na skrbnih in tehtnih izvajanjih in da bi bili sklepi, kakršnekoli bomo danes sprejemali, resnično rezultat prepričanosti vsakega posameznika in nas kot celote. V nobenem primeru ne gre tu za kakršnokoli vsiljevanje od zgoraj, niti ne za že vnaprej napravljene zaključke, ki bi jih morali sprejemati. Zato pa je naša ocena in odločitev tem važnejša, ker je od nje odvisna nadaljnja rast socialističnih sil v našem okraju oziroma na področju Gorenjske. Ce izhajamo iz vsebine družbenih odnosov komun, potem moramo pri iskanju upravno teritorialne razredelitve izhajati s stališča, da mora komunalna skupnost predstavljati socialistično gospodarsko celoto, kajti le v teh pogojih bo komuna u-spešna. Komuna mora biti nadalje gospodarsko dovolj razvita, da iz svojih lastnih sil, iz svojega lastnega viška dela vzdržuje svoje organe upravljanja in oblasti, da razvija in razširja proizvodnjo, da skrbi za obnavljanje in graditev novih komunalnih naprav, prometnih in zdravstvenih ustanov. Komuna mora nadalje imeti svoje lastno gospodarsko in kulturno središče iz katerega izžareva napredna miselnost In vpliv delavskega razreda, ki zavira in onemogoča stara in nepravilna gledanja in mišljenja. Ce smo tako postavili okvir komunalni upravno-teritorialni razdelitvi, potem moramo na teh osnovah odgovoriti na vprašanje —v koliko obstoječa upravno-teritorialna razdelitev ustreza tem zahtevam, ali z drugimi besedami, koliko imajo današnje občine in okraj pogoje za to, da sprejmejo vso pestrost družbenih odnosov komun. , Ce pogledamo število delovnih mest v posameznih panogah in posameznih občinah, nam to dovolj jasno pokaže, v kakšni meri današnje občine povezujejo gospodarstvo. Občina Kranjska gora ima od skupnih 225 delovnih mest 35 v trgovini, 160 v gostinstvu in 30 v obrti. Iz navedenega sledi, da je osnovna gospodarska panoga v občini gostinstvo in da so proizvodne panoge slabo razvite, da manjka Kranjski gori osnovna zahteva komunalne ureditve. Mojstrana s skupno 48 delovnimi mesti ne predstavlja potrebne socialistične moči, Žirovnica s svojimi 123 delovnimi mesti, od katerih je 110 zaposlenih v proizvodnji in razdelitvi električne energije, predstavlja primer, kjer se ne morejo spopasti niti interesi različnih proizvajalcev. Zaradi nerazvitosti svojega gospodarstva odpadejo kot centri komun še naslednji dosedanji občinsKi ljudski odbori: v i Črnivec z 42 delovnimi mesti, Podnart s 57, Gorje s 74, od katerih je 23 v trgovini. Ostanejo torej še: Begunje s 316 delovnimi mesti, Radovljica s 1142 delovnimi mesti, Kropa s 398 mesti, Bled s 1585 delovnimi mesti in Boh. Bistrica s 540 delovnimi mesti in Jesenice 7690 delovnimi mesti. Begunje, jki ležijo v severnem delu gornje savske planote, so močno navezane na delovno silo iz sosednjih občin, Radovljice in Črnivca, tako da iz tega vzroka, kakor tudi Is stališča enotnosti gospodarstva in potrebe po močnejšem gospodarskem in kulturnem centru, ki ga predstavlja -Radovljica, nima pogojev za samostojno komuno. Analiza po posemeznih občinah nam pokaže, da je socialni sestav v celotnem okraju in posameznih občinah zelo ugoden, da so najmočnejši vplivi drobno 'lastniške proizvodnje predvsem v Črnivcu, kjer pride na 1 kmečkega proizvajalca komaj 1,3 industrijskega. Torej občini sledijo do okrajnega povprečja, ki znaša na 1 kmetijskega 4 industrijske proizvajalce, sledeče občine: Boh. Srednja vas, Boh. Bistrica, Begunje, Podnart, Kranjska gora, Bled, Gorje, Radovljica, nad okrajnim povprečjem pa so Dovje, Žirovnica,. Kropa in Jesenice. Četudi bi se ta slika delno izpremenila, če bi upoštevali, da posedujejo družine tistih delavcev, ki'delajo v industrijskih centrih, žive pa na vasi, zemljo, in da so zaradi tega dovzetni za vplive drobne blagovne proizvodnje — je slika delavskega razreda le pravilna, razen v Boh. Bistrici, kjer ima delavski razred močnejši vpliv. Ce upoštevamo, da imata Žirovnica in Mojstrana slabo razvito gospodarstvo in relativno nizko število delavskih mest, vidimo, da sta naslednja važna delavska centra poleg Jesenic in Krope tudi Radovljica in Bled. Na naslednjem mestu po soc. vplivu so Gorje, ki pa nimajo razvitega gospodarstva, kar se vidi iz dejstva, da od skupnih zaposlenih prebivalcev 1659 zaposlujejo v občini sami le 74. Kot naslednji odbori, ki imajo relativno (dovolj močan delavski razred in razvito gospodarstvo prideta v poštev Podnart lin i Begunje, ki sledita Bledu po relativni moči proletariata nad ostalim slojem, pa nimata razvitega gospodarstva in zaposlujeta na svojem področju relativno majhno število prebivalstva. Delavstvo si mora iskati zaposlitve v Kropi, Radovljici in na Jesenicah. Iz naslednjega sledi, da prihajajo v poštev za razmišljanje kot centri komune sledeči današnji občinski ali mestni ljudski odbori: Jesenice, Radovljica, Bled, Kropa in zaradi svojih posebnosti tudi Bohinjska Bistrica. , Jeseniška komuna Jesenice bi morale zajeti celotno zgornjesavsko dolino in bi vključile v svoj sestav današnji občini Mojstrana in Kranjska gora, proti jugu in vzhodu pa bi se morala komuna razširiti na del današnjega občinskega odbora Žirovnica, odkoder prihaja na delo v Železarno preko 385 delavcev od skupno 721 v industrijski skupina zaposlenih in tam bivajočih, ter morda del Gorij in Podhoma, odkoder prihaja 420 delavcev na delo na Jesenice od skupno 727 v industrijski skupini. Medtem ko je iz ekonomskih in družbeno razrednih, kakor tudi iz geografsko političnih razlogpv povsem razumljiva priključitev dela Žirovnice k Jesenicam, posebno še zaradi podrobnejšega razlikovanja delavstva in kmečkega sloja ne moremo tega trditi za Gorje. Naselja na jugu Mežaklje so vezana z Jesenicami samo z železniško progo, diferenciacija se še ni povsem izvedla in zato dobiva Podnom kot naselje šele v zadnjem času značaj mešanega idelavsko-kmečkega naselja. V kulturnem pogledu predstavlja za prebivalce na jugu Mežaklje center Bled. Geografsko teži gornji del Gorij proti Blejski ravnini. Ljudje deloma zadovoljujejo svoje večje tržne potrebe na Jesenicah in deloma na Bledu. V gospodarstvu predstavlja Bled z okolico in gornjim delom Gorij zaključeno celoto, tako v gozdno lesnem, kakor tudi v turističnem smislu. V spodnjem delu Gorij, ki se spušča proti Blejski (ravnini, dobivajo naselja Podnom in Zasip vedno bolj značaj delavskih naselij, kjer delavci Jesenic zaradi primerne in lepe o-kolice in bližine Bleda radi grade hišice. Tako ostaja odprto, po vsej verjetnosti pa tudi sporno, vprašanje razširjenja jeseniške komune proti jugu. daljnje rasti. Delavski razred ima brez dvoma premajhen vpliv, da bi v krajšem razdobju vključil tudi številne drobne proizvajalce (kljub temu da obstoja velika možnost z ozirom na ogromne komplekse zemlje splošnega ljudskega premoženja) v socialistično graditev in da bi hitro omejil vpliv zasebne lastniške miselnosti. Tudi s povezavo z Bledom v eno komuno, se stanje ne bi izboljšalo, temveč kvečjemo poslabšalo, ker bi se vpliv progresivnih sil še zmanjšal. V predlaganih upravno-terito-rialnih razdelitvah, ki ,vsaka z3 sebe predstavlja dokaj zaključeno gospodarsko celoto z rela-tivno-močnimi proizvodnimi, gospodarskimi in kulturnimi centri ter z močnim proletaritom. bi se lahko svobodneje in hitreje razvijale vse oblike družbenega upravljanja, hitreje bi se lahko odstranjevala nasproti3 med mestom in vasjo, ter aktivneje pritegovalo individualne kmečke prebivalce k socialistični politiki, hitreje in uspešneje zadajali udarci izkoriščevalskin1 težnjam vaških veljakov in ostalim reakcionarnim vplivom. . Četudi predpostavljamo, da dohodki komun ne bodo naraščali zaradi reorganizacije, bo z ustanovitvijo komun dosežen takojšen učinek v poglobitvi družbenega upravljanja na vseh življenjskih področjih. Zaradi tega se bodo sproščale ustvaf jailne sile, kot posledica tega procesa bo rasla tudi material' na osnova komune. Ker pomeni formiranje komunalnih skupnosti edino možnost, da se nadaljuje proces socializacije, uvajanje vedno večje samoupraVe in predajanja vedno več poslov državne uprave na družbene organe, ker je možen proces odmiranja države samo v tem smislu, ker je možno samo na ta način okrepiti vpliv socialističnih elementov in ker smatramo, da so objektivni, materialni in idejni pogoji dozoreli, menim, da je potrebno ^^S^"1"^ korakati dalje in pripraviti vse potrebno za uresničenje komun. 9 Radovliišha Uomuna Druga komuna, ki je dobila že v predhodni razpravi jasno obeležje, je radovljiška komuna s sedežem v Radovljici. V družbeno političnem smislu predstavlja Radovljica center, ki je že od nekdaj vezal ekonomske in družbene težnje naselij na zgor-njesavski strani od vasi vzhodno od Žirovnice do Ljubnega, kjer se ustvarja naravno gravitacj-ska meja med Kranjem jn Radovljico. Zaradi posebnih geografskih in gravitacijsko prometnih prilik je sporno vezanje Krope v radovljiško komuno. Ti elementi govore proti, toda če upoštevamo ekonomsko navezanost Krope na Radovljico in posebno zložnost proizvodnje, potem odpade ta pomislek. Radovljiška komuna bo odigrala pomembno vlogo pri odstranjevanju zaostalosti in drobno lastniških vplivov v vaseh na (radovljiški ravnini, prav tako pa tudi krepila delavski vpliv v vaseh na desnem bregu Save in lipniški dolini. Blejska Uomuna in njeni problemi Naslednja komuna, ki naj bi se formirala, je blejska, ki u-stvarja poleg Jesenic in Radovljice najvišji bruto produkt, izvirajoč deloma iz lesne indu- strije, deloma iz turizma. V geografskem smislu predstavlja e-noten bazen, ki pa v gospodarskem pogledu brez dvoma še ni razvil materialnih možnosti. S priključitvijo današnjih naselij v Gorjah bi se okrepil delavski element, ki bi predstavljal zdravo protiutež močnim malomeščanskim težnjam, ki se porajajo na Bledu zaradi turističnega gospodarstva. Kaj pa Begunje? Četrti občinski odbor, ki po gospodarski moči sledi zgoraj naštetim, so Begunje, ki imajo relativno visok bruto produkt na prebivalca, toda visoko število industrijskega delavstva, smatram pa, da nima pogojev za vzpostavitev komune, ker se v družbenem in kompleksnem gospodarstvu povezujejo na e-nolnost gospodarstva radovljiške komune. Bohinjski bazen Naslednji gospodarski bazen predstavlja Bohinj, ki ima sicer slabo razvito gospodarstvo in slabo socialno strukturo, toda zahteva z ozirom na perspektivne in gospodarske možnosti posebno obravnavanje. Pa tudi v geografskem smislu predstavlja enoto, ki ima vse možnosti na- Česa se še bojimo Ko govorimo o komunah i* družbenem upravljanju, običaj' no naletimo na strah — kak°' Predvsem gre tu za o.+~»h, d3 se oblast odmika od ljudi, od življenja. Saj je v tem neka) resnice, toda odmika se sam0 »oblast«, medtem ko se uprav3 ljudem približuje. Pri takšnih razmišljanjih čestokrat pozabljamo, da se ob samoupravi mora zmanjševati vloga oblasti W 'da bo z reorganizacijo zaživela samoprava v vrsti ustanov, ki s° bile danes pod trdo knuto državne uprave. Zakaj bi moral1 trdno držati n. pr. koriščenje vsote proračuna za šole, če sm° pa predhodno odobrili te kvote. Prepričani smo, da bi tipravnj organ moral pravilneje ocenit1 potrebe, kakor pa n. pr. tajnic občine, ki je danes v večin1 primerov držal izvajanje proračuna v svojih vajetih. Ali m1' slite, da bodo upravni organi pri ambulantah slabše gospodarili s premoženjem, ki jim, je zaupano, kakor pa knjigovodja zdravstvenega centra? S tem, da bomo formirali komune, se bodo odpravile današnje občine in bodo morali državljani opravljati svoje posle izven svojega sedeža. Zaradi olajšav se predvideva, da bi ostale na terenu administrativne izpostave ko-mun. Nadaljnje vprašanje, kako bodo upravljali v posameznih naseljih, kako bodo urejali svoja komunalna vprašanja in podobno. Brez rešitve tega bi seveda bile komune le površna rešitev. Gre za samoupravo v celoti in v zvezi s tem se postavlja možnost nekih krajevnih svetov, ki bi imeli predvsem značaj organov ljudske samouprave, istočasno pa bi formalno predstavljali organe ljudske oblasti. Ob zaključku svojega referat3 je predsednik OLO RadovljlC* tov. Milan Kristan predlagal iz' volitev 15 članske komi.iije, kJ bo podrobno proučila materia1 o komunah in pripravila ustrezne predloge za njihovo ustanovitev ter skupno s podobno K°' misijo kranjskega okraja Pr** pravila vse potrebno za zdruz-" tev obeh okrajev. 94