Z7!. Stnllta. V Hy V Bf OTi »VII. leto. .Slovenski Narod" velja v Ll*bl|ft*l na dom dostavljen: eeto leto naprej . • . • K 24*— pol leta „ • • • • • 12*— četrt leta m i • • • • 6*— na mesec - » • • • ■ 2*— v upravniStvu prejeman: celo leto naprej • * • • K 22'— pol leta „ • ••*•• H"— četrt leta » • • • • • 5-50 na mesec . • • • • • 1*90 Denisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredn'itro: KnaUova ulica it 9 (v pritličju levo,) telffon si. 34. Iitala fiak «ea iveCer tmmmM atiilf m »ranit*. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., ca dvakrat pO H vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravaistvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t d* to je administrativne stvari. ——— Posasnouui številka valfa ta viaar|a«. ——— Ma pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Naroaa* tiskana" telataa sL S5. .Slovenski Narod" valja po postit za Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej • K 25'— pol leta m n • • • *3"— četrt leta m „ • • • 650 na mesec . » • • • 2*30 za Nemčijo: celo leto naprej • • . K 30'-* za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej .... K 35,— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka, Dpravnistvo (spodaj, dvorišče levo), EnaRova ulica it, 5, telefon st 83, Swetg¥na vojna. Bitka v ruski Poljski še traja. — Odločitve še ni. — Naša armada je zavzela Pilico in vjela 2400 Rusov. — Odbit ruski napad ob Dunajcu in pred Przemyslom. — Nemški uspehi v Argonskem lesu. — Položaj v vzhodni Prusiji je neizpremenjen. BITKA V RUSKI POLJSKI SE NADALJUJE. — ZAVZETJE PILIĆE. — 2400 RUSOV VJETIH. — RUSKI OBKOLJEVALM POSKUSI PRED PRZEMYSLOtt ODBITI. Dunaj. 23. novembra (doslo ob pol 12. ponoči. (Kor. urad.) Uradno razglašajo dne 23. novembra opoldne: V niski Poljski še ni odločitve. Zavezniški armadi nadaljujeta napade vzhodno od Censtohova in sever-novzhodno od Krakova. Pri zavzetju kra?a Piiice so naše čete včeraj v*e-le 2400 sovražnikov. Ogeni naše težke artiljerije mogočno učinkuje. Ruske čete, ki so prekoračile spodnji tok reke Dunaiec. niso mogle prodreti. Vojni položaj je dovede! do tega, da smo posamne Karpatske gorske prelaze začasno prepustili Rusom. Dne 20. novembra je izpad \z Prze-civsla potisnil obkcriiavaine čete pred zapadno in južno trdniavsko fronto daleč nazaj. Nasprotnik se sedaj zadržuje izven streine daljave našib topov. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hbfer. gm. . • V PRUSIJI M 1ZPREMEMB. — V RUSKI POLJSKI JE ODLOČITEV ODGOĐENA. — OFENZIVA 74VEZNl£KIH ARMAD PRI ČEN-STOHOVU IN SEVERNOVZHOD- NO OD KRAKOVA. Berolin, 23. novembra. (Kor. ur.) \VoJfiov urad javlja: Veliki glavni stan dne 23. novembra dopoldne. V vzhodnji Prusiji je položaj neizpremenjen. V ruski Poljski je odločitev odložena vsled nastopa novih ruskih čet iz smeri Varšave. Zavezniške čete nadaljujejo napad v okolici vzhodno od Censtohova in severovzhodno od Krakova. Vrhovno annadno vodstvo. Bitka na Poljskem — odločilna. Berolin, 23. novembra. »Lokal-anzeiger« ooroča preko Kopenhagena: Petrogradska poročila zatrjujejo, da vlada v ruskih krogih prepričanje, da bodo sedanji boji na poljski fronti odločilnega pomena. Položaj na Poljskem se jako resno presoja. Rusi so dobili zadnje dni znatna oja-čenja, tako. da se kažejo vojaški krogi jako pomirjene. Priznava se, da se ru^ke čete umikajo in se poudarja, da se bo umikanje morda še nekaj dni nadaljevalo, dokler ne dospejo ruske armade do prostorov, I v katerih naj bi se po načrtih ruskega generalnega štaba izvrši odločilna bitka. Przemvsl in Krakov. Listi poročajo, da je le* ;lec. ki se je vrnil iz Przemvsla. javil, da je razpoloženje broniteljev te 'rdujave kar najboljše. Obrambne trrdbe so popolnoma nepoškodovane, živil pa je za eno leto. Neki oficir tehnične stroke je med drugim izjavil: Przemysl in Krakov sta nezavzemljiva. Če bi res prišlo do naskoka na Krakov, bi iz tega nastali le brezštevilni grobi za sovražnika. Krakov pa bi ostal pri tem neemajan, zakaj Krakov in Przemvsl nista umetni trdnjavi, kakor Namur in Liittich, ampak ima naravne utrdbe, katerih prednosti je treba samo izkoristiti. Pismo generala Dimkrijeva. Sofijski »Mir« priobčuje pismo, ki je je pisal general Radko Dimitrijev enemu izmed svojih prijateljev v Bolgariji. V pismu pravi general Dimitrijev med drugim: ». . . Zapomni si to - le: Ako napravi sovražna krogla kraj mojemu grešnemu življenju, izrekam željo, da bom pokopan na dvorišču naše Gradeške cerkve. A Še nekaj Te prosim: Ako bo potreba, nastopi kot pokrovitelj mojega pepela pred stricem Gervazijem.« »Mir« pripominja, da je na dvorišču Gradeške cerkve pokopan generalov oče, Daskal Dimitrijev. Stric Gervazij je pravoslavni Škof v Slivnu. BOJI NA RUSKEM POLJSKEM. Na Ruskem Poljskem se razvija bitka. Rusi so postavili našim Četam nasproti silno armado, ki so jo morali najbrže vzeti iz Vzhodnje Pru-sije. Tu se je vojaški položaj .kakor pravi vojaški sotrudnik »Lokalanzei-gerja«, popolnoma preokrenil. Avstrijska in nemška armada sta si tu pripravili bojno polje ter samozavestno in zaupajoč v zmago pričakujeta prihod Rusov. Ponekod so se pač že vršili boji in so zlasti naše čete prizadejale Rusom, ki so hoteli prodreti preko Dunajeca, velik poraz. Rusko prodiranje na tej črti se je ustavilo. Strategični položaj nemške in avstrijske armade je na Ruskem sedaj ugodnejši, kakor je bil takrat, ko sta obe armadi prvič vdrli na Rusko Poljsko. Svojo strategično šibkost pa skušajo Rusi izenačiti sedaj s silno močnimi rezervami, vprašanje pa je, ali more numerična premoč nadvladati moralično. Ruski uradni komunike, ki ^a. priobČujejo nemški listi, o tn* fronti popolnoma molči in govori edino o bojih med Vislo in Varto. Komunike pravi: Nemci se trudijo. da bi med Vislo in Varto predrli našo fronto. Ofenziva, s katero smo pričeli 19. t. m., je imela delen uspeh, ker smo severozahodno od Lodza vzeli neko težko baterijo in 10 strojnih pušk ter vjeli sto Nemcev. Trdovratni boji se vrše na fronti Čensto-hova-Krakov ter potekajo normalno. »Daily Mai!« poroča iz Petro-grada od zadnjega četrtka: Ko so Nemci zapustili Lodz, so mislili prebivalci, da so jih kljab njih zatrdilom r.na svidenje«, videli zadnjikrat. Sedaj pa se nadaljuje naskok na rusko desno krilo in nemške sprednje čete so se neprijetno približale Lodzu. Res je treba vpostevati. da so Nemci zopet v pokrajini, kjer so ceste slabe in kjer so že prej doživeli razočaranja. Tudi je pomisliti, da Rusi s svojim centrumom med Krakovom in Cen-stobovo prodirajo in da dosegajo na Vzhodnjem Pruskem prednosti. Čudno naključje hoče, da tam prodirajo na istih tleh, kjer so že prej prodirali in Nemci na Poljskem store isto. Ponekod so Nemci zopet zasedli svoje stare zakope. »Morningpost« poroča iz Petro-grada: V soboto so nadaljevali Nemci s svojim prodiranjem iz Thorna na obeh bregovih Visle ter stoje sedaj le par dni oddaljeni od Varšave. Istočasno prodirajo ruske čete globeje v Vzhodnjo Prusijo. Kaj Nemci s svojim prodiranjem proti Varšavi sploh nameravajo, je z vojaškega stališča težko razumljivo. »Dailv Telegraph« prinaša raz-motrivanja ruskega generalnega štaba, ki obsegajo med drugim tudi tole: Novo napadno gibanje Nemcev je doseglo fronto Plock-Lenčica, med tem ko se desno krilo na jugozahodu zapogne. Pri tem novem gibanju je izvršil neki armadni zbor na obeh bregovih Visle hitri pohod. Ni se zmenil za železnico, marveč je porabil ceste in stranska pota. Brez dvoma se to ni zgodilo brez vzroka. Ta korak pa je, če ne nastopi hud mraz. zelo nevaren, obenem pa je dokaz za silne napore Nemcev, da popravijo protiudarce na Poljskem. Novo gibanje Nemcev bi bilo moglo iz-premeniti ruski vojni načrt, če bi Rusija ne imela na razpolago tako silnih Čet. Korakanje armade generala Ruskega proti Nemčiji je bilo tako hitro, da se nekaj časa ni zmenil za bolj proti severu ležeče pokrajine, med tem ko general Ivanov nadaljuje svoj pohod proti Krakovu. V vrzel so stopile sedaj še nove ruske čete. Dosedanji boji predstraž so se izpre-menili v krvave bitke. Nemci se nadčloveško trudijo, da bi kakor hitro mogoče izsilili odločitev. Dasiravno se priznava, da so nemške operacije zelo spretne zaradi trdovratnih napadov, vendar ni treba imeti nobene skrbi, ker bodo zadeli Nemci, ki se bližajo Bzuri, ob rusko vojsko. Dejstvo, da so se Rusi umaknili na to točko, pomeni, da tvori reka najboljšo obrambno črto, kakor neugodno tudi izgleda za nje situacija na papirju. Čim bolj prodirajo Nemci, tem večja je za nje nevarnost, da bodo odrezani. (Med tem so Nemci Bzuro že prekoračili.) Vojni poročevalec »Tempsa« zopet pravi, da je ruski generalni Štab z zaupanjem pričakoval rezultat v okolici Plocka, kjer so Nemci poskusili obiti desno rusko krilo. S pomočjo svojih strategičnih železnic so Nemci zbrali toliko čet, da je imel general Hindenburg začasno nume-rično premoč. Ruske sprednje Čete so se umaknile in ojačenja so odšla na ogrožene točke. Prodiranje Rusov se sedaj zopet opira na močne rezerve. »Pester Lloyd« prinaša cd svojega vojaškega sotrudnika to-le poročilo: Načrt našega armadnega vodstva se je sijajno posrečil. Vse rusko zasledovanje alt njena ofenziva, bol] pravilno, njih sleditev, se je končala z velikim fiaskom. Rusi so bili prisiljeni se ustaviti in ker je nova grupacija skoraj neizvedljiva, bodo pač najbolj stremili za tem, da se v drugič umaknejo za črto ob Visli in ob Sanu. Morda je njih umikanje že v polnem teku, vsaj oficijozna ruska poročila se prav tako glase, kakor da se nekaj takega vsaj pripravlja, če že ne vrši. General Angelo Gatti razmotri-va v listu »Corriere della sera« bitko na vzhodu ter opozarja na dejstvo, da je avstriisko-nemška vojska prevzela inicijativo, da prisili sovražnika, da se postavi za boj, kjer to hočeta zaveznika. Da je cesar Viljem dvignil starega generala Hindenbur-ga iz pozabljanja in postavil na čelo vojske, označuje Gatti kot dejstvo, za katero je gratulirati cesarju in vsemu narodu. Prostovoljno umikanje zaveznikov od črte Varšava-Ivangorod je mojstrsko delo moderne vojne ILvSO c £la\a Črtica iz bakteriologije. Spisal ravnatelj inž. chem. J. T u r k. Bakterije, njih ustroj, življenje, domovanje in delovanje. lOalJe.) Vpraša se zdaj, kaj so bakterije? Sodeč po tem, kar danes vemo, so bakterije najmanjša enostanična rastlinska bitja, oziroma enostanične rastlinice. Ker kažejo bakterije po svojih življenskih pojavih prav mnogo sličnosti glivam in se pomnožujejo potom cepljenja, imenujemo jih tudi g 1 i v i c e c e p 1 j i v k e. Pa tudi z imenom mikroorganizmi se zaznamujejo bakterije, kar ni povsem pravilno, ker je še mnogo drugih živalskih in rastlin, mikroorganizmov, ki nimajo nič skupnega z bakterijami. Vse do zdaj znane bakterije so enostanična, mikroskopsko majhna, t. j. s prostim očesom nevidna bitja, V eni sami stanici se torej izražajo vsi življenski pojavi in procesi teh organizmov. Oblika bakterij je različna. Nekatere bakterije so okrogle ali oblaste, druge palicaste in tretje čepovla-ku, odnosno vijaku podobne (vijaka-&te). Okrogle ali oblaste bakterije imenujemo koke (coccus, micrococ-cus). Palicaste bakterije so malim palicam podobne in se jih imenuje dandanes kratkomalo bakterije (bac-terium), ako stvar ja io notranje trose (endospore) in bacile (bacillus). ako so brez teh. Vijakaste bakterije so | vijaku, oziroma čepovlaku slično za-l vite in se imenujejo spirili (spirillus), I ako pride vijakasta zavitost do polne veljave in vibrioni, ako je vijakasta zavitost nepolna. V gotovem smislu so vijakaste bakterije krive palice m sicer kažejo spirili po več krivulj, j dočim so vibrioni samo zapognjeni. > Omenjene tri oblike bakterij si moremo najlažje predočiti, ako si pred-! stavljamo za okrogle bakterije (ko-| ke) kroglico, za palicaste bakterije j (bacile) svinčnik in za vijakaste bak-| terije (spirile) pa čepovlak. Ne smemo pa misliti, da se zaznamuje z imeni, ki smo jih slišali, posebni rod (genus) bakterij, ker označujejo le obliko, v kakršnji se nam kažejo bakterije, ako jih opazujemo pod drobnogledom, Kok, bacil in spiril ne pomenjajo torej to, kar zaznamujemo z imeni jablan, smreka itd., ampak približno to, kar označujemo z imeni grm, trs, drevo itd. Večina bakterij obdrži prvotno obliko ves čas svojega življenja. Kok obdrži torej okroglo obliko, bacili obdrže obliko palice I itd. In take bakterije, ki ne izpremi-niajo svoje oblike, imenujemo enoii-i ke. So pa tudi bakterij«, ki tekom svojega razvoja in še zlasti v nepovoljnih življenskih razmerah menju-jejo svojo vnanjo obliko in jih vsled tega imenujemo raznolike. Tako n. pr. morejo dobiti oblaste bakterije palicasto obliko in narobe. Bakterije so najmanjša živa bitja, kar jih poznamo. Treba je Često prav dobrega drobnogleda (mikroskopa) s 1000K ratno povečavo, da jih moremo sploh videti. In kaj po-menja lOOOkratna povečava, si bomo v svesti, ako si predočimo srednje-visokega človeka tisočkrat povečanega. Tak orjak bi segal do neba ter bi bil 1700 metrov visok in 500 metrov širok. Pri enaki t. j. pri tisoč-kratni povečavi pa so kratke palicaste bakterije 1 do l1/2 milimetra dolge in Va do 3/4 milimetra široke, dočim ima večina oblastih (okroglih) bakterij le 1 milimeter v premeru pri lOOOkratni povečavi. Bakterije in vsi drugi mikroorganizmi se vsled tega merijo po tisočerem delu milimetra ali po mikromilimetru, ki ga imenujemo kratko mikron ter zaznamujemo z grško črko t*. Gnilobne bakterije imajo n, pr. v naravni velikosti le 0*8 mikrona t. j. 8/ioo©o milimetra v premeru. Vsebina ene takih bakterij znaša 1700 mil jonski del kubičnega milimetra in jih ima torej 1700 milijonov v 1 kubičnem milimetru prostora ter jih tehta 30 biljonov komaj 1 gram. Naravno je, da niso vse bakterije enake velike. So bakterije, ki so izredno majhne in druge, ki so v sorazmerju pravi orjaki. Povprečno imajo oblaste bakterije približno 1 mikron t. j. Viooo milimetra v premeru. Večina paličastih bakterij pa ima le nekaj mikronov dolžine in samo Va do 1 mikrona debeline in prav tako tudi vijakaste bakterije. Telo bakterije, zvano stanica, kaže pod drobnogledom skoraj isto lice, kakor je kažejo stanice višjih rastlinskih organizmov. Edina bistvena razlika med bakterijsko stanico in med stanicami višjeorganizo-vanih rastlin bi mogla obstojati v tem, da v bakterijski stanici ni opaziti staničnega jedra, kakor ga vsebujejo vse stanice višjih rastlinskih organizmov. Potemtakim sestoja bakterijska stanica samo iz protoplazme (plazme), ki jo obdaja stanična kožica ali mrenica. Vendar pa ni izključeno, da vsebujejo tudi bakterijske stanice jedro, ki ga morda vsled malenkosti teh stvorov ni mogoče opaziti s sedanjimi povečevali. Proto-plazma bakterijskih stanic je v večini slučajev brezbavna in jo je v kemičnem oziru prištevati k beljakovinam. Tudi stanična kožica (mrenica) bakterij sestoja iz beljakovin, četudi kaže v mnogih ozirih nekaj sličnosti s staničnino, ki stvarja stanično mrenico pri stanicah višjih rastlin. Večina dozdaj znanih bakterij Je brezbarvna. So pa tudi bakterije prav iivih barv in Jih imenujemo pigmentne ali kroraogene bakterije. Pri nekaterih bakterijah je barvina v plazmi, kakor n. pr. pri bakterijah žveplenjačah in pri drugih v stanični mrenici, kakor pri bakterijah želez« njačah. — Mimogrede naj omenim, da so v stanu bakterije žveplenjače razkisiti žveplene spojine in od tod prihaja," da ima voda, ki vsebuje žveplene spojine, neprijetni vonj po žveplovodiku. Bakterije železnjače pa okisajo železni oksidul v železni okis. Pri izločevanju železnega okisa iz stanice ga ostaja vedno nekoliko v stanični kožici in od tod boja teh bakterij. — Med bakterijami je tudi nekaj takih, ki vsebujejo v svojih stanicah listni zelenini slično barvr-no, toda takih bakterij poznamo do-> zdaj prav malo. Prav tako enostaven, kakor njihov ustroj, je tudi način razmnože« vanja, odnosno razplodevanja bakterij. Bakterije se namreč množijo ali plodijo enostavno s cepljenjem in sicer brez spolnega postopka. Pri oblastih bakterijah ali kokih se vrši to tako, da se napravi v bakterijski stanici predelnica (predelna mrenica), nakar se polagoma loči matična stanica od mladice, ali bolje rečeno v dve mladici, ki sta, ko sta se razvili in dozoreli, po vsem enaki prvotni matični stanici. Iz enega koka nastaneta dva, iz dveh štiri itd. brez konca in kraja. Če se koka pri cepitvi ne odcepita popolnoma drug od druge- stran 2. •dLOVts!t~lsj MAKUU*, *oe f4. — »tibia 191«. 279 ste*. umetnosti. 'Zatajevanje samega sebe s strani avstro-egrske armade, kl ima pred vsem pred očmi celotni rezultat, Gatti posebno hvali. Učinek tudr ni izostal: Nemci so porazili kaka dva armadna zbora in Rusi so morali umakniti vse svoje čete. Končno prihaja Gatti do tega zaključka: Prednosti nemškega operacijskega načrta so strategično bistveno večje in važnejše kakor vse eventualne izgube in prednosti, ki jih je pričakovati, morajo biti za Nemce ugodne. Ruske izgube v bitki ob Visll. Ruski vojni poročevalec Nemiro-vič-Dančenko je poslal pred par dnevi zelo obširno poročilo o bojih ob Visli v Petrograd. Zlasti interesantno je poročilo, ki je daje o težkih ruskih izgubah. Govori o osemnaj* dnevni bitki, ki je popravila vse, kar so zagrešili Rusi v bojih v Mandžuriji. V navalu od početka mnogo močnejših sovražnih čet, se je bataljon za bataljonom, polk za polkom žrtvoval, da zagotovijo, da se medtem ruska vojska v ozadju organizira. Nemške strojne puške so cele stotnije s častniki vred pomedle s površja, pa štirikrat, petkrat so stopile na njih mesto nove stotnije, tako dolgo, da je sovražniku zmanjkalo municije. Tudi Japonci so se borili v mandžurski vojni s takim preziranjem smrti, samo s tem razločkom, da so bili končno izčrpani in da so si želeli miru, dočim je ruske žrt%fc »kakor so velike, komaj Čutiti«. V gozdovih pri Blonjah in pri Jožefovu se vrste grobovi drug za druge, same sibirske čete, po sto in več vojakov v enem samem grobu. Zlasti mnogo izgub so imeli Rusi pri zavzetju Rakitna južnozahodno od Varšave. Nemci so si bili napravili S vrst zakopov, drug za drugim, S težkimi havbicami so obvladali vso okolico. Stoično so korakali Sibirci v to peklo, ki je bruhalo tisoče in tisoče smrtonosnih krogel. Danes še je videti nemške pregraje, ter cikcak obrambnih sredstev, ki ga Rusi od zunaj niti slutiti niso mogli. V silnem ognju so se razbile vse zveze, častniki so padli in vsak vojak je bil svoj lastni poveljnik. Boj je trajal do noči, končno so se mornl: Nemci umakniti, To previdno izražanje daje slutiti, da 50 se Nemci ponuči neovirano umaknili, baje jih je bila ena brigada. Rusi so pokopali v enem velikem grobu 8 častnikov in 374 mož. Za grob se si izbrali nemški strelski jarek. V bližini se nahaja še grob ruskega polkovnika, ki je poveljeval tej četi. Rusi so cerkev trikrat zavzeli in trikrat zopet izgubili, nato jo je ruska artilerija razdejala. Pa celo za razvaline so se vršili še bajonetni boji. Vsak kamen so morali posebej osvojiti. Maloštevilni Nemci, ki so jih Rusi vjeli, so baje rekli: »V vsaki drugi vojni bi bili po naši obrambi in po strašnih izgubah napadalcev brez dvoma zmagali, vi Rusi pa. kakor se zdi, ne mečete vojakov ket ljudi, marveč kot municijo na nas.« Poročevalec je videl tudi grob. ki so ga bili napravili nemški vojo.kt. Na grob so postavili napis: »Tu leži 16 hrabrih ruskih častnikov.« Kar se je godilo pri Rakitnu. se Je ponovilo pri Ešovu, Prasanju in pri raznih drugih manjših krajih, ki jih ne omenja nobeno dosedanje poročilo, ki pa so videli bolj krvave boje, kakor so se vršili doslej na Francoskem. Odkrito priznava Nemirovič-Dančenko. da so večinoma nemške zadnje Čete zadržale prodirajoče Ruse, deloma pa so jih zadržale narav- —88^8»- -!■■,'■ i ti..'II i pr^pe^iB—ia—* ga, ampak ostaneta po dva in dva skupaj, tedaj imenujemo tako medsebojno zvez kokov dvokoke ali di-plokoke. Kadar pa nastanejo pri cepitvi kokov rožnemu vencu podobne verige, ko se torej drži po več oblastih bakterij zapored druga druge, tedaj govorimo o verižastih oblicah ali streptokokih. Koki pa se ne cepijo samo v eni, ampak se morejo cepiti v dveh in celo v treh navpičnih smereh. V poslednjem slučaju nastanejo zavojem (paketom) podobne zvezi kokov, ki jih zavemo zavojaste oblice ali sarrlra. Ka^ar pa leže koki v nepravilnih, grozdju sličnih kupcih, tedaj govorimo > grozdi častili oblicah ali stafilokokih. Popolnoma slično se množijo, odnosno plodijo tudi paličaste in vijakaste bakterije. Razlika obstoja edino v tem, da se pri palicastih in vijakastih bakterijah bakterijska stanina najprej iztegne do dvojne dolžine, potem v sredini zoži, nakar se izloči predelna mre-nica, ki loči matično stanico v dve mladici. Kakor oblaste bakterije, cepijo se torej tudi paličaste in vijakaste in tako nastaneta iz ene dve, iz dveh štiri bakterije itd. Ako ostanejo pri cepitvi palicastih bakterij nastale bakterijske stanice zapored druga poleg druge, tedaj nastanejo nitim podobne zvezi in jih imenujemo vsled tega nitkaste bakterije. (E*U« prlkodajtt.* ne in pa tudi umetno naprarlfeae ovire. Težki nemški topovi so bili tako skrito postavljeni, da Jih ruska artilerija ni mogla najti. Nemška artilerija je prizadejala ruskim baterijam silne izgube, večinoma so imele po 20% izgube. Neki polk Je imel 22 razbitih topov. Nemirovič-Daiičen-ko konča svoje poročilo s temi - le stavki: Ta vojna nam Je prinesla nevidnega sovražnika in nevidne nevarnosti. Vsak korak naprej pomeni smrt in nobeden ne ve, od kod. Nevarnost se Je povečala za častnike in moštvo. Kmalu ne bodo več poročali o mrtvih pri posameznih polkih. Zadostuje, če se imenuje peščica preostalih — vsi drugi so padli. IZGUBE SRBOV PRI VALJEVU. Solun, 21. novembra. (Kor. ur.) Vsled velikih izgub, ki so jih imeli Srbi pri Valjevu, je bilo poslanih zopet 800 ranjencev v Bitoli, kjer se poslužujejo Srbi že privatnih stanovanj. POLOŽAJ NA FRANCOSKO-NEMŠKEM BOJIŠČU. Berolin, 23. novembra. (Kor. ur.) Vi oinov urad lavlja: Veliki glavni 3tan dne 23. novembra dopoldne. Boji pri Nieuporiu in Ypernu £e trajajo. Malo angleško brodovje, ki se )e dvakrat približalo obrežju, je prepodila naša artilerija. Ogenj angleških ladijskih ->pov te bil brezuspešen. V Argonskem lesu pridobivamo korak za korakom na tleh. Iztrgali smo Francozom drug strelski jarek za drugim, oporišče za oporiščem. Vsak dan vjamemo neka) sovražnikov. Nasilno rekognosciranje proti našim pozicijam vzhodno od reke Mosel smo preprečili s svojim protinapadom Vrhovno armadno vodstvo. BOJI PRI REIMSU. Berolinski *Loka!ar.zeK;er« poroča, da trajajo boji pri Reimsu s silno močio se vedno. Pariški listi pravijo, da je mesto zasedeno od močnih francoskih čet. Nemška fronta zajema mesto v polkrogu. Napadi Nemcev so bili zadnje dni silno močni in so dokazali, da so Nemci dobili silna ojačenja. Na vrhovih okrog mesta stoje topovi težkega kalibra. Bombardiranje traja dan in noč. V Cam-pagni so Nemci napredovali. Drugo poročilo pravi: Dasiravno fe Reims cd Francozov zaseden, ob-koljujejo Nemci mesto popolnoma. Nemci so se pribliz "i francoskim za-kopom na sto metrov. Silno bombardiranje Reimsa traja že 4S ur in Francozom ni mogoče najti vei:kHi topov, ki neprestano menjavajo svoja stojišča. BOJI V BELGIJI. Glasom ženevskih poroči! je položaj pri Ypresu za Angleže, Be'gi:ce in Francoze popolnoma nevzdržljiv in ;e tam v najkrajšem času pričakovati uspeha Nemcev. xCorr!ere della sera« piše: Izredni mraz in huda vlaga sta za čete od dne do dne hujša. V več zakopih c.eza voda vojakom do kolen. vsak Jarek se je izpremeni* v potok. Vojaki v blatu ne morejo hoditL Pisma angleških častnikov. London, 22. novemora. (KSkoraj bi želel, da bi čete naših sovražnikov stopile na angleško obal, ker ne verjamem, da bi karkoli drugo moglo prepričati naše javno mnenje o grozotah onih dejstev, ki jih skuša redka vrsta vojakov v zakopih v hudih bojih prihraniti naši deželi.« Nezadovoljnost na Francoskem. Med socialističnimi Člani francoskega kabineta vlada zaradi politike Poincareja in Delcasseja velika nezadovoljnost. Socijalistični ministri so bili za to, da se parlament sestane v Parizu. Ministrski predsednik Viviani je tudi pred kratkim izjavil, da bo zahteval od zbornice vojni kredit 10 milijard. V finančnih krogih je ta izjava izzvala presenetenje, ker so mnenja, da vlada pod pritiskom javnega mnenja ne bo spravila več skupaj, kakor eno milijardo. Zbornici bo predložena tudi interpelacija glede od potovanja Caillauxa v Brazilijo. Caiilaux je bil začetkom voipc* kakor tazalašaio o*tciial*io v blagajnika, vojni minister pa ga je dal trgovinskemu ministru na razpolago, da tevrši acko mirijo ▼ Braziliji. Urada* poročilo pravi, da gro za trgovsko emancipacijo od Avstro-Ogrske te Nemčije in so kable. NeresatCaa vest o potopljenih podmorskih totefr. Derolfai, 24. novembra, (Kor. urad.) Wolffov biro javlja: Pred kakimi 8 dnevi so angleške Čete razširite vest, ki je deloma prešla tudi v nevtralne časopise, da so bili potopljeni v angleškem kanalu 2, po drugem besedilu pa 3 nemški podmorski čolni. Enega izmed teh bi naj bil potopil neki francoski torpedni nišilec, ki je prispel z lahko poškodbo na boku Kakor smo izvedeli z merodaj-nega mesta, se ne pogreša nobenega nemškega podmorskega čolna. Ako so se torej v resnici potopili v angleškem kanalu kak! podmorski Čolni, so mogli to biti samo angleški ali francoski podmorski čolni. Angleški letalci nad Friedriehs-hafnom. O napadu angleških letalcev na Friedrichshafen poročajo iz Basla: Ob pol 1. je bilo slišati nad Ermatin-genom z zahoda motor. Hitro je bil izsleden v višini kakih 1200 m dvo-krovec, ki je z veliko hitrostjo plul proti Friedrichshafnu. Med tem, ko smo opazovali to letalo, smo naenkrat zaslišali prav blizu drug motor in videli dru^o letalo v smeri med Ermatingenom in Reiclicnavom. Komaj tri minute pozneje mu je sledilo tretie letalo. Obe zadnji letali sta se dvignili tik pred Te^crwilnom v višino 1100 metrov. Ob enem je zagr-mela v smeri iz Reichenava prva salva. Ko nam je izginilo prvo letalo izpred oči, ?e bilo nekaj časa tiho. nekako Čez četrt ure pa je bilo slišati grmenje topov in pokanje strojnih pušk z Bodcnskega jezera. Letalci so metali bombe na Fridrichshafen. Ob-strelievanje letalcev je imelo uspeh. da sta se dve letali zopet vrnili, to pot pa mnogo nižje in kakor je biio mogoče opazovati, tudi precej nesigurno. Mangani za Zeppeline so ostali nepoškodovani. * BOJI V JUŽNI AFRTK1. Kapstadt in Johanisburg ogrožena. Berolin, 23. novembra. »Vossi-sche Zeitung« javlja: Pod poveljstvom generala Deseta je zbranih sedaj okrog 800.000 Burov. Angleži utrjujejo Kapstadt in Jchanisburg z mrzlično naglico, ker pričakujejo, da bodo vstaši na ti dve mesti z vso silo udarili. Turški uspeh. Carigrad, 22. novembra. (Kor. urad.) *Agence Ottomane« priobčuje ta - le komunike glavnega stana: Vsled napada na ruske Čete, ki so hotele prodirati po dolini reke Mu-rad, so Rusi z velikimi izgubami zbežali. Vplenili smo 3 roljske topove. • • Ruske mine ob Izlivu Donave. Tz Budimpešte poročajo: Rusi so natrosili ob izlivu Donave mine, tako da je rlovba skoro popolnoma onemogočena. • t BOLGARSKA, MAKEDONIJA IN BALKANSKA ZVEZA. »Perseveranza« piše o položaju na Bolgarskem: Bolgarska je odločena zasesti Makedonijo, gre ji pa samo še za to, ali bo to storila v sporazumu s tripelentento ali dvozvezo. Vsekakor je odločilne važnosti, kako se bo Bolgaiska odločila, tako kar se tiče prihodujosti balkanskih držav, kakor tudi kar se tiče razvoja vojnih dogodkov. Italija mora biti pripravljena, da z diplomatičnimi in vojaškimi sredstvi poseže vmes. Razvoja konflikta ni mogoče vedeti naprej, opažati pa je že sedaj, da sega evropski požar tudi Že na zgradbo italijanske nevtralnosti. Iz Berolina poročajo »Mflnchner Neueste Nachrichten«: V italijanskih listih se zopet pojavlja trditev, da se na| pod vodstvom Italije ustanovi nova Balkanska zveza, kateri naj pristopi tudi Bolgarska in ki na) bo naperjena proti Turčiji in srednjeevropskim zaveznikom. Res je, da de-lnje Rusija v tej smeri. Kolikor vemo, pa ruski načrt doslej niti v Italiji niti na Bolgarskem ni našel odmeva. Bolgarski kralj in bolgarska vlada najbrže ne bosta pripravljena svojim dosedanjim izkušnjam glede ruskega zavezništva pridelati še novo. V bolgarskem sobranju se Je pač našla opozicijoralna manjšina, ki Je bila naklonjena ruskemu načrtu, ni pa misliti, da bi se mogla ta manjšina v I doffkdnent času izuremeniti v veči- «e al pa da bi imela kak poseben vniiv na »«mi«^ nolitikn Rolgarskr ZASEDANJE BOLGARSKEGA SOBRANJA. Soflfe 23. novembra. (Kor. ur.) V adresni debati Je spregovoril včeraj tudi bivši minister Genadijev, voditelj stambulovistov. Opozarjal je na usodo Srbije ttr zavrača! tezo nove balkanske zveze kot neizvršlji-vi ideal. Govornik je svaril pred nevarnostmi, ki izvirajo iz stališča opozicije, ker bi se mogle sosednje države zopet zavezati — proti Bolgariji. Govornik obsoja metodo mešetarenja z vojskujočimi se skupinami, kar pomeni že prvi korak k opustitvi nevtralnosti. Še opasnejše bi bilo seveda pogajati se le z eno skupino. »Mi nismo ne rusolili, ne ruso-fobi, kakor nismo ne avstrofobi ne avstrofili. Mi moramo biti le Čim najpazljivejši Čuvaji bolgarskih interesov, katere je treba zastopati tako, da ščitimo Bolgarijo pred vsakim napadom na njeno nevtralnost in integriteto ter skušamo na drugi strani po možnosti razširiti sedanj! teritorij naše domovine. Mi sicer smatramo, da interesi Bolgarije nikakor niso neskladni z interesi Rusije. Naša vlada ie proklamirala takoj ob izbruhu vojne popolno nevtralnost. To politiko odobrava celi narod, zato bi bilo odveč sestavljati koalicijski kabinet. Vztrajati moramo v nevtralnosti, kakor dolgo nam bo le mogoče. Prdpredsednik zbornice Moni-čilov je kritiziral stališče opozicije. Debata se je nato zaključila. V današnji (torkovi) seji poda min. predsednik Radoslavov važne izjave. Turški list o bolgarski politiki. Carigrad, 23. novembra. (Kor. urad.) »Terdjoumani i Hakkikat« priznava, da je politika ministrstva Radoslavov pravilna. Bolgarska vlada se ne da zapeljati od onih. ki bi radi Bolgarijo naščuvali proti Turčiji, kjer ni nobenega Bolgara več, pač °a posveča svojo pozornost izključno Makedoniji, kjer pričakujejo Bolgari svojo osvoboditev. Celo ako bi Bolgarija kaj dosegla s pomočjo Rusije, bi ji ista Rusija to jutri vzela. I :: je uverjen. da bodo pravi bolgarski patri jot je vkijub spletkam opozicije, ki bi deželo rada spravila v nesrečo, to resnico spoznali ter postopali v smislu tega spoznanja. List ve, da silijo prav tako dogodki, kakor tudi obe grupaciji evropskih velesil Bolgarijo, naj zavzame svoje končno stališče. Ako bo Bolgarska še nadalje pomišljala, bo zaostala, • • Prijateljstvo Turčije za Bolgarijo. Carigrad. 23. novembra. (Kor. urad.) Razpravljajoč o stališču Bolgarije poudarjajo turški listi, da bo sedaj po porazih Srbije, kateri se bliža zadnja ura, Bolgarija pač nastopila in Macedonijo zasedla. V tem ste si vlada in opozicija edini: opozicija se le moti, ako misli, da bo mogoče doseči ta ideal s pomočjo Rusije. Napori onih, ki hočejo zagnati Bolgarijo v naročje Rusije, pa bodo ostali brezuspešni, saj kažejo najnovejše vesti, da je prodiranje avstrijske armade v Srbiji nevzdržno. Zato tudi nikakor ni potrebno razlagati, kako velike prednosti bi imela Bolgarija, ako ste jej Avstrija in Turčija prijateljici. Listi poudarjajo, da je Turčija bolgarskega prijateljstva danes sigurna, odnošaji med obema kabinetoma so navzlic nastopu opozicije v sobranju prisrčnejši, kakor le kdaj. • * Situacija na Balkanu. Iz Bukarešte poročajo: Srbski poslanik Ristič je v imenu svoje vlade povprašal romunsko vlado, kakšno stališče bi zavzela Romunija, ako bi Srbija odstopila Bolgariji kos onega ozemlja, ki ga je dobila v bu-kareškem miru. Romunski ministrski predsednik Je odgovoril, da bi se Romunija teritorijalnim spremembam ne protivila, ako bi bile v skladu z njenimi interesi in ako bi Bolgarija zavzela stališče lojalne balkanske politike. Dne 28. novembra se sestane romunski parlament. Kralj Ferdinand otvori zasedanje s posebnim prestol-nim govorom. Ministrski predsednik Bratianu poda ekspoze o zunanjepolitičnem položaju. Cela romunska javnost pričakuje parlamentarno sesijo z največjo napetostjo. NOVA MIROVNA AKCIJA? Neki dunajski list hoče vedeti, da se Je pričela že tretja akcija za posredovanje med vojskujočimi se državami. Švicarski in ameriški predsednik, da delujeta v tem ozira že praktično. Akcija da Je tokrat posebno intenzivna* e • Nemci}* m leti mini. Kolonija, 23. novembra. (Kor. urad.) V berolinski brzojavki lista »Kolnische Zeitung« se poudarja« da spada poročilo »Daily Newsa« iz VVashingtona, da želi baje Nemčija mir. v obseg višje politične bedasto-če. List pripominja, da ni položaj Nemcev ne na zapadu, ne na vzhodu kritičen. Vojne operacije Nemčije napredujejo na vseh bojiščih povoljno. Ne v vojaškem, ne v političnem po* ložaju ni ničesar, kar bi lahko Nemčijo napotilo, da bi gojila želje po miru. • i • Sef nemškega generalnega štaba o trajanju vojne. Iz Prage se poroča: Šef nemškega generalnega štaba pl. Moltke je sprejel v Homburgu, kjer se zdravi, korespondenta »Prager Tag-blatta«, kateremu je izjavil: »Govorice o nesporazumljenjih med nemškimi in avstrijskimi višjimi poveljniki so zlobne izmišljotine. Kako bi bilo mogoče, da nastanejo ne-sporazumljenia med zaveznikoma, ki se borita ramo ob rami za svojo državno eksistenco! Tako zvesto vojno tovarištvo, kakršno obstoja med Avstrijo in Nemčijo sploh ne vede do kakih nesporazumljenj. Saj vemo, da se obe državi ne borite le vsaka za sebe, temveč tudi ena za druga Da bi naši sovražniki radi ločili v prisegi zvestobe sklenjene roke naših držav in narodov in da jim je zato vsako sredstvo prav, naj nikogar ne preseneča. Laž in obrekovanje ste od samega začetka vojne nesnažno orožje naših sovražnikov. Toda še vedno se je pokazalo, da te zastrupljene puščice nimajo nikakega učinka. Tudi tokrat bo tako. Mi stojimo skupno in skupno bodemo vztrajali, dokler ne izvojujemo trajnega miru, ki ga potrebujete Avstrija in Nemčija, da se zavarujete proti novim napadom. Grof Tisza v nemškem glavnem stanu. Iz nemškega glavnega stana poročajo: Grof Tisza je prispel v četrtek dopoldne v Berolin, kjer je imel posvetovanje z avstro-ogrskim veleposlanikom princem Hohenlohe. Zvečer je odpotoval v spremstvu svojega tajnika drja. Latinoviča in legacij-skega svetn?ka pl. Havmerle v Koln. Od tam ga je odvedel v petek dopoldne posebni avtomobil v veliki glavni stan, kamor je prispel ob 4. popoldne. Cesar Viljem takrat še ni bil navzoč; mudil se je na fronti. Grofa Tiszo so nastanili v hiši nekega francoskega zdravnika. Zvečer je obiskal nemškega državnega kancelarja Bethmann-Ho!lwega, s katerim je tudi večerjal. V soboto zjutraj je kon-feriral ogrski ministrski predsednik najpreje dve uri z avstrijskim vojaškim pooblaščencem grofom StOrgk-hom in voj. atašejem baronom Bie-nerthom. Opoldan je prisostvoval de-jeneuju pri cesarju, ki ga je nato sprejel v 12 minut trajajoči avdijenci. Popoldan so obiskali grofa Tiszo razni vojaški dostojanstveniki. Zvečer so se mu predstavili avstrijski in nemški vojni korespondenti. V nedeljo zjutraj je grof Tisza odpotoval čez Luksemburg v Berolin. Potovanje grofa Tlsze Je Imelo popoln uspeh. Popolna solidarnost, ki obstoja med zaveznikoma. Je dokumentirana seda] tudi po izjavah na najvišjem mestu« VOJNO ZASEDANJE OGRSKEGA PARLAMENTA. Iz Budimpešte se poroča: Danes se vrne grof Tisza preko Dunaja iz nemškega glavnega stana, tako da bo mogel prisostvovati že ju-trijšnii prvi seji ogrskega državnega zbora, ki se sestane h kratkemu vojnemu zasedanju. Grof Tisza poda najbrže važne politične izjave, katere vsa javnost z veliko napetostjo pričakuje. Zasedanje se bo izvršilo harmonično, vse stranke so si edine v tem, da je treba zapostaviti vse medsebojne spore, ko gre za največje interese domovine. Pričakovati ie, da bodo stranke podale izjave lojalnosti. Tudi hrvatska delegacija se zasedanja udeleži in manifestaciji pridruži. Vlada je pripravila šest predlog. Ali se med njimi nahaja tudi predloga o uvedbi vojnega davka, ni znano. Gotovo Je, da bodo predloge sprejete soglasno. Duna], 23. novembra. (Kor. ur." Številno občinstvo ie tudi danes ood- 279. Štev. .SLOVENSKI NAROD*, «c 24. novembra 1914. Stran 8. pisalo pri dunajskih kreditnih zavodih prav znatne zneske za vojno posojilo. Pri »LSnderbanki«, kjer sta podpisala znatne vsote nadvojvodi Josip Ferdinand ia Henrik Ferdinand, so znašale danes velike sub-skribcije 3,780.000 K, pri »Union-bankic 7364.000 K in pri Nižjeav-strijski eskomptni družbi 4,109.000 K. Podružnica »Živnostensfce barke« ie danes zaključila veliko subskribcijo i 1,100.000 K. Pri banki »Bodcnkre-aitanstalu znašajo znatnejše sub-skribciie 4372.000 K, Subskribcje pri avstrijski »Landerbanki« izkazujejo skupno s subskribcijo tvrdke Scholler & Comp. v znesku 1,000.000 kron v celoti 2,677.000 K. Pri ar.glo-avstrijski so danes subskribirali 8,662.000 K, pri kreditnem zavodu za T^oviro in obrt 7,765.000 K, pri I. avstrijski hranilnici pa je danes podpisalo 3000 strank 6,370.000 K. Praga, 23. novembra. (Kor. urad.) V današnji seji ob*, .vea je prišlo do manifestacij za cesarja in državo. Obč. svet je sklenil podpisati 4 milijone vojnega posojila ter določil 50.000 K za Rdeči križ in za nreditev voja^ :\h grobov. Obletnica cesarjevega \ kar najslovesnc; *. Dunaj, 23. noveml je bilo pr! raznih zavodih v avstrijskih deželah vpisania ^^--40 milijo-rov kron vojnega posojila. Gradec, 23. novembra. V Gradcu samem je subskripcija vojnega posojila prekoračila 60 milijonov. ?nomost, 23. novembra. Tirolski deželni odbor je z^iš^l ^nbskripcijo na vojno posojilo od 300.000 K na 1 rrnliion kron. Dunaj, 23. novembra. Delavska zavarovalnica je srbskribirala 5 milijonov vojnega posojila. * Vjet Japor?c. Kornel Tabari peroča v peštan-?kem listu »Pesti Naplo«. da se na-haja med ruskimi vojaki, ki jih je v zadnjem času vjela naša armada, tudi en Japonec. To je edini vjeti Japonce v Avstrri, dočim so jih več vjeli Nemci pri Stalluponenu. Tabari opisuje Japonca tako - le: »Sodeč po razmerah na Japoncem, je inteligenten človek. Vešč ie redi nem^k^ga jezika. Vid ;. bi' kzr e bil ranjen na nogi. Vjecništvo pre- * asa z veliko ravnod'Jšr^stjo. Vq em ga nagovoril, se je groteskno asmehljal. Na njegovem licu se je rojavil tipičen japonski smeh. o katerem človek ne mere vedeti, ali je odkritosrčen, ali morda skriva samo sovražn Čustva. »Kako ste prišli semkaj?« sem ^ra vprašal. »Ne vem natančno . . ., oni, ki ; so me vjeli, bodo to gotovo bolje ve-deli,« se je ogiasil odgovor. »Ali je res. da "e došlo 150.000 J-sončev v Rusi,:)?« sem ga nadalje spraševal. Japonec se je nasrr".nj in ^ ijudno odgovoril: »Vi imate rares prav izvorne informacije . . .« »Pa to so razglasile po vsem s'retu Ru^ja, Francija in Aiiglija. No, korkor je nam znano, so rrišli na pomoč Rusom samo iaponski top-mcarrJL« »Jaz serr pnsel v Rusije samo s topničani,« je pripomnil Japonec. r>. z^ovor je nato prešel na ru?-ko - japonsko vojno. Reke! sem Japoncu; »Ali ste Te "ozao^i Port Artur, MuKden in Kar-bin? Vi ce T^adi borite ramo ob rami z nekdanjim svojim krvnim sovražnikom?« »Meni je prenovedaro politizira-i, tvn^an.v »e odgovori Japonec in ^a njegovem «icii se je zopet p«/javi1 tipičen smehljaj. »Kaj je tu -tvinzan«?« >Orjrcstite,<' je hitel Japonec, -to pomeni toliko, kakor — »gospod«.Blagor mu. ki se spc5ije . . .!« Kdo ve. kdaj s2 bomo mi! Dnevne vesti. — Ministrski svet se je vršil v soboto. V nedeljo je sprejel cesar ministrskega predsednika groia Sturgkha v cnourni posebni avdi-jenci. — Poveljnik 17. peh. polica baron St!Iifri<7d pri županu dr. Tavčarji,. POvef}xuk domačega našega prifca IL 17. baror Stillfrieđ, ki se je, kak^r ;e znano, odlikoval s svojim junaštvom m bil ranjen v bitki pri Lvovu. je dsre> poselil župana dr. :.na Tavčarja. G. polkovnik m je isretfao pohvalno in priznalno izrazil o junaštvu našega domaČega polka. Okoli 70 vojakov- iega polka je dobilo hrabrostr.a odlikovanja, a | mnogo jih je še predlaganih. G pol-kovriK je prišel v Ljubljano, dasi še ,ii popolnoma okreval, z namenom, da obišče vse v ljubljanskih bolnicah se nahajajoče ranjence 17. pehotnega polka. Poslavljaje se od g. župana je puuuarjal, da komaj čaka, da se zo-^et vrne na bojišče, ker Je Izreden vžitek hit) na čelu takšnemu junaškemu pc!ku, kakršen ie naš domači 17. pehotni polk. — Odlikovanje slovenskega častrtiKa. Cesar je podelil našemu rcj~ku nndporočniku pri 2. tirolskem dežemem strelskem polku, Ignacu Hočevarju iz Kamnika, v priznanje njegove hrabrosti pred sovražnikom vojaški zaslužni križec z /o*no dekoracijo. — Odlikovanja. Vojaški zasluž-ni križec z vojno dekoracijo st i dobila stotnik pešpolka št. 4. Rudolf Marčič :r nadporočmk pešpolkn št. 90. O. Pečar. Sigmun iandis z vojno dekoracijo sta dobila poročnik peŠ-oolka št. 4S. Štefan Peričič in poročnik lovskega bataljona št. II. Julij "rtovšek. Zlati za^iežni križec s krono in vojno dekoracijo je dobil polkovni zdravnik lovskega bataljona št. 8. Vladimir Ferlavc. Srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda so dobili: štabni narednik p. p. št. 4. Ivan Gril, infanterlst p. p. št. 75. Štefan Papež, enoletni prostovoljec (iz Slovenskih goric* Josip Weingerl, nad-lovec lovskega bataljona št. 8. Jakob Ovsenik, rezervni četovodja To-bija Pezdir, rezervni korporal Anton Gašparšič, infanterist Alojzij Kozince, nadom, rezervist Gregor Maie-sič, vsi od pešpolka št. 17. ter četovodja Ivan Gril od pijonirskega bataljona št. 3. Srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda se dobili: kano-nir. top. p. št. 10. Tomaž Drevnjak, narednik Fran Močnik, korporai Karel Ušnik, rez. korporai Lorenc No-v^n, infanterist Friderik Ahac, Fran Hedemk, Simon I enko, Jakob Maj-rič, Franc Pečenik. Josip Vidnik in Josip Male, vsi od pešpolka št. 7.; štabna narednika Edvard Delab in Rudolf Jerše, narednik Mihael Pe-čanar, orožar Franc Prhne, četovodja Andrej Knander, četovodja Ga-špar Peiko, korporai Ivan Jemejčič in korporai Alojzij Kutnarič. vsi od 17. pešpolka. Dalje: rez. korporala Alorzrj Mikiš in Jožef Suprai, poddesetnik Adam Pcžarmlc iniaoteristi Jakob Mesaric, fx. Sedlaček, Jos. Samic in Anton Vertnik od 47. pešpolka; četovodja Henrik Florjan, četovodja Jakob Parkelj, korporai Jožef Markič, trobentač Ivan Onič in infanterista Ivan Klemen in M. Pelerin, vsi od 97. pešpolka; četovodja Martin Hribar in četovodja Jakob Kune, lovca Fran Selan m Leopold 2ivec, vodja patrulje Anton Možina, lovca Jakob Krajnik in Anton Šolar, vsi od lovskega bataljona št. 7.; lovec Fran Kos od lovskega bataljona št. 20., korporai Rudolf Dolenšek od bos.-hcrc. polka št. 2. Dalje: četovodja Maks Telesnik, rez. Četovodja Anton PribcrŠek, korporala Valentin FerjanČiČ in Ivan Gajšek, rez. korporala Jožef češek in A. Prešiček in dragonec Mihael Hlasteč, vsi od dra-gonskega polka št 5.; rezervni kadet dr. Franc Pavlin, četovodja Fran Mirtič in topničar Martin Selšek od ♦opnič. polka št. 7.; rezervni poddesetnik p. p št. 7. Jakob Svetnik; četovodja Franc Zaje, poddesetnik Valentin Rožanec, infanterist Anton KrLovič, vsi od pešpolka št. 17. Dalje: rez. kadet Martin Pevk, korporai Anton Zupan, poddesetnika Martin Korošec in Karel Zivko, infanterist Ivan SenckoviČ ter rez. infanterist Rudolf Pšeničnik, vsi od p. p. št. 47. Dalje: štabni narednik Ivan Jan-žek, narednika Alojzij Oovejšek in Vinko Majcen, Četovodja Ferdinand Babic, Avgust Dolinšek, Anton Gande, Jakob Juge!}, Ivan Jazbec, Ivan Kovačič, Tomaž Grašič, komorah Anton Hudales, Josip Pribovšek. Josip VrtaČnik, infanterista Valentin Poličnik in Anton Ženko, nadom, rezervist Martin Novak in ofic. sluga Peter 7emljic, vsi od pešpolka £t. 57.; štaoni stražmejster Jakob Sen-čar, korporai Valentin Ferjancič, dragonca Jožef Burjak in Jožef Šunko, vsi od drag. polka št. 5.; straž-mojster Janez Kos, četovodja Franc Cajnko, korporai V. Roškovec in vodja patrulje Miha Gorjup, vsi od ulanskega polka št. 5.; kanonir Jos. Dervenšek od top. p. št. 9., četovodfi saperskega bataljona št. 3. Ivan Jan-žič in Anton MarčiČ; ognjičar artilj. j divizije Jos. Grudnik; dalje pijonirji Karel Bratina, Luka Jurjtv^c, Miha Stuhec, £ dolf T ip^ucc, CirH 2agar \" Jakob Zorko, vsi od pijonirskega batalj. št. 3. Hrabrostno svetinjo I. razreda je dobil narednik brzojav, oddelka št. 5. Karel Jeničar; hrabrostno svetinjo II. razreda so dobili: četovodja Anton Kordik in korporai Arfdret Domenig, oba od pijonirskega bataljona št. 8.; poddesetnik Peter VrČnik od pešpolka št 7., Četovodja Alojzij Gvolišek. Ivan Karba, Fran Pečovnik, korporali Fran Kolenc, Alojzij Kovačič, Anton Rozman, Fran Skrget, rez. korporai Matija Rižnar, rez. poddesetnik Ivan Dvoršnjak, oficirski sluga Franc Prislan od pešpolka št. 87. — Hrabrostno svetinjo II. razreda so dobili: rač. podčastnik L vrste pri 'ovskem bataljonu št 9. Anton Oregorič: dalje: četovodja Josip Jezernik, korporala Karel Kobus in Ivan Mravlje ter dragonca Franc Dekleva in Anton Leskovar. vsi od dragonskega polka št. 5.; dalje četo-vodji topnič. polka št. 9. Fran Gori-čar in Karel Lepušišč; dalje rez. poročnik Teodor Trobec in korporai Viktor Ogrinec. oba od havbičnega polka št. 3. Signum laudis z vojno dekoracijo so dobili: stotnik havbičnega polka št. 13. Fran Barborič, nadporočnik artilj. polka št. 2. Makso Morič; stotnik tepnič. polka št. 33. Bogumil Burnik, poročnik top. polka št. 1. Viktor Grigar. Za odlično delovanje pred sovražnikom je bil nadporočnik topnič. p. št. 1. Janko Švrlfu-ga imenovan za stotnika. — Vojno posojilo. Pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani je bilo subskribiranih dne 21. in 23. t m. od 85 strank nadallnih 227.900 K «7S% d. p. avstrijskega vojnega posojila Iz leta 1914; prištevši preje objavljenih 813.400 K je bilo torej subskribiranih do vštevši 23. t. m. skupaj od 158 strank 1041.100 K. -- Vojno posojilo. Pri ljubljanski podružnici kreditnega zavoda so različne stranke na vojno posojilo vnovič podpisale skupno 121.400 K. — Vojno posojilo. Društvo bančnih in hranilničnih uradnikov Avstrije, katero vzdržuje tudi v Ljubljani krajevno organizacijo, je podpisalo iz društvenega premoženja vsoto 250.000 K avstrijskega vojnega posojila. — Občina Rakek. Dne 22. t. m. Je sklenil obč. odbor občine Rakek, da porabi vse svoje fonde v skupnem znesku 15.000 kron za vojno posojilo. — Za pomorske asptraate so imenovani absolvirani srednješolci: Vladimir AndoiJšek, Ivan Leveč, Metod Pire, Mirko Pleiweiss, Alfonz Zaje in Frih Cuber. — Ranjenci v L|ubl*tni. V obrtni šoli so nastanjeni tile ranjenci iz naših krajev: Žab ar Štefan dom. p. 27. st. 8 iz Levpe pri Gorici, strel v 1. nogo; Zidar Andrej dom. p. 27. st J 2 » Vina revmatizem; nadom. rez. D al i k Štefan p. p. 7, obstreljen na glavi; nadom. rez. S ter Fran p. p. 88. strel v d. roko; nadom. rez. Beni le k Adalbert lov. bat 6., strel od srapnela vi. roko; domobr. Kraščik Ivan dom. p. 27. st. 12 iz St.Florijana pri Gorici, ima zlomljeno d. roko; Urbane Ivan p. p. 17. st 16 iz Cer-kelj pri Krškem, revmatizem; nadom. rez. SuSteršič Ivan dom. p. 27. st 1. iz Medvod, izvil si je d. nogo; Lešnjak Anton p. p. 97. nadom, st 3 iz Studenca pri Ljubljani, bolan; inf Gostič Anton dom. p. 27. st. 2 iz Prevoj, nevroza; inf. Cučit Alojzij dom. m. bat. iz Kopriv revmatizem; četovodja Mohor Karel lov. bat. 20. st. 1. iz Kopra v Istri, revmatizem; inf. P i vek Josip lov. bat. 20. st 1. iz Dol pri Logatcu, revmatizem; So-tenšek Jakob iz Kotredeža, bolan; gfr. Oman Andrej p. p. 17. st. 16. ii Rateč pri Radovljici, zadet od srapnela in revmatizem; inf. Veseljak Matija dom. bat. 14. st. 3. pri Celju doma, bolan; inf. Matejčič Mate p. p. 97. st. 2. doma iz Kukljan pri Vo-loski, revmatizem; gfr. Uzelač Martin dom. p. 26. st. 9. iz Smiljan pri Go-spiču, strel v d. roko in d. stegno; gfr. Štefanič Viktor, dom. p. 25. st. 7. iz Koprivnice, bolan; inf. B e r-gant Valentin p. p. 17. stroj. p. odd. iz St. Barbare pri Škof j i Loki, revmatizem; inf. Tavčar Ervin dom. p. 27. st. 4. iz Ljubljane, bolan; inf. Tišler Fran p. p. 17. iz Vrhnike, revmatizem; lovec Sumbera Ivan lov. bat. 20. iz Sv. Nedelje v Istri, bolan; Giraldi Jakob lov. b. 20. iz Umaga oolan; inf. Pavlišič Juri p. p. 17. doma pri Črnomlju, revmatizem; inf. Šuštar Bartolom, p. p. 17. iz Dolnjega vrha pri Novem mestu, revmatizem ; inf. F e n d e Ivan p. p. 17. iz Britofa pri Kranju, revmatizem; inf. Bencich Jakob dom. p. 27. iz Montone nri Poreču, bolan; inf. S a k si d a Vincenc p. p. 97. iz Prva-čine pri Gorici, bolan; san. voj. Papež Mihael dom. p. 27. s Krškega, revmatizem- inf. Baje Fran dom. pion. odd. i Višnje pri Postojni, bolan na *'vnh; rez. inf. Medovt Albin dom. p. 27. doma pri Gradišču, rev-m?tizem; inf. Oltram Leonard dom. p. 27. str. p. odd. 2. iz Ogljeja, revmatizem; inf. Blatnik Anton dom. pion. odd. iz Prevol pri Krškem revmatizem; Murovec Miha dom. pion. odd. iz Loma pri Gorici, bolan; rez. inf. Jankovič rvan dom. m. bat 1. st. 1. iz Loke pri Ljubljani, revmatizem; inf. Sartori Emil p, p. 17. iz Ljubljane, revmatizem; inf. Kral Avgust črnov. st st. 27. revmatizem; inf. Šemerl Ivan p. p. 97 bolan. — Padel Je na južnem, bojišču uradnik kranjskega dež. odbora dr. Podobnik. Kakor se poroča je utonil v Drini. Časten mu spomin! — Iz ruskega vjetnlštva se je oglasil dr. Ivan Rezek, koncipient pri dr. Šviglju, o katerem že od 20. avgusta ni bilo nobenega glasu. Minulo soboto pa piše, da je bil pri Przemislanih 26. avg. ranjen in zajet od sovražnika. Sedaj biva v Stavropolu v Kavkazu, je ozdravel in se mu godi dobro, več pa ne sme pisati. — Pohvala koroških vojakov. Koroški deželni predsednik baron Fries je poslal v imenu koroške dežele generalu Colerusu pL Geldern. poveljniku 3. armadnega zbora povodom njegovega odlikovanja iskrene čestitke. General Colerus se je sedaj zahvalil v prisrčnem pismu, v katerem pravi med drugim: »Korošci, stari in mladi, se bijejo briljantno, so neomajno dobre volje v vseh težavah in nevarnostih; mogočno so kovali s svojimi drugimi tovariši ime, ki si ga ie nadel naš zbor s ponosno upravičenostjo: železni kor. Silno sem vesel pa tudi silno počaščen, da smem poveljevati takim četam/t General Colerus se končno zahvaljuje za zaupanje in za požrtvovalno skrb koroške dežele. — Iz pisma domačega vojaka« dne 17. avgusta. Po dolgi, 84urni vožnji dospeli smo vendar 14. avgusta ob 4. zjutraj na postajo Z. . . . Tam smo izstopili, se zbrali in korakali v 1 in pol ure oddaljeno vas I . . . Med potom so nas že pozdravljale straže naših bratskih polkov, pa tudi kmetje, 2idi in Židinje mo!^li so svoje kuštrave glave iz okenj in so nas z neko prisiljeno prijaznostjo pozdravljali. Prišedši v svoje stanovanje, odložili smo telečnjake in se vlegli na slamo, ker bili smo od vožnje popolnoma izmučeni. Odhoda iz Gradca ti ne bom slikal, ker to si videl sam v LJubljani kako vojaki odhajajo. Bili smo vsi v cvetlicah, ulice vse polne občinstva, od vseh strani doneli so nam na uho >Hoch und HeU Oesterreich« klici, vmes se je čula melodija naše godbe, katera je igrala koračnico. Bolj zanimivo Je bilo na vožnji. Vozili smo se skozi Ogrska Prijatelj! takih prijaznih in postrežliivih ljudi še nisem našel kakor na Ogrskem. Ko Je vlak pri-drdral na postajo, že so obstoplle dami vlak in nas obsipate s cimeti pecivom, sadjem, razglednicami* cvetlicami, točile nam pristna in dobra ogrska vina, — da še celo zelene paprike nam ni manjkalo. »Tešek, te-* šek« slišalo se je okrog vagona. Branko, boga mi da v celem življenju nisem videl takih obrazov, kakor so bile te »Magvarlćm«. Ko je vlak odhajal, klicali smo na ljubo ljudstva »Eljen«. V vagonu nas je bilo natlačenih 36 mož. čez dan je še Šlo, a ponoči iskal si je vsak prostor za ležanje. Seveda, da nam je istega primanjkovalo. Pa jaz sem si na drug način pomagal. Pripel sem svoj »Zeltblatt« od okna do okna in ime! sem »Hangematte* v kateri sem se povoljno gugal, dokler ni bilo zadnji večer temu veselju konec. V sladkem spanju zbudil me je mogočen resk-bum, jaz sem ležal, kakor sem dolg in širok na tovariših. 2e sem mislil, da je ruska granata na nas padla, pa ne, mol »ZeltblatU razparal se je po šivu in hočeš, nočeš moraš pasti na tla. Sedaj počivamo tu. Kdaj gremo naprej mi ni znano. Upam da kmalu. Gre nam precej dobro. Gosi in rac je tukaj brezštevila, in ker so po ceni, najde vsak dan ena v mojem želodcu svoj grob. Cigaret še tudi imam. Tudi vodke sem se že privadil, akoravno je ostra. Ljudje, posebno 2idje so zelo prijazni. »Nix Gutt der gerachte bo vas varoval« nam vsak privošči. Sklenem za sedaj svoje pisanje; o priliki se bom še oglasil in ti svoje nadaljne doživljaje sporočal. — Zimske obleke nujno potrebuje tudi naš domači lovski bataljon št 7. Apeliramo na naše domorodno in človekoljubno občinstvo, da se z bogatimi darovi spominja tudi teh naših vrlih vojakov. Blagohotna darila se naj po^jejo najkasneje do 15. decembra. Darila sprejema nadporočnik Gombač pri kadra 7. lovskega bataljona na Vrhniki ali pa poročnik Kos v Ljuljani, Ciril-Metodova ul^ca Št. 19. — Nadomestni bataljon c. In kr. pešpolka Št 97 Izreče tem potom vojnemu pomožnemu uradu v Ljubljani in vsem onim osebam, katere so se spominjale naših na bojnem polju se nahajajočih vojakov, srčno hvalo za vsa odkazana darila. — Avstrijska garda. Iz vojnega tiskovnega stana poročajo: Te dni smo vjeli nekega ruskega štabnega stotnika, ki je takoj povpraševal, katere gardne čete so izvršile neki, nad vse sijajni napad. Povedali smo mu, da sta bila to dva naša navadna pešpolka in sicer št. 14 in 59, ki se re-krutirata iz Zgornje Avstrijske in Solnograške. Stotnik se je silno začudil. Izjavil je, da še nikdar ni videl s tako sijajno bravouro izvršenega napada, akoravno se ie udeležil tudi že rujsko-iaconske voine. — V Novem mestu je pretefcF! petek po dolgem boiehanju umrl g. Albin Smola, sodni nadsvetnik v pokoju in predsednik ondotne »Mestne hranilnice«. Pokojnik je bil na Dolenjskem splošno znana oseba in je vžival v vseh krogih splošen ugled in spoštovanje. Kot vesten uradnik je strogo izpolnjeval dolžnosti svojega poklica, ni pa kot sodnik nikoli pozabil, da je tudi človek. Pokojnik je bil dober narodnjak in zvest pristaš narodno - napredne stranke. Kako priljubljen in spoštovan je bil, je pokazal pogreb v nedeljo, ki so se ga udeležili vsi sloji iz Novega mesta in okolice. Rajnki je oče ljubljanskega odvetnika g. dr. Albina Smole in tast g. Vladimira Vojske v Novem mestu. Bodi pokojniku, za katerim žaluje vse Novo mesto, ohranjen trajen spomin! — Umrla Je danes v starosti 77 let gospa Ivana Pribil roj. Koče-var, mati podravnatelja banke »Slavile«. Bodi blagi narodni gospe ohranjen prijazen spomin. -— Za Rdeči križ ie daroval g. Ciril Koch, magistratni svetnik 10 K mesto venca na krsto gospe Pfibi-Iove. — Za siroto padlih vo|akov je naklonilo najstarejše stalno omizje »pri novem svetu« 10 K mesto venca na krsto restavraterju g* Goršetu. — Občni zbor zadruge trgovcev sorcttoaumindrafraiuirtaiadtsft- Stran 4. .SLOVENSKI NAROD-, dne 24. novembra 1914. . . . s ^MDDi v Ljubljani se ]e vrffl v ponedeljek, dne 16. t. in. v dvorani ho-■fc »Ilinja«. Po pozdravu došlih čta- ttor in predstavi zastopnika magi-3trafa g. dr. Berceca od strani dose-tfaitiega načelnika zadruge g. Martin €j*nperta, se je blagajniško poročilo Jbree ugovora sprejelo. Imetje za-3rage znaša 620 K 98 v, katero je de-Ibma v Mestni hranilnki ljubljanski naloženo. Na novo enoglasno izvo-tfeoo predsedništvo se glasi sledeče: jhčemik zadruge g. Fran Uher, vele-fcrfec 5 premogijm v Ljubljani, pod* imčelnik g. Simon Kunčič. odborniki: rtt Peter Grassi, Anton Hribar. Ma-liPleško. Anton Tauzher. namest-nt gospodje I. Pretner in J. Komar. im «e bodo druge stanovske točke p/i prihodnji v kratkem se vršeči seji fGBpravljale. se je na to občni zbor zaključi. — Mestna občina ljubljanska je •prevzeta za krojaško zadrugo v ^Jubljani jamstvo, tičočo se neke vfe&e dobave. — Gališki deželni odbor na-ajnarrja, da nradnje zauaprej začasno sto Dunaju L. okraj Dominikanerba-•ftef št. 19. Istotam >e nahaja tudi ga-A§ka deželna banka. To v vednost Poljakom in Rusinom, ki se nahajajo *r naSh krajih. — Ustavljen poljski časopis. Na ukaz Irdujsnf&ke-ga poveljstva je policijsko ravnateljstvo v Krakovu ustavilo iztiajanje lista *Olos Naro-fem Alojzij Bulove c W imenovan za suplenta v Lešah rična učiteljica v Stranjah Balbina Sch n a b 1 za suplen-tinjo pri Sv. Trojici, absolv. učiteljski kandidat rrid. Krasovec za suplenta v Trb; u suplentinja Marija Ur b a n č i č pa za pr<:\ i i »rično učiteljico v Travi — \? populacijske statistike. V 111. četrtletju se k vršilo v okraiu Ljubljanska okolica 24 porok, število itonrorojenih znaša 325. umrlih 325, »ned temi 183 otrok v starosti do patih let. Starost 90 do 71 let je utosegk) A\ umrlih, čez 70 let pa 4o umritfi. Na taberkulozJ jih je umno 4°, na piiul-niči 12, na difteriji 4. na oipžeail 9. na d»enteriii 17: smrtnih nesreč le bilo i4» samomor*>\ 4. I mor ali uboj se nI zgodil. — Najslabše podkovani konji. Okrajna glavarstva na Kia > itm mislimo da vsa so Jobiia obvestita, ki |e prav unalo razveseljivo /a našo de/elo. Glasom tega obvestila se je namreč na bojišču izkazala, da v nobeni a\ strijski kronovini niso konj tako slabo podkovani, kakor krarrski konji NezgtKie, Pctrovčičcv hlapec Jakob Sahađotnik v Borovnici ie leze! pa lestvi na kozolce po Neno. Ne-areča je Iiotcla. da le padel in r>ri lem dobit težke poškodbe. Delavec Vmcenc Siatnar je v Krizah pri Tr-mtn v baraki pose**; Kozinove tovarne postavljal leseno steno. Ta pa je padla in ;a pri tem telesno težke poškodovala. - Občinski ubožec Andrej Skrabc je se! po cesti v Zagorju ob Sav". Nasproti mu pa prkle voz. ki je vrse! siromaka, ki ni imel prostora se izogniti, s tako silo ob cestno ograjo, da se mu ie zlomila leva noga. Avtomonilna zveza Novo mesto* Krško. S I. decembrom bo redni promet na tej progi za nedoločen čas nstavlien. Stenski koledar za leto 19J 5. je -r- prav Učno natisnjen — izšel v založbi tiskana Hinka Saxa v Idriji. Požigalec. 57 !et stari dninar Prane Maček v Radleku pri Blokah ^e ie spri s svojo svakinjo, pri kateri je imel kot, ter ie iz jeze vžgal skedenj. Ogenj je uničil skedenj, velik kozolec žn še dva objekta ter mnogo krme. Škode je 7400 kron. Potžigaica w> zaprli. Kurji tatovi. Zadnje dni ao se pojavili v kamniškem okraju kuni tatovi, ki kradejo kakor cigani. Težko poškodovan. Posestnika Franca Koprivška iz Vrha je v neki gostilni v Motniku napadel z nožem *m nekega posestnika ter ga težko ranil na nogi. Tatvina. Mlinarju Alojziju Golobu v Lokah pri Litiji je bilo te dni od neznanih storilcev ukradenih iz njegove spalnice 60 K in srebrna ura z verižico in obeskom. Vlomilec se je oglasit pri posestniku Josipu Pintbachu v Radečah in mu odnesel za \20 kron obleke in čevljev. Ii Uabaata. Dne 20. t. m. izbruhnil je v naši vasi ogenj pri posestniku los. Praprotnika hišna štev« L Zažgal je otrok iz bližnje vasi, baje iz maščevalnosti, kar sta videle dve dekleti, ko sta šle zvečer prižigat luč na pokopališče. Da ni naša vas danes kup pepela, je gotovo zasluga domačega gasilnega društva, ki je bilo takoj na licu požara z vsem orodjem. dasiravno je število gasilcev, vsled vojnih dogodkov, zelo omejeno, in pa zasluga domačega prebivalstva, katero je z vsem močmi delalo pri požaru, dasiravno so bili lastni domovi v nevarnosti. Zgorelo je to poslopje, sosednje pa samo do polovice, dasi« ravno sta se držali skupaj. To je dokaz, kako dobro je bilo gašenje. Na pomoč so prihitela gasilna društva iz Naklega. Dupelj in Mošcnj. vsaka z enim oddelkom gasilcev, ki so z vsemi močmi pomagali domačemu gasilnemu društvu. Naj bo izrečena tukaj vsem prisrčna zahvala za njih požrtvovalnost. Slab most. Mosenjski most čez Savo je :>tarikav in It ves trhlen. Ko se je vračal Janez Prime, delavec v Lipnici iz Radovljice domov, vdrie so se pod njim trhlene deske. Jerina je pade! v vodo ter si pri tem zlomil i evo roko. Zlobni ljudje. Posestnikoma Andreju Magajni in Ivanu Prelcu v Senožečah so neznani storilci- posekah in uničili sadnega drevja v vrednosti 150 kron. Nesreča ua Pragerskem. Na postaji Pragersko je \ noči od 21. r*y* 22. t. ni. sprevodnik Antal Oarso, ki se je bil pripeljal z ogrskim brzoviakoin, hotel prestopiti na mariborski brzo-n lak. Ravno >edai je pa prihitel osebni vlak. je sprevodnika podrl in mu odtrgal £i**vo. Nobena Llovdova ladja >e ni potopila. Ravnateljstvo tržaškega Llov-da razglaša, da je neosnovana govorka, da bi se bil potopil kak Llovdov patnik. Do\ uljene zastave na Hrvatskem. Hrvatski ban baron Skerlecs je izdal naredbo, ki določa, Ja M smejo v kraljev ini Hrvatski in Slavoniji rabiti samo hrvatsko rdt<.z - belo - modra, ogrska, rdeče - belo - ze-.eua in cesarsko črno - žoita zastava. Vaa uruge zastave so prepovedane, vjiicn ako jih \ specijainem slučaju dovoli poiiučna oblast. Plavoia*a dama. izredno napeto zanimiva nordiška detektivska drama v treli dejanjih, v glavni 'logi priljubljena umetnica EIsa Frohficu, predvaja se danes in naslednje dni v kinematografu Ideal. Poleg fe zanimive drame obsega spored se več drugih krasnih sMc, med temi bodo gotovo vzbujale ve>e!oigra ^Zakonski možje in >Samo ne zmečkajte« občno vesel jst. Izpred sodišča. Kazvitske obravnave pred de/elniia s<»»!išeem. Gostoljuben tat. Pred izjemnim sodiščem v Ljubljani >e ie moral zagovarjati \ aienun V i č i č, delavec iz riotiča. zaradi tatvine. Nekega dne * prišel v Dintelnovo gostilno v Go-stincah ter tam prav k da r piše Simoučič i*! da je bii v Amei -;i, od koder sedaj dobiva G0 K p< ojnine. Draaj dan ie domače goste r^ Kiarno pogostil in vsi so bili židar^ volje. Ko so se razšli, ie obdolženec >Stal v krčmi, češ, da hoče prenočiti. Gospodar mu je ponudil sobo v gornjem delu hiše, a obdolženec je to odklonil in se \ legel na klop, med tem ko sta zeio gluha domača dekla in zelo vinjeni delavec Alojzij Zelnikar legla na peč iste sobe. Vrata so bila od znotraj zaklenjena. Ko se je dekla drugo jutro ob 5. uri zbudila, je našla vrata odprta, izginil ie pa tudi obdolženec in z njim mizica, v katere predalu ie bilo 400 K gotovine, srebrna ura z verižico m par rokavic. Ta mizica se je nasla kakih "'»0 korakov od gostilne pod nekim kozolcem. Storiica so kmalu izsledili in dognali, Ua se ne piše Siinončič. pač pa Vičič, da je zelo nevaren tujemu nnetju ter da je bil že osemkrat zaradi tatvine kaznovan. Obdolženec, ki se ie na vse načine izgovarjal in tajil, da ou ni storilec, ie bil obsojen na tri leta težke ječe. Po Ljubljani ga je »tikalo. 2c opetovano kaznovani Janez Knez, delavec iz Grosupljega, ima za Ljubljano prepovedan povratek. A obdolženca to ni motilo. Vrnil se ie dne 27. oktobra v mesto. Ko j« šel mimo škofije, je videl stati na dvorišču kolo, katerega zadnji ddl je bil s ključavnico zaprt. Knez ni dolgo premišljeval, naložil je kolo na hrbet in ga neopaženo odnesel. To se je pa stražniku, ki je stal na Resf|evi cesti, ven- dar sumljivo zdelo, zato ga je ustavil in vprašal, zakaj da kolo nosi. A ta mu je odgovoril, da dela s svojim kolesom kar hoče. Velel mu je, da ga nese z njim rta stražnico. Ker pa obdolženec tega ni maral storiti, je moral stražnik nekega mimoidočega delavca najeti, da je storil to za eno krono. Kakor se je dognalo, je bilo kolo, v vrednosti 196 K, last škofovega sluge Jožefa Potokarja. Obdolženec dejanja ni mogel utajiti, sodišče ga je obsodilo na šest mesecev težke ječe. Razne stvari. * Najlepši božični dar obeta neki italijanski general v listu »Italia« vojskujočim se evropejskim armadam. Pravi namreč, da so trditve, da bo vojna še jako dolgo trajala popolnoma neutemeljene. Italijanski general marveč sodi, da se vojna bliža svojemu koncu in da prinesejo božični prazniki celemu svetu velik oddih. Mir takrat pač še ne bo zaključen, pač pa pride najbrž do premirja, ker je pričakovati v prihodnjih 40 dneh popolnega razjašnjenja situacije na bojiščih. Nazor optimističnega italijanskega generala se sklada s prorokovanjem neke pariške vede-ževalke — ali tudi z dogodki na bojiščih, to bo pokazala najbližja bodočnost. * Obraba topov. S vprašanjem, kako dolgo bo trajala vojna je zvezano tudi vprašanje obrabe najvažnejšega bojnega orodja — topov. Topovi izdržijo le gotovo število strelov in postajajo od strela do strela manj vporabni. Industrija pa novih topov ne more tako hitro izdelovati, da bi se mogli obrabljeni vedno nadoknaditi. Zato je smatrati, da postaja artiljerija vedno slabejša. ž njo pa tudi vojaška usposobljenost vseh armad. Po izkušnjah artiljerističnih strokovnjakov se obrabijo 7*5 cm topovi pri 1500 strelih. 20 cm topovi pri 300 in 3#5 cm topovi že po 100 strelih. Eden strel iz prvih stane 60—66 K. iz drugih 960—1260 K iniz tretzjih 3600 do 7200 K po kakovosti uporabljenega izstrelka (granata, šrapnel. navadna kroglja). Glavni vzrok nagle obrabe topov je seveda eksplozija, ki se izvrši pri vsakem strelu. * Vojni dolgovi Francije in An-g'ii«. Neki francoski finančnik navaja v ^.Tournalu ■, d?, je vpisanih v knjigi francoskih državnih dolgov IS mi-i.-ard, 129 milj. frankov vojnega dol-Ea, ne vstevŠi onih 5 miljard, ki jih je plačala Francija 1. 187L kot vojno odškodnino Nemčiji. Vojni dolgovi Francije so razdeljeni tako-le: vojne prve republike 346*8 niiij.. vojne prvega cesarstva 2602*96 milj., španska vojna 80 milj., grška in levantinska '•'ojna 78*37 milijonov, krimska vojne* 2201 '5 milijonov, italjanska vojne 852"/ milijonov, meksikanska vojna 474*97 mili., reorganizacija in oboro-ženje armade po meksikanski vojni 650*47 milj., vojna 1870— 71 S2477 mili., kitajska ekspedicija 265 milj., skupaj torej 15.800*5 milijonov frankov: Francija je torej izdala od I. 1793—1900 za vojne skoraj 16 mi-IH;n*d. Angleški državni dolg znaša 16 milijard in 800 milijonov kron. * Stražmojster Maginot. Pred enim letom je bil gospod Maginot še velik gospod. V vsakem garnizij-skem mesru je bil sprejet z vojaškimi častmi, na kolodvoru ga je čakala častna kompanija in kirasirji so spremljali njegovo kočiio v mesto. Takrat je bil namreč Maginot se drž. podtajnik, to se pravi, prvi namestnik vojnega ministra. Ko pa se je začela vojna, ni bil Maginot več ministrov namestnik, ampak navaden poslanec in — podčastnik v rezervi. Poklican je bil pod zastavo in avanziral do stražmojstra. Pri nekem boju z nemško patruljo se je odlikoval v boju na nož tako. da si je pridobil vojaško svetinjo in zdaj je bil pri Verdunu precej težko ranjen. V parlamentu so ga imenovali »tanibourmaior . ker se je vedno z veliko vnemo zavzemal za vojaštvo. Stražmojster Maginot je tako ranjen, da vojaške službe pač ne bo mogel več opravljati, a morda bodo vojaki svojega stražmojstra še kdaj videli kot vojnega ministra. e Pečen krompir. V nekem bu-dimpeštansketn listu pripoveduje ranjen častnik naslednjo zgodbico: 2e več dni smo ležali v jarkih. Pred nami se je razprostirala velika njiva, na kateri je ostal krompir neizkopan. Na drugem koncu njive so ležali Rusi. Moji vojaki so dobivali vedno večji apetit in izgovarjali so besedo »pečen krompir« z vprav ganljivo po-hožnostjo. Nekega popoldneva pravi starejši podčastnik: »Fantje, pojdimo po krompir«. Beseda je bila ko- maj izrečena, ko se jih oglasi cela truma: »Gremo, naberemo si ga celo vrečo.« Komaj se je stemnilo, se je že pričelo plaziti 14 naših fantov iz jarka na polje. Vsak je imel lopato kot edino orožje pri sebi. Z napetostjo smo čakali kaj se zgodi. Naenkrat zapazimo, da leze tudi iz ruskih jarkov cela truma — z lopatami. Oprezno, pozorno, tiho so se plazili — h krompirju ter pričeli kopati. Vedno boij ste se približevali sovražni četi — mi pa smo razburjeni pričakovali razvoja dogodkov. Streljati nismo mogli, ker bi bili zadeli lastne tovariše, prepustiti jih je bilo lastni prevdarnosti in treznosti. Obe četi ste se končno sešli. Toda mesto krvavega boja se je med njimi odigrala prijazna pantomina. Četi ste se pozdravili, naši so kazali na svoje polne vreče, Rusi na svoje, delali prijazne obraze in se obrnili vsak k svojim jarkom. Naš ogenjček je že čakal, zadišalo je po jarku in jedli smo pečeni krompir s še neobčuteno slastjo. Pol ure na to smo. si z Rusi že zopet pošiljali čez krompirjevo njivo — jeklene pozdrave. Brzojavna poročila. Napačno domnevanje. Dunaj, 24. novembra. (Kor. ur.) Kakor je izvedel c. kr. brzojavni in korespondenčni urad, je že po naravi stvari in po organični uredbi docela neutemeljeno domnevanje, ki je bilo izraženo od več strani, kakor da bi se iz višine subskribcije na vojno posojilo zaključevala višina dohodkov, ki so podvrženi dohodninskemu davku. Ogrska poslanska zbornica. rJudimpešta, 23. novembra. Ministrski predsednik grof Tisza se je vrnil iz nemškega glavnega stana. Opozicija se hoče vzdržati razmotri-vanja notranjepolitičnih nasnrotstev. Vojvoda Avama odpotoval v Rim. Dunaj, 23. novembra. Italijanski veleposlanik vojvoda d' A var na je odpotoval v Rim. kjer se vrše važne dipjematične konference. Pred odhodom je konferiral z zunanjim ministrom grofom Berchtoldom. Italijanske strateglčne železnice. Iz Milana poročajo: Neki dekret odreja zgradbo treh strategičnih železnic na Benečanskem. namreč pro-£e Montebellauna-Susegana, Videm-Maiano in Sacile-Aviano za 18 milijonov lir. Za dela na drugih strategičnih železnicah bo izdala italijanska vlada nadaljnih 5,600.000 lir. V proračunu zunanjega ministrstva se odpre novo poglavje Tajni izdatki« s 750.000 lirami. Rusija in Turčija. Carigrad, 20. novembra. bsodi!o bivšega tovarniškega ravnatelja VVagncrja iz Muhfhauseffe radi vojnega izdajstva v trilei io ;č6. Wagf-ner je izročil nekemu francoskerrra častniku * neko karto in intj •-■■*> Ki rz-vveilenu pojasnil pokrajinski položaj. Vojno sodi sve ;.~ nadalje obs< J:io tri obtožence iz Mfihlhai *ilet- no ječe. Ker so ov d pri francoski straži nekega potnika radi neke baje Francozom sovražne izjave. Drjrič-ne.; : otnika so aretirali, aga kmalu na to izpustili i>Gfasgow«. London, 23. novembra. (Kor. urad.) »Times* poročajo iz New Yorka: Brazilska vlada je dovolila angleški križarki »Glasgovv«, da zaradi nujnih popravil pride v Rio de Janeiro ter ostane tam 7 dni. Umrli so v Ljubljani: Dne 17. novembra: Favia E -nik, ditinarjeva hči. 7 mesecev. 5 re-liška ulica 15. Dne 18. novembra: Josip Toni, posestnik. 72 ]et. Ilovica 19. — Ivan Čadež, pešec 17. nešpolka, 23 let, Zaloška cesta 29. D* t: Marjan Kra- mar, čevljarjev sin, 13 dni, Radec-kega cesta 1. Dne 20. novembra: Fran Krem-žar, c. in kr. pomorščak, 20 let. Zaloška cesta 3. V deželni bolnici: Dne 18. novembra: Cecilija Mi-Iošič. vdova bločnega signalnega paznika južne železnice, 31 let. Banašni- !is* <&seaa 6 strsm. Izdajate': in odgovora! urednik: Valentin Kopitar. Lastrrlna in tisk »Narodne tiskarne«. Meteorolog m poročilo. VrStm nad norjra ?*«*♦ Sretftrtf tra*** tftk 7M mm 1 k-HSS Is Vctl0Vi'' Ncb0 vanJa t mm £3 . \________ 23. B. popj 730 9 | 0*0! si. ijvzh. oblačno „ ■. 9.zv. j 731*5 j —1*6 ; s!, zah. 24. i 7. zj. i 730-0 : —1-4 si. jzah. w Srednja včerajšna temperatura 0*9», norm. 1'9\ Padavina v 24 urah mm 2*3. Velika ijbera rokavic in raznovrstnih parfemov O. ^^l^LČJSIO Društvo c. kr. računskih uradnikov ni Kranjskem javlja, da je dne 11. t. m. na juinem bojišču umrl junaške smrti njega član, gospod Ivan Pavšič c. kr« deželatvladni računski oficijal in c. in kr. rezervni poročnik. Ljubemu, nepozabnemu tovarišu časten spomin! -V LJUBLJANI, dne 24. listopada 19 U. v prinuin mm Ure rn dnevi, ki lih i «oboboionv bolečinami in vsemi s prehlajeniem nakopanimi si trpljenji in bolečinami izgubimo pri delu. igrajo veliko vlogo. Zato bi morali vodino imeti pri fe* Edtecte« bote&o* totafeK rait« linski eseneni flnid % um. »Ctsafluid«. Ta takoj odstrani bolečine in nas napravi zopet sveie m delavne. 12 steklenic za 6 kron franko pošlje lekarnar, E. y. PelleT, Stubica, Eisa trg št. 238 (Hrvatsko), s katerimi lahko kar obenem naročimo Feller-jeve odvajalne, prebavo pospešujoče rabarbarske krogljice z zn. »Eisa krogljict«, 16 škatlftc za 4 krone 4Q vin. Oba izdelka bralcem iz lastne izkušnje lahko najtopleje priporočamo, ker smo se o njih dobrodejnom učinku sami pogosto prepričali. kao — m 279. štev. •SLOVENSKI NAROD*, dne 24. novembra 1914. Stran d. N'eni in mrtii domski loiaki. (Kratice: p. = polk; komp. ~ kom* panija (stotnija); r. ™ ranien; m. -= mrtev; v = vlet) (Iz seznama izgub št. 57.) Aškerc Anton, 26. dom. polk, ranien; Avbelj Fr., 17. p. p.. 12. st.. Peče, r.; Bajt Ivan, 17. p. p., 16. st, Zagrad, r.; Baloh Franc, 17. peh. p., 13. stot, r.; Bertedičič Jernej, 17. p. p., 14. st, r.; Berce Ivan, 17. peh. p., 7. stot., r.; Berlan Franc, 17. p. p., 10. stot, m.; Bevc, korporal, 17. p. p„ 15. stot., r.; Bevka Franc, 17. peh. p., 15. st, r.; Brglez Ootard, 17. p. p., 15, stot., r.; Iviljuh Ivan, 17. peh. p., 13. stot., r.; Bizjak Franc, 17, p. p., 14. stot., r.; Bizjak Ivan, 17. pehotni polk, 16. stotnija. Velika Dolina, 1890, r.; Bogomil Anton, 17. pen. p., 15. st., r.; Bonifačič Ivan, 17. p. p., 15. stot., r.; Borišek Anton, 17. peh. p., 15. st., r.; Brank Anton, 17. peh. p., 13. st., r.; Brezar Rudolf, 17. peh. p., 12. st, r.; Bricelj Ivan, 17. peh. p., 15. stot, r.; Buh Jurij. 17. peh. p., 13. stot, r.; Cajhen Alojzij, 17. peh. p„ 15. st, r.; ćampa Lecp., 17. peh. p., 15. st_ m.; ćeterin Anton, 17. pehotnega polka, 16. stotnija, Mošnje, 1S90. mrtev; Cerar Franc, 17. peh. p., 13. st, r.; Cerar Martin, 17. peh. p., 14. st, m.; česnik Jožef, 17. peh. p., 15. stot., r.; Cevec Anton, 17. peh. p., 13. st, r.; Deb^vc Josip, 17. pen. p.. 15. stot, r.; Dobrota Kornelij, prostovoljec, 17. pehotni polk. 14. stotnija, ranjen; Dohovoljc Martin. 17. p. P-. 15. st., r.; Dolenc Anton. 17. peh. p.. 13. stot, r.; Doltar Friderik, 17. p. p., 13. st, r.; Oremelj Anton, 17. peh. p., 14. st, m.; Prernk Josip. 17. peh. p., 16. stot, r.; Druškovič Karel, S. top. polk, ranjen; Erjavec Jakob, 17. peh. p., 13. st, r.; Oerčar Alojzij, 17. peh. p., 8. *t, r.; Germ Anton, 17. peh. p., 13. stot., r.; r^van Albin, 17. peh. p., 15. stot, r.; :č Ivan, 17. peh. p., 14. stot., r.; nolmajer Gašper. 17. p. p., 16. st, r.; nrdadolnik Anton. 17. p. p., 16. st, r,; (iregorčič Anton, 17. p. p., 16. st, r.; f ire^orka Andrej, 17. p. p., 16. st, r.; Ijričar Josip, 17. peh. p., 16. st., r.; Orohar Josip, 17. peh. p., 16. st, r.; Hočevar Franc, 17. peh. p., 13. st., r.; Hribar Ignacij, 17. peh. p.. 13. st., m.; Hribar Ivan. 17. peh. p., 14. stot., r.; rliidorovac Ivan, 17. p. p., 15. s t, r.; Hjdovernik Sim., 17. p. p., 15. st, r.; Kra Martin, 17. peh. p.. 15. st, r.; imnik Anton, 17. peh. p., 13. st, r.; Janželi Franc, 17. peh. p.. 15. st, r.; 'are Franc, 17. peh. p., 15. stot, r.; Ja*^ Josip, 17. peh. p., 14. stot, r.; Ja\>rnik Anton. 17. p. p., 8. stot, r.; Jelnikar Leopold. 17. p. p.. 15. st, r.; Jene Anton. 17. peh. p.. 13. stot. m.: Jenko Ivan, 17. peh. p., 15. stot, r.; Jereb Anton, 17. peh. p., 13 stot, r.; Ijurcrec Ivan, 53. peh. p., 13. st, r.; Jurglič Josip, 17. peh. p.. 15. stot, m.: Takež Avgust, 17. p. p.. 16. stot, r.; - astelic Ivan. 17. peh. p.. 14. st, r.; K'ervina Franc, 17. peh. p., 15. st, r.; Kimovec Franc, 17. peh. p.. 10. st, r.; Kiinar Blaž, 17. peh. p„ 15. st, r.; Kmet Franc, 17. peh. p., 14. stot, r.; Kocevar Ivan. 17 peh. p.. 13. stot, r.; rogovšek Anton, 17. p. p., 14. st., r.; Kotman Ivan. 17. peh. p., 13. stot., r.; KoTidrič Josip, 17. peh. p., 15. st., r.; Konrad Franc, 17. peh. p., 2. stot., r.; Korošec Ivan, 17. peh. p., 16. st, r.; iKos Josip, 76. peh. p., 14. stot., r.; IKo* Rudolf, 76. peh. p., 14. stot, r.; IKošir Ignacij, 17. peh. p., 14. stot., m.; Košir Jakob, 17. peh. p., 16. stot, m.; Kcširnik Rudolf, 17. p. p., 15. st, r.; Kosmerl Štefan, 17. p. p.. 13. st, m.; Križ Adolf, 17. peh. p., 15. stot, r.; Križaj Anton, 17. peh. p., 16. st, m.; Križaj Ivan, 3. sap. bat., 4. stot, r.; Krtžnar Anton, 17, peh. p., 15. st, r.; KrŠič Lovrenc, 17. peh. p., 13. st., r.; iKrvina Franc, 17. peh. p., 16. st., r.; mejec Alojzij, 17. peh. p„ 13. st, r.; ''meječ Anton. 17 pch. p- 15, st, r.; Orešek Leop., 17. peh. p., 16. st, r.; Ostermann Ivan, 17. p. p., 15. st, r.; Oven Josip, 17. peh. pu, 16. stot, r.; Oven Ludvik, 17. peh. p., 16, stot, r.; Ožina Ivan, 17. peh. p., 14. stot, r.; Pakar Anton, 17. peh. p.. 13. stot, m.; Pavlic Josip, 17. peh. p„ 15, stot, r.; Pcrko Anton, 17. peh. p^ 5. stot, r,; Perko Anton, 17. peh. P- 15. stot, r.; Pešelj Jurij, 17. peh. p., 16. stot„ r.; Petač Blaž, 17. peh. P- 15. st„ m.; Peterlin Štefan, 17. peh. p., 13. st., r.; PetkovSek Jem., 17. p. p.. 15. st., m.; Petrovčič Fran, 17. peh. p.. 16. st, r.; Petsche Franc, 17. peh. p., 14. st, m.; Petsche Josip, 17. peh. p., 16. st, r.; Pfeifer Nikolaj, 17. p. p., 15. st, m.; Pirnat Mihael, 17. peh. p., 14. st, m.; Planine Ivan, 26. domobr. polk, r.; PlaninSek, 17. pehotni polk, 16. st, r.; Plešic Alojzij, 17. peh. p., 15. stot, r.; Plut Martin, 17. peh. p., 12. stot, r.; Plut Matija. 17. peh. p., 15. stot, r.; Pogačnik Albin. 17. peh. p.. 13. st, r.; Potočnik Ivan, 8. topničar. polk, r.; Povhe Mihael, 17. peh. p„ 14. st, r.; Povirk Franc, 17. peh. p., 16. st, r.; Požep: Josip, 26. domobran, polk, r.; Prišel! Anton, 17. peh p., 15. stot., r.; Prošek Mihael, 17. peh. p., 15. st, r.; Puh Alojzij, 17. peh. p., 16. stot., r.; Punsrčar Jakob, 17. peh. p., 1. st, r.; Pust Ivan, 17 peh. polk, 14, st, r.; Radešček Josip, 17. peh. p., 16. st., r.; Renko Josip, 17. pe^n., 14. stot., r.; Resnik Anton, 17. peh. p., 15. st., r.; Resnik Franc, 17. peh. p., 8. stot, r.; Rezek Martin, 17. peh. p., 15. st, r.; Rijavec Anton, 17. peh. p., 16. st., r.; Rokavec Franc. 17. peh. p., 14. st, r.; Rupar Anton, 17. peh, p., 15. stot, r; Rupar Ivan, 17. peh. p., 14. stot., r.; Rupnik Ferdinand, 17. p. p., 12. st., r.; Sadar Josin, 17. r»eh. p., 13. stot., r.; Sajovic Mihael, 17. peh. p., 14. st., r.; ?antelj Franc, 17. peh. p.. 15. st, r.; Sersen Josip, 17. peh. p., 15. stot., r.; §etina Maks, 17. peh. p., 16. stot., r.; Sive Ivan. 17. peh. p„ 14. stot., r.; ^kerjanc Mihael, 17. p. p., 16. st., r.; ^\erlj Alojzij. 17. peh. p., 16. st, r.; Slabina Franc, 17. peh. p., 16. st, r.; Smuk Ernst. 17. peh. p., 15. stot, r.; Strah Anton, 17. peh. p., 16. st., r.; štrukelj Vinko. 17. peh. p., 16. st., r.; ^tular Josip, 17. peh. p., 15. stot., r.; ?ustar <\ntop. 17. peh. p., 16. st., r.; ŠuŠterš:č Ivan, 17. peh. p., 15. st., r.; §vigelj Silvester. 17. n. p., 13. st. m.; Tekavc Alojzij. 17. peh. p., 16. st, r.; Telič Franc, pehotni polk št 17. 16. stotnija. iz Starega trsa, mrtev; Trilar Tvan. 17. pen. p., 14. stot., r.; Trkovnik Ignacij. 17. p. p., 15. st, m.; Ličar Leopold, 17. peh. p.. 16. st. r.; Vahtar Karel. 17. pch. p., 15. stot., r.; Vezel Josip. 17. pch. p., 13. stot., r.; Videčnik Anton. 17. peh. p.. 14. st., r.; Vidic Franc. 17. peh. p., 15. stot., r.; Vidmar Martin. 17. peh. p., 14. st., r.; Vidmar Mihael, 17. peh. p., 14. st, r.; Vihtelič Pavel, 17. peh. p., 13. st., m.; Virant Ivan. 17. neh. p., 13. stot, r.; Vozelj Alojzii, 17. pešp., 13. stot, m.; Vrlič Anton, 17. pešp., 14. stot., r.; VVindischmann Ivan, 17. pešpolk, 15. stotnija, vjet, ?abnikar Leop.. 17. pešp., 14. st, r.; Žagar Jakob, 8. top. p.. Trst, m.; Za^ar Ivan, 17. pešp., 15. stot., r.; 2as:ar Ivan, 17. pešn., 3. stotnija, m.; Zajec Franc, 17. pešn, 8. stot., r.; Zavodnik Ivan. 17. pešp., 13. stot., r.; Zebre Ivan, 17. pešp.. 13. stot.. r.; Železnikar Jo^ef. 17. pešp.. 13. st., r.; Žganjar Jožef, 17. pešp. 13. st., r.; Žeavec Ivan, 17. pešp.. 12. stot, r.; Zibert Ivan, 17. pešp., 15. stot, r.; Zičkar Alojzij, 17. pešp.. 13 stot., r.; Zidar Jožef, 17. pešp., 13. stot., m.; Znideršič Alojzij, 17. pe^p., 16. st.. r.; Zobič Stanislav. 17. pešp.. 16. st. r.; Zorko Anton, 5. maršpolk, rarr^n; Zrimšek Anton, 17. pešp., 13. stot., r.; Kolere se ubranite najbolje ako zavžijete dvakrat na dan po Vso 1 pristnega rastlinskega likerja „FL0RIAN-«a in si perete usta in roke z rastlinskim žganjem i fluidom) „VIVA" primesanirn k vodi Oba izdelka, postavno varovana, se dobita pristno cd Rastlinske destilacije „FLORIAN* ? Ljubljani, Prešernova alica. ■»• kniakni - HMMyim^a 3(46 Grofa Štefana Kegteyich m BUDAFOK. Mrmilk* »riMrttes. - JU m» rintarik «4- Uk*«n • tutaM tfptoal. — toMta m fvt%U\ I UPNIKI kojih dolžniki se nahajajo v vojni, dobe glede fiimli svojih terjatev važna navodila. — Vprašanja pismeno, dodati je 20 vin. v znamkah. Sniltaa pisarna, L}ubijam, pod Traiičo 2/IL Nda m ncii? najei in sicer 3729 s 15. decembrom t L Vprašanja naj se pošiljajo na uprav, »Slov. Naroda« pod .mesnica 3722*« Vizitnice in kuverte s firmo n£X&7SZ Občinski odbor Zgor SI5ko naznanja tužno vest, da je njega večletni, jako delavni zaslužili odbornik, gospod Ivo«. F*ei.všio c fcr. rezervat poročnik In oiioif al rač. oddelka o. kr. det. vlado, posestnik Itd. preminul junaške smrti na Črnogorskem bojišču pri Crkvici, Blagemu pokojniku lahka zemljica in večni spomin! ZG ŠIŠKA, dne 23 novembra 1914. 3c35 Županstvo. Gasflao dmitvo v Zgornji Šiški javlja tem potom tužno vest, da je njfga ustanovitelj in zaelužui načelnik, gospod IVAM PAVŠIC c. kr* rez. porotnik In ofloljal c. kr. deiolne vlada, posestnik Itd. preminul junaške smrti na Črnogorskem bojišču pri Crkvici. Bdi pokojniku lahka zemljica in ohranjen Časten spomin! ZGORNJA ŠIŠKA, dne 23. novembra 1914. 3836 ODBOR. Tužnim srcpm naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je na5a nad vse ljubljena mamica, sestra, stara mamica in prastara mamica, gospa Ivano PHbil m. Kofevor ▼Mora po laiealr]« po Vratni bolezni, previđena s svetimi zakramenti v starosti 77 let, dne 23. novembri mirno v G«spf» *u zaspala. P» greh predrage rajnice se vrši v sr«>do, dne 25. novembra iz hiše žalosti, Levstikova ul ca št 4 Vila Ernestna, na pokopališče k sv. Krilu, V LJUBLJANI, dae 24. novembra 1914. f**« P* Ml, podra^ateli banke »S!« vi je«, si«. — &|»taUa OnikOTlt roj- FttfcU, Muri\m Hieng roj PHM1, hč>ri. — Im BftnMStlj* roj. Kotevar, sestra. — Mrmmt ■teti«, < -c zet. — Lvm FHMI, cand in«, BfM PHU1. A** T&TŠMM roj BeSf, Zrn* H.en9, trgovec, Ivm Btif. uradnik Avstro-cgrske banke, Strmem BtBft cand. .rg, ,Daki. — Utrni*, M«, Irut, Ivratak. pravnuki. Stran *. JUIV«WM NAstUU*. en* 3t aeveaaora lf 14, 279. štev. Pnn ii Kpnn lifrai Parat — Spisal ilal Pohlla. Ceom broš. 1 K 60 vin., ves. 2 K SO vin., s poŠto 20 vinarjev ved. : Ipdif nrihk.: lUiniMliHiMi »pavJH.ssnaec Ceom bral 1 K8Dfialm2K 70 via, a poŠto 90 vinarjev več. Ti najnovejši zabavni in veseli knjigi priporoča najloplajt Narodna knjigarna v £jibliait ^.. & 2=2. SfcSL"bem.£ Ljubljana, Mestni trg: 10. Specijalna trgovina pletenin in trikotaže. Velika zaloga različnega perila za vojake iz (iste volne ii velblođje dlake in sicer: snežne kučme, telovniki, triko jopice, srajce in spodnje hlače, nogavice, sliperji, dokolenice, rokavice, različni ščitniki za vrat, prsa, kolena itd. Od«t« Is velblodje dlake. — Tetra pnrOn. — 1..1.0 vroč«. Plasti In predpasniki za »treinice Hd«£a.a krita. Vata« aa plateaf«. !sW l'-W. ftžaa v h?cbI. - Piiraiiii a »njaiji li tatu \utim. solidna tvrdka medni $alon damskih in otroških klobukov v najnovejših oblikah, vseh vrst in raznih športnih cepič. Marija Gotzl ZMnsh rta Idi. 8. hvm sanfila u razitii!iais z obratu niti. Iiffljjjjg Riiiilii trn! Uradniško hranilno društvo v gradcu. Otvoritev XVII. sekcije. Deleži po 200 K, ki se plačajo v 60 mes. obrok, po K 3 = K 180. Pravica do dividende. ^====-===^======== Osebni kredit =^=zz^-------1 uradnikom, profesorjem, učiteliem, umirovljencem itd. ob aa|aae)iae|Šik pogojih, tudi kres porokov. Hranilne vloge od vsakogar z dnevnim obrestovaojem po av b\, a v. s« 5%v ~m Stanje vlog: 6,850.000 K. Več v razvidih! Tiskovine in poštne poloZnice brez stroškov! Pojasnila daje brezplačno: 83 Josip Kosem v Ljubljani, Krakovski nasip itev. 22, ob ponedeljkih in petkih od pol 3. do pol 4. ure popoldne. Anton B a j e c umetni in trgovski vrtnar ■sanji M. i. l ikiMn. O m h*m >jqn 127 cvetlični salon samo ped Iraičo Set. 2. aolof Covlfarokof* atoata. Mika žilna silil iiini. i IzMmiijt fnhi raoi. Iran iti < Zaaaaf a aaroiila totao. j Mji ia Trzaai tEti i n Naprodaj sta dva daljnogleda trieder Zeiss in Gor* in MT" pučka ~^| Manlicbcr - Schonauer z daljnogledom* Na vpogled pri Al. Razbergeju, Sodna al. ISMS^TORIUM-EMONAl 31 *llJEI«UftNA KOfraSNBKEG* UUCA jfro ., Mlada sreča I3843" na upra.n stvo „S ov-/tareda". 3843 ir ^Idrija -m drogerija in fotosanujaktora Ljubljana, Selenbnrgova ul. 5 priporoča veliko zalogo desinfekcijskih preparatov kakor: Lysol, Lvsoform, Kreolin, Formalin, Formalinove pastilje, karbolova kislina, karbolovo apno. Potrebščine za postretbo bolnikov in ranjencev, akvM bi gamastega blaga, konjaka, ruma in čaja. ^cro/orm. jfrhtnhL ferolin. Ivan Migi krojač prve trste ▲ | Ljubljana, W7-'T%j v hoteln ,pri JlCaličn'^S (I- nasstroaja) ^^ faaapratl glavaš pošte) :: se priporoča«:: Zatoa sijlRfesa Han. St 2I456. 384C Ustanovo zo osirotele otrobe. Oddali se bodeta dve mesti Jožefe Jallenove ustanove za osirotele otroke, vsako mesto po 84 K na leto. Pravico do te ustanove imajo revni otroci, katerim so starši umrli in ki so rojeni v farah Marije oznanenja, sv. Petra ali sv. Jakoba v Ljubljani. Ustanovo se sme uživati od rojstva do izpolnitve 14. leta starosti. Od varuha podpisane prošnje je vlagati pri vlstaeaa zapisnika asastaoga aiaglstrata najkasneje do vštetega 12. decembra 1914. Prošnjam je priložiti strokov rsfstal Ia krsta! list ter mrtvaške Usta staršev. V prošnji je tudi povedati, o čem se otrok preživlja, oziroma kdo zanj skrbi j in na Čigav račun, dalje kam da hodi otrok v šolo, če je že šole obvezen. Tudi se mora v prošnji povedati, katera c. kr. okrajna sodnija ima nad otrokom višje varstvo. Na prošnje, ki tem pogojem ne bodo odgovarjale, se ne bo oziralo. Mastni magistrat ljubljanski, dne 20. novembra 1914. Splošno kreditno društvo v Ijubljani a*v*sa. »* rtr-s.fi** k vaaaaatfoj aavemo naznanja, da se fo && 1W~ preselilo ~V| Iz dosedanjih prostorov ¥ Šelenburgovl ulici ŠL 4 na Franca Jožefa cesto št. 5 (zraven trgovine 3. Kette, pritličje levo). S;. 21251. 3837 Razglas, Da ai mestna občina zagotovi zalaganje s stavbnim In rezanfm lesom, poslpalnim materijalom za ceste, allce In trge, z betosaldml cevmi In kananl za mer]enje, s svinčenimi vlož-kaml, z ieiezniml požiralniki In pokrovi za kanale, ter zadobl enotne cene za zidarje in tesarje za leta 1915, 1916 In 1917, vršila se bode pri podpisanem mestnem magistrata v prostorih mestnega stavbnega urada plamena ponudbena razprava dne 3. dec. 1914 od 10. do 12. ure dopoldne. Poboji in dru^e podrobnosti poizvedo se v pisarni mestnega stavbnega urada ob navadnih uradnih urah. Ponudnike se opozaria, da se bodo sprejemale ponudbe le posameznih tvrdk in podietnikov, ter da je ponudbe opremiti s predpisanim vadijem. Na prepozno vlož' ne ponudbe, dalje na ponudbe, katere se bodo pogojno glasile, ali ne bodo povsem zadostovale razpisan;m določbam se ne bode oziralo. Glede nabave postpainecra materijala si pridrži mestni magistrat pravico po preteku enega ali dveh let dobavo ustaviti. Mestni magistrat ljubljanski, dne 18 novembra 1914. Vojni čas! usodno1 priliko!: Vsled obile zaloge nr, zlatnine, srebrnine in lepih briljantov, nudim cenj. odje-' malcem sedaj še blago po starih cenah, zato naj nihče ne zamudi ugodne prilike * in naj si nabavi potrebno. 2000 budilk ur K 4*— in 5*— dokler še stara zaloga. Krasna namizna oprava po znižanih cenah. — Kupuje staro srebro in zlato. V ve|aam časa je neobhodno potrebna fina, zanesljivo idoča ura ali žepna budilka, kakršno dobite samo pri stari res domači tvrdki F\ ČUDEN LJUBLJANA, Prešernova ulica št 1. Kdor nima časa v Ljubljano priti, naj naroČi cenik, ki se pošlje zastonj in pošt. prosto. Sprejema zavarovanja CloveSkega ftV* ljenja po na)raxnovrstn«j«h koiblaa cijah pod tako ugodnimi pogoji; ko nobena draga savarovaknea. Zlasti je ugodno asnaaanaj aa doživetje la smrt s ava#a)s9ai se 12 vplaOIL „SLAVITA" ••• a •». vzaltmat zavarovalna banka v Pragi. •"• - •"• Sssii i al ftasal a •#,? sv-rav-tt — Hplaaaaa adakadaJae ia kaaUaUla E t tO, 105.30 4 «2 5 Pi veUkvati atafa fiajcaisa zavarovalsica sate države z vseskozi slovansko-narodno upravo. aar tami avjii i ila5l'5£5Mi anal Ud fleTll -m Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj In najkulaatneje. UZiva najboljši sloves, koder posluje. Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoj L — Zahtevajte prospekte! =ee trgovska, spedicijska in komisijska delaBka drafta. hb PodlMaJbliC« 1 LjublJaMI. DvafUa|a4aal O si■ tal M> SSa Centrala: TRST. # Tclafao It. It«. Mcdnarodoa špedicija, špedicije ia taca rio an je vsake vrste, preva zevanje blaga, skladišča, kleti. Prosta skladišča ga redni usitnini podvržena blaga. Najmodernejše opremljeno podjetje za Selitve Ia prevažanje pafjlitVa V meatu in SS VSe Strani i patentiranimi pohištvenimi vozmi. — Shranjenje pohištva in blaga v suhih posebnih skladiščih. Omotan je itd. — Spedicijski urad, generalni zastop in prodaja voznih listov: ^^^^=^^^ „DALMATIE" delniške parobrodne družbe v Trstu. ---------- Brzevoaae proge Trst-Beaetke in obratno, ter Trst An cona parodbrodne druibe D. Tripcovich & Co.t Trst Avstrijskega liavoa. Caaard-Ltae za L in IL razred Naročila sprejema tudi blagovni oddelek Jadranske banke. aTierm osne. 3237 Točna postrežba.