IZHAJA VSAK ČETRTEK Poštnina plačana v gotovini GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OBMURSKIH OKRAJEV Uredništvo in uprava; Murska Sobota. O kr. odbor OF — čekovni račun: Narodna banka Murska Sobota 641-006-030. — Naročnina: Celoletna 100 din. polletna 50 din. četrtletna 25 din. Štev. 16. — Leto I. Murska Sobota, 9. junija 1949 Cena 2 din V pohorskih gozdovih tekmujejo ljutomerske frontne brigade Velik dan je bil za ljutomerske brigadirje frontne brigade »Janeza Kavčiča«, ki je že teden dni na sečnji lesa pri Lovrencu na Pohorju, nedelja. 29. maja. Podelitev prehodne zastavice najboljšemu bataljonu. Brigadijrji so radovedni in se že vse jutro sprašujejo: »Kateri bataljon jo bo prejel « Vsi slutijo, da jo bo prejel šesti bataljon, ki je vedno najboljši, toda ta dela na cestnih delih in ne na sečnji lesa. Sicer je oboje enako važno, toda zastavice je namenjena najboljšim v sečnji lesa.. Zadružni dom pri Lovrencu, ki sicer Še ni dokončno dograjen, je lepo okrašen. Pred vhodom plapolata veliki zastavi. Bataljoni prihajajo in dvorana se polni. Dan je topel, sonce vedno bolj pripeka. Bliža se deveta ura in dvorana je napolnjena do zadnjega kotička. Dom bo služil dnevu bolj kot je bilo pričakovati. V dvorani je živahno. Brigadirje je obiskal sekretar Okrajnega, komiteja Partije Tramšek Jože, zastopnika Okrajnega ljudskega odbora Joha Štefan in Mataj Ludvig in sekretar Okrajnega odbora Fronte Rozman Ignac. Tudi igralska skupina SKUD »Janeza Kavčiča« jih je obiskala. Ta dan bo proslavljen, da ga bodo pomnili še dolgo. Zbranim je spregovoril komandant brigade tov. Kelemina Ivo. V svojem govoru je ugotavljal uspehe, ki jih je dosegla brigada v tako kratkem času. Ti uspehi so zadovoljivi, bili pa bi lahkot še večji; Vsekakor pa še dnevno ti uspehi večajo, kar je vsekakor razveseljivo dejstvo Brigada je bila že ob svojem odhodu iz Ljutomera organizacijsko dokaj Čvrsta, še bolj pa se je or- ganizacijsko utrdila prav v deževnih dneh po prihodu na sektor dela. Do tega dne je najboljša šesta brigada, ki vedno presega dnevno normo, toda dela na gozdni cesti in se ji vsled tega ne more podeliti zastavica, katero pa bo sprejel prvi bataljon, ki je po uspehih naslednji za šestim... Zastavico je sprejel najboljši brigadir prvega bataljona tov. Fras Franc. V imenu vsega bataljona se je Fras zahvalil za priznanje in izrekel misel vseh brigadirjev prvega bataljona, kar je bila obenem obveza: »Storili bomo vse, da si jo priborimo za vedno !« Zdaj se bo pričela vztrajna in težka borba za prehodno zastavico, ki bo Čez tri dni podeljena zopet najboljšemu bataljona. Brigadirji bodo napeli vse sile, da si jo priborijo zopet, to se jim vidno zrcali na odločnih obrazih in v odločnem pogledu. Spregovoril je tudi sekretar Okrajnega komiteja Partije, ki je poudaril važnost dobre organizacije za nadaljnje uspehe in jim čestital k doseženim uspehom. Spregovoril je tudi o dogodkih v domačem okraju, kjer se bije prav taka borba kot tukaj za plan za tehnizacijo kmetijstva. Kmetje ljutomerskega okraja so to potrebo že spoznali in vsled tega masovno vstopajo v obdelovalne zadruge. Že 50% zemlje ljutomerskega okraja je v zadružnem sektorju. Brigadirji so z zanimanjem poslušali novice iz domačih krajev, veselilo jih je, da tudi doma delajo s prav tako vnemo kot oni... SKUD »Janeza Kavčiča« je za konec uprizoril komedijo »Matiček se ženi«, ki jo je režirala tov. Janja Baukartova. Kljub temu, da so nekateri igralci prvič nastopili na odru, je komedija uspela in brigadirji so poteku igre z zanimanjem sledili. Pa tudi za domačine je uprizoril SKUD »Janeza Kavčiča« to komedijo, tako da ta slavnost ni bila le za brigado, ampak so je bili deležni tudi domačini. Brigadirji ljutomerske frontne brigade so proslavili prve zmage. Ta dan jim bo pobuda k še večjim zmagam, k še večjemu elanu v delu. S tem odgovarjajo klevetnikom, ki nas hočejo ovirati in odvrniti s poti, po kateri korakamo, z zavestnim in vztrajnim delom, z nepremagljivo voljo; izgraditi lepše, boljše, srečnejše življenje. i.č. Nova zmaga graditeljev zadružnih domov Graditelji zadružnega doma v Černelavcih pri Murski Soboti so preteklo nedeljo praznovali svojo delovno zmago: dograditev zadružnega doma v surovem stanju. Zadružni dom v Černelavcih bo eden najlepših v murskosoboškem okraju in je plod požrtvovalnega, skupnega dela vaščanov. Nedelja popoldne. Topel, sončen junijski dan. Proti Černelavcem se stekajo skupine ljudi. Zadružni dom je viden že od daleč. Iz Murske Sobote, obmorskih vasi, pa še onstran Mure je vidna njegova rdeča streha. Danes plapolajo vrb doma zastave, veselo, vihrajoče. V Černelavcih praznujejo otvoritev zadružnega doma. »Pred letom dni, ko smo pričeli govoriti o gradnji doma, marsikdo ni verjel temu, še več; nekateri so se nam celo posmehovali rekoč: kar gradite, saj itak ne boste nič dogradili. Toda mi jih nismo poslušali, nismo se zbali naporov, težav; prijeli smo za delo in začeli z rušenjem stare zgradbe, iz katere smo pridobili 40.000 kosov zidakov...« Tako je pričel svoj govor sekretar vaškega odbora Fronte, ko je podajal poročilo o poteku graditve zadružnega doma v Černelavcih. 26. maja preteklega leta so v Černelavcih sestavili krajevno upravo za gradnjo zadružnega doma. Čez tri dni po tem, 29. maja, so že pričeli z rušenjem stare zgradbe na Pušči. Veliko je bilo treba storiti, preden so razdrli zgradbo in očistili opeko, da je tako bila pripravna za novo zidanje. Toda z voljo se vse premaga. Tudi Černelavčani so delali z voljo, zato so uspeli. Pa še sindikati iz Murske Sobote so jim od časa do časa priskočiti v pomoč. Iz razdrte zgradbe so zbrali in očistili 40.000 kosov zidne opeke in jo prepeljali na gradilišče. 18. avgusta so zakoličili na gradilišču in takoj drugega dne so pričeli s kopanjem temeljev. Sedaj šele se je pričelo pravo delo. Skupno je bilo izkopanih 60 kubičnih metrov temeljev. Za betoniranje temeljev in ostala dela so porabili 12 ton cementa. Gramoza je bilo treba pripraviti nekaj čez 140 kubikov in peska 95 kubikov. Domačini, prebivalci KLO Černelavci, so pri gradnji zadružnega doma storili 7512 prostovoljnih delovnih ur. Od tega odpade na frontovce 7150 delovnih ur. Člani aktiva LMS so prispevali 395 ur, člani aktiva LMS Polena pa 22 delovnih ur. Člani sindikatov iz Murske Sobote so pomagali graditeljem iz Černelavec in storili pri tem 726 prostovoljnih delovnih ur. Za prevoze je bilo opravljenih 684 delovnih ur. Skupno delo je rodilo uspeh. Dom bi bil kmeta dograjen že v lanskem letu. Vendar je zima le preprečila dograditev. Letos pa so se graditelji zadružnega doma v Černelavcih še bolj potrudili in med prvimi dozidali svoj zadružni dom. Graditelje zadružnega doma sta v njihovem praznovanju pozdravila tudi zastopnik Okrajnega odbora Osvobodilne fronte in zastopnik Okrajnega ljudskega odbora. Pionirji iz Černelavec so nastopali z recitacijami. Njih izvajanje so prisotni odobravali. »Zadružni dom smo dozidali v surovem stanju, toda nočemo pri tem obstati. Se letos bomo naš zadružni dom do kraja opremili, da bo tako iz njega v najkrajšem času zavelo pravo, resnično zadružno življenje...« Predsednik krajevne uprave za gradnjo doma je povedal tako. Prav gotovo je v teh besedah volja cele vasi, saj drugače niti ne more biti. Mala vas, ki šteje vsega nekaj okrog petdeset hiš, je postavila v svoji vasi zadružni dom, trdno je stopila na pot socialistične preobrazbe naše vasi. Brez dvoma je ta ugotovitev najlepša od vseh. »Komin Janez, Horvat Štefan, Komin Franc, Slavič Viktor, Sočič Viljem, Flisar Ivan, Komin Nikolaj, Hajdinjak Štefan ...« Slovesnosti je konec, množica je završala. Prične se slavje, ljudsko rajanje, ljudsko veselje. Oglaša se vesela pesem in zvoki, glasbe. Zadružniki, graditelji zadružnega doma v Černelavcih in ljudje iz bližnje in daljne okolice so skupno proslavili novo delovno zmago v borbi za socialistično preobrazbo vasi. Jože Obvestilo vsem frontnim organizacijam v okraju V nedeljo, dne 12. junija 1949, dopoldne se bodo vršile po vseh centrih sektorjev konference in to v sledečih krajih: Beltinci, Križevci, Gornji Petrovci, Gornja Lendava, Moščanci, Rogaševci, Strukovci, Puconci, Šalovci, Tišina, Cankova, Fokovci, Martjanci in Murska Sobota. Konferenca v Murski Soboti bo v dvorani Okrajnega odbora Osvobodilne fronte in velja za mesto in okolico. Po vseh sektorjih bo pričetek konferenc ob 8. uri zjutraj, le v Križevcih ob 9. uri. Na konferencah se bo razpravljalo o važnih tekočih nalogah naših frontnih organizacij. Za vse člane vaških in krajevnih frontnih odborov udeležba obvezna. Konferenc naj se kot običajno udeleže tudi odborniki KLO, LMS in AFŽ. Okrajni odbor OF Murska Sobota II. prekmurska brigada je prejela prehodno zastavico Okrog 2000 brigadirjev-frontovcev iz murskosoboškega okraja je odšlo v preteklem mesecu v gozdove na sečnjo lesa. Odšli so, da z desettisoči ostalih frontovcev širom naše domovine doprinesejo svoj delež zmagoviti borbi naše prve petletke, odšli so, da pomagajo izpolniti nadvse važen gozdarski plan. Frontne brigade iz murskosoboškega okraja delajo na področju gozdnega gospodarstva Ribnica. V dolenjskih gozdovih pojo sekire naših frontovcev udarno, veselo in ponosno pesem dela v graditvi lepšega življenja. Izvršni odbor Osvobo- dilne fronte Slovenije je pred dnevi podelil frontnim brigadam širom Slovenije prehodne zastavice. Zastavice so bile podeljene brigadam, ki so dosegle dosedaj največje uspehe pri sečnji in spravljanju lesa iz gozdov. Med šestimi brigadami, ki so prejele prehodne zastavice, je tudi IV. prekmurska frontna brigada. Brigadirji te brigade delajo zelo vestno v svojem poslu. Od 25. do 31. maja so stalno presegali dnevno normo za 26%. Zadnji dan v mesecu maju pa je brigada presegla dnevni plan za celih 93%. Da bi brigada čim višje presegala dnevni plan, ostajajo brigadirji v gozdovih ves dan. V tabor se vračajo šele v mraku. V zadnjem času so tudi znatno zboljšali kvaliteto dela. Ob večerih prirejajo brigadirji taborne ognje. Ob njih imajo sestanke, večkrat pa nastopajo tudi z lastnim pevskim zborom. Uspeha naših frontovcev se vesele skupno z njimi tudi vsi ostali prebivalci naših vasi m naselij, želeč brigadirjem, da dosežejo v borbi za izpolnitev gozdarskega plana se večje delovne zmage. Popoldan je veselo minil. Zaigrali smo z brigadirji. Žoga frči skozi zrak. Z noge na nogo. Tudi tukaj se pozna jurišno razpoloženje brigadirjev. Žoga šviga sem m tja in končno potrese našo mrežo. Burno je odobravanje gledalcev brigadirjev... Zmagali so in vsi smo zadovoljni. Potem pa smo družno študirali. Tukaj so bolj vestni kot marsikje v naših krajih in celo v podjetjih. Seznanjajo se z dnevnimi novostmi in živo zanimanje, volja veje iz vseh. Ta ni dvoma, ne pomišljanja. Jasno je vse, kar se dogaja pri nas m krog nas. Zvečer pa smo nastopili prvič na Avtocesti. Brigadirji so bili zadovoljni z nami, saj smo zapeli po njihovo; njihove borbene pesmi. Še sami so pripeli njim znanim melodijam, da je bilo prijetno poslušali, ko je odmevalo daleč naokoli. Po koncertu pa so se kaj hitro razšli. Še je bilo slišati govorenje nekaj časa v baraki, ki bi se verjetno nadaljevalo, toda niso nas hoteli motiti in kaj kmalu smo zaspali. Veliko delo nas je Čakalo drugega dne. Veliko njih — in nas. Novi juriši, nove zmage. Velike naloge, velike obveze bodo še izvršili. Kilometri ceste še čakajo; mnogo zemlje bo še treba izkopati. Jutri bodo zapele lopate, zapeli krampi, zapeli vagončki še krepkeje kot danes. Lepša je to pesem, kot pa vse naše. Brez besedila je njena melodija; toda globoka je njena vsebina in nešteto besed najdejo brigadirji zanjo, da pripevajo. Morda jih bomo prav v kratkem zapeli tudi mi. Peli pa jih bomo prav gotovo po nekaj letih. Peli jih bodo naši otroci, pionirji in ta pesem bo ostala z našimi narodi v vekove. N. A. S pesmijo po Avtocesti „Bratstva - Enotnostiʻʻ Mešani pevski zbor SKUD »Štefan Kovač« iz Murske Sobote je pred dnevi krenil na 10-dnevno turnejo med graditelje Avtoceste »Bratstva- Enotnosti«. Vesela pesem članov naših delovnih kolektivov se druži z udarci krampov, petjem samokolnic, vagončkov, druži se z znojem in žulji brigadirjev, ki ustvarjajoč veliko cesto, ponosno delo naše petletke. Člani zbora so nam poslali pismo, v katerem opisujejo svoja doživetja med brigadirji na Avtocesti. Na postaji so zbrani vsi. Pevski zbor SKUD »Štefan Kovač« odhaja na Avtocesto. Velik je ta dogodek za vsakega pevca posebej. Sicer je še vedno mračno in oblačno; vendar je v srcih veselje. Vse na postaji je nasmejano; še resen postajenačelnik je nasmejan. Ni mala reč obiskati brigade. Iti bijejo borbo za dograditev velike ceste, ki bo vezala Zagreb z- Beogradom. Pa še več le v tem! Pevski zbor bo dal svoj delež tej dograditvi! Marsikateri brigadir bo zapisal »Obiskali so nas pevci s skrajnega severa naše domovine. Tudi tam mislijo na nas! Cenijo naše borbe in nam dajejo zagona s svojim obiskom.« Pevci se spominjajo svoje velike volje: obiskati naše borce za lepše, ki se borijo s kubiki na Avtocesti. Mnogi so med njimi, katerih odsotnost se bo ob čutila v podjetju in upravnik je bil v zagati: kaj naj stori? Naj jim odreče? Oboje je enakovredno — obisk na gradilišču in delo v podjetju! Pevce pa je skrbelo: ali bodo lahko šli? Nekaj jih je sicer moralo ostati, toda večina je odrinila na pot. Ob vlaku se pojavi rdeča kapa prometnika. Lokomotiva je zasopihala in kolesa so se zganila. Vse hitreje se je pomikal vlak. Poslovilne besede je bilo slišati: »Dobro se imejte! Lepo jim zapojte! « Velik pomen so skrivale v sebi te besede! Pevci so obljubili: »Izvršili bomo nologo« Običajne so to besede, toda pomembna obljuba. Množica rok je mahala v pozdrav, ko je vlak že izginjal. Z vlaka so enako odgovarjali. Zapeli so v vagonih. Na poljih so prenehali z delom. Gledali so za vlakom, s katerega so lile prijetne melodije. Mimo postaj, vse dalje v noč, v temo... V mislih so bili že na Avtocesti. Peli so brigadirjem . Pesem je odmevala v temino.. Monotono so ropotala kolesa .. Pozno so zadremali Uspavala jih je melodija koles — v noč drvečega vlaka. Na cilju! Enajsta sekcija! lŽe par posluj pred ciljem je bilo v vlaku vrvenje. Nagrnili so k oknom in radovedno opazovali novo okolico. Kakšna neki bo končna postaja in njihovo nadaljnje potovanje ? Mladinci so nas dočakali Napotili smo se v logor. Mladinci so razpoloženi in veseli obiska. Dekletom pomagajo nosili kovčege. Prijetni pogovori se razpletajo. Množica vprašanj. Brigadirji ne utegnejo odgovarjati. Pred nami je logor. Barake se belijo. Na eni je z velikimi črkami zapisano: »Juriš Bosanci« Logor je prazen. Nikjer nikogar Bo- sanci jurišajo. Ti, ki so ostali, da nas dočakajo, so nam odkazali mesta in mi smo zadovoljni. Nekam mladi se počutimo. Tisti tempo življenja, ki smo ga vajeni v domačem kraju, je ostal doma. Sicer je tudi doma kaj udarni tempo; toda ta tukaj prekaša vse. Kot bi hoteli prehiteti čas. Živo, razgibano, borbeno je in to začutiš takoj. Vsadi se vate in ti se počutiš nov... Dobili smo slamarice in koce. Spali bomo po brigadirsko. Tako je bilo tudi takrat, ko smo obiskali brigade na progi Somac—Sarajevo. Utrujeni smo in potrebni sna, toda okrog nas tako burno, udarno življenje, le v samem pogledu ha brigadirje je začutiti isto voljo in odpornost, ki je tako značilna za naše narode v veliki borbi, v nenehnem jurišu za izgradnjo za dosego plana. Ta polet je tukaj tako izrazit, da ga ne spregledaš in nam ne da zaspati... Še sami bi pristopili in zaklicali. »Juriš!« Zagnali bi se z vagončki skupaj z vsemi brigadirji, ki jurišajo; zasadili krampe in v zamahih vzklikali prav tako borbeno: »Hura!« Kratek odmor ob času kosila. Brigade prihajajo in odhajajo. V jurišu ne sme biti premora. Juriš! Juriš brez nehanja je njihovo geslo. Juriš na kubike, juriš na kilometre, juriš za Tita, za Partijo, v odgovor klevetnikom, za boljšo bodočnost! Velik je ta juriš in zgovoren! Na tečaju za tlakovanje cest Izgradnja betonskega nadvoza na Avtocesti »Bratstva—Enotnosti« Stran 2 »LJUDSKI GL A S « Murska Sobota, 9. junija 1949 Kako poteka gradnja zadružnih domov v soboškem okraju V murskosoboškem okraju obstoja 32 gradilišč zadružnih domov. Po večini so to gradilišča, kjer so pričeli z gradnjo že v lanskem letu, a niso dokončali. Nekaj je pa tudi novih gradilišč, na katerih so frontovci šele letos začeli z gradnjo zadružnih domov. Že v lanskem letu so graditelji zadružnih domov razvili medsebojno tekmovanje, ki je rodilo lepe uspehe. Predvsem v času tekmovanja v čast II. kongresu KPS je doseglo tekmovanje vrhunec. V tem tekmovanju so bili v surovem stanju dograjeni številni domovi. Gornjelendavčani pa so celo opremili dvorano. Doseženi uspehi na nekaterih gradiliščih so dali novo pobudo za nadaljnje delo pri zadružnih domovih. Ugodna zima je prav tako vplivala na razvoj dela po gradiliščih, tako da se je na večini gradilišč začelo s pomladjo živahno delo. V lanskem letu se, je delalo na 27 gradiliščih. Od teh je večina domov že dograjenih v surovem stanju in sedaj vrše notranja dela. Letos pa je v okraju še 5 novih gradilišč, kjer prav tako agilno delajo in že tudi beležijo vidne uspehe. Vendar povsod ne teče delo tako, kot bi sicer trebalo. Marsikje bi lahko že bili na boljšem s stanjem svojih gradilišč. Krivda bo tu predvsem na slabi aktivizaciji kmetov-graditeljev, za kar odgovarjajo krajevne uprave in frontni odbori. Vsekakor bo nujno ponekod dosedanji način dela izpremeniti in začete zadružne domove letos tudi do kraja dograditi. KRAJNA Otvoritev zadružnega doma je bila v oktobru lanske jeseni. V domu so že opremljeni prostori Kmetijske zadruge. Graditelji zadružnega doma na Krajni so svoj dom preuredili iz prvotno zidanega mladinskega doma, kateremu so dozidali prostore za skladišča in poslovalnico kmetijske zadruge. Iz lokalnih virov so pripravili vsa potrebno opeko (zidno), gramoz, pesek in deloma les. Delo teče naprej* tudi sedaj, vendar ni povsem zadovoljivo. DANKOVCI Tu je dom precej majhen. Otvoritev brez dvorane je bila prav tako že v lanski jeseni. Iz lokalnih virov so pripravili ves potreben tesan les, pesek in gramoz. Sedaj urejajo notranjščino. Prizidali bodo tudi dvorano. ČERNELAVCI To gradilišče ni bilo v planu v lanskem letu. Proti jeseni so pa kljub temu pričeli s pripravljanjem materiala. Tudi dozidali so dom skoraj do strehe. Dograditev je preprečila zima s prvim snegom. Čim je sneg skopnel, so nadaljevali z delom in v letošnji pomladi je bil dom že dozidan in pokrit. Graditelji zadružnega doma v Černelavcih so se pri tem zelo potrudili. Iz lokalnih virov so pripravili sledeči material: 60.000 zidakov, ki so jih dobili iz stare razdrte zgradbe. Očiščeni zidaki so v polni meri prišli v uporabo pri zidanju. Poleg tega so preskrbeli, t. j. nakopali in navozili na gradilišče ves potreben gramoz in pesek in deloma tudi les. Preteklo nedeljo so praznovali v Černelavcih slovesno otvoritev zadružnega doma, ki je dograjen v surovem stanju. K otvoritvi se je zbralo veliko število ljudi iz Černelavec in bližnje okolice. Z delom nadaljujejo. in sicer vrše opremo doma. DOKLEŽOVJE Dom je bil dozidan v surovem stanju aprila letos. 1. maja so praznovali graditelji zadružnega doma v Do- kležovju svojo delovno zmago: otvoritev zadružnega doma. Obvezali so se, da bodo dom še letos, in to v najkrajšem. času do kraja opremili. Tudi tu so pripravili precej materiala iz lokalnih virov, tako gramoz, pesek in delno opeko. Sedaj je na gradilišču delen zastoj, ker nimajo na razpolago inštalacijskega materiala. Vršijo pa priprave za ostala dela. FOKOVCI V Fokovcih so letos praznovali otvoritev zadružnega doma. Tu so preurejevali že sezidano zgradbo. V domu je že opremljena mladinska soba, pošta in poslovalnica kmetijske zadruge. V najkrajšem času bo dom popolnoma opremljen. Ometan je že tudi od zunaj. Gramoz, pesek, apno in deloma okovje za okna in vrata so pripravili iz lokalnih virov. Zadružni dom v Fokovcih je zelo lep, stoji ob glavni cesti na vzpetini; tako je daleč viden z vseh strani. BELTINCI Zadružni dom v Beltincih bo največji ne le v murskosoboškem okraju, temveč v vsem Prekmurju in verjetno tudi v sosednih okrajih nimajo nikjer tako velikega zadružnega doma. Zelo prostorna in lepa bo v njem dvorana. V Beltincih so bili prvi, ki so pričeli graditi na gradilišču z brigadnim sistemom dela. Po tednu zadružnih domov v lanskem poletju, ko se je prvič pričelo večje tekmovanje med zadružnimi domovi v okraju, so graditelji zadružnega doma dosegli zelo lepe uspehe. V tem tekmovanju in pozneje v tekmovanju v čast II. kongresu KPS so storili največ. Gradilišče je prejelo tudi republiško prehodno zastavico. Sedaj je dom dozidan v surovem stanju in delno pokrit. Dela se vrše še naprej, čim prej hočejo priti do otvoritve. Tudi tu so pripravili precej gradbenega materiala, tako pesek, gramoz in nekaj opeke iz lokalnih virov. HODOŠ Zadružni dom na Hodošu je dograjen v surovem stanju. Frontovci-graditelji zadružnega doma so sklenili, da bodo z otvoritvijo počakali dotlej, ko se vrnejo brigadirji, ki so odšli v dolenjske gozdove izpolnjevat gozdarski plan. Tako bo veselje nad dobljeno zmago ob priliki otvoritve kar dvojno. Hodošani so za zadružni dom pripravili iz lokalnih virov 50.000 kom. zidne opeke, dovolj gramoza, peska in ves les. PROSENJAKOVCI Pred dvema tednoma so v Prosenjakovcih praznovali otvoritev zadružnega doma, ki so ga v tej pomladi spravili pod streho. Zadružni dom v Prosenjakovcih spada prav tako med največje v kraju. Dom so zgradili prebivalci obmejnih vasi Prosenjakovci, Pordašinci, Ivanovci, Berkovci in Središče. Vse te vasi, v katerih bivajo večji del pripadniki madžarske manjšine, imajo svoj center v Prosenjakovcih, zato so tu z združenimi močmi postavili zadružni dom. Tudi tu se je zelo lepo obneslo delo po brigadnem načinu. Okoliške vaši so dale vsaka po eno brigado, Prosenjakovčani pa tri brigade. Le te so se stalno menjavale med seboj pri delu. Organizirali so tudi prevozniške brigade, ki so skrbele za dovoz materiala. Zadružni dom v Prosenjakovcih — plod skupnega dela — je v surovem stanju dograjen, toda graditelji ne marajo pri tem ostati, že pristopajo k notranji opremi. Za sedaj delajo okenske okvire in vrata. Les, pesek, gramoz in nekaj opeke so pripravili sami. FIKŠINCI V Fikšincih preurejajo že pričeto, v serovem stanju dozidano zgradbo v zadružni dom. Vršijo se notranja dela opreme doma. Pripravili so še potrebno opeko za prezidave, prav tako ves potreben les, gramoz in pesek. Domače poljske apnenice so dale prav tako svoj delež: v veliki količini potrebno apno. Sedaj izdelujejo okvire za okna in vrata. ČEPINCI Lansko leto, še pred nastopom zime, so v Čepincih dozidali zadružni dom do strehe in ga tudi pokrili. Letos, 1. maja, pa so praznovali že drugo delovno zmago. Dom so v notranjosti skoraj v celoti opremili. Sedaj urejujejo oder v dvorani in belijo zgradbo znotraj in ometajo zidove. V mizarski delavnici, ki so jo ustanovili v zadružnem domu preko zime, so izdelali okenske okvire in vrata. Tu bo dom kmalu v celoti služil svojemu namenu. Graditelji zadružnega doma v Čepincih so bili vseskozi med najboljšimi. O tem zgovorno priča naslednje: 80.000 kosov zidne opeke so izdelali sami z ročno izdelavo, v okolišu vasi so dobili ves potreben gramoz, pesek, rezan les, tesan les, pripravili so apno, glino za opeko, trstiko, drva za žganje opeke in deloma tudi potrebno okovje. V lanskoletnem tekmovanju v čast II. kongresu KPS so prejeli graditelji zadružnega doma v Čepincih ob koncu tekmovanja republiško prehodno zastavico. V tem tekmovanju so tudi dogradili dom v surovem stanju. Delali so po brigadnem načinu dela, ki se je zelo obnesel. Tekmovali so z vsemi gradilišči v okraju. GORNJA LENDAVA V Gornji Lendavi je bil otvorjen prvi zadružni dom v soboškem okraju. Še pred nastopom zime so Gornjelendavčani opremili tudi dvorano v zadružnem domu, ki je bila prav tako prva v okraju. Tudi tu so iz lokalnih virov pripravili ogromno materiala: samo opeke preko 120 tisoč kosov. Predvsem se kulturno življenje v novem zadružnem domu lepo razvija in se je znatno poživelo. Od vseh vaških centrov v okraju so v tem oziru v Gornji Lendavi doslej najboljši. Z ustanovitvijo vaškega kulturno prosvetnega društva, ki naslanja svoje delo na zadružni dom in ga vzporeja z zadružnim življenjem, se bo kulturno prosvetno delo v tem delu Goričke še lepše razvilo. PERTOČA Na Pertoči pripravljajo gradbeni material, da bodo dozidali k že stoječemu zadružnemu domu še dvorano. Pripravljeno imajo že precej lesa in opeke za zidavo. Kmalu bodo pričeli s kopanjem temeljev. V ostalem pa vrše v zadružnem domu notranja dela. V domu že posluje poslovalnica kmetijske zadruge. RAKIČAN Zadružni dom v Rakičanu bo lep in prostoren. Sedaj urejujejo mladinsko sobo in stopnišče v nadstropje. V domu že precej dolgo posluje poslovalnica kmetijske zadruge, pisarna KLO, zadružna pisarna; pa tudi skladišča že uporabljajo. Tudi to gradilišče je v preteklem letu prejelo prehodno zastavico. Trenutno je delo v notranjosti nekoliko otežkočeno, ker primanjkuje materiala za inštalacijo električne napeljave. Zelo velika bo v domu dvorana. Pri tem domu so precej pomagali tudi Člani sindikatov iz Murske Sobote in delovni kolektiv drž. posestva v Rakičanu. MARKOVCI Tu so letos z vso silo pristopili h gradnji doma. Sosednji Čepinci so jih prehiteli, sedaj pa tudi Markov-čani tekmujejo z okoliškimi gradilišči. Temelje so do kraja zabetonirali Pripravljeno imajo že tudi glino za opeko in drva za žganje opeke. Prav tako so pripravili že nekaj Čez polovico potrebnega lesa za ostrešje. Sedaj bodo pričeli z izdelavo opeke za zidanje. Markovčani so napovedali v gradnji tekmovanje sosednjim Dolencem in gradilišču v Budincih. Doslej prednjačijo. DOLIČ V Doliču hočejo še tekom tega meseca praznovati otvoritev. Za delo so zelo prijeli. Brigadni način dela se je tudi tu uveljavil. Ves potreben material za zidavo imajo pripravljen na gradilišču. Vse, razen lesa, so pripravili sami iz lastnih virov. Z gradnjo so pričeli šele letos, v mesecu aprilu. Sedaj končujejo z betoniranjem temeljev. To je oris dela na nekaterih gradiliščih. Uspešno se delo razvija tudi na gradiliščih zadružnih domov v Ženavlje kjer prav tako vršijo notranja dela in bodo s tem kmalu končali, dalje na Cankovi, kjer so pristopili k dozidan ju nadstropja in bodo z delom končali še tekom meseca junija; v Budincih in Dolencih imajo pripravljen že ves material, potreben za zidavo, prav tako v Dolnjih Slavečih. V Šalovcih so s pomladjo tudi agilno pričeli z delom. Vidni so že kar lepi uspehi. Delajo po brigadnem sistemu. Doslej so pripravili okrog 70.000 kosov zidakov, poleg ostalega tudi 20 m3 rezanega lesa, gramoz in pesek. Sedaj premeščajo cesto, da bodo, tako pridobili za zadružni dom večje stavbišče. Tudi v Gerlincih pripravljajo material za zadružni dom. Z delom so pričeli tudi Vanečani. Zabetonirali so temelje, vendar delo tu še vedno ni v polnem razmahu. Slično je tudi po gradiliščih na Tišini, Sotini, Rogaševcih in Gradišču. Tu se opaža slabost krajevnih uprav, ki ne znajo pravilno razviti dela in zajeti vanj širše množice. Delo se prične razvijati tudi na gradiliščih v Kuzmi, Lončarovcih, Križevcih in Strukovcih. Pričakovati je, da bodo graditelji zadružnih domov v soboškem okraju kmalu praznovali številne otvoritve novozgrajenih zadružnih domov. Š. L.- Zadružni dom v Fokovcih Zadružni dom v Križevcih Zadružniki vasi Križevci so si zadali obvezo, da bodo v letu 1949 postavili zadružni dom v surovem stanju, Z delom so pričeli že lansko leto meseca oktobra. Ugodno vreme je omogočilo, da so izkopali temelje in jih zabetonirali. Lansko leto so člani OF in drugih množičnih organizacij izvršili preko 3000 delovnih ur skupaj s prevozi. Letos pa je delo na gradilišču nekako zaspalo. Dasi je bila pomlad ugodna, se krajevne uprava ni pobrigala za to, da bi se začelo z delom. Šele potem, ko so se postavili na odgovorna mesta ljudje, ki so temeljito začeli z delom, se je uprava nekako prebudila. Preden je pa delo ji teklo, so morali seveda premagati ogromne težkoče, Graditelji zadružnega doma v Križevcih morajo ves za gradnjo potreben material pripeljati iz velike razdalje Gramoz go vozili iz oddaljenosti 3 km. kamen ravno tako, les za zadružni dom so dobili nakazan v Mačkovcih itd., in vse te prevoze naj bi opravilo 15 konjskih vpreg, ki so v vasi. Vrhu tega so se takrat pojavile govorice preti zadružnemu domu, ki so marsikateremu zadružniku zagrenile voljo do dela Pri širjenju takih govoric se je pokazal posebno aktiven predsednik kmetjske zadruge Čahuk Bela. Nova uprava s predsednikom Čahuk Ernestom, ki ji nudi vaški frontni aktiv vso pomoč, je začela v marcu pospešeno delati. V bližini vasi se je uredila gra- mozna jama, ki daje odgovarjajoči gramoz. Izvedla se je tudi nabiralna akcija za les, ki pa je deloma uspela, ker nekateri zadružniki še niso pripeljali lesa, dasi so ga obljubili- Številke, ki lih bom sedaj navajal, naj pa prikažejo in ocenijo delo zadružnikov in frontovcev: do sedaj je zbranih 50 komadov borov, opravljenih je bilo 119 voženj gramoza, prepeljanih je bilo 26 kub. metrov lesa iz razdalje 4 km. Sedaj betonirajo temelje nad zemljo, in tešejo les. Od marca do konca maja je bilo pri teh delih opravljenih preko 2000 delovnih ur, od katerih je samo OF dala preko 1200 ur. Iz vsega tega lahko sklepamo, da imajo frontovci in vsi vaščani voljo do dela in lahko verjamemo, da bodo svoj zadružni dom letos spravill pod streho. Vendar bodo potrebne še temeljite spremembe v upravi za gradnjo zadružnega doma, kjer je več kot polovica članov samo na papirju in leži vse breme na ramenih nekaj posameznikov. Pohvaliti je treba tu trdno povezavo med upravo In KLO-jem. ki nudi vso pomoč pri gradnji. Seveda bo tudi okrajna uprava morala posvetiti več pažnje in pomoči krajevni upravi. Primeri, da je gradnja zastala zaradi pomanjkanja žebljev, cementa ali da lastnik ni hotel prepustiti zemljišča za povečanje zadružnega doma. se ne smejo več ponoviti. M. M. Naš traktorist V svitu pomladnega jutra je zaoral. Ne ve se, čigava pesem je glasnejša in bodrejša — njegova, ali pa pesem njegovega traktorja Obe sta borbeni, razigrani. V tej pesmi, ki se zlivata v eno, je volja, ponos in vztrajna misel: zmagati. »Na žitu blesti rosa Pod brano se drobe grude.. Pred Zdravkom se vse drobi. kot grude Njegova pesem razbija vse, kar je za razbiti. Njegova pesem gradi, kar je za graditi. To je pesem mladine — pesem zmagujočih mladinskih brigad Ne sveti se zastonj na Zdravkovih prsih osem udarniških značk — osem velikih zmag. Z radostjo se spomni prve zmage. Zgra- dili so most preko Tinje. To je bilo na progi Brčko—Banoviči Bil je najboljši v brigadi. prvo noč je zaril s tem ciljem. — biti najboljši — v gramoz pod padanjem voda lopato Gramoz z njegove lopate, z lopat tistih, ki so bili najniže, je padal na prvi, drugi, tretji oder in potem v samokolnico in na nasip Ni ga motilo padajoče blato z odra in curki blatne vode, ki so si delali potoke po njego- vem hrbtu... Ne, to jih ni motilo ... Ponavljal si je? »Skojevec sem,« in to je bilo dovolj, da je vztrajal na mestih, kjer so drugi popuščali. Tudi takrat je bilo njegovo orožje pesem, ki je vzpodbujala ne samo njega, ampak tudi druge... Zjutraj, po prvi delovni noči, kajti on je delal v nočni izmeni, Je, še preden je zadremal, veselo pomislil: »Zdaj pa smo partizani dela.« Takrat, ko so se borili v hostah, je Zdravko obžaloval, da je star komaj štirinajst let in da živi za obročem bodečih žic. Zdaj je spoznal, da ne zmaguje samo z orožjem v rokah, ampak tudi z looato. Pozneje, ko je že organiziral v svoji vasi, po prihodu s proge udarno skupino, ki je pomagala, kjer je bila pomoč potrebna, je še vedno mislil na progo na tiste dneve, ki jih je prežive! brigadi ki je zmagovala Vse premajhno se mu je zdelo delo na vasi Ko pa je slišal da bo treba zopet v borbo — graditi še vso progo, je bil med prvimi, ki so se javili. Neučakan je bil. Krenil je na tečaj za buldožerista in na progi se je zopet srečal s svojimi znanci z vasi. Zdaj je odrival kubike zemlje naenkrat in ne le pest zemlje, kot preje z lopato. Pesem ga je zopet opremljala povsodi in brigadirji so ga že od daleč spoznali po njegovi vedri pesmi. Priljubljen je bil in spoštovan in zopet najboljši ne samo v brigadi, tudi na sekciji Pa tudi zasluženo! Delal je včasih dve izmeni zaporedoma in še bi delal, če bi mu dovolili. Mladinci so bili ponosni nanj »To je skojevec« so s priznanjem dejali in se trudili biti vsaj malo kot on Dekleta so ga toplo pogledovala in vsaka si je na tihem želela: »Ko bi vsaj nekaj veljala zanj!« On pa ni imel časa za take misli Zdelo se je, da deklet niti ne opazi. Njemu so bili vsi za pozornost vredni tovariši — ali pa graje. Pa vendar... V sosednji brigadi je srečal dekle. plavolasko, modrih oči in pogumnega pogleda. Srečaval jo je često, ali nikdar samo. Vedno je bila v krogu brigadirjev in brigadirk in njen melodičen alt se je prelival v pesem v njegovega buldožerja. Vedno, ko je vozil tod mimo je prisluhnil, toda razumel ni, kajti močan motor je hrumel. Nekoč pa je zaustavil. Pristopil je, in nekoliko zmedeno obstal. prašujoče ga je pogledala ih čutil je val vroče krvi v licih Zmedeno je vprašal: »Ne motim morda!« Nasmehnila se je: »Prisedite, Zdravko!« Bridadirji so se razmaknili in ga povabili v prve vrste Zdravko pa se je še boli zmedel: mar me vsi poznajo?! Takrat je nosil že tri udarniške značke. Ona pa je nadaljevala. Govorila je lepo preprosto in privlačno, da je vse razživelo pred njim kot pričarano. Govorila je o ljudeh, o delu o krivicah onstran meja. Marsikaj je o tem že vedel saj je študiral in čital marksistične brošure toda tako preorosto in živo si ni nikdar predstavljal teh reči Spoznal je da ni dovolj le delati in zmagovati, ampak tudi spoznavati vse, kar je bilo in bo v pravi luči. Odslej ni minilo dan, da ne bi bil priden tem pripovedovanjem. Čudil se je — v njegovi brigadi so take reči tako nezanimivo podane, da marsikateri utru- jeni brigadir ob njih zaspi tukaj pa še poleg rednih krožkov vsi nestrpno pričakujejo Mileninih besed. Spoprijateljil se je z njo — toda ne zaljubil. Vendar je vse češče sanjal o njej. Ponoči se mu je neštetokrat prismehljala in slišal je njen melodični glas. »Tam, daleč na tisoče kilometrov od nas danes nočejo delati. Sovražijo delo. Mi pa še silimo z delom. Čudno, ampak resnično in tudi prav. Tam je žito za ribe, če ga ne plačuje nihče dovolj drago, kot so to preračunali gospodje v svojo korist. Delavci nimajo suhih stanovanj in svetilk otroci nimajo nege živijo na ulici, v blatu, prahu, brez nadzorstva...« Ko sta se razšla, je Zdravko spoznal, da mu je težko brez nje. Pisal ji je in ona njemu. Zdaj hi več delal samo za zmago, za domovino, bodočnost. Tita ampak tudi za njo Z njenim imenom v mislih je sprejel osmo udarniško značko, preden se je vrnil domov V vasi je nadaljeval s svojim delom Mladini je spregovoril z Mileninimi besedami Poslušali so ga tudi odrasli. V vasi so pod niegovim vodstvom zgradili zadružni dom. On jim je povedal kaj je obdelovalna zadruga in zdaj orje zadružno zemljo in pojej kot vsekdar Na prostrana domača polja je prinese! borbeno pesem delovnih brigad in ta pesem je postala pesem zadružnikov — pesem zmag. Murska Sobota, 9. junija 1949 »LJUDSKI GLAS Stran 3 Kako pridobivamo sladkor Ing. Premrl Franc Že od pamtiveka je človeštvo poznalo sladke snovi. Človek je v kameni dobi zbiral med divjih čebel in je poznal visoko hranilno vrednost sladkih rastlinskih sokov. Vendar so se nahajali takšni sladki rastlinski šoki predvsem v rastlinah, ki so uspevale v tropskih krajih Sladkor se namreč nahaja skoraj v vseh rastlinah, vendar ne v takšni koncentraciji, da bi ga po okusu spoznali. V rastlinah, v tropskem pasu pa se nahaja sladkor že v takšni koncentraciji, da ga že z okusom poznamo. Prvi tak sladkor, ni izhajal iz čebelnega medu, je znal že Aleksander Veliki, leta 327 pred našim štetjem v Indiji. Pridobljen je bil iz sladkornega trsta. Vsi poizkusi, da bi sladkorni trst presadil v bolj zmerno podnebje, so se izjalovili. Sladkorni trst, ki vsebuje izmed vseh rastlin največ sladkorja je in ostane privilegij tropskih krajev. Ker Je naredil sladkor, pridobljen iz sladkornega trsta, veliko potovanje predno je prišel do konzumenta, se ne smemo čuditi, da je bil zelo drag in da si ga je lahko privoščil samo največji bogataš. To privilegiranost so lastniki sladkornih plantaž v Vzhodni Indiji, na Javi, v Bengaliji močno izkoristili, posebno ko se je v Evropi udomačilo uživanje čaja, kave in kakava. Čim bolj se je širila poraba teh poživil, tem bolj je naraščala potreba po sladkorju. Istočasno pa je tudi močno narastlo prebivalstvo naše zemlje. V časih, ko je človeštvo uporabljalo med divjih čebel, je živelo na naši zemlji maksimalno 1 milijon ljudi. V razdobju največje prosperitete starega veka je živelo na zemlji cca. 100 milijonov ljudi. Leta 1800 pa je štelo prebivalstvo zemlje že 775 milijonov, v letu 1900 pa že 1729 milijonov. Ni pa naraščalo samo število prebivalcev, naraščala je istočasno z izobrazbo tudi zahteva poedincev. Posebno v industrijskih državah je konzum sladkorja močno narastel (n. pr. v Nemčiji na 25 kg letino, v Angliji na 45 v Ameriki celo na 49 kg). V državah, ki so jih kapitalistične sile izkoriščale, kot n. pr. na Kitajekem, je bila poraba sladkorja zelo nizka in je dosegla celo leta 1927 komaj 2 kg na osebo letno. Lastniki velikih plantaž v prej Imenovanih deželah in v Ameriki so skušali kriti veliko povpraševanje po sladkorju s čim večjo gojitvijo sladkornega treta. Zato pa so potrebovali ceneno delovno silo, ki so si jo pridobili na ta način, da so organizirali ekspedicije na lov sužnjev v Afriki. Na teh ekspedicijah so lovili mlado delovno silo in jo pošiljali na plantaže. Kar ni bilo za delo sposobnega, so ti kulturonosci na mestu poklali. Prvič v zgodovini je ugotovil kemik Marggraf, da se nahaja v beli pesi isti sladkor, ki so ga dosedaj pridobivali iz sladkornega trsta. To ugotovitev je uporabil učenec Marggrafa po imenu Ahard, ki je prvi izdelal tehnični postopek za pridobivanje sladkorja iz bele pese. Vendar ta postopek ni bil rentabilen, ker so dobili iz 100 kg pese, kvečjemu 8 kg sladkorja; a da je pridobivanje sladkorja iz sladkorne pese kljub temu prodalo, je vzrok v tedanjih okolnostih. Na eni strani je bila to vojna Napoleona proti Angliji, tekom katere Je Napoleon prepovedal uvoz sladkornega trsta iz angleških kolonij. Vsled tega se je seveda zanimanje za pridobivanje sladkorja iz drugih surovin silno dvignilo, na drugi strani pa so države, v katerih so začeli prvič industrijsko pridobivati sladkor iz bele pese. uvedle zelo posrečen davek. Obdavčena je bila namreč količina sladkome pese. iz katere se je pridobival sladkor, ne pa sladkor sam. Da bi plačali čim manj davka, so stremeli lastniki tovarn, ki so bili istočasno tudi proizvajalci sladkorne pese, za tem, da bi vsebovale sladkorne pese čim več sladkorja. Pri dvakratni vsebnosti sladkorja v sladkorni pesi so na ta način plačali samo 50% davka, pri trikratni vsebnosti sladkorja pa samo 33% davka. Vsled te davčne politike se je močno razvila gojitev sladkorne pese v smer da bi vsebovala čim več sladkorja, kar so tudi dosegli s pomočjo dolgoletne selekcije. Če so potrebovali leta 1836 za 100 kg sladkorja 1800 kg sladkorne pese, so potrebovali leta 1866 samo še 1200 kg in leta 1929 samo še 600 kg. Danes ra- bimo za isto količino sladkorja samo še 400 kg sladkorne pese. Kakor je torej iz tega, kar smo do sedaj omenili, razvidno, se ne izdeluje sladkor v tovarni sladkorja, temveč na polju. Inženir pa, ki vodi in skrbi za čim večjo proizvodnjo sladkorja, ni kemik, ampak agronom, oziroma kmet. Naloga tovarne je samo v tem, da v čim krajšem času izloči že obstoječi sladkor v pesi in da ga izolira. To delo se mora izvršiti zato, ker s časom neprestano pada vsebnost v pesi. Ker se morajo torej velike količine sladkorja naenkrat predelati, to je v nekaj mesecih, zato so običajno tovarne sladkorja zgrajene za veliko kapaciteto. Postavljene so v središče tistega ozemlja, na katerem se goji sladkorna pesa, zato da bi bil prevoz surovine čim krajši in cenejši. Sladkorni sok se ne pridobiva iz pese potom prešanja, kakor pri sladkornem trstu, ampak s pomočjo izluževanja. Peso, ki pride v tovarno, najprej operejo, oprano dvigne elevator na tehtnico Odtod pride pesa v rezalni stroj, ki jo zreže na tanke rezance. Rezance izlužujemo v posebnih aparatih, ki jih imenujemo difuzerje, beseda je francoskega izvora in nas spominja, da se je aparatura v industriji sladkorja močno razvijala v Franciji za časa Napoleona, ko se je boril proti Angliji. V difuzerjih potuje sladkor počasi iz celic pese v vodo. Istočasno pa se topijo v vodi tudi druge organske in anorganske spojine, ki se nahajajo v pesi. Predvsem so to med drugimi oksalna kislina, beljakovine, fosforna kislina itd. Zmes rezancev in sedaj sladke vode potisne črpalka skozi filter. V filtru ostanejo rezanci, ki jih lahko uporabljamo kot živinsko krmo, sladkorna sok pa gre v nadaljnjo predelavo. Sladkornemu soku dodamo, potem, ko smo ga v pregrelcu segreli, živega apna. S tem oborijo organske in anorganske kisline, kot težko topljive kalcijeve soli, beljakovine se izločajo, na sladkor pa se kalcij veže kot topljiv kalcijev saharat. Prebitek apna izločimo na ta način, da uvajamo v sladkorno raztopimo ogljikov dvokis, ki spremeni apno v kalcijev karbonat in ki istočasno razkroji saharat. To fazo procesa imenujemo samracijo. Sladkorni sok nato zopet filtriramo in ga vodimo v izparilnike, kjer se izpareva. Da se ne bi razkrojila koncentrična sladkorna raztopina pri nadaljnjem segrevanju, se izpariva pod znižanim tlakom. Ker moramo izparivati ogromne količine vode, kar bi močno podražilo celoten postopek, se poslužujejo v tovarnah pri izparivanju zelo posrečene zamisli. Paro iz prvega izparilnika uporabljajo za segrevanje sladkornega soka v drugem izparilniku. Paro, ki nastane v drugem izparilnika pa uporabljajo pri segrevanju naslednjega izpa-rilnika itd. Vsi izparilniki so seveda pod znižanim pritiskom, in sicer je zadnji izparilnik pod najmanjšim pritiskom. Ta postopek prihrani zelo mnogo na kurivu. Iz kuhanega sladkornega soka, ki smo ga še pred izparivanjem filtrirali skozi kostno oglje in ga na ta način očistili, izkristalizira sladkor. Kristale sladkorja odločimo od sladkornega soka v centrifugi, preostali sok ponovno vkuhavamo toliko časa. da začne izkristalizirati produkt II. Izkristaliziran sladkor še ni čist, ampak rjav in lepljiv, zato ga moramo očistiti. To dosežemo z izpiranjem s sladko vodo ali pa, če sladkor raztopimo in ponovimo celoten dosedanji popisani proces. Tako očiščen sladkor je čist, bel in suh. Sladkorni sok po drugi izkristalizaciji sladkorja se imenuje melasa. Približna sestava melase ie sledeča; 50% sladkorja, 20% organskih nesladkorjev, 10% an organskih snovi, 20% vode. Melasa je gosta rjava tekočina, neprijetnega duha in pekočega okusa. Na enostaven način ne moremo iz nje izkristalizirati sladkorja. Običajno jo povremo v špirit. Prvi pomladanski gasilski nastopi in prireditve Okrajna gasilska zveza-poveljstvo si je v začetku leta izdelalo plan za strokovno prevzgojo gasilskih edinic ter tehnično izpopolnitev gasilskega orodja in opreme. Za čim uspešnejšo izvedbo načrta so bili prirejeni tečaji za enotno izvajanje pešadijskih vaj, trodelnega napada z motornimi brizgalnami, ter prikrojeno izvajanje za ročno dve- in štirikotne brizgalne. Poveljniki, podpoveljniki in strojniki so se seznanili z vrstami gasilskega orodja, opreme, zlasti s poznanjem cevi in spojk. Obrazloženo jim je bilo delovanje in vzdrževanje motornih in ročnih brizgaln. Da se lahko objektivno preveri uspeh tečajev, je poveljstvo razpisalo 18 okoliških vaj, na katerih bo sodelovalo po 8 do 10 gasilskih čet. Do sedaj so bile izvršene vaje v Šalame n c i h dne 8. maja predpoldan s sodelovanjem gas. čet: Šalamenci, Vaneča, Puconci. Gorica, Brezovci, Lemerje in Bodonci, kot opazovalci pa so bili člani poveljstev društva Moravci. Kljub slabemu vremenu se je zbralo 122 gasilcev in velike število gledalcev, ki so z velikim zanimanjem sledili izvajanju vaj. Splošen uspeh je bil prav-dober, najboljši sta bili četi Vaneča in Gorica, vendar bi bilo želeti, da se slednja malo več vežba, da ponovno vključi ženske in s tem doseže boljšo oceno. Pogrešalo se je sodelovanje sanitetnih in mladinskih oddelkov. Napad na namišljen požar je vsled druge smeri vetra slabo uspel, kar pa ie bilo za obširno in objektivno kritiko zelo poučno. Ker so se ocenile storjene napake objektivno, so si tov. gasilci s tem pridobili precej na znanju. Pričakovati je, da se bo ta sektor tekom leta še izpopolnjeval. Istega dne v popoldanskih urah so se vršile vaje v Borejci h s sodelova- njem gas. čet: Borejci, Kupšinci, Veščica, Černelavci, Polana, Predanovci Murska Sobota-mesto in Tovarna mesnih izdelkov. Nastopalo je 124 gasilcev, izvajanju pa je sledilo z zanimanjem veliko število občinstva. Dobro se je izkazala novoustanovljena četa Kupšinci, mladinski oddelek Predanovci ter precej številna četa Polana. Načrt napada za namišljen požar ie bil dobro sestavljen. Nesporazum je nastal zaradi druge smeri vetra ter nejasne obrazložitve nalog izdanih posameznim poveljnikom. Po obširni kritiki, s sodelovanjem vseh poveljnikov in podpoveljnikov, so bile nakazane storjene napake in pomanjkljivosti, katere bo treba pri nastopih na požariščih izbegavati. 15. maja dopoldan so se vršile gasilske vaje v Noršincih s sodelovanjem čet: Noršinci, Martjanci, Moravci, Sebeborci, Rakičan in Murska Sobota-mesto. Vajam je prisostvoval zastopnik gasilskega razdelka pri ministrstvu za notranje zadeve tov Rozman. Nastopalo je 110 gasilcev in 16 gasilk. Neupravičeno so izostale gas. čete Tešanovci, Spodnji in Zgornji, Nemčavci, Markišavci in Mlajtinci. Te čete bo vsekakor treba poklicati na odgovornost Nastop čet je bil strumen, zlasti čete Rakičan, katera še je udeležila vaj kot gost. Presenečal je strumen nastop ženskih desetin čet Noršinci in Gornji Moravci. Številna ie bila udeležba društva Moravci Načrt napada na fingiran požar je bil vsled vetra izpremenjen. Gašenje je vodil domači poveljnik, kateri tej težki nalogi ni bil kos. Stvarna kritika, pri kateri je tudi sodeloval tov. Rozman, je pokazala storjene napake in pomanjkljivosti ter bo služila v pouk gasilcem. Nagovoru tov Rozmana pred pričetkom vaj ter ob zaključku je sledilo navdušene odobravanje Okrajni poveljnik se je tov. Rozmanu v imenu OGZ ter navzočih gasilcev za obisk iskreno zahvalil, obenem pa izrazil prošnjo, da se prekmursko gasilstvo kot najštevilnejše upošteva, zlasti v težnjah za izboljšanje in izpopolnitev orodja in opreme. Popoldan ob 2 uri so se začele vaje v Tropovcih s sodelovanjem čet: Tropovci, Tišina, Petanjci. Gradišče, M. Črnci, Satahovci in Krog. Nastopalo ie 105 gasilcev. .; Dobro so se izkazale čete: Gradišče, Krog in M. Črnci s pešadijskimi vajami. Vaj z orodjem nekatere čete niso dosledno prikazale. Želeti bi bilo, da bi čete Krog, Tropovci in Petanjci kljub temu, da niso imele še na razpolago B-cevi, prikazale izvajanjem trodelnesa napada z uporabo C-cevi. Mokre vaje, kljub temu, da so sodelovale 3 motorke, niso pokazale potrebne udarnosti Nepravilen je bil razpored posameznih čet, ker so se križale, cesta pa je bila prepredena s cevmi. Okrajno poveljstvo bo tekom letošnje jeseni moralo prirediti tečaje za poveljnike in podpoveljnike ter jih temeljito seznaniti s strategijo in tehniko gašenja. Pokazani uspehi dokazujejo, da naše gasilstvo neumorno dela ter se razvija v pravo ljudsko gasilstvo, kar nam da upati, da se bo povzpelo v vrsto najboljših edinic v Sloveniji. Okr. gas. zveza bo morala dosledno izvajati naloge, katere ji nalaga zakon o gasilstvu in njena pravila Pričakovati je. da bo okr. poveljstvo dosledno izvedlo postavljen plan, zlasti, da bo vključilo Čimveč mladine in žensk ter nam s tem dalo prilike, da bomo o delu murskosoboškega gasilstva še naročali. P F Fizkultura SŠD Sobota : Železničar (Maribor) 5:1 (4:1) Pred 700 gledalci je bila v nedeljo, dne 5. junija 1949, odigrana zadnja prvenstvena nogometna tekma med domačo Soboto in Železničarjem iz Maribora. Tekma se je končala z zasluženo zmago domačega moštva. Takoj v začetku je domače moštvo za. čelo ostro napadati vrata gostov ter prišlo v 3. minuti po Babiču I. v vodstvo. Ta gol je dal polet domačim igralcem, da so prišli v terensko premoč. V 9. minuti je dosegel Babič I. drugi gol, kar je nasprotnika še bolj zmedlo, dočim pa je domače moštvo povezalo svoje vrste ter z lepimi akcijami ogrožalo vrata nasprotnika. V tem delu igre je domače moštvo doseglo še dva gola, in sicer po Babiču I. in Vrtariču. Tudi gostje so dosegli v tem delu časten gol po krivdi vratarja Sobote, ki bi z malo več previdnosti lahko obranil slabo streljano žogo. V drugem polčasu je domače moštvo nekoliko popustilo. V začetku je - dosegel Vrtarič peti gol za Soboto ter s tem postavil končni rezultat. V ostalem delu drugega polčasa je moštvo Železničarja bilo terensko v premoči, toda obramba domačega moštva je preprečila vsak poskus nasprotnika za dosego gola. V obrambi sta se posebno odlikovala Klajnšček in Klepec. Domače moštvo je pot pripravilo presenečenje in zaigralo kakor je številno občinstvo to pričakovalo. Vsi igralci so bili požrtvovalni ter hitri, kar je glavni vzrok, da so premagali nasprotnika. V moštvu se je odlikoval poleg zgoraj navedenih Zelko, ki je bil graditelj igre, ter z lepo podanimi žogami ustvarjal pred nasprotnikovimi vrati nevarne pozicije za dosego gola; imel pa je nesrečo pri streljanju na vrata. Tudi ostali so se trudili in bili skrajno požrtvovalni, ker je treba v celoti pohvaliti moštvo. Ta zmaga je še posebej razveseljiva, ker so v moštvu nastopili trije igralci drugega moštva in tako moštvo ni bilo kompletno. Obenem pa je dokaz, da s požrtvovalno igro lahko moštvo nadoknadi eventualno večje znanje nasprotnika. S to tekmo je prvenstvo I- slovenske lige končano in je naše moštvo doseglo 7. mesto, t. j. predzadnje mesto, ter si tako zasiguralo nadaljnje sodelovanje v prvenstvu Slovenije. Po sklepu NZJ se prihodnje prvenstvo prične šele meseca marca 1950, kar daje dovolj časa, ja še naše mlado moštvo med tem časom igra in temeljito pripravi za prvenstvo. Da bomo to lahko dosegli, je pa potrebno, da bodo igralci disciplinirani in redno posečali treninge. Uprava društva do v vsakem primeru nediscipliniranosti najstrožje kaznovala vse nedisciplinirane igralce ter javno potom časopisa Ljudski glas obveščala člane društva o prekrških discipline. Da je uprava društva prišla do tega sklepa, je vzrok nediscipliniranost nekaterih igralcev v tem letu in neposečanja treningov, kar pa je treba odpraviti, če hočemo, da bomo vzgojili tako nogometno moštvo, ki bo častno zastopalo okraj Murska Sobota v prvenstvu Slovenije ter se zavedalo, da nora biti vsak športnik discipliniran, in vesten v borbi za zmago društva H. H Sindikalno nogometno tekmovanje v okraju Murska Sobota Nadaljnja srečanja sindikalnih in mladinskih aktivov za prvenstvo murskosoboškega okraja so prinesla nove, zanimive rezultate in tudi nekaj presenečenj. Tekmovanje, ki se že bliža zaključku, vzbuja čedalje večje zanimanje in niso redki primeri, da se ob tekmah zbere na stadionu SSD Sobote par sto ljudi. Vi slede poteku tekem. Po zadnjih odigranih tekmah se je lestvica prvenstva znatno izpremeni. Trenutno je na prvem mestu enajstorica »Strelca« (Narodna banka Murska Sobota), ki pa verjetno prvega mesta ne bo obdržala, ker ima že večje število odigranih tekem, kot ostala moštva na drugem, tretjem in četrtem mestu, razlika v točkah je le 1 do 2. Zanimivo borbo, kdo se bo povzpel na vrh tabele, vodijo predvsem moštva OLO, Gimnazija in Trgovci, pa tudi moštvo Tromejnika utegne biti še nevarno. Po zadnjih tekmah je stanje na tabeli sledeče: l. Strelec 6 4 1 1 17: 4 H 2 Trgovci 4 3 10 13: 3 7 3. OLO 3 3 0 0 11: 1 6 4 Gimnazija 4 2 2 0 9: 1 6 5. Tromejnik 5 3 0 2 9: 6 6 6. Kovinar 6 2 0 4 7:11 4 7. Bodočnost 3 1 0 2 3: 8 2 8 Natakar 5 0 0 5 3:23 0 9 EKTE 4 0 0 4 0:12 0 Številke pomenijo; odigranih tekem, dobljenih, nerešenih, izgubljenih; razmerje danih in dobljenih golov in a levilo priborjenih točk v prvenstvenem tekmovanju. Posamezni rezultati v zadnjih dneh odigranih tekem so naslednji: Strelec : Bodočnost 0:0 (5:0) Tudi tokrat so igralci sindikata Narodne banke potrdili mnenje gledalcev, da utegnejo resno ogrožati prvo mesto na tabeli. Z nepričakovano visokim rezultatom so odpravili svojega nasprotnika, mladinsko moštvo Bodočnost iz Te-šanovec, ki ni moglo nuditi posebnega odpora odlično razpoloženi enajstorici Strelca (Nadaljevanje na 4. strani) Ljutomer : SSD Sobota II. 7:2 (2:1) V nedeljo sta se pomerili v predtekmi enajstorici. Ljutomera in drugo moštvo Sobote Predvajana igra ni nudila ne tehnične višine, vendar je bilo ob Ljutomerčanih opaziti veliko borbenost kar jih je tudi privedlo do zmage V drugem polčasu, ko je moral vratar domačinov vsled poškodbe zapustiti svoje mesto so se goli vrstili z naglico in igra je postajala nezanimiva VSEM NAROČNIKOM! Današnji številki smo priložili čekovne položnice za vplačevanje prednaročnine. Vse naročnike prosimo, da nam v najkrajšem času nakažejo gotov znesek naročnine, ker je od finančnega poslovanje odvisno izhajanje našega tednika Naročnina »Ljudskega glasu« znaša: celoletna 100 dinarjev, polletna 50 dinarjev, četrtletna 25 dinarjev. Uprava I. Z m a g o : Dogodek (Nadaljevanje) Čudno so zvenele stričeve besede, vendar so vaščani le prisluhnili. Župnik se je nekoliko vzravnal in se smehljal. kot da bi hotel poudariti: »Pa bo le tako kot sem predvideval!« Tudi župan si je ponosno vihal brke, češ: tudi takle pameten svetski mož pa ti pove isto, kot smo govorili mil Vidi se, da nismo prazne glave. Manjši pa so dvoumno prikimavali vsemu temu da ni vedelo ali odobravajo ali pa izkazujejo nejevoljo. Sicer so se radi spomnili tudi tistih časov, ko so za krono dobili čudo in pol, kot je rad omenjal stari Crevkeš, toda spomnili so se neredko tudi tega, kako so nestrpno tudi takrat .pričakovali boljšega. Trdo je bilo njihovo delo takrat in mnogo so morali opravili preden so dobili tisto veliko vredno krono... Stric Andrej je prepričevalno in zaupno govoril: »Niso zastonj naši v emigraciji ! Maček se pogaja z Amerikanci in je dobil že osemdeset milijard dolarjev posojila na račun nove ureditve. Če ne bi bilo nobenih izgledov, ne bi Amerikanci posojal il Potem pa bo zopet po starem: Slovenija bo spadala pod nekako Avstro-ogrsko, če jo bodo tako imenovali, Hrvaška pa naj bo samostojna, je odločeno. Srbijo pa naj vrag vzame. Srbov ne pustimo niti na Hrvaškem.« Miška je z zadovoljstvom opažal v očetovem pogledu neodobravanje, s prikritim nasmeškom je prisluškoval mamino godrnjanje: »Če bi pa res kaj takega prišlo — zahvaljujem — bo spet tako, kot za čaša ustašev: klanje in preganjanje.« Tudi drugod je bilo vse češče slišati kaj takega. Stric Andrej je sam opazil to razpoloženje in je prenehal. Samo godrnjal je še in delal opazke, na račun brigadirjev, med katerimi je bila tudi Miškova sestra. Oče pa ji je vseeeno često pisal, čeprav je bil proti temu, da bi tudi ona krenila na progo. Pred dnevi je strica opozoril na to, da bi ji tudi on lahko pisal. Če ne vse pismo sam. pa vsaj pozdrave naj bi ii poslal. Ta pa je grobo odvrnil: »Takim sploh ne pišem!« Te besede so Koudilo prizadele. Ni jih pozabil. Ob vsaki priliki jih je ponavljal in kmalu jih je vedela vsa vas Vsi so obsojali to. Zakaj naj ne bi pripisal, saj je sorodnik To mišljenje je Koudila ob priliki povedal tudi Andreju. Ta pa je bil še boli brezobziren: »Kot oče. ji laz sploh ne bi pisal. Dobro, da nisem!« Koudila v prvem mahu niti ni vedel, kaj naj pove, potem pa se je obrnil in ni več niti besedice spregovoril z Andrejem. »Hvala ! Takih sorodnikov pa mi res ni treba« je dejal ženi. Miška se je vsemu temu muzal in včasih si ni mogel kaj, da ne bi zbadal: »Pa nam je mnogo pomagal, ste včasih pripovedovali!« Koudila je požrl slino in molčal. Miška pa je nadaljeval: »Pa se spomniš njegovih obiskov prej Vaščanom je vedno več razdelil, kot pa nam-« Koudila se je spominjal zelo dobro vsega. Takrat je res bil Andrej dokaj radodaren, toda komaj sedaj se mu je zasvitalo da je to bila samo gosposka oholost in preobilje vsega, Kaj pa je njemu pomenil takrat tisočak, ko pa je zaslužil, kot pravi zdaj sam, samo v enem mesecu trideset tisoči Toda prej je Koudila videl samo to, kar mu je Andrej podaril; tistih par stotakov, ki so njemu pomenili veliko več kot pa morda Andreju njegovo posestvo. Vsakdo v vasi se je ogibal tega strici, te župnik »župan« in še nekaj takih v vasi, ki so vsi hoteli isto pot kot stric Andrej, pa zdaj ne morejo, so oa imeli še vedno v čislih. Koudila pa se mu je vedno zoperstavljali Miški je godilo videti očeta tako revolucionarnega. Ko je stric pričel, s tistimi, svojimi, o sodobnih inteligentih ki so postali »čez noč« inteligenti mu je Koudila ostro odgovarjal: »Sam si pripovedoval, da na stroj nisi vedel pisati, ko si nastopil službo!« Toda to je stric gledal vse kaj drugače. Tu je šlo za njegovo eksistenco, je vedno poudarjal in če je človek sposoben, je prav, da se posluži svoje sposobnosti, pa čeprav ničesar ne ve, toda ti današnji ljudje, ki jih človek srečuje vsakodnevno po uradih, njemu niso pomenili ničesar. »Niti postopka s človekom nimajo! Kje je tista vljudnost, kot nekdaj? Vse preponosni so. Nekoč so bili takile majhni, podrejenčki kakršnega koli ravnate tja ponižni in zadovoljni z vsem zdaj pa na ostro in za njih primerno besedo užaljeno odgovarjajo«, »je prigovarjal In v šoli so ti vedno govorili Vi. zdaj pa te profesor samo tika in še v uradih je v glavnem tak način. Pa človek naj ne bo užaljeni« V vsem je govoril s tistim zaspanim tonom človeka, ki se je vsega naveličal in preobjedel, ki ni nikdar poznal skrbi in je vedno le iskal predmet obdelavanja in kritiziranih, kot da brez njegovih pripomb ne more ničesar biti in se zgoditi. Odvečen se je zdel sam sebi in neštetokrat je zgodrnjal: »Če samo pomisliš na življenje« je zaobjel z rokami praznino pred seboj in pomolčal, kot da tehta besede »Dolgo je, če ga gledaš z očmi mladega in polno ciljev in spletk v želji dokopati se čim višje, pa vendar je tako prazno in puhlo in mine, ne da bi človek videl za seboj vsaj del tistega, kar je naredil.« V teh momentih se je zdel nekam sanjav in celo romantično razpoložen, toda Miško je v njem v teh trenutkih videl le praznino njegovega življenja, ki jo je stric sam tako občutno opažal in ga ie kljub njegovi okorelosti le zadevala. In še bojazen pred koncem tega kratkega življenja. »Takšen je stari svet,« ie neštetokrat pomislil Miška. »V neprenehni gonji za bogastvom, za visokimi položaji in brez- deljem postane boječ, strahopeten in do skrajnosti sebičen. Boji se celo nehanja, ki mora priti in je zakonit priroden pojav Boji se zapustiti areno življenja, ker se zaveda svoje praznine, brezpomembnosti in ve, da se ga nihče ne bo spomnil, kljub temu, da je vse življenje stremel le za tem, da se uveljavi, da si pribori spoštovanje in ugled.« V takih trenutkih je primerjal svoje življenje z življenjem takih, kot je stric Andrej Ali je mogoče v pogledu na svojo preteklost zasledili praznino v teh časih. Množica mladih se je odločila za nesebično delo. Množica mladih stremi za tem, da ustvarja V tem je pomen življenja in človek bo nekoč pomislil nazaj in zasledil svoje majhne uspehe. Vsako drobno, skoraj neopazno delo, ki ga je storil z ustvarjalno voljo, je v množici sličnih urodilo veliko Miška se je rad spomnil svojih obiskov v vaseh. V prvih dneh po osvoboditvi je opravljat dela mladinskega aktivista, bil je v brigadi v Brčkem. Potem je začel z delom po vaseh, kar v svoji vasi. Zdaj gradijo zadružni dom. Pozneje bo delal v obdelovalni zadrugi m kdo ve, kakšne naloge ga še čakajo Bogato bo njegovo življenje! Bogato in plodno. Z njim so še mnogi. Tudi v njegovi vasi je nekaj takih. Vse več jih bo s časom in življenja vseh bodo del velike zgodovine, ki jo preživljajo in usmerjajo narodi osvobojene domovine. Malo bo takih, ki bodo ob koncu svojega življenja lahke dejali kot slaba vest: »Prazno je naše življenje — škoda, da sem ga živel!« (Dalje prihodnjič) Stran 4 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 9. junija 1949 Telovadni nastop Murska šolske mladine Sobota Trgovci : Tromejnik 4:1 (1:0) Posebno veliko zanimanje je vladalo za to tekmo. Kljub temu, da sta se moštvi srečali med tednom, se je na igrišču zbralo preko 300 gledalcev, ki so z zanimanjem sledili napetemu srečanju. V prvem delu igre so igralci Tromejnika nudili še dokaj trd odpor Trgovcem. Le po krivdi obrambe je padel prvi gol v vrata Tromejnika in to kot lastni gol. To je vneslo v vrste Tromejnika zmedo in nesoglasje, kar so igralci Trgovca spretno izkoristili in do konca drugega dela tekme zabili še tri gole. Da se gleda tudi na teh tekmovanjih na športno disciplino in tovariško tekmovanje, nam priča to, da je bil vsled surovega prekrška nad igralcem nasprotnega moštva izključen iz igre igralec FA Trgovca, Šrimf. Sodnik je imel pri tej tekmi obilo posla, da je lahko obdržal napeto igro na dostojni višini. Strelec : Gimnazija 0:0 Nadvse zanimiva je bila tudi ta tekma. Oba nasprotnika sta se trudila za zmago, vendar je ostal rezultat neodločen. Obe moštvi, Strelec in Gimnazija, sta nastopili s svojimi najboljšimi igralci. Od vsega pričetka pa do kraja je bila igra zelo živa. Toda trud obeh moštev — priti v nasprotnikova vrata — le ostal brezuspešen. Hitre napade je povsod razvila trdna obramba moštev. Težko je reči, kdo bi bolj zaslužil zmago, ker rezultat odgovarja popolnoma poteku tekme. Kovinar : Natakar 3:0 (1:0) Natakarji so zopet beležili neuspeh. Kljub temu, da je v moštvu gostincev bilo večje število novih, mladih igralčev, so podlegli borbeni enajstorici Kovinarjev. Strelec : EKTE 4:0 (3:0) Potek tekme je bil precej zanimiv. Pričakovati je bilo še višji rezultat v korist zmagovalcev. Vendar so se v drugem delu igre mladinci Ekonomskega tehnikuma zbrali in nudili nasprotniku dokaj trši odpor, kot v prvem delu tekme. Celo terensko premoč so dosegli večkrat, toda napadalca vrsta ni znala izkoristiti ugodne prilike in tako zmanjšati rezultat igre. V čast II. kongresu Zveze trgovskih sindikatov Jugoslavije prireja krajevni odbor Zveze trgovskih sindikatov v M. Soboti KULTURNO PROSVETNI VEČER s sodelovanjem vseh sindikalnih podružnic trgovskih podjetij v soboto, dne 11. junija 1949 zvečer, s pričetkom ob 20. uri v dvorani Fizkulturnega doma v Murski Soboti. Na sporedu so recitacijske, glasbene m pevske točke. Predprodaja vstopnic v »Naši knjigi«! SOBOČANI, RADGONČANI, PREBIVALCI OBMURSKIH VASI! Obiščite veliki fizkulturni nastop v Ljutomeru v nedeljo, dne 12. junija, popoldne. Za prihod in odhod iz Ljutomera so ugodne železniške zveze popoldne in zvečer. Obiščimo fizkulturni nastop v čim večjem številu! OBVESTILO Obveščamo vsa podjetja, ustanove in organizacije, ki poslujejo z Narodno banko podružnica Murska Sobota, da NAJKASNEJE DO 16. JUNIJA sestavijo plan vseh obrazcev Narodne banke, ki jih bodo potrebovali v III. tromesečju 1949. Pripominjamo, da mora biti planiranje stvarno in pravočasno, ker v nasprotnem slučaja ne bomo mogli naročila izvršiti. Narodna banka FLRJ, Centrala za LRS podružnica Murska Sobota ZA ČASOPISNI SKLAD »Ljudskega glasu« so prispevali! Mestni ljudski odbor Murska Sobota 5000 din, Mestni odbor AFŽ Murska Sobota 4000 din, Potrošniška zadruga Murska Sobota 3000 dinarjev in Zveza sindikatov — Okrajni svet Murska Sobota 3000 dinarjev. Uprava lista se vsem zahvaljuje za izkazano podporo. OBVESTILO UPRAVE Vsem vaškim frontnim odborom, kmetijskim zadrugam in ostalim razpečevalcem »Ljudskega glasu«. Posamezni vaški frontni odbori, kmetijske zadruge in posamezniki, ki razprodajajo »Ljudski glas«, nam še vedno niso sporočili, kako poteka v njih vaseh razprodaja in v koliko razprodajo vse dostavljene izvode našega lista. Na tak način ne more uprava lista narediti pravilen razdelilnik za vso količino lista, ker bi ga ponekod razprodali še več, kot ga dobivajo, drugod pa zopet ne razprodajo vsega in ostaja nerazprodan. Opozarjamo vse razpečevalce, da bomo zaračunali za plačilo vse dostavljene izvode, ne glede na to, da nam nekateri frontni odbori in kmetijske zadruge vrnejo po nekaj nerazprodanih izvodov, ne da bi poprej obvestili upravo lista, koliko izvodov lahko razprodajo v svoji vasi in koliko dostavljamo preveč. Še posebej pa pozivamo vaške frontne odbore, da zberejo čim prej in čim več stalnih naročnikov, kajti na tak način je naše poslovanje veliko lažje, pravilnejše in točnejše. Ljudski glas, uprava Murska Sobota Mladinke v defileju skozi mesto Vaje pionirk s krogi Za mladinkami so prikorakale pionirke Vaje mladink gimnazije Dolga vrsta telovadcev se je zaključila s kolesarji pionirji Pionirska kola Pred nastopom pred tribuno Vaje mladine Ekonomskega tehnikuma Mladinci v defileju pred tribuno Ob snemanju zastave ob zaključku nastopa Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Vild Jože. — Naslov uredništva: »Ljudski glas«. Murska Sobota. — Tiska Mariborska tiskarna.