List slovenskih delarcev v Ameriki. |tj The only Slovenian daily in the United States Issued every day except Sundays and Holidays TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March S, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT, NO. 144. — STEV. 144. NEW YORK, SATURDAY, JUNE 20, 1914. — SOBOTA, 20. frUNUA, 1914L * * VOLUME XXn — LETNIK XXIL Na pohodu proti Zacatecas. Ustanovitev generalnega štaba« «■ " :-* DA SE PORAVNAVA DIFERENCE MED VILLO IN CARRAN-ZO TER KONTROLIRA POSAMEZNE GENERALE, SE JE U-ST ANO VILO GENERALNI ŠTAB ZA ARMADO KONSTITU- CIJ ON A LISTO V. Brezuspešnost pogajanj. PREDSEDNIK WILSON bE PRIŠEL DO PREPRIČANJA, DA BO NEMOGOČE REŠITI MEHIŠKO VPRAŠANJE POTOM POGAJANJ. PRIPRAVIL JE TOZADEVNO IZJAVO. Washington, D. 10. junija. Povsem nepričakovano, tudi za vladne kroge j<- dospel danes »em-kaj Roinulu S. Naon, argentinski minister ter eden posredovalcev v Niagara Falls. Njegov prihod potrjuje domnevanje, tla so dospela posredovalna podajanja na mrtvo točko ter da more priti do povoljnega konca le v slučaju, da popusti Wilson ali lluerta glede vprašanja pro^izoričnega pred-sedništva. I soda posredovalnili konferenc je zapečatena, ker niso mogli priti danes predsednik Wilson, državni tajnik Bryan in argentinski minister do nobenega zadovoljivega zaključka. Predsednik Wilson je vstrajal pri svoji prvotni zahtevi, da se postavi na mesto provizoričnega predsednika enega izmed voditeljev konsti-tucijonalistov, dočim ni hotel Naon privoliti v to. Slednji je nato takoj odpotoval iz Washing-tona. Nenadnega prek in jen ja pogajanj v Niagara Falls se sicer ne pričakuje, a cela akcija ho ostala brezuspešna. El Paso, Tex.. 10. junija. — Danes se je udejstvilo načrt, potom kojega se bo moglo poravnati diference med Villo in Carran-zo ter se bo tudi za bodoče preprečilo stična nesoglasja. Glasom tega načrta imenujejo Arilla, Obregon 111 Gonzales po enega ali več zastopnikov njihovih divizij, ki tvorijo potem s temi tremi generali vred generalni štab, ki bo vodil splošne vojaške operacije v ozemlju, katero so zasedli konstitueijonalisti. Vse sklepe se bo pa predložilo Car-ranzi, ki ostane kot dosedaj no| minelni vrhovni načelnik konsti-tueijonalistov. Kot predsednika tega vojnega sveta se imenuje generala Angelc, zvestega pristaša Ville, ki spremlja z Villo najvaž- nejši del armade proti jugu. Villi se je nadalje dovolilo večjo akcijsko prostost ter avtoriteto. Vojaško upravo se bo popolnoma ločilo od civilne. Villa je pričel danes nadaljevati svoj pohod od Torreona proti Zacatecas ter je generala Na-teras, katerega je bil imenoval ( arranza vrhovnim poveljnikom, podrejen Villi. V svojem pohodu proti armadi federalcev bo zasledoval Villa isto pot, katero je nameraval sprva. General Gon-I zales. ki koraka od Tampiea in general Obregon, ki prihaja iz Sonore, se bosta najbrž združila z Villo pred Zacatecas. Skozi El Paso s;' je poslalo danes zavoje bombaža v vrednosti, milijon dolarjev. Ta bombaž je odvzel Villa Špancem pri Torreo-nu, a ga jim je vrnil poteui ko so plačali visok davek. Vera Cruz, Mehika, 10. junija. Poročila iz Tuxpama, glasom ko-jih so ustaši pod poveljstvom Candido Aguilara motili obrato-. vanj" v petrolejskih napravah v bližini tamošnj-ega .pristanišča, so napotila admirala Badger-ja, da je odposlal tjakaj kanonski čoln "Yankton". Poveljniku kanonskega čolna se je naročilo, naj gleda na to. da se bo obratovanje v petrolejskih napravah nemoteno vršilo. Razburjanje v Vera Cruzu je prikipelo danes do viška, ko so danes popoldne mornariški vojaki na bojni ladiji "Hancock"' namerili na mesto pet pctpalčnih topov. Takoj se je raznesla vest, da so pogajanja v Niagara Falls prekinjena ter da se je s tem končalo premirje. Ti topovi so namenjeni za operacije na suhem ter se je glasilo, da bodo pričeli Amerikanci nemudoma s pohodom proti Mexico City. Velikanska katastrofa {Stavka v Pittsburgh, v canad. premogovniku.' Velika železniška nesreča. London, Anglija^ 10. junija. Več ost-b je bilo ubitih in mnogo ranjenih, ko je skočila iz tira lokomotiva nekega osebnega vlaka v Cave Bridge pri Inverness. En voz s potniki je padel v deročo reko. Trupla treh utopljencev so dobili, najmanj dvanajst jih pa še pogrešajo. Truplo pevke Nordice v Londonu. London, Anglija, 10. junija. Danes so prepeljali sem truplo slavne pevke Lillian Nordice, ki je umrla na otoku Javi za pljučnico. Pogrebni obredi so bodo vršili v King's Weigh House Church, kjer se je pokojna pevka pred petimi leti poročila z Mr. Youugom. Bomba. V teku desetih dni je včeraj ponoči eksplodirala že druga bomba v neki hiši 11a Wadsworth Ave., New York. f>kode ni napravila nobene. Med prebivalci je nastala panika; hišnik Robert Morgan pravi, da sta jo položila dva Italjana. Tat pod ključem. Policija je aretirala v Brook-lynu 20-letneg^ Aleksandra Kaplana. ki je obdolžen, da je vkra-del v neki trgovini za $1750 ko-žuhovine. Zaprli so tudi 48-let-nega Samuela Copelanda, kateri I je od Kaplana kupoval ukradene i stvari. Cena vožrga kraetni |n brasl parnih < Av»tro-American prog«; t KAISER FRANZ JOSEF I. •tytafe t soboto, dne 4. julija Toiaji do Trsta sam* 13 dni. do Trsta ali Rek« . - $29.00 iUtkov: do UabljAikO - - - $3048 do Zagreba ... $30.06 fcafria« («4>: m*4 IL la IH. naredra) vatajs 1.00 ni u odraal«, sm »trakt polovica. Ta »ddaUk p*Mba* pitpon ifmi listka )s 4abi«i pri W%. 6AKSCB. d OorUandt •(., Saw -S. V premogovniku je izbruhnil požar in kakih 200 premogarjev je našlo smrt. EKSPLOZIJA PLINA. Od 225 delavcev so jih mogli rešiti le dvajset. Celi distrikt je bil znan kot nevaren. Hill Crest, Alberta, 19. junija. Eksplozija plina v nekem rovu Hill Crest premogovnika je povzročila velikansko katastrofo, vsled kojc je izgubilo krog dvesto ljudi življenje. Rešilo se jih je le 20, ki ^o se nahajali v bližini izhodov in tekom popoldneva so spravili na površino 20 trupel. Eksplozijo je bilo čutiti daleč naokrog ter se je podrlo par manjših hiš V bližini. V rove se je vsulo na tisoče ton kamenja. Na lice mesta je takoj došla pomoč in reševalni oddelki so takoj pričeli z delom. Prizori, ki so se dogodili ob vhodu v rov, so naravnost nepopisni. Na stotine žensk in otrok se je gnetlo ter čakalo poročila, da je vse upanje izgubljeno. Danes zjutraj je šlo v rove 225 mož, a ven jih je prišlo le 20, vsled česar znaša izguba 205 mož. Pozno na večer je sporočilo^ reševalno moštvo, da je še slišal glasove zasutih, da pa so ti glasovi polagoma odmrli. V celem oki-ožju premogovnega distrikta, v katerem se je dogodila strašna nesreča, se je smatralo ta premogovnik kot izvan-redno nevaren. V Frank, eno miljo od pozorišča sedanje katastrofe, se je pripetila pred desetimi leti slična katastrofa in podjetnikom je bilo pozneje zelo težko dobiti potrebno število ljudi, ki bi si upali v rov. Frank, Alberta, 11). junija. — Takoj po dohodu posebnega vlaka so pričeli brzojavni delavci napenjati žice čez gore v oddaljenosti dveh milj, tako, da je sedaj pozorišče nesreče zvezam* z mestom Frank. Poslanik za Rusijo. Washington, D. C., 19. junija. Predsednik Wilson se je odločil, da imenuje George T - Marye iz San Francisea, Cal. poslanikom Združenih državv za Rusijo. On je francoskega pokolenja ter zelo bogat. Pred par dnevi se je glasilo, da bo kongresuik Sharp iz Ohio imenovan poslanikom za Francijo. Danes se je pa izvedelo, da je protestirala Rusija proti temu imenovanju, ker je Sharp glasoval za razveljavljenje pogodbe z Rusijo. Švica se udeleži razstave. Berlin, Nemčija, 19. junija. — Iz Luzerna je brzojavil komisar Emil Polili, da se bo Švica ofi— cielno udeležila Panama Pacific razstave v San Francisco. V ta namen je dovolila 100,000 frankov. Nemci odpošljejo svoje prve razstavne predmete 3. septembra iz Hamburga. —u— Stavkarji v Westinghouse napravah hočejo prepričati vodstvo o moči organizacije. Pittsburgh, Pa., 19. junija. — Na tisoče stavka rje v se je zbralo danes na igrališču v Turtle Creek, da podpišejo peticijo, katero bodo izročili uradniki unije ravnatelju Westinghouse Electric & Manufacturing Co. * V dokumentu izjavljajo delavci s podpisom, da so člani Allegheny Industrial Union ter da vstrajajo v polnem obsegu pri zahtevah, katere so bili stavili pred dvemi tedni. Z lastnoročnimi podpisi hočejo delavci dokazatti obratnemu vodstvu, da pripada 85 odstotkov vseh pri podjetju zaposlenih delavcev uniji. Pod vostvom tajnice unije, Bridget Kenny, so se nahajali stavkarji eelo noč na postojankah. V glavnem stanu stavkarjev se je danes naznanilo, da je mednarodna bratovščina elektrikar-jev sklenila bojkotirati izdelke Westinghouse družbe in sicer za toliko časa, dokler bo trajala stavka. Upanje, da se bo posrečilo doseči sporazum, je postalo večje vsled objave, tla se bo predsednik družbe jutri posvetoval s komitejem stavkarjev. Grozna najdba. Bibiči so potegnili iz vode truplo ženske, ki je moralo ležali že dolgo v vodi. Schenectady, N. Y., 19. junija. Danes popoldne so štirje ribiči potegnili iz Mohawk reke spodnji del ženskega trupla. Truplo je bilo zavito v dva kosa oljnatega platna kot se gan m bi za namizne prte ter v dva druga kosa krila in spodnjega krila. Celi zavoj pa je bil obtežen s težkimi kameni. Ribiči so privlekli paket na dan kakih 30 črevljev od brega in iz globočine osmih črevljev. Vsa znamenja kažejo, da je bilo trujdo najmanj mesec dni v vodi. Ženska je morala biti stara kakih 20 let ter je tehtala od 125 do 135 funtov. Policija preiskuje pod vodstvom coronerja F. Z. Jacksona reko v upu, da najde še ostale kose trupla. Črnci pognani iz naselbine. Boise Idaho, 19. junija. — Vse črnce so pognali včeraj zvečer iz mesta Shoshone, ker je neki črnec streljal na mestnega maršala May ter je z drugo krogljo tudi smrtnonevarno poškodoval okrajnega zakladničarja Bowes. Prva privatna ladij a skozi panamski prekop. Panama, 19. junija. — Parnik "Santa Clara" Pacific Atlantic parobrodne družbe, ki 'je prišel včeraj do prekopa, je pasiral Mi-raflores in Pedro Miguel zatvor-nice ter je odplul danes naprej proti New Yorku. "Santa Clara" je prva privatna ladija., ki je šla skozi prekop, vse ostale so bile dosedaj vladne. Superintendentinja. Korekcijska komisarka Davis je imenovala včeraj Miss Mary B. Harris za superintendentinjo ženskega oddelka v neki newyor-ški jetnišnici. Na leto bi imela $1200 plače. Parnik "Buelow". Weymouth, Anglija, 19. junja. Dosedaj se še ni posrečilo splo-viti parnika "Buelow", last Se-veronemškega Lloyda, ki je za-vozil včeraj pri polotoku Port-landu na pesek. Atentat je bil nameravan. Petrograd, Rusija, 19. junja. Uprava železnice, na kateri se je včeraj vprizorilo atentat na vlak, ki je vozil pred carskim vlakom, vstraja pri svoji trditvi, da seje dogodila dinamitna eksplozija. Liste, ki so poročali o atentatu, je državna oblast zaplenila. To se smatra za nenavadno in jako značilno. Smrt majorja Rnisela. Preiskava je dognala, da je major Russel umrl naravne smrti in da ni bil žrtev zločina kot se je spočetka mislilo. Pogrešano uro so našli v zadnjem predalu njegove pisalne mize. Truplo bodo pokopali danes na Cypress Hills pokopališču. Pojasnjen umor. Nesreča v predoru. Morilcem dečka Jušinsky-ja na sledu. Aretirali so brata Vere Če-berjakove. Špionaža v prid Rusiji 12 OSEB MRTVIH. V Černovicah so aretirali državnega detektiva Senuika. Smrt ruskega aviatika. Kijev, Rusija, 19, junija. — Še vsem je v spominu proces proti MCndelu Bcilissu, ki je bil obdolžen, da je umoril v verske svrhe dvanajstletnega dečka Jušinskv-ja. Beiliss je bil pri porotni obravnavi oproščen. Policija je prepričana, da je prišla na sled pravim morilcem. Aretirali so šinga-jevsky-ja, brata Vere Ceberjako-ve, ki je igrala pri prvem procesu glavno ulogo. Dečka je baje umoril Singajevskv; pri tem sta mu pomagala dva tovariša, katerih pa še niso izsledili. Dunaj, Avstrija, 19. junija. — V Černovicah v Bukovini so aretirali včeraj državnega detektiva Senuika, ki je obdoJžen, da je Špionil v prid Rusiji. Kot se čuje, je bil v neposredni zvezi z nekaterimi častniki avstrijske armade. Niča, Francija, 19. junija. — Ko je vozil izletni vlak iz Nice proti Cuneo, Italija, se je v nekem predoru vtrgal strop. Pri tej priliki se je smrtno ponesrečilo dvanajst oseb, veliko jili je pa smrtnonevarno ranjenih. Petrograd, Rusija, J9. junija. -Na Gačina letalnem polju se je ubil ruski vojaški aviatik Sopa-kin. Padel je iz precejšnje višine na tla in obležal na mestu mrtev. Stockholm, Švedsko, 19. junija. Iz višine 100 čevljev je padel na zemljo aeroplan, v katerem sta se nahajala poročnik G. de Porat in M. Hygerth. Oba zrakoplovca sta nevarno poškodovana. Nesreča se je prigodila blizu Jenko-pinga. Angleški podmorski čoln se je izgubil. London, Anglija, 19. junija. Nepotrjeno poročilo pravi, da se je podmorski čoln "D 2" s 15 15 mož posadke na poti iz Port-moutha v Portland izgubil. Najbrž sc je potopil s posadko vred. Avstrijski poslanik v Berolinu. Berlin, Nemčija, 19. junija. — "Koelnisehe Zeitnng" poroča, da bo odstopil avstro-ogrski posla nik na nemškem cesarskem dvo ru, grof Szogyeny-Marieli. Vzrok odstopa še ni znan. Preiskava v Quebecu. Zasliševanje prič. "Empress of Ireland" je imela še preveč rešilnih čolnov. Parnik je bil v dobrem stanju. IZJAVA ODINA SABYE. Pasažirji si niso znali prav pripa-sati rešilnih pasov. Neprodirni predali. Quebec, Que., 19. junija. — Preiskava o vzrokih katastrofe "Empress of Ireland" se še vedno nadaljuje. Včeraj so zaslišali več važnih prič, ki so še precej enako izpovedale. Percy Ilillhou-se, ki je zgradil ponesrečeni parnik, je izjavil, da je bilo na krovu preveč rešilnih- čolnov. Kapitan Stounton, šef rešilnega oddelka Canadian Pacific je 23. maja revidiral rešilne čolne in rešilne pasove ter našel vse v najlepšem redu. Pri preiskušnji so se v 30 sekundah neprodušno zaprla vsa vrata v prostoru za strope, vsi neprodirni predali so se pa zaprli v teku treh minut. Veliko oseb je utonilo, ker niso znalo privezati rešilnih pasov. Kapitan jih ni v tem podučil takoj v začetku vožnje, ker je bilo vsakemu rešilnemu pasu prideja-no natančno navodilo. Prvi stro-j o vod j a je vsak dan preiskal krmilo, pa ni nikdar opazil nobenega nedostatka. Odin Sabye, drugi inaat na par-niku Alden'je pod prisego izpovedal, da je krmar na "Empress" malo pred kolizijo zelo slabo krmaril; s svojim parnikom se ji je komaj izognil. — Ali ste se bali kolizije? — ga je vprašal I. M. Griffin, zagovornik in lastnik "Storstada". — Da, saj sem zato tudi poklical kapitana in mu v naglici vse pojasnil. Kapitan "Empress" odločno zatrjuje, da pod nobenim pogojem ni mogel preprečiti kolizije. Napravil je vse, kar je bilo v njegovi moči. Katastrofa je prišla tako nepričakovano, da. je bil ves trud zastonj. Žeblji — dober prevodnik elektrike. 54-letni William Elder, ki j-e uslužben pri New Haven železnici, si je včeraj na čudežen način rešil življenje. Blizu postaje na 133. cesti in Willis Ave., Bronx, je prišel v dotiko z električno žico. Padel je takoj na tla, toda o-stal je pri življenju. Zdravniki so izjavili, da bi bil gotovo mrtev,, če bi nc imel čevljev podkovanih z žeblji. Elektrika je šla po telesu skozi žeblje v zemljo. Zadobil je le malenkostne opekline. Položaj v Albaniji skrajno kritičen. Najnovejša poročila iz D raca naznanjajo, da knez Viljem I. ni pa« del v boju. SRAMOTA ZA VELESILE. Izjava albanskega ministrskega predsednika. Vse je zakrivila mednarodna komisija. Drač, Albanija, 19. junija. —» Včeraj se je raznesla po tukajšnjem mestu vest, da je padel v boju z vstaši tudi albanski knez Viljem, kar se je pa sedaj izkazalo za neresnično. Knez je le nekoliko obolel in ne sme par dni zapustiti svoje palače. Dunaj, Avstrija, 19. junija. —1 Stališče kneza Viljema je sila težavno. Včeraj so vstaši znova navalili na Drač. Mesta sicer niso mogli zavzeti, pobili so pa preko 400 vladnih vojakov. Nadalje so zapodili v beg rezervne čete, ki so nameravale priti pod poveljstvom Nuredin bega knezu na pomoč. Viljem I. je takorekoč jetnik v svoji palači, katero stražijo mor* narji različnih držav. Pravi, da rajši umre v Draču, kot pa da bi se odpovedal prestolu iri^pobeg. nil. Albanski ministrski predsednik je podal danes ostro izjavo, v kateri pravi, da bi bil padec Draea sramota za vse velesile. Velesile so ustanovile novo državo, zato je pa njihova delžhost, da ji pomagajo v tem kritičnem časa. Če bi se mednarodna komisija že v začetku zavedala svoje naloge, bi nikoli ne bilo-vstaje v Albaniji Vojne med Turčijo in Grško skorajgotovo ne bo, ker bi v tem slučaju stopili Srbi na stran Grške;" Bolgari bi' pa ostali ne v-tralni. j Velikan in pritlikovec. 17-letni pritlikovec Isaac Man-delblatt je tat po poklicu. V zadnjih dveh mesecih je pokradel v vzhodnem delu mesta New Yor-ka gotovo 200 ženskam ročne torbice. Pri tem nepoštenem delu mii je pomagal 20-letni Benjamin Hammer, ki je po postavi pravi orjak. Včeraj sta se pa na cesti zaradi neke malenkosti sprla, nakar so ju detektivi aretirali. Na policijski stražnici je pritlikovec pripoznal tatvine. vhodu v Bronx »park v Nevr Yor-» ku žrtev roparskega napada. Dva cestna roparja sta stopila preden j ter zaklicala: "Denar ali življenje!" Eden ropaitfev je imel revolver. Orr se ni prestrašil temveč prijel enega roparjev ter ga vrgel na drugega. Medtem pa je glasno klical na pomoč. Roparja sta nato pobegnila. Orr je imel pri sebi $30 ter demant-ne uhane v vrednosti $600, ki so last njegove matere, a jih on no* si vedno pri sebi, ker so vlomilci že nekoč udrli v njegovo stanovanje Morilec. Pittsburgh, Pa., 19. junija. — Danes so aretirali 211etnega Jaco-ba Taylora, ki je obdolžen, da je umoril 4. maja Florenco Dovc, Morilec je svoj zločin pripoznal. Proti ponarejanju vina. Waski»fton, 9. C., 19. junija. Tajnik Houston se je danes izrazil, da se v bodoče it« bo smelo prodajati z vodo zmešanega vina kot vino. Ta nova odredba sc tiče v prvi vrsti vinogradnikov v Ohio in Calif orni ji. Vsako tako "vino" bo moralo imeti etiketo "umetno napravljeno". Denarje v staro domovino pošiljamo: Dovoljeno posojilo. Pariz, Francija, 19. junija. — Poslanska zbornica je danes dovolila da se najame posojilo v znesku .$360,000,000. Predlog je stavil novi finančni minister Mou-lens. Za je bilo oddanih 459, proti pa 108 glasov. Roparji v Bronx parku. 26-letni Wiliam Orr bi bil postal včeraj popoldne J>litlliAfc»di«wnaraljeni, ko so jih pa spravili Požar v premogorovu. Luettich, Belgija, 19. junija. Danes je izbruhnil v Marihayc-premogorovu požar. Izmed 400 delavcev se jih je samo polovica rešila. Do drugih so prišli šele po preteku dveh ur. Bili so že vsi _:___ na prosto, so se kmalo zavedi!. Med njimi jih je le par lahko poškodovanih. K. $ K. $ 5.... ' 1.10 130... . 26.S5 10____ 2.15 140... . 28.70 15---- 3.15 150... . 30.75 20____ 4.20 160... . 32.80 25____ 5.20 170... . 34.85 30____ 6.25 180 .. . 36.90 35.... 7 30 190... . 38.96 40.... 8 30 200... . 41.00 46.... 9.35 250... . 61.25 50____ 10 35 300... . 61.50 55____ 11.35 350... . 71.75 60.... 12 40 400... . 82.00 65.... 13.40 450... . 92.20 70.... 14.45 500... . 102.50 75____ 15.45 600... . 123.00 80.... 16 50 700... . 143.00 85____ 17.50 800... . 164.00 90.... 18.60 •00... . 184.00 100.... 20.50 1000... . 204 00 110.... 22.55 9000... . 408.00 120.;.. 24.60 6000... . 1018.00 Spoznan krivim zapeljevanja. 24-letni Clarence Hiltebrant, bogat mladenič iz Kingstona, je bil včeraj v okrajnem sodišču za Queens spoznan krivim, da je zapeljal 18-letno Elzo Block iz Maspeth. Deklica je imela z obtoženim otroka ter ji je slednji obljubil zakon. Hildebrant je moral v ječo, dokler ne izreče sodnik v poudeljek sodbe. I : - Poštarina je všteta pri teli svo-tab. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve razpošilja na zadnjo pošto c. k. poštni f hranilnični urad na Dunaju v naj-I krajšem času. Denarje nam poslati je najpri-lieneje do $50.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske pa po Postal Money Order ali pa po New York Bank Draft. FRANK S A KfHSIfc, 82 Cortlandt St. New York, N. X- 6104 St Clair Avorais, N. 8. Cleveland, 0, QLAS NARODA, 20. JUNIJA, 1914. 6LAS NARODA" 'Ompmd Daily.' id published by ttx> Publuhing Co. s, (a corporation ) W1NI SAKSER, President JANKO PLEiKO. Secretary. IjOUIS BKNEDIK, Treasurer. of Business of the corporation end addressee of above officers : m Cartlsndt Street, Borough of Manhattan. New York City, N. Y. la celo leto velja list sa Ameriko in Caosdo........................|3.00 M poi let*....................... 1.50 M Utota mesto New York........4.00 ** POi leta sa mesto New York . . 2.00 Uvropo sa rse leto...........4.50 " " " pol leta.............2.55 ** " '* četrt leta............ 1.70 tSLAS NARODA" fcshaja vsak dan _ixvsemii node J i in praznikov. "GLAS NARODA** ("Voice of the People") ever? day except Sunday« sod Holidays, tabsenption yearly $3.00. bres podpisa in oeobnosti ae ne pri občujejo, naj se blagovoli pofliljatj po — Money Order. Pli spremembi kraja naročnikov prosimo. da ee nam tudi prejinj« Uvsliiče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljat vam naredite ta m naslov: •GLAS NARODA" «1 Gortlsndt St.E New York City. Telefon 4«f7Cortlandt Koncem tedna. ''Drobtiničar"' v "Amerikon-akem Slovencu *katerega dobro poznamo ter vemo, ila ni v Jolie-tu, ampak bližje nam, pravi, da je naš zagovor "silno jalov in prazeu Zagovarjati se nam ni treba, posebno pa pred 4*drobti-jaičarjem" ne, ker ni postavljen on za sodnika nad nami in našim pisanjem. Glede "Glavne" in "Ljudske" pa hočemo izpregovo-jiti še par besed. * s * "Ljudske posojilnice" nismo nikdar napadli, pač pa smo pojasnili ljudem brez vsake malieijoz-nosti, kaj je pravzaprav s tako-gv&no "deželno garancijo" za ta «avod. To je bila naša dolžnost vaprieo skušnje, katero smo imeli z "Glavno*'. Denarne zavode v starem kraju so vpregli v strankarski voz in vsled tega iiesigur-nost, katero je splošno opažati. Kar smo pisali, ni nikak napad, pač pa navajanje faktov. * a * . Nikdo ni rekel, da "Ljudska posojilnica" ni dobra, da ni v rokah zanesljivih ljudi. Reklo se je edinole, da za zavod ne jamči do-žela, kar je tudi res. Vse drugo od tebe, dragi "drobtiničar", je prazna marnja in zavijanje faktov, * * * "Drobtiničar" pravi, "da streljajo Sakser-jevi "gseli" kozle ter da plešemo kot miši, kadar ni mačke doma'. Prvič je izraz "gsel" v tem smislu izraz duševno surovosti" "drobtiniearja" kakoršna se more pojaviti le v "krščansko" vzgojenem in "krščansko" mislečem človeku. Kakšno stališče zavzemamo proti Mr. Sak»er-ju kot lastniku lista, je povsem naša stvar, a toliko lahko rečemo, da smo v vsakem ozira bolj samostojni in neodvisni kot pa je pisec, katerega, kot rečeno, dobro poznamo. In taka duševna surovina, od katere puhti ves amrad moralne izprijenosti, hoče biti duševni vodja našega naroda, hoče učiti ljudi, kako živeti dobro in bogoljubno? # s * Ni. Mr. Sakser-ja se ni treba prav nič izgovarjati. Prav dobro vemo, da ti je trn v peti. V obraz se mu hliniš, "drobtini-Čar", v resnici si pa njegov največji nasprotnik, ki bi ga rad vto-pil v žlici vode. To je splošno znano in nameni, katere zasledujete, so prozorni kot steklo. # . * Vi pravite, da smo tajili vstajenje Krista. Tega nismo storili in ne bomo nikdar, ker nočemo razpravljati verskih vprašanj v političnem dnevniku. Kar imatč v mislih, je priprosta povest, nekaka "legenda", brez vsake polemične vaebine. Seveda, vi pri-mete za vsako kost. * s * , Pravite, da smo časnikarji, da Jamili. — Take vrste čas-ste v prvi vrsti vi, ki ni-dragega v mislih kot oseb- ne napade, napade na poštene tvrdke, poštene ljudi, ki vam niso nič mari. Vedno nam prihajajo pisma od razsodnih ljudi, ki obsojajo "drobtiničarja" "Ameri-kanskega Slovenca". Narod go-j vori in narod tudi sodi. * V * Naivnežem metati pesek v oči: to je vaša življenska naloga; hva-jliti samega sebe in svoje "drobtinice" v drugem — notabene ("nabožnem" listu — vaše veselje 1 in srčna radost. Naroda pa s svojim svetohlinskim pisanjem ne boste premotili, kajti on zna razločevati med resnico in krivico, J med* jedrom in plevelom, med sve-tohlinsko frazo in odkritosrčno besedo. * * * Toliko za danes. Ako želite, dragi "drobtiničar", prihodnjič več Lil še bolj zasoljeno, a nikdar tako prismojeno-surovo kot pišete vi. Dopisi. i ^ "i Leadville, Golo. — Danzadnem čitam o neznosni vročini, ki vlada po nekaterih krajih na vzhodu, pri nas je pa v tem oziru vse drugače. Danes sneži, kakor o Božiču, in je že dosedaj padlo skoraj štiri palce snega. Kot kaže, ga bo toliko, da se bomo vozili na saneh. — Dne 113. junija smo imeli veselico društva sv. Barbare št. 79. ki je prav dobro uspela. Najlepša hvala Mr. Franku Gajeu ki je daroval tri sodčke pive in sto smodk. — Dne 14. junija se je poročil rojak Martin Lukežič z gospodično Frančiško Adamič. Člani bralnega društva so mlademu paru podarili krasen šopek svežih cvetlic z napisom. — J. Janežič, Demokracija je zdravilo za Avstrijo. Avstrijske delegacije so se končale dne 29. maja. Priobčili smo govore slovenskih poslancev v teh delegacijah, sedaj hočemo še priobčiti govor, ki ga je imel v eni zadnjih sej socialni demokrat dr. Ellenbogen, v katerem je pokazal, kje da tiči pravi vzrok avstrijske mizerije. Dejal je: V ekspozeju ministra za zunanje zadeve zbuja pozornost trditev, da živimo z vsem svetom v prijateljskih odnošajih. Ce pa pre-raotrimo dejanski položaj, tedaj ugotovimo, da narašča čim dalje bolj nasprotstvo, da ne rečem, sovraštvo proti Avstriji. V Srbiji vlada if a ravnost smrtno sovraštvo proti nam, ogibljejo se vsakega gospodarskega in političnega stika z nami. Respekt Grške pred nami se očividno javlja v neprestanih konfliktih ob južno-alban-ski meji in ni še gotovo, če porae-njajo dogodki zadnjih dni končno poravnavo konflikta. V Rumu-niji pretepajo moža. ki je samo na sumu, da goji prijateljska čut-stva za Avstro-Ogrsko. Rusko časopisje lrujska neprestano proti nam. Francoska se trudi, da nas zadavi gospodarsko, in če opazujemo naša zaveznika, tedaj vidimo po vseh italijanskih mestih gibanje, ki ne skriva sovražnega značaja proti Avstriji. Iz govora princa Schonaich-Colorata v nemškem državnem zboru posnemamo, da Nemčija ni navezana na prijateljstvo Avstrije. V odseku je bilo mnogo govora o tem, naj se ne vmešava Italija v notranje zadeve Avstrije. Ker pa obstoja tendenca nacionalne zdmžitve, je pač tako, da najde v Italiji odmev vsaka resnična ali dozdevna krivica Italijanom v Trstu. Isto velja o Jugoslovanih, če zavlada na Hrvaškem kak Čuvaj, o Nemcih v državi, če se zgodi krivica Nemcem v Pragi, in o Rumunih v Rumuniji, če prikrajšujemo politične pravice Ruinunov na Ogrskem. K temu prihaja še to. da je avstrijska narodnostna politika že stoletja sem sovražna narodom. Posledica tega je, da zbujamo nezaupanje, in sum celo tam, kjer želimo resnično prijateljstvo, kakor na primer nasproti Rumuniji. C'as je že, da skrbimo za to, da ne bo dajala Avstrija venomer povoda za mednarodno iredento. Imamo res zmagovalno sredstvo za premaganje te iredente. To je najširša demokracija za Avstrijo. S tem bi odvzeli predvsem nacionalni občutljivosti na zunaj ost, na znotraj bi pa odstranili sovraštvo narodov proti državi, ki jo smatrajo za svojega krvnika. Divjanje narodov proti državi, pri čemer so vlada, parlament in vsi kaftorji brez moči, je' tudi posledica tega, da niso bili fevdalci v odločilnem trenutku toliko nesebični, da bi premagali svoj razredni egoizem, da bi spoznali potrebe časa in računali z njimi. Kako izgledajo učinki tega narodnostnega prepira? Ravno ob pravem času so izšla pisma dr. Kaizla (dr. Kaizl je bil finančni minister v Thunovem ministrstvu in je izrabljal svoje mesto v najostudnejše nacionalistične namene), ki kažejo te u-činke. Kar pišejo nemški listi o tem, je seveda tendenciozno. AH preko vsega tega ne moremo tajiti. da veje iz vseh teh pisem popolna malomarnost napram državi, brezdvomno tendenca, nacionalne interese, namreč to, kar so smatrali dr. Kaizl in njegova stranka .mladočeška) za nacionalne interese, postaviti na mesto države stremljenje, izdolbsti državo, jo izpodkopati, jo takore-koč nacionalno infeeirati, razkrojiti jo z nacionalnimi zahtevami. Značilno je, da pri številnih namestitvah, ki jih je bil izvršil dr. Kaizl, ni odločevala ne poštenost, ne sposobnost, ne izkušenost, temveč edinole vprašanje, če je do-tičnik dober Ceh. Državniško mišljenje je bilo naravnost ovira pri namestitvi! Razrušitev parlamenta je dragi učinek narodnostnega spora: Za-branitev vsake koristne zakonodaje, vsakega naravnega razvoja države. Najbolj zanimiv učinek vsega tega spora je pa učinek na naše finance. Način uprave naših državnih financ postaja vedno bolj podoben upravi v času absolutizma. Se vse bolj žalostno je pa to, da je posledica nerešenih narodnostnih vprašanj popolno uničenje zasebnega in javnega čuta za pravo. Za vsakogar, ki ima le iskro čuta pravičnosti, je nekaj groznega, da zadošča za obsodbo pred porotniki to, da je obtoženec drage narodnosti. To občutijo socialni demokratje najbolj, ker v prvi vrsti predstavljajo nje za "narodne izdajalce". Oni časi so že minuli, ko je uprizarjalo delavstvo anarhistične atentate. Danes jih uprizarja buržoazija napram delavstvu! Ali naj delavstvo prenaša to mirno? Vsemu temu pa postavljajo krono razsodbe najvišjega sodišča. Meščanstvo tira vedorna državo v absolutizem. Razstoličenje ljudskega zastopa se maščuje vedno na narodih in njihovih zastopnikih. Čas je minil, ko je bilo mogoče trajno vladati z metodami absolutizma. Današnji proletarci niso več topa masa od nekdaj, temveč ljudje s političnim razumevanjem in s tako živo potrebo po politični svobodi. da je nemogoče iztrgati jim to potrebo iz srca. Ni več mogoče, da bi puščali žive potrebe narodov trajno nerešene. To, kar ustvarja meščanstvo danes s svojo politiko, ni le absolutizem, temveč anarhija, propast, v katero očividno korakamo. Socialni demokratje so v revolucionarnem nasprotstvu k današnji državi. Ampak dokler obstoja država, zahtevajo od nje, da tudi izpolnjuje svojo dolžnost, namreč to, da predstavlja najvišjo obliko družabne organizacije, ki je danes mogoča, in da izvršuje svojo kulturno misijo. Ce ta država tudi ni naša držaia, vendar želimo, da bodi zdrava. Zato kličemo narode v Avstriji neprestano k zavesti in jim pripovedujemo, da zastopajo lastne interese, če izgrade to svojo državo, in da koristijo z medsebojnim sovraštvom le reakciji. To, kar bodi res avstrijsko, se imenuje svoboda narodov, demokracija. Ce je prišla vlada, pred leti do spoznanja in pomagala za upostavitev splošne volilne pravice, če je spoznala, da je demokracija zdravilo za Avstrijo, tedaj zahtevamo, da ne zaostanejo vlada, parlament in vsi drugi faktorji pri tej enostranosti, temveč da spoznajo, da mora postati demokratična tudi uprava, ne le zakonodaja. Šele potem in le potem bomo imeli v resnici avstrijsko državo. Zato moramo končno spoznati edino resnico, ki vodi do cilja. Avstrija posfane demokratična, ali pa preneha biti! LISTNICA UREDNIŠTVA. J. P., Beading, Pa. — Skoraj nima pomena, ker je isto poročal včerajšnji dopisnik. Pošljite kaj drugega. Udovica. GOLOBI prinaiajo Šolane kjer prinaša karednale cente; le milobpitkb po- — Povest iz 18. stoletja. — Napisal I. E. Tomič. (Nadaljevanje.) IV. Novi upravitelj se je podal s pravo vnemo na posestva. Najpre-je ga je vodil odvetnik od posestva do posestva in mu vse natančno izročil po iuventaru in še vse služabništvo, o katerem mu je rekel, da je lahko obdrži ali odpusti, kakor bo pač videl. Domjanič se je prepričal na lastne oči, da baronica ni pretiravala, ko mu je tako v črnih barvah opisovala stanje svojih posestev. To se je moralo popraviti. V Demerje in v Lovič je postavil novega oskrbnika, a mesta v Ka-štelu ni hotel izpopolniti. Ilotel je biti vse sani. Za svojega namestnika je vzel oskrbnika iz Je-line, človeka, ki je bil popolnoma nepoznan v okolici, a je bil ravno radi tega tem bolj vreden zaupanja svojega gospodarja. Oni graščinski ljudje so najslabši, ki poznajo vsakega človeka v okolici in ki gledajo z vsakim le na to, kako svojo gospodo prevari jo in jo ogoljufajo. Našel je lene in neposlušne hlapce in dekle, a s temi je bil kmalu gotov. Če je naletel pri svoji družini na kako večjo napako, je krivce isti hip odpustil. Reda ni našel nikjer. Posebno ga je jezil nered pri krmenju živine. Iz hlevov je bilo slišati vedno mukanje govedi, znak. da niso nikdar o pravem času nakrmljena in napojena. Takoj je pričel z drugim redom, tako, kakor je videl v Belgiji in Holandiji. Če ni bila živina zunaj na paši (takrat je bila ravno jesen), temveč je morala radi slabega vremena o-stati v hlevih, je morala točno dobivati krme in vode v določenem času Gorje oneiriu, kdor je to zanemaril ! Krme je dobil zelo malo, ravno toliko, kakor mu je pravila baronica. Tudi tukaj si je znal pomagati s skušnjo, ki si jo je pridobil v tujini. Videl je, da je v obilici pšenične slame, ki so jo polagali za steljo živini. Novi upravitelj je napravil temu konec. Da je dobil steljo za živino, je dal navo-ziti iz gozda listja in s pšenično slamo je pričel krmiti živino. In glej čuda! Živina je raj še jedla slamo, nego grenko in kislo travo na zapuščenih travnikih. Družina je samo kimala z glavo ter si šepetala. da svet ni še nikdar videl tega. da bi graščinsko živino krmili s slamo. In vendar so uvideli, da gre to. Tudi na snago ni pozabil. Čez nekaj dni je živina vse drugače izgledala. Vsak dan so morali živino osnažiti. da se jej je svetila dlaka, ki je bila preje vsa mršava in umazana. Hlapci so pričetkom godrnjali in se pritoževali radi nepotrebnega dela. Kasneje pa so se veselili, videč, da živina lepo in snažno izgleda. Krave so molzli trikrat na dan, kar je bilo v onem času veliko čudo. A moralo je tako biti, ker vimena so bila polna mleka, ki je prihajalo od boljše klaje in dobrega reda. Najbolj je pazil novi upravitelj na vinograde. Bili so zelo rodovitni, jesen je bila suha, krasna, iu je moglo povsem dozoreli grozdje, ki da vino podobno nektarju. Paziti je bilo treba, da niso nezanesljivi hlapci in kmetje oplenili grajske gorice. Upravitelj je odločil, da v Lovicu in Kaštelu stra-žijo noč in dan grozdje, da s tem preprečijo tatvino, ki je bila tamkaj zelo razširjena. Često je šel sam ponoči, ko se nihče niti nadejal ni, v vinograd pogledat, če bdijo stražniki in hodijo po vinogradu, kakor jim je bilo zapovedano. Ugajalo mu je, ko se je prepričal, da uboga družina, ki je še o-stala v službi. Imeli so tudi vzroka za to. Upravitelj je bil mlad, velik in zelo močan človek. Tre-bal si samo pogledati njegove mišice in silna pleča, pa si takoj vedel. pri čem si. Raz v en tega je bil tudi, kjer je pač bilo treba, oster kakor bridka sablja, in kar so pri njem cenili in spoštovali najbolj, to je bila njegova točnost in red. Kar je zahteval od drugih, v tem je bil on vedno za vzgled. Prvi je vstajal, zadnji je hodil počivat. Čestokrat je vstajal tudi ponoči ter obhajal žitniee in hleve, če ni kje kaj sumljivega. Drugače pa je bil za družino dober in pravičen. Odkar je bil on upravitelj, je imela družina boljšo in rednejšo hrano, dobivali so točno svojo plačo v denarju ali v pridelkih in naposled je družina uvidela, da ima posla s človekom, ki hoče imeti red. "Ko že plača, more tudi to zahtevati!" so se menili hlapci med seboj ter so brez prigovora prenašali strogost "novega upravitelja. Breje je bilo toliko gospodarjev na graščini, kolikor je bilo hlapcev in dekel. Vsakdo je hotel gospodovati. Sedaj so vsi vedeli samo za eno glavo in poslušali samo eno voljo. Baroničin odvetnik je prišel konec listopada nenadoma v Lovič in Kaštel pogledat, kako gospodari novi upravitelj. Vse, kar je videl, ga je iznenadilo. "Baronica bo s teboj zadovoljna, Krištof", je pohvalil odvetnik. "Saj sem se tudi mučil!" je odgovoril upravitelj. "Drugače ne gre! Glej samo. da čim preje prineseš denarja! Baronica ga silno potrebuje. Pisala mi je, da na Martinov dan pride v Zagreb. Do takrat prodaj, kar moreš, prinesi denar in račun. To jo bode zelo razveselilo." "Ne skrbi, ne pridem prazen!" je pomiril upravitelj odvetnika. "Nekaj sem že zbral, a glavno šele pride čez nekoliko dni. Prodam vino. Pojutrajšnjem pridejo Kranjci. Nadejam se, da napravim dobro kupčijo." "Ne pozabi priti z denarjem!" je del odvetnik zadovoljno, da bo mogel javiti samo ugodne vesti baronici. In poslovil se je. Krištof Domjanič je že pred tem mislil na denar, ki ga je potrebovala baronica za sina, a gotovo tudi zase. Najprvo je gledal, da proda živino, kolikor je je smel prodati, da ni bilo škode za gospodarstvo. Tako je prodal na sejmih v Karloveu in v okolici deset napol dopitanih volov in nekoliko jalovih krav, ki mu niso bile v nobeno korist. Tudi bode sedaj ložje prehranjal ostalo živino. Tu je skupil nekaj stotin foriu-tov. Na vseh treh posestvih je imel do tristo glav prašičev; prodal je eno tretjino in potegnil je za to lepega denarja. Žita se ni dotikal; bilo ga je malo, a družine mnogo, in tudi za setev ga je rabil. Naposled bo morda drugo leto slaba letina. Kar ni dobil od žita, to nadomestil z vinom. Kaštelski in lovi-ški vinogradi so veliki, čeprav zanemarjeni. Kadar obrodi trta, bodo donašali vinogradi petsto ali še več velikih veder vina. To leto je spravil upravitelj do petsto velikih veder najboljšega mošta v kleti. Sreča je bila za novega upravitelja, da je bila trgatev slaba v Istri in v Primorski. Vina je bilo malo in še ono, kar ga je bilo, je bilo za nič, da ni nihče vpraševal zanj.. Radi tega so prihajali vinski kupci iz Kranjske, Istre in Priinorja kupovat lahkega, a u-kusnega hrvaškega vina, ki se ga prideluje v teh deželah, če ni bilo sladke in ognjene domače kapljice. Upravitelj je prodal vino iz lo-viškili in kaštelskih vinogradov, okoli štiristo velikih veder, a mogel bi tudi vse prodati, a nekaj je moral pustiti za dom. Z "veselim srcem in poln duševnega zadovoljstva je krenil dan pred sv. Martinom v Zagreb, ker je čul, da je baronica že prišla in se nastanila po svoji navadi v hiši prijateljice Gite. To pot je tudi ona prišla z baronico v Zagreb, da je nakupila nekaj stvari za zimo. Vedela je tudi, da bo ob tej priliki tudi videla Domjaniča, o katerem je slišala, da se zanima za njo, in to je imela za najvažnejši vzrok, da gre v Zagreb, ker Bog ve, če bi njena Jelena, še napol otrok, mogla opraviti te posle, kakor ona. Ob desetih dopoludne (v času, ko je baronica navadno sprejemala obiske) je šel upravitelj k baronici. Stopil je v sobo s samozavestjo na obrazu, kakor človek, ki je prepričan, da je izvršil svojo najtežjo nalogo. Za njim je šel kaštelanski špan, noseč pod pazduho precejšnjo vrečico. Z baronico je bila tudi Gita, ki je dobro vedela, da Pudencijana čaka Domjaniča, a delala se je neveščo ter je bila samo radi tega pri baronici, da jej krajša čas. Gita se je živo zagledala v u-pravitelja, ko je stopil z vojaško okretnostjo v sobo. Pričela ga je motriti. Ti svetlo-modri, gosti lasje so bili v soglasju s kratko ko-stanjasto brado, ki je dajala o-brazu m ozki izraz, in mu je zelo pristojala. In še velike modre oči! (Pride Se.) Okrevanci potrebujejo kako toniko in krvno krepčilo, da- pridejo zopet na pot k zdravju in popolnem okrevanju. SEVEROV ŽIVLJENSKI BALZAM (Several Balsam of Life) se rabi in priporoča v to s vrh o, ker je znan za njegove krepčilne in tonične kakovosti. Upliva na prebavne organe, jih spodbuja k pravilnem delovanju, ter stem okrepča celi ustroj. Priporoča se pri zdravljenju zapeke, ne-prebave in slabe prebave in jetrne otrplo-plosti. Cena 75 centov. Obistne neprilike kakor vnetje, obisti ali me hurja, zadrževanje ali puščanje ^oste votle, bolestno puščanje vode, otekle nope in bolečine v hrbtu, katere povzročajo obistne neprilike, zlatnica in kisel želodec zahtevajo Severevo zdravilo za obisti io jetra (Severa*" Kidnf-v and Liver Remedy) za hitro olaj-šbo in odpravo. Cena 'jOc. in $1.00. Živčne neprilike kakor dušna potrtost, nespečnost, živčna onemoglost. histerija in nervoz-nost zahtevajo Severov Nervoton da se jih odpravi. — Cena $1.00 SEVEROVE TAB-LAX Sladkorno odvajalo. Prijetno učinkujejo. Za otroke in odrasle. Cena 10 in 25 centov. Severova zdravila prodajajo vsi lekarnarji. — Vprašajte samo za Severova. Ako jih nima lekarnar v zalogi, naročite jih od nas Kadar jc kako drjštvo namenjeno kupit; banlcra, zastavo, regalije godbene inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete urof verižico, privesek, prstan iti., ne kupita prej nikjer, da tudi mene sacene vprašate. UpraS&eje Vas stane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje. Cenike, več vrat pošiljam brezplačno. Pišite ponj. IVAN PAJK, Conemaugh, Pa. Box 328. Velika zaloga vina in žganja* MARIJA ORI1LL Prodaja belo vino po...............70c. gallon črno vino po................ 50c. ,, Drožnik 4 gallone za .................... $11.00 Brinjevec 12 steklenic za................ $12.00 ,, 4 gallone (sodček) za.......... $16.00 Za obilno naročbo se priporoča Marija Grill, 5308 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Kadar potujete v stari kraj ali kadar ste na poti skozi New York, pridite k svojemu rojaku v HOTEL, SALON io RESTAVRANT 145 Washington St., NEW YORK, N. Y. Comer Cedar St. Tu boste v vsakem času, podnevi in ponoči, najboljše in najce-nejše postrežem. Izvrstna domača kuhinja. Ciste in urejene sobe za spa van je. Ofeei (tri jedila) 25 ccatar. Spi vanje 25 center. "Z velespoštovanjem JANKO TUŠKAN, lastnik. , -GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDIt. DRŽ. .^NAROČITE SE NANJ1 Spisal MilalS Pugelj. Ko sem stopil s svojim bir-mančkom v cerkev, so bili že vsi botri zbrani. Stali so v dveh velikih vrstah, razprostirajočih se od vrat pa do oltarja. Pred njimi so se vrstili birmanci v novih oblekah in novih čevljih in gledali zardeli in vznemirjeni proti škofu, ki se je že sukaltam pred oltarjem. Bil je visok, suh in siv mož. Visoka miklavževske kapa je delala njegov obraz veličasten. Pričel se je ozirati po botrih, izbral si je enega in rekel: — Naštejte mi vi, katoliški mož, šest resnic! Mene je izpreletelo. Zavedel aem se takoj, da sem šest resnic že davno pozabil in da se jih ne ui v c spomnil, če bi tudi napel vso svojo najboljšo voljo. Tako torej me lahko spravijo gospod škot v tako zadrego, kakoršne sem bil deležen še v tistih časih, ko sem platno prodajal in drsal prvo leto po šolskih klopeh. Najbolje je, s.'rn mislil, če gre« malo iz cerkve. No in šel sem. Vrnil s«, m se, ko so že hirmali. Kila je izredna vročina in sopa-riea. Zdelo se mi je, kakor da stojimo nad velikim kotlom, kje-vre voda. Para s«* kadi iiijiias obliva od vseh strani. To si je vsak oddahnil, ko je stopil iz cerkve! Odpravili smo se v krtino, da si potolažimo žejo. Birmancu sem že kupil potrebnih daril in nosil jih je v beli culi. Pr-d cerkvijo je stopil k nama njegov oče in pozneje š.' mati. Oče je bil moj brat. smo v krčmo, prostrano, a nizko. V kotu je stala velika ze-lena peč, ki j«- bila zakurjena. — Za hudirja, sem rekel, danes nas vzame vročina! — Nič ne de, je dejal oštir; peč je res malo gorka, bomo pa okna odprli, da se shladi. Sedli smo za mizo moj brat. žena njegova, birmanee, bratov sin, in tudi tisti birmanee, ki mu je bil brat za botra. Mi smo sedli na klop, roji muh pa na nas. Zlasti so silile v oči in v usta. Otepali smo jih nepretrgoma vsi, samo moj birmanee je bil sladko zamišljen. Sedel je s culo v bilo še strašneje in še smešneje ko poprej njihovo muzieiranje. Par mater se je zakadlo iz sobe na dvorišče med tulečo mladino, čul sem nekaj zaušnic in p^ovk, krik in vik, nato pa je nastal zopet mir. Matere so se vrnile v sobo, na dvorišču pa so zapele zopet ogrlice, le glasneje in ne-ubraneje. Orn istrijanec je med nami vestno opravljal svojo dolžnost. Kmetje so rdeli v suha lica in oči so se jim svetile kakor bi se jim kresali iz njih sami: najboljši dovtipi. Ta ali oni je že pričel praviti kakšno svojo, pa je menda spoznal, da ni zadel za mestnega človeka prave. S kraja je govor1'! pogumno, proti sredi je pa kar mešal, kakor bi zabrodil v lužo. Do konca sploh ni prišel. Prišli so novi gostje: oče in mati birmanca tistega kmetiča, ki je bil oče birmančka mojega brata. In ta oče je imel zopet svojega birmanca in ta birmanee zopet svojega očeta. Še parkrat so se odprla vrata, in dolga miza, za katero smo bili sedli, je bila polna botrovskega sorodstva. Sta ri in mladi so se vrstili, ženske in možki, in vsi so pili istri-janca, ki je stal po mizi v velikih temnih steklenicah, vsi so jedli juho z irezanei in "prato in salato'', — He, so klicali oštirja, France, boš pa ja enkrat požrl! GLAS NARODA, 20. JUNIJA, 1914. •rv-TT^-r7 - ' - •W- Bogu v čast, oštirska je pa res najboljša. Tri take cehe, pa ima doto za hčer! Plačal sem 27 goldinarjev. Ko sem se spravljal v voz, je rekel brat: — No, kako kaj? — Dobro! Dregnil sem voznika v hrbet in mu zabičal: Nategni vajeti, če ne, ti populim uhlje! Udaril je po konju z bičem, da sem sedel, kakor bi me kdo vrgel. Izginili smo za oblakom prahu. Izpred sodišča. Roman samomorilke v novomeški ječi. Naknadno se še poroča: Samomorilka je 34-Ietna služkinja Flora Wolf iz Hohenberga pri Kočevju. Služila je v Kočevju. Svojega 5-letnega nezakonskega otroka je imela v oskrbi doma pri sestri. Še med tem, ko je bila v Kočevju, je večkrat kazala, da duševno ni popolnoma normalna. Ko je nekoč zagledala v gostilni nek lepak, je vpila, da so nanj napisali, da ona nori. V tej fiksni ideji je zbežala in se hotela vto piti, pa so jo rešili. Pred kratkim je prišla domov. Tu je prišlo med sestrami do prepira zaradi otroka in denarja. Flora je eevalno trdila, da je otroka umorila, je otrok po čudnem naključju vkljub obema udarcema s sekiro še živ. Niti težkih poškod niso mogli zaslediti. Ko so ji povedali, da otrok še živi in da je zdrav, je še vedno trdila, da je umorjen, mora biti mrtev, saj sem ga dvakrat s sekiro udarila. Tn v tem prepričanju je končala svoje življenje, ravno ko je nad mestom nabolj gromelo. Njena teta Roza Wolf je bila leta 389S tudi radi poskušenega umora v preiskovalnem zaporu, pa se je tudi še med preiskavo v zaporu obesila. In France je rad požiral ko-! zahtevala od sestre denar, ki ga zaree do dna. Prazne litre je karj.ie bila izročila, sestra je pa tr-jemal z mize, pa se vračal s pol- j dila, da je tisti denar že izrab-nimi in jili postavljal s svojimi j Ijon za preskrbo otroka. Zalite kosmatimi rokami preko glav j vala je od Flore nadaljni prispe kmetov, kmetic in birmaneev na i vek za oskrbo otroka, sicer g; mizo. Meni se je posebno ugodno j ne mara več imeti. To je Flor-smehljal in za vsako besedo, ki; tako razburilo, da je sklenila o sem jo začenjal izgovarjati, ki-'troka umoriti. Pograbila je sek^ m al ž«- naprej. J ro in z njo udarila otroka pc V krčmo je prišel tudi hairmo- j glavi. V mnenu, da je otrok u kar. Za klobukom je imel ve-1 m or jen, je zbežala in se hotel.' Vzorno konsumno društvo. Socialno-politično najbolj zanimiva od vseh zadrug konsu-mentov je brezdvomno zadruga 'Produktion' v Hamburgu. Ustanovljena je bila L 1898. Ob koncu leta 1913. je imela 76,67.1 čla-uov, za 10,388 več kakor ob začetku leta. Ti člani so imeli za 1,192,884 mark d-ležev. Fond za isilo znaša 1,100,183 mark. lira-} nilnih vlog imajo člani za 9,240,602 mark. Zadruga ima 33 zemljišč z 80 hišami in 882 stanovanji, vrednost znaša 7,656,102 mark. Denarnega prometa je imela zadruga lansko leto približno. 23,536,908 mark. — Člani so kupovali v 182 prodajalnah, od katerih je bilo 301 navadnih s NAZNANILO. Vsem cenjenim odjemalcem vi na iz Gasconade Co., Missouri, se' naznanja, da so vsa vina drugih vrst razprodana, edino belo El-j vira in rudeee Claret je še v za-{ logi, katero se ponudi cenj. rojakom po sledečih cenah: Claret 50 centov galon, Elvira 65 centov galon. Sodi po 50 gal. brezplačno, za manjega se računa $1. Za pristno kapljico se jamči, o tem je o-svedočenih nebroj rojakov. Naročila: H. Johns & Bro., Hermann, Mo. Iz prijaznosti: F. Gram. Naylor, Mo. (20-5—20-7 v 2 d) Amerika in Amerikanci. Spisal REV. J. M. TRUNK. Slovenic Publishing Company je prevzela v zalogo rojakom že znano knjigo Rev. J. M. Trunka: AMERIKA IN AMERIKANCI. BRINJEVEC je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim. "KRACKERJEV" brinjevec je kuhan iz zrelih, čistih, importiranih jagod in se prodaja samo v steklenicah. — Rojaki, varujte se ponaredb in zahtevajte pravi in čisti brinjevec, to je "Krackerjev", znan že nad 20 let. Ako ga Vaš lekarnar ali gostilničar nima v zalogi, se obrnite pismeno na nas. V zalogi imamo tudi čisti domači TROPINJEVEC in SLIVOVKO, kuhana v naši lastni distillery. Poštna naročila, se točno izvršujejo. Prva Slovenska veletrgovina The Ohio Brandy Distilling Go. 6102-04, ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. ni Kar. z.a klobukom je lik šop roženkravta, a izpod krajcev so mu gledali kodrasti in mokri črni lasje. — Če s>'m prišel med vesele ljudi, je rekel, sem dobro napravil, če pa med žalostne, sem pa narobe ukrenil. — Med vesele, so radostno za-renčali, kmetje izza mize, meadali k nači'nu tona. mene, gledal ^lui, I Takt si je tolkel z nogo, z glavo je pa zavijal nekako tako kakor z melodijo. — Kaj to čebrnaš, se je oglasil starikav boter in prezirljivo zavil ustuic.e. Nima repa, nima glave! Rajši vrezi eno našo, pa ti bomo pomagali, da pojde bolje skupaj ! Pa 1i primi harmoniko, je videl nekam skozi strop in pustil muham, da mu jih je sedlo po west in več okoli ust in oči. Ko je imel že črne obroče po obrazu in zlasti čelu, je dvignil polahko roko in pomajal ž njo sem in tja. Naročili srno vina. — Kakšnega vina? Oritir je rekel, da ima vino vsa- ke sort«-. Ima rdeče, ima rumeno. (,eja, god<,c iu S|1 ponosno zasme_ da h u at i us ko, ki je močno in vred- jaU A zai ^ je vsceno domačo, no mo/a. m ima tudi črno irtri- U u smo vsi, tudi jaz žeuske jansko, ko ga posebno priporoča. so cvilile tako visoko> da sem st,r_ Moj brat je poruežikuil in ra-jme verjel, kakšnih drobnih in zmnel s, m ga tako, da bi bi"l istri-1 tenkih glasov j- zložno naše gr- vtopiti. Rešili pa so jo. ozirom; se je sama rešila. Prišla je do mov in zopet je s sekiro planih po otroku ter ga zadela nad sen ceni. Zdaj je bila čisto prepriča na, da je dosegla svoj strašni na men. Zopet je zbežala in se hote la vtopiti. Pa tudi to pot srnini marala zanjo. Rešila se jo in tavala okrog po pašnikih te* vpila, da je otroka umorila. N; preostalo drugega, prijeli so jc in izročili v preiskovalni zapor o krožnega sodišča. Slučajno n: bilo v tem času nobeno ženske t. preiskovalnem zaporu in" 1° zatf celici. Enega popoldneva so j določili družbo v osebi bivše po štaric^ na Suhorju, ki so jo rav no v tem času prignali v pre iskovalni zapor. Toda v tem ča su si je nesrečuiea sklenila kon Čati življenje in kratko prednr bi bila dobila družbo, se ji je pr tolikih poizkusili res posrečilo s< na obrisači obesiti. Izprva se jc mislilo, da se je ravnokar došla poštariea usmrtila. Pri vsej tej tragiki pa je zanimivo, — in sc sliši res kot roman — še sledeče: Dočim je osumljenka prepriee- Ni naš namen izreči na tem mestu kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvrstno delo, kate-prodajaln, 29 mesnic, 45 proda-j rega bi si moral nabaviti vsak ro-jaln za kruli, 2 prodajalni za ze- jak v Ameriki, bodisi v lasten lenjavo in 5 prodajaln za ribe. poduk, bodisi kot darilo svojcem ■ *oleg tega ima zadruga tudi skla-' in posameznikov, na katerih bo lišče za premog v Bergedorfu*. | v stari domovini, kjer se gotovo Zadruga ima dve pekarni, oprem-j zanimajo stariši ali sorodniki za .lenn z najmodernejšimi tehnič-limi pripravami: v teh dveh pekarnah jei mela 2,!>4G,269 K de-larnega prometa. V pekarnah je -aposlenih 155 oseb. V zadružni klavnici so zaklali lansko leto '5,540 prašičev. 3619 glav goveje živine, 4216 telet in 3601 koz-ičev. Poleg tega. so uvažali š:> neso iz tujine. Denarni promet te panoge je znašal 7,519,471 nark, število zaposlenih oseh pa '67. Razen tega ima zadruga 'Protektion'' napravo za mineralne vode, žgalnico za kavo. mlin, skladišče za premog, mi-arsko, kovaško in kleparsko de-'avnico in delavnico za montiranje. Od 1. 1!)12. ima tudi lastno c met i jo " Sclnvanheide *', ki. jo ie kupila zadruga za :i60.000 m. Na tej kmetiji pridelujejo žito je nesrečuiea morala sama hiti i 'n rede živino, imajo tudi kuhi- njo za špirit, kjer so nažgali lan sko leto 52,240 litrov sirovega špirita. Tukaj imajo tudi mlekarno, kjer so pridelali lansko leto 952.000 litrov mleka. Mleko do-važajo kmetje iž okolice. Zaljubljenec. — "No, kako Ti je bila všeč nova igra, katero so včeraj predstavljali •v ljudskem gledišču?" — "Prav čisto nič ne vem. Veš, vselej imam tisto prekleto smolo, da dobim sedež med dvema krasnima in mladima deklicama." deželo, v kateri biva kak član j družine. Knjigo krasi nebroj le-1 marsikdo zapazil^ ali samega sebej ali pa dragega znanca iz sedanjih : ali preteklih dni. Čudimo se le.! da je povpraševanje po knjigi! primeroma majhno, menda radi- j tega, ker se ni vprizorilo zanjo, kričeče reklame, s katero se spra- j vi v svet marsikatero drugo, ve- j liko manj vredno knjigo. Poseb-i no primerna je knjiga kot božič- i ni dar, ki ima trajno vrednost ] Ceha elegantno v platno vezani knjigi je $2.50 s poštnino vred. Za isto ceno se odpošlje knjige na katerikoli naslov v stari domovini. ! Slovenic Publishing Co.. 82 Cortland t St.. New York, N.Y ! BAKM0NIM bodisi kakorSnekoli vrste izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo I trpežno in zanesljivo. V popravo zane- i sljivo vsakdo pošlje, ker sem že na.d 16 ; let tukaj v tem poslu in sedaj v sto- ; Jem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu kakoršno kdo zahteva brez na daljnih vprašanj. JOHN WENZEl, 1017 E. 62ad St., Cfevelenct • J ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. QQ 1-:1 E3E1 HK 1 1 ■ ■ EdG £3B Slovenska unijska TISKARNA Rojaki in društveni tajniki, ali pazite, da so vaše tiskovine vedno narejene v unijski tiskarni ? Naša tiskarna je popolno založena z najbolj modernimi črkami, okraski in z vsem tiskarskim materijalom in je največja slov. unijska tiskarna. NAJNIŽJE CENE vsem tiskovinam za vsako društvo, trgovca ali posameznika računamo vedno pri nas. GARANTIRANO BELO da ste zadovoljni s tiskovina in da a« izdela natančno, kakor želite. Predno »*' 1 čez druge, se je tako napenjal, da je bil ves rdeč in zaripljen. Smeh iu v«i»"lje je prišlo do vrhunca. Vprašal sem za svoj račun. Krčmar se je praskal nekaj časa za ušesom, stal sredi sobe in se pomišljal. Kmalu pa je bil njegov sklep gotov. Sei je v kuhinjo po gospodinjo, vrnila sta se skupaj, zaprla za seboj vrata in obstala I »red njimi. Oštirka je prožila prste leve roke drugega za drugim iz stisnjene pesti in polagala nanje črni in debeli desni kazalec. Oštir je pisal s kredo po vratih, pisal in pisal številko za številko, dokler niso bila popisana vsa vrata z osmicaini, podobnimi potegnjenim prestam, s se tirnicami kakor polomljene vile in z dvojkami kakor velikimi in neokretnimi vprašaji. Cisto spodaj v desnem kotu je stalo: 27 fl. Oštir je pretuhtal še enkrat svoj veliki in beli račun in tudi mi, kar nas je bilo za mizo, smo gledali radovedno v vrata. Kmetice so kimale z glavami, češ, to je ceha, to pa že to, a kmetje so se ozirali hvaležno name in po-mežikovali, češ, poglej kaj je na-kracal. Oštir se je napotil naravnost predme. — Lahko mi verjamete, je rekel, za goljufijo mi ni! 27 goldinarjev znaša vse skupaj. Kar je, to je. Moj brat je segel z roko v žep tako natesno in s težavo, kakor bi rinil v celo in bi skušal s pest- ZELO VAŽNO pošiljalce denarjev v staro domovino Rojakom, ki pošiljajo svojcem denarje v staro domovino naznanjam, da odpošljem vsako pošiljatev, katera dospe do torka do 2. ure popoldne, še isti dan na pošto, in gre s parnikom v sredo čez moije; za to najraje vzamem najhitrejše parnike. Pošiljatve, katere dospejo do 2. ure v petek popoldne, pa gredo s hitrimi parniki m Ktl Ktl v soboto v Evropo/ ta 1X1 CCS To je zelo važno za pošiljalce denarjev v staro domovino. Razume se, da je potreba poslati ali drafte, ali Money Ordre, ali gotove novce; za privatne čeke pa je treba čakati nekaj dni, da se izve, ako so dobri; s tem se vedno nekaj dni zamudi. Zato je tedaj najboljše posluževati se draftov, Money Ordrov; denarje v gotovini do zneska $50.00 pa je pošiljati v re-mmm gistriranih pismih. CCICRCd 5#c Rojaki, ovažujte to in vedno bodete dobro in SigUMO postopali. Pošiljatve je nasloviti: IDT, ST. jo podreti hlačnico. Bom pa plačal en liter, je dejal. In neki drugi tam dalje je menil, da bi dal ato so se malo stepli med sabo za pol litra. Mnogi so pa rekli: _ e so jokali, vsi obenem, da je Ker.tajte, vsako delo je dobro in MBBB^lllfl*^^ Podružnica: .6104 StxClair/Avenue, N. r E., Cleveland, O. H C -:JC NEW YORK, N. Y. Jigsslovaiski ta Kiti!. Jidoita BI dt» 24. januarja 1901 ▼ državi SedeS ▼ ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57 Brad-dock, Pa. Podpredsednik i ALOIS BALA NT, 112 Sterling Ara, Bar berton, O. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, If inn, Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, HL NADZORNIKI: MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER SPEHAB, 422 N. 4th St., Kansas City. Kans JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, HL JOHN AUSEC, 6413 Matta Ave., Cleveland, O-JOHN KR2IŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JTj STIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. GREGOR PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOŽEF MERTEL, od društva štv. 1., Ely, Min« ALOIS CHAMPA, Box 961, od društva štv. 2., Ely, Minn. JOHN KOVACH, Box 365, od društva štv. 114., Ely, Minn Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poii-jatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe aa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se nebode •siralo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA". 12 URADA GL.AVNc.GA TAJNIKA J. S. K. JEDNCTE. PREME M BE ČLANOV IN ČLANIC PRI •PODAJ NAVEDENIH DRUŠTVIH. •v. čir 11 In M«tod Itcv. 1. Ely, Mlnn. Dne 20. maja li>14. Suspendirani: Mihael Kmetie 70 16073 1000 43 Mihael Balantič 75 14940 lOOO 36 Frank Vidmar 84 16»47 lrtOO 29 John Sua 8» 16862 l'HM) 24 Filip Dujmovič 81 14!» il 1000 31 Math. Moravetz 60 240 1000 42 Anton Zupin 81 167!M> 1ne 30. maja 1914. 8uso«ndiranl: Louia ZntdarAld 70 17!»81 1000 39 Andrej Trrtan «5 13410 lOOO 45 Franc Tanko 76 13413 100© 34 Anton Mrhar 81 14825 1000 30 Joaef Muhvie 93 14053 l*i©0 18 Terezij* Kerže 63 8109 500 43 •v. Barbara, štev. 3, La Sal le, IIU Due 30. maja 1914. Zopet »ore le ti: Anton Ko^evar 58 588 1000 43 liary Kočevar 79 8179 500 27 aw. Barbara »tev. 5, Soudan. Mlnn. Dre 30. maja 1914. Suspendirani: O*«. Str|>a i 75 7 39 Nlck Vuck «« «870 1000 39 Mil« MoJaM« 73 14230 loOO 38 Johana Kulide* 83 8288 5 23 Marija Klobučar 7« 8286 500 36 Lucija Vuk 73 8373 5uO 34, tttJVpMVKtf |f | < Martin Novak 86 12979 1000 24 Ooo. l>adirc 73 852 l«i00 29 John Sterbenc 70 1 35M lOOO 40 Ma»-t. LIkovIC 71 15093 1000 41 J<* Sterbenc «5 11917 1000 44 Marjr Fesdirc 68 8320 500 38 Mary Sterbenc 75 11991 Suo 34 Umrl: Ferda Sifner ti 131*9 lf*0 19 Umrl drte J«, maja 1914: vsrojc smrti operacija na slepiču; pristopil k Jednotl Ml. maja 1910. Prsstepiii: MJle Rojaftč 71 14230 1000 38 K društvu Sv. Joftefa *tev. 3o v Oh0 41 Andro Gruden 75 17633 500 38 Sv. Reinje Telo it. 77 Crab Tree. Pa. ' Dne 30. maja 1914. ^ Pristopili: Frank Bencetič 80 17639 1000 34 Zopet sprejeti: Alois Kinka 81 15109 1000 31 Jernej Pečar 85 J 4835 1000 26 Suspendirani: ,Tos. Gačnik 94 12972 1000 16 Stefan Mikovie 74 15950 1000 38 Odstrani se. smrt! v Zivljenski vir je najden! je življenska moč. Varuje prod prehitrim staranjem, obdržnj« svežo barvo obra-sa, daje svežo kri, krepi živce, in onemogli ter suhi pridobivajo na teži Poboljšajte svoje življenje ! To sredstvo ni samo za. one, katerih sistem je od dela, skrbi, življenskih težav, ali bolezni oslabljen, ali katerih živci so vsled razkošnega življenja ali preobilega uživanja alkoholnih pijač oslabljeni, temveč tudi za žene, katere so vsled težkih porodov, nerednega čiščenja ali bolezni v dolnji trebušni votlini oslabele ter izgledajo stare. * • ■ • • KOZKI IN ŽENSKE, KATERI OPRAVLJAJO TEŽKO TELESNO ALI DUŠEVNO DSLO, BI MORALI RABITI TO SRED. STVO. Najboljši newyoriski zdravniki govorijo o tem čudotvornem sredstvu, katero redi kri ter krepi telit in celokupni organizem. Prepričajte se in naročite Se danes. Iznajditelj tega sredstva, C. N. PAETOS, lekarnar in kemik, posije eno steklenico za $1.00, pet steklenic za $4.00. — Pomislite, da sc nikdo ni varal v Partola, kri in želodec čistečih tabletih, in vsak bode tudi Partoglery hvalil in ceniL Naročila pošiljajte na: 1CI SKXND AVE., New York, N. Y. Sv. Mihael it. 92 Rockdale. III. Dne 30. maja 1914. Odstopili: Mike Shetina 91 136S7 500 19 Sv. Frančišek Stev. 99 Moon Run. P«. Dne 30. maja 1914. „ Zopet sprejvii. Frank Kerobbiž 91 12361 500 John Tursič 95 177332 500 John Mauc 667 13826 1000 Mihael Milane 83 11900 1000 Frančiška Zust 6S 13953 500 42 „ SusDendlranlj Frank Arhar 79 13230 1000 31 Anna Arhar 86 13244 500 24 PrestoDilf: Jos. Dolenc 82 15496 1000 30 K društvu Sv. Janeza Kratnika štev. 37 v Cleveland, Ohio. Antona šte*'. 108 v Yonqstown. pa Dne 30. maja 1914. . , . „ , Prestopili: Alois Zakrajšek 92 170S9 1000 21 K društvu Sv. Frančiška štev. 99 v Moon Run, Pa. , , Pristooill: John Plahtar SC 17636 500 28 Sv. Franclsko It. 110 McKlnley, Minn. Dne 30. maja 1914. Prestopili: Frank Kočevar 82 15252 1000 29 K društvu Sv. Jožefa štev. 20 v" Gilbert, Minn. Sv. Jan Krstnik št. 112 Kitzville, Mlnn. Dne 30. maja 1914. Susoendfranl: Joe Sile V3 12316 lf»oo 36 John Trancelj 70 10774 10<>0 Jem Trancelj 69 11171 500 Gospodarska korist Albanije za Avstrijo. V januarju, februarju in marcu je bil vreden izvoz avstrijskega blaga v Albanijo 131.940 K 50 vin.! Iz Avstrije so izvažali v teh treh mesecih za 53,498 K piva v steklenicah, za 51,212 K pohištva, za 13,162 K puškinih ee. vi, za 1710 K vrvi, za 1444 K lanenega olja, za 250 K bakra, za 245 K jermenov, za 216 K žepnih ur in za 150 K železnih cevi Berchtold je res lahko ponosen na te številke! Albanija je ,na izvozila v Avstrijo za 9539 mrve. Te številke jasno pričajo, da nima Albanija za Avstrijo nobene gospodarske vrednosti. 38 39 Z bratskim pozdravom Geo. L.. Brozlch, gL tajnik. Krvavi cvet s Kosovega polja. lielgradsko žensko društvo kne-ginje Ljubice bo leios na Vidov dan prodajalo cvetke s Kosovela fPolja, cvetlice, ki jih Turki im"-mijejo "Kn poeek", to je — "krvavi cvet?\ Ta cvetka raste in cvete samo na Kosovem polju in sicer samo na prostoru, kjer. se je baje bila znamenita kosovska bitka leta 3389. Narodna legenda pravi, da je ta cvetka vzniknila iz krvi srbskih junakov, ki so padli na Kosovem. A ko se cvetlico utrga, vonja baje po sveži krvi. Zbirka za te cvetke s * porabi za božji hram v Gračanici ,,ia Kosov-em, ki ga je zgradila srbska kraljica Ljubica. ROJ GLAS Al vi NAROČAJTE SE NA S NARODA", NAJVEČJI OPOMBA: Poleg Članovega Imena navedene Številke znaCiJo: Prva leto roj- SLOVENSKI D\EV\IK V 7T>T? ■tva, druga certifikatno Številko, tre- . nT) v . „ . Tr * ^uu.. tja. sa varovano svoto. četrta razred. ' JJrvZi A V AJri. KAJ JE TOMOTOR'? Ni vaša krivda, ako ne veste tega, ker navadni slovarji ne pojasnjujejo novih besed. Veliko denarja stane, ako se hoče prenoviti stari slovar ali sestaviti novega. Raditega prodajajo leto za letom isti stari slovar za isto ceno. • Pulmotor je pomembna beseda ker predstavlja idejo, ki se je izkazala kot velik blagoslov za človeški rod. : Čitajte razlago te besede v : Premier Dictionary pulmotor (pul-mo-ter) je avtomatičen aparat za vzbujanje, katerega se rabi v slučajih zastrupi jen j a s plinom, lizolom, pri vtopljenju, električnih udarcih, oslabijenja v.narkozi, prekinjenju dihanja itd. Teža aparata znaša 46 funtov; delovanje obstaja v nasilnem dovajanju kisika v pljuča. GENUINE LIMP LEAT'iEtf Knjiga novih besed, novih idej, novih prikazni — j Posebno opozarjamo na krasno ilustrovane strani in na lepo vezbo Knjiga, ki gre danes v svet, pripelje jutri novih prijateljev. [THE PREMIERr -DICTIONARY ; > ^ 4 , - - "h - r '■>> : .Vf I L L^ T R ■ " -r . i ^ " 98c. za $4.00 knjigo 81c. za $3.00 knjigo 48c. za $2.00 knjigo Denar pošljite po Money Order ali ▼ znamkah. RajSe Money Order. SYNDIC*- 'GREATLY REDUCEC JS\ZE.OFTHESA\00 &00HL' Poglejte kupon na 5. strani. — Le 6 jih je treba. • - ..-iif NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. "Kako je lep vojaški stan..." Rezervisti iz ljubljanske šentpe-terske vojašnice "Zarji" pišejo: *'l. »naja je bil prestavljen iz Celovca v Ljubljano mlad, nadebuden lajtnant, in sicer k 1. stotni-ji. Ne vemo sicer, če so ga bili prestavili iz Celovca v Ljubljano zato, da napravi tukaj enak "red", kakor ga je bil naprav-Ijai stotnik 6. koinpanije v Celovcu, ali vsa njegova dejanja kažejo, da bi rad postal prav tako ob-*o vraže n kakor celovški stotnik. O tem lajtnantu D. naj izve tudi širša javnost, kako da je človekoljuben. Kadar prihaja možtvo izmučeno z vaj v vojašnico, mu gospod lajtnant ne privošči niti toliko miru, da bi si obrisalo pot z obraza, in kar čudimo se, kako je prišlo to fante do lajtnantske šarze, ko ne pozna niti službenih predpisov. Utrujeno možtvo suje naduti oficirček prav sirovo sem-iutja. Ko je možtvo po vajah na hodniku in pribiti za njim g. D., pa se mu ne morejo vsi hkratu umakniti, tedaj peha enega sem. drugega tja. Neki rezervist bi bil padel po tleh, tako "nežno" ga je porinil lajtnant v stran, da se ni vjel ob zid. In kaj uprizarja šele na vajah! Po dvajsetkrat zaporedoma kliče možtvu v blatu in med ostrim kamenjem: "Nieder! Auf! Nieder!" Predstojnike tega lajtnanta poživljamo, tla ga takoj pouče, kako da se postopa i vojaki, ki so tudi še ljudje v pisanih suknjah. Nikakor ne bomo dopu-ščali, da postane Ljubljana glede vojaških razmer drugi Celovec!" Novice iz Idrije. Preminul jc vsled proletarske bolezni — su-sice — sodrug Anton Jereb IV. Jereb je bil čil in nad vse vesten sodrug. dokler je bil zdrav. Kot mlad 1'ant okrog 1. 1900. in več let pozneje se je bavil s prirejanjem dramatičnih predstav, bilje duša delavskih igralcev. V politični in strokovni organizaciji jo zavzemal vedno odlično mesto Pri "Občnem konsumuem društvu v Idriji" je bil nad 10 let nadzornik, vsa zadnja leta predsednik nadzorstva. Ni bil mož velikih besed, ali kamor ga je organizacija postavila, povsod je bil et-1 mož! Pogreb je bil 28. maja ob obilni udeležbi. — lvu* se je že poročalo, je bila 20. maja depu-taeija idrijskega zastopa na Dunaju. V deputaeiji so bili župan sodrug Stravs, odbornika Šepeta-vee in Troha. Deputaeijo so spremljali deželni poslanec idrijski (Jangl ter državni poslanec sodrug Mak« Winter, ki je bil prevzel celo vodstvo deputacije ter dr, Kavnihar in Gostinčar. Deputaeija jc bila pri poljedelskem iu delavskem ministrstvu. Slo je v prvi vrsti za odpravo sta-roveških grabelj, ki leto za letom povzročajo mestu škodo ter groze javni in zasebni varnosti. Poljedelski minister Zenker je sprejel deputaeijo zelo vljudno ter obljubil, tla ukrene vse potrebno, da pride zadeva v tek. Izrekla se mu je tudi želja po zopetni otvoritvi gozdarske šole v Idriji, ker bi bila s tem posebno realecm nižjih razredov dana prilika, da se posvetijo gozdarstvu. Minister je iz- ničarjev do cesarja, lajo "veleizdajniške afere". Tako de- STAJERSKO. Pogreb barona Knoblocha, ki avtomobilne ne- K veljave pisar Reven kot sam mi nister. Sprejelo se je v delo nekaj je postal žrtev kmečkih fantov, ki so baje po iz-'sreče v velikem kanalu 27. maja javi soproge Revena prosili za}v Trstu, je bil dne 30. maja v delo pri Revenu doma in potem Gradcu ob velikanski udeležbi, šele v gradu. Ko se je to dognalo, j Pokojnik je bil protestant. Če-je seveda odpustil rudniški pred- prav Nemec, vendar je živel s stojnik omenjene od dela. Ali je slovenskim ljudstvom v miru ter treba tega? Ali bi ne bilo boljše J mu ni usiljeval svojih nemških da se temu gospodu, o katerem nazorov. V deželnem zbora se ni se vse delavstvo splošno pritožu- j veliko udeleževal razprav, a v je, malo pristrigle peruti? Mož bi svojem osebnem občevanju je bil moral biti v svojem uradovanju prijazen in ljubeznjiv. nepristranski ter ne delati takih izjem pri premikanju delavcev in sprejemanju na delo. PRIMORSKO. Velika poštna tatvina. Dne 2. " KOROŠKO. Škandali v vilajetu se nadaljujejo. Dne 17. maja je zahteval Janez Smole, posestnik v Želučah. na postaji v čisto slovenskem Kako je umrl avstrijski prestolonaslednik CESARJEVIČ To nam opisuje pravkar izišla velezanimiva knjiga: žliijenle na avstrijske . ^^mm m Grofica Lferiah. sorodnics zamrle avstrijske cesarice Elizabete, je pred nedavnim časom objavila svoje spomine iz življenja. — V »»pričo tragične usode te m učen ice na prestolu in zagonetne smrti njenega sina. cesarieviča Rudolfa, je vzbudila ta knjiga povsod velikansko zanimanje. V Avstriji je prepovedana. Zakaj ? Ker je najti v njej veo intimnosti, ki ao se dogajale na avstrijskem dvoru. Grofica Larisb piše o Smrti Rudolfa, torej o predmetu, o katerem se je napisalo že cele kupe knjijr. Da je njeno pisanje verodostojno. o tem svedočt njeno ime. K^ifa js tiilcaa« as wjfaqfca PM*d* hr njlepia. kar jifc je kcd»j iriŠU t A—filti ▼ ib<(nkn jezika. Ofcssfa 14« straw ter tri slik* at sapio«. eturiet ELIZABETE, cuaijcviča RUDOLFA is temese Wrask* Vtl SERE, tjvbčnkc iM^ctt. Cena knjigi s poitnino vred 1.— dolar,. fU nT poiQlte v rekomandiranem listu ali x>oit. Money Order. NAROČILA JE NASLOVITI NA: John Patrich, 520 E. 77 St. Box 20. New York City. PHONE 246 Zastopnik "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Frank Petkovsek Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET WAUKEGAN, ILL. PRODAJA fina vina. izvrstne smotke, patentirana zdravila. .PRODAJA vožne listke vseh prekomor-skih črt. POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno. UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoča dela. Pozor rojaki! junija se jo pričela pred tržaško Podgorju vozni listek v Celovee poroto obravnava proti višjemu v slovenskem jeziku. Službujoči ofieijalu Franu Bieearju. Obtožili- uradnik, neki Ortner. o katerega ea ga dolži, da si je prilastil denarno pismo z vsebino 127.900 K. Obtoženec trdi, da je nedolžen. vljudnem vedenju se zadnji čas mnogo sliši, se na to zahtevo za-krohoče ter se s pripombo, da za- Predsednik razloži porotnikom hteve ne razume, od blagajne od-manipulacijo in tudi pove, kako1 dalji. Smole je moral čakati dose denarne pošiljatve kuvertirajo' brih 20 minut do prihoda vlaka, na pošti ter da se te kuverte od- Ortner je med tem časom postre-pro šele v avstro-ogrski banki.'gel raznim drugim strankam, Možnost je torej, da se je dotična Smoletu pa na ponovno zahtevo kuverta odprla med potjo iz fili- listka ni hotel dati. Ko je nato jalke na glavno pošto ali pa na Smole brez voznega listka vstopil glavni pošti sami po kakem urad-1 v vlak, ga je uradnik s silo hotel niku. Obtoženec oporeka izvaja- (zadržati, češ, da brez listka ne njem predsednika ter trdi, da je snu v vlak. Ker pa je Smole ven-neka tretja oseba na glavni pošti1 darle vstopil, v vlak, je "vestni" morala izvesti tatvino iu da je po- Ortner naložil sprevodniku, da naredila tudi njegovo pisavo na'mora naložiti Smoletu 6 K kazni, kuverti, ki je liadomestovala ori-|SmoIe je v vlaku moral plačati ginalno kuverto. Ko so namreč v dvojno takso. — Dne 26. maja je avstro-ogrski banki odprli denarno pismo, našli so mesto bankovcev v njem le prazen papir. Na kuverti pa je s pisavo Frana Bie-čarja napisana svota 327.900 K. Med obtožencem in podpredsed-sednikom deželnega sodišča Cla-ricijem je prišlo med .obravnavo do ostrih spopadov, tako da je moral večkrat zagroziti ta z disciplinarno kaznijo. Obravnava se je ob dveh popoldne prekinila ter se je popoldne vršil na predlog zagovornika dr. Robe ogled na licu mesta na pošti. Za to obravnavo je poklicanih 48 prič ter bo trajala več dni. Umrl je v Sežani po daljši bolezni dobroznaui gostilničar Alojzij Smuč. Bil je narodea in zaveden mož kremenitega značaja. Samomcr. Dne 3. junija zjutraj so našli pasanti na vogalu ulice Orzoni v Gorici neko deklico v položaju, kakor da bi spala. Ko so jo pasanti hoteli zbuditi, so zapazili. da je mrtva. Zdravnik rešilne postaje je konstatiral. da se je dekle zastrupilo. Vzroka samomora se ni dalo dognati. Truplo nesrečnice so prepeljali v mrtvašnico. Električni tok ubil delavca. Pri plavžih v Skednju zaposleni 23-letni delavec Ivan Ceglar je vrgel v šali svo.io čepico v zrak iu je ta obvisela na električni žici. Ko jo je hotel sneti, ga je ubil električni tok. Bil je na mestu mrtev. Nezgoda. junija dopoldne je v (ioriei pred ljudskim vrtom ho-tel nekdo skočiti na motorno kolo, a je skočil tako nerodno, da je padel, motorno kolo pa je drvelo samo naprej in podrlo neko deklico. K sreči deklica ni bila poškodovana. medtem ko je nepre javil* da bi se dalo morda tudi to vidni voznik dobil par lahkih poškodb. Aretiran žepni tat. Dne 3. junija se je seznanil Giuseppe Cro-batto v neki razvpiti hiši v Trstu z nekim Ernestom Therandom ter se proti jutru peljal ž njim iu še z nekim drugim človekom z avto- uresuičiti. V ministrstvu javnih del pa so se vložile prošnje nekaterih vpokojenih rudarjev, učiteljev, delavcev in prošnja za odpravo grabelj, ker preti nevar-nos! rudniku in je deputaeija o tej zadevi* kontVrirala s stavbenim načelnikom ministrstva, o o-| mobilom iz mesta. Kmalu pa je stalih zadevah pa z dvomim svet-j opazil, da mu je Therand poteg-liikoni P ose hem. V obeh minut r -j nil iz žepa denarnico, v kateri je sfvili N.) deputaeiji obljubili vse'imel 30 K denarja. Therand je linijo. I,- kar se tiče delavcev, da'hotel pobegniti, a Crobatto je se j t It pravilno uvrsti v plačilnik skočil za njim, v istem trenotku in glede provision isto v. so zavračali izvajanja deputacije z motivacijo, da so delavske plače in pokojnine pri idrijskem rudniku izmed vseh rudnikov najboljše in , da so vsi iz Vaše rodbine dobrosrčni ljudje,de Ijotrinžanka, ker ni hotela vprašati Ivane, zakaj je njen brat v ječi zaprt. — "Tako sem se spet opomogla misleč, da se moj mož ne povrne tako kmalu. Kajti vzel nam je vse, kar je le mogel. — Ne, motim se." pristavi nesrtčnica trepetaje. "Moja Katarina, moja uboga Katarina mi je še ostala." — "Vaša hči ?" — "Hoste že videli. Pred tremi dnevi sem delala s svojimi o-troei doma. Tedaj stopi moj mož v sobo. Takoj opazim, da je preveč pil. Po Katarino sem prisi l, izpregovori. Jaz primem svojo hčer za roko ter vpraša m Duporta: "Kam jo hočeš odpeljati?" — To t v prav nič ne briga. Moja hči je. Pobere naj svoja šila in kopita ter naj pre /a mano. — Takrat mi zavre kri v plavi. Kajti uganila sem takoj, kaj hoče z njo. Tista baba ga je namreč pregovorila, naj prodaja lepoto in mladost svoje hčere za denar. Ali 111 to grozna ženska?"' — "Da. »strašna ženska." — "Katarino mi hočeš vzeti!" — de je m Duport u, — nikdar! Vem, kaj bi i7. nje rada naredila ženska, ki jo imaš pri sebi. — Cilj. mi reče moj mož tedaj, in ustnice so mu čisto pobledele vsled gneva. Ne jezi me, sicer Te pretepeni do smrti. — Takrat zagrabi mojo ličer za, »oko ter ji ukaže: 'Naprej, Katarina! — Nesrečni otrok se mi vrže okoli vratu, se zajoka ter vzklikne: 'Pri materi hočem ostati". — Videč to zbesni Duport. potegne hčer oil mene in me sune s p« stjo v prsa, tla s« 111 se zgrudila na tla. Ko sein tako ležela na tleli — toda vidite, Lotrinžsnka," še j ristavi nesrečna žena, "bil je tako zloben, ker je bil pijan, — vidite, potem me je še obrcal z nogami, me ozmerjal in preklel — — "Vaš mož mora biti jako hudoben človek." — "1'bogi otroci so se vrgli na kolena predenj proseč ga milosti zame. Ali 011 zavpije nad mojo hčerjo z grozno kletvico: 'Če ne greš z mano, pobijem Tvojo mater do smrti!" — Meni bruhne kri iz ust, in bilo Hrti je. da je prišla moja zadnja »ura. Komajda sem se mogla še ganiti, tako me je bil pretepel moj mož. Vendar pa sem zaklicala hčeri: "Pusti ga. naj me umori." — 'Ali mi ne molčiš!' zagrmi Duport nad mano ter me zopet sune z nogo tako močno, da sein omedlela." — "Kakšna sirovost! O Bog, kolika beda!" — "ftavedši zagledam poleg sebe samo oba sinčka jokati." —'11 n Va.ša lie i ?" * — "Šla/ei" Kzlikne mati z glasom, ihlečirn in v dno srca sega jočim. Otroka sta mi povedala, da jo je oče pretepel ter ji zagrozil. da usmrti mene, če ne pojde z njim. Tedaj izgubi nesrečnica glavo, mc obsuje s poljubi, poljubi jokaje tudi svoja brata in — potem s:* odpravi z mojim možem od doma. Oh, in njegova baba ga je čakala na stopnicah." — "In ga niste mogli tožiti?" — "V prvih trenotkih nisem mislila na nič drugega, kakor na izgubo svoje hčere. Toda kmalu so me obšle silne bolečine po celem životu. Nič v< č nisem mogla hoditi. < esar sem se bala tako silno, se je zgodilo. Da, ta strah sem razkrila tudi svojemu bratu rekoč mu: * Nekoč me pr-tepe moj mož tako hudo. tako hudo, da bom morala v bolnišnico. Kaj naj bo potem z mojimi otroci?" — lu Kdaj sem v bolnišnici in lahko s«1 vprašujem: *Kaj bo z mojimi o-troci?" — "Ali res ni nobene pravice več za siromake?" — "Za nas je predraga, predraga, kakor mi je rekel že toli-krat moj brat*, nadaljuje Ivana z brit ki m usmevoin. "Sosedje so sli po komisarja, in prišel je njegov tajnik. Vsa notranjščina se mi je upirala obtoževati mojega moža, ali radi hčere sem to vendarle storila." J — "In kaj je rekel tajnik?" — "Da ima moj mož pravico vzeti svojo hčer s sabo. ker še nisva sodno ločena. Sicer da bi bila velika nesreča, če bi bila moja hči zapeljana. Toda t »ga da se ne nadeja, in da nimam dovolj razlogov in vzrokov za tožbo proti svojemu možu. Samo eno sredstvo Vam še preostaja, mi je rekel tajnik. Zahtevajte sodnim potom ločitev zakona. Grdo moževo ravnanje z Vami in pa okolščina. da se vlači z drugo žensko, bo govorila Vam v prilog. I>e tako se ga prisili, da Vam izroči hčer. Sicer pa ima pravico pridržati jo pri sebi. — Ali kje naj vzamem denar za sodno postopanje. Preživljati moram vendar svoja otroka. Potem se pa ne da narediti ničesar. Je pač tako. In ker je tako, postane morda moja hči po treh mesecih vlačuga. In to bi se ne zgodilo, če bi imela denar za tožbo." —l"Ne> zgubi se to. Preveč Vas ljubi Katarina." —- "Ki je p« še tako mlada. V tistih nevarnih letih je, pa nima nikakšne zaščite — in potem strah, grdo ravnanje, slabi sveti in ravnotaki zgledi. jOb, uboga dobra Katarina." — "Vi ste zelo. zelo nesrečni! Pa sem se pritoževala jaz!" zavzdihne Ijotrinžanka ter si otrue solzo, ki je polzela po njenem licu. "In kaj je zdaj z Vašima sinčkoma?" _____ "Na vso moč sem si prizadevala, da bi mi ne bilo treba v bolnišnico. — Toda vse je bilo zaman. Bruhala sem kri po trikrat ali štirikrat na dan. Prijela se me je mrzlica, in nič več nisem mogla delati. Da bi le hitro okrevala vsaj za silo. Rada bi se povrnila o-trokoma. se preden ju zapro radi besačenja v ječčo. Kdo se jih naj zavzame, kdo ju naj preživlja, ee sem jaz tukaj?" ..... "To je strašno! Nimate nobenih dobrih sosedov?" ^Dalje prihodnja.) Za smeh in kratek čas. 3E 441 paral ko- ' 1 417.710 les Haabirg-Amcrika trta Katorfta parah« rfaa dmlt 1 h mt«, ki vidri«)« 74 nsliCmih fit. Dober svet. Oče svoj -mu 11a vseučilišče odhajajočemu sinu : . . . Posebno se čuvaj ženske. Ženska je kača, lažnjiva in zvijačna. še najmanj nevarne so lepe ženske, k *r je zmeraj lahko upati, da te kdo izpodrine. Vzrok. ••VATBRUAN D*% •SO CrerUvr dolg, 68,000 to«, ••IMPERATOR'*, »19 £cv!]«y dolg, 62,000 tea. Diraktaa mu mod HEW TORKOM m HAMBURGOM, PHILADELPfflO ■ HAMBURGOM, »TONOM m HAMBURGOM, HKALTIMOREM a HAMBURGOM, HALIFAX in HAMBURGOM. Nqaqt cene za w stari kraj m naj. M« pMiomit frtiitw dmdkt wihuiti Največje udobnosti ▼ MEDKROVJU ia TRETJEM RAZREDU ki vaebnje kabine po 9, 4 In 6 postelj, o bedni ce, kopalnice, pralnice itd Za nadsljne podrobnosti obrnite so u: Hambarg-Amcrican Line, 45 Broadway, New York ali na krajevno agente. "No, 110! Prej ste vedno beračili po drugi strani mesta, in danes pa kar naenkrat po tej?" "Da. Zdravnik mi je namreč zapisal izpremeuo zraka." "Xo, Jan z, ali ste bili s psom pri živinozdravuiku poleg naše .lase hiš-*" "Da. milostijiva! Rekel mi je. «la je )>«-s nervozen, vsled česar morate prenehati z igranjem na klavir. Izgovor. Nagla izpolnitev. Govornik, ki je prav pošteno dolgočasi svoje poslušale.- s svojim dolgoveznim govorom: "Tu govorim v blaginjo in dobrobit I zanamcem." Glas izza ozadja: "Da. in če ne končate kaj kmalu, utegnejo biti takoj tukaj tisti zanamci!" Ljubezen. — Kaj ti si »še vedno zaljubljen v svojo ženo? Oprosti — ali ni pred tremi leti z nekim ljubimcem ušla v Ameriko? — Da! A kako me je eelo tedaj ljubila! Pomisli! Pisala mi je, naj pridem ponjo, ker more samo z menoj potovati in živeti! Med prijateljicama. Wovltbn med New Yorkom fn Antwerpom. Redna tedenska zveza potom poštnih parmkov i brzoparniki na dva vijaka. ZEELLAND 11,304 ton« FINLAND 13,760 ton. KBOONLAND 12,760 ton. VADERLAND 12,017 ton. L.APLAND 18,694 ton. "S svojo moderno šaro me »še ::n;čiš, Edita!"' "Ob. saj nisem taka. Ce imaš par uemou rnili briljantov. ju tudi sprejmem." Vabljivo. I Klza: "Neokusno se mi zdi, če preveč vpije obleka. Včeraj sem videla Kino v takem klobuku. da so se vsi ljudje ozirali za njo." Ana: "Kje ga je neki kupila?" vem. Zaman sem jo izpraševala po tem." Klza :§rXc tudi jaz Stara dama (stoječ v električnem vozu zagozdena med mno-•rimi goskami sedečemu gospodu : * AI i smem ponuditi Vam svoj prostor, mladi gospod?" Izvrstni brcd&rji. 1'ozorčsče jt 'Riva degli cliia- voui* v iJenetkali. Tujec vpraša čolnarja, koliko časa je treba da ga prepelje do Ijida. Brodar: "K110 urico, gospod, č" je en brodar! v <■ sva pa dva, potem smo v poluri tamkaj." Tujec: "In koliko časa bi potreboval: štirje?"* Brodar: "O! Potem smo še prej čez, preti en odrinemo!" Skrajni čas. Primerljivo. še i Mati: "Tamie prihaja pesnik Čutara; Erna. urno razrezi njegovo knjigo!" - - . ... . gMwlfiiSI® _„_ "Takšen-le otrok je pač kakor pomlad." "Da. Večkrat se smeje, največkrat je pa moker." Vedno po predpisih. Stara dama na poulični železnici: "Lepo. Toda ker sem žo kupila listek za svojega psička, ima na vsak način pravico do sedeža ? *T izprevodnik; "Natanko, toda le, če se ravna po predpisih in se ne dotakne z nogami sedeže-vih blazin." Blag nasvet. Pocestni razbojnik opravljajoč svoj posel na turistu: "Le pomirite se! Poberem Vam samo denar in druge vrednostne stvari. Nikakor pa ne kličite na pomoč. Kajti prav blizu ^e moj tovariš. Ta Vas še sleče prav do nagega.!" "i Edina zaloga Družinskih in Blazniknvib Kratka in udobna pot sa potnike v Avstrijo, na Of ■ko in Galicijo, kajti mod Antwerpom in imenovi rektna železniška sveža. :o, Slovensko, Hrvat deželami je dvojno Posebno se 9e skrbi sa ndobnost potnikov medkrovja. Tretji rasred obstoj1 od malih kabin ca 2, 4, 6 in 8 potnikov. Za aadoijno informacije, cene in vožne listke obraiti se jo na 1 STAR UNB No. 9*Broadway New York. 94 State Street Boston. M mM. l319|Walnut St. Philadelphia, I m. 619 Second Ave. Seattle. Wash. No. 14 No. Dearborn St. Chicago. 111. 1306 "F" St., N. W. Washington, D. G. 210 St. Charles St. New Orleans. La. 11 & Locust St. St. Louis. Mo. 233 Main St. Winnipw. Man. 319 Geary St. San Francidco, Cat. 121 So. 3rd St. Mineapolia, Minn. 21 Hospital St. Montreal. PRATIKl C0MPAGNIE GENERALE TRANSATLANTIQUE. za let« 1914. 1 iitis stane ... 10c. Cene Blnsnikove pratike 10 iste. V salogii UPRAVNlSTVA "GLAS NARODA" 82 Cortludt St, New York «B psu 6104 St Clair Ave., N. E. Cleveland, 0 Koledarjev imamo t zalogi. 1« fte m«kaj atO In kdor rojakov ta i« nima, naj m podviza sanj. Letoiaji Koledarja zanimiv in bolj obsežen kot dragi letniki. Cena n« j« a pofttatine vred 25 eentov. Blovenie PabMing 8S Cortlandt St., New York (Francoska parobrodna družba.) » Direktna Črta Oo MAVM, P AJUKA, ŠVICE, INOKOITA in Poštni parniki so: -LA P ROVENCE" ;~LA SAVOIE" TA LORRAINE" aa dvt vijaka ima dva vijaka ca dra vijaka LiUBLJAJTM. "LA FRANCE*4 M itiri vijaka Podpisani je iznajditeli najuipcšncj -še tinkture na svetu Alpen-tinkturc in A)p«niK>aMe - Ženskam in možktm. kateri jo rabijo, ■rastejo ▼ testih tednih lasj« popolnoma. ne bodo Izpadali in ne bodo oaivelL Ravno tako zraste možem" v fiastih tadnDi brad« in brke. ki ne bodo izpadale in ne bodo poatale sive. O teka 8 dni popolnoma ozdravim revmattzem, koetibol, tr-canje po rokah. nogiH in hrbtenici. Rane. opekline, bala, tare, kraste in korja očesa, bradavice. Potenje nov. zeb!ine itd. odstranim v treh dneh. Moja zdravila so registrirana v Washington n. znamenje, da so čista in najbolj uspešna. Pišite takoj po cenik! Po&ljem k* zastonj. JAKOB WAHClC, 1092 E. 64th St. Cleveland, O. N. B. Onemu, ki bf rabil maja zdravila brez uspeba. plačam $500. Expretni parniki so: "Chicago", "La Tonraine", "Rochambean" "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK corner Pearl St., Okeaebron^h Building. Postni parniki odpluje j o vedno ob sredah is pristanišča številka 67 K. Z. t FRANCE 24. junija 1914. t FRANCE 15. julija 1914. •LA SAVOIE 4. julija 1914. *LA TOI RAIXE 22. julija 1914. •LA LORAINE 8. julija 1914. *LA SAVOIE 29. julija 1914. Expresni parniki odplnjejo ob sobotah. POSEBNA PLOVITBA V HAVRE: •NIAGARA , 11. julipa 1914. »CHICAGO 29. avgusta fROCHAilBEAU 8. avg. 1914. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Parniki z križem imajo po štiri vijaka. 1914. Avstro -Amerikanska crt (preje bratje Coaulich) Hijpripnmjlt ii iijnujSa parstnln Mi zi Siovsoes li Hma. Tal vodij navedeni novi paaft teodi na dva vijaka maje brezžični brzojav AWCH, LAUSA, KASTA WASHINGTON ARGENTINA^ OCEANIA, mm FRANZ joman L PMpi Bros & Co, /ewS gift • -__ Šwm vtjakn I'juztu viiuHior i i New .Yorkom, fntonsiin Reko. voinih listkov is New Torka za HI. razred so do; TRSTA ......................................$25.00 LJUBLJANE .......................jr.........$26.18 REKE ..........................................$25.00 ZAGREBA .................................... „. $26.08 KARTjOVCA .....................v...........v.... $26.25 OPOMBA. Cena karte za parnik Kaiser Franz Joseph L in Martha Washington znaša $4.00 več. n. razred od Marthe Washington in Kaiser Franz Joseph L od $65.00 do $70.00. Vsi dragi parniki od $50.00 do $60.00.