PoStatna plačana T gotovinL
Leto XI., št. 200
LJubljana, petek 29* avgusta 1930
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St 3122. 3123, 3124. 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prežcr.
nova ulic« 4. — Telefon št. 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova eesta št. 13. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
St 2. - Telefon St 190. Računi pri poŠt ček. zavodih: Ljub« ljana St 11.S42; Praba čislo 78 180: Wien št 105 241.
Naročnina znaša mesečno 25.— Din« za inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon it 3122, 3123. 3124. 3125 to 3126.
Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te* lefon št. 2440 (ponoči 2582).
Celje: Kocenova oL 3 Telefon it. 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po
tarifu.
Otvoritev v Varšavi
Poljski zunanji minister je včeraj svečano otvoril varšavsko agrarno konferenco — Zastopane države predstavljajo 95 milijonov konzumentov
konzumentov. Ako se ta masa zedini, ni sile v gospodarskem življenju, ki bi se ji mogla upreti. Sodelovanje pa se more osnovati samo na popolni medsebojni enakosti in enakopravnosti vseh zainteresiranih držav.
Varšavska konferenca nima nobenih po« litičnih, temveč samo gospodarske cilje. Istotako ni njen namen, da bi se ustva« ril agrarni blok v nasprotju z industrijel« nimi državami.	v
Kot podrobne naloge varšavske konfe« renče je minister Polezynski označil na« slednja vprašanja: kakšne so dosedanje metode racionaliziranja, kakšne uspehe je rodil dosedanji sestav centralizacije v kmetijstvu, kako bi se mogel skupno are« diti izvoz žita in ali je mogoče enotno stališče teh 8 držav glede mednarodne ve« terinarske konvencije.
Nato se je konferenca razdelila na ko= misije za posamezna strokovna vprašanja. Konferenca bo zaključila svoje delo brž« kone v sobota
Varšava, 28. avgusta č. Danes se je pričela meddržavna agrarna konferenca v slavnostni dvorani ministrstva za kmetijstvo, ki je bila okrašena z zastavami vseh osmih držav, zastopanih na konferenci. Pozdravni govor je imel poljski zunanji minister grof Zaleski, ki je naglašal potrebo sodelovanja držav srednje in vzhodne Evrope in poudarjal, da se tako sodelovanje povsem lepo strinja z Briandovim načrtom. Nato je govoril predsednik konference poljski kmetijski minister Janta Polczynski, ki je razvil program intimnega agrarnega sodelovanja interesiranih držav. Izvajal je med drugim: V vzhodnih državah Evrope se je lepo pričela razvijati agrarna produkcija, kar pa ni dovedlo do popolnega blagostanja, ker je nastala prav zaradi velike produkcije huda kriza. Tako se je pokazala potreba po ureditvi agrarnih tržišč v industrijskih državah. Na konierenci zastopanih osem držav srednje in vzhodne Evrope predstavlja 95 milijonov ljudi, kar pomeni za kmetijstvo in industrijo prav toliko
Včerajšnje avdijence na Bledu
Bled, 28. avgusta z. Danes ob 11. je sprejel Nj. Vel. kralj v avdijenci zastopstvo »revizijske zveze zadrug« iz Ljubljane. V de-putaciji so bili gg.: stolni kanonik Jos. Šiška, dekan K. Gnidovec iz Žužemberka, župnik Ivan Piber iz Šenčurja, župnik A. Golf iz Bohinja ter industrijec Fran Peter-ca iz Ljubljane. Kralj se je intenzivno zanimal za gospodarske razmere in druge aktualne stvari dravske banovine. Nato je bil sprejet v avdijenci tudi bivši minister dr. Niko Zupanič.
Odhod nase delegacije na kongres Fidaca
Beograd, 28. avgusta- p. Danes je odpotovala preko Jesenic proti Marseilleu, kjer se bo vkrcala za Ameriko, naša delegacija Udruženja bojevnikov iz svetovne vojne, ki se bo udeležila letošnjega kongresa Fidac-a v Washingtonu. S seboj je ponesla visoko odlikovanje, red sv. Save II. stopnje, s katerim je naš kralj odlikoval ameriškega neznanega junaka. Delegacija bo ob priliki kongresa položila na grob ameriškega neznanega junaka venec in pri tem izročila odlikovanje ameriškim predstavnikom Fidaca. Predsednik naše delegacije rez. polkovnik Miroslav Radoslavljevič je že včeraj odpotoval na Bled, kjer je poročal Nj. VeL kralju o programu letošnjega kongresa. Z Bleda se odpelje na Jesenice, kjer bo počakal delegacijo ter se nato skupno ž njo odpeljal dalje.
Kongres slovanskih zdravnikov
Snšab, 28. avgusta. J. V početku oktobra se bo vršil v Splitu kongres slovanskih zdravnikov, ki se ga bodo udeležili poljski, češkoslovaški, jugoslovenski, bolgarski in ruski emigrantski zdravniki. Na kongres bodo poslale svoje zastopnike tudi Španija, Francija, Grčija in Rumunija. Na Sušak Je napovedan prihod 600 zdravnikov za B. oktobra zjutraj. Mestna občina jih bo pogostila, nakar bodo napravili izlet na Trsat in nato nadaljevali s parnikom svojo pot v Dalmacijo.
Cilj agrarnega pokreta
Praga, 28. avgusta. AA. Predsednik poslanske zbornice Malipetr se je udeležil poljske manifestacije v Mestecu ter je pri tej priliki izjavil, da je sedanji borbi proti poljedelski krizi glavni smoter popraviti pota poljedelskega dela. Ne gre za absolutne cene poljskih pridelkov, nego za pravično razmerje med cenami poljskih pridelkov in cenami blaga, ki je kmetu potrebno za življenje. Dokler tega razmerja ne dosežemo, bo poljedelska kriza trajala dalje ter bo prešla sčasoma v politično krizo. Kmetje žele gospodarsko enakost, ki jo hočejo doseči v svojih političnih in profesijonalnih organizacijah.
Pravilnik o kontroli filmov
Beograd, 28. avgusta. AA. V umetniškem oddelku ministrstva prosvete bo 1. septem« bra t L ob 10. dopoldne seja strokovne komisije za pretresanje in sprejetje pra* vilnika o kontroli filmov, ki jih predvajajo v naši državi. V tej strokovni komisiji so zastopniki ministrstev prosvete, socijalne politike, narodnega zdravja in notranjih zadev. Komisiji bo predsedoval šef umet* niškega oddelka ministrstva prosvete g. Di« movič.
Bratstvo nemških generalov z boljševiki
Bolgarska delegacija v Beogradu
Delavsko-liberalni kabinet v Angliji?
London, 28. avgusta, g. V zvezi z včeraj« šnjim dvigom tečajev, ki je nepričakovano nastopil v zadnjih urah borze, so bile, Ka« kor javlja »Daily Telegraph«, razširjene govorice o predstoječi izpremembi vlade. Te govorice so javile, da se bo sedanja vlada umaknila koaliciji delavske stranke z liberalci in da bo zakladni kancelar Snow» den odstopil. Te govorice so v zvezi z razgovorom, ki se je vršil včeraj med Mac« donaldom in Lloyd Georgejem o delovnem programu za omiljenje brezposelnosti. Go« vore pa v političnih krogih tudi, da je uspelo postaviti program, ki je naletel na odobravanje Lloyda Georgea.
Bolgarski kralj odpotoval v Nemčijo
Sofija, 28. avgusta. AA. Bolgarska agencija javlja: Uradni komunike sporoča, da je kralj Boris odpotoval snoči v Nemčijo k svoji sestri vojvodinji Virtemberški.
Uspehi kitajskih komunistov
Pariz, 28. avgusta. AA. Po vesteh indo-pacifiške agencije iz Šangaja so komunistične čete potolkle vladno vojsko in zavzele Liu Ljang.
Princ Sikst za restavracijo Habsburžanov
Budimpešta, 28. avgusta, s. Voditelj pro« tilegitimistov Paul Hegymegy Kis objavlja pod naslovom »Akcije parmskega princa Siksta« senzacijonalen članek, v katerem sporoča, da je princ prevzel nalogo pričeti s pripravami za restavracijo Habsburžanov na Madžarskem.
Članek veli, da meni princ Sikst, da re« stavracija Habsburžanov na Madžarskem pri poslušnem parlamentu ne bo delala po« sebnih težav. Glavna stvar je, kak vpliv bo imela na inozemstvo in kako bodo re« agirale sosedne države. Po mnenju princa Siksta bi se z restavracijo Habsburžanov Avstrija in Madžarska zopet združili pod enim žezlom. S tem bi bila enkrat za vse« lej pokopana revizijska stremljenja Ma« džarske, kakor tudi ideja priključitve Av« strije k Nemčiji.
Kurdski
Carigrad, 28. avgusta, g. Listi javljajo iz kurdskega upornega ozemlja, da so se kurdski uporniki, ki so bili obkoljeni od turških čet v gorovju Ararat udali, ker jim je zmanjkalo živeža in vode. Dalje javlja« jo, da je bilo več voditeljev upornikov ju« stificiranih. Nekatera kurdska plemena že pričenjajo revoltirati.
Odziv javnih delavcev
Ljubljana, 28. avgusta.
Agencija >Avala< objavlja brzojavko, ki so jo nekateri znani napredni javni delavci poslali iz Ljubljane pre.1 šedniku vlade. Ze v izjavi g. Živkoviča, ki jo je objavilo »Jutro«, je bilo jasno označeno, da se iz same narodne volje vedno jasneje izraža želja, podpreti politiko obnove Jugoslavije na podlagi kraljevega programa z organiziranim delom vseh plasti prebivalstva. V komentarju, ki smo ga objavili k besedam ministrskega predsednika, smo mogli na podlagi naših informaeij ugotoviti, da naša vlada v polnem obsegu uvideva in priznava splošno željo najširših krogov, naj bi se združili vsi iskreni in pošteni ljudje, ki usva-jajo načela julijske deklaracije z vsemi njenimi konsekvencami, v veliko vsedržavno in v vsenarodno organizacijo.
V	Ljubljani zbrani napredni delavci so z navdušenjem pozdravili to odločitev. Veliki pomen njihovega zaključka leži nele v tem, da napredni ljudje ne glede na nekdanje strankarske razlike v polni meri postavljajo vse svoje sile na razpolago jugoslovenski misli in programu državnega in narodnega edinstva, temveč tudi v tem, da bratski nudijo svojo roko vsakomur, ki je navdahnjen z željo, da pozabimo vse spore ob misli na bodočnost celokupnega našega naroda.
V	zgodovinskih trenutkih je ttidi pri nas, v dva velika tabora razdeljenih Slovencih, vedno zmagal zdrav instinkt naroda. Spomnimo se le na leta od 1917 do 1919. Nič manj pomemben ui današnji čas. Polagajo se novi temelji vsemu našemu narodnemu in državnemu življenju. Slovenski del naroda _ in ta del ne sme manjkati — mora 3 posebno vnemo in s popolno složnostjo pokazati, da ve in se zaveda, da je njegova sreča le v velikem enotnem jugo-
slovenskem narodu v oni Jugoslaviji, ki nikdar ne vpraša po kraju in plemenu, temveč enako ljubi in skrbi za vse Slovence, Hrvate in Srbe.
Ne dvomimo, da se bo kretnja naprednih javnih delavcev pravilno razumela. Ona je izraz najiskrenejše pripravljenosti za sodelovanje z drugim kulturnim taborom v naši ožji domovini: na osnovi jugoslovenske ideje, ki v odločilnih časih od vseb nas zahteva žrtev in samozatajevanja ter nas enakopravne druži pod svojo slavno zastavo.
Pozdrav predsedniku vlade
Beograd, 28. avgusta. AA. Predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev general Peter Zivkovič je prejel iz Ljubljane tole brzojavko:
Predsedniku ministrskega sveta in ministru notranjih zadev generalu Petru Živkoviču, Beograd. — Ljubljana 27. avgusta.
Danes v prisotnosti dr. Švegla zbrani javni delavci v popolni slogi z navdušenjem pozdravljamo sklep o prehodu k prganiziranemu delu /a ideje manifesta Nj. Vel. kralja in Vaše deklaracije dne 4. julija. Z vsemi svojimi silami bomo pomagali, da se bodo s premišljenim narodnim, gospodarskim in socialnim delom učvrstile sile naše domovine in pospešilo blagostanje širokih slojev, da bi se tako jugoslovenski program čim globlje ukore-ninil v narodu. Vodeni od trdne volje, služiti edino veliki narodni stvari, sprejemamo sodelovanje z vsemi, ki so enako poštene volje.
Zeleč Vam, gospod predsednik, srečo pri Vašem delu. Vas prosimo, da sprejmete izraze našega spoštovanja. Dr. Švegel, dr. Kramer. PuceU. dr. Puc, dr. Novačan, Prepeluh, Pipan, Zupančič, dr. Kukovec. Ribnikar, dr. Ma-rušič, Tavčar in dr. Zupanič.
Naša evropska emigracija in domovina
Izjave voditelja Pavla Bolhe o odmevu preokreta v domovini med našimi izseljenci
Ljubljana, 28. avgusta
Pred odhodom v Beograd, kamor se je nocoj ob 20. odpeljala deputacija \vestfalskih rojakov, je voditelj i-n organizator naših izseljencev v zapadni Evropi, g. Pavel Bolha dal našemu uredniku daljšo izjavo o stanju in razpoloženju naših izseljeniških kolonij. Gosp. Pavel Bolha živi že 17 let aa Westfal-skem ter1 je "njegova velika zasluga, da je takoj po prevratu, začel orientirati naše izseljence v jugoslovenskem duhu in snovati med njimi jugoslovenska organizacije. Organizatorno delo na Westfalskem in v Porenju se smotre-no nadaljuje v Belgiji, Holandiji in Franciji. Kako zelo so vplivale izpre-membe zadnje dobe v naši državi na izseljence, slika g. Bolha takole:
»Kraljeve zgodovinske odločitve z dne 6. januarja in 3. oktobra 1929 so bile sprejete z velikim navdušenjem in odobravanjem tudi med našimi izseljenci v zapadni Evropi. Razmere v domovini se vedno odražajo tudi v izseljeniških kolonijah. Občudovanje in spoštovanje do našega velikega kralja, pravega voditelja svojega naroda, je večje od običajne vdanosti in prehaja v globoko, iskreno ljubezen. Velik napredek države, ki je zajamčen s kraljevimi odločbami, pomeni tudi izboljšanje položaja izseljencev. Izseljeniška kolonija se spominja svojega visokega zaščitnika zlasti na kraljev rojstni dan: prireditve se razvijejo vselej v spontano manifestacijo in v veliko nacionalno svečanost. Tam daleč v industrijskih središčih za-padne Evrope, v domovih naših izseljencev najdete povsod slike kralja in kraljice, ki. nas vedno spominjajo domovine. A naša deca, ki še nima svojih narodnih šol, se navdušuje s slikami prestolonaslednika Petra v gorenjski narodni noši.
Naša pričakovanja, ki smo jih stavili v zgodovinske odločitve Nj. Vel. kralja in v napore kraljevske vlade, so se uresničila nad vse pričakovanje, naravnost idealno. Minulo jesen so stopile v veljajo konvencije o socialnem zavarovanju z Nemčijo. Ne morem najti dovolj besed, da bi pojasnil ogromno važnost in pomen teh konvencij za naše izseljence in izrazil zahvalo vsem onim, ki so se cela leta prizadevali zanje. Baš lz tega razloga tudi nikdar ne zamudimo, kadar pridemo v domovino, da se poklonimo na grobu pokojnega dr. Žerjava, ki ima pri tem največ zaslug. Konvencije o socialnem zavarovanju so za naše izseljence pravi blagoslov božji. To je remek-delo socialno - politične konvencije, kakršnega ne pozna še nobena dru"- država; nobena druga vlada ni še sklenila v zaščito svojih izseljencev take pogodbe. S konvencijami je zajamčena našim izseljencem renta za starost in onemoglost, pokojnina, renta v primeru nezgode, zavarovanje za primer bolezni, podpora za brezposelnost in sploh vse socialno-politične pravice, kakor jih uživa nemško delavstvo in ki so, kakor znano, zelo velike in pomembne. Izseljenci drugih narodnosti, zlasti Čehoslovaki in Poljaki, ki delajo v revirjih na Westfalskem, v Porenju in drugod, se vprašujejo, kako vzorna mora biti naša država in kako skrbna vlada. ki se tako briga za svoje izseljence.
Po manifestu 6. januarja je popularnost našega kralja v Nemčiji silno narasla. Nemški narod kot narod reda m dela ima rrmogo razumevanja za prilike ar naši državi m si želi, da bi imel ena-
ko veliko avtoritativno osebnost, ki bi ga povedla iz njegovih težkih razmer.
Velike važnosti za izseljence je tudi novi zakon o ustrojstvu vojske, ker proži našim mladeničem velike olajšave pri odsluženju kadrskega roka.
Ob priliki svojega poseta v Beogradu bomo prosili merodajne kroge, naj čimprej sklenejo slične konvencije kakor z Nemčijo, tudi s Francijo. Belgijo in'Ho-landsko. Ker je sedaj sociaflno zavarovanje naših izseljencev v Nemčiji vzorno urejeno, bo treba posvetiti vso pozornost našim kulturnim potrebam, ki igrajo v nacionalnem pogledu veliko vlogo. Misliti bo treba v prvi vrsti na osnovanje narodnih šol ali vsaj tečajev, knjižnic in na razširjenje našega tiska in knjig med izseljenci. V naših izseljeniških kolonijah bo treba čimprej osnovati Sokola kot podružnico SKJ, kar bo v nacionalnem pogledu ogromne važnosti. Stopili bomo v tem pogledu v zvezo s savezno upravo SKJ.
Kakorkoli pa se trudimo, da kar najbolj izboljšamo položaj naših izseljencev, bomo prosili kraljevsko vlado, naj kljub vsej skrbi za izseljence gleda v prvi vrsti na to, da se omeji naša emigracija, da ostanejo mlade moči ohranjene državi in narodu. Naša emigracija v zapadni Evropi narašča od leta do leta. Na Westfalskem in v Porenju nas je že nad 40.000, v Franciji okrog 20.000, na Holandskem 6 do 7 tisoč in v Belgiji 4 do 5 tisoč.
Naposled naj še naglasim, da nas je globoko ganil krasni sprejem, ki ste nam ga priredili ob prihodu v domovino. Prepričan sem, da nam bo šla naša vlada in vsa jugoslovenska javnost tudi v bodoče na roko, kakor doslej, da bodo stiki med nami v tujini in med našo domovino čim tesnejši, čim prisrčnejši, zares bratski.«
Odkritje Masarykovega spomenika
Praga, 28. avgusta. AA. V Joahimovem so odkrili velik spomenik predsedniku Ma» saryku, delo kiparja Šalouna. Pri odkritju so bila zast ^ana mesta Praga, Joahimov in Karlovi Vari ter posebni odposlanci 10 prijateljskih držav.
Nadvojvoda Albreht neposlušni sin
Budimpešta, 28. avgusta. AA. Nadvojvo« da Albreht objavlja danes izjavo, v kateri pravi, da je v privatnem pismu, ki ga je poslal svojim staršem, odgovoril na snočni očetov komunike. Nadvojvoda Albreht iz« raža mišljenje, da noče polemizirati z dvo» rom svojega očeta, ki ni niti po madžar« skem niti po habsburškem pravu noben fo» rum, ki bi reševal vprašanje njegove ženit« ve.
Budimpešta, 28. avgusta, s. V okolici nadvojvode Albrehta poudarjajo, da so njegov zakon odobrili bivša cesarica Žita in Oton ter sedanji poglavar habsburške rodbine nadvojvoda Maks. Po tem obstoja očividno nasprotstvo med člani habsburške rodbine in roditelji nadvojvode Albrehta.
Stečaj velike italijanske tvrdke
Milan, 28. avgusta, g. V zvezi z zadnjim polomom gospodarske zadruge »Bonifiche Ferarese« je danes ena največjih italijan« skih prekupčevalskih tvrdk Difermero in Gatti, napovedala stečaj s primanjkljajem poldrugega milijona lir. Na milanski borzi «o bili izvršeni nakupi za podporo, tako da je bila povzročena panika le prehodna.
Zaključek letalske tekme
Razen ponesrečenega poljskega letala so vsi tekmovalci srečno pasirali Beograd in Bukarešto ter prispeli v Varšavo — Naši letalci so se tudi drugi dan sijajno držali
Beograd, 28. avgusta, p. Vse do polnoči so snoči prihajali drug za .drugim letalci, ki se udeležujejo tekmovalnega poleta Male antante in Poljske. Razeu ponesrečenega poljskega letala so vsi ostali tekmovalci srečno prispeli na eilj prvega dne, t. j. na zemunsko letališče. Zadnji je okrog polnoči pristal jugoslovenski tekmovalec Siniša Nikolič, ki je moral spotoma na Moravskem pristati zaradi pomanjkanja bencina, pozneje pa je vrhu tega še izgubil orijentacijo ter je blodil nekaj časa ob avstrijsko - jugoslovenski meji. S precejšnjo zakasnitvijo je zdrav pristal na letališču. Letalcem je bil zvečer prirejen banket, po katerem pa so se kmalu umaknili k počitku, kajti nadaljevanje poleta se je vršilo že ob 4. zjutraj.
Ob prvem jutranjem svitu je bilo na letališču vse živo. Piloti so pregledovali aparate, izpopolnjevali zalogo olja in bencina, kontrolirali motorje in se pripravljali za start. Ob 4.20 je prvi startal jugoslovenski kapetan Rupčič, deset minut za njim češkoslovaški pilot Zvozil in nato v določenem vrstnem redu vsi ostali. Druga etapa poleta vodi iz Beograda v Bukarešto, od tam pa po kratkem kontrolnem pristanku dalje v Varšavo, kjer je cilj.
v Bukarešti
Bukarešta. 28. avgusta. V Bukarešto je prvi prispel češkoslovaški letalec Zvozil, dve minuti za njim pa Jugosloven kapetan Rupčič Tretji je bil naš letalec Novak, ostali pa so sledili v kratkih presledkih.
Jugoslovenski letalci so tudi na tem delu poleta dosegli prav zadovoljive rezultate Najboljši čas je do Bukarešte dosegel Če-hoslovak Zvozil, ki je preletel progo Beo grad - Bukarešta v 2 : 48.20, naš Rupčič pa je rabil samo pol minute več. Če se upošteva, da ima češkoslovaško letalo neprimerno močnejši motor, kakor pa naš
Bregu e t, so rezultati, ki so jih dosegli naši letalci, nad vse zadovoljivi. Polet Beograd Bukarešta je potekel brez vsake nezgode, čeprav vodi pot čez razmeroma nevaren teren. Vreme je bilo za polet idealno, nebo vedro in jasno, nobenega oblaka in nobenega vetra. Po kratkem kontrolnem pristanku so letalci takoj zopet nadaljevali polet proti Varšavi. Dosedaj ie dosegel v celoti najboljši čas Zvozil (CSR), takoj za njim pa so naši letalci Rupčič, Pavelič in Novak.
Bukarešta, 28. avgusta. AA. Od letalcev, ki se udeležujejo letalskih tekem držav Male antante in Poljske, je prvi prišel v Bukarešto češkoslovaški letalec Zvozil ob 7.23.20. nato Rupčič ob 7.25,20, Pavellc 7.26,54. Za njim so pr.šli v presledkih po 2 do 3 minute ostali tekmovalci, ki so v istem redu odleteli proti Varšavi. Incidenta ni bilo nikakega.
Prihod v Varšavo
Varšava, 28. avgusta h. Na krožnem poletu držav Male antante in Poljske Je danes ob 17.15 pristal kot prvi na varšavskem letališču češkoslovaški letalec Zvozil. Sprejet je bil s sviranjem češkoslovaške himne. Kot drugi je prispel ob 17.50 češkoslovaški kapetan Mareš. Ob 18.23 je prispel kot tretji Jugosloven Šintič in kmalu za njim Jugosloven Rupčič. Vse prispele so pozdravili zastopnik poljske vlade, polkovnik Rayski, dalie poveljnik poljskega letalskega oddelka general Gorski, predsednik aerokluba knez Radziwil, diplomatski zbor itd.
Le Brix v Beogradu
Beograd, 28. avgusta AA. Davi ob 8. le dospel sem francoski letalec Le Brix. Še nocoj se zopet povrne v Pariz.
Nevarno stanje ponesrečenega turista Avakumoviča
Ljubljana, 28. avgusta.
Zadnjič že smo ponovno poročali o tra» gediji 20«letnega tehnika Vojislava Avaku« movica iz Zemuna, ki se je na praznik 15. t. m. težko ponesrečil na triglavski sever« ni steni Nesrečni Avakumovič leži v Leo» nišču m so mu pretečeno soboto odrezali nogo pod kolenom. Pojavile pa so se še na« daljnje komplikacije, zaradi česar je bila potrebna še druga operacija, ki je bila iz« vršena včeraj. Ker se je prof. dr. Kostič na povratku rta Bled lažje ponesrečil, pri padcu si je nalomil rebro, je drugo opera« cijo izvršil dr. Budisavljevič iz Beograda, ki se tudi mudi v Sloveniji.
Nesrečnemu Vojislavu Avakumoviču so morali odrezati nogo sedaj nad kolenom. Vendar pa tudi s tem še ni popolnoma ustavljen proces hiranja ponesrečenega turista, ker se pojavljajo nove komplika« cije. Stanje bolnika, ki ga obiskujejo v Leonišču mnogi naši turisti, je zelo slabo in obstoja bojazen, da bo navzlic vsem silam, ki jih ima do življenja, na vse zadnje ven« darle podlegel. Avakumovič je bil zelo nav« dušen turist, ki je že dosti hodil po naših planinah in ki je tudi dobro poznal vsa nevarna pota.
Sultan Khan vodi na turnirju v Liegeu
Pustil je za seboj že vse najboljše šahiste ter bo najbrže prvak — Pire podlegel v igri s Flohrom
Stubnanske Teplice, 28. avgusta h. V predzadnjem kolu mednarodnega šahov skega turnirja le Flohr premagal Jugoslo-
Liege, 28. avgusta h. Položaj na mednarodnem šahovskem turnirju se razvija še vedno v korist Sultana Khana, ki je pustil najboljše igrače daleč za seboj.
Danes je Sultan Khan premagal Thoma-sa, Tartakower Plezija. Rubinstein je nadvlada! Przepiorko, izgubil pa je prekinjeno partijo z Ahuesom. Niemcovič je zmagal nad Collejem. Sultan Bejev je premaga! Marshalla. Partija Ahues : Weenink ie končala remis. Marshall je dobil prekinjeno partijo z Niemcovičem.
Stanje po današnjem kolu je: Sultan Khan in po!, dr. Tartakower 6, Ahues Niemcovič, Rubinstein 4 in pol, Colle 4, Pr-zepiorka, Thomas-3 in pol, Weenink 3, Plezi, Sultan. Bejev.' 2 in pol, Marshall 2.
vena Pirca. Lilienthal, čigar partija je bila skoraj že izgubljena, je vendarle zmagal nad Eliskasesom. Regedzinski je premagal Erdolija. Partije Gilg : Opočenski, dr. Zo-bel : Stoner in May : Engel so končale remis.
Stanje po predzadnjem kolu je naslednje: Lilienthal 8 (ima največ izgledov na zmago), Gilg 7 in pol, Pire, Opočenski. Stoner 7. Flohr 6 in pol, Regedzinski 6, May 5 in pol, Engel 5, dr. Zobe! 4 in pol, Eliskases 4, Szekely 2-in^ pol/ Erd6H" 1 ta pol. V jutrišnjem zadnjem kolu igra Pire proti Engiu.
Prevoz trupla raziskovalca Andreeja
Trupla pokojnih raziskovalcev bo prepeljala v domovino topničarka »Svensksundsk«, ki je pripeljala Andrejevo ekspedicijo leta 1896. na Danske otoke — Borba za Andrčejev dnevnik
Stbckholm 28. avgusta d. Tu je bil ustanovljen odbor za prevoz trupel pokojnega raziskovalca severnega tečaja, Andreeja in njegovih tovarišev. Odbor je stopil v stik s švedsko vlado, ki je pripravljena financirati prevoz posmrtnih ostankov umrlih junakov.
Proti ribiški ladjici »Bratsvaag«, ki je našla trupla pokojnih raziskovalcev je od-plula topničarka »Svensksundsk«, ki je že leta 1895. prepeljala Andreeja in njegove tovariše na Danske otoke. S to topničarko bo odpotoval tudi slavni učenjak, profesor dr. Hedren, ki bo balzamira! truplo pokojnega Andreeja in poskrbel, da bodo prepeljani nepoškodovani v domovino vsi ostanki ponesrečene ekspedicije, ki bodo preneseni v Narodni muzej v Stockholmu. Z ladjo je odpotovalo tudi mnogo švedskih novinarjev in polkovnik S-vedenburg, ki je bil osebni prijatelj pokojnega Andreeja, da bo uradno agnosciral najdeno truplo.
V švedskih listih se vrši živahna debata o tem, kdo je pravi lastnik najdenih zapiskov in dnevnika ponesrečene ekspedicije. Dočim zastopajo vladni listi stališče da pripadajo zapiski državi, pa menijo drugi' listi zopet, da je edina upravičena posest-nica teh dokumentov »Zveza norveških geologov in antropologov«. Za dnevnik pa se se poteguje tudi švedski Aeroklub. V zvezi s tem so ponudili zastopniki koncerna ame-
Utopljenci iz Djurdjeva
* Djurdjevo, 28. avgusta č. Od ponesrečencev, ki so 15. avgusta utonili pri prevozu preko Drave, so našli doslej 18 trupel, dočim jih 8 še vedno pogrešajo.

riških listov švedski vladi 150.000 dolarjev za dovoljenje prvega natisa dnevnikove vsebine.
Lastniki ladje »Bratsvaag«, ki je našla truplo Andreeja zahtevajo od vlade naj jim povrne 40.000 norveških kron za škodo, ki jo imajo, ker je morala ladja takoj zapustiti lovišča ter se odpraviti s trupli pokojnih razi^k rvalcev in ostanki ekspedicije proti Tromsoju.
Stockholm, 28. avgusta. AA. Zakonita sestra ponesrečenega polarnega preiskovalca Andrčeja, ki živi v Washingtonu, je brzojavila preko ameriškega državnega departementa švedski vladi, naj vkrca zemeljske ostanke brata za Ameriko. Hkrati zahteva pokojnikove zapiske. Tej zahtevi se je uprl Andrčejev nečak, ki živi na švedskem.
Domneve profesorja Behouneka
Praga, 28. avgusta s. Profesor Behou-nek, ki se je svojčas udeležil ponesrečene Nobilove ekspedicije na Severni tečaj, je izjavil, da je bilo truplo Andreeja najdeno samo približno 60 km od kraja, kjer je prišlo do katastrofe zrakoplova »Italia«, in kjer je balonsko skupino dohitela smrt. On je prepričan, da ostanki »Italie« ne morejo biti daleč od kraja, kjer so našli Andreejevo truplo. Prof. Behounek se zavzema za to, da bi Italija sedaj, ko so našli Andrejevo truplo, zopet pričela s poizvedovanji za zrakoplovom »Italia«.
Silna vročina v Angliji
London, 28. avgusta. AA. Meteorološki urad je izdal vremensko poročilo, ki v njem ugotavlja, da je bilo danes najbolj vroče v zadnjih 7 letih. Hkrati je bil da« nes najbolj vroči dan avgusta v zadnjih 19 letih. V senci pod streho palače mini« strstva za letalstvo je kazal toplomer 98 Fahrenheita.
London, 28. avgusta. AA. Zaradi izredne vročine v zadnjih 2 dneh je v Angliji pre« minulo 16 oseb.
Milan, 28. avgusta, s. V Italiji vlada že več dni neznosna vročina. Termometer je v nekaterih mestih kazal 37 stopinj v sen« ci, tako n. pr. v Pistoji. V Lucci in Firenzi je bilo 36 stopinj, v Pisi 35 in pol. V Pisi je termometer kazal na solncu 46 stopinj. Napolj in Rim sta beležila 35, Turin 34, Brescia in Tarent 33 stopinj Celzija^
Madrid, 28. avgusta AA. V vsej ŠpanH! se val vročine čedalje bolj širi. Po vesti iz Bilbaa so tam mnoge tvornice zaradi velike vročine ustavile delo, trgovine pa so zaprte.
Obvezno delo v francoskih kolonijah
Pariz, 28. avgusta AA. Minister za kolonije Pičtr? je izdal odlok, po katerem se v kolonijah uvede obvezno delo pri izvršitvi velikih deL
Siegmund Freud odlikovan z Goetejevo nagrado
Frankfurt, 28. avgusta. AA. Mesto je iz« ročilo Goethejevo nagrado v znesku 10 ti« soč mark dunajskemu znanstveniku Sieg« mundu Freudu, ki se je po vsem svetu pro« slavil s svojo psihoanalizo. Freud je bil pri današnji slovesnosti odsoten. Opravičil se je s svojo visoko starostjo
Štirje mladeniči strmoglavili v reko
Pariz, 28. avgusta. AA. Po poročilu iz Bonvilla so se štirje mladeniči iz tamošnje
Eočitniške kolonije napotili do bližnje re« e, ki drvi po globokem prepadu. Divni prirodni prizor so motrili raz lesene ograje. Nenadoma pa je ograja popustila in mla» deniči so strmoglavili v brezdno, ki je bilo kakih 60 m globoko. Ker je reka na tistem kraju deroča, so mladeniči takoj izginili pod vodo. Šele po dolgem iskanju so tri mladeniče našli mrtve, četrti pa je bil s težkimi poškodbami prepeljan v bolnico.
Boljseviki streljajo
Pariz, 28. avgusta. AA. Po vesti, ki jo je Havas dobila lz Moskve, je bilo včeraj ustreljenih 10 oseb, ker so pri njih našli velike količine srebrnega denarja in ugotovili. da so širile alarmantne vesti o pro-tirevoluciji.
Čebele usmrtile par konj
Leskovec, 28. avgusta.
Zaradi neprevidnosti in nesrečnega na« klučja se je dogodil primer, ki je pri znani miroljubnosti naše čebele zelo redek ter se je v tukajšnji okolici dogodil zadnjič pred 20. leti.
Včeraj okrog 4. popoldne je 17«letni hla» pec Alojzij Nečemer, uslužben pri posest« niči ge. Mili Svetec, vdovi sres. glavarja v Leskovcu pri Krškem, z dvovprežnim vo« zoni vozil drva na Loke in zavozil z vozom tik čebelnjaka. Z razkladanjem drv je raz« buril čebele, ki so ga začele pikati. Z ote« pavanjem jih je razburil tako, da so se lotile tudi spotenih konj. Konja z vozom sta bila v taki nesrečni situaciji, da se ni« sta mogla rešiti z begom. Hlapec, hoteč pomagati in rešiti konj, je prišel pod ko« nje in se je le s težavo rešil na ta način, da je odtrgal od čebelnjaka desko. Kljub temu, da je prihitelo več sosedov v pomoč, med njimi kapetan fregate g. Vladimir Pfeifer, ki je imel opravka na svojem so« sednjem posestvu in je v prisebnosti sku« šal z dimom goreče slame pregnati čebele, se ni "osrečilo konja rešiti iz obupne si» tuacije. Šele iz gozda na pomoč pozvani Alojz Kodrič je z požrtvovalnostjo reši! konja po več kot 10 minutnem boju s čebe« lami s tem. da je odžagal oje in porezal še nepotrgano vprego. On, kakor tudi hla« pec sta bilo močno in nevarno opikana. Ko« maj sta se konja začutila prosta, sta se dvignila in pobegnila. Eden izmed konj je neštetim pikom po nekaj urah podlegel. Drugi pa danes zjutraj. Vsa zdravniška po« moč, ki se je tekom noči dvakrat izvršila, ni pomagala, da bi vsaj drugega konja re« šili. Škoda se ceni na preko 10.000 Din, ker sta bila oba prvovrstna, komaj 41etna konja.
Ljubljanski velesejem
31. avgusta do 15. sept. 1930.
Velika gospodarska in kulturna razstava, šoraarstvo, lovstvo, lesna industrija in obrt. Stroji in orodje za obdelovanje lesa. Prva državna razstava lovskih psov 31. avgusta 1930. Misijonska etnološka razstava. Pohištvo. Higijenska razstava. Industrijski in obrtni izdelki itd.
Ogromna razstava obsega 40.000 m1 prostora. 8. septembra 1930 nagradno tekmovanje slovenskih harmonikarjev. Jfa železnicah polovična voznina. — Legitimacije po Din 30.— »e doba pri bankah, biljetarnah tujskopromet. ustanov, trgovskih in strokovnih organi-tacijah ter vseh večjih postajnih blagajnah Dravske banovine.	11536
Hmelj
+ Savinjsko hmeljsko poročilo 28. avgusta. Obiranje je končano. Ceni se, da je ostala neobrana deloma zaradi porjavelo-sti, deloma zaradi preraščenosti skoro ena tretjina pridelka, zaradi česar se je tudi prvotno na 14.000 meterskih stotov cenjeni letošnji pridelek skrčil na 10.000 met. stotov nasproti lanskim 28.000 met. sto-tom. Kupčije ni v večjem obsegu. Včeraj je bilo prodanih nekaj stotov po 8 Din, danes pa je še popolnoma mirno. V žatcu je položaj povsem sličen.
-(- žatec, 28. avgusta, h. Dela se na to, naj hmeljarji ne obirajo hmelja, ki ni prvovrstne kvalitete. Današnji »Venkov« objavlja na vidnem mestu poziv referenta v ministrstvu za kmetijstvo, ki brezpogojno poziva hmeljarje, naj ne obirajo hmelja, ki nima lepe barve in ki ni prvovrstne kvalitete. V pozivu se glasi: Kdor bo obral ta hmelj, ne bo škodoval samo sebi, temveč celokupnemu gospodarstvu.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za petek: Pretežno vedro ali samo prehodno oblačno, toplo. — Situacija včerajšnjega dne: Nad severnovzhodno Evropo kakor tudi nad Oceanom leži barometerska depresija. Pritisk je v Jugoslaviji splošno padel za 2 do 3 mm, največ v vzhodnih krajih. Jutranja temperatura je padla v zapadnih krajih in v primorju za 1 do 4 stopinje C, dočim je v višjih krajih narastla za 1 do 6 stopinj. Nebo je bilo zjutraj povsod popolnoma vedro. Iz Ljubljane so poročali o megli. "Vetrovi so bili le slabi. V gornjem primorju je bila tišina. Morje je bilo mirno ali slabo valovito.
Dunajska vremenska napoved ia petek: Lepo vreme bo trajalo dalja.
Naši kraji in ljudje
West£alci se klanjajo spominu dr. Gregorja Žerjava In dr. Janeza Ev. Kreka
Ljubljana,. 28. avgusta Dokaz visoke srčne kulture naših rojakov-rudarjev iz črnega revirja, Westfalije: šele snoči so stopili med svojce, na bratska tla bele Ljubljane, danes pa jim je bila prva pot tja med bele križe, na tihe poljane sredi zelenega ljubljanskega polja, na pokopališče pri Sv. Križu. 16 mož in žena ter dvoje otrok broječa deputacija se je odpeljala tja z mestnim avtobusom okrog 11. dopoldne. Solnce je z jasnega svoda lilo obilje zlate luči na vso pokrajino, na polje, na gričke, na bele planine. Ob grobu nepozabnega dr. Gregorja Žerjava je utihnila beseda naših izseljencev, klonile so jim glave. Trenutki tihe, pobožne zahvale ob večnem počivališču onega, ki mu je za nsodo naših ljudi na tujem toplo utripalo srce. Doktorja Žerjava ni več, a svetli spomin nanj gori v hvaležnih srcih. Romanja predstavnikov naših delavskih organizacij iz tujine na njegov grob so važen del programa ob vsakoletnem njihovem povratku v domovino, Najprej zahvala mrtvim, nato šele poset živim ...
Po kratkem molku je stopil iz družbe svojih sotrpinov vodja izleta gosp. Pavle Bolha in izpregovoril vdano: »Predragi moji! Naša pot iz West-falske v domovino ne more iti mimo groba našega dr. Žerjava. Mimo našega prijatelja Gregorja, ki se je bori! za nas dolga leta. Povsod. Na shodih, na sestankih, v parlamentu. Že močno je bil bolan, pa ni mislil na svoje zdravje, le na dobrobit nas delavcev je gledal. Usoda pa je hotela, da mož ni več dočakal uveljavljenja svojih kon-
Hvala in slava mu|< —
Ko je končal g. Bolha, je vsa zbrana družba komaj iztisnila iz grl pijetetni vzklik, — iskrene besede voditelja so
vsem zalile oči___Potem pa je pozval
ob splošnem ginjenju g. Bolha Kotar-jevo mamo:
»Kotarica! Pomolimo še očenaš!...«
In je za skromno westfalsko materjo golčala vsa družba pobožno molitev zahvale in priprošnje: »Oče naš ... Večni mir in pokoj.. .<
Zatem pa je položila deputacija ob ihtenju navzočih na dr. Žerjavov grob krasen venec iz svežega zelenja in krvavo rdečih nageljnov, najmlajša iz družbe, sinčka predsednika jugoslovenskega društva iz Dorstena, g. Flo-rijana Tepeža, pa sta zapalila sveči-co.
Tako: skromno, a nad vse prisrčno so poromali naši rojaki s sajastega severa. na grob svojega dobrotnika, nepozabnega dr. Gregorja Žerjava. *
Nato je odšla vsa delavska družina na grob dr. Janeza Ev. Kreka, kjer je enak venec položil g. Anton Koncilja, dolgoletni predsednik Zveze slovenskih delavskih društev sv. Barbare in eden najbolj iskrenih sodelavcev gosp. Bolhe.
Ob splošni tišini je spregovoril g. Koncil ja naslednje: »Predragi Slovenci! Naša dolžnost je, dragi moji, da se spominjamo danes kulturnega in socialnega človeka dr. Kreka. Bil je eden prvih, ki nas je obiskal že 1. 1899 v naši novi domačiji na Westfalskem. Takrat je položil prvi kamen za naše slovenske organizacije. Bil pa je tudi
ksija Prusnika, ki je takoj odpeljal na kraj nezgode in oba ponesrečenca odpeljal. Lovro Horvat je bil oddan v domačo oskr» bo, Pavla Kemperla je pa takoj odpeljal v ljubljansko bolnico.
Kaj je zakrivilo vzrok nesreče, se toč« no ne ve. Prav gotovo je nesreča nastala zaradi izredno slabe ceste in vozač ni ob« vladal težkega stroja. Obema ponesrečen« cena, ki sta v mestu splošno znana, želimo skorajšnje okrevanje.
(Vestfalska deputacija ob grobu dr. Žerjava.
vencij. Za nas, delavce v tujini so te konvencije življenskega pomena. Dale so možnost že več sto rentnikom iz tujine, da so se vrnili po dolgih desetletjih dela na tujem v domovino, kjer preživljajo v skromnem, a mirnem kotičku svojo življensko jesen. In za ta pri-boljšek na stara leta gre zahvala našemu pokojniku, ob čigar grobu stojimo zdaj hvaležnih src. Hlapci Jerneji se klanjamo njegovemu spominu in izjavljamo, da smo na "VVestfalskem vsi globoko osvedočeni o njegovem delu in njegovih zaslugah za nas. Izkažimo se mu za vse to, dragi rojaki, najlepše s tem, da živimo po njegovih naukih, da bomo izpopolnjevali njegove želje . .
Tako bodi!
To mu zagotovimo, ko stojimo ob njegovem zadnjem počivališču, kjer smo zbrani vsi zastopniki delavstva iz porenjsko-westfalskih kolonij, ki so danes složne in bratske, kakor je to želel on, naš doktor Gregor Žerjav.
borec za našo svobodo in je njegov najlepši spomenik: Jugoslavija. Blagoslovljena je bila pot dr. Kreka med ■vvestfalske rudarje. Takrat so oživele prve delavske organizacije v Essenu-Westu, Hambornu, Wanne - Eikelnu. Gelsenkirchenu, zdaj pa je že nad 20 društev. Krek nam je klical: združite se, ujedinimo se! In glejte, dragi rojaki, danes se mu klanjamo složni. Skoro vsi Slovenci, ki živimo v Westfaliji, smo prežeti bratskega duha, ki kličemo velikemu pokojniku: Slava, slava, slava!«
Westfalske žene so pokleknile na kamenito ploščo na dr. Krekovem grobu in prižgale svečko, predsednik g. Koncilja pa je zmolil molitev in vsi navzoči so se mu pridružili.
Globoko ganjena se je poslovila vsa naša westfalska družina s pokopališča, zadovoljna, da se je pomolila na grobovih svojih vodij. Z mestnim avtobusom so se povrnili opoldne v mesto.
Za sedež sreza v Trbovljah
Trbovlje, 28. avgusta.
Ako smatra vlada, da je v državnem interesu in interesu prebivalstva, da se v Trbovljah ustanovi srez oziroma ekspozi« tura, je »Slovenčev« litijski dopisnih lahko prepričan, da se bo to zgodilo kljub nje« govim nasvetom, ki so vse prej kot nese« bični in odkritosrčni.
Trbovlje se potegujejo za srez že od leta 1921 in ko je pozneje padla odločitev za sedež sreza v Laškem, je to pripisovati le takratnim političnim prilikam, ki niso upo« števale stvarnih potreb prebivalstva. Tr« boveljčani se nikdar niso mogli ogreti za Laško in bi bili veliko bolj zadovoljni, če bi ostal sedež v Celju. Trbovlje so se že pred vojno potegovale za ekspozituro in bi jo bili dobili, kakor so jo dobile Konjice, Mozirje L dr. ako ne bi bila izbruhnila vojna.
Ko je bilo 1. 1923 določeno za sedež sreza Laško, so se Trboveljčani le neradi udali v to, takoj pa, ko se je sestala oblast« na skupščina, so to vprašanje zopet pokre« nili in oblastna skupščina je leta 1927 skle« nila soglasno, priporočiti osrednji vladi, da se zaenkrat ustanovi ekspozitura v Trbov« Ijah. Sam veliki župan, pokojni g. dr. Vo« dopivec, ki je bil stremljenjem Trboveljča« nov zelo naklonjen, je leta 1928 pozval občino, naj napravi primerne sklepe glede uradnih lokalov in stanovanj za uradni« žtvo. Taki sklepi so bili sprejeti v občin« skem svetu soglasno in ni bilo proti njim od strani davkoplačevalcev prav nobenih ugovorov. V tem oziru je v Trbovljah vse pripravljeno.
Trboveljčanom ni bilo potrebno uplivati na sosedne občine, ki so se izjavile za združitev v skupni srez s sedežem v Trbov« Ijah, ker so imeli zastopniki dotičnih ob« čin pred očmi gotovo le interese svojih lastnih občanov, dobro vedoč, da tvorijo vse te industrijske občine samo krepko davčno moč, ki bi bila v stanu skrbeti za gospodarski in kulturni procvit svojih last«
nih občin, in ne kakor je sedaj, da morajo preživljati sosedne občine v svojo lastno škodo.
Ako merodajni činitelji forsirajo sedaj ustanovitev ekspoziture v Trbovljah, je to le v interesu države same, ki hoče po svoji lokalni upravni oblasti ustvariti pravilno razmerje med delodajalcem in delojemal* cem, kar pa je možno le upravnemu urad« niku, ki se uveljavi med delavstvom, spo« zna psiho našega skozi in skozi poštenega delavca in ga le tako zamore odvračati od slabih zunanjih vplivov.
Osebna agitacija nepoklicanih in pa na« migovanje na neke nove zaščitnike samo potrjujejo naše mnenje, da se nekateri res ne morejo otresti navad, ki so se jih lah« ko posluževali pred 6. januarjem.
Trboveljčani popolnoma zaupamo v do« bro voljo naših najvišjih funkcijonarjev ki jim je interes naroda m države najvišji cilj.
Nesreča kamniškega motociklista
Kamnik, 28. avgusta.
V sredo okrog 5. popoldne sta se v Šmartnem pri Kamniku ponesrečila kamni* ški trgovec Pavel Kemperle in uradnik Industrije pletenih izdelkov v Jaršah Lov« ro Horvat.
Peljala sta se popoldne na motorju F. N. 500 kub. cm proti Tuhinjski dolini. Ko sta se vračala, sta se pri Burkeljcu, kjer je nekoliko klanca nenadoma prevrnila. Pa« vel Kemperle, bi je vozil motor, se je moč« no poškodoval na nogah, Lovro Horvat, ki je sedej na sociju, je pa zadobil po obrazu znatne poškodbe.
Edina priča nezgode je bila neka žen« ska, ki se je vozila s kolesom pred njima. Ko je zaslišla za seboj brnenje motorja, se je ozrla in videla, da se ji bliža motor« no kolo z veliko naglico. Naslednji hip je tudi ona padla m si poškodovala koleno.
Obvestili »o potem v Kamniku avtota«
Vojni minister v Ljubljani
Minister vojske in mornarice g. ar-mijski general Stevan Hadžič, ki je v> sredo prispel na Bled in bil sprejet pri kralju v avdijenci, da poroča o pripravah za svečanosti povodom izročitve novih zastav jugoslovenskim polkom
na rojstni dan prestolonaslednika Petra dne 6. septembra, se je včeraj zjutraj pripeljal z avtomobilom v spremstvu svoje gospe in svakinje v Ljubljano. Ker je bil njegov prihod v Ljubljano docela zasebnega značaja, ni bilo nikakega oficijelnega sprejema. Ob prihodu v mesto sta se mu javila ordo-nančni oficir komandanta dravske divizije kapetan I. stopnje g. Milan Viz-jak in komandant dravskega avtomobilskega oddelka kapetan II. stopnje g. Vilko Hren. V spremstvu kapetana Vizjaka si je vojni minister general Hadžič z obema damama dopoldne ogledal mesto. Posetili so tivolski park, od tam pa odšli v kopališče Ilirije, za katero se je g. minister posebno zanimal. Kopalci so visokega gosta navdušeno pozdravili, trener Ilirije pa je predve-del par mojstrskih skokov z visokega mostišča. V spremstvu predsednika »Ilirije« g. ravnatelja Dularja si je vojni minister podrobno ogledal vso naprave in se zelo pohvalno izrazil o ureditvi kakor tudi o požrtvovalnosti kluba, ki je toliko žrtvoval v kras in ponos vse Ljubljane. S kopališča so se odlični gostje odpeljali v »Zvezdo« h kosilu, popoldne pa so odšli na Ljubljanski grad, od koder se jim je ob jasnem solnčnem vremenu nudil prelep razgled na vso okoliško pokrajino, posebno še na verigo Kamniških planin in na Julijske Alpe z očakom Triglavom. Popoldne je posetil vojni minister s svojo družbo razne kulturne zavode, tako muzej, Narodno galerijo itd., zvečer pa se je z brzovlakom vrnil v Beograd.
Kamniške občinske zadeve
Kamnik, 27. avgusta.
V torek, 26. t m. se je vršila po daljšem odmoru občinska seja kamniške občine.
Župan g. F. Kratner je prečital razne do« pise banske uprave. Konstituiral se je odsek, ki bo pregledal vse občinske ceste ter na prihodnji seji poročal o stanju in predla« gal potrebna popravila. V ta odsek sta bila izvoljena na predlog župana gg. Anton Stergar in Ernest Skof. Župan poroča, da se projekt luške ceste vseeno bliža uresni« čitvi, kajti vrše se baje že priprave na te« renu.
Dalje predlaga g. župan kot zastopnika mestne občine v Tujsko«prometnem odbo« ru banovine g. Miloša Kramarja, trgovca v Kamniku. — Leta 1928 je bilo govorjeno, da bi vzela občina v najem poslopje od Meščanske korporacije. Korporacija vpra« šuje, če je občina še pripravljena vzeti v najem, na kar se odgovori, da se zaenkrat ne reflektira. Na znanje se je vzel uKrep glede nastavljanja inženjerjev preko inž. komore. Uredile so se dalje obrtne zadeve, tako glede preselitve zobnega ateljeja w! Stuzzi«ja na Šutno in dimnikarja Joška Ru« sa, ki je zaprosil za dovoljenje izvrševa* nja dimnikarske obrti. G. župan je omenil potrebo po nabavi cestola za namakanje ulic, kjer ni hidrantov za vodo. Nabavilo se bo 10.000 kg tega olja za ceno 800 Din, vendar so mnenja, da se za letos ne splača več ter se bo prihodnje leto takoj pričelo z uporabo olja.
AL Rode, Dolenc ln Lenarčič lz Grabna prosijo za napeljavo vodovoda. Ker gre na« eljava na stroške proselcev, se ne ugovarja 'ereziji Polak v Novem trgu se tudi do« voli napeljava vodovoda. Ivanu Podgoršku se ne ugovarja radi napeljave električnega voda in vodovoda v hlev, na njegove stro* ške.
Prav zanimiva je bila debata, ki jo je vodil g. dr. D. Žvokelj o vprašanju pre« vzema električnega toka od Meščanske kor« poracije. Kakor znano, bo pddajala centra« la Meščanske korporacije v Stahovici tok tudi drugim interesentom in prihaja v po« štev v prvi vrsti kamniška mestna občina. 13. marca je bila še pod staro upravo Mešč. korporacije napravljena začasna pogodba. Nova uprava je predložila povsem drug dogovor, zaradi katerega bodo nastale go« tove težkoče, ker je po mnenju govornika za občino neugoden, posebno v glavnih za« htevah. Občina ima svoj električni odsek, ki bo skupno z ostalimi odborniki sklepal o pogodbi. Ker pa Meščanska korporacija v svojem dopisu zahteva do 15. septembra izjavo, ali občina sprejme od njih predla«
Samo še danes ob pol 8., poje
Ramon Hovarro
božansko ljubavno pesem
POGANSKA LJCBAV«
99
Divne, očarljive, nepozabne arije, katere tudi že poje vsa Ljubljana.
gano pogodbo aii ne, se takoj vpraša M. K. glede gotovih spornih točk. Zanimivo je, da daje Meščanska korporacija občini do 100.000 KW toka brezplačna Občina naj samo nosi vse stroške za napravo daljno« voda, obrestovanje in amortizacijo kom« pletnega daljnovoda ter stroške za potreb« no osobje za nočni obrat Kakor je vse to na oko vabljivo, se sklene vprašati za svet strokovnjake. Meščanska korporacija se pa naprosi za točne vsote vseh teh naprav in zneskov amortizacije in obresti. O ceni za tok se je razvila živahna debata.
Županstvo je zvišalo nekaterim potreb* nim prosilcem podpore. V domovinsko zvezo je bilo sprejeto dvoje prosilcev. Pri slučajnostih so se rešila še neka mala vpra* šanja, nakar je bila seja zaključena.
Hudo sovraštvo zaradi pašnikov
Dolnja Lendava, 28. avgusta.
Kakor povsod, kjer imajo občine skupne pašnike, so tudi občani Gaberja pri Len* davi razdeljeni v dva nasprotna tabora. Del pašniških upravičencev je za delitev pašnika, drugi del pa proti. Radi tega sta si oba tabora že skozi leta smrtna sovraž* nika. Sosed ne govori s sosedom, sorod* nik se srdi na sorodnika. Sovraštvu so zla* sti izpostavljeni vodje skupin. Tako je ne* kega jutra pred kratkim našel posestnik Horvat iz Gaberja, vodja parcelacijske skupine, svoj vrt popolnoma razdejan. Uni* čeni so bil; vsi nazadi, celo krompir in peso so mu izruvalL Horvat trpi pri tem okrog 600 Din škode.
To pa še ni bilo dovolj. Pred vežnimi vrati je našel grozilno pismo, kjer je med drugim rečeno, da ima za enkrat razdejan vrt če pa ne bo nehal z delom, mu bo pa zgorela hiša in tudi on sam lahko nekega dne izgine. Vsekakor hude grožnje, ki pa niso popolnoma brez podlage. Kdor po« zna resnično napetost med pašniškimi upravičenci, smatra te grožnje za izvedlji* ve Orožništvo je takoj uvedlo strogo pre* izkavo, a žal do sedaj še ni uspeha. Upa* mo, pa, da bo uspelo končno le krivce iz* slediti. Ta žalosten primer pa je nov do* kaz, kako nujne rešitve zahtevajo prek* murske pašniške razmere, ki razburjajo narod že cela desetletja.
Pri nagnenju k maščobi, protinu, slad-kosečnosti izboljšuje naravna »Franz Jo-sefova« voda delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo. Raziskovalci na polju zdravniške vede o presnav-ljanju zatrjujejo, da so dosegli s »Franz Josefovo« grenčico sijajne rezultate. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Požari blizu avstrijske Radgone
Gornja Radgona, 28. avgusta.
V minulem tednu sta ponoči izbruhnila dva velika požara v bližnji okolici avstrij* ske Radgone. V ponedeljek okrog pol 23. je začel goreti škedenj posestnika Franca Maierja v vasi Dornau. Požar se je v nagli* ci razširil ter uničil nato njegovo stano* vanj-ko hišo in hišo soseda Tatscherja. Na kraj požara so prihiteli gasilci iz celega okraja in le s težkočo je uspelo požar lo* kalizirati ter rešiti ostale, v bližini se naha* jajoče objekte. Prizadeta lastnika trpita škode nad 100.000 Din, ker je njima požar uničil razen poslopij tudi veliko zalogo krme, razne premičnine in nekaj glav živi* ne.
Par dni na to in sicer v četrtek isto« tako okrog 23. zvečer pa je začelo goreti v sosedni vasi Dietzen. Tokrat je bil požar še večji ter je uničil dve stanovanjski hiši po* sestnikov Schwingerja in Fischerauerja ter tri gospodarska poslopja. Bila so sicer v nevarnosti še ostala poslopja, katera pa je z veliko muko vendar uspelo rešiti marlji* vim gasilcem, ki so prihiteli na kraj ne« sreče z vseh strani.
Kako sta nastala požara, doslej še ni po« jasnjeno. Zaradi kratkega presledka in z ozirom na ta da je začelo povsod goreti takorekoč ob isti uri, obstoja med prepla« šenim prebivalstvom sum, da sta bila po« žara podtaknjena ter se vsi upravičeno bo« je, da nastopijo zopet nesrečni dnevi, ka« kor leta 1925, ko je ravno v teh krajih na*
Elitni kino Matica
Telefon 2124.
vadno vsako drugo noč okrog 11. ure bil kje podtaknjen požar, gasilcem pa so bile pri akciji navadno prerezane in poškodo« vane cevi.
Zavraten umor
Krško polje, 28. avgusta.
V	torek dopoldne je okolico Rake raz« burila novica, da so v bližini Bučke našli ustreljenega 20«letnega posestnikovega si* na Alojzija Peterlina iz vasi Štrit pod Buč* ko.
O nesrečnem dogodku se je zvedelo na* slednje: Ko je posestnica Angela Kranjc zjutraj odšla, da bi nakosila za krave, ;e na peštopi, ki vodi iz Štritov v Pečice, zagledala v mlaki krvi mladeniča, v kate* rem je spoznala imenovanega Alojza Pe* terlina, držečega v roki nož. Obvestila je orožniško postajo na Raki in sta se na li« ce mesta takoj podala orož. podnarednika gg. Josip Skodič in Ivan Sakšek, ki sta v dobrih 10. urah pripomogla, da se je za« vratni umor tako hitro razjasnil.
Ugotovilo se je, da je Peterlin v pone« deljek zvečer okrog 9. odšel z doma svoji materi naproti, ki se je mudila v bližnji va« si. Najbrž pa je imel namen, da spotoma povasuje pri dekletu, kamor je zahajal tu« di njegov navidezni prijatelj, 19*letni Alojz Knafelj iz Štritov št. 28. Oba sta zahajala k neki K. M., ki je zdaj enemu, zdaj drugemu dajala prednost. S tem je med imenovanima gotovo došlo do neso* glasij, končno pa do tako tragične smrti mladega fanta. Ko se je poizvedovalo, se je doznalo, da je bila v noči od 25. na 26. t. m. ukradena nekemu mlinarju lovska puška, zvedelo pa se je tudi, da je Alojz Knafelj kupoval patrone.
Pri osumljencu sta zategadelj orožnika izvršila temeljito hišno preiskavo, našla sta res naboje, ki jih je sam polnil s šibra« mi in zabasal z »Domoljubom«, globoko v seno zakopano izstreljeno lovsko puško pa se je našlo na podstrešju. Osumljenec je bil takoj aretiran, pa je vztrajno zanikal vsako krivdo.
Ko je slišal Peterlina zaukati, se je z nabasano puško skril v koruzo ob pešpoti m ga počakaL Ko je prišel mimo njega, se je dvignil in ga v oddaljenosti 6 kora« kov ustrelil. Ker pa se je Peterlin, zbujen po šumu, v istem trenutku obrnil, ga je strel zadel s polnim snopom šiber ravno v prsi, ga podrl na tla in povzročil takojšnjo
smrt.	. .....
Strel so slišali sicer nekateri ljudje ▼ okolici, vendar niso polagali nanj mkake važnosti. Zločinec je bil danes prepeljan v zapore krškega okrajnega sodisča. 6 rodbino tako nesrečno preminulega mla« deniča sočustvuje vsa okolica.
Drugo gostovanje dunajske operete
V	nedeljo smo slišali operetno »novost« »Pomladansko dekle«, kateri je tekst napisal dr. Rudolf Eger, muziko pa Franc Le-har, znamenita operetna firma, mož, ki se je proslavil s svojo »Veselo vdovo« in ki se je z njo menda tudi izčrpal. Muzika, ki smo jo slišali včeraj v »Pomladanskem dekletu«, je pisana zmes vseh živih in mrtvih evropskih komponistov, včasih operno zabuhla, pa zopet neprijetno plitka, tako, da so bili sodobnemu puslušalcu ljubši »šla-gerji« Neumannove komorne komedije >4X poroka«. Obtežilen za muzikalni uspeh včerajšnje predstave pa je bil tudi še slabo zveneč orkester, ki ga je bilo dirigentu Neumannu le s težavo mogoče razgibati. Snov teksta je dovolj neumljiva ter se vsa dokaj bleda in neinteresantna istorija vleče in vleče do onemoglosti in dolgočasja kot polževa slina. Prvi akt s prologom traja n. pr. skoro poldrugo uro in človek komaj čaka padca zastora. Igralci se vidno sami dolgočasijo, raztezajo osladno testo malo duhovitih »vicov« in se pošteno napenjajo, da priklenejo ugašajočo pozornost publike nase.
»Pomladansko dekle« daje vsem peterim akterjem nekoliko več prilike za pevsko udejstvovanje, kot »4 X poroka«, no, tudi tu se je pokazalo, da Margareta Slezakova v vsakem oziru močno nadvladuje vse ostale. Naša publika, to se pravi, publika, ki ob tej priliki napolnjuje teater, pa je zelo hvaležna, zahteva vedno iznova ponavljanja ter ne štedi z oglušajočimi, dolgotrajnimi aplavza. Predstava pa je bila včeraj le slabše obiskana, kot prva.	—
Letovanje naše dece v Kraljeviči
Kmalu poteče mesec dni, odkar je odpotovala n. kolonija Kola jug. sester in mestnega magistrata na obalo Jadranskega morja v Kraljevico. Na najlepši razgledni točki stoji ponosna stavba »Dečji dom Franje Tavčarjeve«. V njej je našlo nad 100 otrok svoj oddih ln odmor. Veliko domotožje v prvih dneh se je izpremenilo v zadovoljstvo ln srečo, kajti morje jih je navezalo s tisoč vezmi nase in življenje ob njem jim ostane v neizbrisnem spominu. Prav pridno se kopljejo, solnčijo, igrajo razne otroške igre in mikavno morje jim nudi še nešteto izprememb in zabav.
Ker ima dom svoj lastni čoln, se tudi prav pridno vozijo po morju. Za izpremembo in za spoznavanje našega divnega primorja so napravili razne izlete v daljno in bližnjo okolico, kakor Crikvenico in Selce, Ba-karac, Bakar, Sušak, Trsa t. Osvežujoči morski zrak, solnce in obilna tečna hrana so pripomogli, da je deca vsa prerojena in živahna. Težka bo ločitev od morja. Urice potekajo vsaki dan hitreje in danes, 29. t. m. zjutraj odpotuje kolonija zopet proti domu in dospe v Ljubljano ob 9. zvečer. Star« naj pričakajo svoje otroke na kolodvoru, da jih prevzamejo ▼ svojo oskrba
' »r<
t*-'
Domače vesti
Najnovejša številka
»Življenje in svet«
ftastrovane tedenske revije je pravkar izšla in priobčuje naslednje zanimivosti:
Čudeži brezzračja v elektriki
(Zanimiva izvajanja vodje raziskovalnega laboratorija ameriške G. E. G. — s sliko)
Kaj smemo jesti
(Prof. dr. Gerson — s sliko)
Mrzla luč
(Th. A. Edison — s sliko)
Na Balih
(Dr. Filip Kramer)
Milijoni v smeteh
(Kovine iz odpadkov, hiše iz žlindre, para in elektrika iz smeti, dragocenosti v dimu, svetilni plin iz kanalov in greznic)
Čitalni aparat za slepce Atlantide nikoli ni bilr Zrakoplov in letak)
(Walter Mittelholzer — s slikami)
Poljska v borbi za morje
(z osmimi slikami)
Pogibel »Merrylanda«
(roman o črncih, belih dekletih in lopovih)
Skladišče sužnjev
(Joseph Kessel)
Kurdi in Afridi
(s slikami)
Dempseyevi spomini
(Priprave za njegov povratek na deske — s slikami)
Ogromne elektrarne Iz globin človeške narave
(s slikami)
V oblasti kitajskih rokovnikov
(s slikami)
Ženska pri štiridesetih
(Joan Kennedy)
Zakon v luči filozofije Mačke
(s slikami) Naslovno sliko »Morje« je vrezal v les slikar-grafik Elo Justin.
»ŽIVLJENJE IN SVET« izhaja tedensko in stane poUetno (zaključena knjiga) Din 40.—trimesečno Din 20.—, mesečno Din 8.—> posamezna številka Din 2.—. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5.
*	Sprejem pravnikov v našo vojsko. Mi« nister vojske in mornarice je odredil,- da se iz civila sprejme letos 24 kandidatov za ak> tivne sodne poročnike. Rok za prijavo du 1. oktobra 1930.
*	Vozne olajšave za beograjske sveča« nosti. Direkcija državnih železnic v Ljub« Ijani razglaša: Na rojstni dan Nj. Vel. prestolonaslednika Petra 6. septembra bo v Beogradu blagoslovitev in izročitev no« vih zastav vsem pehotnim in konjeniškim polkom ter odvzem starih zastav. Za pro« slavo je g. minister za promet odobril na« slednje vozne olajšave: 1. brezplačno vož, njo: a) vsem banskim svetovalcem, po možnosti v I. ali II. razredu, b) vsem re« zervnim častnikom, častnikom . invalidom in vojnim invalidom, ki bodo pozvani na svečanost, v razredu, ki jim pripada po vojaškem činu, c) predstavnikom Sokola in sokolskih žup, skupaj 27; 2. vožnjo po četrtinski vozni ceni vsem ostalim, ki bi se hoteli udeležiti te svečanosti. Kot legitimacije za uživanje voznih olajšav siu« žijo: a) banskim svetovalcem legitimaci« je, ki jim jih izdajo bani, b) rezervnim častnikom, častnikom«invalidom in vojnim invalidom pozivnice, ki se jim dostavijo za prihod na to svečanost, c) predstavni-, kom Sokola in sokolskih žup njihove so« kolske legitimacije. Naštete vozne ugod= nosti veljajo za prihod v Beograd 3., 4., 5. im 6. septembra, za povratek pa od 6. sep« tembra zvečer do zaključno 10. septem* bra. Vsi ostali udeležniki kupijo na od« hodnik postajah polovične vozne karte za vožnjo v Beograd, katere jim veljajo s pismenim potrdilom odbora v Beogradu, da so se svečanosti udeležili, tudi za po« vratek
Samo še danes ob 4., pol 8. in 9. uri
Ceza Matacič
in
Luiza Koburška
Tragedija hčerke belgijskega kralja. Pikantnosti iz dunajskega dvora.
Kino ..Ideal"
*	Iz premembe v vojaški službi. Na službovanje so prideljeni: orožniški poročnik Borivoj Kunej za vodnika starobečeiskega voda dunavskemu orožniškemu polku; strojni kapetan 2. razreda Anton Ribič kr. brodu »Sava«; strojni podporočnik Franjo Cič na podmornici »Smeli«; zra-koplovni kapetan 1. razreda Ivan Mrak za komandanta 2. eskadrile pri 2. zrakoplov-nem polku in nižji tehnični uradnih zrako-plovno - tehnične stroke Ivan Pupis za kontrolorja 2. odseka 2. oddelka zrako-plovno - tehničnega zavoda.
*	Duhovniške vesti. Za župnike so bili v lavantinski škofiji imenovani in umeščeni gg. Jožef Bezjak v Zrečah, Anton Lasba« cher v Vojniku in Štefan Varga v Pertoči.
*	Upokojen je na lastno prošnjo g. Ru« dolf Sterle, sodnik kasacijskega sodišča pri oddelku stola sedmorice v Zagrebu.
*	Himen. Včeraj sta se poročila na Brezju g. Milan Jereb, učitelj v Rajhen-burgu in gdč. Anka Podbojeva učiteljica istotam. Mlademu paru obilo sreče!
*	»Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine« objavlja v 21. številki med drugim: zakon o davčnih in taksnih ugodnostih za hotelsko industrijo; izpre« membe in dopolnitve uredbe o draginjskih dokladah za duhovništvo vseh z ustavo usvojenih konfesij; pravilnik za vzdrževa-. nje katastra; pravilnik o izvrševanju zako« na o sodnih taksah ter pojasnilo o mestnih ulicah.
*	Knezoškof dr. Rožman na Dolenjskem.
Iz Novega mesta nam poročajo, da je včeraj popoldne ob 19. prispel tjakaj ljubljanski knezoškof g. dr. Rožman. Na kolodvoru ga je pričakovala duhovščina z novomeškim proštom g. Čerinom na čelu. Kne-zoškofu v pozdrav so zvonili zvonovi novomeških cerkva. Nastani! se je v Kapitlju danes zjutraj pa ga bo vodila pot v no-tredamski samostan v Šmihelu. Njegov prihod je menda v zvezi s sprejemom nekaterih kandidatinj v redovniški stan.
*	Svečana otvoritev Jesenske velesejm-ske prireditve v Ljubljani z vsemi specialnimi razstavami bo v nedeljo 31. t. m. ob pol 10. dopoldne na velesejmu. Za splošen dostop občinstva bo sejmišče odprto od pol 11. dailje. Na otvoritveni dasi se bo vršila tudi prva državna razstava lovskih psov.
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. Čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v %, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. padavine v mm, 8 vrsta padavin.
28. avgusta 1930. Ljubljana: 7. 767.8, 15.2, 94, ESE2, megla. Maribor: 7. 765.4, 17, 88, NNW3, 0 Mo« star: 7. 764.1, 24, 55, N 6, 0. Zagreb: 7. 766.8, 17, 85, mirno, 0. Beograd: 7 765 5 17, 80, WNW 4, 0. Sarajevo: 7. 768.1, 12 4 75, E 2, 0. Skoplje 7. 765.4, 20, 80, W 2 o' Kumbor: 7. 762.2, 24, 55, NNW 6, 0. Split-7. 7643, 25, 45, NNE4, 0. Rab: 7. 764 6 27, 65, N 2, 0. Vis: 7. 763.7.7, 22, 55, NE 6, 0.
Najvišja temperatura danes v Ljubljani 28.2, najnižja 14.6, v Mariboru 15, v Mo« staru 21, v Zagrebu 15, v Beogradu 14, v Sarajevu 8, v Skoplju 14, v Splitu 23.
Solnce vzhaja ob 5.17, zahaja ob 18.44, luna vzhaja ob 11.46, zahaja ob 21.6.
*	Smrtna kosa. V Novem mestu je včeraj po kratki bolezni nepričakovano umrl g. Ante Lenarčič, učitelj, dodeljen novomeškemu sreskemu prosvetnemu oddelku. Smrt ga je v najlepši moški dobi 411 let ugrabila soprogi in hčerki — edinki. Pokojnik je bil od mladih nog navdušen narodnjak, zaveden Sokol, dober in vesten vzgojitelj. Pogreb se bo vršil jutri ob 17. iz mrtvašnice Kandijske bolnice na šmihel-sko pokopališče. — V Hrastniku je po dolgem trpljenju preminila ga. Cecilija Šte fančičeva. Pokopali jo bodo danes ob 16. Pokojnikoma blag spomin, -žalujočim naše sožalje!
*	Smrt znanega goriškega Slovenca. K a« kor doiznavamo, je 10. t. m. v Šempetru pri Gorici umrl bivši priljubljeni ravnatelj goriške zastavljalnice g. Anton Jakončič. Blag mu spomin!
*	Udeležencem velike skupščine Družbe sv. Cirila in Metoda, ki se bo vršila 8. sep« tembra v Ribnici na Dolenjskem, sporoča« mo, da odhaja vlak iz Ljubljane ob 7.15 zju« traj in pride v Ribnico ob 10. V Ljubljano es vrne ob 9. zv. Ob 11. bo začetek zbo« rovamja. Kdor se želi udeležiti skupnega obeda, naj se prijavi pri C. M. podružnici ali pa pri g. Troštu, strokovnemu učitelju v Ribnici. Direkcija državnih železnic n. dovolila polovične vožnje.
*	Državna strelska tekma lovcev. Opozar« jamo vse prijatelje strelskega športa, da bodo 6., 7. in 8. septembra ob priliki držav« ne šumarsko«lovske razstave v Ljubljani ve« like strelske tekme. Udeleže se je strelci vse države. Tekmovalni red se naroča pri Slovenskem lovskem društvu. Posetniki raz. stave bodo imeli polovično železniško vož« njo. Poskusno streljanje bo na vojaškem strelišču 4. septembra popoldne od 3. do 6. Strelci, odzovite se! Naj nikdo ne manjka.
*	Organizacija pletilcev Dravske banovine. Društvo industrijalcev in veletrgov-cev v Ljubljani, sekcija pletilcev, sklicuje za sredo 3. septembra ob 3. popoldne prvo zborovanje vseh pletilcev Dravske banovine. Shod bo v posvetovalnici Zbornice za trgovino hi industrijo v Ljubljani, Beethovnova 10, pritličje desno. Ker se bo na shodu razpravljalo o ustanovitvi lastne obrtne zadruge pletilcev in o drugih življensko važnih zadevah pletilcev, je pričakovati velike udeležbe.
*	Ukinjen je kopalnih vlakov. Zaradi ne« rentabilnosti se ukine s takojšnjo veljav« nostjo izletniški (kopalni) vlak št. 922, ki odhaja iz Ljubljane glavni kolodvor ob 13.20, in vlak št. 923, ki odhaja iz Škofje Loke ob 18.10. Kljub ugodnemu vremenu in dasi je vlak v zadnjih dneh vsak dan redno vozil, je bila frekvenca pri teh vla« kih minimalna.
*	Jugoslovenska državljanka na svetov« nem potovanju. Mlada jugoslovenska dr« žavljanka Mici Petrischitz, po rodu Dunaj« čanka, a pristojna v Brežice, je pred tremi leti nastopila pešpot okoli sveta ter je do« slej prepotovala Avstrijo, Češkoslovaško, Poljsko, Nemčijo, Holandsko, Belgijo, Švi« co, Italijo, Španijo in Francijo. Zvest njen spremljevalec je velik pes, ki ji je pri ne« kem napadu rešil življenje. S seboj nosi ob« sežno knjigo, za katero je nabrala že mno« go podpisov uglednih osebnosti. Včeraj se je zglasila v našem uredništvu ter nam po« jasnila svrho potovanja: spoznavanje tujih narodov, njihovih šeg in navad, o čemer bo po končanem potovanju izdala obšežno kn ji-. go. Iz Ljubljane bo nadaljevala pot v Beo« grad in na jug naše države in Grčije, od« koder se prepelje v severno Afriko.
*	Slavnostna otvoritev nove šole v Za« plani nad Vrhniko bo v nedeljo 31. t. m. Po sv. maši in blagoslovitvi nove stavbe bo sledila na šolskem vrtu veselica s srečolo«
Im potrebiftne oijcaoej« T drogerij*h .o K AN c, LJUBLJANA £	ln
KANC fWoltram\ MARIBOR CENIK ORATISl
Izvršujemo vsa amater, dela v 12. arah.
vom, godbo in petjem. Zaplaninci so ponos« ni na krasno stavbo in vabijo, da si jo pri« dete ogledat vsi prijatelji šolstva.
*	Nova mestna hiša na Sušaku. Mestna občina Sušak si je letos zgradila lepo me stno hišo, ki je stala okroglo 4,854.000 dinarjev. Proračun je bil prekoračen samo za 200.000 dinarjev. V impozantnem novem poslopju bodo nastanjeni vsi mestni uradi.
*	Pred ustavljenjem zračnega prometa za letos. Kakor poročajo iz Saraieva, bo ob koncu tekočega meseca ustavljen za letos zračni promet med Sarajevom in Pod-gorico ter med Sarajevom in Beogradom
*	Sokolsko društvo Medvode priredi v nedeljo 31. t m. na vrtu staroste br. Šu-šteršiča I. javni telovadni nastop. Po vež banju bo istotam ljudska veselica. K tej prvi prireditvi novo ustanovljenega med-voškega Sokola so vabljena vsa okoliška društva kakor tudi gosti iz Ljubljane, ki imajo za povratek ugodne vlakovne zve ze ob 18.59, 20.36 in 21.52. Sodelovala bo godba Sokola I.
*	Javna prošnia sresklm poglavar stvom in župnim uradom ter šolskim vod stvom! Po pravilniku o pomožnem osebju, ki je bil v zadnjem času uveljavljen, morajo doprinesti železniški delavci in rokodelci za prevedbo potrebne dokumente. Ker nam prihajajo pritožbe, da naletijo delav ci na ovire pri izstavi dokumentov, oziroma da se od njih zahteva plačilo takse, si dovoljujemo javno zaprositi vsa v poštev prihajajoča oblastva in urade, da izdajajo delavcem zaprošene dokumente brez pla? čila takse, ker so po točki 9. ČL 6. zakona o taksah ti dokumenti kolkovine prosti, ker se rabijo za predložitev državnim služ' benim mestom v svrho prevedbe, kar se naj zabeleži na izstavljenem dokumentu, Istotako naprošamo vse župnijske urade, da izstavljajo dokumente (krstni in rojst ni list, poročni list itd. na predpisanih tiskovinah in ne samo Izpiske na osmin' ki ali četrtinki pole. To prošnjo naslavljamo javno iz razloga, ker so delavci pozvani, da dokumente nemudoma pred lože, težko dobijo potreben dopust in ob nizkih prejemkih sicer izgube lahko na dnevnem zaslužku, ako vzamejo nepla' čano odsotnost — Oblastni odbor Udru ženja jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev v Ljubljani,
*	Ciril Metodova družba je prejela od podružnice v Železnih 300.50 Din kot čisti dobiček veselice, od ženske podružnice y Krškem pa 254 Din kot zbirko Šmarničnega dne. Lepa hvala!
*	Smrtna nesreča v gozdu. V okolici vasi Bregovi v Vrbaski banovini je bil te dni kmet Luka Cekovid zaposlen pri žaganju smrekovih hlodov. Pri delu je mož padel v 300 metrov globok prepad, kjer je na mestu obležal mrtev.
*	Roparski napad na Vrhniki. 19. junija je prineslo »Jutro« članek pod gornjim na« slovom, v katerem označuje mene kot :ia« padalca, ki naj bi bil zmožen izvršiti tako dejanje in ki naj bi celo vzbudil suinojo, da sem izvršil tako dejanje z namenom, prisvojiti si denar, ki ga je imel baje Ma« rušič s seboj. Te dni je sodišče na Vrhniki izreklo sodbo, da se je vršil takrat samo prenir, ki je končal s pretepom, ter je ob« sodilo Miroslava Marušiča in podpisanega Avgusta Kogoja vsakega na 300 Din globe in na plačilo lastnih pravdnih stroškov. Ker je bil takratni članek tako sestavljen, da bi škodoval ugledu in mojemu imenu, objav« ljam to sodbo, da se vsakdo lahko sam prepriča, koliko je resnice v dotičnem čian« ku in kakšen namen je imel dotični članek. Opozarjam pa vsakogar, ki L-1 trosil k.tke neresnične vesti o meni, da bi m iskal za« ščite pred sodiščem. — Avgust Kogoj, me» hanik na Vrhniki.
*	Davčna sleparstva v Subotici. Suboti« ška policija je te dni zaključila preniskavo, ki jo je dvajset dni vršila proti dr. Satlerju in 5 davčnim uradnikom. Dr. Satler je bij izročen sodišču. Obtožen je zaradi zakotne-, ga pisarstva, kaznivega po zakonu o advo« katih in zaradi podkupovanja in nedopust« nih intervencij v davčnih zadevah, pri če« mer je interesentom zaračunaval ogromne vsote. Imel je dobre zveze z industrijci in trgovoi. Država je bila pri tem oškodova« na za več milijonov dinarjev.
Ljubezen svojega moža
si boste ohranili, ako pazite na negovanje svojega telesa. Uporabljajte zatorej za svojo dnevno intimno toaleto preizkušeno sol za izpiranje »ISLA« izplakovalno sol (Isla-Spiilsalz), ki zanesljivo čisti in prijetno diši. Proizvaja se v kopališču Ischl, a dobiva se v vseh trgovinah te stroke.
v 875
Iz Ljubljane
u— Kolonisti mestne občine ljubljanske,
ki letujejo v Breznici na Gorenjskem, se vrnejo v Ljubljano v soboto 30. t. m. ob 12.30 na glavni kolodvor. Starši, pridite
ponje!
u— Obnovljene hiše. Na Sv. Petra nasipu je bila te dni preurejena in prepleska-na hiša veletrgovca g. Rohrmanna. Na Sv, Petra cesti je prebeljena enonadstropna hiša št. 10 last dr. Dolšaka, prepleskana pa ie tudi enonadstropna hiša št 39 last g Hauptmanna. V Gosposki ulici pride sedaj popolnoma do veljave hiša št. 3 last tr govca Preloga in pa seveda tudi novo prebeljena hiša v kateri je Narodna kavarna. V Lingerjevi ulici bodo te dni prebe lili mestno hišo. Postavljen je že oder in so z delom že pričeli. Dalje je dobila no vo lice tudi trinadstropna mestna hiša v Prečni ulici. Ljubljana postaja čedalje lepša, vendar pa je v nekaterih ulicah še vedno več hiš, ki so nujno potrebne, da se jih prebeli.
u— Preureditev tovarne. Na Poljanskem nasipa popravlja in prezidava tovarniška poslopja g. Adolf Reich. Adaptacijska dela vodi tvrdka G. Toniess. Odstranjena bo tudi stara lesena ograja, tako da bo prišlo preurejeno poslopje do čim večje veljave.
u— Na častni večer g. dr. Jakoba Topla« ka, predsednika in častnega člana starešin« ske zveze JAD Triglava, odpotujejo ljub« ljanski starešine v Maribor z osebnim vla« kom v soboto dne 6. septembra ob 13.50. Vsi gg. starešine, ki nameravajo v Maribor, naj se blagovolijo udeležiti sestanka v to« rek 2. septembra ob pol 9. zvečer v re» stavraciji »Zvezdi« ▼ svrho podrobnejšega dogovora. Kdor ne bi utegnil na sestanek, naj javi svojo udeležbo pismeno finaične« mu svetniku g. Volčiču na finančno direk« cijo v Ljubljani.
u— Ogromni paradižniki Izpod Rožnika. V našo redakcijo je prinesel včeraj go« spod Edvard Zorko tri ogromne paradiž« nike, ki so prava rariteta: vsi trije tehta« jo 2 in pol kilograma Zrasli so na vrtu znanega ljubljanskega kavarnairja in re« stavraterja g. Frana Krapeža pod Rožni« kom. Onim, ki se za ta redki vrtni pride« ldk zanimajo, sporočamo, da so ti orjaški paradižniki razstavljeni v izložbi oglasne« ga oddelka »Jutra« ▼ Prešernovi ulici 4.
Razne nesreče la nezgode. Med Višnjo goro in Grusupljem se ie predvčerajšnjim na večer ponesrečil 39 letni uslužbe nec ljubljanske reševalne postaje Alfonz Valant Valant se je vozil s kolesom po z gramozom posuti cesti, ko mu je nenadoma spodletelo, padel je na tla in si zlomil desno roko v rami. — Sodarju Jakobu Hyn-čiku, zaposlenemu pri Stanku Kosivniku na Celovški cesti 68 ie padel v sredo pri podiranju zidu na glavo težak kamra in ga precej poškodoval. — Marija Lotriče-va, 5 letna posestnikova hči iz Jatnnika nad Škofjo Loko je padla pod težko naložen voz in si zlomila desno roka — V tovarni Saturnus sta se v sredo popoldne poškodovala mizar And. Verbič, ki se je močno urezal v levo roko, 26 letni delavki Mariji Kunčkovi pa je padel na nogo večji kos pločevine in ji prebil žilo. Vsi ponesrečenci so v splošni bolnici v Ljubljani.
Prispevek za slepe. Tenorist kralje« ve opere v Ljubljani g. Leopold Kovač je bil naprošen v veseli družbi, da zapoje ka« ko pesem za bedne slepe. Odzvai se je rade volje prošnji, družba pa je zbrala 110 Din za siromašne slepce. Priljubljene« mu tenoristu iskrena hvala!
Drzen vlom na Viču. Na Viču, na Cesti na Brdo je bil izvršen v pretekli noči v gostilniške prostore Antona Križnika drzen vlom. Tatovi so odnesli več različne obleke, moškega perila in nekaj parov čevljev. Vlom je bil opažen šele zjutraj, nakar je oškodovanec zadevo takoj prijavil na viški stražnici Kot storilci so na sumu neki potepuhi, ki se že dalje časa klatijo v tamosnji okolici Ker so ogrožali že večkrat tudi druge gospodarje, jih bo skušala varnostna straža čimprej poloviti ter spraviti na varno.
u— Dr. Leo Šavnik zopet redno ordi« nlra.	.	446n
Iz Celja
ZNATNO ZNIŽANE CENE
one^a, Ki me mu mudi MO pomet fc
OVOMALT
idealen predjužnjek, ker ima veliko hranilno vrednost, a se zelo lahko pripravi. Ta predjužnjek ima zelo ugoden okus, ter omogoča prenašanje dnevnih tegob.	1^6
Sredstev za iztrebljenje je mnogo. Sigurno, milo, normalno iztrebljenje
Mestni osnovni šoli v Celju imata vpisovanje novincev in novink v ponedeljek 1. septembra od 8.—12. in od 15.—17. ter še v torek 2. septembra od 8.—12. v obeh pisarnah v prvem nadstropju mestne osnovne šole. V smislu odloka banske uprave mora biti vpisan in tudi hoditi v šolo, privatno poučevanje po novem dr žavnem zakonu o narodnih šolah odslej odpade) vsak deček in deklica, ki je do-polnrl(a) ali bo vsaj imel(a) do konca leta 1930. sedem let. Sprejeli se pa bodo v šolo tudi otroci, ki dovrše šele po novem letu 1931. sedmo leto, ako to želijo roditelji in je dotični otrok telesno dobro razvit Otvoritvena šolska maša bo v sredo 3. septere*»a ob 8. v župni cerkvi Zbirališče (tudi novincev in novink) bo ob pol 8. na dvorišča mestne osnovne šole. Po maši bosta učiteljski konferenci in v četrtek, 4. septembra že reden šolski pouk ob 8. zjutraj.
Smrtna kosa. V celjski javni bolnici sta umrla 32 letni mali posestnik Jurij Strga r iz Marijagradca in 49 letni brezposelni delavec Gašper Grabner z Dobrne pri Cehu.
Ne da se poboljšati. Včeraj je bila v najzgodnejših jutranjih urah aretirana na cesti sredi mesta 21 letna brezposelna natakarica Štefka iz okolice Zagorja, ki je pristojna na Vransko, ker se je nahajala v družbi nekaterih moških, ki so pri policiji in sodišču na skrajno slabem glasu. Štefka it bila poslana 26. t m. opoldne iz Zagreba v Celje po odgonu s prošnjo, naj ji pomaga celjska policija v domovno občino. To se je tudi zgodilo, vendar pa Štefka na Vranskem ni mogla vzdržati niti 34 ur m se je naslednji dan peš vrnila v Celje. Ker se dekle nikakor noče vrniti na pravo
omogočajo ARTIN-dražeje. Dobivajo se v , pot, bo pač morala deliti usodo enakih ne-vseh lekarnah za ceno 8 Din škatla. 290/4 1 stečnic.
e— Prenaglo vozar]en]e po mestu ie v v zadnjem času neprestano predmet ogorčenih debat vseh onih, ki si ne morejo nabaviti motornih vozil in morajo lepo z lastnimi nogami tlačiti ta ubogi svet. Gotovi lastniki in vozniki avtomobilov in moto-ciklov uprizarjajo po mestnih ulicah in cestah pravcate prvenstvene dirke brez ozira na osebno varnost pešcev. -Vipcfme. je v preteklih dneh že ponovno, da so ljudje ušli smrtni nesreči le na skoro čudežne načine. Policija je pričela na brezobzir-neže, ki skozi mesto ne znajo in nočejo voziti s predpisano brzino, ostreje ^aziti in jih dosledno ovajati. Včeraj je bilo vloženih kar 6 takih prijav, in sicer 4 zaradi prenagle vožnje avtomobilistov in motoci-klistov, 2 pa zaradi drugih prekrškov cestno-policijskega reda. Če lahko večina avtomobilistov in motociklistov vozi počasi in z vso previdnostjo, se bo pač moralo tudi nekaj neprevidnih iziem temu privaditi. Sprva sicer težko gre, pa bo že...
e— Pojasnjena najdba blazin. Pred dnevi smo poročali, da je našel neki posestnik v Zavodni pri Celju v svojem kozolcu 4 krasne vezene blazine črne barve, vredne znaten denar. Blazine so bile izročene policiji. Včeraj pa se je zglasil na policiji odposlanec inž. Rakuscha iz Celja, ki ie ugotovil, da so bile blazine ukradene že pred 2 letoma iz Wokaunove vile na Starem gradu, ki jo ima sedaj v najemu inž. Ra-kuseh. Blazine so bile vrnjene lastniku, dočim bo policija še nadalje poizvedovala po tatu.
Iz Maribora
a— Delavska redukcija v Rušah. Ruška tovarna za dušik je svoj obrat zaradi stagnacije v prodaji svojih produktov za toliko skrčila, da je te dni odpustila iz službe 72 delavcev. Odpust je vzbudil med delavstvom razumljivo razburjenje, ker so v Rušah delavske razmere take, da prizadeti nikjer drugod ne morejo dobiti drugega zaslužka in so torej vrženi v največjo bedo a— Gradnja mostu čez Dravo pri Duple-ku se bliža koncu. Te dni zabijajo že zadnji steber na desnem bregu Drave. Montaža gornjega ustroja mostu je že preko polovice Drave in tudi nasipi na obeh bregovih za dovozno cesto so že dovršeni. Računajo, da bo most dogotovljen že v začetku oktobra, nakar se bo vršila slovesna otvoritev in blagoslovitev. Prihodnji teden bo skupna seja okrajnega cestnega odbora in okoliških faktorjev o organizaciji otvoritve.
a— Celodnevna kopalna tura na Mariborskem otoku. Ker so s 1. septembrom dnevi že znatno krajši in ozračje hladnejše, se uvede od 1. septembra dalje v kopališču na Mariborskem otoku celodnevna kopalna tura. Izkaznice, kupljene dopoldne, veljajo torej za ves dan.
a— Lastavke se poslavljajo. Naše ljubke sostanovalke lastavke so nas začele zapuščati. Malo zgodaj odhajajo letos, ker se običajno poslavljajo šele sredi septembra. Ali je morda njihov nepričakovan rani odhod napoved, da bo nastopila zgodnja zima?
a— Delo dobe takoj: 2 tapetrnka, 2 čevljarja, 1 Žagar, 1 mlinar, 11 kamnosekov, 1 raznašalec kruha, več vajencev sodarske, steklarske, kovinarske in kleparske stroke, kakor tudi več kuharic, sobaric in služkinj. Interesenti naj se obrnejo na borzo dela v Mariboru.
a— Občina Vrhovdol, na katere ozemlju leži banovinska trtnica in drevesnica "v Pekrah, je zaprosila okrajni cestni odbor, naj bi se korenito preuredila občinska cesta, ki vodi do trtnice in drevesnice. Okrajni cestni odbor je takoj pustil izdelati načrte in proračun ter je obenem tudi zaprosil bansko upravo, naj prispeva k stroškom.
a— Z močnim betonskim zidom in ograjo namerava okrajni cestni odbor mariborski zavarovati banovinsko cesto v Studencih pred posestvom Trofenika, kjer jo ie izpodkopala voda v zadnjem času tako močno, da je obstojala nevarnost, da se bo velik del ceste zrušil po strmini proti znanemu ovinku.
a— Valjar, težak 12 ton, je kupil mariborski okrajni cestni odbor za 240.000 Din. Dobavila ga je neka tvrdka iz Nemčije. Ima. močan Dieslov motor na surovo olje. Valjar se bo uporabljal za uravnavanje cest v okolici. Poizkusno valjanje bo izvršeno najbrž že prihodnji teden na novi cesti Limbuš— Pekre.
a— Smrtna kosa. V Mariboru je preminula 7-letna Josipina Semolič, hčerka zva-ničnika železnice, na posledicah srčne hibe. Pogreb bo danes ob 16. Blag ji spomin.
a— Za samostansko zidovje se je zopet prostovoljno vrnila pred dnevi pobegla samostanska sestra Ema Fleš. V času svoje odsotnosti se je baje mudila pri neki bivši sošolki.
a— Pazite na otroke. S karbidovim prahom se je v trenutku, ko ni bilo nobenega nadzorstva, zastrupil 2-letni sinček železničarja Lubeja. Otroka so morali takoj odpeljati v bolnico.
Iz Kamnika
Kamniške šolske zadeve. Naknadno vpi« sovanje učencev na šoli v Kamniku bo v ponedeljek 1. in v torek 2. septembra od 8. do 10. dopoldne. V sredo 3. septembra bo šolska maša, v četrtek 4. septembra se pa začne redni pouk. Šolsko vodstvo si je za moški oddelek nabavilo 63 novih klo« pi. K nabavi je prispevala Meščanska kor* poracija 8 kub. m lesa, ki so ga vzeli v tovarni Remec & Co na Duplici v račun in iz svojega lesa napravili po načrtih dr« žavnega higijenskega zavoda iične in prak« tične klopi. Dosedanje klopi so bile od le« ta 1882.
ka— Kolesaril hi njih dirke. V soboto proti večeru je neki kolesar podrl na oglu pred Janežičevo trafiko nekega 21 mesečnega dečka. Brezobzirnež ga je nato še s kolesom porinil od sebe ln odjremrL Mnenja smo, da bi morala mestna straža, ako že naznani slehernega motooiklista aH avtomobilista zaradi hitre in nepravilne vožnje, paziti tudi na bicikliste, ki vozijo po noči sploh brez luči in mestoma z brzino do 30 km. Zgolj naključje je, da se ▼ soboto ni deček bolj poškodoval ter postal mogoče pohabljen za vse življenje.
ka— Koncert salonskega orkestra. Naš salonski orkester je res marljiv. V soboto so imeli zopet kor.cert. Topot »pri Petru«. Obisk je bil za majhne lokale zelo voljiv.
ka— Kamniška nedelja. V nedeljo je zopet pohitelo v naše mesto in na planine mnogo turistov, tako da je nudilo mesto prav pestro sliko. Na kopališču ob Nevljici ie kar mrgolelo ljudi, čeprav ni bilo bog-ve kaj vode. Vse je hotelo izrabiti poslednje lepe dneve in se ohladiti v hladni vodi. Promet je bil v mestu velik; avtobusi so prevažali ves dan, posebno popoldne turiste in domačine v Stranje in iz Stranj v bližnjo okolico.
Iz Trbovelj
t— Cestna razsvetljava. Za cestno razsvetljavo je pri nas še precej dobro preskrbljeno, vendar so tudi v tem pogledu še nekateri nedostatki, predvsem ta. da se luči ne prižgo takoj, ko postane tema, ampak se pri tem drže najbrž gotove ure. Vsaj ob nočeh, ko ni lune, naj bi se prižgale luči že takoj v mraku, kajti ob tem času je po glavni cesti največje vrvenje. Pa ti pridejo kolesarji brez luči, pa še vozovi brez luči in nesreča je lahko takoj tu. Torej ne ob gotovi uri, ampak kadar je potrebno, takrat naj gore luči.
Iz 'Hrastnika
h— Hrastniški romarji. Preteklo soboto opoldan je odšlo pod vodstvom tukajšnjega kaplana g. žalarja precejšnje število romarjev iz Hrastnika in okolice na Brezje. Romanja so se udeležile v pretežni večini ženske in četudi se je v »Slovencu«
pisalo, da so bili izključno le naši rudarji, smo opazili sorazmerno manj rudarjev, pač pa precej steklarjev in okoličanov, kakor iz čeč, Prapretna itd. Mnenja smo, da se to romanje ni vršilo v pravem času, kajti v današnji veliki rudarski bedi se rudarji ne morejo udeležiti romanja in ako bi odšli na Brezje res izključno sami rudarji, bi si marsikdo lahko mislil, da ne žive v tako veliki bedi, kakor se čuje.
Iz Ljutomera
lj— Bencinska črpalka. Pred trgovino g. Milana Sesslerja dovršujejo pravkar ben« cinsko črpalko, za katero so namestili v betonirani jami železen rezervoar, ki vse« buje 4100 1 bencina. Nad zemljo je več ko 2 m visok ličen steber, ki bo razsvetljen. Za naše mesto je ta črpalka vsekakor lepa pridobitev.
Iz Prekmurja
pm— Osebna vest. Te dni je zapustil Dolnjo Lendavo orožniški narednik*vodu;k g. Kerin, ki je premeščen v Maribor. G. Kerin je služboval v Lendavi sedem let. Ka> kor vesten je bil v službi, tako pridno se je udejstvova! v javnem življenju izven siuž* be kot dober narodnjak. V tej dobi si je pridobil mnogo znancev in prijateljev, zla« sti med Prekmurci. Želimo g. Kerinu na novem mestu prijetno bivanje.
PODARSTVO
Carinska unija ali prefe-renčni sistem
Pod gornjim naslovom je privatni docent univerze v ženevi dr. L. Sommer objavil te dni zanimiv članek o trgovinsko-političnih vprašanjih agrarnih držav v zvezi s pravkar otvorjeno konferenco v Varšavi. Dr. Sommer izvaja približno naslednje:
Ideja sklicanja konference agrarnih držav v Varšavi je v nekem pogledu posledica razprav na letošnji konferenci za carinsko premirje v ženevi. Na tej konferenca je bilo prvikrat opažati, da obstoja neka solidarnost predvsem med vzhodnimi agrarnimi državami in od tega časa je zamisel interesne skupnosti agrarnih držav še bolj oživela. Do vidnega izraza je prišla ta ideja skupnosti v načrtu ustanovitve agrarnega bloka, katerega trgovinsko-politični značaj seveda še ni dovolj jasno začrtan.
Program varšavske agrarne konference je trojen: v prvi komisiji se bodo razpravljala vprašanja trgovinske politike in kredita, v drugi veterinarska vprašanja, v tretji pa problemi gospodarskega sodelovanja agrarnih držav. Tako je namen konference približati se po treh različnih potih vrhovnemu cilju, t. j. omiljenju agrarne krize. Ni dvoma, da bo trgovinsko politični problem na tej konferenci stopil v ospredje in da se bo gibala diskusija predvsem v okviru vprašanj, ki so v zvezi z ustanovitvijo ro-munsko-jugoslovenske carinske unije. Konferenca se bo morda pečala tudi z vprašanjem, katera alternativa, carinska unija ali preferenčni sistem, nudi večje gospodarske koristi.
Ideja carinske unije je v zvezi z gotovim gibanjem, ki ga je znova izzvala akcija za Panevropo. Dr. Sommer izraža bojazen, da bi z ustanovitvijo poipolne carinske unije nastale težkoče zlasti v pogledu razdelitvenega ključa za carinske dohodke. V svoje-časni nemški carinski uniji je razdelitveni ključ odgovarjal številu prebivalstva posameznih državic in držav, kar pa je pogosto dalo povod za spore. Težkoče bi tudi nastale v pogledu izravnave carinskih tarifnih postavk, ki so v vsaki državi rezultat gotove potrebe po zaščiti in se ne dajo mehanično prenesti na tuj carinski sistem, ki ima namen urediti zaščito na podlagi drugačnih produkcijskih stroškov ia drugačnih potreb.
Po naziranju dr. Sommera bi bila carinska zveza na podlagi preferenčnega sistema (kakor je dejansko zaenkrat mišljena med Rumunijo in Jugoslavijo, op. ur.) lažje izvedljiva in bolj priporočljiva ter bi v resnici predstavljala čisto gospodarski ukrep. Rumunsko - jugoslovenski agrarni blok bi (skupaj z državami, ki bi se temu bloku pridružile) priznaval tretjim državam, ki bi se obvezale prevzeti gotove količine agrarnih proizvodov, posebne preferenčne in ugodnostne carine pri uvozu. Po njegovem mnenju je taka unija agrarnih držav možna tudi brez ustanovitve izvoznih družb z monopolnimi pravicami. Treba bi Ie bilo spraviti priznavanje preferenčnih uvoznih carin v zvezo s tem, da uvoz agrarnih proizvodov dotične države ne pade pod določeno povprečje. Tak način bloka s prefe-renčnim sistemom na podlagi izvoznih kontingentov bi pomenil prenos že davno uveljavljenega privatno - trgovinskega običaja na ureditvi gospodarskih odnošajev med državami. Preferenčna carina pomeni nekako nagrado za zasigurani izvoz domačih pridelkov. Sistem ugodnostnih aH preferenčnih carin pa nudi nasproti popolni carinski uniji še to prednost, da ni nikakor politično pobarvan in predstavlja le čisto gospodarsko in trgovinsko-politnčno sredstvo zbliža-nja. Preferenčni sistem podira tudi dosedaj trdni princip neomejene klavzule o največjih ugodnostih, ki se uporablja zgolj mehanično in ne more yadovoljiti potreb v gospodarskih odnošajih med dvema konkretnima državama.
novitvi pletilske sekcije pri omenj. društvu kot začasne strokovne organizicije pletil-cev in poročilo o smernicah bodočega delovanja (poroča začasni predsednik sekcije g. Henrik Franžl); 3. Razprava o priznanju pletilstva kot samostojne obrti, ki naj bo vezana na strokovno predizobrazbo; 4. Razprava glede učencev in učenk, učne dobe ter sposobnostnih izpitov; 5. Razprava o ustanovitvi lastne obrtne zadruge pletil-cev; 6. Razprava o ukrepih proti izkoriščanju šibkejših pletilskih podjetij od strani nekaterih velikih odjemalcev; 7. Volitev pripravljalnega odbora za ustanovitev pletilske zadruge; 8. Slučajnosti.
Vabila za to zborovanje bodo te dni razposlana in je stanovska dolžnost vseh pletilskih podjetij, da bodo na zborovanju zastopana. Ker je društveni seznam naslovov nepopoln, naj se udeležijo zborovanja tudi podjetja, ki vabila eventualno ne bi prejela.
Pletilci dravske banovine se organizirajo
Na pobudo nekaterih pletilskih podjetij je bila nedavno pod okriljem Društva industrijcev in veletrgo.vcev v Ljubljani ustanovljena sekcija pletilcev z namenom, da organizira vse pletilce dravske banovine, jih napoti h skupnemu delovanju v strokovnem pogledu in jih združi k skupni akciji za to, da se pletilstvo prizna kot samostojna obrt, ki naj bo vezana na strokovno predizobrazbo, da se uredi vprašanje učencev in učenk v pogledu učne dobe in sposobnostnih izpitov in končno, da se osnuje samostojna zadruga pletilcev, ki naj v bodoče skrbi za zboljšanje razmer obstoječih pletilskih podjetij.
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je zato pozvalo vsa pletilska podjetja dravske banovine, da se udeleže prvega zborovanja pletilcev, ki se bo vršilo v sredo 3. sept. ob S. nri popoldne v posvetovalnici zbornice za TOI (Bethovnova ulica št. 10, pritličje desno) z naslednjim dnevnim redom:
1. Pozdrav predsednika Društva industrijcev in veletrgovcev, 2. Poročilo o usta-
— Položaj v tekstilni industriji. Te dni se je vršil v Zagrebu sestanek predstavnikov naše tekstilne industrije, ki je, kakor znano, organizirana v Savezu tekstilne industrije kraljevine Jugoslavije. Na tej konferenci se je razpravljalo o situaciji na tržišču in o vprašanjih, ki so v zvezi s sinaj-skimi sklepi. Ugotovljeno je bilo, da so cene domačih bombažnih tkanin danes za 8 do 10% nižje kakor lani, kar je v zvezi z nazadovanjem cene bombažu. Od februarja do danes je cena ameriškemu bombažu v New Yorku padla od 16.5 na 11 dolarskih centov. Ta padec za letošnjo zimsko sezono še ne more priti v popolnosti do izraza v cenah bombažnih tkanin, ker sedanje blago izvira še iz bombaža, ki je bil nakupljen po višji ceni. Zato ni pričakovati, da bi naše tvornice znižale cene sredi jesen, in zimske sezone, kar bi bilo po mnenju tekstilne industrije tudi v interesu trgovine same. Upoštevati pa je tudi treba, da se ameriška vlada pripravlja regulirati cene bombažu, ki so danes že precej nižje kakor pred vojno. Na konferenci je bil ugotovljen zanimiv pojav, da so cene številnim vrstam tekstilnih proizvodov naše domače industrije zaradi ostre medsebojne konkurence že precej nižje od uvozne paritete. Zato za cene teh izdelkov ni več merodajna uvozna zaščitna carina, kakor je to bilo še pred leti, ko so tvornice lahko v polni meri izkoriščale zaščitne carine. Naše bombažne tkalnice so danes v stanju, da krijejo vso potrebo za širok konsum, edino špecijalni proizvodi, za katere poraba ni velika, se uvažajo še iz inozemstva. Navzlic nizkim cenam pa se v zadnjem času opaža, da nekatere češkoslovaške in italijanske tvornice nudijo gotove vrste tekstilnega blaga po tako nizkih cenah, ki izključujejo vsako konkurenco domačih tvornic, inozemskim tvornicam pa pogosto prinašajo izgubo. V splošnem pa je položaj v tekstilni industriji še prilično ugoden, izvzemši pletilske industrijo in industrijo nogavic, kjer produkcija že presega kapaciteto tržišča. So pa še gotove panoge tekstilne industrije, ki niso dovolj zastopane v naši državi. Tako so bile v zadnjem času ustanovljene tri tkalnice za svilo v Mariboru, Osijeku in Varaždinu. Naša tekstilna industrija zaposluje sedaj 25.000 delavcev, katerih skupne letne mezde presegajo že četrt milijarde Din. Na konferenci se je razpravljalo tudi o pritc^bah grosistov glede konkurence, ki jo delajo podjetja grosistom s tem, da dobavljajo blago tudi detajlistom.
= Tvorniea okenskega stekla bo v Pan-čevu. Kakor smo že nedavno poročali, bo v naši državi zgrajena velika mehanična tvornica stekla, ki bo krila vso našo potrebo okenskega stekla. Češkoslovaškemu karte-lu ploščatega stekla Vitrea d. d. in francoskem ukoncernu St. Gobain je kot ustanoviteljem po daljših pogajanjih uspelo iz-poslovati od mestne občine Pančevo načelni sklep, po katerem bo občina prepustila novi tvornici potrebno zemljišče brezplačno. Delniška glavnica tega novega podjetja bo znašala 20 milijonov Din. To bo prva mehanična tvornica ploščatega stekla v Jugoslaviji, ki bo krila vso našo letno potrebo okenska stekla v višini 1,200.000 m2.
= Potek velikih osuševalnih del pri Pančevu. Francoska družba Batignol, ki že drugo leto vrši velika osuševalna dela na poplavnem ozemlju pri Pančevu, je izvršila že velik del nasipov in odvodnih kanalov. Po pogodbi ima še 14 mesecev časa, da to ogromno delo povsem dovrši. Do tega časa bo dovršen tudi novi orjaški mcs* nreko Dunava pri Pančevu, ki bo vezal Banat z Beogradom in ki se gradi na račun nemških reparacij. Pravočasna dovršitev osuševalnih del bo odvisna od letošnje zime, ker namerava družba v primeru mile zime dela nadaljevati tudi preko zime. Na ze-munski strani so te dni pričeli z deli za gradbo mostu preko Save, ki bo vezal Beograd z Zemunom in bo stal v bližini obstoječega železniškega mostu.
= Kam z denarjem. Denarna obilica, ki vlada na zapadno-evropskih denarnih trgih, se je zadnje tedne tako poostrila, da so banke v skrbeh, kam bi z denarjem. Pariške banke smatrajo že za veliko uslugo, če plačajo za takoj razpoložljive vloge na
leto, ker nimajo nikake možnosti, da bi obilno pritekajoča denarna sredstva likvidno naložile. Dnevni denar stane danes 1 K% obresti, in navzlic temu nI še nikjer opažati naraščanja investicijske podjetnosti. V Švici so brezobrestne žirovne vloge bank pri tamošnji Narodni banki dosegle že rekordno vsoto 232 milijonov frankov (2.5 milijarde Din). Privatna diskontna obrestna mera je padla tu na 1%%. Tudi švicarske banke se branijo hranilnih vlog in so te dni ponovno znižale vložno obrestno mero za H V Nemčiji je privatni diskont že za 1% nižji kakor oficijelni. V Avstriji in Češkoslovaški pa je postalo zopet aktuelno ponovno znižanje diskonta.
— Zakon o davčnih in taksnih ugodnostih za hotelsko industrijo je sedaj objavljen tudi v »Službenem listu« dravske banovine št 21 od 28. avgusta.
= Prodaja starih sodov. Dne 19. septembra se bo vršila pri osrednjem skladišču materijala državnih železnic v Zagrebu licitacija starih pločevinastih in lesenih sodov. Predmetni oglas je v Zbornici za TOI.
= Prodaja smrekovega lubja. Direkcija šum v Ljubljani odda po pismenih ponudbah smrekovo lubje. Ponudbe je vložiti do 18. septembra. Predmetni oglas je v pisarni Zbornice za TOI.
= Dobare. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 5. septembra ponudbe za dobavo nalučnikov; direkcija državnega rudnika v Kaknju do 11. septembra za dobavo strokovnih časopisov; direkcija državnega rudnika v Zabukovci do 18. septembra za dobavo ovsa in sena, žarnic, raznih olj, tovotne masti in bencina in direkcija državnega rudnika v Kreki do 18. sep tembra za dobavo masti za jamske vozičke. Vršile se bodo naslednje ofertne licitacije: 18. septembra pri direkciji državnih želaz-nic v Zagrebu glede dobave azbestno-ce-mentnega škriljevca in pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave raznega papirja; 19. septembra pa pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave pisarniških potrebščin. Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.
BORZE
28. avgusta. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet slab. Le v devizah Praga in Curih je bilo nekaj potrebe. Tečaji deviz so ostali skoro nespremenjeni, le devizi Berlin in Praga sta za malenkost čvrstejši.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda obdržala nespremenjene tečaje in se je trgovala le za aranžma po 437. V ostalih državnih papirjih ni bilo prometa. Blairova posojila notirajo nekoliko čvrsteje. Med bančnimi papirji se je Praštediona ponovno okrepila in je bila zaključena po 925; v ostalem pa so bili zaključki v Union banki po 191 in v Poljodelski po 56. Od industrijskih delnic je bila zaključena edino Šečera-na po 309. Trboveljska je nadalje nekoliko popustila na 305 — 399 brez prometa.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 22.715, Berlin 13.4675. — Bruselj 7.8834. — Budimpešta 9.8866. — Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.9). — Dunaj 796.83. — London 274.54. — Newyork 56 275. — Pariz 221.81. — Praga 166.92 — 167.72 (167.312). — Trst 294.15 — 296.15 (295.15).
Zagreb. Amsterdam 22.715, Dunaj 795.33 do 798.33, Berlin 13.4525 — 13.7525. Bruselj 788.34, Budimpešta 987.16 — 990.16, Milan 292.172 - 294.172, London 274.14-274.94, Newyork ček 56.175 — 56.375, Pariz 220.81 do 222.81, Praga 166.92 - 167.72, Curih 1094.4 — 1097.4.
Curih. Zagreb 9.12875, Pariz 20.24, London 25.05125, Newyork 514.45, Bruselj 71,9250, Milan 26.9450, Madrid 54.60, Amsterdam 207.2750, Berlin 122.86, Dunaj 72.7350, Sofija 3.73, Praga 15.2725, Varšava 57.70, Budimpešta 90.2250.
Dunaj. Beograd 12.5275 ~ 12.5675, Ber lin 168.655 — 169.155, London 34.7975 do 34.4975, Milan 36.9825 — 37.0825, Newyork 706.10 - 708.60. Curih 137.24 - 137.74.
Efekti.
Ljubljana. 8% Blair 97.75 bi., 7% Blair 87.25 bi., Celjska 160 den.. Ljub. kredit. 122 den., Praštediona 910 den., Kreditni zavoo 170—180. Vevče 124 den.. Ruše 280—300 Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 437—437.75, za december 437—437.75, investicijsko 88—88.50, agrarne 55—56, 8 odst. Blair 97.375—98, 7 odst Blair 86.50—86.75, 7 odst Drž. hip. banke 85.50 do 86.25, 6 odst begluške 76.50 do 77; bančne vrednote: Praštediona 920 do 925, Jugo 77.50 do 78.50, Union 191—192, Narodna 8000 do 8175, Strpska 188 do 190, Zemaljska 133.50 do 135, Ljubljanska kreditna 122 den., Poljo 55.50 do 56; industrijske: Nar. ta-ska 25 den., Našička 1100 do 1200, Gutmann 147.50 —160; Slaveks 60 den., Slavonija 200 do 202, Danica 90 do 102, Drava 210 den., šečerana 308—309, Brod vagon 112 den., Vevče 124 den., Uniion mlin 120 den., Isis 37—42, Dubrovačka 398 do 400, Oceanija 205 do 225, Trbovlje 395—399.
rahlo kot
sapica pokriva polt
treba lesa, ki se v strokovnih krogih ceni na preko 100.000 kub. metrov. Razumljivo je, da se tarifarno ugodno ležeči jugoslovenski in avstrijski producenti zanimajo za to, da si zagotovijo prodajno možnost. Se veda pa njihovo stališče spričo rumunske konkurence in Rusije, kot najnovejšega trgovskega partnerja Italije, ni lahko. V severnih deželah je situacija na lesnem trgu predvsem zaradi pritiska ruske produkcije zelo napeta. V lesni produkciji Poljske vlada težka kriza, ki se zrcali v ukinjenem ali hudo omejenem obratu žag.
ŽITO
+ Chicago (28. t. m.) Tendenca za pšenico stalna, za koruzo in rž čvrsta. Pšenica za september 96 yK, za december 91 in tri osminke, koruza za september 97 in tri osminke, za december 92 in sedem osmink.
+ Žitni trg (28. t. m.) Pod vplivom slabih ameriških tečajev so cene pšenici in ko ruzi na budimpeštanski terminski borzi da nes ponovno nekoliko nazadovale. Tako no-tira oktoberska pšenica le še 16.24 naspro ti včerajšnjemu tečaju od 16.95 in 17.01 v početku tedna. Koruza za avgust pa notira 15.75 nasproti 16.20 v početku tedna. Slaba tendenca na kontinentalnih žitnih trgih je posledica pritiska ameriških cen, ki nazaduje v zvezi s težkočami kanadskega žitnega poola, ki se bori s težkočami zaradi financiranja letošnje letine, ker provinčne vlade v Kanadi nočejo prevzeti jamstva za: kredite in je s tem nadaljnji obstoj poola nesiguren
+ Ljubljanska borza (28. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Zaključen je bil 1 vagon koruze. Ponujali so (slovenska postaja, plačljivo 30 dni): pšenico: baško, 80/81 kg težko, mlevska tarifa po 242.5—245. 79/80 kg po 237.5-240. 78/79 kg po 232.5-235: rž: baško, 72 kg po 170 do 172.5; ječmen: baški. ozimni. 66/67 kg po 185—1875; oves: baranjski. dobava v prvi polovici avgusta po 210—215; koruzo: baško po 165—167.50; moko: baško iz nove pšenice po 395—400
+ Novosadska blagovna borza (28. t. m.) Zaradi pravoslavnega praznika borza danes ni poslovala.
-f Budimpeštanska terminska borza. (28. t. m.) Tendenca mlačna, promet srednji. Pšenica: za oktober 16.24—16.25 (obračunski tečaj 16.40), za marc 17.84 do 17.85 (18.00), za maj 18.48—19.00; rž: za oktober 10.20—10.21 (10.40), za marc 11.42—11.45 (11.60); koruza: za avgust (15.80), za maj 15.45—15.50, tranzitna za maj 14.00.
SPOHT
Blagovna tržiSča
LES
-f Ljubljanska borza (28. t m.) Tendenca za les nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Povpraševanje je za smrekove »foderine« (brez jelke, I., II., 1—2 vagona, dolž. 4 m, debelina 16 X 110 ali 24 X 115, dobava v 3—4 tednih), za smrekove deske (12, 18 in 24 mm, širina 22, 25, 28, 30, 33, 36 cm), za orehove hlode (za furnir, od 50 cm .srednjega premera navzgor, od 1.60 m dolžine navzgor), za 2—3000 brzojavnih drogov (dolž. 6.50 m, premer na vrhu najmanj 10.5 cm), za orehove plohe (I., brez grč, od 30 cm širine navzgor, dolž. od 3 m navzg.) in za hrastove ter bukove pragove (2.60X 24X14X15 in 2.60X21X13X13, najmanj ša količina 15.000 komadov, cene: hrastovi, I. 66 Din, II. 58 Din, bukovi, I. 44 Din, II. 38 Din, fco Sušak, prosto vseh stroškov).
Situacija na lesnem trgu se zadnji teden ni zboljšala, kakor bi bilo pričakovati. Navzlic bližajoči se jeseni tudi v trgovini z drvmi ni opažati oživljenja; nasprotno cene za drva kažejo nadalje popuščajočo tendenco. V zadnjem času je bilo prodanih v inozemstvo nekaj rezanih drv, večinoma v dolžini 33 cm. Kakor je podoba, se bodo rezana drva tudi v bodoče največ prodajala. V tramib je nekaj povpraševanja za posamezne vagone v enaki dolžini in debelini ali za blago v strogo predpisanih dimenzijah. Za efektuiranje takih kupčij prihajajo seveda v poštev predvsem večje trgovske tvrdke z znatnejšimi zalogami, pa tudi le po cenah, ki odgovarjajo današnji mlačni tržni situaciji. V testonih je povpraševanje še nadalje prilično čvrsto. Precej italijanskih kupcev se oglaša tudi za prvovrstna bukova metlišča (v dolžini 1.10 in 1 m ter debelini 27/27 mm). V rezanem mehkem lesu je zanimanje za remeljne, pa tudi za madrijerje in >bastings< (za Francijo). V
Službene objave LNP
(Seja upravnega odbora 27. avgusta 1930)
Prisotni: Rybar, inž Debelak, Kurek, Ko*
v?c P- ravn. Šetina. Kralj, Dorčec. Bulje*
• *,N." Novak, Logar, Vospernik, Bostič in Malovrh.
Odobri se razpis pok. tekem $K Želez* ničar v Mariboru.
Ugodi se prošnji SK Olimp, Gaberje* Celje. štev. 154 z dne 4. avgusta 1930 s tem, da se rezervira termin 7. novembra 1930 v Celju za izvedbo I. športnega dne.
Na znanje se vzame dopis SK Ilirije, Ljubliana. z dne 25. julija in dopis z dne 3. avgusta v zadevi tekem za pokal JNS.
Na dopis ŽSK Hermes štev. 191, z dne 4 avgusta je odgovorilo tajništvo LNP z do pisom št. 349*30, z dne 7. avgusta.
Na osnovi dopisa SK Javornik št. 40, dne 19. avgusta in v smislu odredbe LNP se poziva SK Elan, Novo mesto, da do 6. septembra t l. v izogib suspenza naka< že SK Javorniku preostali znesek 400 Din kot neizplačano razliko za potni pavšal ob priliki prv. tekme SK Elan : SK Javornik v Novem mestu dne 17. avgusta t. 1.
Dopis SK Diska, Domžale, št 60 z dne 16. avgusta, v katerem javlja, da bo pro« slavil dne 7. novembra desetletnico obsto* ja kluba in odigral mednarodno tekmo s Villacher SV, se vzame na znanje in se tekma odobri. Na dopis št. 66*30 z dne 20. avgusta je tajništvo LNP že odgovorilo.
Sporoča se SK Jadranu v Ljubljani, da je JNS glasom dopisa št. 1286*30, z dne 18. avgusta zavrnil protest proti po LNP izrečeni kazni od 500 Din. Glede nadalj* njega- postopanja proti predsedniku in taj« niku kluba bodo sledili pozivi po kaz. od boru LNP.
Sporoča se SK Slovanu v Ljubljani, da je JNS zavrnil glasom brzojavnega sporo* čila protest proti odigrani prv. tekmi Gra fika : Slovan.
Na znanje se vzame dopis JNS št 1548 od 22. julija, v katerem na ponovno proš njo LNP odklanja odigranje prijateljske tekme drž. reprezentance v Ljubljani ob priliki njenega povratka iz Amerike z re« prezentanco LNP.
Klubom LNPa se sporoča: 1. Dovoljeno je zopet odigranje tekem s klubi ZNPa, 2. v času od 25. avgusta do 6. septembra je JNS prepovedal odigranje javnih tekem.
SK Admira, Beograd, nudi tekmo dne 14. septembra v Ljubljani za odškodnino polovico voz. stroškov 3. raz. oseb. vlaka, prehrano in event. prenočišče, vse za 14 Igralcev. Naslov SK Admira, Beograd, Obi* ličev venac 12, g. F. Jahn, pekara »Čur> čia«.
Pozivajo se klubi, da poravnajo svoje denarne obveznosti LNP do najdalje 10. septembra 1930. Klub, ki ne bo do tega dne ooravnal terjatve, bo predlagan JNS v črtanje. — Tajnik I. (Seja poslovn. odbora z dne 27. VIII. 1930.)
Prisotni: Stanko, Kovač P., Šetina, Accet« to. Kovač J., Kačar.
Verificirajo se igralci s pravom nastopa dne 5. septembra 1930: za SK Grafika: Ju* van Ignac, Kobal Vladimir. Mekina Ru* dolf; za SK Amater, Trbovlje: šorel Jer« nej, Jordan Vinko; za SK Svoboda (Mari« bor): Harner Karlo, Sinkovič Ivan, Petrovič Miroslav: za SK Olimp (Celie): Gobec Iv.; za SK Krakovo: Marinšek Venceslav.
Verifikacija igralca Mlakarja Josipa za SK Grafika se bo vršila, čim predloži od* pustnico SK Ilirije. Iz seznama verificiranih igralcev se čr
Ljubljana).
Ponovno se pozivlje M. O. Maribor, naj izžreba vrstni red jesenskega prvenstve« nepa tekmovanja ter ga nemudoma predlo« ži LNP v odobritev.
Igralec SK Ilirije Jež Josip se preda ka* ženskemu odboru, ker je nastopil brez do» voljenja za klub, ki ni član LNP.
Igr. Sterle Matko in Trobevšek Lado se verificirata za ŽSK Hermes, čim poravnata zaostalo članarino SK Grafiki. — Tajnik IL
Povratek naše nogometne reprezentance
Po poročilih beograjskih dnevnikov se povrne v domovino naša nogometna repre* zentanca 31., oziroma 1. septembra. Priča« kuje se, da dospejo reprezentanti v Ljub« z gorenjskim brzim vlakom v nede« Ijo ob 19.30, s katerim bodo nadaljevali po kratkem nrestanku vožnjo domov v Beograd. LNP je skušal na vse načine do« seči pri JNS, da bi ostali naši reprezenta« tivci nekaj dni v Ljubljani, kjer naj bi odigrali tekmo z reprezentanco LNP. Na žalost je JNS prošnjo odklonil.
LNP poziva športnike, da se udeleže sprejema odličnih naših športnikov repre« zentantov. Pričakovati je, da bo športni« ke prišlo pozdravit tudi ostalo naše občin« stvo.
. - -. .... .	o- - \— .	. ■ imi nv^uauia > vi >i iv111111 h mraicev se cr*
Južni Italiji je po potresu nastala večja po- ta igralec Zupančič Boris (ŽSK Hermes,
TKD Atena (hazenska sekcija). V petek ob bl8.30 se poživljajo na strogo obvezen trening: Černe, Bernik, Tita, Jermol, Kai« ser, Brodar, Mirtič, Erber, Šmuc Špela, Na« na, Ica, Neta, Kavčič Boža, Dovgan, Jesih. Godler I. II., Gerta.
Sokol Ljublbjana IV. poziva k obvezne« mu sestanku za člane in članice v soboto 30. t. m. na vojaškem strelišču, Dolenj« ska cesta.
SK Ilirija (nogometna sekcija). Danes trening skupine II. Skupina I. trenira jutri v soboto ob 17.30. V nedeljo 31. t m. je za I. moštvo prost termin, rezerva pa igra predvidoma z Elanom iz Novega mesta. Seja sekcijskega načelstva bo danes ob 20. v «Evropi».
SK Elan (Novo mesio) : SK Ilirija rez. V nedeljo popoldne se odigra na prostoru Ilirije prijateljska tekma med novomeškim SK Elanom in rezervo SK Ilirije.
Službene objave Ljubljanskega plavalne« g a podsaveza. Redna odborova seja bo v soboto 30. t m. točno ob 20. v restavra* ciji »Slon«. Radi važnosti dnevnega reda udeležba vseh odbornikov obvezna. — Tajnik.
ASK Primorce (upravni odbor). Danes v petek ob 20.30 v zadnji sobi restavracije hotela »Slon« sestanek nekdanjih aktivnih nogometašev bivšega SK Primorja in La« ska. Namen sestanka: organiziranje old*boy moštva, trening, tekme itd. Dobrodošli tu* di starejši kibici. — Ob 21. istotam krat* ka seja eksekutive, na katero se vabijo in opozarjajo gg. odborniki.
Službene objave Ljubljanskega plavalne ga podsaveza. Danes v petek, točno ob 18. obvezen trening v Koleziji za sledeče \va* terpoliste: Trampuž, Sketelj, Tuma, Ko* lar, O.truba, Blei\veis, Šramel, Štolfa, lam« nik, Paver, Turnšek, Gabršek, Žirovnik, Je* sih, Erbežnik, Fritsch, Majer, Gregorič. V slačilnici morajo igralci biti najpozneje ob 17.45. V soboto 30. t. m. obvezen trening točno ob 18. na Iliriji. Tehn. referent
Dopisi
PRESERJE NAD LJUBLJANO. Preteklo nedeljo smo imeli zopet lepo zabavo v našem Sokolskem domu. Naši mladi gledališki igralci so igrali Petrovičevo tridejan-sko dramo »Duše« v popolno zadovoljstvo hvaležnih gledalcev. Za uspeh smo se prej malo bali, ker je odpovedal vsako pomoč bivši režiser in najboljši igralec. Naša bojazen pa je bila neutemeljena. Igra se je v vsakem oziru popolnoma posrečila. Režijo je vodil abiturijent br. Kirn. Dvorana je bila natlačeno polna. Poleg domačinov smo opazili tudi župnega starosto br. dr. Pi-penbaherja, ki je pred igro izpregovoril nekaj vzpodbujajočih besed, potem goste z Vrhnike in bližnje okolice. Pogrešali pa smo naše sosede iz Borovnice in nekatere domačine, ki so bili gotovo zadržani. Zato upamo, da nas posetijo v nedeljo 31. t. m. ko se igra ponovi.
DOLENJSKE TOPLICE. Tukajšnje So-kolsko društvo deluje zelo živahno. Tudi število članstva in naraščaja se je poiraio-žilo in upati je, da se bo s pričetkom šolskega leta zlasti povečalo število šolske dece. Društvo ima v svojem programu več propagandnih predavanj po bližnjih vaseh in si hoče tako pridobiti mnogo članov, zlasti mladine, v sokolske vrste. Prihodnjo nedeljo 31. t m. priredi društvo propagandni izlet s telovadbo v Valto vas, kjer bo telovadba na posestvu br. Kulovca. To bo v tekoči sezoni zadnji nastop. Prosvetni program za bodočo zimsko sezono se že pripravlja.
SOKOL
Sokolsko društvo v Medvodah bo imelo v nedeljo 31. avgusta svoj javni nastop, prvi po svoji zopetni ustanovitvi. Društveni oddelki bodo izvajali vse, za letos predpisane vaje. Sodelovala pa bodo tudi sosedna sokolska društva. Pri prireditvi bo sviral oddelek godbe Sokola L iz Ljubljane. Priporočamo sokolskemu članstvu in občinstvu, da pohiti v prijazne Medvode in podpre delo tamkajšnjega društva, ki mora danes boriti z velikimi težkočami, saj nima na razpolago pravih prostorov za telovadbo. Sokol Ježica. Na nastop v Mengeš 31. m. gremo korporativno vsi, članstvo, naraščaj in deca. Skupen odhod z vlakom ob 13.10.
Iz življenja in sveta
Tri pokolenja nizozemskih kraljic
Od leve na desno: Kraljica-mati Ema, prestolonaslednica Julijana, princ Henrik in vladajoča kraljica Viljemina. Slednja praznuje 31. avgusta svojo 501etnico. Nje soprog je princ Henrik Mecklenburški. Iz tega zakona je izšla hči Julijana, ki je določena
za bodočo kraljico Nizozemske.
Rekordi ameriške bedastoče
49 dni čepel na drevesu — Uspešno izkoriščanje bedastega početja v
reklamne svrhe
Iz Amerike prihaja vest, da je ameriški narodni junak Ketty, o katerem smo že poročali, pred par dnevi zlezel z drevesa, na katerem je čepel 49 dni in noči. Vrli mož je tedaj zvišal rekord, ki ga je doslej imel neki Američan iz Baltimora, za cel teden dni. Več tisoč oseb je pozdravilo zmagovalca, ko je njegova noga stopila na trdna tla rodne zemlje, med prisotnimi je bila tudi junakova soproga in nje triletni sinček. Navdušenja ni bilo ne konca ne kraja. Še par dni prej so hodili pod drevo prijatelji, znanci in sorodniki ter bodrili Kettvja, naj vztraja, vsak dan je hodila pod drevo soproga in bodrila svojega moža: »Še par dni pogum! Misli na svojo rodbino in na domovino.« Celo mali sinko je baje hrabril očeta naj vzdrži na drevesu na slavo Amerike. In mož je vzdržal...
Toda komaj je zapustil svoje gnezdo, se je povzpel na isto drevo drug enako podjeten možak, ki hoče ostati na drevesu tri mesece, neglede na to, da bo oktobra in novembra imel nai-brž sempatja slabo vreme in občuten mraz. Kettvjev rekord je tedaj že v nevarnosti in možu je že žal, da je šel prehitro z drevesa. Vsaj ves september bi moral še čepeti v vejah, da bi njegov tekmec prišel globoko v december, ki bi ga s svojim mrazom tako oslabil, da ne bi končal obetanega tromesečnega bivanja na drevesu. Ne smemo pa misliti, da ima Ketty same občudovalce. Tudi v Ameriki so ljudje, ki pravijo, da je njegov rekord gola prava pravcata bedastoča, češ da nima nikakega pomena, ker se ne da praktično izkoristiti. Toda Kettvjevi prijatelji odgovarjajo: »Kakšen pomen pa ima štafetni tek danes pri letalih in brezžičnem brzojavu? In vendar vživajo tekači veliko slavo.«
Tedaj rekord zaradi rekorda samega. Vendar pa ima to navidezno bedasto početje zelo plodonosno stran za rekordnike. Razne tvrdke za živila so prehranjale Kettyja 49 dni na drevesu, on pa je hvalil sardine tvrdke Brown, kruh parne pekarne Wilkinsa & Co., izborno gnjat chicaškega vele-sušilca Tompkinsa itd. Časopisi so be-
Novorojjenčki dobe številke
V porodnišnicah velemest je nevarnost zamenjave otrok zelo velika. Nedavno sta se v Chicagu tožila dva roditeljska para zavoljo zamenjave otrok. Uprava bolnice je sedaj odredila, da novorojenci takoj po rojstvu dobe svoje zapovrstne številke. Mlademu zemljanu se »napiše« številka na snežno belo kožo z ultravijoletnimi žarki. Slika nam kaže tako obsevanje novorojenčka.
ležili izjave, tvrdke pa so rade plačale po par stotakov za tako uspešno reklamo. Kettyjev naslednik bo z drevesa hvalil razne flanele, barhent in nepremočljivo šotorovino, kar vse bo rabil v vlažno-mrzlih jesenskih mesecih ter bo s tem tudi zaslužil lepe denarce. Morda bodo tudi njega vzpodbujali, naj v imenu domovine ostane na drevesu, naj se proslavi za vse večne čase in naj pokaže svetu, kakih naporov se ne boji Američan in kaka je vztrajnost ameriškega naroda.
Tisti, ki zmajujejo z glavami in se sprašujejo, da-li je svet poblaznel, ko se mu hoče takih rekordov, le pospešujejo učinkovitost početja, dasi imajo morda čisto druge namene. Tako dosegajo Američani rekord nad vsem svetom: oni znajo izkoristiti tudi največjo bedastočo v poslovnb-trgovske namene.
Od ribiške vasice do modernega pristanišča
Najnovejša izzivanja nemškega ministra Treviranusa, ki zahteva v svojih volilnih govorih odpravo tako zva-nega »poljskega koridorja«, so znova obrnila pozornost sveta na rastoči veliki trgovski emporij na Kašubski obali, kjer je zrastlo na zamočvirjeni in peščeni zemlji samo 15 km od starega in znanega Gdanska moderno poljsko pristanišče Gdvnia, ki šteje že danes nad 80.000 prebivalcev. Luka je projektirana za promet 15 milijonov ton in le s težavo obvladuje rastoči promet. Lani je novo pristanišče odpravilo nad 3 milijone ton blaga, kar je za milijon ton več nego je znašal predvojni obrat v gdanski luki.
Veliki uspeh poljskega dela je seveda vznemiril Nemce, ki jim ni toliko za bodočnost Gdanska kolikor za »izgubo« slovanskega ozemlja, ki so ga morali v mirovni pogodbi vrniti Poljski. Zato ni Gdvnia samo velikega gospodarskega pomena za Poljsko, ampak vrši tudi važno narodno vlogo. Utrdila bo poljsko pozicijo ob morju in onemogočila nadaljno ponemčevanje baltiškega obrežja in njegovega slovanskega zaledja. Tako bo tudi za vedno rešeno vprašanje »koridorja« in likvidirana tisočletna borba med slovanskim in nemškim plemenom ob Vzhodnem morju. O tem baš sedaj tako aktualnem »problemu« razpravlja članek »Poljska v borbi za morje«, ki ga prinaša najnovejša številka ilustrov. tedenske revije »Življenje in svet«. Članek je opremljen s stalnimi redkimi slikami. — Nič manj zanimiv ni članek »Kurdi in Afridi« v isti številki »Življenja in sveta«. Članek (s slikami) bi_morali citati vsi, ki se zanimajo za časniška poročila o »voini« med Kurdi in Turki ter med Afridi in Angleži.
Londonski labodi
Minuli teden so opazovali tisoči radovednežev množico okrašenih čolnov, ki je odrinila iz Citvja po Temzi navzgor. Vsi veslači so nosili starinske pestre noše. Eni, rdeče opravljeni, so imeli na prsih kraljevski grb, in drugi, modri, grb zgodovinskih vplivnih bratovščin: slikarjev in vinskih trgovcev v Cityju. Ta izlet, ki se ponavlja koncem vsakega avgusta že dolga stoletja, velia labodom, ki bivajo od nekdaj na Temzi v jatah po par sto kljunov. Pečen labod v perju po srednjeveški navadi je še vedno glavna privlačnost pri svečani pojedini, ki zaključi vsakoletne občne zbore obeh omenjenih uglednih udruženj. V to svrho rede pleskarii in krčmarii na Temzi lastne labode. Toda kraljevi dvor ima na reki tudi svoie labode. Noben lastnik ne sme biti oškodovan,
In tako je nastal reden izlet v svrho zaznamovanja letošnjega labodjega naraščaja. Po starem izročilu ostanejo kraljevski labodi nezaznamovani, dočim imajo pleskarski po eno in »vinski« po dve zarezi na kljunu. Mladi labodi avgusta še sledijo staršem, kas neje pa jih zapustijo. Veslači v zgodovinskih nošah lovijo ta naraščaj in ga zaznamujejo, če le ni kraljeva last. Seveda se pa cesto dogaja, da si poišče na pr. pleskarski labod družico med kraljevimi samicami. V tem slučaju se deli naraščaj v dve polovici med očetom in materjo. Samo pri lihem številu dobi očetova jata enega mladiča več. Tako zahteva srednjeveško izročilo. Ni lahko loviti labode, ki so izvrstni plavači, letalci in potapljači. Veslači več nego teden dni križarijo v trsju okraja London-Bridge. Zanimivo je tudi, da morajo biti po starih predpisih »voditelji« vseh treh lovskih čet: kraljevske, pleskarske in vinske, rodni bratje, da vlada med njimi sloga in sporazum. Za to dosmrtno čast se tedaj lahko potegujejo samo oni londonski čolnarji, ki imajo brate.
15.000 zastrupljenj z alkoholom
Londonski »Sunday Times« poroča iz New Yorka, da se je zastrupilo, oslepelo ali težko obolelo na mrtvoudu samo tekom zadnjega tedna v Zedinjenih državah 15.000 oseb. Pili so slabe »likerje«, ki jih tihotapsko prodajajo branjevci. Največ žrtev, 1100, izkazuje Kentucky, in vtej državi je odneslo žalostno prvenstvo mesto Wychita s 502 zastrupljen-cema.
Spomenik vojnim žrtvam v Dixmuideu
Flamci so nedavno med velikimi svečanostmi odkrili spomenik svojim žrtvam na bojnem polju pri Dixmuideu. Slavnost je imela nekakšen separatističen značaj ter je pri tej priliki prišlo do neljubih demonstracij.
Štirikratna poroka
Zakonca Marta in Ernest Treeb sta povzročila celo za Zedinjene države novo senzacijo. Gospa Marta je pobegnila staršem in dne 19. januarja na skrivaj poročila svojega soproga v evangeljski cerkvi v Jersey Cityju. Cerkvena slavnost je bila zakoncema tako všeč, da sta se mesec dni pozneje zopet poročila v Brookli-nu. Dva tedna pozneje sta se tretjič poročila v New Havenu v Kentuckyju. Minuli teden se je srečni par četrtič poročil v New Yorku. Kaj sličnega je mogoče seveda samo v Ameriki, kjer obstoji ne-broj protestantovskih verskih ločin, ki se ne zmenijo za že podeljeni zakrament, ako ga je izvršila kaka druga cerkev.
Ameriška suša
Vlada je objavila podatke o škodi po letošnji izredni suši. Ustanovila je 250 pomožnih odborov za prizadete okraje v 12 različnih državah. Osrednji odbor s Hooverjem na čelu bo med nje razdelil do 8 milijonov dolarjev pomožnega kredita. Tem opravkom je prezident letos žrtvoval vse počitnice. Do 270.000 far-merjev je ostalo brez živine in letine. Senator James Robinson, zastopnik najbolj prizadete države Kentucky je takole označil položaj v svoji državi. Pridelali smo le 10% normalne letine v žitu, 20% pri tobaku ter samo 5% pri krmi in detelji. Vsi pašniki so ugonobi jeni; od lakote pa žeje je poginila nepregledna množica živine.
Kaj je ikonofon?
Televizija spojena s telefonom se imenuje ikonofon. Ta kombinacija brezžičnega prenašanja slik in telefona povzroča, da se sobesednika vidita na veliko razdaljo in je pri takih pogovorih popolnoma nemogoče slepar-stvo, ki se često dogaja pri telefonu. Poskusi so se že uspešno izvršili in sedaj je treba le še stvar poenostaviti, da bo vporabljiva v prometu. Ikonofon bo že v doglednem času na Angleškem in v Ameriki splošno v rabi. Kogar telefon pokliče, stopi v kabino in sede
na stol. Ako stol pod seboj zavrti za 45 stopinj, je zveza vzpostavljena in obraz govorečega oblije močna višnjeva svetloba. Istočasno pa zagleda govoreči na deski nasproti sebe sliko svojega sobesednika, razloči vse njegove črte obraza ter premikajoče se ustnice ter sploh ves izraz govorečega človeka. Ker se slika na deski menja 18-krat v sekundi, ni slika prav nič pretrgana. Doslej so se poskusi z iko-nofonom posrečili le v spoju s telefonom, radiotehnika pa dela sedaj na to, kako bi se dalo isto doseči v brezžični telefoniji.
Izgubljeni milijonar
Van Lear Black, znani milijonar in športnik, je zaslovel kot letalec: prvi je po zraku potoval iz Londona v Kairo, v Baltimoru je izdajal dnevnik »Sunpaper«. kamor so popolnoma neovirano pisali najbolj levičarski, v drugih listih nemogoči sotrudniki. Zda.j je ta širokogrudni milijonar skrivnostno izginil med potovanjem iz Newyorka v Baltimore, ki ga je aa-stopil seveda na krovu lastne jahte. Nekega jutra Blackov strežaj ni našel gospodarja v kabini in ga je šel iskat na krov. A poleg prevrnjenega stola je ležal samo žepni robec. Parnik je takoj krenil nazaj, a vse iskanje je ostalo brezuspešno. Najbrž je Black zadremal; ponoči pa se je dvignil močan veter, med guganjem ladje je milijonar izgubil ravnotežje in padel v vodo.
ŠOLSTVO
Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča učne gospodarje, da bodo ponavljalni izpiti na gremijalni šoli v sredo 3. septembra po--poldne od 2. do 6. Vpisovanje v I. letnik se bo vršilo 4. in 5. septembra od 8. do 12. in od 2. do 6. v gremijalni pisarni. Za II. in III. letnik bodo vpisovanje, sprejemni :n drugi izpiti 9. septembra, vsakikrat od 2. do 4. popoldne. Pričetek šolskega leta se bo objavil na šolski deski na Ledini, v palači Trgovskega doma v Gregorčičevi ulici m v dnevnem časopisju. Vsak vajenec I. letnika naj prinese k vpisovanju 500 Din šolnine in 100 Din vpisnine, vajenci ostalih letnikov pa 500 Din šolpine.
Mestna ženska realna gimnazija v Ljub:
Poroka nemškega vojnega ministra
Vojni minister Groner s svojo nevesto gospo Gliick, rojeno Naher. Poroka se je vršila popolnoma tiho v rodbinskem krogu.
Smrt zavoljo osjega pika
Iz Welsa poročajo o čudnem smrtnem slučaju. Neka dekla v Buchkirch-nu je jedla kruh, namazan z medom. V medu pa je bila osa, ki je ženska ni opazila. Pogoltnila je oso, ta pa jo je pičila v grlo. Nesrečnici je začelo grlo tako otekati, da je po 10 minutah umrla med groznimi mukami. Oteklina ji je onemogočila dihanje in ženska se jc zadušila.
Konjski tat z dolarji
Ameriški državljan William Hurst je prišel iz Michigana v Pariz, da se izuči kiparstva in je seveda pridno kolo-vratil po Montparnasu, kjer je kolegom razodeval svoje sovraštvo do ameriške »suhe« politike. V okajenem stanju je neke noči povabil dva prijatelja na vožnjo skozi Pariz z izvoščkom. Na vogalu je stal konjiček, a voznika samega ni bilo videti: grel se je v bližnji krčmi. Mister Hurst je pogumno zagrabil vajeti, natovoril svojo družbo in pričel dolgo tavanje po spečih ulicah. Ob svitu je zaspani Američan srečno zapeljal voz v cestni jarek. Izmučeni konj se je prekucnil in si izpahnil nogo. Oba potnika sta jo jadrno popihala. Kot športnik in poštenjak pa se je Hurst zavzel za živinče, da odpregel in pozvonil pri najbližjem živinozdravniku. »Jutri pridem po konja,« je rekel, »posodite mi. prosim, 25 frankov, da grem domov Popolnoma sem suh!« Zivinozdravnik je segel v žep in mr. Hurst je šel spat. Drug dan je poiskal obupanega izvo-ščka in se z njim srečno pobotal. Plačal mu je 30.000 frankov odškodnine in stroške za živinozdravnika. Izvošček je policiji prijavil, da ni oškodovan, vendar je strogi komisar vtaknil dolarskega konjskega tatu v zapor.
ljani. Razredni in vsi drugi izpiti bodo od 1. septembra naprej po razporedu na deski v vestibulu zavoda. Vpisovanje bo: za 1. razred 11. septembra; za na novo vstopivše gojenke v 2. do 8. razred 12. septembra; za gojenke, ki so bile že na zavodu pa 13. sep* tembra. Otvoritvena služba božja bo 15. septembra v nunski cerkvi. Začetek pouka 16. septembra ob 8. Vpisovanje v trgovski tečaj se bo vršilo 15. septembra ob 9. Spre-, jentni izpit bo 16. septembra ob 8. Začetek pouka 17. septembra ob 8.
Gospodinjska šola »Mladika« v Ljubljani. Vpisovanje gojenk se bo vršilo 29. in 30. septembra ob 9. Začetk pouka 1. oktobra ob 8.
Glasbena Matica v Ptuju. Vpisovanje bo 1., 2. in 3. septembra vsak dan od 9. do 12. in 16. do 17. v pisarni. Reden pouk se začne 4. septembra.
Radio
IZVLEČEK (Z PROGRAMOV
LJUBLJANA 12.30: Plošče. — 13: Napoved časa, borza, plošče. — 13.30: Poročila i7. dnevnikov. — 18.30: Kuharjev šramel-kvaitet. — 19.30: Gospodinjska šola. — 20: Koncert radio - kvarteta. Vmes poje ga škerlj - Medvedova. — 22: Napoved časa in poročila.
Sobota, 80. avgusta.
LJUBLJANA 12.30: PIoš>e. — 13: Napoved časa, borza, plošče. — 13.30: Port čila iz dnevnikov. — 18.30: Slovenski šramel-kvsrtet. — 19.30: Dr. Breznik: Radio in šola. — 20: Prenos iz Beograda. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Prenos z Bleda.
BEOGRAD 10.30: Plošče. — 12.45: Koncert radio - kvarteta. — 20: Koncert komornega tria. — 21: Pesmi in šlagerji. — 22: Poročila. — 22.15 Koncert radio - orkestra. — 23.15: Godba za ples. — ZAGREB 12.30: Koncert radio - orkestra. — 20: Prenos iz Beograda. — 22.15: Prenos z Bleda. — PRAGA 17: Jazz - band. — 20.45: Godba na dude. — 21.10: Popularne uverture. — 22.35: Koncert iz Brna. — 23.20: Lahka glasba. — BRNO 17: Jazz - band. — 20.45: Prenos iz Prage. — 22.35: Koncert vojaške godbe. — Lahka glasba. — VARŠAVA 20: Koncert solistov in orkestra. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 15.30: Koncert orkestra. — 17.30: Sodobne pesmi. — 18.35: Moderni pevski kvartet. — 20.06: Veseloigra. — Godba za ples. — BERLIN 19: Pevski koncert. — 20.30: Orkestralen koncert z radio - razstave. — 23: Godba za ples. — FRANK-FURT 19.30: Prenos iz Stuttgarta. — 20: Orkestralen koncert iz Salzburga. — 21: Prenos programa iz Stuttgarta. — LAN-GENBERG 17.30: Večerni koncert. — 20: Zabaven program. — 24: Jazz - band. — STUTTGART 19.30: Stari plesi. — 20: Orkestralen koncert iz Salzburga. — 21: Opereta »Mikadoc. — 23.15: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert — 17-30: Orkestralen koncert — 20.20: Dramski večer.
Reproducirana glasba. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert — 21.02: Vesela glasba.
K novemu prekooceanskemu poletu
NemSkl pilot Gronau (levo) je srečno preletel pot preko Grenlandije v Ameriko Polet je imel namen, poiskati najpripravnejšo črto za stalen zračni promet. Z letalom istega sistema je Amundsen izvršil svoj nesrečni polet na severni tečaj. Zgoraj desn* Vidimo junaškega raziskovalca poleg letala Dornier-Wal. Spodaj desno je letal* SmA
nier v ovoji današnji oblild.
W. Mastermann:
Kdo jo }e umoril?
Roman
*Da, najbolje bo.« Njegov glas je imel mrtev zvok. »Samo v gostilno še moram po svoj kovčeg. Na obravnavo o vzroku smrti bomo morali itak vsi priti, ali ne?«
»Gotovo da,« je rekel Sinclair. »A slučaj je zdaj v rokah narednika Cur-tisa. Morda mu pustite svoj naslov.«
»Prav,« je pritrdil Kenyon. »Farrar. prosim, naročite voz. Sicer vam dam pa dva meseca dopusta. Sam sem potreben oddiha po tem strašnem dogodku.«
Tajnik ga je začudeno pogledal. »Nadejam se vsaj, da me boste kasneje spet potrebovali?« je vprašal.
»Mislim da. A za zdaj se hočem otresti vsega tega. Vašo plačo vam nakažem s čekom. Oglasite se v moji hiši v Londonu zastran nadaljnjih navodil. Ali poznate moj londonski naslov, gospod Sinclair?« Sinclair je po-kimal. »To je potemtakem v redu. Rekel bom svoji ženi, naj se pripravi.«
»Ali bi kaj radi od mene, gospod Sinclair?« je vprašal dr. Weaver, ko so oni odšli.
»Da, rad bi govoril z vami par besed.«
»Izvolite.«
»Kdaj ste zadnjikrat videli gospodično Lakeovo?«
Zdravnik je prebledel kakor zid. »Kako mislite?« je zajecljal.
»Povejte mi resnico. Gospodična La-keova vas je v Littleworthu obiskala. Kolikokrat?«
»Enkrat samkrat. Dolžnost zdravniške molčečnosti mi je doslej branila omeniti to dejstvo.«
»Kako je prišla k vam?«
»Z avtomobilom. Hunter, šofer gospoda Kenyona, jo je pripeljal k meni.«
»V kak namen?«
»O tem se branim izpovedati.«
»Prav, pustiva to za zdaj. V teku preiskave boste seveda morali izpovedati. Imeli ste namen, da jo v tej hiši obiščete.«
»Odkod veste to?«
Sinclair je potegnil iz žepa pismo in ga podal nesrečnemu doktorju.
»To pismo sem našel v ročni torbici gospodične Lakeove. Ce se ne motim, je pisava vaša.«
»Pisava je moja,« je z drhtečim glasom priznal zdravnik.
»Pri obravnavi o vzroku smrti bom to pismo predložil. S svoje strani bi vas hotel samo nekaj vprašati — ali mi odgovorite ali ne, je vaša volja. Ali ste prišli na domenek?«
»Ne. To rečem z vsem poudarkom. Sicer pa lahko nesporno dokažem, da
tega sestanka ni bflo.«
»Dobro. To je vse, kar sem vas hotel vprašati. Zdaj lahko greste, gospod doktor.«
Zdravnik se je brez besede splazil iz sobe, med tem ko se je Sinclair vrgel v naslanjač in prižgal svojo pipo.
3. poglavje.
Nesreča je prišla nad hišo.
Gospa Lakeova je imela s svojima hčerkama Kitty in Madelino stanovanje v tistem koncu Londona, ki ga imenujejo St. Johns Wood. Višek njenega do-gleda na življenje je bil mnenja, da je dovolj storila, če je spravila dekleti na svet in ju odgojila. in da sme zdaj zahtevati od njiju ne samo otroške ljubezni, ampak tudi preskrbo, zlasti odkar je bil mož mrtev.
Pokojni gospod Lake je bil ob svojem odhodu iz solzne doline na žalost pozabil zapustiti svojim ljudem kaj Doze-meljskih blagrov. Dokler je živel, se ie zanašal na svojo srečo in svoje umetniške zmožnosti, za katere pa trgovci z umetninami niso imeli pravega ume-vanja. Zapustil je samo dolgove in ne-Kaj prijateljev raznih narodnosti, ki so žalovali za njim celih štiri in dvajset ur.
Eden izmed teh je pokazal vendaiie toliko zanimanja za rodbino, da je pomagal Kitty pri nastopu gledališke karije-re. Ze v prvi otroški vlogi, ki jo ie igrala, je pokazala veliko talenta in razumnosti; in nekega dne je nato mahoma prišel veliki uspeh, na katerega čaka vsaka gledališka novinka in ki ga iako malokatera učaka.
Gospa Lakeova se tega uspeha ni veselila samo zato, ker je bila deležna hčerine slave, ampak tudi zaradi gmotnih udobnosti, ki ji je pomenil zagotovljen dohodek. Bala se je edino tega,,da ne bi dekletce nekega dne zakoprnelo po svojem lastnem doma, ona W pa morali kot zapuščena stafka preživeti ostanek svojih dni.	' -
Hčerki sta bili dvojčici in druga drugi tako podobni, kakor dvojčice le morejo biti. Gospa Lakeova je v svojem klubu nekaterikrat za šalo dejala, 4a bi, če bi Kitty nenadoma zbolela, Madelina lahko brez nadaljnjega stopila na oder in igrala Kittino vlogo: nihče ne bi ničesar opazil.
Kitty je služila mnogo denarja m Te imela veliko bodočnost pred seboj. Ma-delinina usoda je bila težja. Vodila je gospodinjstvo, ter vneto in neumorno opravljala svoje posle, tako da je imela mati kaj prijetno in lahko življenje. Lakeova mama je bila dobro ohranjena belolasa gospa z nekaterimi neznatnimi nadlogami, na katere je bila po svoje celo ponosna.
Dvojčici sta bili čistokrvni, sinjeoki plavolaski. Njuna polt je bila nežna in svetla in njiju fino ukrivljene ustnice so izražale temperapientnost in mehkobo. Bil sta kakor ustvarjeni, da bi se ob poletnih večerih v čolnu vozili po Temzi in v zimskih nočeh plesali jazz; a s takšno sodbo bi jima bili storili veliko krivico. Obe sta imeli obilo z-načaja. odločnosti in smisla za cilj. Kittv je bila to dokazala na odru in se ni dala zamamiti
ne izkušnjavam filma, ne eksotičnemu miku revije. Izbrala si je bila ravno oot k najvišji slavi dramske igralke^
Ko je Madelina nekega dne kratko povedala materi, da se je zaročila z Artur-jem Barratom, je vse jokanje in moledovanje gospe Lakeove ni moglo omečiti.
»Kaj pa sploh veš o njem. dete moje? In kaj bo z menoj? Na mater gotovo niti mislila nisi! Oh, mladina je dandanes tako sebična.«
Madelina jo ie potrpežljivo poslušala — in ne samo enkrat. Kitty je bila popolnoma na njeni strani; sestri sta zmerom složno podpirali druga drugo.
Ko se je Artur Barrat osebno Dokazal in je gospa Lakeova spoznala v njem spodobnega, zalega in zmožnega poslovnega človeka, je postal njenj pogled na to stvar nekoliko bolj spravljiv. Bil je mlajši šef neke tvrdke v središču Londona in je namignil, da se jima z Madelino končno ne mudi Bog si ga vedi kako zelo. Sicer pa tudi po možitvi ni razloga za ločitev hčere od matere. S tem je bil led prebit in gospa Lakeova je mahoma vsa zagorela za hčerino srečo.
»Barrat je res izvrsten mlad človek.« je drugi dan oznanila svojim prijateljicam v klubu. »In tvrdka stoji na trdnih nogah. Mene ima tako rad in lahko si predstavite moja čuvstva do njega, ko sem si vendar od nekdaj želela sina.«
To mirno družinico je zdaj zadel toh strašen udarec!
Madelina je bila šla zjutraj z doma nakupovat in je videla napise v jutranjih listih.
Iz uradnih in drugih službenih objav
Dražbe nepremičnin: Pri okrajnem sodišču v Murski Soboti se vrši dne 12. septembra ob 9. dopoldne: delež do hiše travnikov, njiv, zemlj. knj. Sebeborci 3/5 vi. st 64, 6/10 vi. št. 151. Cenilna vrednost 4L972 Din 10 p; najmanjši ponudek 27.982 Din. Pri istem sodišču dne 19. septembra ob 9. dopoldne: (polovica hiše travnikov pašnikov in njiv) zemlj. knj. kaucovci, 1/6 vi. st 8, polovica vi. št. 210: zemlj. knjiga Pa-novci, 1/6 vi. št. 25, 46, 73, polovica vi. st. 131 Cenilna vrednost 8079.28 Din; vrednost pritikline 2362.50 Din; najmanjši ponudek 538 Din. — Pri istem sodiscu dne 19 septembra ob 10. dopoldne: (njive, travniki, gozdovi in delež do hiše) zemlj. knj. Dol. Slaveči 2/56, vi. št. 11, 1/8 vi. št. 40, 223, 268, 3 '16 vi. št. 346, 862, 1/8 vi. st. 387, 388, 423, 439, 588, 593, 594, 606, 239. Cenilna vrednost 7592.15 Din, najmanjši ponudek 5062 Din. — Pri istem sodišču dne 26. septembra ob pol 10. dopoldne: (deleži do gozdov, njiv in travnikov) zemlj. knj. Zenavlje, 8/288 vi. št. 9. Cenilna vrednost 4342.96 Din; najmanjši ponudek 2896 Din. — Pri istem sodišču dne 26. septembra ob 10. dopoldne: (deležev do gozdov, njiv), zemlj. knj. Ženavlje, 8/288 vi. št. 9. Cenilna vrednost 4142.96 Din; najmanjši ponudek 2762 Din. — Pri okrajnem sodišču v Mariboru dne 13. oktobra ob 10, dopoldne: ad I. zemlj. knj. Grajska vrata. vL št. 2 in zemlj. knj. Grajska vrata, vi. št. 337, ad II. zemlj. knj. Oresje, vlož. št. 12. Cenilna vrednost ad I. 423.358 Din; od II. 70.790 Din, od tega odpade na pritikline ad I. 233.600 Din, ad II. 1560 Din- najmanjši ponudek id I. 211.679 Din, ad II. 43.860 Din. — P^ okrajnem sodišču v Slov. Bistrici: dne 23. oktobra ob 10. dopoldne: zemlj. knj. Čreš-njevec, vlož. št. 276 (stanovanjska hiša in zemljiške parcele). Cenil, vrednost 40.642.50 Din. pritikline 500 Din, najmanjši ponudek 27.095 Din.
Za mrtve proglašeni so bili po okrožnem sodišču v Novem mestu naslednji pogrešan-ci: 1.) Prineič Alojz, rojen 4. decembra 1896, samski, posest, sin v Bitnji vasi, pristojen v občino Trebelno, srez Krško. 2.) Banič Anton, roj. 16. januarja 1897, pos. sin v Vidmu št. 6, pristojen na Rako, srez Krško. 3.) Bregar Anton, roj. 21. junija 1900, pos. sin v Hudenju 2, samski, pristojen v Rako, srez Krško. 4.) Kragelj Janez, rojen 5. decembra 1881, oženjen, hišar v Čužm vasi, občina Trebelno. srez Krško. 5.) Vi-rant Florijan, roj, 5. maja 1875. oženjen, posestnik v Gor. Toplicah št. 10, občina Št. Peter.
Dobava. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 4. septembra ob 11. dopoldne nabavo 1500 kg svinjske masti. Pogoji pri direkciji.
Objava. Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani objavlja, da je ministrstvo pravde postavilo za sodniške pripravnike: Leopolda Rupnika, Ernesta Rusa, Dušana Pipenbacberja, Milivoja Ilešiča, Pavla Marca, Rudolfa Kyovsky, Iva Dougana. branja Peterco, Martina Perovška.
Iz Zagorja
Z— Kongres narodnega delavstva. V Zagorju je med delavstvom veliko zanimanje za kongres narodnega delavstva, ki bo v nedeljo 7. septembra v Mariboru. Na seji podružnice, ki se je vršila v nedeljo, se je priglasilo za udeležbo okrog 30 članov. Tudi iz podružnice Loke pri Zagorju je priglasitev velika. Na seji se je izrekla želja, da bi se drugega dne 8. septembra vršil izlet na Falo. Opozarjamo vse člane in prijatelje naše strokovne organizacije, da se do nedelje 31. t. m. priglase pri podružničnih tajnikih, da se pravočasno preskrbe legitimacije za polovično vožnjo.
z— Bogata tombola. Ljudska stavbna zadruga v Zagorju priredi v Zagorju v nedeljo 7. septembra bogato tombolo. Poleg več sto raznih dobitkov bo osem tombol med njimi lepa stavbna parcela na bivšem Birollovem travniku, vredna 6000 Din. Ker se je zadruga lotila hvaležne akcije za omiljenje stanovanjske bede je dolžnost vseh, da jo podpiramo pri njenem človekoljubnem delovanju. Tablice so po 2.50 Din in se bodo razpečavale po hišah.
Iz Gor. Radgone
gr— Izprememba posesti. Enonadstropno hišo na Gornjem Grisu poleg žandarmerije sta kupila od g. dr. Josipa Kurasa, zdravni« ka v avstrijski Radgoni, gg. Alojz in Mari« ja Fidler, trgovca v Gornji Radgoni.
gr— Premestitve pri oddelku finančne kontrole v Gor. Radgoni. Od oddelka tu* kajšnje finančne kontrole je premeščen k oddelku Gusinje v Črni gori preglednik g.
Štefan Kneževič, k tukajšnjemu oddelku pa sta dodeljena podpreglednika g. Leskovar Franc iz MariboTa ter g. Leskovar Ivan iz Ptuja.
gr— Sejem. V torek po Mali maši, to je 9. septembra bo v Apačah pri Gornji Rad« goni velik živinski in kramarski sejem.
gr— Koncert. V nedeljo 31. t. m. priredi mariborska železni čarska godba »Drava« društveni izlet k Sv. Lenartu v Slov. gori« cah, Slatino«Radenci ter Gornjo Radgono. Pri tej priliki namerava prirediti v Gornji Radgoni vrtni koncert v gostilni pri »Lov-, cu« z začetkom ob 19. do 22. Vstopnine ne bo.
gr— Pripravljalni odbor Sokolskega dru< štva je sklenil sklicati v ponedeljek 1. sep« tembra ob 20. v posebni sobi gostilne pri »Pošti« članstvo na kratek pogovor glede sokolske prireditve 7. septembra.
Iz Murske Sobote
mr— Skupen grob se napravi petim čla« nom sokolske legije iz Varaždina, ki so padli v bojih za Mursko Soboto. To je sklep uprave Sokola in se bo naprosila so« boška občina, da da v ta namen primeren prostor na pokopališču na razpolago. Prve« ga novembra bi se na groblju napravila spominska svečanost. Da bi bil za deseto obletnico njih smrti tudi že spomenik do« grajen, ne bo mogoče, ker bi odbor nabral rad večjo vsoto, da postavi dostojen spo« menik.
mr— Za kopališče, članek v nedeljskem »Jutru« o načrtu za kopališče v Murski So« boti je bil predmet mnogih simpatičnih ko« mentarjev. G. župan Benko je obvestil športni klub »Mura,« da bi bil tudi on pri« pravljen društvu odstopiti brezplačno par« celo na svojem zemljišču, kjer bi se moglo urediti kopališče s talno vodo, ki jo nje« gova črpalka itak in v zadostni meri izčr« pava. Tudi ta rešitev ne bi bila napačna! Še tretji načrt obstoja: da se naprosi Higi« jenski zavod v Ljubljani, da sedaj, ko bo postavil tu svoj Zdravstveni dom, napravi tu istočasno tudi letno in zimsko kopališče z bazenom.
Iz Krškega
kr— Angelski sejem. Zaradi neenakega označenja angleške nedelje v pratikah se objavlja, da bo angelski sejem v Krškem v soboto 30. t. m.
kr— Ponavljalna šola. V učiteljskih krogih tukajšnjega sreza se mnogo debatira o tako zvani ponavljahu šoli. Nekateri so mnenja, da mora na podlagi striktnih določa novega zakona o narodnih šolah, ta šola že s šolskim letom 1930-31 v dosedanji obliki izostati ter se popolnoma prilagoditi določilom zakona, dočim trde drugi, da o kaki preureditvi ponavlialne šole ne more biti govora, dokler ne izideta pravilnik k zakonu in novi učni program. Dosledno tema različnima naziranjema nameravajo nekateri šolski upravitelji pozvati učence 7. in 8. šolskega leta v šolo že takoj s 1. septembrom ter jih siliti v zimskih mesecih k vsakdanjemu šolskemu obisku, dočim imajo drugi upravitelji namen pozvati te učence v šolo šele s 15. oktobrom. Zelo nas zanima, na kakšno stališče se bo postavilo v tem pogledu prosvetno oblastvo.
kr— Nogomet SK Krško je to nedeljo odigral prijateljsko tekmo v Sevnici s ta-mošniim-nogometnim športnim klubom in je podlegel v razmerju 3:6.
Iz Poljčan
P— Namesto venca na krsto blagopokoj-ne gospe Marije Živkove, ki je bila te dni pokopana na pobreškem pokopališču v Mariboru, je daroval pevski odsek naše Čitalnice 200 Din za uboge studeniške šolarje. Prizadeti družini izreka ob prebridki izgubi nenadomestljive matere, katere sin je g. Živko, šolski upravitelj v Studenicah pri Poličanah in tudi vodja Gitalniškega pevskega odseka, vsa čitalnica svoje iskreno sožalje.	»
p— Izlet na Boč. Odkar imamo na Boču stolp, zavetišče iji restavracijo, prihajajo izletniki k nam prav radi. Tako je obiskalo zeleno goro med drugimi ob priliki otvoritve zavetišča 17. t. m. društvo Dom si-rotne dece v Beogradu. Minulo nedeljo pa ie napravilo gor izlet Prosvetno društvo iz Šmarja pri Jelšah. Dopoldne so imeli pri Miklavžu mašo, nakar so si ogledali stolp, zavetišče m še druge znamenitosti Boča. imenovanega tudi Vzhodni Triglav. Ob svi-ranju, plesanju kola Ln ob raznih drugih
igrah, jim je minil krasen dan v svežem planinskem zraku.
p— Obiralke hmelja so se po marljivem delu vrnile s prisluženim denarjem domov. Se malo časa, pa jih bo že klicalo delo doma, ker čas trgatve ni več tako daleč. Saj se že mehča grozdje v goricah in tudi črički se že oglašajo. Jesen bo kar na mah tu, nam kimajo v vetru prvi jesenski podleski.
Iz Slov. Bistrice
sb— JerneJev sejem 25. t. m. Je M dobro obiskan. Skupni dogon živine je rnašal 358 glav (3 biki, 201 volov, 114 krav, 36 telic in 2 konja). Prodalo se je približno 60 komadov, manjkalo pa ie kupcev za pitano živino, ki je ostala tokrat večinoma neprodana. Prihodnji živinski in kramarski sejem bo 24. septembra.
Iz Slovenfgradea
sg— Nov avtobus na progi šoitanj—Slovenjgradec je začel včerag obratovati. Voz je lično opremljen, znamke Ford, Ln ima prostora za 20 oseb. Upajmo, da se bodo s tem nehale zamude, katere je povzročal prejšnji stari voz.
sg— Direktni vagoni Celje—Slovenjgra-dec—Dravograd so po večini že v Celju tako prenatrpani, 'pošabno ob sobotah, nedeljah in praznikfh, Je v njih po prihodu popoldanskih vlifcov skoro nemogoče dobi prostora. Ker te vagone po navadi zasedejo takšni potniki, ki izstopajo na bližnjih postajah, bi bilo v interesu vseh onih, ki potujejo od Velenja dalje, da se vsaj prvi vagon rezervira samo za te potnike, ker je neprijetno, posebno s prtljago, v Velenju prestopati.
10 /o popusta
na žagan in tesan STAVBNI LES.
Dostava tudi na stavbo.
FRAN ŠUŠTAR,
lesna industrija in trgovina, parna žaga
LJUBLJANA, Dolenjska cesta 12.
11694
L. MIKUŠ
Mestni trg 15
Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih --palic — —
Podoficirska čitalnica Pomorske Vazdu-hoplovne škole v Divuljama
išče podjetnika za svojo menažo
Mesečni promet menaže cca. 70.000 do 80.000 dinarjev. Reflektant mora položiti 10.000 dinarjev kavcije in imeti dovoljno lastnega kapitala za nabavljanje artiklov. Prednost imajo solidni in taki, kateri so že vodili slično obrt večjega obsega.
Ustmene in pismene ponudbe sprejema Odbor Podoficirske čitalnice Pom. Vazdpl. škole Divulje poŠta Trogir, do 15. septembra t. L, kjer se dobe tudi detajlnejše informacije.
PODOFICIRSKA ČITAONICA VAZDU-HOPLOVNE ŠKOLE. li666
• žalostna naznanjava sorodnikom in znancem, da je najina mama, gospa
Cecilija Štefančič
po dolgem trpljenju mirno v Gospodu zaspala v • sredo, 27. avgusta.
Pogreb nepozabne rajnke bo v petek ob 4. popoldne.
Hrastnik — Brnca, dne 28.
avgusta 1930.
ANTON in LILA ŠTEFANČIČ
ubij
/erposesat
MaH komar ubije več ljudi, kakor pa vse divje zveri skupaj. Po njegovem sleda gre mrzlica in kužna bolezen. Ne pusti jih k onim, ki jih ljubiš.
Flit je smrtonosen muham, komarjem, bolham, moljem, mravljam, Ščurkom, stenicam in njihovim jajcem. Tebi ne škodi. Ne pusti madežev.
Ne zamenjaj Flit-a * drugimi različnimi sredstvi. Pazi na vojaka na rumeni konvi s črnim robom.
FLIT
na^/c pclcencava
dfc
No/bolj ji liker'l
ze želodec )e I
, ^ Lr Zdravnik želodca
krepi In zdravi
ŽELODEC
LOVRO SEBENIh Ljubljana Vil.
V železninski stroki
dobro verziranega
trgovskega pomočnika
inteligentnega, ki ima smisel za aranžiranje izložb in veselje za obisk strank, SPREJMEMO.
Ponudbe na trgovino z železnino Breznik & Fritsch, Ljubljana.	11690
SBESKO NAČELSTVO V NOVEM MESTU javlja, da je gospod
Anton Lenarčič
učitelj v pisarni sreskega prosvetnega oddelka,
danes, dne 23. avgusta, ob 5. uri zjutraj po kratki, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb preblagega pokojnika se bo vršil v soboto, dne 30. avgusta, ob 17. iz bolnice v Kandiji na šmihelsko pokopališče.
Novo mesto, dne 28. avgusta 1930.
CENE MAUM OGLASOM/
Za oglase, U služijo v posredovalne in socialna namena občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Ce pa je oglas priobčem pod šifro je plačati pristojbino za Šifro 3 Din.
Telefonske Številke: 2492. 3492
Malivglasi
0Cdor hoče p* mufe«
aS fioJEe drufe (nfonmn^« Cicoec mm mestih mflamov na; prltemi 9 >na*n/Eaft a /A* miemv IM X»c pffmt od^cosra / « £^WWW
CEHE MAUM OGLASOM:
Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob • čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.
flahicvi matih egia&ov
in druge informacije, tičoče se oglasov, se dobijo tudi ▼ podružnici »JUTRA« ▼
TSrhovlJah
v MSi g. dr. Baumgartnerja.
Male oglase in inserate naročajte v naši podružnici.
JjL

mlm
Krojači in šivilje
dobijo takoj stalno službo. Samoprodaja Tivar oblek, Ljnbljana, Sv. Petra c. 23.
34611
Brivskega vajenca
pridnega in poštenih staršev sprejm» takoj Hihael GoHnov, frizerski salon za dame in gospode v Tržita 34563
Kontorlstinjo
CTK>žno perfektno slov. In nemškega jezika — event. tudi srbohrv. ter strojepisja, sprejme takoj tovarna v Celja. Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Kontoristinja 60«.	34432
Brivski pomočnik
prvovrsten bubistucer dobi mesto pri Avgustu Taček, brivskemu mojstru v Celju 34431
Učenca
-s potrebno Šolsko Izobrazbo sprejmem v špecerijsko trgovino v Ljubljani. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	34366
Inteligentno žensko
srednjih let, ki ima osebno pravico, sprejmem za preizkušnjo od zime 1930 do zime 1931, da samostojno vodi srednje hotelsko podjetje v Dubrovniku. Dopise: »Vul., hotel Triglav, Bohinjska Bistrica.	34131
Vajenca
s reo oskrbo sprejmem v trgovino mešanega blaga. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pošten vajenec«.	338S3
Učenke
n mebaniino umetno « senje bi predtisk sprejme Matek & Mike«, Ljubljana Dalmatinova 13. 32574
Trg. vajenca
»prejmemo v špecerijsko trgovino v Ljubljani. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	34681
Šiviljo
spretno iu fino, sprejmem za dalj časa v dobro meščansko hišo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Šivilja«.	34667
Brezplačno
sprejmem ubogo deklico iz Ljubljane v poduk kuhinje.	34654
2 mizar, pomočnika
za pohištveno mizarstvo sprejmem. — Ivan Novak, »trojno mizarstvo, Viž-marje.	84700
Učenca
za čevljarsko obrt sprejme takoj Bertoncelj Alojz, Ljubno, Podnart. Hrana in stanovanje v hiši. 34701
Pomočnico šiviljo
popolnoma samostojno, samo prvovrstno moč, takoj sprejmem. Damski modni atelje Mir* Skabar, Novi trg 2/II.	»4688
Učenko.
povsem zdravo in pošten«, sprejmem takoj v špecerijsko trgovino. Ponudbe s sliko na naslov Ivo Vod-njal, Videm Dobrepolje.
34687
Prodajalko
trgovsko naobraženo, s primerno kavcijo, za vodstvo trafike v Ljubljani, sprejmem za takojšnji nastop. Zglasiti se v soboto pri gostilničarkl »Soča«, Sv. Petra e. 5, med 9—11. in 1.—3. uro pop. 34704
Šiviljo pomočnico
za damsko konfekcijo, samostojno moč, sprejmem. Josip Kos, krojač, Kranj 50.	34721
Kuharico
dobro, perfektno, nemškega jezika,
I. oblattv. kooceslloiilrans
šoferska šola
Čamernik, Ljubljana
Dunaiska eesta Itev. 10
(Jogoavto) teleloo 2236 Pouk la oraktične toinle 251
Šoferska šola Gojko Pipenbacher
oblastveno koncesionirana. Gosposvetska cesta št. 13. Enomesečen kurs. 34695
<<<f < m
Mehanik - šofer
zmožen vseh popravil, Seli premeniti mesto. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Mehanik« 34647
Blagajničarka
z daljšo prakso, zanesljiva in poštena, želi mesta v Celju, Mariboru ali Ljub-Ijani. Nastopi takoj. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Zvesta in poštena«.	34643
Tkanine za pohištvo
ter ves tapetniški materija! t veliki Izbiri najpovoljneje nudi P o 1 j o k a o, Zagreb. Ilica 60.	33319
Puhasto perje
kg do 38 Din razDoSilJam oo oovzetlo najman) 5 kg. ootem Cisto belo eosie ke oo 130 Din lo čisti oob kg oe 250 Dlo. L. Brozovlč Zagreb Mica 82. kemična Slstllnlcs ne rta	262
Voziček
dobro ohranjen, naprodaj. Zelena jama, Val. Vodnikova nI. 28.	34694
Šah nov
ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
34691
Kupim avto
rabljen, vendar v brezhibnem stanju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod štirieedežni«.
34670
Gostilno z mesarijo
večjo, dobroidočo in večje posestvo na vznožju Pohorja prodam radi družinskih razmer. V kraju lesna in granitna industrija. Pojasnila daje Ludovik Vari, Oplotnica. 34661

Pohištvo
sobo z eno posteljo, noro, prodam. Brežnik, Levstikova 19 (1.—2. ure).
34717
Damski jesen, plašč
popolnoma nov, za srednjeveško postavo, po zelo nizki ceni naprodaj. Na ogled samo v dopoldanskih urah v Prisojni ulici št. 3, parter levo.	34353
Solnčno stanovanje
komfortno, 8 sob in pritiklin, v 11. nadstr., nepo »redno poleg sodišča — ugodna lega za pisarno, posebno odvetnika, prosto takoj, ozir. s L septembrom. Vprašanja na oglas, oddelek »Jatra« pod šifro »Rabim prostore«. 33742
Stanovanje
2 sob, kuhinje in pritiklin
Sobico
s posebnih vhodom,	elektriko, oddam takoj.	Rimska cesta 3.	34665
Lepo sobico
prazno, oddam. Dunajska cesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34740
Prikroievalec
za moško in damsko garderobo, diplomiran na Dunaju, išče nameščenje. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Prikrojevalec«.	34537
Šofer - monter
z' dvanajstletno prakso, želi premeniti službo. — Po-nu< Ibe na oglasni oddelek Jutra« pod šifro »12 let prakse«.	34523
Trgovska moč
prvovrstna, išče nameščenje
.. ...	.__v prodajalni, skladišču ali
nemškega jezika, sprejme	' Lju'bljani. v trgo-
proti dobri pUči jiirektor .. .. veJHk<r,1? - ■
tabrike cementa. Popovac, pošia Paračin, Srbija, kamor je nasloviti pismen« ponudbe po možnosti g sliko.	34731
Dekleta
f? -88 let starega, za vsa br-na dela in kuhinjo spx"jme trgovska rodbina f Ljubljani. Nastop takoj. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb in mesečne plače na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pridno de-	. ,	. ,
k]?«.	34672 manufakturne stroke
Žensko
pranje perila oglasnep
za
Naslov v k i »Jutra«.
Iščem, oddel-34733
Potnika
Dobro šiviljo
prikrojevalko in
več pletilj
takoj sprejmem proti dobri plači. Anton Savnik, Skofjaloka.	34622
Kočijaža
i dobrimi spričevali in znanjem nemščine sprejme uprava grajščine Križ, pošta Kamnik.	34664
Čevljar, pomočnika
dobrega, veščega vseh močnih kakor finih del, sprejme za stalno s hrano in stanovanjem Josip Pogačnik, čevljarstvo. — Ljubno na Gorenjskem.
34668
obisk privatnih strank v Ljubljani, iščem za takojšen nastop. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 34604
Potnik
dobro vpeljan, stanujo! v
Ljubljani, i š S e potniško mesto. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek ».Jutra« pod .Manufakturist 40«. 84460

A ič"*
J **
Šivilja za obleke
gre šivat na dom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
34575
vini na veliko ah drobno. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Manufakturist I«. 34461
Krojaški pomočnik
želi premeniti službo takoj — za splošna dela. — Ponudbe pod »Krojač« na oglasni oddelek »Jutra«.
34676
Starejša prodajalka
izurjena v galanterijski in papirnati stroki želi premeniti službo najraje v Ljubljani. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 34675
Kompletno spalnico
čisto, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Cista 13«.	34598
Sobna vrata
eno- in dvokrilna, dobro ohranjena aH nova kapi Vladimir Gržina, Ljubljana VII, černetova štev. 96 34574
V svrho nabave usnja in obuval
želim naslov boljše in solidne tvrdke. Večji odjem in dobra eksistenca zajamčena. Cenj. prijave s ceno in pogoji na oglasni oddelek »Jutra« pod »Usnje« 34472
Obrtni list
za trgovino odstopim ža posojilo 20—30.000 Din proti primernim obrestim. — Ponudbe pod »Obrtni list« na oglasni oddelek »Jutra«.	34441
Elektrotehnično
podjetje
▼ Ljubljani išče za razširjenje obrata Din 50.000 s soudeležbo, posojilo od-
Strojni ključavničar
izprašan, išče službe za __________ ______
takoj. Naslov v oglasnem nosno žiranta/odda se tu-
oddelku »Jutra«. 34720 di stalna služba proti z gospodarskim poslopjem omenjenemu posojila. Po ------ - —-— —
Prodam:
Lep športni kostim
s krilom in hlačami, Srn svileni plašč, volnene športne jopice, blaze, krila in nekaj odej, karniše in stenski lestenec. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	34697
Dobro domačo
hrano
nudim t Grablovičevi ulici št. Ig — za Zmajevo tovarno.	34685
Garažo
oddam v Knafljevi uIM 13 34560
Slaščičarno
v prometnem kraju na glavnem trgu prodam radi preselitve s celokupniip inventarjem. Potreben kapital 20.000 Din. Dgodna prilika. Ponudbe pod »Slaščičarna« na oglasni oddelek »Jutra«.	84674
2 prazni sobi
iščem za 2 bsebi v mestu	"	JJ^
ali bližini. Cenj. ponudbe "jnt^I g si?« s ceno na oglasnike- Iek »Jutrai-	34735
lek »Jutra« pod
»Mirna«. 34656
Stanovanje
2 sob s pritiklinami Išče stranka brez otrok za oktober. Plača do 1200 Din mesečno. Ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod »V centru ali bližini«.	34692
Stanovanje
na Brinja, obstoječe is 1 sobe, 2 kabinetov in pritiklin oddam s 1. oktobrom 1930 v najem. Podrobni pogoji so na razpolago pri Pokojninskem zavodu za nameščence, Ljubljana, Gledališka ul. 8.
34715
Čisto sobo
s posebnim vhodom Iščem s 1. septembrom. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod »Cista soba«.
34682
Opremljeno sobo
oddam gospodični. Mila-vec. Stari trg 19. 34727
Sobo
veliko, prazno, zračno, z električno razsvetljavo in posebnim vhodom oddam, stalnemu gospodu ali gospe za takoj. Levčeva ulica 11 (pred Rožno dolino).
34671
ŠpeceriJ. trgovino
ia prometnem kraju blizu Maribora, radi bolezni tar ko j oddam v najem. — Vprašanja na podruž. Jutra v Mariboru j>od šifro »Radi bolezni takoj«.	34635
Majhno gostilno
Uradnik - tehnik
išče službo kot za ceste, železnice, tudi z zmožnostjo kot pisarniška moS v vfcuko podobno stroko. Dobe' ratunar, zmožen slov.,
vzamem v najem. — Ponudbe na oglasni oddelek pod »Elektropod- »Jutra« pod »Bliža kolo 31709 dvora«.	84400
nudbe na oglasni oddelek »Jutra« jetje«.
Tihega družabnika
.. ... , • . „ z 100.000 Din, sprejme iz-ltalijanskega in nemškega ; borno idoče industrijsko ;ezik». Nastopi lahko takoj podjetje v Mariboru. Dobi-
Služklnjo
pridno in pošteno, ki se razume tudi malo v kuhinji, sprejme družina pu-kovnika Nedeljkoviča. — Oglasiti se: Metelkova ul. št. 2, Oficirski dom, II. nadstropje.	34699
Učenca
poštenih staršev in z dobrim šolskim spričevalom sprejmem v trgovino mešanega blaga. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
34662 tra«.
Zastopnike (ce)
za vsa večja mesta sprejme Narodna štedionica t zatožni zavod d. d., filijala: Beograd, Kralja Milana ulica 13-1. Siguren najmanjši mesečni zaslužek 4500 Din. Zaželjen kapital 1200 Din.	83168
Za Din 20.—
opravljam slovensko, sr-bohrvatsko, nemško, francosko, italijansko korespondenco, knjigovodstvo dnevno 3—4 nre popoldne. Ponudbe pod »Verziran« na oglasni oddeiek »Ju-84504
služb j. Cenj. dopise na ogli sni oddelek »Jutra« pod značko »Vesten Pri moreč«.	34737
Gospodična
lz boljše družine, ki je s odličnim uspehom absolvl-rala mešč. šolo, želi primerne službe k boljši družini kot vzgojiteljica k
ček od 25—30% zagotovil ,PonIudlbe na M*?"'	Dva dijaka
oddelek »Jutra« pod šifro	, . , »Stalen promet«. 34733 srednješolca _ sprejmem
2L3I
SI ki f i
Hiša z gostilno
vso oskrbo ln vestno nadzorstvo v sredini mesta. Naslov r oglasnem oddelka »Jutra«.	84595
Za boljšega dijaka
iščem solnčno sobo s hrano
zim Kot vzgojiteljica k n3 prometnem kraju poleg	tZ,!"'^
pod »Zmožna« na oddelek »Jutra«.
Perfektna
vzgojiteljica
išče službe, najraje v Celju ali okolici. — Cenjene dopise na podružnico »Jutra« pod šifro »Nastop takoj 1«.	34750
• •	iu duiuj	uio
sil« postaje Store, prodam. K temi še spada gospodarsko poslopje. kozolec, sa-donosr.ik, njiva, travnik, 2 gozda in približno 7 ora-Ir.v zemlje. Cena 98.000 Din. Au/ner Franc, Sv. Lovrtn.:, Store pri Celju.
34749
boljši, zdravi rodbini, v bližini n. drž. real. gimnazije. Ponudbe na Docenta dr. I. Matko, Maribor, Trubarjeva ulica 5. 34547
G. Tb. Rotman:
Sambo in Joko
Vesela levja zgodba.
21.
Ker je Sambo s svojo telo potisnil lok nizdol, se vol takoj ustavi. Začuden pomoli sprevodnik glavo is voza in pogleda ven-kaj. Pomagajte, pomagajte! Obupani mož plane na cesto in se spusti v beg, njegov tovariš in nekaj potnikov pa za njim.
Bivši pekovski
mojster
starejši. H je bil lastnik trg. z lesom, meš. blagom, I J«"c	"esmsKe
in gostilne, gre za delo- PolJaDe 3. P°šta KTe™T£
Hišo s kovaško
delavnico
z v?em orodjem prodam na zelo prometnem kraju zelo ugodno radi selitve. Več se poizve pri lastniku Ignac fcuclar, Kresniške
vodjo k vdovi ali ločenki, Na željo položi tudi kavcijo. Cenjene dopise na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro: »Zvesti delovodja«.	34751

Železniško restavracijo s hotelom
z lastno hišo, ki leži brez konkurence preko ceste železniške postaje v bogatem kraju savske banovine, v mestu, kjer se vrše nedeljski, mesečni in znameniti letni sejmi, prodam. Restavracija in hotel sta popolnoma opremljena v krasni novi hiši, z veliko teraso pred hišo, z veliko
gostilniško sobo za goste I. razreda in z veliko jedilnico za goste I. in II. razreda, z vsemi potreb-
____________i nimi pritiklinami. Poleg je-
hrastove in parjene bukove dilnice je 6 kompletno
Dijake
sprejmem na dobro domaSo hrano sredi mesta. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
34505
2—3 dijake
sprejmem v vestno oskrbo Nemščina in instrukcija v hiši. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34355
Zagne odpadke
od 10 Din naprej za 100 kg franko vagon Stična pr6-daja Josip Zaje, Stična.
34600
Parkete
Sobico
s posebnim vhodom, elektriko, oddam takoj. — Rimska cesta 3. 34665
Gospodično
sprejmem na stanovanje, na željo tudi klavir. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. Dom. Marušič, Sv. Petra c. 40, pritličje, deeno.	34657
Sobo
oddam boljšemu gospodu v centru mesta. Kje, pove oglasni oddelek »Jutra«.
34666
Dve veliki sobi
na prometni cesti oddam odvetniku, zobozdravniku ali zdravniku kot poslovne prostore. Ponudbe pod šifro »Din 1500« na oglasni oddelek »Jutra«. 34698
Srebrna zapestnica
se je izrabila na poti od Tršana ao kolodvora. Pošten najditelj naj jo odda podružnici »Jutra« na Jesenicah proti primerni nagradi.	34658
Sokolsko društvo Moste
priredi dne 31. Vm. t I, peš izlet v Beričevo in Dol, kjer je obvezno za vse člane, zatorej pozivamo, da se ga vsi udeleže. Zbirališče ob 12. uri 30 min. popoldne pred Sokolskim domom. — Zdravo.
34696
tac
ovv&a/ dnvcu 0%. AAMicfc/ V
Tf+lfonJ f«.
289
IZVANREDNA MULKAl Železna sluiinska patent postelja zložljiva, s ta-peciranom madracom, zelo praktična za vsako hišo, hotele, nočne službe in potujuče • osobe stane samo Dia 396.—. Razpošiljam po _ poitne-nom povzetju.
TAKO IZ6UOA SU32EN
Avto prevozništvo
prevažam vsakovrstno bla-
§o po najnižji ceni. Ciglič, estni trg 13/1, Ljubljana.
34713
Prevzem mesnice
Naznanjam, da sem prevzel 1. septembra mesnico od gospoda Primca v Flori-janski ulici št. 40 ter bom prodajal le prvovrstno bla-
go cenj. odjemalcem po solidni ceni. — Z odličnim spoštovanjem Karol Juž-nič, mesar.	34597
Pisalni stroj
rabljen, kupim ali zame-rj?m za radio aparat. Ponudbe na oglasni Jdelek »Jutra« pod »Pisalni trr.j« 34705
m
Zl
2 mlada uradnika
rudniška, v starosti od 25 —28 let, se želita spozna-ti z 2 gospodičnama od 18—21 let. One, katere imajo resen namen omoži-ti se, naj pošljejo dopise s sliko pod šifro »Uradnika« na oglasni oddelek »Jutra«.	34679
Vlak
Ali se naj res samo v vlaku razumemo? Sunja praviš, ne razumem; navedi bolj točno.	34653
»Lepote žejne
rožice«
Ne dajte se vrhniškemu kapelniku. — Zaščitnik.
34724
Sobo z umivalnico in stanovanje
enosobno, rse opremljeno, posebni vbod, elektrika,
paTketi, oddam v Costova ulica 16-
vili 34693
Na stanovanje
sprejmem S—S gospode, po možnosti tudi dijake, z zajtrkom. — Električna razsvetljava. Blizu obrtne | malija Mflller, Novo življe-šole. Cena po dogovoru, i nje, Nastop takoj 21, Brod-Na«lov pove oglas, odde* j ničar, Proti prvovrstnemu
V oglasnem oddelku »Jutra«
le dvigniti sledeča otsma:
Angleščina, Avtomehanik, Brata, Bodoče leto, Bukovi pragi, Brichetti 92, Chevrolet Ford auto, Dobra plača, Bačka, Dom 5, Dober značaj, Dva dijaka, Družabnik 444, Dalmatien, Marija Fabris, Gorenjsko, J. M., Gospodinja 41, Gorenjsko 6, Gospodinja, Hrepenenje, Hvaležna 2, Jum 1930, Konec poletja. Kuharica 10, Kabe, Korespondenca, K. F. 40, Kristal, Karikatura I, Kruto varana, Lepa bodočnost 6, Lokal 06, Ljubljana, Lokal 11, Lepo Mirna • solidna, Mirna gosta, Merkur, Metohija, Maruša, Ma-tica, Majhno stavbišče, A-
Iek »Jutra«.
2 preprosta gospoda
sprejmem na zajutrek ln stanovanje. Naslov v ogl. oddelka »Jatra«. S4702
Sobo
S posteljama
v sredini
mesta oddam event. sprejmem sostanovalko. Naslov oglasnem oddelka »Jutra«.	34684
Sobo
posebnim vhodom oddam Zelena jama, Tovarniška . , ul. 17.	34708
jamstvu, Pripravno za ekonomijo, Privatist, Priložnost, Prodajalka - šivilja, Parcela 5000, Posestvo, Poletje, Podjetna, Potrpežljivost, Planinar 30, Poštena 2, Pletilnica, Janko Pogačnik, R. K., Resno podjetje, Radionu, Romanopisec, Skupno gosj>o-dinjstvo. Sreča jeseni, Se-parirana soba, Sama, Starejša oseba, Samostojna 20, Stara gostilna, Sigurno, Sobica, September, Stelaže, Stalna, zaposlitev. Samostojna <51, Stalna stranka, Sigurno 2, Srečen zakon, Stalno nameščenje, Trafika. Trgovina, Takoj sobo. Točen plačnik brez Učitelj, oskrba,
ima stalno v zalogi A. Kane, tvornica parketov — Mengeš, Slovenija. 34565
Znamke
prekomorskih ln evropskih
držav ugodno prodam. Na- , I'"' v.Zr^vZL* ^T^T' .1«» »f. «»l«nl .uM-leir in Zagorje. Poleg hiše garaže za avtomobile hlev za
opremljenih potniških sob za prenočevanje kakor tudi stanovanje za rodbino restavraterja in za služin-čad. Pred restavracijo je postajališče prometnih avtobusnih prog za Moslavi-no, Podravino, Posavino
slov pove oglasni oddelek »Jatra«.	31484
4 tnlzne štedilnike
(Tlschsparherd) a g o d n o proda UraniS, ključavničar v Kolodvorski ulici. 88819
- Dr. G. PlccoU
ibkarnar v Ljubljani priporoča t*< saprtju ia dragih težkoeah fslodea svojo pre !xkošeno želodčno tinkturo
konje, ledenica, sušilnica, hišni vrt. Ta zelo obiskana restavracija s hotelom nudi krasno eksistenco za vsako rodbino. Informacije
Katera družina
; bi sprejela dijaka iz bolj-
' še hiše IV. osnovn. razr. ,,...-	. -
vadnice v družbo sina ali elektriko m posebnim vho-sostanovalca na zračno dom. v 1. nadstropju na solnčno stanovanje, dobro Mestnem trgu oddam dve-domačo hrano in vestno ma dijakoma ali dijakinja-nadzorstvo. Plača po do- 1 ml 8 1. septembrom. Na-
— _ —i----- oddelku
34714
Opremljeno sobo
solnčno, _ parketirano,
govoru. Ponudbe prosiip »lov v oglasnem pod »Skrbno
negovanje«, 34673
»Jutra«.
Učiteljica
sprejme dijakinji
Opremljeno sobo
oskrbo v sredini mesta. — Zračna, svetla soba, nemščina. Cena 650.—. Naslov v oglasnem oddelka »jutra«.	31707
Dijaška stanovanja
se preskrbujejo Poljanska c. 15, n. stop., II. nadstr. vri.a 9.	3473«
oddam nasproti vojašnice vso kralja Aleksandra. Naslov
v oglasnem oddelku »Jutra«.
Ugodno 34296, Uradnik soudeležbo, Ugodni nakui 4711, Ugodno 34007, Vred nost, Verziran, Varilec 1930. Velik promet 22, Zemljišče 10.000, Značajna 31850, Življenje, Zr-tRnu, 'ivefta I, ielezninar, 12 let prakse, 500, 100, 471'., Lesce, 1000 Din, 5000.
OTVOREN
Lesena pateat postelja.
zložljiva, s »apeciranim madracom. zelo praktična. stane samo O 288.
Leialka sa iulu;t —
(Liegcstuhl) najnovijt vrsti. stane samo Dia 1S0.
Madrad pnnjeal z vol-nom stanejo samo D 7SO. L. BROZOV1C, ZAGREB ILICA 82.
262
UPSKI JESENSKI
VELESEJEM 1930
«
začetek averusta
sploSni vzorčni velesejem, tehnični in stavbni velesejem, od 31. avgusta do 5. septembra,
tekstilni velesejem od 81. avgusta do S. septembra,
velesejem športnih predmetov od 31. avgusta do 4. septembra.
Obiščite obenem tudi
I Pi" BH
99
mednarodno krznarsko razstav«.
Pojasnila dobite pri zastopstvu: STEGU, LJUBLJANA,
Gledališka ulica 811. Telefon 2925.
11288
Svetovno znane originalne
Weck-ove čase
in aparati za vkuhavanje se dobe v sledečih veletrgovinah: Celje: Jos. Jagodič; Maribor: Kari T s>+r in Pinter & Lenard: Glavna zaloga za Jugoslavijo: »FRUCTUS« Ljubljana, Krekov trg 10. 60a
Kupim večjo množino
bukovih hlodov, testonov in mlini
(tavolet)
in par vagonov podmere (jelka, smreka) 25 mm, 4 m. — Ponudbe za bukovino fob. Sušak, za jelovino freo. Postojna na: M. Rovan, Ljubljana — Moste, Klunova 14.	11629
20 tesarjev
za železobetonske opaže
A
sprejme ing. DGE1Č in DB., stavba „Danav«, LI nb I Jana, Aleksandrova cesta


4 stanovanja
po 1, 2 in 3 sobami, vo-
daje Savez gostioničarskib ' dovod, elektrika, pritikli- umu Eniuimi guopuuu. — zadruga u Zagrebu, Ilica ne, oddam takoj. — Hiša Naslov v oglasnem oddel-
Opremljeno sobo
iščem. Naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sredina«.	34716
Sostanovalca
sprejmem na stanovanje In hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34722
Lepo sobo
separ. vhod, v centru, oddam stalnemu gospodu. —
Pianino
ali Stutzflflgel, prvovrsten 34710 kupim. Ponudbe z navedbo znamke in cene na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pianino 300«.	34625
Kontrabas
'/, glasovni, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 34677
broj 146 I. levo,
34680
Posestvo
prodam zelo ugodno v bližini Maribora. Poizve se v gostilni Prah, Rošpob p. Pesnica.	34742
nova. Jernej Grošelj, Ce- ku »Jutra«, lovška eesta 89. 34706
3-sobno stanovanje
34719

Pes Foxterier
z znamko št. S H ji a-tekel. Odda se ga na naslov Bucik, Vila Stadion.
34734
Prazno sobo
. v bližini »Evrope« Išče
oddam takoj. Naslov pove samski uradnik. P<	_____________
oglasni oddelek »Jutra«. na oglasni oddelek »Ju- j mesece stare, prodam' 34718 tra« pod »Diogenes«. 347« 1
Lovsko psico
čistokrvno, resasto, 1. 1K Ponudb« staro in tri mladiče po 3
Prijateljem naznanjamo, da nam je naš papa
Vinko Krušič
upokojeni namestnik knjgovodje v mestni plinarni na Dunaju
dne 23. t. m., v 74. letu starosti, umrL
Marica roj. Pukl, žena. — Vinko, Jelica Kidrič, Mira, Vlado, otroci. — Jela Krušic, snaha. — Dr. France Kidrič, zet. — Boris Kidrič, vnuk. 11683
t
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, sin, brat, svak in striček, gospod
Anton Lenarčič
učitelj,
dne 28. avgusta ob 5. zjutraj, v starosti 41 let, nenadoma podlegel zavratni bolezni ter v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb preblagega pokojnika se bo vršil v soboto, ob 17. iz bolnice na šmihelsko pokopališče.
Novo mesto, dne 28. avgusta 1930.
SLAVA LENARČIČ, soproga. — NEVICA, hčerka. Mati, bratje, svak in ostali sorodniki.
Urejuje Davorin Ravtyen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adotf Rib nik ar. Za Narodno tiskarno d« d, kot tiskarnarja franc J ezeršek. Za inseratni de" )c odgovoren AJotzaJ Novak. Vsi v Ljubka al