165. številka. Ljubljana, v soboto 21. julija XVI. leto. 1883. Ishaja vsak dan iT^.er, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avst rij sk o-ogerske dežele 7.a vse leto 16 <*id., za pol leta 8 gld., za četrt leta * gld-, *h jad on mesec 1 gld. 40 kr. — Za -..jubljano brez pošiljanja na dom za vse leto lt gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za je.ien mosoc 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje un dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četn leta. — Za ttije dežele toliko več, kolikor poštnina znaku Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. fic M dvakrat, in pt> 4 kr., če se trikrat ali večkrat tisku Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je v Ljubljani v Frana Kolmaaa hiši .Gledališka fttolb**, 0 pravni fitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t >. >n»e administrativne stvari. Refleksije po cesarskem potovanji. Slavnostni dnevi so minuli, visoki gost je zapustil naše pokrajine, in bel Ljubljanaa oblekla le zopet svoje vsakdanje krilo in navadna jednoličnost stopila je na mesto radostne razburjeuosti preteklega tedna. Skeptičen človek bi skoraj mislil, da je bila vsa krasota zadnjih dnij le lep sen, le proizvod razgrete domišljije — ali če se ozira na globoki utis, katerega je cesarski prihod prouzročil mej vsem narodom, fe posluša živahne razgovore v domačih krogih, kateri se še vedno izključljivo sučejo okoli cesarskega pohoda, uveril se bode takoj, da je vse bilo go;a islina. Tedaj pa ne bode preveč, ako se tudi mi še jedenkrat bavimo s cesarskim popotovanjem ter z nasledki, katere utegne 'meti za nas Slovenci splob. Kajti ne strašimo se nobenega ugo voia, ako trdimo, da bode uavzočnost presvetlega vladarja pri deftelnej slnvnosti na Slovenskem imela velevažae nasledke za nas in narodni naš razvoj. Tu moramo v prvej vrsti naglase ti, da se je Nj. Veličanstvo pri tej priliki gotovo prepričalo, da v vsem razproBtranem cesarstvu nema u ianej>ega in zveste i sega naroda od nas Slovencev. Sprejem zlasti na Kranjskem bil je tako velikansk, občna radost povsod tuko naravna, odkrita nehlinjena ljubav naroojali so si nem&kih pevcev iz Bosedne Koroške, utikali nnovnprivandraneu stavce-vajence in hrom.*} v svoj „Turnverein", da napolnijo maloštevilne vrste j etičnega društva, prisvajali so si prvo besedo v gledišči in nemški Tirolec predaval je svoj pesniški proizvod jako dvomljive vrednosti — v imenu Kranjcev in dežele kranjsko: ali vsi ti bolestni napori bili so nntiii in izgubljali so se v valovih narodnega navdušenja tako popolnem, kakot so zginili sporadični ,.Iloch"-klici v burnem nživiou, kteri je iz tisočerih slovenskih grl naproti donel preljubi j enemu gospodarju. Ponosno poudarjamo, da je unela vsa slavnost poleg eminentnoga avstri-sko-patrijotičnega značaja tudi narodno-sloveusko lice, in tudi to ni brez pomena. Sedaj se je prepričalo Nj. Veličanstvo, koliko verodostojnosti da gre jalovim deklamacijam „iiber die Verdranguug des Deutschtums in Kram." Cesarsko bistro OKO je gotovo raz videlo, da se pri nas na Kranjskem nemštvo niti zatirati ne more, ker ga, izvzemši Kočevskega, po vsej deželi nikjer ni. In ker so je slovenski narod v slavnostnih dnevih obnašal uprav vzgleduo, ker je s svojim naravnim taktom preprečil vse nakane fakcijoznih »agenta provonateurs", ker je povsod sijajno dokazal svojo politično zrelost, in na- rodno izobraženost, smemo se nadejati, da je pre-vzvišeui vlalar sam zapazil naš vsestranski napredek ter se prepričal, da nesmo ona na pol Imi barska druhal, za kojo nas proglašajo naši protivnik", marveč da se lepo razvijamo v umetiiiji in vedi, v vseh strokah duševnega razvoja; — in tedaj bodejo kratki dnevi cesarskega bivanja na Slovenskem donašali obilen in dobrodejen sad tudi našemu narodnemu gibanj u! —j — Politični razgled. Notranje dežele* V Lj ubijani 21. julija. Ulj. V«'IUv>aii«t%'<» izdalo je ne. le In je pismo do deželnega name,miki Štajerske: ..Ljubi baron Kttbeck! Mnogo veselja mi je storilo, da sem mogel v sredi Svojeg.', zvestega Štajerskega ljudstva praznovati spomin no šeststoletno zvezo vojvodine štajerske z dednimi d z.-lami Moje lese in da sem se mogel dlje časa v deželi bivajo'"- vnovič osobno prepričati o veselem napredku na vseh poljib javnega življenja. Jako Me je razveselil vidni napredek deželne prestolnice Gradca, vsestranska gibčnost v trgovini, industriji, obrti in umetnosti, skrbno in racijonnlno gojeno gospodarstvo in gozdarstvo, razvoj pouka in raznih človekoljubnih zavodov. Nič manj pa Me ni razveselil in osrečil prisrčen vsprejem, kojega sem povsod uli?al, ter vedno pouavJjajodi se pojavi zveste udsuosti do Mene in Moje hiše, kateri >o Mi iz vseh slojev prebivalstva Itako glasno in iskreno nasproti doneli. G i njenega srca izrekam Svojim Štajercem za ! v. • te dokaze niihove ljubezni in zvestobe Svojo ceasrsko zahvalo ter veselo nudo, dr bulo Binovi te I dežele, kakor njih očaki v preteklih 4*stih stoletjih, I tudi bodoče dni zvesto in trdno stili okoiu Bvojega rodnog« vla larja. Naročam Vam. da to Mojo zahvalo javno priobčite in v.seinu prebivalstvu '.utrdite Mojo trajno milost m Mojo očetovsko skrb za blagostan njegove lepe domovine. LjubuO, v dan 17. junija 1HH3. Fran Josip, I. r." Iz Judenburga pa je poslal cesar fem. baronu K u lin u pismo, v katerem mu izraza Svojo LISTEK. Deželna razstava v realki. V krasne realke Ljubljanske prvem nadstropji otvorila se je povodom šeststoletnice deželna razstava, katera je vredna, da si jo vsakdo, kdor se, le količkaj zanima za našo deželo, prav temeljito ogleda, kajti na tako razmerno malem prostoru sej ne bode kmalu zopet videlo toliko dragocenih pred-metov prazgodovinskih, rimskih in kulturno-zgodo- j vinskih. Rekli bi skoro, da vseh teh predmetov nikdar več vkupe ne bode, ker je zdaj le izredna Blavnost napotila posamične lastuike, da so postavili STOJO redkosti in dragocenosti na ogled. Ta razstava je zabavna, oko nahaja dovolj paše, a še bolj poučna, ker nam podaje kulturno sliko od najstarejših časov pa do najnovejše domače obrtnije. Tri tisočletja so zastopana, deloma po tacih najdbah, tacih proizvodih, ki na vsem svetu uemajo vrstnika. Prav živo bi tedaj želeli, da je pohod te razstave kolikor možno najmnogobrojnejfii, ker bode vsacemu v hasek. Kdor živi le za sedanjost, naj si ogleda proizvode naše hišne obrtnije, unj se brini za promet domačih del; kdor pa se zdaj rad ozira tudi v preteklost, naj promotri zaklade zgodovinske, ki so se dvignili iz črne zemlje krila in ki so tuki, da našo malo a čudapolno deželo delajo še interesantnejo. Tudi ne8tiokovnjukom in sploh vsacemu boli toplo pri-j poročena ta razstava, da vsaj, ako drUZOga ne, si pridobi toliko razsodbe, kake najdbe so važne in ! imenitne in da potem v svojem področji uplivajo na' širše prebivalstvo, da se vsaka najdba takoj objuvi in pred Često ponavljajočim se pokvarenjem ohrani. Kranjska ima pod svojim plodnim površjem toliko zgodovinskega gradiva, da bi napolnilo največji muzej, ako bi se spravilo na dan; treba tedaj, nujno treba, da vsaka najdba pride v prave roke. Da si ogledamo razstavo vsaj površno, bode najbolj sodilo, ako se držimo vzporeda, kakeršen je v nemškem katalogu; kaiti slovenski izvad je gle.le prazgodovinskih in rimskih predmetov več nego lako-ničue skromnosti; zakaj V to nam je zastavica. Uatopivši v veliko dvorano za risanje, vidimo pred Beboj zbirk-« deželnega muzeja, ki so se v zadnji čas pomnožile z najdbami na bari i Ljubljanskem, na Vačah, v Smarjeti in drugod tako bogato, da j<* naš muzej že zdaj svetovno poznat mi da moramo v tej zadevi javno priznavati gospoda Dežmana zasluge. Stavbe na koleh (Pfahlbau), ki so se našle na barji, dale so toliko predmetov, da je vsa široka stena in še nekoliko kost nov z njimi obložena. Tu se vidijo sekire iz serpentina in domačega por lira, sulične osti iz kremena (krešilnega kamna), kamnena nakovala, kamneni nožiči, orodja iz jelenovega roga, rožene ij^le in bodalca, rožena kladiva, meč, bodalce, noži, iglo iz brona in celo sekirica iz nefrita, ki se v vsej Evropi ne nahaja. (Pred nekaj meseci stoprv prišli so mu v nekej dolini v Švici na sled). Nadalje mnogo eiiiiaste posode in črepinj, kojih ornamentika se skoro popolnem ujema h slikami v Victor Gross-ovei krasnoj knjigi „Les Protohelvetes"; lonci, vrči, otročja igrača, skledice, kosti prazgodovinskih živalij, ostanki raznega ovočja in odpadki popolno zadovoljnost •& odgojo in vedenjem vojske knkur tudi s korektnim nje službovanjem. Karakte> izujoča za mišljenje českcg-a prebivalstvu nasproti prošnjam za gledališke podpore je peticija okrajnega znstopi v O počno, v kat^rej prosi za osnovo štedi In eg a sistema z deželnim premoženjem in pa za odbit»*v vs*h gledaliških prošenj za deželno podporo. Jednakih peticij se je še več nadejati. V:ianJ<* «lrža***. Boigarski list „Balkan* p še o *rl»*Uili stražnikih „:avne varnosti", da je mnogo njih a šilom in kopitom pobegnilo v Bolgarijo. Vprašani od bolgarskih uradov po u/.roku tega bega, dejali so baje, da jim ni več mogoče z v r S e v a t i ukazov Hrbske vlade proti svojim soroj akom. Ako je to res, kar poroča „Balkan-1, sme .si kabinet Pi-ročaneev gratubnit' k temu lepemu usp hu. RimUa vlada sklenila je tudi v Kavkazu upeljaii običajno popisovanje za vojsko ranljivih konj, kar pa je vzbudilo moj Kavkazci, ponosnimi na svoje ljubljence konje mnogo razburjenosti, ter se prebivalstvu močno upira tej naredbi V nekaterih krajih so nemiri tako narustli, da se je iz Peter-burga poslala posebna komisija, ki ima to stvar uredit1 v zadovoljnost vladi in prebivalstvu. Mej llelgijo in HolaiitUjo snuje se ožje približanje. V mestu Spaa sešla sta se bila namreč v četrtek cesarska para obojih držav v sestanek, ki je trajal več ur, in kateremu se pripisuje ta učinek, dasi se mu odreka neposredni politični značaj. Dopisi* !z Kamnika 10. julija. (Izv. <:op.| (Post fes t u m.) Navzlic obš'tnim poročilom in telegramom, katere bt« prejeli iz nalegn kraja in mesta, dozdeva se mi vender, da n.* bode neumestno, ako vam še nekoliko epizod in podrohnostij o cesarjevem potovanji v Kamnik in njegovem bivanji pri nas pripovedujem: z u ni ml jivib, ker neso brez karakterističnega ozadja in ne brez politične barve, — k r a tk oč a s ni h, ker kažejo, da nekdanje don-kifloterije naših zagrizenih črno-rudeče žoltih še vedno najdejo kak dušek. Konstatirati je treba pred vsem, da v celem Kamniku ni bilo najti nemške zastave in tudi „la-fcaienfarbe* ni bila zastopana. Tisti, ki bi jo bili radi razobts-ii, potolažili so se s tem, "da so se ognili tudi deželne trobojnice, ter mestu nje vzeli belo-rudečo. V Kamniku ni bilo pravega mesta /a nemški ipektak«! in /.a neniškufrtrski „eri de douleur". Da pa dade vender du ek svojim čutdom, skušali so se nekateri s pohlevnim „boehu, ki pa ni prihajal iz srca, nogo bil bolj to, kar imenuje sveto pismo „fin Lippengebet". Obhajala so jih „serrements des eomra patriot.ques". Karakteristično je bilo, da je cesar z baronom Aptaltrernom govoril komaj dve besedi, sina njegovega pa, katerega je predstavil okrajni glavar, niti pogledal ni. Mladi mož je bil prišel v uniformi re-servnega častnika dragonca, toda hvojo kartušo je bil pustil doma; cesar pa baje take reči na- tanko vidi. Tudi „die Dsmen der Aristokratieu neso našl<» mdosti. Prišle so v navadni cestni opravi, tod« postavile se ostentativno na čelo vseh na glavnem trgu zbranih dostojanstvenikov in deputacij. Cesar je šel mimo njih niti ozrli se vanje. Tem pnjužneje je govoril z vitezom Schneidom, z uradniki in učitelji, — skoro vsak je bd deležen milosti ogovora, vzlasti sodnika je povpraševal po zemljiških knjigah. Prišed k mestnemu odboru, obrnil se je cesar k županu S tmcu ter pokazal na lepo novo mestno hišo, rekoč: „Also Sie haben dieses Haus gebaut? Es ist sebr sehon!" ter dalje časa ogledoval fasado. Najdalje pa se je mudil cesar pri kmetskih županih, katere je vodil poslanec Kersnik. Na slovenski ogovor Kersnikov zahvalil se je cesar nen ški, kakor je bilo že poročano; potem je ogovoril svetovalca Kuralta iz Domžal, Busa iz Lukovice, kateri je dekoriran z zlatim križcem za zaslugo iu zvedoč, da ga je dobil za svoje delovanje pri komisiji za regulirauje davkov, obrnil se je cesar zopet k Kersniku, ter dejal smehljaje: n K in in hat be.i der Gruudsteuerregulirung gewonnen!u Na od govor Kersnikov, da je davek v Kamniškem okraji nižji; pa da so že prej v.sled cesarjevega ukaza od leta 1860 samo v Brdskem okraji odpisali na davkih vsako leto 6000 gld. „aus dem Titel der Ueber-bttrduug", odgovoril je cesar: „Ju, Krain war wirklich Uberbtirdet". Na to obrnil se je še jedenkrat k njemu ter rekel: rSie sind Abgeordneter dieses B-zirkes? Sagen Sie All^n nochmals meinen Dank !M Dajo gredoČ ob županih, ki so stali v dveh vrstah, vsi krepki inteligentni mož)? v narodnoj prazni ću ej opravi in vsi s širokimi trobojmmi trakovi čez prsa in s črno-Žoltimi kokardami, — ogovoril je še žu pana Janežlca iz Domžal, Korniča iz Podrečja, onega iz 11. nira in več družili. Pri veteranih odlikoval je posebno Janofo, poštarja iz Domžal, kateri je invalid iz laške vojne. Častni predsednik veteranov. Kecelj, napravil j« vojaško nerodnost. Ko ga je ogovoril cesar, salutira! je Kecelj prav po „ vojaško", toda potem držal v jedno mer roko ob krajniku klobuku, ko je odgovarjal. Cesar se je smehljaje dalje obrnil. V koptlji se ni mudil dolgo; ponudili so Mu kozarec vina, in tega je nekoliko izpil. Veliko ču denja, iu v nemškutarskih krogih nekoliko popar-jenosii prouzročilo jo to, da Prašnikar ni bil k dvornemu zajuterku povabljen. Pomagajo si sedaj s „trat.seh-em." Tako govore, da se je cesar pri slovenskih ogovorili v strani obračal, lažejo se, da niti jedenkrat ni izpregovoril slovenske besedice, da je bil nejevoljen zaradi slovenskih trobojnic, — in jednako. Se ve da, kadar gre tem ljudem z* kožo, potem zabijo tudi besede: „Ew Kaisenvort voli man uient drehn noch deuteln." V obče pa smo uverjeni, ria bode to cesarjevo obiskovauje za naše lokalne in okrajne politične razmere neizmerne važnosti. Iz Tleti«;*« 16. julija. [Izv. dop.] Slavnost šeststoletnice vršila ne je tudi pri nas jako slovesno. Dne 11. julija bila je ob 6. uri slovesna sv. maša, pri katerej so peli domači pevci in pevke, v navzočnosti k raj nega šolskega odbora, učiteljstva, šolske mladine in mnogo druzega občinstva. Pri tej priliki blagoslovila se je tudi nova šolska zastava, za katero je tukajšnji šolski vodja nabiral prostovoljnih darov. Zastava izdelana je jako okusno iz belega atlasa. Na jednej strani kaže se podoba sv. Alojzija, na drugej državni grb z dvoglavim orlom. Spodaj pod grbom stojite letnici 1283 —1883. Zastava ima rudeč sviluat trak, na katerem je zapisano: Mengeškej šolskej mladini v spomin 11. julija 1883 Za izvrstno delo in nisko ceno 100 gld. gre gospodu Fr. Dreniku posebno priznanje in zahvala. Najlepša hvala pa tudi vsem onim Šolskim dobrotnikom, ki so s svojimi doneski omogočili, preskrbeti tako krasno zastavo. Po maši podala se je šolska mladina pod spremstvom učitel jstva, krajnega šolskega sveta in druži h odličnih Šolskih prijateljev v Šolsko poslopje. V lepo okin-čanej sobi II. razreda prične gosp. kap'an dr. Josp Dolenec svoj izvrsten govor na zbrano šolsko mladino, ter jej z lehko umevno besede razlogi pomen slavnosti. Za govor, kateremu je sledilo na stotine živio-klicev, se naš župan in predsednik kraj. šol. sveta, gosp. Janez Leveč, prav ganljivo zahvali. Potem sledile so razne demoljubne pesmi in deklamacije. Po odpetji cesarske himne razdelile so se šolskej mladini knjižice „Habsburški rod", potem pa so se podali otroci s svoj onovo šolsko za-tavo v navzočnosti omenjenih uradov in druzega občinstva k cesarske) lipi, kjer se je pela pesem: „Kranjska z Avstrijo", iu slednjič še cesarska himna. K sklepu priporoča tukajšni vodja šolskej mladini, naj si ta dan ohrani v prijetnem spominu. Lipa, našim prednikom sveto d i evo, naj bode sveta tudi nam; kakor so oni prisegali pod njo u danost in zvestobo svojim vladarjem, tako naj unema tudi nas k vednej u danosti in zvestobi do preslavne hiše Habsburške. V malo dnevih j imeli bodemo veliko srečo, pozdraviti Nj. Veličanstvo i pod ravno to lipo, veselimo se tedaj tega preime-oitnega dne. Po mnogih živio- in slava-klicih na 1 presvitlo cesarsko rodovino končala se je dnevna ! slavnost. Potem, ko se je šolsko mladina pri županu gospodu Janezu Levcu prav dobro pogostila, vrnila se je zopet pod novo zastavo do šole, od koder so je razšla na svoj dom. A. J......k. Z Itnvtf nad Logatcem 18. juiija. [Izv. dop] Slavnost Habsburške 600letnice se je tudi na iiošej jednorazreduei ljudskej šoli v 11. dan t. rn. prav slovesno obhajala. Ob 6. uri zjutraj postavili smo z zastavami olepšan visok mlaj blizu šole. Točno ob 8. uri bila je slovesna sv. maša, pri ka-katerej so peli šolarji v splošno zadovoljnost. Po maši pa so se zbrali vsi šolarji v šolskej sobi, katera je bila okrašena z zelenjem, zastavami, napisi in podobami. — Slavnost so počastili s svojim pri- jedil. Celo mali maiia iz gline je razstavljen, žal, du je glavo izgubil, iu da menda sam ne ve, pri katerej priliki. Posebno mnogoštevilne so najdbe uizza veka bronovine, mej tene pa zlasti one r Vač in iz Šmarjete, ki se smejo brez pomisleka vsporediti pod imenom „Hallstiidter Fuude" slavnoznanej zbirki v muzeji na Duuaji. Razen sulic, stremen, „keltov*4 (naše.) pialici podobnega orodja, o katerem se ne ve, čemu je služilo iu se le domneva, da je morebiti imelo namen prodreti in ra/.klati nasprotnikov ščit), sekir, i^td (libul), brusov, zapestnic, prstanov, uhanov, krogljic iz jantara in stekla v lišp nanizanih, železnih nožičev, velikanskih vrčev, kat rih jerleu je nad 70 centimetrov visok, in druge raznovrstne domače posode, zanima posebno na Vačah izkopana slavna posoda (sdula). Ta posoda je podobna srednje velikemu kotliču, čegar vnanja stran je v tri etaže predeljena in po vsem obvodu olepšana z blizu 40 lig urami, katere, da si je bronasti kotlič že okolu 30OO let star, so tako dobro ohranjene, da se vidi vsaka najmanja v bron utisneua črtica in poteza i u se na prvi pogled osvedočimo, da je bila že tedaj tehnika visoko razvita. O izvoru te posode baje še ni neovrgljivo gotove določbe, nekateri Btarinoalovci pripisujejo jo Etruskom, drugi so zopet drugačnega mnenja ; v tem pa so vsi jedini, da na vsem svetu ni nobenega jednakega izvoda, za tega delj je tudi cena tej za priprostoga človeka neznatoej posodi ogromna, namreč 18.000 gld. Znamenito na tej posodi je mej drugim tudi to, da imajo vse figure špičaate, skoro kvišku zakrivljene nosove, kakeršne nahajamo čestokrat v Dunajskih karikaturah. Pri zgradbi Ljubljamke kazine izkopani kip rimskega imperatorja je že marsikomu znan, manj znano pa utegne biti, da je tudi ta kip ogromne vrednosti. Razen v Kensington-muzeji v Londonu ni nikjer rimskega kipu, ki bi bil iz pozlačenega brona. Zaradi tega je ta kip cenjen na 50.000 gold. Prav lepi sta dve veliki bronasti, v strugi Ljubljanice na Vrhniki najdeni posodi, in bronaste Čeh de z Vač, Lukovca in Negove (na Štirskem), ki so vse jednake oblike, najdbe iz Šent Marjete, ki se odlikujejo po večjej dovršenosti in najnovejše najdba pri sv. Lovrenci nad Polhovim Gradcem, ki so skoro Čudovite. Uazen rimskih zvoncev, našim burovšem podobnih, vidimo namreč pred seboj dvo-ramno tehtnico (Schnellwage) in, da ne dvojimo o njenej pristnoBti, tik nje prave pravcate rimske uteže. Razstavljene so tudi usnjene vrvice, ki so bile v izkopanej bronasti posodi itd. Ker je naš namen, le bolj kursorično obhoditi razstavo, omenimo v tem oddelku le še lepo zbirko rimskih novcev od Caesar-ja do Honori-ja, katero je razstavil g. okrajni glavar Globočnik v Postojini, ono gosp. župnika Jarca, lepe starinske predmete kneza VVindischgriitza in sliko g. Beneša, stotnika v domačem pešpolku, ki predstavlja grobišče na Vačah, kjer se je izkopalo toliko starine in tudi omenjena slavna situla. Veliko je tu razstavljenih sledov in ostankov že davno izumrlih narodov, ki so nekdaj hodili iu bivali po naših tleh in velika je vrednost teh na prvi pogled neznatnih predmetov, ki osvetljujejo temno zgodovino prastare dobe. Zatorej ponavljamo še jedenkrat, da naj vsakdo ogleda si razstavo. (Dalje prih.) hodom tudi gg. župnik in kaplan, g. predsednik krajnega šolskega sveta in g. župan, nekaj gg. članov krajnega šolskega sveta in veliko število domačega občinstva. Slavnostni spored pa je bil tak-le: 1. Slavnostni govor, po g. učitelji. 2. Deklamacija: „Grof Rudolf Habsburški". 3. Cesarska pesen. 4. Pesen: „Cesarski kauon" (troglasno). 5. Deklama cija: „Cesar Jožef II.u. 6. Pesen: „Veselje čuje se povsod". 7. Pesen: „Domovje moja Avstrija". 8. Deklamacja: »Naš cesar". 9. Pesen: nMoj domu. 10. Deklamacija: „Veseli otrok". 11. Pesen: „Telovadci". 12. Cesarska pesen. — Gospod predsednik krajnega šolskega sveta je bil preskrbel, da 80 bili pridnejsi šolarji obdarovani s knjižico „Habsburški rod", nekateri pa so dobili lične svetinje. K sklepu slovesnosti nazdravili smo s krepkimi trikratnimi ž' vio-k lici na presvitlo vladarsko Habsburško hišo. Mej gostim pokanjem z možna:ji razšla se je naša šolska mladini proti domu. Z radostnim srcem spominjala se bo tega veselega slovesnega dneva. Na Večer tega dne sta bila šola in farovž lepo razsvitljena, kjer smo zažgali tudi lepo število raznobarvnega bengaličnega ognja. Na sosednjem griču pa smo zapalili velik kres, kjer so zopet možnurji pokali v pozno noč. Smoduik in drva sta pošla o po lunoči in cesarsko pesen pevajoči podali smo se z griča v vas k počitku. Gg. Tom. Kuncu, Jož. Trepalu, Petru Pavlinu, Fran Hladniku in Jan. Kuncu bodi tukaj srčna hvala izrečena, ker so tako blagovoljno podpirali g. učitelja, da je zamogel vse za to slovesuost potrebno dobiti in pripraviti. Al. K. Se—n. Ugovorna obravnava „Slovenskoga Naroda". V Ljubljani 10. juliju. Zapisnikar prebere razsodbo deželnega kot tiskovnega sodišča, s katero se je potrdila po državnem pravdništvu ukazana konfiskacija »Slovenskega Naroda" št. 140 od 21. juuija r. I. Razsodba pravi, da hujska zaplenjeui članek proti Tržaškemu c. kr. namestništvu in proti komisarju Storži in da je raz-postavlja sovraštvu in zaničevanju. Prebere se potem zaplenjeni članek: „K volitvam v Istri iu na Goriškemu, v katerem se mej drugim pripoveduje, da je okrajni komisar Sfor.a v nekem kraji v Istri volitve volilnih mož trikrat zrušd, ker ie mnenja, da more biti vsaj nadpolovična večina prvotnih voblcev navzočno, da so volitve volilnih mož veljavne. Uredništvo „Slovenskega Naroda', oslanjajote se na volilni zakou, kateri jasno določuje, da veljavnost volitve ni zavisna od številu volilcev, kritikuje postopanje c. kr. komisa-ja g. Sforze in c. kr. nauiest-ništva v Trstu. Zastopnik državnega pravduika g. Muh:eisen omeni prav kratko, da dotični članek »Slovenskega Naroda" dejanske dogodke pači iu s tem načinom hujska k sovraštvu in zaničevanju zoper c. kr. ua-mestništvo v Tistu iu zoper c. kr. okrajnega komisarja Sforzo, iu iz teh uzrokov predlaga, da se konfiskacija potrdi. Zastopnik odgovornega urednika „Slov. Naroda", g. dr. Zamik, prečita §. 300 kaz. zak. in pravi, da v zaplenjenem članku ni niti trohice hujskanja ali zaničevanja, tudi nobenega pačenja in kvarenja dogodkov. Vse, kar je povedauo v članku, vse to stoji v nek on tiskov a nem listu »Edinosti", ki izhaja na sedeži c. kr. Tržaškega namestuištva v Trstu, katero bi gotovo odredilo zaplembo, ako bi se bili dogodki o volitvah volilnih mož pačili. Pripoveduje se v listu, da je bila v Vrbniku trikratna volitev, ker je c. kr. komisar Slbrza trdil, da mora priti vsaj 51 prvotnih volilcev, ker jih ima ta kraj 100, tedaj nadpolovična večina. Ta v nekoutiskovanem listu opisani dogodek je uredništvo „Slovenskega Naroda" kritiziralo, trdno misleč, da je dogodek resničen, kajti da ne bi bil, gotovo bi bilo c. kr. namestništvo članek „Edinosti" zaseglo. Kritika ta je bila jako zmernu, kajti v t.h 8eženem Članku »Slovenskega Naroda" se pravi: ako je to res, tedaj ni poznal komisar postave in stvar višjih uradov, da ga pouči; ako pa je zakon po znal in vender nasprotno delal, potem je nalog višjih uradov, da ga kaznujejo. gOblika, v katerej »Slo venski Narod" to svoje mnenje pove, je jako mirna, sploh ni drugače mogoča, ako je hotelo uredništvo v obče svoje muenje o tem dogodku izraziti. Ker ima vsak državljan postavno pravico po tisku in po časnikih svoje mnenje izraževati o vsem, kar se tiče države, imelo je gotovo tudi uredništvo »Slovenskega Naroda" to pravico, in, ako jo je hotelo uporabiti, moglo je v dostojne) obliki le tako, kakor je izraženo v zaplenjenem članku. Tako pisati bi se uredništvu /amoglo le braniti, ako državno pravd-ništvo pokaže postavni paragraf, da se v javnih organih sploh ničesar pisati ne sme, kar pa ne more. Trdenje državnega pravdmštva, da bi se proti javnim organom v tem članku hujskalo in klicalo k sovraštvu proti njim, je nićevo, kaiti niti pojma ni o tem, čisto mirno izraža se mnenje o postopanji komisarja, je-li postavno-pravilno ali ne. Konečno predlaga dr. Zamik, naj sodišče ugovor proti konfiskaciji uvaži in iste ne potrdi. Državnega pravdnika namestnik g. Mtihleisen pravi, da ko bi bil „Slovenski Narod" ponatisnil le članek „Edinosti", ne bi bil kontiskovan. A iztrganega jo le nekaj iz „Edinosti" in mnogo pristavljenegii, in piše se tako, kakor bi bilo delalo c kr. namestništvo krivico in bi bil imel komisar zloben namen, kajti govori se o v nebo vpijofej ar.vici itd. Ako se to vse vkup združi, gotovo je dokazano, da se je hujskalo proti javnim orgauom in vnemalo k zaničevanju proti vladi, torej on še jedenkrat ponavlja, naj se konfiskacija potrdi. Dr. Zamik ugovarja, da je uredništvo „Slovenskoga Naroda" o bojazni, da bi utegnil list biti »Edinosti" še nekoliko ogladilo, da trdo. Tako n. pr. je uredništvo da so odnošaji v Istri podobni Hercegovini, po polnem izpustilo, premasten Kritika je sploh taka, pis in zgodovina 48, matematiki 43, naravoslovje 20, fi/.ika 12 resp. 16, propedovtika 4 ure na teden. Vidna je velika razlika nit j realističnimi in tilulo-gičnimi predmeti. Gimnazijski podporni zaklad ima 6725 gld. v obligacijah, 109 gld. 811/« kr. v gotovini, 711 knjig in 128 atlantov, ter je v preteklem letu 359 gld. 73. kr. za podpore izplačal. Sicer je pa še mnogo zavodov in zasebnikov podpiralo dijake. Razen obširne in natančne kronike in drugih statističnih podatkov smo prav z veseljem čitali naslove slovenskih nalog na goreniej gimnaziji, kakor nam je vse poročilo po svojej natančnosti in preglednosti jiko po godu, akoravno je še vseskozi le nemško. — (Z Bleda) se n»m piše v popolnitev našega Članka nCesar na Bledu", da je počenši od Zagoric visela ua vsakej domacej hiši narodna zastava od 3—5 metrov dolga, celo kjer ima trd Nemec gostilno. Na V»ilo je celo 4—6 narodnih zastav, je transparenteu napis: »Naredite narodi" in na oknih v velikih črkah »Slava". Domari BlejCi storili so vse, da rešijo svojo čast. — (Razpisano) je po smrti dr. Ribiča izpraznimo mesto c. kr. notarja v Ljubljani. Promje v 4 tednih ua notarsko zbornico kranjsko. — (Obiskovanje toplic.) Varaždinske toplice biojijo do 12. t. m. 1062, Krapinske 900, Fran Josipove pri Laškem Trgu 307, Slatinske O.H gostov. Deželni odbor štajerski je tedaj vender du-segel lo, da toplice na Slatini nazadujejo. na Mandelčevej, nekaterih hitab na toplicab bil mir mej mojimi IjInIiiIva ur«'«liii*t va. (Josp. Rttdonlf. Dopisi »Od dolenjski' strani" nam bodo dobro doftli. Zahvala. zaplenjen, članek se ne glasi tako trditev „Edmosti". istim v Borni in ker se mu je zdel VeleOastttl gosp. Kr. Kaduno, župnik v Dragi, blagovolil ju bralnemu draitvu v Zutemperku v napravo društvene zastave podariti 6 tfld. Odbor stoje si v prijetno dolžnost, za ta visokodnšni dur vrlemu gospodu i/.reei naj-iskrcncjfio /.abvalo. Slava! •los. Nchiiiorniiinr, Fr. Koncil I j», t. ć. tajnik. t. t\ predsednik. da ne more biti drugačna če je sploh kaka kritika o delovanji javnih organov mogoča. Ponavlja tedaj svoj predlog. Po kratkem posvetovanji naznani predsednik g. Gerčar, da je konfiskacija potrjena. V razlogih navaja gospod predsednik mej drugim, da velja ravnanje komisarja pri volitvi tako dolgo za postavno, dokler se po postavnem potu ne dokaže, da je bilo nepostavno. Hujskanje in zaničevanje proti javnim oblastim pa je iz članka razvidno. Dr. Zamik uložil bode utok proti tej razsodbi Domače stvari. — (Počeščenj O.) Društvo prostovoljnih gasilcev v Krškem izvolilo je Ljubljanskega župana g. etra Grassellija svojim častnim članom iu mu to o svojem boravku v Ljubljani za časa deželne slavnosti naznanilo po posebni deputaciji. — (V d e ž e 1 n e j razstavi v realki) je videti od danes naprej tudi dragocena srebrna po soda s taso, katero je cesar podaril Ljubljanskim strelcem. — (Letno poročilo gimnazije Ljub 1 j unske) je obširna, 61 strauij obsezajoča knjiga Skoro polovico zavzema prof. Antona Heinricha preširoko in deloma jednostransko |iis;ina ra/.prava avstrijskej vojni 1. 1812, drugi oddelek, tikajoč se gimnazije sume, pa je zanimljiveji. Začetkom leta bilo je na gimnaziji G89 javnih dijakov in 1 pri vatist, koncem leta 643 javmh in 2 pri va tista. Mej temi jih je bilo iz Kranjske 568 (Ljubljana 140, Gorenjsko 208, Notranjsko 90, Dolenjsko 121), Slo vencev 405, Nemcev 143, 5 Lahov, 2 ('eha; po veroizpovedanji 643 katoličanov in 2 protestanta Stanovalo jih je pri svojcih 214, v Alojzije višči 47, v \Valdherrovem zavodu 7, pri drugih strankah 375. Najmlajši dijak bil je 10, najstarep 24 let star. Ustanov so vsi vkupe uživali 13 v skupnem znesku 10.622 goldinarjev 58 kr šolnine pa vsi vkupe plačali 8361 glJ. Interesantno je Število učuih ur na teden za razne predmete, vseh razredih poučeval se je veronauk 28, latinščina 92, grščina 42, nemščina 44, slovenščina 37, zemlje M eteoro logično poročilo. , a q t'as opazovanja Stanju barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri ua v u1u1. * i "5 o M 7. zjutraj 3. poj). !». zvečer 788*80 mm. 7822*8 »mm. 782*76 na -l- 16*0» C -j- 190° C si. /.ah. si. /,ah. si. Zlili. obl. obl. obl. 8'70 mm. dežju. Nebo je bilo večinoma oblaono, nem ter tja padel je ahol dež, po noči pa nevihta z onilnim duž jem. Srednja temperatura inaftala je -f- 19*8', torej m o- i 1 pod normslom. dne 21..julija, (lavirno telegrafitoo poročilo.i 'apirua reita.......... Srebrna renut .... • • /iiata renta ... . • ■ ni arena renta......... Akcij" narodne banku . ..... Kreditne akcije ..... London • ... Srebro ........ Sapol. ....... ... O. kr. cekini . ...... • • Nemške marke 1 , državne srečke iz I. IS:">1 860 gld. Državne srećke iz I. lsi>4. LOO „ /0 avstr. zlata renta, davka prosta. Oirrflka /.lata leuta ...... n ..... papirna renta 6"/^..... , štajerske /.emljiflč. odvez, obllg. . Dunava reg. »redke ft°/0 . . l"i> gld. Zemfj. obft. avstr. 4*/i°/« alati tast listi . Prior, obllg. Bllsabetine ispad, lelesnice l'rr»r. obllg. Ferdinandove SOV. telOAtliee Kreditne srečke......100 tfld. Etadolfove sreeke..... I" n Akcije SUglo avstr. banke . 180 „ IVaiuinvvav-druAt. volj. 170 uld. a. v. 7H gld. 8f> kr. 71» 60 k 99 40 m '.»:; 80 n H lo * — H 888 ■ lio n »80 » — it ■ 50 % » ■ >> n t>5 n nH n 60 n 1 19 50 n l«;s n .o m Ui» n t . ■» 119 n BO _ 88 « 4."» '.HI m LOK * — 111 7"> n 118 H — n lo;. n 50 i* ivi 75 n 80 F. — ■ r <; n •22i l ,r»o Poslttno. C. kr. priv. zavarovalno društvo „RimiME A1MTICA BI SICURTA" i Jadransko zavarovalno društvo) v XV»t ii. Obćni zbor tega društva vršil so je JI. juniju t. I. pod predsedstvom glavnega vodje gospoda AleW*mu«lr» viteza 1»»iiIiioh-», v katerem s<» se predložili ktuirni računi, poročili vodstva iu porodilo o podjetjih lavsrovalnloe I 188'J. V sledečem priobčimo kratek obris iz imenovanih -dlog. I. Zavarovanje za življenje. Dno 31. decembra 1882. veljavna zavarovanja /.na šajo z odtegnenimi protiznvarovanji : gld. ">,812.7M9*— kapitala in gld. M .'189*— rente v vrsti zavarovanj, ki se imajo Izplačati pri življenji; nadalje gld. 18,777.848*— kapitala in gld. 11.759'— rente v vrsti zavarovanj na smrt. Dohodek premij I. 1882. znašal je gld. 1,101.867*—; znesek iz naloženega kapitala tega oddelka znašal je gld. iHJt; -J971—. Za zavarovanja, ki so bila zavarovana, da se dožive, in za zavarovanja za doto izplačano jo bilo gld. 194.470'—; za zavarovanja nasmrt in za ista različna zavarovanja, katerim je dospel čas, izplačalo seje gld. 424.622.—, in sicer ko so se odtegnili protizavarovalni deleži. Razven tega prihranilo seje gld. 77.580' za zavarovanja na smrt in za iste, ki se dožive, katere dne 81. decembra 1. 1. še niso bile konečno rešene. Dobiček, zavarovan) z dobičkom, znaša gld. U3.T>75.—, od katere svoto se polovica hrani, da se z obrestmi vred, po preteku treh let, razdeli mej iste, ki imajo pravico do nje. Reserva premij za veljavna zavarovanja izračuuila se je na gld 6,412.811*— in kaže proti lanskemu letu priraštaj gld. 316.346 —. Ko se odtegne delež zavarovanih, kaže se dobiček v znesku gld. 89.006*30, kateri se je uvrstil v občni računski sklep. II. Zavarovanja proti elementarnim škodam, a) Oddelek zavarovanja za ogenj. Dohodki premij znašali so gld 5,0:>2.785-— in so se po višali proti lanskemu letu za gld. 579.480 —. Skupni znesek premij večletnih zavarovanj znaša koncem decembra lanskega leta gld. 15,449.809— in se je pomnožil proti prejšnjemu letu za gld. 3,948.118'—. Za škode, prouzročene po ognji, izplačalo se je gld. 8,164.468'—, od katerih je spadalo gld. 1,4.'J1.83U-— na protizavarovalee, in razven tega shranilo se je v reservi za še nedoločene škode gld. 168.140"—. Za protizavarovaoja izdalo se je gld. 3,366.466'— . Rezerva premij v gotovem denarji povišala se je za gld. 86.159'—, tedaj skupno na gld. 1,856.593'—. b) Oddelek zavarovanja za prevažanje. Sprejete premije znašale so gld. 182.784'—, protlzev varovanja gld. 78.119'—, izplačane škode, ko so bo odtegnila protisavarovanja, gld. 55.884*—, in gld. 18*800'— se je prihranilo za še nedoločene škode. c) Oddelek zavarovanja proti toči. Dohodek premij znašal je gld. 2,016.087-—, protiza-varovanja potrebovala so gld. 9*J0.702 —, škode pa so veljale po odtegnenih protizavarovsnjih gld. 847.176*—. Skupna BVOta škod, katere je izplačalo zavarovalno društvo „Riunlone Adriatlca di Siourtau od časa kar društvu obstoji, znašaj.i 10l> milijonov goldinarjev. Duh ček, kiiteri preostaje potem, ko so se vrnile razne reserve za Škodo In premije, znaša gld. 179,761*10, In ako »e prišteva saldo, preiu-sek in obresti dobitnega reservnega zaklada, gld. 209.686*95, od katerih se odloči 30°/0 OO-bitnemn reservnetnu zakladu, in ko se odtegne delež dobička (tantieme za direktorje in revizorje, dalje donesek za hranilno in oskrbovalno blagajnJeo družbenik uradnikov, ostane gld. 186.888*71 na razpolaganje, namreč za razdelitev dividend. Reserve, katere bo se napram lanskemu letu povišale za gld. 484.150*77, znašalo sedaj skupno gld. 7.860.083*79 in obstoje iz sledečih oddelkov: gld. 5,412 81155 reserva premij Pa zavarovanje proti življenju; gld. l,/,, h do 9 gld., Nta.ro vino j)o 1» do II Ih-K t o l i t er, rumeno ali rudeče. ViiiNki ocet ali JcnIIi po l*> gld. Iickfolifer. K obilnim naročbam se pripor, ča (48G-2) A. Cvenkelj Sevnici i Lichten vval 1 \ Štajersko. k. privilegij šivalnih za zboljšanje strojev. Ivan Jst35r v Ljubljani, Hotel Evropa. Zaloga vsakovrstnih šivalnih strojev za družine in rokodelce, rabljivih za vsakatero šivanje. (370—8) Šestletna garancija! Poduk bruplaino, Kn mexei5n■■ obroki j*o l ilu 5 -I. japonska velikanska ajda za sniie. zanesljivo dobra, j speeerij Tudi dru-o blago priporoča ceneje. dobi R po .'{() kr. kilo pri Paulin-u, pri voglu" v Ljubljani. kot dobro in naj-(481—3) eleganten, se v ceno v ti*«£-u >ite Koleselj, štiri ljudi, jako HJul>l juni, priročen, malo rab'jen, proda na rst. Jalcoirjsitcem (490-1) Učenec ali praktikant sprejme se takoj v trgovini Gledalilkib ulicah št. 8. železa Albin C. AlMjii-a v (477—3) Prodaja opeke. Anton Treo*va, že čez 40 let obstoječa opekarna v Podu pri Viči izdeluje kakor doslej sploh znano najboljše ■treinlke, koree, opeke zu okrajitc. tlnk In iie. Bgorljiv« opeke V razni obliki in velikosti ter jih razpošilja po najnižji ceni. Katerokoli število se za najnižjo plačo privede na doni. Ravno trnu dobiva so tudi najboljša lončurttka ilovica. Naročbe prejemlje gospod Franc« Jenko, kolodvorske ulice It« spodaj ua desno. (473_3) HENRIK LANZ na DUNAJ1, III. EZiaa.t«xei Zolla.iritsg-a.sse 1.3 cx. 5"*l>oc*i|u.li tete : Parni mlalilui Mrofi in lokoiuol»ili od 2 do 8 konjskih tnočij. Mlatil niče roenc iu s kouJNkim vlači-lom (1 do ti konj). It«>xalnive za krmo, mlini na debelo inok.. if.«l. (456—8) Najnovejše konstrukcijo, najboljši sistemi, nizke cene. Kazpttanih že 100.000 tacih strojev. Ilu3trovani katalogi gratis in franko. Iščejo ae izvedeni, pošteni agenti in prekupol. ''■■■■■■■ik Takoj delujoče. Uspeh zajamčen. Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči ROBORANTIU 2£ (brado ustvarjajoče srodstvo brez uspeha. Ravno tako sigurno pri pleša h, i oalih ali «»Nitelili Inaek« Uspeli po večkratnem močnem utrenjl [zajamčen. Poli Iju v Bteklenfeali po l gld. 50 kr. iu v ste« ■ klenicah za puškin po 1 gld. •T. l-esj (Pr«w.) stavljene, izdelujejo se v vseli OSebe, kakor tudi za največje jaliteta. < Jarane ju, spričevala n:i|hovcj»fga sis:ema, tavsemajo malo prostora, tlačijo dvakrat hitreje ko druge pivšo so zelo priročne, solidne iu trpežno se-vfbkostih za privatni! producente kot speci-11 vefl neg«) 1000 i/.de- [Zeli lauih tlačiluic. Obrisi in cene na /.abtevanje gratis iu fraueo. (4Ci—-6) i rl r «•<* 'uijijov^išH s- stavbene. Hfi v kratkem času naročil. I»tmaj, II., Prater slrasse lili Tovarna v I ni mI.oImimIii 11. M. '/.;i» pri ffOrfpodn \ P<>l» >v<*u. Ljubljana, Marije Terezije e.esta. Ph.Mayfarth&C, Naznanilo. DUNAJSKI BAZAR Ljubljani, na Mestnem trgu št, 14. Stalna razstava 25.000 Bi o m. Prodaje ue po stalnih cenub a 5, 10. 20, 30, 40, 50, 75, 99 kr. in vi>j«j Ceniki zastonj Visoko castito jazno ogledanjft, Dunajsko, Norimterško galanterijsko blago iz usnja in brona, kinč in igrače. Lampijoni, solnč-niki in dežniki. U a J nižje* cene. občinstvo se naj uljudne je vabi v pri- Z vsem RpoStovaojenj EDVARD WITTE. (4G0-G) Zagrebu, Ilica 28. Na Dunaj i, Karntnerstrasse 59. V Požunu, Mieliaelerthor 18. l/daiel| iu odgovoru. qi 11 c Lastnina in tisk „Narodne tiskarne' \