Posamezna številka Din 2.
Št. 129.
V Ljubljani, \ nedeljo 1. junija 1924.
Poštnina v gotovini*
Leto L
)
NEMK
Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke.
•	Mesečna	naročnina:	ž
i V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. |
□
Neodvisen političen list.
_------------n-----------—-
Uredništvo: WoIfova ulica št. 1 /1. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44.
! Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. I f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, f Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633.
0'
Volilni proglas SLS.
Da opraviči svojo taktiko, da navduši svoje volivce in da se pripravi ** volivno borbo, ie končno izdala tudi p-S svoj volivni manifest. Danes, ko je ^Broglas izšel, moremo z mirno vestjo re&, da bi si SLS lahko trud prihranila, *akaj tudi v medlem proglasu opozici-KDalnega bloka je bilo povedano več, T^or pa je v manifestu SLS. Tako slab, nejasen, tako poln netočnosti je ta ^Slas, da ga prekaša v vsakem oziru ^ srednjedober »Slovenčev« uvod-r. • Zato pravzaprav ni niti vredno, da Pečali s proglasom SLS. če to storimo, potem so temu vzrok ®*K>le netočnosti proglasa, ki narav-
*	izzivajo k odgovoru.
»V uvodu svojega proglasa se prito-iJ® SLS, ker da se je ujedinjenje uve-
-J drugače, kakor pa si je ona pred->^v'iala. To razočaranje SLS je tako
stL ”“°	lastne nesposobno-
3 <la se mora človek v resnici čuditi, sta? * zabredla SLS, nekdaj tako do-vodena stranka. Zakaj v redu, prav ne ravno prečastno je, če se JJ^st volivec pritožuje, da ga je razbral kandidat ker 'z volitvijo drugega n3Vrt°re P0013221^' Toda stranka ne sme Ruar biti razočarana, ker vsako raz-l^anje je dokaz njene polomije, ki pa $e\VT^U tega	USCK^no lastnost, da
ne da več popraviti, da je zaradi Sy ^rod že trpeL Zato je po vsem sxe™ običaj, da sodijo trezni volivci anke po njihovih uspehih in da brez-Kojno obsodijo stranko, ki je povzro-
čila
razočaranje. Kaj pa bi se šele zgo-
s stranko, ki sama priznava razočaranje!
Toda stvar }e še hujša! Ob prevratu, k° se je vršil akt u j edin jen j a, je imela vso politično moč slovenskega naroda v rokah SLS in podpredsednik osrednje vlade je bil dr. Korošec. Ce so se torej ob prevratu izvršile napake, potem padejo vsi grehi edinole na SLS. Razočaranje SLS je zato identično s Priznanjem lastne nesposobnosti in da si je dovolila SLS to napako v svojem ^livnem proglasu, je pač več ko luk-")z.
. Po tem ponesrečenem uvodu govo-,. Proglas o ustavi in pri tem si dovo-»vt ^rzno trditev, da so z ustavo vse Vj^omne pravice našega ljudstva kaj16, ^a^co neresnična je ta trditev, najlepše 'zgodovina lovskega za-dj^ ^petovano ga je sklenil kranjski zbor, toda nikdar ni postal za-T'“> ker so bili proti njemu kranjski v!art°sestniki *n ker ga na njih željo
v	n*	letela predložiti cesarju
Podpis. Po toliko oklevetani naši ^ ne bi bilo mogoče, zakaj le sk£ytl0 ^dišče more onemogočiti **P oblastne skupščine in sicer le te-^ & nasprotuje obstoječim osnovnim gpKpnoni. Pa glede ustave je proglas srla posebno nesrečen, zaka j v pro-jJ*5Sn samem se sklicuje SLS na ustavo Priznava s tem, da so po ustavi v Cv. Zafemčene svoboščine držav-
J^jslabši pa je proglas SLS, ko žagarja delo poslancev SLS. Vsa Slo-jjTrja je priča, kaj so vse obljubljali po-leb • SLS Pfed 18. marcem lanskega ja m vsa Slovenija ve danes, da niso ko t06 svo^ obljub uresničili. Pa pre-tega kričečega nasprotja gre SLS z
ter S!” se s	zaslugariii
. skuša dopovedati naivnim 'bralcem, klnW_ 24 Poslancev Jugoslovanskega ona sila v Beogradu, ki odloča
kluba
državnih vprašanjih. Ta Slal t * P°sebno slaba stran pro-*-er se po njej mora tudi najbolj to H°Veren P^s^a^ SLS vprašati, kako va« i vse dobro, če pa ima Jugosk>-^*ski klub tako silen vpliv.
. Kljub vsej svoji gostobesednosti pa pat_ Proglas SLS še to neoprostljivo na-
stva^ rS ne 1)076 najbolj bistvenih j ari. Tako govori proglas sicer o tem,
Ciin« i e ^osegel med strankami opozi-tran- ga ^loka sporazum glede no-ureditve države, kakšna pa je ni0ix, T te*fa sporazuma proglas — jOaJ”V *n. vendar je namenjen proglas ki se mora izreči o Dragi asu.
Ministrski svet.
Vprašanje zamenjave velikih županov,
Beograd, 31. maja. (B) Nocoj se je vršila plenarna seja ministrskega sveta, na kateri se je govorilo izključno
o	programu vladinega delovanja med narodom proti opozicijonalnemu bloku. Rešavajo se obenem tekoči posli. Četudi je nacijonalni blok složen, vendar je nekaj vprašanj, v katerih se Svetozar Pribičevič z radikali ne strinja. Tako n. pr. se mu ni posrečilo zamenjati oba velika župana v Sloveniji in velikega župana zagrebške županije, četudi mu je bilo na tem mnogo ležeče. Opozicija pričakuje vsled tega, da bo prišlo do napetih odnosov med obe-
ma kluboma. Vlada pa to demantira, ker pričakuje, da se bodo radikali in samostojni demokrati sporazumeli po želji krone, M smatra sedanje nesporaz-umljenje med njima za podaljšanje stanja pred krizo. Dalje je sklenjeno, da se bo jutri nadaljevala diskusija posebno o zunanje-politični situaciji. Nocoj se je govorilo tudi o katastrofi v Bukarešti, toda novih podrobnosti ni. Posebno še ni dognan storilec.
Beograd, 31. maja. (B) Proti imenovanju velikih županov v Zagrebu, Ljubljani in Mariboru so nastopili slovenski klerikalci
Reorganizacija radikalne stranke.
Sklep! glavnega odbora rad. stranke.
Beograd. 31. maja. (B) Danes so se pričele v predsedništvu radikal-skega kluba permanentne seje glavnega odbora radikalne stranke. Dosedanjim sejam je prisostvoval in bo prisostvoval tudi bodočim vodja stranke g. Nikola Pašič. Sklenilo se je, da se radikalna' stranka reorganizira, in da se ustanovijo povsod radikalne organizacije. kjer jih do sedaj še ni bilo. Dalje se je sklenilo, da se nekateri člani glavnega odbora zamenjajo z drugimi in da se razširi glavni odbor. Vprašanje Na-stasa Petroviča je ostalo odprto, vendar pa prevladuje mnenje, da ga bo zadela ista usoda kakor pokojnega Stojana Protiča. Izvoljen je odbor, ki bo vršil vse upravne posle, ki se tičejo
strankine organizacije. V bistvu je to izvršilni odbor. Za predsednika tega odbora je izvoljen Ljuba Jovanovič, člani pa so dr. Laza Markovič, dr. Veli-zar Jankovič, Boža Maksimovič. Mom-čilo Ivkovič in dr. Dušan Grgin. Koncem seje se je govorilo tudi o proglasu na narod ter je bilo sklenjeno, da se z njim počaka, dokler ne bodo izdani proglasi vseh opozicijonalnih strank, da bi se videlo, kakšen utis bodo napravi-
li	ti proglasi na narod in da izda radikalna stranka šele nato svoj proglas. Danes se je določevalo besedilo navodil. kako se ima izvršiti reorganizacija v strankinih organizacijah. Ta navodila se bodo poslala vsem strankinim organizacijam.
Seja opozicije.
Beograd. 31. maja. (B) Danes opoldne se je vršila poslednja seja opo-zicijonalnega bloka. Na seji se je govorilo o situaciji, ki je nastopila po obja-
vi	proglasov celokupne opozicije in opozicijonalnih strank posebej. Ugotavlja se, da je s tem javnost zelo razburjena in da se položaj v narodu vedno bolj in bolj razvija v korist opozicijonalne-ga bloka. Opozicija bo ostala složna in neomajna do konca zmage, smatrajoč, da to ni definitivna rešitev krize in da bo končno opozicijonalni blok zmagal po principih logike, ker ima večino. V resnici pa so v opozicijonalnih krogih vendarle prepričani, da bo osta-
lo	sedanje stanje do 20. oktobra. S poslednje seje opozicijonalnega bloka so že odpotovali skoro vsi poslanci, nocoj pa nameravajo oditi iz Beograda vsi šefi oipozicije razven Ljube Davidoviča.
ODHOD POSLANCEV IZ BEOGRADA.
Beograd, 31. maja. (Z) Večina narodnih poslancev je odpotovala iz Beograda. Od muslimanov sta ostala samo dva, da zasledujeta dogodke. Tudi klerikalci so odšli razen dr. Korošca, ki ostane v Beogradu še tri dni. Zetnljoradniki so danes završili svoj načrt volilne agitacije in gredo sedaj med narod.
VPRAŠANJE DNEVNIC ŠE NI REŠENO.
Beograid, 31. maja. (B) Tekom celega dne se ni mogla vršiti seja načelnikov opozicrjomalnih skupin. Vprašanje dnevnic še ni rešeno, kakor tudi ne vprašanje odhoda naše parlamentarne delegacije na interparlamentarno konferenco v Bruslju.
ŽELEZNIŠKA NESREČA PRI SREM-SKIH KARLOVCIH.
Beograd, 31. maja. (B) Iz Sremskih Karlovcev javljajo, da je ob 1. uri zjutraj skočil s tira tovorni vlak štev. 241, in sicer 4 km pred mestom. Mar terijalna škoda je ogromna, stroji so uničeni, človeških žrtev pa ni bilo.
Pogajanja z Madžarsko.
Beograd, 31. maja. (Z) Pogajanja z Madžarsko napredujejo zadovoljivo. V sekcijah za pretres vprašanja sekvestrov in prenos sedežev trgovskih družb je prišlo do nesporazuma in sta delegaciji zaprosili instrukcij svojih vlad. Pričakuje se, da bodo te tež-koče kmalu odpravljene.
PRETIRANE MADŽARSKE ZAHTEVE.
Beograd, 31. maja. (B) Madžarska je pri reparacijski komisiji zahtevala, da ji naša država plača 20 milijard Din kot odškodnino za bivše madžarske vojaške zgradbe, ki se nahajajo v Jugoslaviji. Reparacijska komisija je uvidela pretiranost vse nasledstvene dr-dila, da predložio vse nasledstvene države točno poročilo o objektih, ki se sedaj nahajajo v njihovi lastnini, a so pripadali Avstriji ali Madžarski. Naša vlada je poslala v Pariz s potrebnimi navodili inšpektorja ministrstva pošt g. Vrečka.
SPORAZUM GLEDE NEMŠKIH REPARACIJ.
Beograd, 31. maja. (B) S sporazumom, ki sta ga sklenila dr. Rybar in Kunze, so urejene vse državne nabave v Nemčiji. Zasebni naročniki se pozivajo, da registrirajo svoja naročila, izvršena do 11. avgusta 1923. Ogromna večina interesentov bo zadovoljna. Nemška vlada je našo popolnoma zadovoljila. Kot ekspert je določen polkovnik Jeremič, da te dni sprejme materi-jal.
Olimpijada.
Švica : Češkoslovaška 1 : 0.
Beograd, 31. maja. (B) Beograjski športni klubi so obveščeni iz Pariza, da .je na olimpijskih igrah porazila Švica Češkoslovaško v razmerju 1 : 0.
VREMENSKO POROČILO.
Dunaj, 31. maja. Napoved za 1. Junij. Pretežno Jasno, toplo.
Kako pa se n^j narod izreče, če ne ve za vsebino sporazuma! Narod očividno ni pri očetih proglasa v posebni časti, pa Čeprav pridno govore o suverenosti naroda. Pa to priznavajo gospodje le, kadar pleše narod po njihovi melodiji in zato ta — tajna, diplomacija.
Veliko besed, nič vsebine, to je karakteristika »roglasa SLS. V etiko trdi-
tev, pa skoro nič resničnih, to pa je dopolnilo te karakteristike.
In tako mizeren proglas naj naivduši slovensko ljudstvo? Dosti neverjetnosti se doživi v naši politiki, toda tega čudeža, da bo volilni proglas SLS vzpodbudil mase, ne bomo doživeli, temveč manifest SLS je samo uvodni članek »Sjovenca* io sicer — »k»h.
Eksplozija v Bukarešti.
Pomirljive izjave vojnega ministra.
Bukarešta. 31. maja. (K) Sodeč po uradnem opisu o eksploziji, kakor ga razširja agentura Orijent - Radio, so tozadevne vesti zelo pretirane. Preiskava je dognala, da zadeva izguba predvsem stare municijske sklade. Pirotehnični oddelki niso vsled eksplozije prav nič trpeli in bo v par dneh obrat popolnoma vzpostavljen. Vsled eksplozije so trije mrtvi in nekaj ranjenih. Vojni minister je dal včeraj v parlamentu pomirljive izjave.
Bukarešta. 31. maja. (Z) Vojni minister je izdal komunike, v katerem je rečeno, da vzrok eksplozije še ni pojasnjen in da je eksplozija po vsej priliki nastala vsled neprevidnosti. Kolikor je sedaj mogoče dognati, se ta
eksplozija ne more smatrati za katastrofalno. Požar še ni pogašen, ker še vedno eksplodirajo naboji smodnika. Dosedaj so izvlekli izpod ruševin 5 trii* pel in 20 ranjenih.
Beograd, 31. maja. (B) Iz Bukarešte se javlja, da je eksplozija trajala: pozno v noč. Povodom tega slučaja je Vojno ministrstvo izdalo komunike, v katerem pravi, da je vzrok eksplozije dosedaj neznan. Uničena so vsa skladišča in tri pirotehnične plinarne. Kolikor se je dosedaj ugotovilo, je eksplodiralo 200 vagonov municije največjega kalibra iz Škodinih tvornic in 15 milijonov municije za puške. Zgorelo je skladišč« vojaških oblek in konjskih oprem.
Odgovor na ital. prestolni govor.
Rim, 31. maja., (T) Danes se je sestala komisija, ki ima nalogo, da sestavi odgovor na prestolni govor. Odgovor je sestavil Onorevole Salandra. Odgovor poudarja zvestobo do kralja ter hvaležnost do vojske, mornarice, zrakoplovstva in državne milice. Dalje omenja odgovor koristi, ki jih ima država od mednarodnih pogodb, sklenje-
nih pod vodstvom fašistovske vlade. Končno se bavi s socijalno in gospodarsko politiko ter s priznanjem ugotavlja, da je bilo doseženo ravnovesje v državnem proračunu. Odgovor je bil sprejet s 4 proti 2 glasovoma. Proti sto glasovala popolaro Merlin in socijalist CasalinjL	.	•
Millerandov položaj.
P a r i z, 31. maja. (K) »Havas Four-nier* javlja, da je za nedeljo popoldne določena plenarna seja levičarskih skupin. Verjetno je, da bo vložen predlog proti prezidentu republike. Skoro no-
benega dvoma ni, da bo ta predlog sprejet. Kar se tiče držanja Mllleranda. so v političnih krogih mnenja, da. je odločen umakniti se in poslati obema zbornicama svojo poslanko.
Pokolii v Albaniji.
Beograd, 31. maja. (B) Iz Valo-ne se poroča, da se je posadka v Valoni in Elbasanu uprla in oplenila državno blagajno. V Skadru je izbruhnila vstaja. Ena italijanska vojna ladija je priplula pred Drač v popolni vojni opremi. Izgleda, da nameravajo Italijani izvršiti okupacijo Skadra in Severne Albanije.
Beograd, 31. maja. (B) Iz Tirane javljajo, da se je cela Albanija spremenila v bojni tabor, da je vznemirjenost v vseh krogih zelo velika in da pomirjevalna akcija vlade ni imela ni-kakega uspeha. Parlamentarizem je popolnoma izginil, vršijo se le pokolji. osebna obračunavanja in krvna osveta. Člani vlade se tajno in javno opredeljujejo za oba nasprotna si tabora. Vsak trenotek se pričakuje izbruh državljanske vojne. Ker ogrožajo ti dogodki mir na Balkanu, bodo balkanske države Posebno pa mi in Grčija intervenirali v Društvu narodov. Celokupno beograjsko časopisje zahteva takojšnjo intervencijo, da se ne bi ponovili dogodki leta 1913.
POINCAREJEV KABINET DEMISIJO-NIRA DANES.
Pariz, 31. maja. (W) Kakor poroča »Temps«, podajo člani kabineta Po-incarejevega v nedeljo dopoldne prezidentu oficijelno pismo o svoji demisiji.
KITAJSKA PRIZNALA RUSIJO.
Peking, 31. maja. (K) (Agence Havas) Kitajska je priznala sovjetsko Rusijo.
POVRATEK ITAL. KRALJA V RIM.
Rim, 31. maja. (T) Danes ob 10. uri 20 min. so se vrnili v Rim italijanski kralj, kraljica, prestolonaslednik in princezinja Mafalda.
ZNIŽANJE BRZOJAVNE TARIFE 2X INOZEMSTVO.
Beograd, 31. maja. (Z) Ministrstvo za pošte in telegraf je sklenilo, da se s 1. junijem znižajo pristojbine za brzojavke v inozemstvo za 25 odstotkov.
ŽETEV V MADŽARSKI.
Budimpešta* 31. maja. (K) Po danes objavljenem poročilu o stanju setve, je pričakovati srednje dobre žetve.
FINSKA VLADA SESTAVLJENA.
Helsingsfors, 31. maja. (W) Nova vlada je setavliena.
Helsingsfors, 31. maja. (T) Novi vladi predseduje Ingnan, zunanji minister m j« Prokoj|>o.
Dr. Beneš na Dunaju*
Dunaj, 31. maja. (K) Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je dapes zjutraj v spremstvu dospel na povratku iz Italije v Prago na Dunaj. Ob 10. je šel dr. Beneš v spremstvu češkoslovaškega poslanika dr. Krofte v urad zveznega kancelarja, kjer se je vršil daljši razgovor med zveznim kancelarjem dr. Seiplom v navzočnosti avstj:. zun. man* dr. Griinbergerja. IM tem razgovoru se je razpravljalo najprej o aktuelnih političnih vprašanjih, obenem pa tudi o sporazumu, ki ga je sklenil dr. Beneš z Italijo. Nadaljnji predmet konverzacij« je tvorilo neposredno predstoječe zborovanje Zveze narodov v Ženevi. Dr. Beneš je odpotoval v popoldanskih uralt naprej proti Pragi.
Dunaj, 31. maja. (K) Večerni listi poročajo iz Češkoslovaške, dai je razgovor med Seipelom in in Benešem privedel oba državnika do popolnoma enotnega naziranja tako glede mednarodnega položaja, kakor tudi glede av- \ strijskih potreb v zadevi kontrole Zveze narodov. Generalni komisar Zveze narodov dr. Zimmerman je bil od Be-neša sprejet ter se ž njim dalje časa razgovarjal o finančnih vprašanjih, ki se tičejo Avstrije, v kolikor se tičejo nadziranja po Zvezi narodov in Zvejzi narodov sploh.
PRODIRANJE FRANCOZOV V AFRIKI.
Pariz, 31. maja. (K) »Agence Ha-vase javlja iz Rabata: Francoske čete so v svrho, da dosežejo po mednarodni pogodbi iz leta 1904 določeno mejo severno od Feza, prekoračile reko Ueri in korakajo sedaj proti zgornjemu del reke. Številna plemena so se jim podvrgla. Operacije, ki so bile pripravljene v vseh podrobnostih, so dosegle svo* cilj brez prelivanja krvi.
Borzna poročila.
„ C u r ih, 31. rnaja. Beograd 6.5)45, New ¥^568.375, London 24.48. Pariz 28.95, Mi-£n 24.72, Praga 16.65. Budimpešta O.OOoS.' Bukarešta 2.45, Sofija 4.05, Dunaj 0.0079625.
. Berlin, 31. maja. Beograd 5.14, Da-
5-89, Milan 18.30, Praga 12.295. Pari* 21-50. London 18.205. New York 4.19. CurU*
Trst, 31. maia. Devt*e. Zagreb 27.80— 28, Pariz 117—118, London 98.90—99.15, Sv*, ca 405—408, Praga 67.25—67.75, Dun«
0.0315—0.0325, New York 22.95—23.10. Valute. Avstrijske krone 0.0315—0.0325, dlnart 27.80-28, dolarji 22.85—23.05, fant itarlfaNt 98.75—9»,
V**
 	tTNEVNlK/	L	jtvrsBa	'I92£
'Štev. 12&\j
Bodoia francoska notranja in zunanja
politika.
V,	'
Razgovor s soeUalističnim voditeljem Paul - Rounccnrom.
S
.(Od našega stalnega pariškega. dopisnika.)
P«4 Boncour, ^novi Jaurčs francoske-,SS socijaUzma*. je sprejel dopisnika *Vos-sischt Zeitung«, kateremu je podal izčrpne fcjape o vseh vprašanjih notranje in zurui-Pie politike. Važnost teh izjav dokuzuje dejstvo, da si bo morala vsaka bodoča francoska vlada, v jrlavnih točka It usvojiti program sodjaJIstov, tu katerimi niso samo mase »unifiriranih socijalistov« — pravih zmagovalcev v volilnem boju, temveč tudi neodvisni socijaiisti vseh vrst doli do radikalnih vrst — najmanj 200 poslancev, ki tvo-rjo nadtretjinsko večino nove zbornice.
V	ospredju ie vprašanje socijalistične-ta sodelovanja pri sestavi viatie. Paui-Bon-cmir je vnet pristaš bloka tudi po volitvah.
*	S kupno smo zmagali in skupno moramo nositi odgovornost. Socijaiisti bodo na vsak način z vsemi močmi podpirali bodočo vlado. Toda to ne zadostuje. Jaz sem prvi in edini še živeči socijaJist, ki ie bil minister. Vera, da so gotove težke odločitve zlasti v zunanji politiki že tako razvite, da ni uto-goče več misliti na kako spremembo. Le stiartka, ki je zastopana, v ministrskem f švtfa, more odločilno vplivati na politične smernice. Provinca je po večini za sodelovanje, toda gotova velika središča bodo skoraj gotovo zmagala v nasprotnem smisla. Manjšina se bo pokorila večini. Fran-; ctfs^a soeijalistična stranka se ne bo pregrešila Proti disciplini in enotnosti.«
,(Nato se je govorilo o velikem vprašajo in,Društva narodov. Paul Boncour je izdavil: »Brez garancije Društva narodov je nemogoč vsak mir in vsaka evropska si-Srurilost. S pristopom oni držav, ki 5e niso njtgove članice, se mora dati ravnotežje Izvestnim enostranostim. Nemčija in Rusija se morata brez obotavljanja sprejeti v Društvi narodov. Za to se bo irancoska socialistična stranka zavzela z vsemi silami. .Govori se o posebnih garancijah, toda od Neničije se zahtevajo iste garancije kakor od 7Vsake države. Samo Društvo naTodov more zasigurati evropski mir in sicer potom oborožene sile, s katero bi razpolagalo proti vsem napadalcem. Ta sistem nikakor ni tftoplja, kakor menijo mnogi. Gre za dobro prem KI i ene odredbe, katerih izvedba fv praksi ne bo ravno pretežavna. Tako spada n. pr. kontrola nemške razorožitve izključno le v pravice Društva narodov.«
»~ Ali bodo sedanje mirovne pogodbe, zlasti versailleska pogodba, podlaga bodoče politike francoske vlade?
jc»Za versailleskl mir socijaiisti niso od-govarnl, ker ga niso votirali. Vendar pa je popolnoma jasno, da se sedaj ne morejo izvršili take Oržavne akcije. Tn gre zgolj za .vprašanje koristi. Mirovne pogodbe bomo interpretirali v smislu mednarodnega miru. Iz pogodb Je mogoče marsikaj dobiti, kar bi jdruževalo narode. Skušali bomo prevest! versailiesko mirovno pogodbo v širši .statut Društva narodov, ki naj v zrelejših :čas&i nadomesti pogodbo. Ti časi pa bodo takrat, ko bodo v glavnih evropskih državah vodile usodo socijalistične ali dobre demokratične večine in vlade, ki bodo pripravljene usvojiti naša načela. Mi sami ne moremo spremeniti obličja zemlje. Potrebujemo ;podpore drugih. Naša politika mora •pomakati drugim, v kolikor so v drugih dr-'iavalj na krmilu demokrati ali nacijonallsti. [Naie odredbe bodo popolnoma drugačne na-pram demokratični, kakor so bile napram ;nacijona!lstlčni Nemčiji. Ako smp sami, borno mogli svoje ideje uresničiti le s skrajno previdnostjo. Med nami in nacionalistično vlado je tale velika razlika: Mi nimamo nobffte gotove, vnaprej določene politike na-pram, kaki državi. Ravnali se bomo po ten«ncah drugih ...«
—	Kakšno je Vaše mišljenje glede tx-pravmtve Poriifirja ?
ap Pari r, 30. maja.
»Bill smo nasprotni zasedbi Poruhrja, toda računati moramo z dejanskim položajem. Poruhrja ne moremo izprazniti brez primerne garancije. Te garancije pa so podane že v načrtih izvedencev. Ako pride nemška vlada, ki bi ta načrt brez pridržka sprejela in izvedla, bi bile s tem podane vse potrebne garancije, ki jih zahtevamo. Dav/e-sov načrt je nepopoln samo v eni točki: glede varnosti Francije. Toda tu pridejo v poštev pravice Društva narodov. V tem oziru imamo nasloviti svoje zahteve na Društvo narodov in ne na Nemčijo.«
— Ali bo sprememba francoske politike vplivala v istem smislu na notranjepolitični razvoj Nemčije?
»Brezdvomno, Sedanjost pač ne obeta mnogo, ker se je zamudil pravi trenutek, toda z gotovostjo se sme pričakovati, da bo spremenjena francoska poiltika okrepila demokratično misel v Nemčiji in pripravila splošen sporazum. Nemčija ima občudovanja vredne sile zlasti v svojih sindikatih in strokovnih organizacijah. Njihova moč se bo z našo razumno podporo v kratkem času pokazala.«
— Ati obstoja skupen pragram med ra-dtkaS in socijaiisti tudi za slučaj, ako socijaiisti ne bodo neposredno sodelo\’aU pri sestavi vlade?
»Seveda obstoja tak program.«
— Kakšna bo v splošnih obrisih bodoča francoska finančna politika ?
»Zavzemali se bomo za pravično davčno politiko, ki obstoja v tem, da se pri-dobitveni davek zares efektivno uredi in sicer progresivno. Poleg tega smo pristaši oddaje kapitala, kar bo treba pričeti seveda zelo previdno. Zlasti pa ne sme biti prenizek eksistenčni minimum: ne 50.000 frankov, temveč mogoče desetkratni iznos tega zneska. Tudi nevarnost prenosa kapitala v inozemstvo se ne sme prezreti. To Je zopet ena tistih točk, kjer more pomagati le mednarodni sporazum. Vojna je ustvarila interesno skupnost, ki je ni mogoče več razdeliti.«
— Ali bo Francija takoj zmanjšala dobo vojaške obveznostne sluibe?
»V tem ožini smo že predložili zakonski načrt, ki zahteva popolnoma drugačno vojaško organizacijo. Aktivna služba ima samo en cilj: vojaško izvežbanje. Konča se v približno treh mesecih. Potrebno pa je obrambno obmejno vojaštvo s Šestmesečno službeno dobo. Nova »stalna vojska« bo štela samo 200.000 mož, kar popolnoma zadostuje. Francija potrebuje svoje mladeniče drugod ne pa v vojašnicah. Narod je oborožen, toda le za obrambo. Jasno Je, da s takimi četami ni mogoče pričel^ nobenega napada, nobene imperialistične ekspedicije v tuje države. Mi hočemo braniti samo svojo domovino. To bo pričetek popolnoma nove dobe v evropski vojaški zgodovini. Izrečno povdarjarn: Reorganizacija v tem smislu se mora takoj pričeti. Soeijalistična stranka ne bo podpirala nobene vlade, ki ne bo sprejela tega programa.«
— Kako naj s« spravi ta vojaška or-ganizacifa v sklad z bodočo vlogo Društva narodov?
»Ta organizacija stremi z* tem, da postanejo evropski duhovi zreli za Društvo narodw. Ako veliki narodi ne bodo imeli sredstev z-a vojne napade, bo nacionalizem sam izginil in vsak bo z veseljem zmanjševal vojaška bremena v svoji državi in prepustil obrambo Društvu narodov.«
„	..	...	—	im	___________________
Zahtevajte po vseh lokalih „Nar. Dnevnik" I
V	T r $ t n, 30. maja 1924.
To tedensko sliko moram začeti z dogodkom* ki se je sicer odigral že pretekli teden, ki pa je toliko po svojem zunanjem sijaju kolikor ni predvsem po svoji notranji vsebini eden med onimi važnimi dogodki, ki jih je treba zabeležiti in oceniti. Preteklo soboto se je vršila, kakor ste že javili svojim čitateljem, svečana otvoritev italijanskega parlamenta. Zunanji sijaj je bil veličasten, toda s to stranjo te fašistovske prireditve se ne bom dalje pečal. In ker nisem prav nič praznoveren, ne bom iskal nlkake-iia pomena niti v dejstvu, da je v kraljičinem sprevodu padel s konja neki kirasir. Saj se je zgodila ta nezgoda v kraljičinem sprevodu in ne v kraljevem in tako se mi ni težko strinjati s tistimi srečoznanci, ki zatrjujejo, da ni oni padec nikako slabo znamenje ...
Ker nas torej bolj zanima notranja vsebina dogodka, jo poiščimo tara, kjer je, namreč v kronskem govoru. V njem je vsa njegova pomembnost Opozicija ima popolnoma prav. ko pravi, da je kralj oblekel črno srajco in postal tudi sam fašist. Kronski govor od pretekle sobote ne pomeni samo, da kralj popolnoma odobrava in usvaja vse fašistovsko gibanje, temveč daje Mussoliniju tudi nekako »carto bianco« za bodočnost. Skratka: Kar je kralj prečita! preteklo soboto pred rimskimi senatorji in poslanci, zbranimi v fraku m lakovih čevljih, je od začetka do kraja prava himna fašizmu.
2e takoj v začetku prestolnega govora mora pasti vsakomu v oči naglašanje, da tvori večino zbornice pokolenje Zmage. Še večji poklon pa je napravil kralj fašizmu s tem, da je pozdravil obenem z armado in mornarico tudi fašistovsko milico, ki je, kakor sem omenil že v zadnjem pismu, čisto strankarska oborožena sfla. ki prisega zvestobo Mussoliniju in ne kralju, kt se torej po nobeni logiki ne more in ne sme staviti v isto vrsto z armado in vojno mornarico. Razumljivo je torej, da je ta del prestolnega govora opozicijo posebno hudo zadel Ko je kralj omenij armado in mornarico, mu je enodušno ploskala vsa zbornica, a ko je prir šel do narodne milice, se je vihar navdušenja nakrat znatno polegel In ploskanje se je nadaljevalo le v vrstah fašistoivskih poslancev m senatorjev. Tudi opozicijonalni listi so nastopili zelo ostro proti temu delu kronskega govora, in to ne samo socialistični »Avantl!«, temveč tudi demokratski in monarhistični »Mondo*. In kako bi ne, ako se pomisli, da se posebno demokrati smatrajo za čuvarje one ustavnosti, ki ji grozi fašizem na vsakem koraku s smrtjo. S tem pa, da je proslavljal strankarsko narodno milico, se je pač dal zapeljati kralj — on, ki je prisegel na ustavo — k svečanemu poveličevanju nečesar, kar je v vsakem oziru popolnoma protiustavno!
Človek bi potemtakem ne bil ravno poreden, ako bi rekel, da ni kralj Viktor Emanuel samo oblekel črno srajco, kakor mu očitajo socijaiisti, temveč da je bil njegov nastop naravnost »revolucionaren«, ako ga presojamo s strogo ustavnega stališča.
Na vsak način se letošnji prestolni govor zelo zelo razlikuje od zadnjega, ki ga je Imel v L 1921. Ako pomislimo na daleko-sežne izpremembe, ki so se izvršile v tem času v Italiji, nas to ne more čuditi in zato naj posluži kratko primerjanje med tedanjim tn letošnjim prestolnim govorom le v to, da nam postane tem jasnejša dalekosežnost teh sprememb. L. 1921 je rekel kralj Viktor Emanuel glede italijanskih vojaških organizmov, da »se ponašajo samo s tertj, da so orodje pravice hi obrambe domovine«. Letos sta armada in mornarica in narodna milica slava italijanskega naroda, sigurna in nezlomljiva posadka njegove večje sreče.
Zelo značilna je tali neka druga razlika. V kronskem govoru iz leta 1921 čiturno na več mestih besedo demokracija. »V državi ne more biti demokracije, ako ni prežeto z demokratičnim duhom tudi vse gospodarstvo dežele... Zbornica bo imela ponosno nalogo, da okrepi zadružništvo, da dovoli delavskim slojem, da se polagoma pripravijo za težko nalogo vodstva gospodarskega življenja... Duševna in moralna izobrazba ljudstva je vrlina, ki varuje demokracijo pred zmotami demagoštva.«
V	letošnjem prestolnem govoru bi besedo »demokracijo« zastonj iskali. V onem delu, ki je posvečen socijalnlm vprašanjem, se seveda tudi ne omenjajo ne zadruge ne priprave delavstva za »težko nalogo vodstva gospodarskega življenja.« temveč se gostobesedno poveličuje fašistovskj sindikalizem, ki je povrnil vse sloje In kategorije v krog narodne discipline. Potom svojih organizacij se bo delavstvo uveljavljalo s pomočjo sedanjih ustavnih institucij in tudi no. vlh, ki se nvedejo, ako se Izkaže potreba. S tem stavkom je kralj napovedal reformo ustave, kakor sem jo opisal že v zadnjem pismu, reformo, ki ji je cilj, da povzdigne
fašistovske stanovske organizacije na čast ustavnih institucij, s katerimi bi dobili potem fašisti v svoje roke dTžavni monopol na sindikalizem.
Pa še na eno razliko med prejšnjim in letošnjim kronskim govorom moram opozoriti. Letos je rahil kralj besede »moja vlada*. V kronskem govoru iz leta 1921 ni ne duha ne sluha o slični vladarski samozavesti V tem dejstvu je treba videti gotovo tendenco. Odkar se je začelo Mussoliniju očitati, da je popolnoma usužnjil krono fašizmu, je on ta očitanja opetovano zavrnil z odločno izjavo, da hoče fašizem kraljevo oblast zopet povzdigniti do one veljave, ki jo mora imeti, da hoče dvigniti krono iz blata, v katero jo je bila vrgla preživela liberalna demokracija. In res se je kralj letos, kakor rečeno, nenavadno ojunačil. 2e zgoraj omenjeni izraz »Moja vlada« je presenetil poslušalce na več mestih prestolnega govora.
Kronski govor od pretekle sobote je torej v vsakem oziru jasna napoved nove dobe v italijanski zgodovini. Kralj se je angažiral z vsem poudarkom za fašistovski politični eksperiment. Temu se ni nikakor čuditi, ako pomislimo, v kako negotovem m klavrnem položaju se je nahajal njegov prestol v kalnem povojnem razdobju do fašistovske revolucije. Savojska hiša, ki se je prej majala na vseh vogalih, je sedaj utrjena in že družinski egoizem zahteva od kralja Viktorja Emanuela, da brez vsakega obotavljanja, t. j. slepo in vdano, kakor prepisuje fašizem, posluša in uboga vsemogočnega fašistovskega diktatorja. Saj ga lahko smatra za svojega rešitelja, ki je obvaroval njegovo hišo pred vsemi nevarnostmi pre-kucij in propasti.
Brez vsake skrbi je mogel torej kralj Viktor Emanuel zapustiti takoj po otvoritvi parlamenta Rim in odpotovati v inozemstvo. Se isti dan se je namreč kraljeva dvojica, s prestolonaslednikom in princezinjo Mafaldo odpeljala v London. Angleži so priredili italijanskim vladarskim gostom sijajen sprejemi. Do sedaj se naglaša le politični značaj tega obiska. Kolikor gre za osebne odnošaje med italijansko in angleško vladarsko hišo; pa je seveda sedanji obisk italijanskega kralja čin vladarske medsebojne vljudnosti; angleški kralj je obiskal pred letom Rim in italijanski dvor mu je bil dolžen povrniti njegov poset. Političen pomen pa ima pot italijanskega kralja vsekakor tudi, če ne radi dragega pa vsaj zato, ker se imajo ravno v tem hipu začeti končna pogajanja za razmejitev med Anglijo in Italijo v Jubalandu (Afrika). Da bi pa mogli pripisovati obisku italijanskega kralja v Londonu v prvi vrsti političen pomen, bi ga bil moral spremljati tudi Mussolini, ki je minister za zunanje zadeve. Seveda bi bilo treba izbrati v tem slučaju kak drug dan in ne ravno dan otvoritve nove zbornice. Sicer pa se zdi, da Mussolini ne gre še rad v London. Ko še ni bil ministrski predsednik, ie izjavili v raznih govorih, da je sovražnik Anglije in da mora biti Italija na strani tistih, ki delajo na to. da se angleško carstvo razdene. Angleži pa imajo dober spomin. Dalie je še živ spomin na krfsko zadevo. Zato in še iz kakšnega drugega vzroka je posiaA Mussolini kralja v London ravno v času, ko je on sam moral ostati doma v Rimu...
V	napitnicah pa se je na drugi strani naglašala s posebnim poudarkom prisotnost mladih princev, kar je dalo zadosten povod za razna ugibanja ter še bolj oslabilo politični značaj obiska. Angleški prestolonaslednik je mlad lep in mogočen, italijanski ravno tako, a oba kraSja imata tudi vsak svojo mlado in lepo hčer... Kdo bi se torei čudil, ako pride ob tej priliki do vesele rešitve kakih srčnih zadev. Nič še ni znano, kako se bo obisk obnesel v tem pogledu, toda na tem svetu ni nič nemogočega in zato ni veselo iznenadenje nikakor izključeno.
Medtem ko se godi vse to na daljnem Angleškem, se razvija v Rimu delo nove zbornice. Redne seje? so se pričele v torek In se vršijo ves teden. Nova zbornica si je izvolila predsednika-fašista Aliredo Rocco
—	in podpredsednike. V podpredsedništvu so zastopan, tudi popoiari, medtem ko odklanja ostala opozicija vsakršno sodelovanje. Dalje dobijo popoiari tudi enega kve-storja. Pred začetkom rednega dela zbornice je imela večina sestanek, na katerem si je izvolila vodilni odbor. Sestanka se je udeležil tudi Mussolini, ki je Imel strog svarilen govor na naslov nove zbornice. Med dragim je rekel, da Je to zadnji poskus s parlamentom v Italiji. Le od resnosti poslancev je odvisno, ali se bo obnesel ali ne. Mussolinijeve besede pa niso padle na posebno rodovitna tla, zakaj že v teku tega tedna Je zagrešila večina razne otročarije, ki ji gotovo ne delajo časti. Nekoliko faši-
stovskih' poslancev si je izbralo svoj sedei
med socijaiisti in komunisti, češ, da jih mo*, rajo nadzorovati tudi v zbornici. Ta cttočja demonstracija izziva na vsaki seii burne incidente in ni izključeno, da bo moral Poseči vmes sam Mussolini s svoio avtoriteto da napravi red.
Fašistovska večina pa se le tudi že pregrešila proti strankarski disciplini. Eno ~ kvestorsko mesto je bilo določeno, kakor sem že omenil, za popolare. Fašisti pa so glasovali za svojega tovariša Capannija. tako da je popolar Guairienti propadel Mussolinija je to kršenje discipline tako razkačilo, da je takoj ukazal Capanniju, naj poda ostavko na mesto kvestorja. To se Se zgodilo in na včerajšnji seii Je bil izvoljen na njegovo mesto popolar GuarientL Zopet drugo otročarijo je napravila večina s tem, da se je na včerajšnji seji uprla proti temu, da bi se počastil spomin na socijalistične* ga poslanca Picinunija, ki je bil še kot kandidat zavratno umorjen od fašistov, aJe bil kljub temu izvoljen po svoii smrti. Pač pa se je počastil spomin na De Nava, ki nenadoma umrl isti dan, ko je bil proglašen za kandidata na vladni listi. Predsednik Rocco je utemeljeval svoje stališče, da je bil de Nava že prej poslanec, medtem ko ni bi! Piccinini nikdar proglašen n izvoljenega. Večina mu je. kakor rečeno pritrdila.
Kakor se vidi, se nova zbornica P°
svojem malenkostnem duhu piav nic ne razlikuje od prejšnjih! izpod Kbetalhe in w mokratične dobe...
Izmed naših poslancev se ie udeležjj otvoritvene seje le dr. Wiifan. ne pa tudi dr. Besednjak. Tukajšnje klerikalno trobilo »Mali list« razlaga to dejstvo tako, da s« je dr, VVilfan izjavil s tem za kralja W monarhijo, dr. Besednjak in — Srebrnic (komunist) pa za republiko. Stvar Je tssos in torej šalo na stran. Italijanski monarhi]] so dnevi vendar le šteti, ko so pač ptO“ njej tudi naši klerikalci. Čudno je le, da niso poslali v svoji republikanski dosledno* sti kakega človeka v London, da bi dal ška svoji republikanski jezi s kakim repubU. kansko-jtmaškirn atentatorskim činom, 7" Tukajšnja trezna politična javnost preSO)* postopanje naših poslancev seveda br«J vsakega histeričnega primeska ter vidi ' slučaju dr. Besednjaka le izraz dosledn* opozicije proti dr. VVilfanu. Če bi bil izjav« dr. VVilfan, da ne pojde k otvoritvi, bi bu dr. Besednjak šel, kakor ni šel le zato, W je dr. VVilfan šel. V tem pa se vidi in čutt Sčekova roka. V prejšnji zbornici Je Sče® dosledno postopal ravno v nasprotju s tern kar je delal dr. VVilfan. In ker se ista tat" tika nadaljuje tudi sedaj, je v tem jaseO znak, da je ostal vodilni duh naših krščaO" skih socijalistov g. Virgilij Šček. Kakor P« laških popolarih don Sturzo, tako se I* tudi pri naših don Virgilio sicer nmeknil 1 ozadje, toda kljub temu se nahaja njegov« struja popolnoma pod njegovim osebni13 vplivom.
Tako presoja, kakor sem rekel, ta do* godelc javnost. Takoi pa moram omeniti« da m, je neka oseba, ki je blizu krogom tržaškega političnega društva, odločno lzJ** vila, da sta . naša poslanca dogovorno ne* enako postopala povodom otvoritve zbor* nice in da so vzroki temu Čisto nebistvene in zunanje narave. Ako je temu tako, potem je incident brez večle važnosti. Ne mo rem pa zamolčati, da je naprava na na5o javnost zelo mučen vtis.
Epidemija proglašania Mussolinija *a častnega občana je napadla tudi nekater* naše občine. Do sedaj pa gre le za osamljene slučaje, ki so vsled tega brez večje** pornena. Mussolini se ne bo mogel ponašati s takimi izsiljenimi »maniiestacijami*-Naj raje razmišlja o oni tihi, a silni manifestaciji užaljene slovenske duše. ki se *e vršila v četrtek preteklega tedna v Ajdovščini povodom pogreba našega narodne** mučenika Antona Strancarja. Dne 30. rnaT“ ca je bil Štrancar ranjen na volilnem shoott v Ajdovščini s kroglo iz fašistovskega JJJ* volverja. Ba je prepeljan v goriško bolfflf* nico, kjer je visel med življenjem in *nrti° do 20. t, m., ko je podlegel posledicam Je rane. Vipavsko ljudstvo mu je priredil0 tih, toda tem pomembnejši pogreb. Tiho. toda tem odločneje ie priseglo ob njegov«0 grobu in pri njegovi mučeniškl smrti, & ostane zvesto temu, za kar ie naš ABtoo Strancar žrtvoval svoje življenje. Zvesto bo ostalo svojim očetom, svojemu narodu ® svojemu jeziku ter bo v svojem zdrav«® Jedru z uspehom kljubovalo vsem razndTO* dovahiim epidemijam.
Ko b; le ne bilo tako osamljeno in J® bi mu le njegovi krvni bratje hoteli In pomagati v njegovi borbi, kakor pomagajo drugi svobodni narodi svojim odrezan®* odlomkom!	A.	*•
Prosveta.
Jr
Drugi in tretji hudožestvenlšU večer v Maji	riboni.	<
‘Z* »Selo Stepančlkovo« je delo polno pristrto ruskega označja. Čehova »Češnjev vrt«- pa je tako specifično ruska slika, da nudi-mislečenut gledalcu globok vpogled v bistvo Rusije iu »ruskega«, Ta češnjev vrt Ranjtvskili je inatuška Rusija z vso svojo sentimentalnostjo, lenobo, resignacijo, tradicijo, delom, energijo, evolucijo in revolucijo. Ko odhajamo po predstavi »Češnjevega vrta« bi gledališča, nain je razumljivo marsikaj, česar poprej nismo mogli doumeti. »
»Češnjev vrt- je torej specilično ruski in če ga igrajo še ruski igralci in povrh še umetniki, kakoršni so hudožestvenikl, potem je to hatinonlia popolnosti ruske slike. Moskovski liudožmki so dobro razumeli Čehova, saj je pa tudi pisal svoja dela vedno v rrtJslih nanje, razumeli so pa tudi Rusijo in rusko življenje; stopili so med milijone njen*)* sinov in hčera, stopili v grad k pom-j#šč|ioin in vsej pisani družbi zgrešenih eksijBeuc, ki se lovi krog njih, ter preštudirali vsako osebo posebej. Zato Je to, kar podajajo, pristno in prav tako specilično ru-■sko, kakor delo pisatelja. Opazovanje »Češnjevega vrta« pa Je za nas Slovence še zato interesantno, ker pred njim lahko ugotovi-n«\ “oliko je med nami in Rusi še sJovan-ske sorodnosti in koliko smo se v teku sto-•eiij, ki smo jih preživeli sredi tujega ger-manu.egu In romanskega raznega svetu, oddanlli od prvotnosti in podvrgli vplivu tu-icjra duha, tuje miselnosti In inentalnosti. Se je nj;kai izrazitih notranjih potez naše duševnosti, ki so se narn kot praelenienti po-setonjjfa bistva ohranile skozi stoletja izoli-, ranosti in odločenosti, zunanjost pa ie že vsa tuja, popolnoma prekvaiena 1 kotuaopo-
litsko srednjostjo evropskega centra ia za-pada.
Ljubov Andrejevna Ranjevskaja je v kreaciji ge. Germanove tip ruske aristokratinje v stadiju degeneracije, poosebljena stara ruska iziivelost, ki se mora slabotna umakniti novi sveži sili ruskega mužlštva, ki vstaja in mu Je pospešil tempo poti •navzgor ravno boljševizem. Kakor je specifično ruska, je pa tudi občečloveška, ker kljub vsem razlikam ras, je in ostane človeštvo po svojem pratemelju vendar fena sama velikanska družina. Germanova vživa svetovno slavo. Malo je Igralcev In Igralk v drami, ki bi se mogU dokopati do te visoke pozicije. Biti morajo v resnici velikani in ga. Germanova je: zato to slavo zasluži v polni meri. Godj pa se ji prav tako, kakor Smetani, ki je izven domovine postal slaven po »Prodani nevtstu, čeprav je vstvaril tudi še opere večje vrednosti, ta sicer zato, ker so to njegovo delo zapadnjaki najbolj razumeli, ker ni bilo tako globoko samočeako, kakor ostala. Tudi ga. Germanova je dosegla svetovno slavo najprej z El Ido Waa-gei, »gospo z morja«, ker }e ta zapadu bližja nego Ranjevskaja ali katera draga njena Rusinja. Kdor vidi njene kreacije, jih ne pozabi; ostanejo mu v spominu, kakor osebe s poti vsakdanjega resničnega življenja, s katerimi trči skupaj krepkeje nego z drugimi, ki gredo brez pažnje mimo in dalje po cesti v tujo, neznano smer, ki se hiperbolično razstaja za vedno. To Je moč nčin-ka njene Igre.
Jermolaj Aleksjejevlč Lopahln g. Ma-salitlnova je v nasprotju z Ranjevsko tista zdrava moč spodnje Rusije. 2ivel je pred nami cel, popoln. Ves različen je ta Lopaiim od polkovnika Rostanjeva in vendar ga je Masalitinov podal prav tako v celoti in deta j lili do vseh fines, kakor polkovnika, ista velika moč življenja j« dihala te Raiev« a>
Šarova, iz študenta Trofimova g. Vyrubova, iz Piščika g. Kotni satova, ne.prokosijive guvernante ge. Grečeve, prikupne Dunjaše gdč. Krasnopoijskaje tn nepozabnega starca Firsa g. Pavlova ter tudi ostalih, Varje gdč. Križanovskaje, Anje gdč. Skrjabine, Epiiio-dova g. Sjerova Itd. »Češnjev vrt« je b8 med vsemi tremi purvimi predstavami ne le kronologfčno sredina, ampak tudi sploh vV šek Gledališče še bolj nabito polno kakor prvi večer, navdušenje še večje, aplavz posebno na koncu gromovit in na oder se je usipalo cvetje. Ga. Gesrmanova je prejela še posebej krasne šopke.	—r.
•
Tudi tretji hudožestveniški večer v Maribora je dosege! popoln uspeh. Gledališče zopet natlačeno in polno navdušenja in aplavza. Dickensov »Zivljeuski boj« je v dramatizaciji Članice grupe, simpatične Krasnopoljskaje ohranil vse svoje bistvene strani Dejanje se vrši v Angliji torej v čisto dragem svetu, kakor Je ruski. Iz katerega so hudožestveniki vznikli In vendar so se znali tj veliki umetniki vživeti tudi v ta tuji, anglosaški svet. G. Masalitinov je zaživel dr. Jadlerja prav tako pristno kakor Rostanjeva in Lopahina. Krasnopoljskaja je bila Grace polne krvi. Grečeva nenadkrilji-va služabnica, Križanov skaja Marion z vso pritajeno ljubeznijo hi globino. Enako vsi ostali; kaj bi jih naštevali poimensko, razvrstitev viog, ki je znana. Je celota, ki se ji lahko eu bloc pokloni najvišje priznanje.
Kako je Maribor vzljubil hudožestveni-ke, priča dejstvo, da se Je na objavo ob pričetku »Zivljenskega boja«, da se bo v petek igrala še »Gospa z morja«, če se prijavi dovolj veliko število obiskovalcev, javilo v eni sami pavzi toliko interesentov, da Je bila predstava že oslgvrana- Pa pravijo, da naš Maribor okna smisla z« gledališče...
—t.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Drama.
Začetek ob 8. uri zvečer.
1. junija nedelja: Paglavka. Izven.
2. junija pondeJjek: Kamela skozi uho šivan-
ke. Red F.
3* junija torek: ob 3. uri pop. Mogočni prstan, mladinska predstava za mladino šol kranjskega šolskega okoliša. Izven. 4. junija sreda: Izgubljene duše. Red A.
Opera.
Začetek ob polu 8. uri zvečer.
1. junija nedelja: Manon Lescaut, ljudska
*	predstava pri znižanih cenah, izven.
2. junija pondeljek: Akademija ljubljanskega
Sokolstva na korist ruskega sokolskega društva. Izten.
3. junija torek: Carjeva nevesta. Red B.
4. junija sreda: Manon Lescaut. Red D.
Marija Kmetova v češčloL Znani prevajalec iz slovenščine, dr. Bohuš Vybixal, je prevedel knjigo Marije Kmetove: Heleno, v češki jezik. Knjigo je založil J. F. Buček v Prostčjovč.
Ra/stava. Sredi meseca junija se otvori mnetntška razstava v paviljonu (Jakopičevem) znanega akad, slikarja in vodja umetniške šole »Probuda« Franja Sterleta, dalje akad slikarja profesorja Al. Repiča. Ker nam obeta razstava mnogo in bode prva v Sloveniji s portreti opozarjamo p. n. občinstvo na to razstavo.
Nedelja v Narodnem gledališču. V operi se poje Puccinijeva »Manon Lescaut« in sicer kot ljudska operna predstava pri znižanih cenah. Zaseba ie ista kakor pri vseh dosedanjih vprizoritvah:	Zlkova,	blmenc,
Cv*ji4, Zuoan v glavnih vlogah- Začetek »b
poiu 8. uri zvečer. Drama vprizori ob S- ^ velezabavno francosko veseloigro *PaSl'iV' ka«, ki je pri premijerl popolnoma uspela-
Spored IV. koncerta jugoslovanske ^ morne glasbe, ki se vrši v pondeljek, do® Junija ob 8. nrl zvečer v Filharmonični rani. Stevo Hristič: Lastavtea, Kosta nojlovič: Moja draga, Miloje MllojevJc: Zanosni čas, b) Japan. Poje gospod JuilJ tetto. Stevo Hristič: NovembeT, Kosta j”* nojlovič: Tužna pjesma, Stevo Hristič: ^ ma n* pendžeru (narodna), Miloje M«?'' Vič: Zvona. Poje gdč. Milica Priča. M**"? Milojevič: Ouatre n»oreeaux pour Piano 0*7 23, igra na klavirju g. prol. Janko RaX^T' Peter Konje vič: A man dievojlca. Miloje M”°' Jevič: Hetceg. uspavanka, Peter KonJ*^*' a) Dude, mori, Dude, b) Po vela je 1?*’ rodne pesmi poje gdč. Milica Priča-Konjevič: a) Sunce bi sjalo, b) Of arn^S aman, c) Kaloper Pero, č) Devet godina." Rnse kose. Narodne pesmi poje g. J1"" zL tetto. Sedeži so razprodani v abonmaju,*^ jišča pa se dobe v Matični knjigarni-tam se dobi podrobni spored z besedilo®-
OB
OB
L E K E N A ROKE
mestni rua *
ERNATOVK
\
S-
Sporasum v vprašanju Jubalanda.
Neposredno pred odhodom italijanske Kraljeve dvojice v London so prinesli listi da je bil med Angleži in Italijani dosežen načelni sporazum v vprašanju Juba-*®}da. To vprašanje je že vsa povojna leta a™o prijateljske odnošaje med obema zaveznicama. Kolikorkrat je italijansko časo-JJSie razpravljalo o sredozemski poliitiki — ® to je bčlo skoraj na dnevnem redu j*® Je obregnilo ob Angleže tudi glede Ju-P^nda. Italijani so očitali Angležem nelojalnost, češ, da nočejo izpolniti svoje ob-®eQU famoznega londonskega ®akta, k3 je ugrabil tudi nam slovensko ozemlje, bi se mora£a za slučaj, da bi se Angleži polastili ti en iških afriških koloni], zaokrožiti tudi italijanska kolonijalna po-|*st v Somaliji. Kdor po-ztia italijansko ne-ferečno hrepenenje po kolonijah, lahko raz-napore italijanske diplomacije za ta r*®cek afriške zemlje. Toda v tem vpra-so stali Italijani nasproti povsem £®rtiSačneniu nasprotniku, kakor v jadranjem vprašanju in kakor stoje v vprašaju Sredozemskega motrja. Lord Curzon se 5*-®* ni uprl izvršitvi londonskega pakla, spretno pa se mu je posrečilo spra-vprašanje Jutoalanda v zvezo z izpraz-“«vija Dodekaneza. Italijani bi morali še ;“®es glodati ta trd oreh. da ni prišel na Tr“° Macdonaid, in da ne zahteva dana-evropska situacija strnjene fronte vseh ^&2aikxiv. Radi tega se je Mussoliniju posrečilo rešiti to vprašanje in zadovoljiti «aujajisko hrepenenje po kolonijah.
Jmbailand je najsevernejši del na Itali-fcasko Somalijo meječe angleške kolonije *««ya (Brittsh East Africa.). Angleža so
prvotno zahtevali, da mora Italija preprečiti prehod obmejnih plemen na njej_ odstopljenem ozemlju na angleški teritorij, za kar pa ni mogla Italija jamčiti, z ozirom na potrebo prevelikega števila obmejnih straž ter v očigled dejstvu, da prebivajo tam nomadi, ki bi bili s tem odrezani od vodnjakov. Radi tega je Tittoni predlagal drugo rešitev, po kateri bi pripadli Italiji močvirje Lorian z njegovimi tolmuni. Temu načrtu pa niso Mi naklonjeni Angleži. Pač pa so dali Tazumeti, da bi se daio kaj doseči, ako bi Italijani rešili vprašanje Do-dekaneza v korist Grčije. Pri tem gre seveda za dve povsem različni vprašanji.
Najirovejša načelna Tešitev je bila dosežena s kompromisom. Obe državi sta se sporazumeli za Milner-Scialoievo črto, ki gre od anglešto-abesinsko-italijanske meje do morja 25 km jugozapadno od Part Pum-forda. Za Italijane najvažnejše je to, da je dobila v svojo oblast oba bregova reke Juba in pristanišče Kismajo, ki ni imelo za Angleže itak velikega pomena, kar dokazuje že samo1 to. da so ga dali za nekaj let v zakup. Anglija se je nadalje odpovedala zahtevi po obmejni straži in tudi ne insi-stira več na istočasni rešitvi dodekaneške-ga vprašanja. Pred konenoveljavno rešitvijo pa odide v tamošnje ozemlje strokovna komisija, da resi nekatera tehnična vprašanja, predvsem v pogledu razdelitve vodnjakov ob novi mejni črti. Tudi se morata obe pogodbenici sporazumeti glede desetine. ki pritiče sanzibarskemu sultanu iz odstopljenega ozemlja. Ni pa verjetno; da bi vprašanje srtitanove desetine preprečilo sporazum.
Izmenjava nazorov med MacdonaSdom in Poincarelem.
varnostne odredbe, katerih razveljavljenje bi moglo postati usodno za svetovni mir v trenutku, v katerem bi zavezniške vojske izpraznile zasedeno ozemlje.
V svojem »čisto osebnem in neuradnem« pismu od 14. maja pravi Mac Do-nald: Vem, da je Vam prav tako kakor meni ležeče na tem, da bi se izvršila nekatera predhodna dela za izvedbo poročila izvedencev in da bi prišla Evropa v zadovolji-vejši položaj. Vprašam Vas, ali bi bilo mogoče brez kTŠenja parlamentarne ali ustavne prakse Francije nadaljevati s proučevanjem sedanjih problemov in na ta način pridobili na času za končne sklepe.
V dopisu od 23. maja izraža Mac Do-nald svoje veselje nad prisrčnim tonom Poincarejevih dopisov, ki so ga prepričali, da se bo posrečilo obema kabinetoma spraviti svoja staližča v soglasje, ne da bi žrtvovali trajne interese obeh držav. Moramo si častitati k zboljšanju odnošajev med Anglijo iin Francijo.
Vsebkia dopisov, Izmenjan ih tekom “teseca maja med Poiiicarčjem in Mac Do-naidom, j« na kratko ta-le: V prvem svoji vLD;Smu 4x1 14- maia Pravi francoski mi-predsednik: Proglasili smo, da za-«>stimo Poruhrje v razmerju k nemškim kar p omenja, da si želimo izjasniti je čim preje, da pa smatramo za da obdržimo jamstvo za žal ne T^^goč slučaj nove kršitve obveznosti od »F80' Nemčije. Poincare se dalje zahvaljuje jDcnaldu za njegovo izjavo Theuuisu S ‘TOiansu, da bo našla Nemčija proti sekt *rožne Anglijo, Francijo in Belgijo* ako p ®«izpolnila svojih novih obveznosti. v2®c3a. pristavJja k temu Poincare, daje prednost skupnemu nastopu zavez-(afv Pred intervencijo same Francije. Do-se vprašanja varnosti izjavlja Poin-iTJ:' da je iz poročil generalov Nolleta v^,Uegoutta, predloženih Mac Donaldu, Taz-da Nemčija namenoma krši versajsko ^°dbo. Jako rad ba našel nadomestek za
Politične vesli.
B *= Utemeljitev diktature. »Clcvaričev ®o&radski Dnevnik« primerja naše poli-razmere z onimi v Italiji in piše: «sa državnika Pašič in Pribičevič, ki ima-tuc^i diktaturo v rokah, moreta doni? se večje rezultate nego jih je dosegel
*cer sta izkušenejša državnika in J-r imata mnogo manjši odpor nego ga je Mussolini. Parlament je mogel največ Igrati Pašič-Pričevičevo vlado, toda par-“*®enta ni več, ker je odgoden, pozneje pa tudi razpuščen. Ovire, ki bi jih mogla jjfclati opozicija vladi izven parlamenta, ne morejo biti resne. Opozicija bo brezdvomno Vpila, toda za kako večjo akcijo proti viadi n* sposobna in vlada ne more izvrševati svoje posle brez ozira na poulično vpitje. Gospod, ki je na Dunaju, bo naravno apeliral na »mednarodni forum«, toda avtoriteta tega gospoda tako majhna, da more vlada njegove proteste Ignorirati. Vlada ima torej do bodočih volitev popolno svobodo pri delu za državne cilje. 2e te dni moremo pričakovati značilne mere, ki jih bo podvzela vlada ne samo y političnem, temveč tudi v gospodarskem in kulturnem oziru. Opozicija **> že čez par mesecev moralno popoJ-?°ma razorožena. Tako se bo opravičila Pa-
-	Pribičevičeva diktatura. Ako je ni ^mogoče opravičiti, bi moglo imeti to ^sstTofalne posledice za sedanji režim.
= Zanimiva interpelacija v angleškem ^amentu. Iz Londona poročajo, da je po-Morel interpeliral vlado, ako ji je let °’ avstrijska industrija v lanskem {3. in še sedaj — dobavljala vojni ma-ij^al manjšim evropskim državam, zlasti v^avij, in, ako bo vlada s svojim vpli-Po? 0Tnejiia to trgovino. Državni podtajnik kra»S°nby ie odgovoril, da mu Je znan več-iala . PreP°vedan Izvoz vojnega materl-^ iz Avstrije. Ta zadeva je predmet skrb-nos ti likvidacijskega organa v Av-
striji, ki nadzoruje kot naslednik medzavez-niške vojaške misije izvedbo oddeL V. saint-germainske mirovne pogodbe.
= Angleški parlament za hitro zaklju-čenje britansko-sovjetske konference. V zbornici lordov je interpeliral Mayo, kako dolgo bo še trajala rusko-angleška konferenca, in predlagal, naj se prekine radi ruskih napadov na britansko vlado. Angleški narod ne vidi potrebe, da bi se trpeli ti napadi brez protesta. Sovjetska vlada je čisto jasno dokazala, da noče plačati vseh svojih predvojnih dolgov in angleškega ljudstva se radi teh pogajanj polašča nemir. Lord Par-moor je v svojem odgovoru Mayu odklonil predlog prekinjenja pogajanj, ker je Rusija izjavila, da ne more vrniti Angliji vsega, kar bi rada, in ker ni storila obljub, ki bi bile neizpolnitve za ruske finance. Zadnje ofi-cielno poročilo, ki kaže očividen napredek, potrjuje nade na uspešen zaključen konference. Nato je izjavil Curzon, da je dolžnost parlamenta, da zahteva informacije od vlade in je predlagal, naj se Mayov predlog iz-premeni v tem smislu, naj bi se rusko-angleška konferenca čimpreje zaključila. Curzo-nov predlog je bil sprejet, vendar nima glasovanje političnega pomena, temveč Je samo formalnega značaja. _  ...........  ^
= Leninova krakovska zapuščina Izročena sovjetski vladi. Poljski poslanec v Moskvi Darowski je izročil ruski vladi Leninove spise, ki jih je avstrijska oblast v začetku vojne zaplenila na bivšem Leninovem stanovanju v Krakovu in katere je poljska vlada dosedai imela ohranjene. Ves materi-jal bo oddan Leninovskemu institutu.
= Amerika grad) nove križarke. Iz Washingtona javljajo, da je zbornica reprezentantov odobrila zakonsko osnovo, s katero se dovoljuje kredit 111 milj. dolarjev za zgradbo 8 križark, 6 topničark in za popravo 6 oklopnic.
IS©©0©©0©©©©©©0000©0©00©©©©©6!
| Kino »LJUBLJANSKI DVOR" Te^n 730. \
Nedelja 1.	|
Samo 3 dni I Torek 3. junija. ♦
Mady Christians
| Ponedeljek 2. z ▲
i danes slavljena kino-umetnica celega sveta nastopa v vsem svojem ^	sijaju	v	umetniškem	filmu
iDflmn BREZ SRCfl
Drama med oblaki in ledeniki s predigro in 6. dejanjih. V glavni vlogi znana
1 Mady Christians.
f Božanstvena mala koketa si osvoji vse in vsakega. — Izvirni posnetki iz gigantskih alp! — Majestetsko gorovje pokrito s snegom in ledom.
A
A ▲ ▲
— V burji in snežnem zametu. — Na skijih.
a Predstave vsak dan ob 3.» 7*5-» '/s8., 9. Ob nedeljah in praznikih a i	tudi	ob	7,11.	in	6.	popoldne.	a
is©©e©e©0©00©e00©©00000©©ee06l
= Italijansko posojilo Jugoslaviji bo
dano, kakor poročajo češki listi, po sklepu trgovske pogodbe med obema državama, iti sicer v višini 650 mflijonov lir. Dve tretjini bo prispevala Banca Commerciale in eno tretjino Credito Italiano. Jugoslovanska vlada se zaveže uporabiti to posojilo za zgradbo jadranske železnice s sodelovanjem italijanskih inženerjev in nakupiti zanjo potrebni materijal v Italiji. Posojilo se bo obrestovalo z 2 proč. in bo garantirano s projektirano železniško progo,
= Italijansko-ruskl trgovski stiki. Načelnik sovjetske trgovske delegacije v Rimu Gorčakov je objavil nekaj podatkov o italijansko-ruski trgovini, ki stalno napreduje. V minulem letu je Rusija uvozila v Italijo črez 200.000 ton žita, več tisoč ton nafte in petroleja, velike množine lesa, Železne rude, svilenih kokonov in drugih surovin. Italija je pa prodala v Rusijo južno sadje, citTO-novo kislino, tkanine, svileno blago, sir, stroje in mlinska sita. Dober glas imajo v Rusiji italijanski avtomobili in kolesa, za katera se je ustanovilo v Moskvi osrednje skladišče. Prevoz oskrbujejo izključno le italijanske ladje, ker Rusiji še manjka trgovska mornarica.
= Položaj v Besarabiji. Dopisnik berlinskega lista »Ruljs poroča, da se je pravkar na lastne oči prepriča!, da vlada v obmejnih krajih Besarabije mir. Posebnih vojaških priprav ni opaziti. Rumunska posadka ne šteje več kakor 50 tisoč mož, ki so razpoloženi od brega Dnjestra do ISO km proti zapadu. Tudi na ruskem bregu ni vidno kopičenje vojaštva; baje sta tam štaba samo dveh rudečih divizij. Nepričakovan napad Rusov na Rumunijo je skoro izključen, ker vodi iz Kijeva v Odeso samo ena železniška proga v oddaljenosti 20 do 60 km od meje in bi se zbiTanje večjih mas ruske vojske ne dalo prikriti. Po noči se slišijo tu in tam streli, s katerimi vznemirjajo boljševi-ške čete besarabsko prebivalstvo. Rusko vojaštvo napravlja dober utis, samo da jim baje primanjkuje streljiva in transportnih sredstev. Boljševiški agenti razširjajo po Besarabiji proklamacije, v katerih se obljublja, da bo rudeča vojska v najkrajšem času zasedla Besarabijo. — Z ozirom na veliko eksplozijo pri Bukarešti morda te obljube res niso prazna stvar.
=* Manjšinska debata v poljskem parlamentu. Ekspozč poljskega zun. ministra Zamojškega je povzročil burno debato v parlamentarnem odboru za zunanje zadeve. Govori poslancev levice so bili skoz in skoz opozični, le poslanec Stronskl (nar. demokrat) je odobraval ministrova izvajanja. Posebno oster je bil govor ukrajinskega poslanca Vasynčuka, ki je izjavil, da sedanje vladne stranke in celo nekatere levičarske niso zmožne voditi pomirljive politike proti narodnim manjšinam. Pokazal je na hrepenenja ukrajinskega ljudstva na Poljskem po neodvisnosti. Posl. Chominski (stranka Wyzwolenie) je dokazal, da je položaj narodnih manjšin na vzhodnem Poljskem v resnici slab. Govornik je zahteval odstop zun. ministra in pokazal na Češkoslovaško, kjer podpirajo min. Beneša ne samo Čehi, ampak celo narodne manjšine.
= Francoski Socljallsti proti vstopu v vlado. Kongres francoske sekcije Internacl-jonale se je izjavil s 1724 glasovi proti 666 proti vstopu v vlado.
Sokolstvo.
Sokolsko okrožje ^Ljubljana 1.« Okrožni zlet naraščaja v zvezi z zunanjo proslavo društvene 10 letnice v Mostah, se ]e moral vsled nepričakovanih tehničnih 3v;r preložiti od 1. na 22. junija, kar prosimo, da vzamejo br. okoliška društva na znanje. — Zdravo!
Dvajsetletnica sokolskega .Iruštva v Brežicah, ki se vrši v nedeijo, dne 15. junija t. 1., obeta postati vredna % rstnica prireditev našega društva v časi!>, ko so smatrali naši narodni nasproiniKi Brežice še za svojo postojanko, kjer ni bilo dovoljeno nastopati v sokolskem kroju. Pa ti časi so minuli in dvajsetletnica se ba slavila v sredini mesta, na mestnem trgu, ki se Je v to svrho posebej na novo uredil. Spored prireditve prične s sprejemom gostov ?'ri vlakih ob 9.30 in 10.26 dopoldne na kolodvoru od tod povorka na slavnostni prostor v mestu. Obed. Popoldne ob 13.30 predskušnje članstva in naraščaja, ob 16. ari ja vna telovadba, potem ljudska slavnost. Vse, k' ste bili kdaj v preteklosti priče sokolskih nastopov v Brežicah in veste, kal je tedaj sokolstvo za Brežice pomenilo, vabimo, da boste tudi ob dvajsetletnici dne 15. junija t. 1. med nami. Priprave za slavnost so že v teku, tako da bo za preskrbo in zabavo skrbljeno. Prijave za obed ;e nasloviti na sokolsko društvo v Brežicah do 12. Junija t. !.
Dopisi.
Tržič. Deška tol dekliška meščanska šola zaključi radi razstave meščanskih šol v Beogradu In kongresa učit^stva v No vem Sadu tekoče šolsko i°to v torek dne 17. junija 1924. — Vpisovaaie v L ir. v vse druge razrede se vrši ?8. junija in 1. septembra t. 1. Ponavljalni izoitl lv.ido 29. in 30. avgusta. V I. razred se sprejmejo učenci, ki so z dobrim uspehom dovršili peto šo!' sko leto. Učenci iz okoficj Tržiča *n drugod bodo dobivali hrano lahko v na novo ustanovljeni šolarski kuhinji, ki je nastanjena v novem šolskem poslopju. Revnejši dobe hrano zastonj, zato priporočamo sta rišem, da pošljejo svoje otroke v Tržič, česar do sedaj mnogi ravno radi težav prehranjevanja niso mogli storiti. §olsko leto zaključi slavnostna IX. šolarska akademija dne 14. in 15. junija t. 1., na katero vljudno vabi ravnateljstvo.
Domžale. Odkritje spomenika KTalja Aleksandra se vrši v nedeljo 8. junija ob
3.	uri pop. v Domžalah pred Slokarjem. Po odkritju obhod po vasi. Po obhodu vese-Kca Jugoslovanske Matice na SlokaTjevem vrtu. Okoličani! Vsi v Domžale! I.itibljan-čanje imajo ugodno zvezo s kamničanom: ob 14.10 iz Ljubljane, ob 21.10 iz Domžal.
10, HI
kupite po znižanih cenah pri
ED. ŠKOPEK
MESTNI TRG 8.
PT~ Popravila točno in solidno.
Sah.
(Urejuje M. Kragelj, pedpredsetfidk »LJ. šah. kluba«).
Izvleček iz predavanja dr. Emanuela Laskerja, v Petro gradn, 18. februarja 1924
Šahovska igra Je dospela k nam it Azije, ki se ji imamo sploh zahvaliti sut mnoge globoke ideje. Legenda govori, dal je igro Izumil vzgojitelj nekega perzijskega princa: šahovska igra naj bi služila ko< pripomoček pri pouku v boini umetnosti Iznajdba perzijskega modrijana Pa je izda-leka v uspehu presegla pričakovanje. Res je, da more šahovska deščica predstavljati bojno poije tor so šahovske figure in kmetje v resnici podobne vojskinemu vodstvu ki vojski sam5, tako da se zdi po izumitelju zasledovani cilj dosežen. Vendar je ta cilj v šahovski igri dosežen le indirektno, ker je vojskovanje šahovskih figur le teatralično vojskovanje. Služi pa to glutnsko vojskovanje lahko kot simbol drugih vrst bojevanja, tako n. pr. diplomatskih pogajanj, sodnega procesa ali boja, ki ga spremlja vsaktero organizatorično udejstvovande. Življenje je polno boja: človek se bori S človekom, posameznik t okoliščinami; cek> duševno življenje posameznika je brez bo- / ja nepredstavljivo. Grem dalje in rečem, * da nas šahovska igra pripravlja v najgloblje v poznavanje strateg ionih principov, t : strategija je vendar v življenju zelo pogo~ sto najodličnejši faktor.
Naj podrobneje utemeljim to svoje sta- ’ iišče. V to svirho zasledujemo predvsem razvoj šahovske igre v zadnjem stoletju S Philidorjem pričenja doba analize. Vsak oi dan te dobe oživotvarja neprestano nove . varijante. Vsaka vairijanta zase predstavlja nepobitno dejstvo. V tej postaivi zmaga beli. oni črni in anaiiza potrdi domneve. ’;; Ako ga vprašamo po vzroku, Se takoj pri« J -kaže slabost analize. Filozofa pa zanima. : predvsem ravno zakonska utemeljitev ta- , kih analiz, saj bi ravno on zamogeJ združiti konglomerat vsebine nepreglednih va- ' rijant pod enotnim principom.	3--a
V	gori navedeni dobi, t. j. takrat, kose je bila zbrala vrsta poedinih, druga od druge-neodvisnih vairijant, je bil ustvarjen svojevrsten slog, takozvani kombinacijski slog, .
V	tej dobi je odigral Anderssen svojo »nesmrtno igro (proti Kieseritzy-ju) teor vedno- ; zeleno partijo (proti Dnfresnu); ta dob« nam je tudi podarila sijajne partije Morphjr« . ■ja. Simbol te dobe je — stvarjenje. Zdek) „5 se je, da pričara stvariteljski duh Hejt šahovske igre iz nličle. Morphy je zmagal z belimi enako, kot s črnimi. Zakaj? Ker je imel sijajne ideje, ki so manjkale njegovim . nasprotnikom. Morphy je bil ženii, polbog. Vsaj tako se je splošno mislilo. A prišla j« . nova doba, ko je spoznal nov mojster, da ' * so dejstva in kombinacije odvisne od za--konov logike, zakonov svoje vrste, le malo podobnim prirodoslovnim in psihološkim.; zak., k5 uravnavajo poročila za slabo ia dobro. Ta mož je bil Viljem Steinitz. Seveda, Steinitz je to svojo miisd IzrazSl še nepopolno; vendar se odraža njegovo delo ravno v navedeni smeri.	v
Danes Imamo teorijo šahovske Igro, ki si sme lastiti pravico ustvaritve novega stališča. To stališče ni le novo, temveč tu- .. dli izredno plodovito, za vse vrste boja vobče.
Po mojem mnenju hna šahovska Igra zgodovinsko misijo; spojiti se mora prvič z navedeno novo plodovito bomo teorijo, a drugič seznaniti s to teorijo širše prebival-ske sloje. Potem šahovska igra lahko mimo umre. A na dan njenega pogreba bomo či-tali na njenem nagrobnem spomeniku sle- -deče besede:
»Šahovska igra nam le olajšala boj za obstanek.«	-	•,
KINO * IDEAL
Od nedelje 1. do vSievši srede 4. {unija
mož s tremi ženami
Senzacijska kriminalna drama v
glavni vlogi Mihael Varkony in Johannes Riemann. Poleg tega še zanimiva veseloigra.
Esplanada slepih.
ju »Ljubljana leži v višini 290 m nad mor-Sladino.* Tako začne z opisom Ljublja-1905 Izdani kažipot Le-tam najdemo zapisano, da je to miesto imedo tedaj f&rPrebivalcev. Po veri so prevladovali “nokatoliki, po občevalnem jeziku Sloven-Op spolu ženske, let n j ba° *eta UW5' t0 ie skoro deset ta svet°vno vojno, j. •«led svetovno vojno se je pa prebival-ta« v0™ Potrojilo. To se da sijajno doka-s številom krušnih izkaznic. Po odlični Hiihrv. raznlh načelnikov krušnih komisij In tedai84 sorodstva do desetega kolena smo to, rabili okrog 100.000 takih Izkaznic. Za->ta	nl	Čuditi, da so Ljubljani namenje-
dep u! j romala tedaj n. pr. v nemški Gra-»e i “druge kraje. Toda tudi svetovne voj-Izom enkrat konec. Avtomatično in ne-temi so vstopile vojne posledice. Med (je “ l^sledicami je bila ena posebno uso-ie zaj?3; za 11350 be'10' Ljubljano. Neusmiljeno l)est- £ ,n°riti prebivalstvo našega lepega 5Sn rvt"n ^ iez noč ga je zredčila na pičlih tov« s- Tako se je maščeval konec sve-narne	nad	belo	Ljubljano. Toda nl
Oec	'	samo '50.000 krščanskih duš! Ko-
tili LDas ie. udaril tudi na gospodarskem po-&la(»ar naiobčutnejše. Cvetoči izvoz moke, ka77ii°ri-a in drugih dobrin, Izvirajočih iz Iz-ic> ie tudi ponehal kar čez noč! tUor^a P01^'00 duš oropana Ljubljana si je iHoeil5. w v°lnl Pomagati, kakor si je pač »NarLi znala- Pred vsem si Je pomagala z tem i ? vladc>« ,n njenimi predsedniki. Po-
*	sledila »deželna vlada za Slovenijo« vrsulim!.,namestnikl> Za to je prišla na po-lka županija za ljubljansko oblast s , velikimi župani. Predsedniki, na-•ijfrvoli! An veMkl župani so se kaj hitro me-***• Čeprav vno Rvetoviw> vojno dobo*
jevaH še le koncem leta 1918, imamo danes v palači ob Bleivveisovi cesti že osmo novo moč. Če tudi upoštevamo, da je po dvakrat vladal celo isti dostojanstvenik, mislimo, da smo imeli za to kratko dobo dovolj izpremembe pri vladnih jaslih. Slovenci vendar nismo stomilijonski narod! Ce bi ostalo, pri dosedanji metodi, zgodilo bi se lahko, da bo čez noč zmanjkalo slovenskih kandidatov za to odlično mesto. V kakšni zadregi bi bili tedaj! Ali naj bi šli k sosedom na posodo po kandidate?
Saj smo že tako v največji zadregi! Ze sedaj imamo toliko predsednikov, namestnikov in velikih županov na razpoloženju, toda po večini na slabem razpoloženju. Toda kam ž njimi? Po našem skromnem mnenju bi bilo najumestneje, če ustanove in se strnejo v novo društvo ali iz davčnih ozirov vsaj v zadrugo. Vendar mislimo, da bi bilo boljše, če ustanove društvo. Z zadrugo je križ. So namreč hudobni jeziki, ki izgovarjajo to nedolžno besedo malo bolj čudno. Iz poštene zadruge napravljajo kaj radi nerodno zadrego. Zato naj ostanejo raje pri društvu.
Z ustanovitvijo društva bi prišli v okom živi potrebi v nas Slovencih. Saj je vendar zgodovinska resnica, da imamo ravno mt Slovenci vse premalo društev. To je ena stran te pereče zadeve. Druga je pa še veliko bolj važna. Kako lepo in ponosno ime bi si lahko nadelo to društvo. Ali si moremo mishi lepše, kakor n. pr-: »Osrednje društvo predsednikov, namestnikov, velikih županov In sorodnih strok na razpoloženju s sedežem v Ljubljani?** Tako društvo bi silno povzdi-
*	Meni se zdi, da diši ta naslov malo po kopiji. Saj imamo vendar pred ozidjem Ljub-ljane že zadrugo z lepodoueciitn imenom: ftoduktfvna zadruga ključavničarjev In sorodnih strok »Ježica«!
gnilo ugled naše bele Ljubljane, posebno v inozemstvu. Zato tudi pričakujemo od vseh teh gospodov na slabem razpoloženju, da bodo sledili našemu migljaju in rodili tako društvo. Za lokal jim vzlic stanovanjski mi-zeriji ni treba imeti posebne brige. Saj je naša Ljubljana dovolj prostorna. Sicer se jim pa ni treba zapirati v zatohle zidove. V prosti državi živimo danes in zato lahko zborujejo in društvujejo lepo na prostem! Za to društvo bi bil najboljši prostor ravno kraj, imenovan »Eslanada« slepih«. Kje se nahaja ta kraj, sledi pojasnilo malo pozneje.
Prepričani pa smo, da bo največ Ljubljančanov takih, ki ne vedo, kje naj iščejo ta kraj. Temu se tudi ni čuditi. Ljubljančani so pač neke posebne vrste zemljani. Naša bela in meglena Ljubljana je bila že tako srečna, da je imela za občinske očete take rojene Ljubljančane, ki niso bili še nikdar na ljubljanskem gradu. Nadalje najdemo v tem mestu neštevilo ljudi, ki jih bomo zaman povpraševali po »Korarskem ringu«. Ce hočemo od njih zvedeti, kje ie slavna »Kravja dolina«, moramo se obrniti že do odličnega politika, ki se hkratu bavi temeljito z vprašanjem poklicnega gasilstva, najrajši v javnih lokalih. Da imamo v Ljubljani tudi »Ajdovo zrno«, se večini naših ljubljančanov niti ne sanja. Ce bi vprašali pristno ljubljansko srajco, kod pridemo v »Blatno vas«, utegnila bi nam celo odgovoriti, da je cela Ljubljana samo ena dolga »Blatna vas!«
Tako hira in gineva v Ljubljani nebeška poezija. Zato je tudi naravno, da naSi ljub-Ijančanl nič Ital visoko ne spoštujejo svojih pesnikovačev. Se le viteški francoski narod jih je moral podučiti, da imamo V svoji Ljubljani pesnika — viteza Otona Župančiča!
Toda vrnimo se k naslovu teh vrstic. Našim ljubeznivim bralkam In kTltičnim bralcem pa bodimo na potu na »Espanado slepih« svoje odgovorne službe se zavedajoči vod-
niki, vestni tako, kakor bi nas namestilo ono odlično društvo, ki’ se odlikuje v zadnjih časih po tem, da ima najmanj vsaki teden svoj občni zbor.
Toda sedaj pa začnimo.
Za Blelv/eisovo cesto ve danes pač že vsak otrok v Ljubljani. Marsikdo pa ne ve nadalje še celo, da se cepi ta cesta na svojem južnem koncu kar v tri rogovile. Te rogovile so Tržaška, podaljšana, toda ne še dokončana Bleiweisova In Rimska cesta. Ce krenemo po poslednji, nas za nekdaj Smoletovo hišo iznenadi Ulica rimske legije. Ce gremo nekaj korakov po tej ulici, zadenemo na prekinjeno Aškerčevo cesto. S te ceste moramo stopiti na Ivana Murnika ulico. Z navedbo teh ulic in cest smo nehote večini našili Ljubljančanov precej razširili obzorje in znanje. Vsako javno in drugo zahvalo v svoji skromnosti seveda hvaležno odklanjamo.
Stopajoči po Ivana Murnika ulici, moramo skoro skozi neko odprtino in že smo na »Esplanadi slepih«.
Toda, ako se hočemo prepričati o popolni utemeljenosti tega nazivanja, ne smemo tega usodnega koraka storiti ob pripekajočem solncu. Tedaj bi Imeli pač najlepši razgled na ižanski Krim in na razpadajoče ostanke nekega zgodovinskega zidu ob »Es-planadi slepih«, nikakor pa ne sreče v izbiri časa. Ce st hočemo utopiti v vse misterije te »Esplanade«, moramo tje ob luninem svitu. Najugodnejši dnevni čas je seveda tako okrog desete ure zvečer.
Ob tej url je na višku naša »EspJanada slepih«. Komaj se prikažemo iz zgoraj omenjene odprtine, že srečamo prvi 5aIre Zatopljen v svoje misli, molči in se drži za roko. Komaj prestavimo petkrat svojo nogo, že vidimo pod seboj drug parček. Tudi ta se drži za roko tn skrivnostno molči. To se ponavlja vsakih pet do največ deset ko-
rakov. Ko smo premerili kakih sto korakov, šlo je mimo nas najmanj kakih petnajst takih parčkov, molčečih in za roko se držečih 1
Tedaj zrojijo po koncu vaši možgani. Brez vseh ovinkov vam povedo, da ste na kraju, kjer se ob tej uri shajajo in sprehajajo naši ljubljanski slepci obeh spolov In vseh ver, pravih in krivih. Od devete nekako do enajste večerne ure molče tam in se tesno drže za roko. Naj večji moJk in najbolj krčevito držanje rok je pa točno ob deseti večerni uri. Ce tega ne verjamete, pa se potrudite takoj jutri večer na »Esplanadc slepih«.
—	Tedaj se bodete prepričali na lastite oči, da smo zapisali samo golo ln bridke resnico. Potem bodete tudi brez vsake uč«-ne razlage razumeli, zakaj se ta kraj Imenu* je sedaj »EspJanada slepih« ta nič več —
»Za rimskim zidom!«	-
Groga Štrbunk. ,Wi-
Trboveljski premog is drva
dobavlja
Družba Ilirija*
Ljubljana,
Kralja Petra trs 8>	Telefon 220.
Plačilo tudi na obrok«.
„ msr%
tiESROODNI CNC^jlK, l. jtmija 1924,
SteV. E2ft
**m'
Dnevne vesti.
— Opozarjamo na današnjo veliko pevsko prireditev v hotelu Tivoli povodom ■Stavčeve 40 letnice. Po končanem pevskem in godbenem koncertu se razvije prosta zabava, katero zaključi ples v dvorani. Med sporedom se bodo prodajale srečke za srečelov, s krasnimi dobitki, ter se nahaja med dobitki en vagon premoga. ZačeteJ: ob 4 vopoldne.
— Odkriti« Malgajevega spomenika v
Gnitanju. Naše tozadevno poročilo Je treba poprafvitl v tem zmisju, da Je govoril v vruenu CMD učitelj Šku$j, za Belokranjce pa učSteij Zagažeo Ivan iz Planine v Črnomlju.
— Nova pošta. Ministrstvo pošte in brzojava Je izdaJo odlok, da se otvo-*i v Križih na Gorenjskem nova pošta ta brzofav. Dalje je Ma zopet otvorjena pomožna pošta St. Ožbold ob Dravi in pomožna pošta v Družmirju pri Šoštanju.
— Spomenik solunskim bojevnikom. Ministrstvo ver Jc naročilo posebni komisiji, da pregleda grobove na solunski fronti Komisija ona tudi nalog, da določi primeren prostor, kjer bi se postavil spomenik na solunski fronti padlim junakom.
— Savez uradnikov finančne kontrole sklicuje svojo redno letno skupščino za ti, 16. in 17. junija ▼ Zemunu. Ministrstvo Za železnice je dovolilo udeležencem ravez-ve skupščine polovično vožnjo.
— Anketa »Internacljonalne delavske pomoči*. 31. maja zvečer se je vršila v mestni posvetovalnict na ljubljanskem magistratu anketa »InternacijoiuUne delavske pomoči«, katere namen je bB, da pojasni njeno <teio drugod In pri nas. I. D. P. je humani tarna organizacija, ki ima za namen stati ob strani vsem ljudstvom, prizadetim od člemeirtarnib ali gospodarskih katastrof. Njene velike akcije so: Pomoč gladujočim v Rusiji 1921/22.; pomoč prizadetim od potre-w na Japonskem; in sedanja velika pomožna akcija za stradajoče nemško delovno ljudstvo. Organizacija je povsem nadstrankarska, sloni na principu socijatoo-etič-ws solidarnosti in vzajemne pomoči vseh narodov. — Rezultat ankete je, da se je po živahni tebati o teoretičnih lu praktičnih vprašanjih ust&nuvli širši nadstrankarski odbor, W si je postav# kot prvo nalogo, da popularizira L D. F* v Sloveniji tako, kot je ona popularizirana v Rusiji, Nemčiji, Češkoslovaški. Angliji bi Amer tiri.
Udruženje Jug. Utženerjev In arhitektov, sekcija Ljubljana, je imelo dne 31. maja v prostorih mestne posvetovalnice svoj redni občni zbor, na katerem se je izvolil nekompromisno nacionalistični odbor. S tem je dana sigurnost, da bo prestala tukajšnja ■sekcija biti neaktivna v vprašanju nastavljanja tujih tak o-ime no va nih strokovnjakov v tukajšnjih industrijskih podjetjih, pač pa bo uporabila vsa sredstva, da se domačemu življu preskrbi dostojni obstoj. Kot je bilo na občnem zboru konstatirano, je v ljubljanskem okrožju izmed 87 inženirjev privatnih podjetij 65 tnjih državljanov. K temu vprašanju se še povrnemo.
— Predavanja o gozdarstvo. Na toicl-1»Uyo udružejtja gozdarskih dijakov je ministrstvo za šume in rude izdalo odlok, glasom katerega se naroča organom gozd-ruh uprav, da prirejajo poljudna predava-*» o gojenju in čuvanju gozdov.
— Telegrafske h> telefonske takse. Ministrstvo za pošto in hrzojav je odredilo, •da se prt plačevanju brzojavnih in teie-i*®skih taks 1. junija računa frank v 15 kratnem iznosu dinarske veljave.
:	■— Iz železniške službe. Za Juta pro-
inotoesa oddelka zagrebške direkcije dr-•žuTnih železnic je imenovan Ernest Varga-
bivši nadzornik Južne železnice in šef jjHoroetne ekspoziture Zagreb—Sara. Za •Ma personalnega oddelka Je pa Imenovan Dopnanovtf. - h Beograda poročajo, da bodo železniški uradniki in name-*č*ocl prevedeni najkasneje do 31. maja ,¥ r*čgtttke »lužbo. Upokojeni so: 'Wtt»skj: nadsunetnft: Kart Švajger, računska »Vctidka Henrik Centi ta Herman Suiamou, revMeota Ivan Langerholz ht Janko Seklje, val ▼ LJnbijanf. i — Tatofonka centrala z Javno govoriL a*°o za krajevni in medkrajevni promet »osfede odataj zaoaprej na pošti Podčetrtek
1 vatatand. Bančnemu MMtajku Josipu Bezjankn v Mariboru je oovrujeno poslovanje z valutami v smislu l**vtnlka o ureditvi prometa z devizami In valutami.
— Borzne usance v trgovial z fesom. Xč*raj ,** ta vrš ha v trgovski in obrtni zbornici v, Ljubljani anketa vseh tater-,«*»«* lesne trgovine in industrije v Ljubljani, da ugotovi borzne usance za trgovanj* z lesom na ljubljanski borzi. Anketa je bila dobro obiskana in je po daljših »varnih razmotršvanjik tovolfia ožji odbor, k* naj še naprej razpravlja o usaneah lesi ne trgovine in določila v to svrho poleg zastopnikov ljuhljaoske borze. Zveze Jndn-S«Jcev. Zveze trgovskih gremijev, Zveze obrtnih zadrug. Trgovske ta obrtne zbor-hfce, Samske direkcije in Šumarskega udru-iženja Je te-le gg: Ernesta Hinga, Josipa Lenarčiča, dr. Rekarja, gozdarskega svet. ufktarerja, Vinka Hatarfharto. Joška Ko-
Kr linic a, V. G tase rja, Franjo Ža-SkrJa, F. Staroveškega, Josipa Javornika, Ivana Zupana, E. Lovšina, Hinka Vriška ta dva zastopniku iz Slavonije Ožji odbor bo o visancah sklepal končnoveljavno dne 11, jnn. ob 14. uri v prostorih Trgovske zbornice r Ljubljani.
— V imenik zdravniške zbornice sta nanovo vpisana dr. Milun Papež, višji okr. tdravnik v Logatcu, in dr. Aleksander Rigo, aseboi zdravnik v Ljubljani.
— Kmetijski poduk v vojski. Mintetz-Wvo voj** Id mornarice Je sprejelo načrt
mfntetratva za kmetijstvo in vode, da bo ortrie) uveden v vojaku stalen strokovni Wdnk o kmetijstvu.
— Zvišata prejemki javnih auneščen-
*•», Savez državnih nameščencev v Beo-
«u je predložil finačnemu miniistru ob-> Spomenko, s katero utemeljuje pra-rte* jsvtah nameščencev do izplačila po-y»u£ prej	‘	■	■«*-
LJubiara, dne 31. maja.
—	še o umoru pri Skaručni. Kakor smo že poročali, je odšla od deželnega sodišča v Pirniče posebna komisija, da ugotovi na licu mesta podrobnosti zločina- Komisija je zaslišala na domu osumljenca Kristana več prfč. Zasliševanje je trajalo skoro cel dan.
V	zvezi z umorom je bila aretirana nekaj dni pred prihodom komisije Kristanova gospodinja Marija Česen. Sumljiva je, da je prikrivala umorjenkino uro, ki so jo našli orožniki pri Kristanu. Zato je bila Po orožnikih pripeljana iz preiskovalnega zapora
v	Zg. Pirniče, kjer je bila zaslišana. Na zahtevo komisije je bik) Izkopano truplo Zevnikove. Šentviški zdravnik dr. Cinnan je odrezal glavo od telesa, katera je bi3a poslana v ljubljansko bolnico. Telesa so se že lotili črvi Sodišče potrebuje lobanjo umor-, jedke, da ugotovi, če je bila pokojna ustreljena iz samokresa, ki je bil najden pri Kristanu. — Kakor čujemo, pride Kristan še pred letošnjo poroto, ki se prične 2. junija.
Velesejmske zaklopu« znamke za pisma. Da pridobimo letos Čim več kupcev za naš velesejm, se razvije obsežna reklama in propaganda. — Del te so tudi lično izdelane za klopne znamke za pisma, v 9 jezikih. — Velesejmski urad jih pošlje na zahtevo vsakemu podjetju radevoije brezplačno. Poslužujte se jih, industrijaJci, trgovci in obrtnEki.
Ljubljana.
a*
prejemkov od i, oktobra 1923 da-
— Razpis učiteljskih mest. Dodatno razpisuje prosvetni oddelek za Slovenijo v LiuMjani Je učno mesto u&teljice~in>rav&» t«Uice v Hrastniku in mesto učiteljice v Mostah.
— 2a gerente so Imendvanl*. Mihael Horvat v Gornji Lendavi, Jožef Kalamer v i Ceptacih, Štefan Horvat v Borejclh ta K*, rol Noršič v Radmožancih,	I
— Sprejem v državui zavod za gluhonem« v Ljubljani. Prošnje za pripust k pouku in za sprejem notranjih gojencev v zavod se vlagajo do 20. julija pri ravnateljstvu državnega zaveda za gluhoneme v Ljubljani Pogoji za sprejem so razvidni iz zadnje številke »Uradnega lista*.
— Dovoljeno posojilu mestni občini. Veliki župan ljubljanske oblasti je dovolil mestni občini v Ljubljani posojilo v znesku
1,300.000	Din za zgradbo mestnega pogrebnega zavoda.
—• Ruska Matica. Odbor novoustanovljene Ruske Matice v Ljubljani se je konstituiral tako-le: predsednik A. BHimovič, podpredsednik A. Ruč. blagajnik N. Po-brecki iu tajnik N. Sezerski Poleg tega Je bito izvoljenih 11 odbornikov, 5 članov nad-, zorstvenega sveta in 3 člani razsodišča. Ruska Matica šteje 16 dosmrtnih in 68 rednih Sanov, skupaj 84 članov.
— Občinske doklad« v Ljubljani. Veliki župan ljubljanske oblasti je dovolil ljubljanski mestni občini, da pobira nastopne občinske doklade: 35 odstotkov na hišno najma-rino, 50 odstotkov na zemljarino, 85 odstotkov na rentnino in krošnjarstvo* 100 odstotkov na občo prktobnino 3. in 4. razreda iti 135 odstotkov na občo pridobnino 1. ta
2.	razreda in na posebno pridobnino:
— Mestni magistrat in gostilniške takse. Pravkar je »pobral« mestni magistrat od nekaterih zavezanih ljubljanskih gostilničarjev takso izza t p. 61. srbskega taksnega zakona po 3000 dinarjev. Tem povodom se je raznesla vest med prizadetimi krogi, da je mestni magistrat napravil to ua lastno roko ter da ostane denar mestni občini To vse ne odgovarja dejstvu. Mestni magistrat je takso pobral na podlagi posebnega dogovora mestnega: Zupana z gospodom finančnim delegatom iz posebnih, zlasti uprav note hniških razlogov, dasi bi bila po zakonu to stvar finančne kontro-to. Zgodilo se je le, kar zahteva zakon, ne glede da mestni magistrat ni bil v stanu ne zmanjšati ia ne odpustiti takse. Da pa mestna občina ni dobila od teh tata ne vinarja, je raizv$dno že Iz tega, da so vendar stranke prinesle koleke, ki jih to mestni magistrat na listinah obiiteriral.
1 oliko v pojasnijo.
— Javno predavanje priredi v nedeljo dne 1. junija ob 10. url v zbornični dvorani univerze društvo slušateljev btozoiske fakultete. Predava Marij Kogoj o »vzajemnosti evropska kultur«. DSFF.
— Akad. agrarni klub »Njiva« ima v
sredo 4. junija ob 8. uri zvečer v restav-rocnl f*H LIoydu širši sestanek. Ker so na UH6V&6ZU redu zelo važne zadeve je ode-ieib« za vse Sane strogo obvezna!
— Šentjakobska knjižnica v Ljubljani »tori trg 11 posluje od 1. junija do 31. av-«t»ta od 5. do 8. uri popoldne ta Izposoja najboljše slovenske, srbobrvatske, češke, ruske, nemške. ItaKijanrsket francoske ta angleške knjige.
— Ukradena košara. Anton Šapm, delavec lz Lesec, je zaspal v vesribdu glavnega kolodvora. Med tem pa mu je bfla ukradena košara, y kateri je bila obleka. Pozneje so našli prazno košaro v Praža-toovi ulici
— Domača veselica se viši danes v nedeljo 1. junija v gostilni pod JCiančkom (Zgonc) Pot v Rožno dolino ob 4. uri popoldne. Goste bo zabava! kitajski natakar. Postrežba točna ta so&tna. Vstop prost. — Se priporoča Marija Zgonc.
— Policijske prijave. V zadnjih 24 urah so prispele ua policijo sledeče prijave: 4 tatvine, 3 kaljenja nočnega miru, 2 ptjanoati, 5 prestopkov pasjega kontum-aca, 1 preki-saj obrtnega reda, 2 nedostojno vedenje,
1	prestopek zglaš. predpisov. —
— Izpostavljen otrok. Dne 23. marca :uno poročaM. da je našel delavec Leopold Hafner na Poljski cesti številka 1 pred vezo novorojenčka moškega spola. Dete je ■bilo oddano v Dečji dom. medtem pa so obširne policijske poizvedbe dognale da je mati najdenčkova služkinja Marija Guzelj 26 let stara doma Iz Stare Loke. Povila je v tok. bolnici otroka, nakar ga je h neznanih vzrokov pustila na mesta, kjer j« bd najden.
— Tatvine m stavbi Koželj v Linhartovi ulici so b3e zadnji čas na dnevnem redu. Tako je neznani zlikovec ukradel neko medeno pipo, vredno 35 D, a zidarju Francu Poli je bit odnešea kfobuk, vreden 125 Eto.
Maribor.
Sokolska slavnost. 10 letnico razvitja društvenega praporja je proslavil mariborski Sokol na zelo slovesen načitj. V soboto ob 9. zvečeT je bila prirejena bakljada po mestu, v nedeljo pa se je vršila veselica v Narodnem domu.
Nočno lekarniško službo Ima prihodnji teden lekarna »Pri Mariji Pomagaj« na Aleksandrovi cesti.
Tatinski bolnik. Ivan T. je bH nekaj časa v tukajšnji bolnici kot bolnik. Zaradi dolgega časa mu je prišlo na misel, da se ozre po postranskem zaslužku. Začel st je »izposojevatu denar od bolnikov, nato pa jo je mislil odkuriti Opazili so pa njegovo namero tu ga odpo*ati .v zaporu
Izgnanka. V petek je aretirala policija že večkrat iz Maribora izgnano Ano Mejav-šeik. ki se je zopet povrnila semkaj in se skušala udejstvovati kot nočni metuljček. Razen tega je pa še kradla.
Na svinjski sejem 30. Im. je bilo prignanih 327 ščetinarjev.
Hudožestvenlki. Kjerkoli so Hudože-stveniki gostovali, Jim je bila s prireditvijo kakega komerza ali s podobnim izkazana pozornost, ki jo zaslužijo po svojih odličnih umetniških vrlinah. V Mariboru pa te gostoljubnosti niso poznali, ampak so se zadovoljili s samim navdušenjem. V Grajski kleti, kjer so se zbrali Hudožestvenlki na večerjo, so morali pobiralcu nočnega gostiln iškega davka odriniti svoj obulus za pozno uro. To je bila milo rečeno brez-okustnost, ki bi se bila dala prepr ečiti. Mari-Ivrski župan g. Grčar je sede! v njih dražbi.
Repertoar. V nedeljo 1. junija: »Carda-ška knjeginja«, red B.
Celfe.
— Mestno gledališče. Mladinska predstava »Sneguičica«, katera bi se imela igrati včeraj popoldne v mestnem gledališču, ie vsled odredbe saniteine oblasti zopet preložena na poznejši čas.
— Predavanje na Ljudskem vseučilišču. Kakor že javljeno, se vrši jutri zvečer ob 20. uri v risalnici meščanske šole predavanje »o zrakoplovstvu«. Po predavanju se vrši važna odborova seja.
— Obrtniški shod se vrši v četrtek 5. junha v Narodnem domu. Sklicuje ga Obče-slovensko obrtno društvo v Celju in bo na njem predaval društveni predsednik g. I. Rebek o svojih uflsiti povodom privrednega kongresa v Skoplju ia o svojem potovanju po Macedomji
— Nočno lekarniško službo opravlja ta teden lekarna »Pri Mariji Pomagaj« na Glavnem trgu.
— Cvetlični dan priredi Olepševalno društvo v Celju o Binkoštih. Donesek, to namenton za društvene namene.
— Olepševalno in tujsko-prometno društvo v Celju ima svoj redni občni zbor 12. junija ob S. uri zvečeT v Nar. domu.
— junak Iz Like svetovnoznani atlet, je prišel v Celje In priredi danes v nedeljo ob pol 9. uri zvečer predstavo v »eJfki dvorani Narodnega doma.
Ptuj.
— Občinski s vel Na zadnji seji ptujskega občinskega sveta se je razpravljalo med drugim tudi o električni razsvetljavi v mestu. 2c od prevrata sem se vrše pogajanja za napeljavo falske elektrike v Ptuj. Leta 1919 je bil izvoljen poseben odbor, ki se je pogajal s falsko elektrarno o napelja-
vi	toka do Ptuja in naprej do Čakovca in Varaždina. Radi neodločnost! občinskih in okrajnih zastopov je pa projekt žaiibog ostal neuresničen. Pred kratkim je falska elektrarna ponovno stavila ptujski občini svojo ponudba Po daljših pogajanjih je bilo končno dogovorjeno, da postavi falska elektrarna na lastne stroške daljnovod tz Maribora do Ptuja, dočim prevzame ptujska občina dolžnost izpeljati električno omrežje v mestu ta okofiei. Na seji dne 28. maja je občanski svet odobril pogoabo s falsko elektrarno. — Na isfi seji občinskega sveta je bilo rešeno tudi vprašanje glede dravskega mostu. Leseni most čez Dravo nujno potrebuje temeljitih popravil. Mesto samo ne more popravi Izvršiti, predvsem tz finančnih ozirov. Sedaj je pa izjavil ptujski okrajni zastop. da prevzame dravski most popolnoma v svojo oskrbo ta sicer že s 1. luni j e m. Prepustitev dravskega mostu v
oskrbo okrajnega zastopa je bila soglasno sprejeta.
— Dramatično društvo v Ptuju pri-redB dr,e 1. junija zaključno predstavo: »Pogumni Tonček«. Predstava se ponori 2. junija ob 15. uri za mladino.
— Danes bo v Ptuju cvetlični dan v korist Rdečega Križa.
Iz raznlli krajev.
— Strašen umor. Pred osmimi dnevi je hfl tevešen v selu Dobrota ca bolgarski meji strahovit zločin. Precej oddaljeno od vasi stanuje v revni kolibi vdova Zojica Markovič z dvoma hčerkama Jelko m Lepoš! avo. Doktor Je bUa Zojica Markovič še mlada je živela najrazuzdanejše življenje. Menjavala je ljubimca za ljubimcem. Ko je pa prišla nad njo starost, so nadaljevale njeno razuzdano življenje medtem dorasli hčerki Jelka m Leposlava. Obe sta imeli nešteto ljubimcev. Pravita, da jih je bik) 300 samo iz okolice Dobrottaa. Predzadnji ljubimec mlajše hčerke je d!1 Jordan Bo-jadžič, pravi ffip pustolovca 'n zločinca. Bo-jadžK je prežMjal po cele noči v Leposla-vini družbi in to v pričo njene matere in starejše sestre, ki je imela rrav tako ljubimce. Vendar Bojadžiču ni oilo samo do ljubezni Iskal je zvez z Leposlavo predvsem zato. ker Je čul, da sta s prodajo ljubezni Jelka in Leposlava zaslužit velike svote, katere ju je hotel oropati. Ko je
LepOelava zaslutila nečedne Bojadžičeve namere, ga je spodila iz hiše. Leposlava si je omislila novega ljubimca v osebi Aleksandra Velšlča, detektiva iz Lasotincev. Ker je bil Bojadžič spoden tz tuše, se je odločil za osveto. V to svrho se je dogovoril s Petrom Gjekičem, odpuščenim detektivom iz Beograda. Pred osmimi dnevi sta izvršKa svoj strašni načrt. Oborožena z bombami, revolverji ta noži sta prišla pozno ponoči v hišo Leposiave. Nasilno sta odprla vrata in zalotila Leposlavo ta detektiva VeJčiča v postelji. Z noži sta zadala ijubeči se par. Leposlava je bila Tanjena z nožem na 50 mestih Golo Leposlavo sta odnesla pred hišo in sta truplo za noge obesila na hrast. Starejša sestra Jelka je neopaženo zbežala fz hiše in poklicala seljake na pomoč.
S puškami ta sekirama! oboroženi Seljaki so priče® zasledovati uibijaica. Kmalu so Seljaki dohiteti ubijalca. Bojadžič ta Gječič sta pa med seliake vrgla bombe. Od bomb je bfl na mestu uh® en seljak, dočim pa sta bfla dva težko ranjena. Seljaki so nato opusti® zasledovanje ta so zbežali nazaj v svoje domove. Bojadžič. in Gjeklč sta skoraj gotovo zbežala čez bolgarsko mejo ta u malo upanja, da M pošla v toke pravici
— Poskušen samoumor varane žene.
V	policijskih zaporih v Zagrebu si Je Fanica Tikač, rojena leta 1900 v Celju v petek s steklom prerezala žflo na levi roki. O vzrokih poskttšenega samoumora poročajo zagrebški listi to-le: Fanica Tikač se je leta 1920 poročite s Kartam Tikačem železniškim uslužbencem. Kmalu sta se pa poro-čenca razšla. Nato je Fanica Tikač odpotovala v Zagreb, kjer je bila uslužbena v neki zagTebški restavraciji. Tu se je spoznala s stražnikom Stefanom Baškovičem, s katerim to navezala nato naJmtimeiše živ-
ljenje. Svojega ljubimca je Fanica Tikač podpirala tudi z denarjem. Večkrat je pa prišlo med njima do nesoglasja, dokler jo ni Blaškovič ovadil radi nekega prestopka policiji, ki jo je izgnala iz Zagreba. V četrtek je prišla Fanica Tikač iz Celja v Zagreb, da reši v zastavljalnici vložene predmete. Pri tej priliki se je pa hotela na vsak način sestati s svojim bivšim ljubimcem. Pisala mu je to-le pismo: »Sestani se z menoj! Tako sem razdvojena in uničena, da sem zmožna vsega napraviti. Vsega si Ti kriv. Ce pridem še enkrat na policija, potem — joj tebi. Če ne boš prišel k meni. bom onesrečila Tebe In sebe. Ako hočeš priti, odgovori mi jutri popoldne. Dobro pomisli, predno me daš zopet v roke policiji. — Piši’ mi, kje naj te počakam.« — Ko je stražnik Blaškovič videl Fanico Tikač na cesti, jo je dal takoj aretirati, akoravno zgornjega pisma še ni dobil v roke. Fanica tikač je bila odvedena v zapor, kjer je našla kos ubitega zrcala in si z njiin prerezala žflo na levi roki. Pri njej 9o našli fotografijo, na kateri je siilcana skupno z Blaškovlčem. Sedaj preiskuje celo zadevo zagrebška policija.
—	Samomor v platnenih. Cvijeta Tomič, žena pivovarja v Sarajevu, je že poldrago leto bolovala vsled raka na maternici. Navzlic zdravniški pomoči je bilo njeno zdravstveno stanje vsak dan slabše. S svojim možem je živela v najlepšem soglasju, pa olajša mož svoji ženi gospodinjsko delo, je pokicai k sebi v pomoč svojo mater. Vsled vednega slabšanja bolezni je Cveta Tomič sklenila, da si konča življenje. Ne-kega_večera je prosila moževo mateT, da Ji izroči vžigalice in cigarete. Namesto, da bi pa prižgala cigareto, zagrabi petrolejko in izHje po obleki petrolej. Nato užge s petrolejem polito obleko, da je bila naenkrat vsa v plamenih. Prestrašena mati leti k sosedom po pomoč. Vendar ko so pa prišli liu-aje, je bila nesrečnica že v zadnjih zdihljajih ta je kmalu nato izdihati a,
Izpred sodl&a.
ŽRTEV BREZPOSELNOSTI.
Fr. Fr., zobotehnik, se je lansko jesen enostavno brez vsakih formalitet etabliral v Gosposki ulici kot zobozdravnik. Dasi ni hnel nit; ža izvrševanje samostojne zobo-tehniške obrti potrebne koncesije Je parkrat tudi zobe plombiral, kar ie dovoljeno pri nas samo osebam, ki so dovršile medicinski študij. Zato je umevno, da se mu ni prav vsaka plomba posrečila in da je stvar prišla po parmesečni praksi policiji na ušesa, ki je napravila ovadba
Obdolženec odkrito prizna vse. Zagovarja pa se s tem, da je bil v kritičnem času brez službe, da je delal zato, da je mogel živeti, sednjič, da mu tudi tozadevni predpisi niso bili natančno znani.
Sledi dokazovanje. Sodišče zasliši kot pričo dvanajstletno učenko A. R., ki izpove, da ji je obdolženec lansko leto v jeseni napravil plombo. Spomladi jo je začel zob zopet boleti. Šla je k dr. Scfrvveigerju in ta je konstatiral, da je bila plomba slabo narejena. Naredil ji je drugo in potem je bilo zopet vse v redu. — Odškodnine ne zahteva.
Rezlutat Sodnik razglasi sodbo ter jo obdolžencu »po domače« raztolmači: »Obsojeni ste po § 243, k. z. na tristo dinarjev globe, v slučaju neizterljivosti boste pa šest dni zaprti, ker ste zobe plombirali; to je kar nas briga. Da pa ste brez koncesije vršili obrt, to briga politično oblast, ki vas bo zato še posebej kaznovala. .
OTROKA V VOZIČKU PUSTILA BREZ
NADZORSTVA NA CESTI.
Ana Pleško, služkinja, je ooo dekle, ki je pustilo enajstmesečnega otroka brez nadzorstva pred frančiškansko cerkvijo, kaT je imelo za posledico, da jo je hotel stražnik »legitimirati«, oziroma, da jo je gnal na policijo. Dva moška sta se ob tej priliki zavzela zanjo, kar je imelo zopet to posledico, da sta bila obsojena radi prevelike dobrosrčnosti po § 104'. s. k. z. Pa to je že znano. Danes izvemo podrobnosti glede služkinje same, ki jo preganja drž. pravd-ništvo zaradi prestopkov po §§ 230 in 439 kaz, zak.
Očita se Ji namreč, da je povedala stražniku napačno ime in napačen naslov in da je bila »podana* nevarnost, da se otrok telesno poškoduje.
Obdolienka prizna, da je pustila otroka v vozičku pred cerkvijo, samo zagovarja se, da se je odstranila le za hip. Ni šla namreč molit, ampak samo na desko pogledat, kdaj se berejo svete maše. Med tem časom je voziček z otrokom zdrčal slučajno po trotoarju na cesto. Prizna tudi, da je stražniku, ki je pri tej priliki interveniral in jo vprašal za osebne podatke, navedla napačno ime »Ivanka Trček« in napačen naslov »Dunajska cesta 15«.
Nato sledi dokazovanje. Izkaže se, da je bila nevarnost »podana«, da se voziček prevrne. V zadnjem trenutku ga je ustavila dvanajstletna deklica. Obdolženka se ie vrnila iz cerkve šele po preteku najmanj treh minut. Stražnik opisuje, kako ga je hotela služkinja »nafarbat« glede imena in naslova in kako je romal ž njo od enega konca mesta do drugega in naposled na policijo, kjer je povedala pravo ime in pravi naslov šele potem, ko so jo hoteli odgnati v zapor in so ji povedali, da gre sedaj stražnik po ključ, za otroka pa da bodo že poskrbeli. — Obdolženka se zagovarja s trditvijo, da v tem ni videla nič slabega, kajti tudi mlekarice imajo navado, da povedo stražniku napačno ime, ako jih »prime« radi kake stvari.
Sodba: Obdolženka je kriva obeh deliktov in se obsodi na sto dinarjev globe, v slučaju neizterljivosti pa na 48 ur zapora.-— Sodnik pristavi: »Pa ne mislite, da vas bom prihodnjič tudi tako milo kaznoval. Prihodnjič vam bom naložil en mesec zapora.
Kar Vf hofete
to Je Elzafiutd. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine. Poizkusna pošiljka Din 28’—. Lekarnar Eug. Felier, Stubiea, Donja EUatrg 357, Hrvatska.
•	~**e« ee»ee« »e«, t«. »«.	9	».f	,	t	ft	,	»«	e.	»ee*	ee»e
§ Vedno zadnje novosti
SAMO
Gričar <& Mejač.
šelenburgova nuca 3 §
pr@d sodiščem.
Osijek, 31. maja. (Z) Danes se je nadaljevalo zasliševanje prič o roparskem napadu na škodo tvrdke Slaveks. Zaslišan je bil Jurai Cobak, orožniški narednik. Spremljal je pri tej priliki blagajno. Izjavil je, da so vsi streti prišli z mosta, kjer jfl stal Caruga. On je mnenja, da ie še-le drugi strel ubil šoferja Szekelyja. Pri konfrontaciji ne	pozna	nobenega	obdolženca.	Druga priča	Mihajlo ^Trnanič	opisuje, kako jt
bil izvršen umor Carugovega pajdaša Mato* ta. Nekega večera sta prišla k njem« dva orožnika in ga pozvala, naj gre gledat orožnika, ki leži ranjen. On je vzel svetiljko ta je šel v hišo, kjer je ležal MatoL Cul je, kako so ga pozivali, da gre v bolnico, ali Matot ni	hotel	Na to je	slišal dva	strela
in Matot	je bil	mrtev. Nato so priči	zapo-
vedali, da vzame voz in da pelje mrtveca. Sodnik Oreškovič vpraša: »Zakai so ravno k vam prišli po svetiljko?« Priča: Ne vem«. Oreškovič: »Zakaj ste sedaj dali Bojaniču
10	dinarjev?« Priča ne odgovori. OreškovK: »Vi ste stric njegove žene«. Bojanič potrdi, da je dobil 10 dinarjev za znamke in pisma. Priča Pavlevič izjavlja, da je Trnanič dovedel v njegovo hišo Matota, a ne ve. z*-, kaj ga je privedel k njemu. Izjave, ki jm daje priča sedaj, se ne skladajo z njegovimi izpovedbami med preiskavo. Državm pravdnik stavt predlog, da se proti priw uvede preiskava, ker bo vložil proti njej obtožnico zaradi krivega pričevanja. Sodišče se umakne na posvetovanje. Nastan« odmor. Po odrnoru naznani predsednik, da je sodišče sprejelo predlog državnega pravdnika. Stražnik odpelje Pavleviča v zapor. Priča Pondy, uradnik, ve, da je ni®* gov oče prejel dve pismi. V prvem pismu se je zahtevalo od njega za 10 minut 5.000 dinarjev. Caruga se ne spominja, da i® P‘‘ sal to pismo. Po drugem pismu je sledil napad. Caruga trdi da tega pisma ni tdadL in da tudi ni sodeloval pti napadu.
Šport,
INFORMATIVNI LAHKOATLETSKI ME E« TINO S. K. PRIMORJE - S. K. JADRAN.
Po natogu ljubljanskega lahkoatletske«* podsaveza sta priredila kluba Primorje ® Jadran meettag, katerega sta se • udeležila tudi Ilirija ta Lask. Dosegli so se sledeči rezultati:
Tek IDO m: 1. Valtrič (P) izenači jugoslovanski rekord 11 sek. ter bije PeTperja (z* širino prs), 2. Perpar (P.), 3. Koch (P.) 3 m naskoka. Ostalim tekmovalcem sta dala naša rekorderja od 4—10 m naskoka.
Tek 800 m: 1. Perše (J) 2:18.3, 2. Kristan (J), 3. Kovačevič (P).
Disk: 1. Sever (J) 29.80 m, 2. Bašta Al (P) 28.66, 3. Modic (P) 28.25.
Štafeta 4 X 100 m: 1. Primorje (Modic —Koch—Valtrič—Perpar) 47.2 sek. 2. Lask (Umek—Weibl-—Ljubič—Kandare) 48.2 sek.
Skok v višino 2 mesta: 1. štrekelj (J) 148 cm, 2. Beneš (I) 142 cm.
Tek 1500 m: 1. Perše (J) 4:47, 2. Kristan (J).
Kopje: 1. Orehek (I) 39.27 m, 2. Cimperman (P) 33.27, 3. Gruntar (L) 32.47 m.
Skok s palico: I. Štrukelj (J) 253 cm, 2-
Beneš (I) 233 cm.
Pešhoja 10.000 m: Škrajnar (P) 1:3.35.
•	Danes popoldne ob 4. uri se rneeting nadaljuje in se vrše tekmovanja v sledečih disciplinah: tek 200 m, 500 m, skok v čUdi , met kroglje, troskok iti tek 400 m.
Zanimivo poročita prinaša »Grazer Ta-gespost« iz pariške Olimpijade. Po njenih informacijah je Madžarska podlegla Urtt-guayu in ne kakor je že obče znano Egiptu.
V	svojem polkoionskem poročilu, res prav zanimivo poroča o namišljeni tekmi Madžarska : Uruguay.
Ilirija ; Sportvereln, Beljak. — Danes
ob 17.30 se vrši na športnem prostora IB-rije nogom. tekma med llfrljio in koroškim prvakom Sportvereinom ’z Beljaka. SV. se nahaja letos v jako dobri formi. Dosegel )e več dobrih rezultatov proti dunajskim ta graškim moštvom ter hna izglede, da st vnovič pribori prvenstvo koroškega nogotn. saveza. Zadnje srečanje med Hitijo In Be* Ijačani jeseni 1923 je končalo z 2 : 1 v prid SV. Današnja sestava moštva SK Ilirije s® gias!: Miklavčič — Pogačar, Beltram — Lado, Zupančič JI., Hus — Zupančič I, Bregar, Učak, Oman. Vidmajer. — Kot predigra se vrši ob 16. url prijat, tekrtn med rezervo Ilirije in agilnim SK > Trbovlje«. —■ Predprodaja vstopnic v trg. J. Gurec. Znižane vstopnice za redne člane, dijake ta vojake se izdaja samo v predprodaji, vstopnice za nedoletne do 14 'et po Din 3.— samo pri blagajn! na prostoru.
Iz strankarskega življenja.
Mestni odbor NRS in bivše načelstvo NNS v Ljubljani sklicujeta zaupni sestanek svojih pristašev Dvorskega okraja v gostilni pri Mraku za torek dne 3. junija t L 8. url zvečer. Na sestanku poročata g. dr. Vladimir Ravnihar in bivši minister g. dr.. Niko Zupanič.
Današnje prireditve:
v Ljubljani:
Dnuna: »Pagiavka*. Začetek ob 8. url
zvečer.
Opera; »Manou LescuuU. Ljudska
predstava ob znižanih cenah. Izv. Začetek ob poj 8. uri zvečer.
Kino Ideal: »Mož s tremi ženami.« — Predstave pol 1 L, 3, pol 5n K, pol S, IB ».
uri
Kino Tivoli: »Blaznost« Drama v prtih dejanjih. — V glavni vlogi Konrad Veldt -~ Predstave: po! 11., 3., poj 5„ 6„ pol 8. tn * ari.
Kino Ljubljanski dvor: »Dama brez aren.« Drama med oblaki in ledeniki. V gjsrm vlogi Mady Cristlans, velika filmska umetnica. Predstave: pol 11. 3., poj 5^	P°*
8. in 9. urii
Narodno gledališče: »Cardaška knjet-i-
nja.« Red B.
Nočna lekarniška služba v Ljubljani:
Tekoči teden: lekarna Sušnik nu iinem trgu in Kuralt na Gosposvetski c» ■
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevnika«.
Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.	,
Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubo®
Štev. 129,
"Sp
Gospodarstvo.
S^ai izvez v prvem
ielrtiefiju 1 'BM.
Pred nekaj dnevi je bila objavljena službena statistika našega izvoza v prvem četrtletju letošnjega leta. Po tej statistiki 3e znašat naš izvoz v prvem četrtletju letošnjega leta skupno 693,343.363 ton v skupni vrednosti 1,763,909.525 dinarjev, t. j.
2a 177.786 ton v vrednosti 548,834.384 dinarjev več, kakor v istem času leta 1923.
Glavna postavka našega izvoza v prvem četrtletju je bila stavbni les, kakor Je še razvidno iz poročil, ki smo jih pri-občevali o izvozu v vsakem mesecu posedi. Izvoz stavbnega lesa je dosegel 208,606.977 kg v vrednosti 369,896.426 dinarjev. Na drugem mestu je goveja živina. Izvoz je znašal 35.086 glav v vrednosti 157,324,540 dinarjev. Sledi sveče meso, 5,603.300 kg za 156,308.489 dinarjev Mesnih izdelkov se je izvozilo neprimerno manj, kakor svežega mesa, namreč 850.792 kg ?* 36,225.764 dinarjev. Na tretjem mestu našega izvoza pa so jajca, kasr zopet dokazuje silno važnost perutninarstvo za našo državo. Z ozirom na to, da ravn© perutninarstvo ne zahteva skoro nikakega kapitela in truda ta ie malo stroškov, zlasti Wt nas v pretežno podeželski državi, bi bilo dobro, ..da bi se skušalo spraviti naše benitntaarstvo na modernejšo in dovrše-hejio podlago. To bi bilo za naše gospodarstvo prav velike važnosti. V tem slučaju bi postala jajca v sezoni važnejši iz-■vozni produkt od lesa. Ne smerno na pohabiti, da niso jajca edini proizvod perut-htaarstva, ki pride v poštev za izvo2; V Poštev pride tudi perje in pa meso. Žive kuretine smo i-zvoziii v prvem četrtletju letošnjega leta 331.360 kg za 9,813.717 dinarjev, Na četrtem mestu -izvoza so tudi ^Pectjelno jugoslovanski produkt, suhe slive, ki smo jth izvozffli 13,891.789 kg v vrednosti 119,205.595 dinarjev. Le škoda, da cd te prav znatne vsote nirria producent pravega dobička, temveč ie izvoznik in še telo večkiat inozemski izvoznik. Letošnja letina sliv bo morda slabe j ša od lanske, kakor je naš list le poročal.
Nadaljnje važnejše postavke našega izvoza v prvem četrtletju so (približno v to-flah in miilijotah dinarjev); koruza (32.468 ton, 92.5 milijonov dinarjev), žive svinje (21.757 glav, za 73.1), kože divjačine (100 ©n, 69.9 milj. din.), rude (156.600 ton, 55.5 talij. din.), lconji (12.730 glav, 53.1 mili. din ), »arov baker	(902	tora',	52.3	milj. din.), cement (75300	ton,	46.3 m«j.	din.), lan (1800
tun, 41.9 milj. dm.), mesni Izdelki, ki smo kh omenili ie zgoraj, drva (82.800 ton, 32.6 milj, din.), svinec v ploščah (2500 ton, 32.6 jitujj. din.), sir kaškavaij (800 ton, 31.3 nuli. 'din,), lestvi izdelki (4.400 ton, 30.1 mflj. din.), Pšenica (5800 ton, 22.7 milj. din.), pšenična moka (4000	ton,	222	milj.	din.), kalcijev
karbld (4860	ton,	22,2	milj.	din.), ekstrakti
'za strojenje (3.425 ton, 18.5 milj. din.), hmelj (203 tone, 17 milj. din.), aanunijakova soda (5700 ton, 14.9 milj. din.) itd.
izmed ostalega sjoo izvozil, v prvem četrtletju 1600 ton žita (razven pšenice) za 5 milj din, 1200 ton otrobov za 22 milj. dhu, 1500 ton fižola za 11.9 mHj, din,, 2.3 [ton® krompirja za 3,7 milj. diru, 508.626 hi vina za 2,700,177 dinarjev, 513 ton zdravilna* žeiišč za 12.1 milj. din., 4 tone opija
4 m®, din., 943 žrebet za 2.4 milj din., 31.904 glave drobnice za 7.9 rrntj. d bi-, ;Š545 kg svinjske masti za 164.885 dinarjev, 322564 kg masla za 1,642.174 dinarjev, 181 ton govejih kož za 5.4 milj din., 6300 ton 'bukovih železniških pragov za 4.9 milj. din, 6100 ton hrastovih železniških pragov « 6.6 milj. din.
ZvedeitiSko poročilo glede nemških reparacij.
Poročilo zvedencev, ki ga je izročila *^spertua komisija dne 9. aprila in ki je izzvalo v vsej javnosti tako veliko pozor-“©st, navaja kot glavni predpogoj možuo-sti plačan ja reparacij s strani nemške dr-žave stabilizacijo nemške valute. To je tudi bistvena razlika od dosedanjega postopanja reparacijske komisije, ki je zahtevala od nemške države plačilo reparacij v inozemski valuti in v stvarnih dobavah ne oziraje se na stanje nemške valute. Si-K«r ni dvorna, da je Nemčija sama s svo-io brezumno politiko zakrivila obupno stativ svoje valute; vendar je treba računa-
li	s tem položajem, čim je nastopil. Plačevanje reparacij bi postalo pri nestabilni Valuti polagoma nemogoče, ker se s padanjem valute tudi avtomatično znižujejo državni dohodki.
Nemčija bi morala plačevati reparaclj-8ke obroke v nemški valuti pri novj notni Separacijski) banki. Z deponiranjem določene vsote pri tej banki je nemška drsava izpolnila svojo obveznost. Važno pa je igdaljnje vprašanje, v kaki naturalni formi morejo spraviti zavezniki te vsote Iz Nemčije, da ne bi trpela škodo kaka njihova industrija. Tega vprašanja eksperti niso re-fcill; njihovo poročilo le predlaga, da se tnorejo akumulirati plačila v gotovini do 3 milijard zlatih mark; kar gre preko te vsote, pretvori v nemške vrednostne bapirje do največ 5 milijard zlatih mark. Ct ha se dokaže nemočnost zahtevanja ugod-a« oblik« za prevzem reparadjakih plačil,
bodo ta reducirana do tedaj, ko se najde taka pot.
Eksperti so zavrnili vse projekte bivše Cunove vlade o velikih posojilih, ki naj bi omogočila Izplačilo reparacij in predvidevajo samo posojilo 800 milijonov zlatih mark, ki bi se porabilo za pokritje plačil v prvem letu. Poročilo zvedencev zavrača možnost gospodarskega razkosanja Nemčije, ker bo mogoče doseči izplačilo reparacij le, če bo tvorila Nemčija svojo dosedanjo organsko gospodarsko celoto. Popolna gospodarska suverenost Nemčije bi bila okrnjena le v toliko, da predvideva zvedenlško poročilo strogo kontrolo nemškega gospodarstva po antanti. Ta kontrola bi se raztezala na železnice, na državne finance, na celo denarno politiko nove centralne notne banke, ki bo absorbirala vse dosedanje notne banke in pa na vse nemške davke.
Zvedeniško poročilo predvideva v prvem letu plačilo 1000 milijonov zlatih mark, v drugem 1220, v tretjem 1200, v četrtem 1750 in v petem letu 2500 milijonov zlatih rnark, torej v prvih petih Setih skupno 7670 milijonov zlatih mark. Oziraje se na posojilo 800 milijonov Zlatih mark za pokritje izplačil v prvem letu. Kasneje bodo znašala plačila po 2500 milijonov, eventu- • eino tudi več na leto, To bo odvisno pd sevke, kj jo’bo dobil indeks blagostanja, ki ga predvideva poročilo ekspertov. Ta indeks bo sestavljalo šest elementov: železniški promet, prebivalstvo, rimanja trgovina, konzum tobaka, izdatki proračuna* in konzum premoga. Če bo pokazala sredina procentualnih sprememb teh Šestih elementov v kasnejših letih porast nad nivo 1926 —1929, bodo nemška plačila zvišana.
Reparacije bodo pokrivale železnice, industrija in davki.
Iz nemških železnic, ki predstavljajo kapital 26 milijard zlatih mark in kj so dajale pred vojno preko 600 milijonov zlatih rnark čistega dobička, kljub temu, da jih tedaj niso smatrali za trgovsko podjetje, temveč samo za sredstvo nemškega gospodarskega razvoja, bi se dalo po mnenju zvedencev iztisnili letno okrog 660 mil. zlatih mark v obliki obligacij, okrog 290 milijonov zlatih mark letno pa v formi železniško prometnega davka. Vse to tem bolj, ker so se nemške železnice znebile v dobi inflacije vseh svojih dolgov.
Ravnotako se je znebila v dobi inflacije tudi nemška industrija vseh svojih dolgov. Zato bi mogla tudi ona prevzeti nase 5 milijard zlatih rnark reparacijskega dolga, ki bi dal s 5 odstotnimi obrestmi in 1 odstotno amortizacijo 300 milijonov zlatih mark na leto.
Po versailleskj mirovni pogodbi obdavčenje v Nemčiji ne sme biti nižje, kakor v antantnih državah. Na ta način bi mogla Nemčija plačati do leta 1928—1929 Iz svojega rednega proračuna 1250 milijonov zlatih mark. V' svrho zavarovanja teh plačil bodo zastavljeni prt novi notni banki dohodki od davkov na tobak, pivo, alkohol in konzum sladkorja ter carin. Ce bodo dosegli ti dohodki višek preko določene vsote, bo smela porabiti ta višek nemška država, za svoje gospodarstvo.
Nemčija bo mogla izpolniti vse plačilne ' obveznosti, ki jih predvideva zvedeniško poročfto, če ne bo doživela kakih stresljajev njena produkcija alj njeno socijalno ravnotežje.
Glede naturalne forme doplačevanja v prvih petih letih ne bo nobene ovire, V tem času se bodo nemške dobave zelo lahko placirale (premog jn koks V Franci.}’). Kasneje pa, po preteku petih let, bo položaj drugačen. Tedaj bo morala Nemčija plačati v gotovinj poltretjo	milijardo	zlatih
mark na leto Tako visoka plačila bodo mogoča satno tedaj, če bo nemški izvoz znatno nadkrilil številke	nemškega	pred-
vojnega izvoza. Tako velik izvoz pa bi znatno vplival na angleško in francosko industrijo, zlasti radi majhne vzprejemljivosti svetovnega tržišča. Zato b{ se moglo pripetiti. da bi radi teh neugodnih razmer zavezniki ne hoteli sprejeti od Nemčije tak naturalni način reparacijskih plačil.
Zdi se, da so vse	interesirane	vlade
zadovoljne z zvedeniškirn načrtom. Dana je bila dvojna možnost, da se zahtevajo od Nemčije reparacije, kakor je bilo določeno že poprej, ln da s« zato eventualno Izpostavijo zavezniki rnočni nemški konkurenci In nevarnosti eventuelnlh nemirov In političnih sprememb v Nemčiji, ali pa, da se zahtevajo reparacije v višini, ki odgovarja zmožnosti Nemčije, da pa se jo obdrži pod kontrolo ln se ji onemogoči, da postane zaveznikom gospodarski konkurent na svetovnem tržišču. Skoro gotovo se zdi zaveznikom slednja pot kot ugodnejša.
Plačevanje reparacij v tujih devizah je forsiralo nemški izvoz in ustvarjalo zmede na svetovnem tržišču. Zato je bila potrebna drugačna ureditev reparacij. Kakor jo predvideva zvedeniško poročilo, bo nemško gospodarstvo pod stalno kontrolo zaveznikov. Zavezniki bodo določali nemško tarlino politiko in onemogočali nemški industrij! ugodnejše tarife pri izvozu. Hipoteka na nemški industriji in pa uloiek 5 milijard zlatih mark v nemške vrednostne papirje bosta dovoljevaji zaveznikom potreben vpliv na nemško industrijo. To vezanje je postalo neobhodno potrebno, kajti z ozirom na to, da se ie iznebila nemška Industrija v dobi inflacije vseh svojih dolgov, da je dalj* porabila svoj« ogromne, In-
flacijske dobičke ne morda za finančno sanacijo (izvzemši odplačila svojih dolgov), temveč za industrijsko razširjenje svojih obratov in pa radi tega, ker so plačevali nemški industrije! manjše davke, kakor v katerikoli drugi državi, je pomenila nemška industrija silno opasnega konkurenta za vse druge svetovne industrije. Ta izvan-redno in popolnoma neupravičeno ugodni položaj nemške industrije napram industrijam drugih, zlasti zavezniških držav je bilo treba na vsak način vsaj približno izenačiti s položajem drugih industrij, da se na ta način stvorijo zopet normalne razmere v produkciji in ravnotežju na svetovnem tržišču.
Tržna poročila.
71TO
Novi Sad. 30. maia. Pšenica (79.80 kg, 2% defektna) 300-- -355. ječmen 280—285. koruza 225.5—221 .S, moka »0« 460—480, »6« 340. Promet: 20 vagonov pšenice, 62 vagonov koruze; z ječmenom in moko zelo slab. v drugih produktih sploh ni bilo prometa.
ŽIVINA.
Budimpešta, 28. maja. Dogon 800. (V tisočih taadž. kron.) Lahke svinje 24-—25, srednje 24.8—26, težke 25—25.5 za kg žive teže.
To iti ©no.
X Vprašani« subvencioniranja naše plovitbe. Te dni se bo vršila v prometnem ministrstvu konferenca, ki se je bodo udeležili tudi zastopniki naših brodarskih družb in na kateri bodo razpravljali o subvenci-joniranjn teh družb, Brodarska dmštva so dobila lansko leto za dobo poldrugega leta od ,države 20 milijonov dinarjev subvencij. Letos je predvidena v proračunu vsota 40 milijonov dinarjev za pospeševanje našega p lovstva. Prometno ministrstvo želi, da se sklenejo letos z družbami formalne pogodbe glede pogojev, pod katerimi bodo do-bile družbe subvencije, in da se sploh ukrene vse. da bi bili naši domači brodovi čim bolj zaposlen!. Posebno pozornost bo posvečalo ministrstvo tod! naši obalni plovitbi.
X Izvoz živil v Albanijo. Generalna direkcija carin v Beogradu dodeljuje nove predpise za izvoz živil v Albanijo. Ta izvoz je za našo državo velikanskega pomena, zlasti za Južno Srbijo. Želeti bi bilo, da se tudi izboljšajo prometna sredstva med našo državo in Albanijo, da se bo mogel naš izvoz v Albanijo dovoJjno razviti.
X Obrtni zakon In obrtna banka. Na svoji plenarni seji dne 24. t. m. je izrazila beograjska obrtniška zbornica željo, naj se posebno ozira pri sestavljanju novega obrtnega zakona na potrebe obrtnikov. Na seji je bilo tudi sklenjeno, zaprositi narodno skupščino, da naj takoj prične s posvetovanji o zakonskem osnutku o obrtni banki. Ta zakonski osnutek je zadevni skupščinski odbor že sprejel in je’potrebno samo še. da ga sprejme skupščina. Radi njene odgoditve pa bo moral sedaj tudi ta zakon počakati vsaj do novembra.
X Znižanje tarifov za prevoz moke v pasivne kraje. Na predlog generalne železniške direkcije ze odredil prometni minister, da se mora zaračunavati voznina za moko, ki se prevaža iz kateregakoli kraja naše države v kako pasivno pokrajino države, voznina po tarifi C. S tem je voznina znižana za 40%. Obenem so obljubile paro-plovne družbe, da bodo prevažale moko preko Sušaka po tarifi, znižan! za 20%.
X Pogajanja za trgovinsko pogodbo z t Italijo prično sredi prihodnjega meseca v j Beogiadu.
X Zastoj v pogajanjih z Italijo. Radi pretiranih zahtev italijanske delegacije je nastal v pogajanjih z Italijo zastoj. Sabotažo ob naši obali, ki jo je zahtevala italijanska delegacija, je naša delegacija odklonila. Sedkj skušajo doseči Italijani s prostim tranzitom preko naše države od nas nekontrolirano zvezo med Reko in Budimpešto. Ker naša delegacija ne more pristati -na italijanske zahteve, je postal potek pogajanj počasnejši.
X Redukcija kreditov Narodne banke, Upravni svet Narodne banke je končal delo na redukciji kreditov. V 10—15 dneh bo pričela Naroana banka izvajati redukcijo kreditov in dovoljevati kredite po novem načrtu. Centralni ravnatelj Narodne banke bo osebno posetil nekatere kraje v držav!, da se prepriča o potrebi po denarju.
X Kongres naših mlinarjev. Z ozirom na veliko krizo, v kateri se nahaja naša mlinska industrija, je sklicala centrala Industrijskih korporacij svoje Člane na kongres, ki se ga udeleže zastopniki Iz vse države. Kongres sc bo vršil v Beogradu najbrže dne 5. in 6. junija. Na dnevnem redu bo; Pregled delovanja mlinov v letih 1922 in 23; naše izvozne carine; naše uvozne carine; naša železniška tarifa in dovoz; težkoče, ki ovirajo razvoj mlinske industrije.
X Bankovci po deset dinarjev, na katerih je natisnjeno poleg oznake deset dinarjev »40 kron«, sprejema samo še Narodna” banka v Beogradu in sicer le do 10 junija. Kdor želi zamenjati take bankovce, naj jih pošlje v zapečatenem pismu Narodni banki v Beograd s prošnjo, da naj se zamenjajo za sedaj veljavne bankovce preko podružn. Narodne banke. Po preteku teh zadnjih desetih dni se bankovci se bodo več sprejemali.
X Znižanje obrestno mere v Češkoslovaški, Bančni urad češkoslovaškega finančnega ministrstva je sklenil znižati t veljavnostjo od 30. maja dalje obrestno mero za eksport menic M posojila na zaloge od 6.5% na 6% letno. Obrestna rnera za lombaTd ostane nespremenjena.
X Minimalne carine v prometu z .Madžarsko. Te dni je bila podpisana odredba o uporabljanju minimalne carinske tarife med našo državo in Madžarsko. Ta tarifa bo veljala dotlej, dokler ne bo sklenjena nova definitivna trgovinska pogodba z Madžarsko.
X Jngoslovensko-Itallhmski blagovni promet. Štev. 49 »Uradnega lista« priobčuje predpise za direktni blagovni promet med našimi in italijanskimi železniškim! postajami,
X Vzorčni sejem v Barceloni. V Barceloni se vrši vzorčni sejem od 30. maja do
10.	junija t. !.
DOBAVE.
X Dobava koksa, kositra ln železa. Pri odelenju za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 20. junija t. L ofertalna licitacija giede dobave 3j0 ton angleškega koksa, 3 tone čistega kositra za legure in 15 ton sivega železa za Išvaaje,
AngleSke demokracije.
Že več kot dvesto let pošilja angleški kralj, ako ne more priti osebno, svojega zastopnika na glavno skupščino škotske cerkve. Danes je na krmilu delavska vlada,
In ne da bi trenil z očmi, je poslal kralj v Holvdrood »našega zvestega in ljubega Jamesa Brovvna«, kakor se glasi v dotičnem pismu, Mrs. Brown pa ie rudar in danes član parlamenta. Odpeljal se je na zborovanje v kraljevi kočiji, obdan z vsemi častmi. ki jSh zahteva kraljevo dostojanstvo. Pred delavcem je jezdila, kakor pred kraljem častna garda. Manjkalo seveda tudi dvornih dam in dvorjanov. Mestni svet mu je predal mestne ključe in preprosti delavec je priredil vsaki dan kraljevsko pojedino, katere so se udeležili vsi, ki imajo na Škotskem opravka z državo, cerkvijo ali univerzo. Nadalje pa so bili povabljeni tudi profesorji, zdravniki in uradniki. Vsi 90 prihajali, da se poklonijo kraljevemu namestniku.
Posebno svečana ie bila otvoritev generalne sinode v St. G Mesu. Gromovito je pridigal John Knoks, ki se je spominjal na katoliško Marijo Stuart, ki je vrgla nekoč s tega mesta svojega sinčka tristo stopinj globoko med skalovje grada Edinburga. V tej katedrali se je tudi zgodilo, da je treščil Jenny Geddes dekana s stolico po glavi, ko je bral anglikansko liturgijo in hotel zopet uvesti v škotsko cerkev skrajno obsovraieno škofovstvo. Tu sedi danes na kraljevem prestolu rudar Brovvn. Poleg njega na nižjem stolu pa njegova soproga, gospa Brown, ki sprejme vse časti'povsem naravno ta neprisiljeno. Zakaj ne bi ona, ki sicer pometa sobe in krpa obleko svojih otrok, enkrat spala v kraljevi postelji ta sprejemala grofe ta kneze? še bolj občudovanja vredni pa so Škotski aristokrati, ki na docela britansko demokratični način izkazujejo časti preprostemu delavskemu paru. leakor da bi bila v resnici kraljeva dvojica. Morda, da se je nagnila kaka zgodovinska lasulja, ko je prevzel mrs. Brovn mestne ključe, vendar pa je Škotska najbolj demokratičen del britanskega imperija.
ivilarstvo v MacsdoniJI.
Klima v Macedoniji je za gojenje svilo-prejk silno ugodna, mnogo ugodnejša kakor klima v Vojvodini. Vendar dosedanji rezultat! sviiarstva v Macedoniji niso bili taki, kakor bi bilo želeti. Leta 1919 je dala Južna Srbija nekaj nad 110.000 kilogramov svilenih kokonov, leta 1920 nad 145.000 kg, leta 1921 skoro 200.000 kg, leta 1922 nad
227.000	kg in leta 1923 okrog .300.000 kilogramov.
Vzrok nazadovanja sviiarstva v Južni Srbiji leži v tem, da je bilo med vojno uničenih mnogo murvinih nasadov, brez katerih je nemogoče svilarstvo. Oni nasadi pa, ki so ostali, so bili tako poškodovani, da je bilo treba nekaj let, da so si zopet opomogli. Novi nasadi so tako malenkostni, da skoro ne pridejo v poštev, to pa radi tega, ker prebivalstvo samo ni bilo v stanu, vzgojiti nove nasade. Zato se je odločilo poljedelsko ministrstvo, da bo posvečalo večjo pozornost našemu »livarstvu, za katero so se začele zanimati nekatere tuje države, zlasti Italija. Ministrstvo je odredilo, da naj se takoj prične z v2gojevanjem novih nasadov v vseh onih* krajih, ki imajo predpogoje za uspevanje sviiarstva. V prvi vrsti se bodo vzgojili novi nasadi v mestflu Tetovo, Gjevgjelija, Veles, Peč, Prizren, Prilep in Gosfivar, ki imajo najboljše predpogoje za uspešno gojenje sviiarstva.
Poleg tega bo skušalo poljedelsko ministrstvo uplivati preko svojih organov tudi na gojitelje kokonov same, da tudi oni nasade nove nasade in da tako povečajo produkcijo kokonov. Na ta način se bo dalo doseči odlične rezultate. Produkcija kokonov za predelavo in izvoz se bo povečala, dvignila pa se bo tudi domača industrija vezenin in platna, ki je bila pred vojno na zelo dobrem glasu ter ie dajala ta-mošnjemu prebivalstvu zelo dober zaslužek,
Polfcg tega je sklenilo poljedelsko ministrstvo* zgraditi pri Ojevgjelijj veliko moderno tovarno za predelavo svilenih kokonov. Ministrstvo je že poslalo svoje strokovnjake na lice mesta, da pregledajo in poiščejo najpripravneiši teren za zgradbo te važne tovarne, ki bo hajvečja in najmodernejša v celi državi.
Človek in žival.
Razmerje človeka do živali ima v verah narodov pomembno vlogo Na zelo nizki stopnji kulture ie človek časti! žival! kot božanska bitja. Z naraščajočim pople-menitnejem pojma boga preneha biti žival malik in nastopa kot božji spremljevalec, sluga ali so.vražnik boga in ljudi. Dualizem je spravil žival na stran hudobnega načela, dočim je častil panteizem v žlvalf nezmotljivo in tajinstveno v naravi. Ta dva nazora najdemo vsporedno v vseh religijah.
V	orijentaJskih kultih prevladuje etika. Po staroegiptovskih in indijskih nazorih je morala človeška duša. ki se ni mogla očistiti tekom enega življenja, živeti še enkrat v živalski podobi. Vera, ki jo najdemo še danes v različnih analogijah. Izraelci so videli v živalih nepokvarjena božja stvarstva, k! so ohranila svojo prvotno naravo in kažejo voljo božjo, dočim se je človek odtujil od svojega prvotnega namena. Živali nastopajo pri njih često kot božji odposlanci ali posredovalci Tako zašle oslice, ki jih je iskal Savel in prišel do Samuela; krave, ki so peljale Skrinjo zaveze iz dežele Filistrov; Bileamova oslica, ki je videla angela gospodovega, dočim je ostal jezdecu skrit. Kot pastirski narod je čutH Izrael do živali nekako patriarhalično razmerje, radi tega najdemo tudi pri Izraelcih najboljšo tozadevno zakonodajo. Za zlobno bitje so smatrali paradižno kačo, iz katere je pozneje nastal kristjanski hudič. Hudič srednjega veka zelo rad zleze v telo rvoje-čega leva, cepetajočega medveda, kače, zmaja; včasih pa je tako naslikan, da Ima od vsake vrste živali nekaj. Kristijanstvo zaničuje zlobnost v živalih, uči pa obenem, da je treba spoštovati vse stvarstvo, kam Odrešenik je umrl za ves se vesele njegovega rojstva tudi žival! in ravnotako objokujejo njegovo smrt. I ripo-vedke o pridigi sv. Frančiška ptič,emu za-rodu in pridiga sv. Antona ubani kažejo še zelo jasno poganske elemente v kristi-janski veri.
Povsem drugačno stališče so zavzemale živali v grškem starem .veku. Med ii-
valijo in človekom, oz. bogom je obstojate neko telesno razmerje. Bogovi in ljudje se lahko poljdbno spremene' v živali. Čudež spreminjanja je vodilni motiv skoraj vseh grških mitov. Spremenitev nastopi iz različnih vzrokov. Zasledovani prosijo pomoči kako božanstvo, ki jih spremeni v žival. Bogovi pa spremene človeka v žival tudi za kazen. Sami pa si nadenejo živalsko telo iz zvijače. Motiv za kazen je le redkokdaj moraličen, po večini dajo povod nevoščljivost, maščevanje, ljubosumnost.
Danes je mitologična epoha preživijo na. Zadnje sledove najdemo še v praznover-stvu, ki deli živali v take, ki prinašajo srečo in take, ki prinašajo nesrečo. Srečo prinaša lastavica, ovca, svinja, čebela; nesTe-čo: vrana, skovikanje sove, čez pot tekoča mačka. Kristjanska mistika živi še v lepih kmetskih navadah, da napovedo božično noč
v	hlevih. Pri modernem človeku stopa V ospredje etika in estetika.
Ruske vojaške anekdote.
Mimo stanovanja divizijskega poveljnika, kneza Galizyna, jaha oddelek telesne garde in poveljujoči častnik ne iaha na predpisanem mestu. Knez meta, da je poveljnik poročnik Tolstoj in mu sporoči zaporno kazen. Iz zapora mu sporoči grof. da on sploh ni jezdil mimo njegovega stanovanja. Knez Gafizyn se takoj odpravi k polku, kjer zaukaže, da mora v zapor tudi oni poročnik, ki Je jahal mimo njegovega stanovanja.
*
General Drisen je nekoč obiskal huzarski polk tedanjega polkovnika Suhomli-nova. Dal sf je pokazati roke vojakov nekega švadrona. Obstal je pred nekim hu-zarjem to opazoval njegove kratke nohte, Nato pa; »Mož rad je nohte. Vse moštvo naj si odreže nohte to mu jih da žreti!«
Znani general Dragomirov iaha pri vojaškem pregledu mimo nekega stotnika. Nagovori ga: »Mislite si, da ste napadeni od vseh štirih strani s šrapnelsklm ognjem. Poleg tega zaslišite zadaj in spredaj kričanj« sovražnikov Kakšno povelje boste dali?«
Stotnik dvigne z ledeno hladnostjo ro ko k čepici: »Čepico z glave! K molitvi!«
*
Ko je ležal Dragomirov na smrtni postelji, ga obiščeta dva prijatelja. Bolnik zahteva igralne karte.
»Za božjo voljo, ekscelenca, se bost« preveč razburili!«
»Kaj zato,« odvrne Dragomirov, »na bnern svetu ne igrajo! Hitro karte, škodi časa!«
•
Dva dni pozneje je Dragomirov umrl. Nekaj dni za njim umrje tudi niegova žena, ki je poslala še v zadnjem hipu pismo na carja. Vojni minister Suhomlinov ga predloži ob prvi priliki vladarju. Car člta Itt vzklikne silno presenečen:
»Kaj... kako? Zahvali se m; za naklonjenost ... in ... ne prosi ničesar?«
Drobiž.
; Desettlsoč morilcev v enem letu. Zru-žene dTžave so dosegle nov svetovni rekord. Tekom zadnjega leta so zaprli 10.000 morilcev, ki so bili deloma ie obsojeni. Na Angleškem je bilo v zadnjem letu umorje* nih komaj 200 ljudi.
: Evropa pred to po vojni. Svetovna
vojna je povzročila razne spremembe. Naj-večje spremembe pa so nastopile v državni oblik! Pred vojno je bflo v Evropi 23 držav ta sicer 20 monarhij: Angleška (kralj Jurij V.), Italija (kralj Viktor Emanuel III.), španska (kralj Alfonz XIII.), Belgija (Albert L), Holandska (Wilhelrnina), Danska (Kri-, stijan X.), Norveška (Haakon VIL), Srbija (Peter I ), Ruiuunska OKarl L). Grška (Konstantin I.), Bolgarska (Ferdinand I), c-rna Gora (Nikolaji.), Turčija (MehmedV,), Rusija (car Nikolaj II.), Albanija (princ Wied), Monako (knez Albert L), Luksenburg (voj vodinja Marija Adelhaid), Nemčija (Vfljejm
II,	In cela VTsta kraljev, knezov, vojvod itd.), AvstTO-OgTska (Franc Jožef 1.) sved-ska (Gustav V.). Republike so bile samo tri; Francija (predsednik Poincarč), Švica (Hoffinann) in Portugalska (predsednik de Arlaga).
Leta 1924 imamo v Evropi .30 držav, od teh 17 republik, a samo 13 monarhij. Monarhije so; Angllja—(isti vladar), Španija (isti vladar), Belgija (isti vladar). Holandska (isti vladar). Danska (isti vladar), švedska (isti vladar). Norveška (isti vladar), Jugoslavija (Aleksander I.), Rtimuuska (Ferdinand I.), Bolgarska (Boris III.), Monako (knez Ludovik II.) in Luksemburg (vojvodinja Charlotte). —- Republike pa so: Francija (Millerand). Nemčija (Ebert), Sovjetska Rusija (Rijkov), Avstrija (Hainisch), češkoslovaška (Masaryk), Poljska (VVojciendv-ski). Portugalska (Gomez), Švica (Siard). Finska (Stelberg), Estonska (Petz), Leton-ska (Čakste), Litvanska (Stulginski), Grška (Kcnduriotis), Turška (Mustafa Kemal), ir ska (Cosgrave) in Albanija (svet četverice). V poštev pride še Madžarska, ki pa m republika, ne monarhija: na čelu države stoji državni upravitelj Horty.
: Kdo dobiva največ pošte? Dočim dobiva večina zemljanov tedensko kvečjemu po eno pismo, je mnogo zasebnikov, ki dobe dnevno cele snope poštnih pošiljk. Najboljši poštni odjemalci so velike tvrdke Glasom italijanskih listov pa dobiva največ pisem papež. On dobtva baie povprečno 2? tisoč pisem na dan. Drugo mesto zavžema baje predsednik Združenih držav, tretje pa angleški kralj
: Milijon lir zažgal iz maščevanja- Italijanski bančni uradnik Pellegrini je oškodoval svoj zavod za milijon lir na neobiča jen način, Iz maščevanja nad predstojniki, ki so ga venomer šikanirali, je ukradel ir, blagajne milijon lir ta jih nato zažgal. Kaznovan je bil na 8 let ječe.
: Zazidana mladenka. Pri rušenju neke hiše v Bindtogenu so zidarji odkrili nekf zazidani prostor, v katerem so naš i X> koncu stoječe truplo neke mladenke. Oblast je ugotovila, da je truplo neke služkinje, ki je izginila pred desetimi leti brez vsakega sledu. Njen tedanji delodajalec Je odšel medtem v Amerika
\
F E M I N A
!i:iii0imm
IHQIIIi i!!!! il!!i!ll!.!l
Prešeren :
Prijatlji vprašajo me, kam?
Da bi jih zlomek tiste prijatelje, ki ' že tri mesece nosijo po vseh žepih Baedekerje, naročajo kopališčne prospekte iz vseh vetrov sveta, preračunavajo vse tuje valute od češke kačke, rentne marke in alpskega dolarja, močno skrhanega v boju s francoskim frankom, pa do prevzetne lire in zlatega Louisa za olimpijada. V načrtih potujejo na jug in sever in na zapad, delajo skomine skromnim vrstnikom — končno pa ne pojdejo nikamor.
V	Marijine Lažne pojde Pašič 5n oni kot prepričani avtonomisti vendar ne morejo — —, na Vrbskem jezeru so sami Židje, v Nemčiji so železnice predrage in hrana je za nič; v Italiji je prevroče in za Pariz mora človek znati irancosko.
In baš Pariz se pripravlja letos na sprejem množice tujcev. Nič manj kot -0.000 ponudnikov privatnih stanovanj iz vseh slojev se je odzvalo tozadevnemu vabilu stanovanjskega odbora, tako da bo izbera lahka. Vsako stanovanje se registrira, ogleda, oceni, sprejme ah — zavrne. Ce potuješ v Pariš, boš nemara lahko stanoval v razkošni palači vojvodinje Y, v solidni meščanski hiši univerzitetnega profesorja, pri trgovčevi vdovi s trojico cvetočih hčer3. — kdo vč? — ali v lična sobici samostojne duševne delavke, ki si bo za najemščino privoščila par tednov Normandije. Olimpijada bo privabila v to žarišče svetovne kultura, ta center duhovitosti in ljubeznjivosti sto-tisoče posetnikov.
Ah, mene ne bo med njimi —,
Menda me tudi nihče ne bo pogre-5al. Najljubši tujci so Parižanom Ame-rikand in Angleži, Danci in Švedi. Poleg svojih težkih valut imajo tudi še druge zdrave lepe običaje. Ogorke cigaret ne vržejo nikdar na perzijsko preprogo a3i v vazo za cvetlice, temveč jo ugaslo polože — pomislite — na pepelnjak! Tudi pepela ne otresajo na rob pisalne mize in v skodelico za čaj hi črno kavo, temveč zopet — pomislite — na pepelnjak! Imajo še cel kup takih čudnih lastnosti, ki bi jim pri nas takoj rekli »kultura«, ali pa tudi »kapric« in »frakarstvo«.
Kajti pri nas smo demokratični. Kdo bi takisto-le? Da bi nam smel tak-le frakarskl natakar pomakniti zobotrebce prav diskretno bližje, ko si ravno tako lepo s pipcem vlečemo izmed zob vlakno od šparglja, ki srno ga z mastnimi rokami zmašili v — nsta. Sicer vemo, da se špargelj jč z vilicami in skorjo kruha, ali, da se ga tesno drži
ob dno krožnika z eno vilico, z drugo pa se ga izstrže in nese v usta. Pa, kdo bi tako! Zato se pomežikne Ijubeznji-vo desnemu in levemu sosedu in rece: Le po domače, le po domače, kdo bi se pačil... In kdo bi tisto Rogaško ali Radensko v ledu? Sicer prav distingi-rano izgleda — mi pa le po domače; po domače liter vina in še en liter, da se nam sveti nos, in nam na čelu stoje znojne kaplje. Pa kaj. da bi si ne smeli zapeti o polnoči na verandi gorskega hotela? Ce hodijo ti frakarji le spat na planine, naj bi jili peklenšček — Pri nas si ne damo komandirat — živijo domača pesem — fej, izdajice —
Ne, v gorski hotel ne pojdem. Nekdaj, ko sem bila še naivna, mi je bil ideal. Tih gorski dom sredi zelenega rovta z gosto nizko travo in pestro preprogo cvetic, ki jim poletno solnce izvablja tisoč dišav; zatišje temnih smrek, ob južnem robu pa svitlo zelenje skupne zibajočih se mecesnov; v jutru ptičje gostolenje, opoldan tiho cvrčanje murnov v travi in ponoči zaljubljen klic samotnega srnjaka. Zamolklo pozvanjanje pasoče se govede; kraj potoka pastir, ki si tiho požvižgava, ko si urezuje piščal iz bfrzgovine.
In v gorski koči dobiš le kislo mleko, maslo, sir in sveže žganice s tropinami in gorski med. ki ga debelo nakapljaš na črni kruh —
Vse svoje »toalete« povežeš v culico.
O sanje —
V	gorskem domu se toči cviček, se peko bržole, se fabricira sladoled in na večer se ob zvokih razglašenega klavirja pleše jazz in shimmy —
Na jugu vabi Jadran. Modra obal, modro nebo; modri valovi na obzorju. In brž zasanjam o temnih cipresah in svitlih oljkah, o grmih rožnih oleandrov, ki visd preko sivega zidovja. — O tihih samostanih na pozabljenih otokih; v ribiški barki, ki plava v srebrn) noč; o tihem pljuskanju delfinov; o turobni pesmi, ki «1 nekod prihaja črez vodč...
, Črno sladko vino, solnčne smokve, ovčji sir in skledo friganih sardel s citrono —
Mordia grem na morje?
A če najdem tudi tam pivo v vrčkih in dunajskih kotlet in jazz-band— Kaj mi preostaja? Rogaška Slatina in Dobrna in Bled? Dolenjske Toplice?
Ali tiha vasica pod Ratitovcem, Begunjščico, v dolenjskih gričih? Gnezdece kod ob usmiljeni Savinji?
Vse ni za vsakogar, hvala Bogu. In zato bo povsod za vse prostora. In morda bom šla le malo v gcffč. in malo na Jadran, in v to in ono Slatino —
O tem Vam pa takrat poročam. —
Beseda o moški omari.
Omara je femininum, to vem cenjeni čitatelj, ampak v vsakem urejenem gospodinjstvu je omara za damo in omara za gospoda. Da bi nam pa moški ne očitali, da mislimo ženske edino na sebe, spregovorimo tudi o njih pozemskih lupinah.
V	splošnem se lahko reče, da se moški ne brigajo preveč za svojo modo — vsaj dokler jim žensko oko ne zmede razuma ali jih ne zaposluje zabava ali jih ne vabijo na diplomatske čajanke. In še v teh kritičnih časih mislijo včasih samo na to, da je kravata »poslednji krik«, pri čemer se tuintam pripeti še mal6r, da si vtaknejo vanjo
iglo z mrtvaško glavo ali od puščice prebodeno srčece. In takšnemu modnemu detajlu spada tudS zapestnica na moški roki, v primeru s katero je kanibalov ovratnik iz misijonarskih zob še okusen nakit.
Kakor se je lahko prepričati v svetovnih središčih, ki narekujejo modne postave, izginja i v moški modi sentimentalnost in poza. Pariz si je izbral za vzor angleško moško modo in si osvojil od one trezne in na prvi pogled morda iadne obleke, ki razlikuje angleškega gentlemana takoj na prvi hip od originalnega Parižana, neokusnega Berlinčana ter oblizanega dunajskega
elegana, samo to. kar je na njoin karakterističnega — t. j. ravne, skoraj suhe poteze in črte. Te pa izgube svojo mično uglajenost in nevsiljivost, ako jih ne dopolnjuje skladna ubranost, ki dela gentlemanovo obleko to. kar* je, t. j. dovršeno moško obleko. In trezni, praktični sin Aibiona ve to prav dobro.
Posledica tega je da vidimo v za-padnih velikih mestih toliko moških oglatih ramen in ravnili stasov. z gladko padajočimi hlačami in topo prikrojenimi poločevlji, ki so bili do pred nedavnim privilegij zares izbirčnih krogov. Tod velja danes sveto pravilo, da se ravna razumni moški glede mode skorajda po starorimskih načelih: nevsiljivosti, prikladnosti, predvsem pa
—	udobnosti. On se torej strogo čuva. da bi kazal žareče barve nogavic do polovice svojih meč ter si ne ovezuje svojih svitic čisto doli skoraj okoli čevljev, tako da dovaja svoje žensko sosedstvo včasih v zadrego, se ne znoji v vatiranih suknjah in ne pleše v malih lakirkah (na to poslednje imajo mladeniči svoj davni patent). Moška obleka mora biti skratka ensemble. ki sedi. in v katerem mož ostaja on sam. Ni da bi moral biti moderen, en gumb več ali manj, prišit centimeter višje, nižje, bolj na desno ali na levo, to je vseeno, kajti to naj zoposluje le krojačevo in dandy-jevo glavo. Ti detajli ostanejo le okraski celega dela. v čemer leži načelna razlika med moško in žensko modo. Iz mode si je treba torej izbrati to, kar harmonizira z osebnimi lastnostmi posameznikovimi.
Najidealnejše dopolnilo vseh zahtev moške obleke je oni angleški kroj, konzervativen in dovršen, ki se je ohranil z malimi izpremembami skoz dolga leta, kateri prilega ravno tako poslednjemu delavcu iz doka kakor članu najvišjega finančnega plemstva in kateri je pripraven za vse prilike in bo še dolgo v modi preprosto radi tega, ker ga ni vstvarila krojačeva fantazija,, temveč praktična potreba. Tudi si angleški krojač ni mogel za izvrstno negovano sportmansko telo nič lepšega izmisliti. Nočem dolgočasiti z dolgimi komentarji o podrobnostih, na katere je paziti od prvega do zadnjega pri vseh sestavnih, glavnih in postranskih kosih moške toalete; naj zadostuje. ako povem, da je glavna stvar izboren, prvovrsten materijal in prvovrstna krojačeva umetnost. Saj si po časopisnih receptih in klišejih še nikdo v Ljubljani najbrž ni naročil svoje obleke, vzorcev pa ima vsaki krojač celo biblioteko. V obleki S la anglaise se lahko premočite, preskusite lahko vse dnevne štrapace ter ste žnjo vedno zadovoljen, ste simpatičen — če ne ravno že lep in krasan — ter smete biti prepričan, da bodete ugajali vsem dekliškim očem. Vem, da zahtevate, da »vaša« ljubi le Vašo dušo in bistvo, ne pa obleko, toda zanemarjenost v obleki, pozabljanje britev in bojkotiranje brivskih salonov — ta asketizem, ki je razsajal ni dolgo tega še med inteligenco, je že davno za barbarskimi gorami, moderni človek pa smatra negovanje telesa in skrbno izbrano obleko za eno prvih zahtev dobre vzgoje in družabne dolžnosti.	Maša,
S
v nedeljo in vsak torek, Četrtek In soboto redni
KONCERT
priznanega salonskega orkestra v restavraciji
,Bellevue“
na
Začetek ob nedeljah ob 4. uri popoldne, ostale dneve ob 7. zvečer
Seširi.
Dovolite, da rečem Sesiri, drage Jugoslovanke. Klobuk, vidite, klobuk, je tudi tista pokveka s krivcem, ki jo je gorenjski Janez pobral iz blata, ko je bil naklestil Toneta iz sosednje fare, ki mu je hodil vasovat k dekletu. —
Sešir — no morda je s šeširom prav tako. Pa o tem mi nič ne vemo. Zato, vidite, zato pravim danes mehko in pri-kupljivo »»Sesiri*, mesto trdo po naše »klobuki«. Kajti to, kar bo to poletje valovalo na Vaših dražestnih glavicah, to, drage bralke, ne, zares to niso klobuki. To so oblaki, to so pesmi, to so valovi, to so vrtovi, to so florentini, to so cape-lini, (beri kapelini) vse kar hočete, le klobuki to niso.
K beli obleki širokokrajec iz florentinske ali bangkok-slame z žametnim širokim trakom črne, rubinsko rdeče ali barve modriša; z dolgo šerpo iz baziranega krepdešina; s šopkom temnordečih rož; in najnovejše, s parom dveh belih golobjih glavic, ki se kljunčkata.
Zares, ptičji rod si zopet osvaja klobuke. Od noja-velikana, pa do kali-brija brazilijanskih gozdov, vse tičev-je obeh svetov bo za par kratkih mese cev zopet služilo modi.
Svilena obleka, najsi je priljubljeni fulard ali gosti krepdešin, ali Svileni ma-roken zahteva klobuka iz fine pletene ži me, z nojevim peresom, s široko pentljo iz atlasa (zelo šik!) s cvetjem, izrezanim iz rožaste svile, brokata ali finega platna in s tenkimi zlatimi nitmi apliciranega na obod klobuka. Tak okras je tudi prav eleganten na velikih capeli-nah iz žoržeta, ki se še vedno nosijo. Mnogo se vidi tudi temnih klobukov iz najfinejšega tagala, podloženega z belim ali drugim krepdešinom v svetlih bojah.
Na deželi, v skromni letoviščni vasici pa bo videti mnogo veselih in smejočih se šeširčkov. In cenenih. K svoji pripro-stS obleki iz rožastega kotona ali enobarvnega pralnega kalpa, si ustvariš iz ostankov blaga tak šeširček sama. Glavica okrogla, obod spredaj širok, zadaj ozek, nekoliko navzdol zapognjen, podobno kot v začetku prošlega stoletja. Čimbolj je pisan, tem lepši je; a vedno mora biti svetlo podložen, z batistom. Ce mu še natakneš ozek črn žameten trak, s katerim ga lahko privežeš pod bradico, če ti nagaja veter, in na katerem se ti koketno guglje ob lakti, če hočeš, da se ti večerne sapice poigravajo s črnimi kodri, ali če imaš zato, še kakšne druge tehtne vzroke...
Mladina nosi vedno še rada klobučke iz organdija in rožastega markizeta. Te vrste šeširi smejo biti celo nekoliko manjši, ali pa podobni nekakšnim čepicam iz časa francoske revolucije (Char-lothe Corday). Mnogokrat so i oni povezani preko bradice z ozkim črnim trakcem.
Da omenim tudi nekaj solidnih oblik, naj Vam povem, da se nosi k angleškemu kostumu v hladnih dneh, poleg — že spet! — kloške oblika matelot in bre-ton. Prvi je mornarski klobuk ravnih krajev, drugi ima okoli in okoli enake okroglo navzgor zlikane krajce Vse glave so okrogle. Bretonec ima zavihan rob često dnbliran s škotsko svilo.
Morda sem Vam danes povedala to in ono, drage bralke. In vendar nisem zadovoljna. Kako težko je izbrati pravi šešir — krono cele toalete. Ko izbirate glejte predvsem, da Vam dobro pristoja; potem vedno pomislite in v duhu preglejte Vaše obleke. Izmed dveh, ki sta Vam po volji, vzemite vedno onega, ki ga morete čimbolj izkoristiti. Če imate mnogo izbere, izberite vedno skromnejšega — čeprav morda ni najmodernejši
—	glavno je, da ne moti enotnost Vaše pojave, in da Vas dobro oblači.
Goiette:
Kiavdijin dom.
V.
Odvedena.
— Tako mi ni živeti, mi je rekla moja mati. Danes se ml je vnovič sanjalo, da te je nekdo odvel. Trikrat sem prišla gori do tvojih vrat. Nič nisem mogla spati.
Sočutno sem jo posedala, kajti videla se md je vznemirjena in trudna. A ker nisem vedla zdravila njeni skrbi, sem molčala.
— A tebi ni do vsega tega nič, mali nestvor?
— Za Boga, mama, kai pa naj bi rekla? Skoro bi rekla, da izgleda, kot bi želela, da bi to ne bile prazne sanje.
Spovzdignjenimi rokami je stekla k vratom, in seveda se ji je spotoma obesila vrvica od ščipailnika na ključ v miznici, verižica lornjete na zapah ob vratih in v pentljah ©vratne rutice se je uje: ošiljen gotični nastavek stola v slogu drugega ampirja. 2 iitdifiniranim pogledom na svojo nebogljeno hčer |e požrla polovico priljudne kletvice in zamrmrala:
Devet let!... In tako tel odgovarja, ko se gre za resno stvar!
Po poroki mole pol-sestre mi je bila pravkar pripadla njena soba v prvem nadstropju, kjer so bili po sivi tapeu razmetani šopki plavic.
Zapustila sem bila brlog svojih detlnskih tet — nekdanjo celico za vratarja, ki |e visela nad hodom za voznike, in je bHa z opeko tlakovana ter opremljena z debelimi tramo-
vi	a je sosedovala materini spalnici — in »pala sem te mesec dni v postelji, Id m te
niti v sanjah nisem drznila zaželeti, v postelji, ki so ji srebrne rozete držale zastor belih čipk, podloženih s satenom neusmiljene modrine, imela sem v zidu lastno toaleto, in ob popoldanskih urah, ko so hodile mimo inala Blancvillain in Trimitetove ter so za malico grizle s fižolovo omako gosto namazan kruh, sem se pri enem ali drugem oknu rada naslonila na komolce in razkazovala sentimentalen ali ošabno prezirljiv obraz, ki pa je bil le simuliran in potvorjen. In vsak trenutek sem dejala:
— V svojo sobo grem... Nemara Celina ni spustila zaves v moji sobi...
A moja blaženost je bila v nevarnosti: Moja vznemirjena mati ni mirovala. Odkar se je bila moja sestra poročila, ni bil več v redu njen račun o otrocih, in Bog zna katera pripovedka o ugrabljeni devojki, je pravkar ilustrirana krasila prvo stran naših dnevnikov. Nek potepuh, ki ga je v mraku naša kuharica zavrnila, je gorjačo vtaknil med vrata in ni odšel, dokler se ni povrnil oče... Cigani, ki sem Jih srečala na cesti, so mi z zlovoljnimi pogledi in bliskajočimi očmi predlagali, naj bi jim prodala svoje kite. Oospod Demange, ki se ni nikdar z nikomur razgovafjal, si je bil dovolil, ponuditi mi bonbone v svoji tabatijerl.
— Pa saj vse to vendar ničesar ne pomeni, Je dejal moj oče.
— Ah ti!... Če imaš svojo mirno cigareto po kosilu in svojo partijo domine.... Nič ne pomisliš, da mala sedaj spi v prvi etaži, da je od moje sobe ne loči le nadstropje, temveč tudi hodnik, jedilnica, salon. Res, naveličana sem te večne skrbi za mojfc hčere. Starejša mi !e že odšla z nekim gospodom ...
— Kaleo, odšla?
—- No, seveda, poročena. Pa poročena ali ne, odšla je končno z gospodom, ki ga skoro ne pozna.
In pogledala je očeta z nekakšnim ljubezni polnim nezaupanjem.
— Saj konečno, kaj si ml ti? Niti moj sorodnik nisi...
Kako sem se zabavala pri obedih ob prikritih besedah skrivnostnega jezika, ki je služil mojim starišem, kjer je zaprt vokal nadomestoval prostaški izraz, in kjer je pomembni »hm!« In zgovorno lice vzbudilo in vzdrževalo iskreno zanimanje otrok.
— Ko sem bila mlada, je pripovedovati mati, je bila odvedena v Gamd-u ena naših prijateljic, ki je bila stara šele šestnajst let... Ne, zares! In to v kočiji z dvema konjema. Drugo jutro... hm!... Seveda. V krog svoje rodbine se ni nikakor mogla več vrniti. So primeri o ulomlh... kako bi rekla? ... da, o slomih. ki... No, končno sta se poročila. Moralo je pač biti.
»Moralo je pač biti!«
O, nepremišljena beseda ... Star, majhen bakforez v temačnem koridoru me je izvanredao interesiral. Prikazoval je poštno kočijo z dvema čudnima konjema fantastičnih vratov. Pred odprtimi vrati ic stal mlad v taft oblečeni gospod, ki je na eni sami roki nesel z neverjetno spretnostjo dekle, sklonjeno nazaj, z neredno pomečkanim krilom krog ljubkih nog In z malimi usteci, ki naj bi bile odprte v obliki črke O, izražale grozoto. »Odvedena,« In moje sanje so božale izraz in sliko...
Neko vihamo noč, ko so ropotala slabo pritrjena vratiča pri kokošnjaku, in Je škripalo nad menoj podstrešje, koder je zapadnl veter, prehajajoč na vzhod piskal ▼ razrahljanih ploščah kot bi tantt m harmonika
sem trdno spala po opravljenem četrtku: na polju smo klatHi kostanj in pokušali novi jabolčnik. Ali se mi je sanjalo, da so zaškripala vrata? Koliko tečajev, zapahov, vetrnic je stokalo tod naokoli? ...
Krog mojih pleč in krog vratu sem začutila dvoje rok, haš pripravnih, da bi dvignile usnulo truplo, je prižele k sebi kar z rjuhami ovito In z odejo. Hladnejši zrak stopnjišča se je dotaknil lica; tih, težak korak je počasi stopal nizdo) mehko me zibajoč. AM sem se bila prebudila? Le sen zamo-re v trenutku odpeljati mlado deklico onstran otročjih let in jo pustiti tam brez nemira, brez razočaranja... Le sen zamore ustvariti iz ljubeznjivega otroka nehvalež-nico od jutri, zabrptno pajdašico kogarsi-bodi, pozabljavko, ki zapušča dom matere, ne da bi se ozrla...
In taka-le sem Jaz odpotovala v deželo, kjer Je star poštni voz z cingljajočimi kra-guljčki ostavil pred cerkvijo mladega moža v svili in mlado deklico, ki liči z nerednim, pomečkanim krilom na uropano vrtnico... Kričala niseirL Sladko mi je bilo v rokah, ki so me tesno držale In skrbno pazile, da moje bingljajoče noge ob voglih In vratih niso bile v nevarnosti. Zares je bilo prav tako, ko bi me uspaval poznan ritem v objemu teh očarljivih rok...
Ko se Je storil dan, sem zapazila, da počivam v starem svojem brlogu, napolnjenim z lestvami in pohabljenim pohištvom, kamor me je bila prinesla v nočnem času moja mati, kot mati-mačka, ki skriva bivališče svojih mladih. Sedaj je spaia, utrujena, in se je šele prebudila, ko sem zakričala med zidovjem pozabljenega bivališča s prodirajočim glasom.
—	Brž pridi mama! Mtst so odvadil)
Milijonska ustano* va za otroke.
Francoski bogataš gospod Cognacq in njegova žena, dajeta letno preko 4 milijone frankov ministrstvu na razpolago. da jih razdeli med rodbine a nmogobrojnimi otroci.
Ustanovljenih je sedaj letno 200 na-grad po 10.000 frankov, ki so namenjene rodbinam z najmanj petimi otroci istih starišev; slednji morajo biti še živi in ne smejo biti starejši kot 35 let. y x
Več ustanov je po 25.000 frankov za rodbine z devetimi otroci in tri ustanove po 10.000 frankov za ofoiteljl''' v Alžiru.
Oospod Cognacq je začel trgovati.
m
na zelo skromen način — na prostem/,-pod rdečo marelo. Priden, podvzeten in- "' skromen je bil, srečo je imel in tako je _ preko majhne butike in trgovine na^Ml voglu kmalu ustanovil enega največjih ^ pariških magazinov »Samaritaine«. - J Ostal je skromen; nima ne lože v ope-,;-/.v ri, ne vile na Rivijeri, ne gradu ob;.. Loire-i. Geslo starega gospoda je vedno bilo: Več kot enega piščanca ne morem ^ sam pojesti,	$0$
Ker sam nima otrok, podpira s svojimi ogromnimi dohodki otroke drugih.
Morda je način teh podpor inter- » esanten zato, ker si očividno stavlja nalogo, podpirati zdrave otroke zdrahi vih zakonov in tako pomagati domovinicrS do mnogo krepkega naraščaja.	—
OriJentalske umetnosti.
si vedno bolj osvajajo zapadni svet Q| Hudožestvenem teatru spregovorim pri- ■ hodnjič, ko bodo mogočni utisi zado-i bili že rahlo patino. Poleg dramatske umetnosti pa triumfira ruski ples. V, Parizu sedaj žanje triumfe udruženje »Ballets romantidues ruses«, ki si je*. ' po Pragi, Dunaju, Miinchenu in Londo-— nu priboril priznanje Francozov. Mo- <i tive zajemlje ta balet pri slikarjih" Ouattrocentu, Baticelliju, Ghirlandaju, v vroči Španiji. N uit andalouse, v francoski kampanji L’ Arlesuienne, v baroku in moderni. La Danseuse et la La~ ronne, Giselle itd. itd. Predvsem se imenuje slikar Zak in plesalci Boris Ro-manoff, Smirnova, Kruger. Pavlwa..,
Pa to ni Pavlova prvega slavnega imena. Ta prva ruska umetnica je s svojo trupo prispela pravkar iz Amerike v Pariz, kjer pa bo menda dala le dve, tri predstave. V Pariz, — kot pravi, njeno mesto — hodi le na oddih in zabavo. Njenih najrazkošneje opremljenih in z neverjetno minucijoznostjo naštudiranih kreacij Pariz in London ne moreta plačevati... Izplača se ji le Amerika. Tam dela in služi dolarje.
Pariz pa ljubi in uživa.
J
Prvi ženski £ minister
Je bil pravkar imenovan v novem ministrstvu na Danskem. Gospa Nina Bang, vdova po zgodovinarju in politiku, sama absolventka vseučilišča v Kopenhagenu, je prevzela portfelj mi-? nistrstva prosvete. Pripada socijalno-. demokratični stranki, se peča s posebnim interesom z narodnogospodarskimi socijalnimi in zgodovinskimi pitanji ter deluje tudi žurnalistlčno.
■S
Sablianle
velja kot najbolj zdrav šport, ker razvija enakomerno muskulaturo in funkcijo pljuč, zato se v -najnovejšem času zopet priporoča kot ženski šport. Leta 1922 se je sklenilo v Lausanni pripustiti žensko sabljanje k olimpijadam in se je ugotovilo norme. V poštev pri" haja kot orožje le lahek francoski »fleuret«. Kot kostum je bilo predpisano krilce do kolen, tesen jopič, podložen s platnom, črne rokavice in seveda maska. Točke se štejejo po številu »touches«, t. j. kolikokrat se J® orožje dotaknilo nasprotnice.
Pri nas za enkrat ni Izgledov, da ^ se ta šport uvedel. —
Nojevo pero*
bilo poleg draguljev in čipk vedno eden izmed zakladov žen vseh narodov. Letos se ga je oprijela moda na novo in z vso vehemenco. Ne vidiš g* e na klobukih, sfriziranega v rese ko-obarje, kokarde in — celo tudi v.*“aI sično nojevo pero, — vidiš ga tudi ko aliko reso ali rišo na večerni toalet« kot šal ali šerpo, ki jo ogrneš pi ramen, vidiš ga celo kot okras modernega, na kineške In afričanske špica* ste strehe spominjajočega solnčnika.
To registriramo kot vestni P&r^'. vald. Nikakor pa ne želimo, d* mo prihodnjo nedeljo že vse P?*11®, .-.i novih ženskih »fantazij« nad ljubW»* glavicami naših dopoldanskih šetaiK-
Končno ie Clarion videl v mesečini, kako Tarzan v skrajni napetosti svojih orjaških mišic zlomil tilnik.
Oster prask — iu bilo je po njej.
V	trenutku je bil Tarzan na nogah in drugič if Cul Clayton ta dan divji zmagoslavni krik.
Ko ga je zaslišala Jane Porter, je v smrtnem strahu zavpila:
»Cecil! — Mr. Clayton! O. kaj je to? Kaj js
to?«
Clayton je hitel k vratom, zakričal, da je vse v redu, in je prosil, naj odpre. 2 vso naglico je odstranila drog, da je Clayton lahko vstopil.
»Kakšen strašen krik je bil to?« je šepetaje vprašala in se mu boječe približala.
»Bil je bojni klic iz grla moža, ki vam je ravno* kar rešil življenje, mis Porter. Postojte, zakličem ga, da se mu zahvalite.«
Preplašena deklica pa ni hotela ostati sama te, je šla z Claytonom ven, tja, kjeT je ležalo truplo levinje.	s
Tarzan se je odstranil.
Clayton ga je klical, pa ni dobil odgovora in oba sta se zaradi večje varnosti vrnila v kočo.
»Kakšen strašen glas!« je vzkliknila Jane Porter. »Še sedaj me spreletava mraz. Neverjetno, da bi iz človeškega grla prišel tak strahoten krik.«
»In vendar je reš, mis Porter,« je odvrnil Clay-ton, in če ni to grlo človeško, je pa grlo gozdnega boga.« 1
Potem ji je pripovedoval svoje doživljaje a tem čudnim bitjem, kako mu je divji mož dvakrat rešil življenje, kako je čudežno močan, spreten in hraber, kakšno rjavo kožo ima in kako lep obraz.
»Ne znam si vsega tega razlagati,« je končaL »Sprva sem mislil, da imam najbrže opico-Tarzana pred seboj, toda on ne govori angleško to tudi na razume.«
T' Komaj je Clarton izpustil opičjega človeka, je ta kakor veverica stekel na nasprotno stran koce.
Anglež je hitel za njim in videl baš zadek ogromne živali, ki je izginil skozi okno v kočo.
Ko je Jane Porter odprla oči in spoznala neposredno pretečo nevarnost, je njeno hrabro srce opustilo zadnjo nado. Posegla je po samokresu, ker se je hotela raje usmrtiti, kakor pa, da bi jo levinja živo raztrgala.
2e se je žival prerinila skozi odprtino, ko je Jane našla orožje. Urno si ga je nastavila na senci, da bi ne videla več groznega žrela levinje.
Tedaj je uzrla na tleh ležečo Esmeraldo.
Naj izroči zvesto služkinjo živo neusmiljenemu zobovju? Ne; ustrelit je hotela najprej njo in potem še sebe.
Skočila je k zamorki, pritisnila cev na njeno zvesto srce, zaprla oči in — tedaj je levinja strahotno zarjula.
Osupla je Jane izprožila, se okrenila proti živali in istočasno namerila na lastne senci.
Toda drugič ni več ustrelila, ker je začudena opazila, da je nekdo potegnil orjaško zver nazaj k oknu in za njo je v mesečini uzrla glavi in rame dveh mož.
Ko je CIayton hitel okrog ogla hiše, Je videl, da je opičji človek z obema rokama baš zgrabil levinjo za rep, se uprl z nogama ob steno in napel vse sile, da bi zver izvlekel iz koče.
Clayton mu je hotel pomagati, toda opičji človek mu je pravil nekaj s tako odločnim glasom, kakor bi mu zapovedal, naj miruje.
Vendar je Clayton kljub temu pomagal vleči levinjo in končno se je njunim združenim silam posrečilo spraviti jo iz koče.
Zdaj šele je pojmil Clayton naravnost noro hrabrost svojega tovariša.
Nagi človek je storil ves čin najvišjega junaštva, ko je potegnil rjovečega in praskajočega leva
za rep skozi okno, samo zato, da reji nepoznano, belo deklico.
S CIaytonom je bila stvar druga; deklica ni bila le njegovega lastnega rodu in rase, pač pa tudi edino žensko bitje na svetu, ki ga je ljubil.
Dasi je vedel, da bo levinja z oberna na kratko odpravila, je vendar pomagal z vso silo. samo, da jo odstrani od Jane Porter. Potem se je spomnil boja tega moža z velikim levom s temno grivo, čigar priča je bil in njegovo zaupanje se je povečalo.
Tarzan je še vedno ukazoval, toda Clayton ga ni razumel. Skušal je dopovedati neumnemu, belemu možu, naj porine par zastrupljenih puščic levinji v hrbet in dolgi lovski nož v srce, toda mož ga ni razumel in Tarzan se ni upal izpustiti žival, ker je vedel, da bi jo slabotni beli mož ne obdržal niti eno minuto.
Počasi sta privlekla levinjo skozi okno. Končno so prišle tudi rame na dan.
In potem je videl Clayton nekaj, česar še ni doživel. Tarzan si je namreč ubijal glavo, kako bi se lotil besneče živali. Tedaj se je spomnil svojega boja s Terkopom in ko so se velike rarne prikazale na oknu, tako da je žival visela le s prednjimi šapami še na robu, jo je izpustil. ,
Z gibčnostjo kače je planil na hrbet levinje. Poskušal se je okleniti, kakor Terkopa takrat v krvavi borbi.
Z glasnim rjovenjem se je levinja obrnila proti svojemu sovražniku, toda ta se je je trdno držal.
Bijoč s tacami okrog sebe, se je premetavala žival sem in tja, da bi se otresla čudnega sovraga, toda vedno močneje jo je stiskal železni prijem, ki jo je pehal na prsi.
Sovražnik je plezal vedno višje na tilnik, do-čim je bil odpor levinje vedno slabejši.
SIN OPICE,
Mladi Anglež še nikdar ni doživel kaj podob-in teh minut tudi ni mogel pozabiti. Tarzan © je nesel preko upogibajočih se vej, kakor se je ždelo, z neverjetno brzino.
L ^ ene veje se je zavihtel spretni divjak s Clay-*onom na hrbtu v enem samem vrtoglavem skoku 03 Prihodnje drevo; potem so sledile njegove noge *®ešnjavi vej, bil je podoben plesalcu na vrvi, vi-nad temno globino.
p. V prvem trenutku se je C!aytona polotil strah.
je pa občudoval in zavidal te orjaške mišice ^čudoviti instinkt, ki je tega gozdnega boga tako in varno vodil skozi temno noč.
Včasih se je zredčilo listje nad njima, da je >*yton v mesečini lahko občudoval čudno pot, ki pte ubiral divjak.
L,' če je pogledal v globino, mu je skoro zastala ker sta bila včasih dobrih sto čevljev nad ^toljo.
Kljub dozdevni hitrosti sta potovala razmera počasi, ker je moral Tarzan Iskati dovolj veje, da so držale dvojno težo.
sak ^on^no sta dospela do obale. Vajeno Tarza-uho je čulo šum, ki ga je povzročala levinja, “0 je lezla skozi oknovo omrežje; zato se je spu-tako naglico na tla, da se je Claytonu zdelo, r^°r bi 2letela. In vendar sta le z rahlim sunkom na zemlji
I itCC6WWCCCCWWCWtt(WtWWCCCW
SPKifimam dsme in gospodične
za letošnje leto bo prodajal IVAN KNEZ iz Ljubljane na javni dražbi v nedeljo, dne 1. junija ob 2. uri popoldne pri Ančnikovem kozolcu v Sp. Šiški.______________
s 4—5000kalorij, franko Ormož tona & Din 300 prodaja Slovenska pre-mogokopna družba z o. z. v Ljubljani, WoIfova ulica štev. 1.
ToploSka
tovarna p!d£pinastih Simtei]
J. Pleike
Ljubljana
Karlovška cesta štev. 2
v praktičen pouk v svrho priučen]* si za lastno tabo samostojno izvrševati vsakovrstne modne klobuke. — Sl. junijem tudi večerni tečaji. Konc. učni k£«]I za modno obrt In mod. salon
iz prvovrstnih čeških tovaren, razven tega najfinejši francoski vzorci v veliki izberi
Utemeljeno 1870
Tovarna umetnih brusov in os! priporoča v nakup svoje, svetovni gšas uživajoče izdelke:
Hišne
potrebščine
Swaty-kamen, znamke »Alumin«, Swa-ty-kamen »Diamond« in »Swatyn«, najboljše povlačilne kamne za britve, nadalje po-vlačilne kamne za orodje, Swaty-kainen »Rapid« v vseh zrnatih vrstah in Swaty-karnen »Grlzllth«, kožne kamne za odstra-i nitev kurjih qčes in trde kože ter pile za nohte »Swatyn«, brusne kamne za kose, znamke »Swatyn«, iz izvrstne brusne tvarine.
Veliko skladišče pravih belgijskih kamnov in odlomkov, kakor tudi hladilnih in Carbcrundum-plošč vseh mer in -aznih ■zrn. Najboljše žaglue brusne plošče v treh velikostih in dveh jakostih. Vsakovrstna brusilna In likalnn sredstva In končno naravni brusni kamni ter drčalnikl
emajlira no težko posodo znamke „Goliath'' in lažje vrste, češkoslov. proizvoda, pločevinasto in lito posodo, porcelanasto, kameninasto in stekleno robo se kupi najceneje in najbolje pri tvrdki
A. Vice!,
Maribor, Glavni trs št. S
me on mu u
d SomžalBli pri Liljani
tovarna
slamnikov in klobukov
aloji v Celju, ilsspka d!. i
Popravila so sprejemajo vsako sredo v Ljubljani, Prešemovaulica St. n. na dvor. Kovačevič STršan.
Jesenice.
Stavbna vodstva: LJUBLJANA, DOMŽALE ZAGREB.
zvrsuje privatne in industrijske stavbe, proračune načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo.
LimbSJana
Gosposvetska c št. 2
priporoča svojo bogsto zalogo
pisalnih strojev
OGLASI
SPLOŠNA. KNJIŽNICA
Cena esiasom do 20 *>*sed Din S'—; vsaka nadaljna beseda 25 para z davščino vred.
HT Gmotno slabejšim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih I *•*!
z« rodbine In obrt ter
Kupim)!
dobra, absolventlnja,,Slovenske trgovske šole" išče mesta v Ljubljani. Gre za par mesecev brezplačno. Ponudbe pod,. Pisarniška mož” na upravo listu.
s posebnim vhodom In električno razsvetljavo v sredin-mesta iščo gospodična, Poi nudbe pod šifro „Mesečna soba*' na upravo lista.
Styrla — DOrkoop • Orožno kolo (Waffenrad).
j Ceniki zasloni in Ho.
elčmentaire illustre,
dobro ohranjeno, kupim takoj. Ponudbo s ceno na naslov: Jakob Mandeljc, krojaški mojster, Bohinjska Bela.______
.UlUUJžS depoche,
ime sv* ^1,ns”
vse vezano, proda za nizko ceno Zvezna knjigarna v Ljubljani, Marijin trg štev. 8.__
boljša možl, sprejme takoj Ivan Leskovar, mizar v Trbovljah.
(hlode) za žago od vseh vrst listnatega drevja posebno hrast In bukov vedno vsako množino po naj višjih dnevnih cenah. Ozira se le na ponudbe c navedbo cene, množine in kvalitete franko vagon nakladalna postaja. Ivan Šiška, tovarna parket in parna žaga, Ljubljana, Metelkova ulica 4.
27 let star, prikupljive tuna njosti, z nekaj premoženjem išče značajno deklico ali vdovo v svrho poznejše ženitve. Po* nudbe pod šifro „Ženitev'‘ a* upravo lista.___________________ 0
se takoi sprejme v trgovino c mešanim blagom pri Josip Lan-geršek v Marenbergu. Učna doba 3 letu, hrana in stanovanje v hiši.
navdušen turist išče znanja c mlado, življenja polno gospodično, ki hrepeni po planinah.
V	slučaju sporazuma bi pohitela skupaj na isleto Ponudbe na upravo lista pod šifro ,,Ljtl -bltell planin11 __________________
Službe!
za kurjavo (odrezki od iage in
parket) In žaganje od trdega lesa dokler traja zaloga po znižani ceni. Ivan Šiška, tovarna parket in parna žaga, Ljubljana, Metelkova ulica 4.
oddam solidnemu gospodu, Resljeva cesta 12/1. levo.
Istotam se proda tudi jedilni servis in servis za kavo.
event, trg. sotrudnik za špecerijsko stroko, vojaščine prost, išče primernega mesta najraje v Ljubljani. Ponudbe je poslati na upravo lista pod šifro ,,Agilen”.
Mizarski pomočnik, oženjen brez otrOk, soliden in priden v svoji obrti, II8e stanovanje z eno sobo In kuhinjo v Ljubljani ali bližini mest«. Pripravljen bi bil v ta namen, da bi eventu-elne popravke (mizarske stroke) vse sam popravil. Cenj. ponudbe prosim pod „Ivan“ Ižanska oesta 23. Ljubljana.
in kuhinjo, popolnoma novo elegantno, prodam. Kje, pove uprava ..Narodnega Dnevnika**.
posojila proti visokim obrestim na prvo mesto išče trgovec r svrho razširjenja podjetja. Ponudbe pod »Sigurno posojito€ na upravo lista._____________________
najceneje v veliki izbiri pri najstarejši ljubljanski tvrdki
Luci. ferne,
trgovina ur In zlatnine
Ljubljana,
Wolfova ulica štev. 3.
sprejme takoj z oskrbo po dogovoru. Rudolf Ribizelj, krojač. Bmica, p. Dol pri Hrastniku.
rjavi, fistokrvni t rodovnikom, 3 mesece stari, naprodaj. Ogle-dajo se: Pot na Lo ko 4 (Trnovo).
Za dobo letošnjega velesejmi od 15. do 25. avgusta se odd* v najem restavracija na sejmi' šču in tudi manjši vinotok.
Informacije daje med 11 in 12 uro dopoldne ravnateljstvo velesejm*
enonadstropna z gostilno in mesarijo v industrijskem kraju Slovenije, ter mesarija na Hrvat-ikem v prometnem kraju. Naslov v ucravi UM*.
Išče malo sobico ali kuhinjo v mostu. Odgovori pismeno pod šifro „Mirna'* na upravo list* aU Uiuuouu Iatnfro
Peronospora cevi, Jamčeno novo blago kakor tudi vsi v to stroko spadajoči mmm—mmmm predmeti, i—iiiii i—
Tovarniška zaloga:
Zdravko Krajnc - Celje.
ČEŠKA INDUSTRIJALNA IN GOSPODARSKA BANKA
Telefon si. 104.	podružnica	v	Ljubljani,	Marijin	trg	5.	****■■	indusbank*.
Delniška glavnica in rezerve cca Kč 290,000.000'—.	Hranilne	vloge na knjižice in tekoči račun Kč 2,170.000.000’—
Centrala v Pragi, na Prikope 35, 67 podružnic v vseh večjih krajih Čehoslovaške republike. — Sprejema vloge na knjižice in račune ter provaja vse bančne in borzne
transakcije, kar najkulantneje.
AVTO-VOZI BREZ-BENCINA
KURI-Z-OGL3EM
ZAHTEVAŠ - PROSPEKTE
3UGO-MAG
DUBUANA- BOHORKEVA-UL- 24 TEL-560
Edini tihi
pisalni stroj
LLSmitli&Bros (MB
brez najmanjšega ropota.
Zastopstvo:
LUD. BARAGA, Ljubljana šelenburgova ulica 6/1
Umetna gnojila
prvovrstni rudninski super-fosfat, superfosfat iz kostne moke ter razna mešana gnojila po naj nižjih konkurenčnih cenah dobavlj a tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku.
1. zelo močni
2. krasna oblika
3. lahka hoja
4. nizke cene Imajo čevlji veletrgovine
R. Stermeckf, Celje
s kllnci podbite čevlje iz kravine, teletine in boksa Izdelajo domači čevljarji. Cenik zastonj. Trgovci engros cene.
•
I
I
t
l
» M6Nt«	»MM«	««M««MM««	»««M«»
•M«M«M«Oa
SENZACIIONALNA NOVOST
je krasna mapa, v kateri naš priznani strokovnjak prof. Albert Sič nudi slov. javnosti pod vodilnim naslovom „Slovanski narodni slog" prekrasne motive naših domačih domov in pestro narodno notranjo opremo kmečkih hiš.
V	prvi mapi:
i’
je zastopan škofjeloški in kranjski okraj. Take zbirke Slovenci doslej še nismo imeli in opozarjamo cenj. občinstvo, da si omisli to velezanimivo in zelo posrečeno delo.
Cena mapi na papirju Din 00*—, v luksuzni izdaji na tankem kartonu z ovitkom Din 140*—. Dobi in naroča se v založbi Zvezne tiskarne in knjigarne v Ljubljani, Marijin trg št. 8.
M
B03E, MASTILA, LAKOVE, ŠTUK, EMA3LE, KISTOVE13AMAČNO CISTI FIRN1S NA3B0tf£
kakvoCe nudi
MEDIČ-ZANKL
DRUŽBA Z O. Z.
LJUBLJANA
CENTRALA
MARIBOR NOVI SAD
PODRUŽNICA	SKLADIŠTE
TVORNICE:
LJUBLJANA-MEDVODE
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
Delniška glavnica: Din 50,000.000*—
Rezervni zakladi Din 10,000.000*-
CENTRALA"
LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA
Podružnice;
Brežice Črnomelj Kranj	Metkovič Ptuj * Split
Celje	Gorica Maribor Novi Sad Sarajevo Trst
Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.
{Brzojavni naslov:! {Banka Ljubljana
Tel
št
413
261
502
503
504
in
Poljedelski
stroii
Mlini
žage
Gatri
Lokomobile na bencin sesalni plin in paro Motorii Opekarne
Lastna livarna ieleza in kovin
Krožne peči Stroji za cementne izdelke Vsakovrstne sušilnice Transmisije Mlinsko kamenje umetno in
naravno
K. & R. Ježek, Maribor.
Centrala: Blansko (Č S. R.).
Zahtevajte prospekte in ponudbel
RAZPIS.
Osrednji odbor Slovenskega planinskega društva v Ljubljani oddaja pri gradnji
Kriike koče na Krvavcu
izvršitev težaških, zidarskih, tesarskih in betonskih del.
Pismene ponudbe naj se zapečatene vlože
do 12. junija 1924 ob 12. url
v pisarni SPD v Ljubljani, Poljanska cesta 12, kjer dobe interesenti od 2. junija t. L naprej vsak dan razen nedelj in praznikov v času od 9. do 11. in od 16. do 17. ure potrebne ofertne pripomočke, podrobne pogoje in informacije.
Ljubljana, dne 28. maja 1924.
Osrednji odbor SPD:
Načelnik:	Tajnik:
Dr. Fran Tominšek. Dr. Vladimir Knafllč.
Prodaja lesa.
v?
Iz gozdov mesta Kočevje se ponudbenim potom proda približ1^ 500 stoječih jelk in smrek v doprsnem premeru od 40 cm naprej. Pismene ponudbe je vložiti
do 7. junija 1924 ob 1V30. url dopoldne
v podpisanem uradu. Kavcije je položiti v gotovini Dinarjev 12.500'—. Pogoji prodaje se dobijo med uradnimi urami od 8. do ll‘30'|jP dopoldne proti plačilu Din 25*— v prepisu ali se pogoji lahko isti d®* vpoglegajo v podpisanem uradu.
t
Premoženjska uprava mesta Kočevje
dne 25. maja 1924. 00©0©0©©00©0©©00©©©0©000(
TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA
| EKSPOZITURE: ]
PODRUŽNICE: Maribor Novo masto Rakek
Dunajska cesta 4 (v lastni stavbi).
KAPITAL In REZERVE Din 18,300.000’-
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
Konjice
Meža-Dravograd
Slovenjgradec
Slovenska Bistrica Brzojavi: Trgovska.	Telefon:	139,	146,458.
Naznanilo! S* NOVO ZASTOPSTVO PIVE V LJUBLJANI-
S tem naznanjam, da sem otvoril v Ljubljani Sv. Petra cesta 85 ZASTOPSTVO GOETZ-OVE PIVE IZ MARIBORA-
Proizvajam Izvrstno marčno pivo In prvovrstno črno pivo znamke „Boks“, ki Je zelo priljubljeno v športnih krosih. — Dobi »e v steklenkah In sodčkih franko postaja. — restavratorje, pivnice in gostilničarje prosim, da se obračajo na mojega glavnega zastopnika ■NT’ TINETA JAKŠE v Ljubljani, Sv. Petra cesta 85 (gostilna pri 3ernelčku) dvorišče.
s« priporočam TOMAi GOETZ. lastnik pivovarne v Mariboru-