PRIMORSKI DNEVNIK 4bh°?a Pečana v gotovim / • ■. I gruppo Cdia 6U llf Leto XXV. St. 112 (7306) TRST, četrtek, 15. maja 1969 danes dopoldne se bo nadaljevala razprava' Ferri in Mancini sta svoji stališči na obrazložila seji CK PSI Politično in vladno življenje je praktično ustavljeno v pričakovanju sklepov socialistov - Zaključena splošna razprava o reformi zakonika o kazenskem postopku Uja * l4-..— Popoldne se je pričelo zasedanje centralnega komi- P°iva| '?| ,4ne s^aoke, ki ga je otvoril predsednik Nenni in ki je litij, |ne centralnega komiteja, da sprejmejo avtonomna sta-do s(t| ,9lede na struje, ki jim pripadajo. Nenni je podčrtal, da bolj. . P' centralnega komiteja obvezni za vso stranko. strani, ", Poročilo je imel tajnik Voh,..6 Ferri' k' je že prej na seji v*lstva '"L1' Kl ie že Prei na sei‘ v Podal v lastnem imenu in ligoj.večine ostavko. Ferri je 53 -,1' da je prišlo do večine iti Se S- otk°v na osnovi resolucije, r**olu s^''cevala na združitveno Dim sprejeto ob združitvi gre 'n, .PSI. V bistvu pa sotki,.,^8?01, ki se ne nanaša na °^nosp'!ni|e v v'adi, temveč na rija s komunisti Po mnenju Fer-iBeniin g ede leSa ni ničesar spre-Vedno zaradi, tega je tudi še % V|-Vavna združitvena resolu-. lemu pa je na osnovi meri „,aani‘1 vesti» o sporazumu ni ja jnruiami De Martina, Manci-ceritrau _ °mlija doseženem izven ia (j^^a kofnitgja sklenil, da po- liiaij^ J? Predložil obsežno reso-je sprejela njegova cuin “Pstrčna večina in ki se skli- ■ na T resolucijo združitvenega »mm ,a t-er nato navaja vsa vpra-tja t’e J3* Jih bilo treba'po mne-fle jev slcuPine rešiti v okviru vla-Posette6®4 centra- V tej zvezi je delavni1 °menjen zakon o pravicah Glede ’■ de^e'e rn programacije. ttiegj lavnega reda je resolucija šjjjj ™ pravi samo ,da bo vpra-e°Vornr,b°rOŽitve Porcije vlada odštevala0 P” čemer bo upo- '°kalruh. UPel? vseh P°treb- Glede »a, ustanov resolucija zahte-8a nnn.Se vzPostavijo odbori leve- to °entra “tožno v vseh primerih, ko je tečjjh n°’ !n dopušča možnost dru-Hi Ve,, Večin samo v primeru, ko govori ne levega centra. Resolucija tahtevai.0 ^dskih protestih in o torstva”’ ki so zbežale izpod nad-sindikatov, o oporekanju sveta’ kar kaže, da se katem, ?*ikati trajne vrednosti, na Zadhjj ritetnelji demokratični svet. ten resolucije pa je posve- ’Prajan^nlii in njenim notranjim .fiBeS n iatiio iir so v razpravo posegli , ancini. Preti in Craxi in -V* ^ Giacomo Mancini i? doka1anie centralnega komite-nnada iPlna,gl° zaključili ter se i>Nebnn al° iutri dopoldne. mi«Z^n‘manje je vladalo za li-*v okrn_lstr.a Mancinija, saj se i> ’ odru,8 nleRa in njegovih sta-Nel Premikov, ki jih je %ki, ustvarja nova večina v je aticini ; str, ^lovnf V Uvodu ug°tovil' da 2f^ke, i,:4 . zvestoba avtonomiji C došeE(1 J,° socialistom omagali* v vi ® dveh ciljev: sodelovali«' 2 z,u, -ln socialistična združi-hjariti “zevanjem se je hotelo Cj^stav,.^0 stranko, ki ne bo goječih ? seštevka dveh že prej odBn.,v,eč bo Pomenila iz-diiVatn ,^?r ,.Judskim zahtevam, V°*vir n?,-1 da se spretneje 5e Se PartlJskih struktur, ka ret°tičh» m'n-ia in končala se tjfnvSe Vo . ugotovitev, da stranic;'1; znapii'n tvse reši. Demokra-» m, v D. <)st stranke je prcd-cejbtrebami t!k'avi' ki j0 ustvaria hJeniu S(Jcial’nih Se P°rajaj° v Pro' O.*1 srv,,,’ ■zprcmcmb m v iHe m .... __ lt'3ra zahteve oceni ter ko- vnostih, da te spre- IM, Za ,1 učeni cer ko j *e boniena^08” in.tei-esov sploš P^ar!' ki «tsub ki^nan Mancini je govoril k«r b v u Je morala stranka ir/ se je «1Iebh P° združitvi. g«ia3eni Vohuf-abšala organizacija si3 v dr°“‘n' uspehi. To sc do-'gjf^ko flamaUčnem ozračju, ko Cial^to u,- Politične sile nri- viu>mVse politične sile pri-zasluge in ko se so karr*P-Suja odgovornost za 'Ne So. ne naredi. ni oprezen in je dejal, da ostajajo nedvomne povezave s totalitarnim modelom socializma, čeprav pa je prišlo prav tako do nedvomnih evolucijskih sprememb v KPI. Mancini je ugotovil, da se je večkrat pokazala težnja po ustvarjanju široke in povezane večine v stranki in je v tej zvezi omenil zadnji sestanek tajnikov federacij. Temu se ni mogoče upirati z grožnjami o nelegitimnosti. Tudi to evolucijo je Mancini u-temeljeval s spremembami, ki se predvidevajo v KD, ki bo morala na junijskem kongresu odgovoriti | Poslanec Lombardi danes še ni na bistvena vprašanja, ko ne slu- " “ žijo več umetne pregrade in ideološki prejudici. Ta del govora je Mancini zaključil, da izreka odločen ne centrizmu in frontizmu. Mancini se je nato povrnil na ključno vprašanje odnosov s komunisti, in je dejal, da gre za zahtevo socialistov po preosnovi družbe in države v sodelovanju z drugimi demokratičnimi silami in ki jih oznčuje politika programiranja. Na tem terenu, z akcijo vlade, parlamenta in lokalnih u-stanov je mogoče v praksi preizkusiti politiko komunistov in to brez ideoloških popuščanj ter i-stočasno brez apriorističnih zapiranj. niiiiiiMiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiinuiHiiiiiiiiiniiiiiiiiimi,umni,ničnim,m,,,! ZATIŠJE V FRANCIJI 15 DNI PRED VOLITVAMI Ustavni svet proučuje predložene kandidature Se danes bo objavljen seznam kandidatov Pompidou o nalogah predsednika republike PARIZ, 14. — Na francoskem političnem prizorišču vlada danes, dva tedna pred prvim turnusom volitev, na katerih bo določen de Gaullov naslednik, skoraj popolno zatišje. Rok za predložitev kandidatur je zapadel včeraj opolnoči, ustavni sveč pa sedaj proučuje veljavnost predloženih kandidatur, katerih uradni seznam bo objavljen jutri. Imena kandidatov so v glavnem že znana: glavna favorita, ki se bosta po vsej verjetnosti v drugem turnusu potegovala za končno zmago, sta Poher in Pompidou Levica ima, kot je znano, kar štiri kandidate: komunista Jacquesa Ducic-sa, socialdemokrata Gastona Deffer-ra, socialista Michela Rocarda in trockista Alaina Krivina. Tem kandidatom je treba prišteti še kakih šest ali sedem drugih, ki nimajo seveda niti najmanjše možnosti, da hi bili izvoljeni, ki pa kandidirajo zato, da se lahko poslužijo — kot določa volilni zakon — radia in televizije za svojo osebno ali strankarsko propagando. Taki so n. pr. fašistični kandidat prof. Pierre Si-dos, bivši podpredsednik pariškega municipalnega sveta Louis Ducatel, ki se zavzema za obrambo zasebne iniciative ter nfilozof - raziskovalec)) Micberth. Že napovedana ženska kandidatura je propadla, ker si ni kandidatka, odvetnica Nelly Bon-nard - Pontay, mogla preskrbeti stu podpisov političnih osebnosti, ki jih zahteva volilni zakon. Bivši ministrski predsednik Geor-ges Pompidou je danes na sestanku golističnih poslancev ponovno orisal svoj politični program. V svojem govoru — politični opazovalci so ugotovili, da je bil zelo podoben tistemu, ki ga je včeraj imel v sj-natu Alain Poher — je Pompidou poudaril potrebo, da se upošteva «volja po spremembi)), ki jo je pokazal izid referenduma 27. aprila. Po njegovem mnenju mora bodoči predsednik ((najtesneje sodelovati s predstavniki, ki jih je ljudstvo izvolilo, imenovati vlado, ki bi jo podprla najširša večina, ter končno doseči, da bi se med vlado in parlamentom vzpostavil čim bolj zaupljiv in odprt dialog)). Pompidou je odvrnil obtožbo, po kateri naj bi bil spremenil svoje mnenje o funkciji predsednika republike. ((Predsednik — je dejal — ki ni general de Gaulle, ne more vladati na isti način kot general de Gaulle, pač pa mora z dialogom in prepričevanjem nadomestiti moč, ki jo je general de Gaulle črpal iz svoje osebnosti in iz zgodovine«. Golistični kandidat je še dejal, da bo njegova vlada ((svobodna in liberalna, a zelo učinkovita«. Nato je govoril o problemih Evrope ter trdil, da «bi bilo dramatično pusti« Veliko Britanijo izven Evrope «Velika Britanija — je nadaljeval Pompidou — mora vstopiti v Evropo, in to je general de Gaulle dobro razumel«. PARIZ, 14. — Na pariškem letališču Or)y so odredili izredne varnostne ukrepe okrog vseh naprav izraelske letalske družbe El Al ln njenih letal. Poleg redne policije sodeluje pri nadzorstvu še drugih trideset agentov. Skrbno pregledujejo prtljago in blago, ki se vkrcava na Izraelska letala. CK KPČ se sestane 29. maja PRAGA, 14. — Prezidij centralnega komiteja KPČ je na sinočnji seji sklenil, da se bo sestal centralni komite 29. maja. Istočasno ------- je prezidij tudi imenoval češko- 1U|ustov je bil Manci- I slovaško delegacijo za pripravljal ni sestanek za svetovno konferenco komunističnih partij v Moskvi. Prezidij centralnega komiteja je izdal proglas obema narodoma glede gospodarskih vprašanj. V proglasu zagovarjajo zadnje ukre pe vlade v zvezi z zvišanjem cen in se poziva komuniste ter vse delavce, da podpro napore vlade za stabilizacijo gospodarstva. V proglasu je tudi rečeno, da je treba odstraniti vrsto pomanjkljivosti in tudi pomanjkanje discipline na delovnih mestih, kar bistveno slabša položaj. Proglas zaključuje, da je treba odstraniti bojazni o vračanju na star sistem gospodarstva. Tončič-Sorinj izvoljen za generalnega sekretarja Evropskega sveta STRASSBOURG, 14. — Bivši avstrijski zunanji minister Tončič -Sorinj je bil danes v Strassbourgu izvoljen za generalnega sekretarja Evropskega sveta. 54-letni avstrijski poslanec je dobil 77 glasov, britanski kandidat Silkin pa 56. Tončič je nadomestil Angleža Petra Smithersa, ki je v zadnjih petih letih opravljal funkcijo generalnega sekretarja. spregovoril, je pa na seji vodstva stranke zavrnil ostavko, češ da je bil izvoljen na seji CK kot predstavnik struje in da bo tud centralni komite odločal o njegovem sodelovanju v vodstvu. Vsedržavna tajništva šolskih sindikatov CGIL, CISL, UIL in SNA PRI so proglasila danes stavkovno gibanje ter sporočila, da se šolniki ne bodo udeležili matur. Podobno stališče so že pred dnevi sprejeli avtonomni sindikati, ki združujejo večino profesorjev in gimnazijskih ravnateljev. V poslanski zbornici se Je danes zaključila splošna razprava o reformi zakonika o kazenskem postopku. Razprava se ho nadaljevala prihodnji teden, ko bodo govorili štirje poročevalci: v imenu večine Fortuna in trije v imenu manjšine in ko bo razpravo kon čal minister za sodstvo, nato pa bodo pričeli z obravnavo posameznih členov. V senatu so odobrili zakonski predlog o izdatku sto milijonov dolarjev za nakup znanstvenih inštrumentov. Ta ukrep spada v okvir ukrepov, ki jih je sprejela Leonejeva vlada, zato da se izboljša gospodarska konjunktura. Sred stva bodo razdelili na osnovi navodil CIPE javnim in zasebnim ustanovam, univerzam in drugim ustanovam, ki se ukvarjajo z znan st venim! raziskavami. Danes so v komisiji za ustavna vprašanja poslanske zbornice odobrili predlog zakonskega osnutka o referendumu, tako da bodo sedaj ta predlog predali v obravnavo zbornici. Zasedanje medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje — CIPE so morali odložiti v zvezi s centralnim komitejem socialistične stranke. Odboru predseduje rninf-ster Preti in bi moral preučiti program investicij za telefonske storitve in za letališča v petletnem razdobju 1968-72. Na ministrstvu za relormo državne uprave so se danes dogovorili predstavniki «Dirstat» in države o osnovnih načelih za rešitev sindikalnega spora glede državnih funkcionarjev. Dogovorili so se, da bodo zamenjali člen 16 zakona 249 ter da bodo postopoma znižali število vladnih funkcionarjev od 43 na 25 tisoč. Dogovorili so tudi za sestavo posebne delovne skupine. Usmrtitve v Bagdadu BAGDAD, 14. — Bagdadski radio je javil, da bodo jutri usmrtili deset iraških državljanov, ki so bili v zadnjem času obsojeni na smrt zaradi vohunstva v korist Izraela, ZDA in Irana. Val procesov in težke obsodbe proti grškim antifašistom ATENE, 14. — Atensko vojaško sodišče je obsodilo grškega antifašističnega voditelja Georgiosa Fa-rakosa na dosmrtno ječo zaradi «poskusa strmoglavljenja obstoje čega režima». Farakasove sodelavce Nikolopulosa, Moraitisa in Po-litisa so obsodili na dvajset let zaporne kazni, mizarja Kyritsisa pa na 16 let. Drugih osem oseb je bilo obsojenih na zaporne kazni od pet do petnajst let. 46-letni inženir Farakos je eden od voditeljev tajne protifašistične organizacije «Koa». Med procesom so nekateri obtoženci izjavili, da so jih med zasliševanjem mučili. V Solunu pa se je danes začel proces proti 39 osebam, rnea kate-jimi je komunistični časnikar A-iexis Papalesdu, ki jih obtožujejo sodelovanja pri tajni teroristični organizaciji, ki naj bi pripravljala strmoglavljenje režima polkovnikov. v obtožnici je rečeno, c!a so obtoženci pripravljali sabotažne akcije ob priliki odprtja velesejma v Solunu, da so razpečavali protivladni material ter pozivali ljudstvo k vstaji. Zaradi visokega števila obtožencev in prič bo proces predvidoma trajal nekaj tednov. Tretji proces fašističnega režima pa se bo začel jutri pred atenskim vojaškim sodiščem proti enajstim osebam, ki jih obtožujejo «prevrat-oiškega delovanja«. BONSKA VLADA ODOBRILA GOSPODARSKE UKREPE Zelo ostra polemika v bundestagu med demokristjani in socialdemokrati V Londonu so nekateri mnenja, da bo v kratkem nastala nova denarna kriza Britanska vlada se pogaja z mednarodnim denarnim skladom o novih kreditih BONN, 14. — Ministrski svet je danes soglasno odobril ukrepe, ki jih je predlagala ((gospodarska vlada proti špekulaciji z marko in da se zajamči ustaljenost cen v Zahodni Nemčiji. Minister za gospodarstvo Schiller je te ukrepe obrazložil v bundestagu. Naštel je naslednje ukrepe: 1. Spremenili bodo določbe zako^ na o zvezni banki, da omejijo dotok tuje valute. V ta namen se bodo zvišale na sto odstotkov minimalne rezerve, ki jih me ajo imeti nemške banke pri zvezni banki za tuje pologe. 2. Z nemškimi bankami bodo proučili možnost podražitve prekupčevanja z valuto z določitvijo višjih provizij za bančne operacije. 3. Podaljšali bodo preko 31. marca 1970 ukrepe, ki so jih prejeli za spodbujanje uvoza in odvračanje od izvoza. 4. Zvezna vlada bo letos črtala svoje dolgove pri zvezni banki v obliki brezobrestnih zakladnih bonov v vrednosti 4,4 milijarde mark. 5. Presežke davčnih dohodkov za leto 1969 v znesku 3.6 milijarde mark bodo položili v konjunktumi sklad. 6. Zvezna vlada bo proučila, ali naj dokončno črta ali pa naj samo »zamrzne« postavko dveh milijard mark dohodkov, ki jih predvideva letošnji proračun. Schiller je izjavil, da tl ukrepi ne bodo prizadeli svobodnega tržnega gospodarstva. Sporočil je, da je od ponedeljka do danes zapustilo Zahodno Nemčijo 3.172 milijonov mark. Zanikal je, da je predlagal zvišanje davka na izvoz kot «nadomestek» za revalvacijo marke. Na vztrajna vprašanja poslancev njegove stranke je Schiller ponovil svoje mnenje glede reval-vacije. Poudaril je: ((Zahteval sem revalvacijo marke, toda večina v vladi je odbila moj predlog. V demokraciji veljajo sklepi, da se sprejmejo z večino, v demokraciji pa pritiče državljanom, da menjajo večine.« Minister je nato Izjavil, da 6,25 odstotna revalvacija ne bi sama fliiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii AMERIŠKI PREDLOG IZRAELU O MIROVNI FORMULI? Izredno močan topniški dvoboj na področju Sueškega prekopa Izraelci obstreljevali Port Said, kjer so v bolnišnicah uvedli izjemno stanje • Izraelski letalski napad na jordansko ozemlje KAIRO, 14. — Kairski radio je objavil sporočilo vojaškega poveljstva, ki pravi, da so preteklo noč trije izraelski pnevmatični čolni skušali prepluti Sueški prekop. Egiptovske sile so odprle močan ogenj na čolne, ki so bilj blizu zahodnega brega. Eden od teh čolnov je bil potopljen skupno z vojaki, ki so bili v njem. Nekateri vojaki v drugih čolnih so bili ranjeni, toda uspelo jim je zbežati. V zgodnjih jutranjih urah je so vražnik, da bi se maščeval, začel streljati s topovi in iz tankov na južni del Port Saida ter uničil ne kaj stanovanj. Bilo je nekaj žrtev med- civilisti. Egipčani so na strelja nje odgovorili. Topniški dvoboj se je raztegnil do El Kantare in El ša ta ter je trajal od 8.45 do 13.30 Minister za zdravstvo je sporočil da so v vseh bolnišnicah v Port Saidu odredili izjemno stanje. Dal je tudi navodila, naj se okrepi o-sebje v bolnišnicah. V Tel Avivu pa je vojaški pred stavnik izjavil, da se je topniški dvoboj nadaljeval ves dan, pred vsem na področju El Kantare. En izraelski vojak je bil ubit, eden pa je bil ranjen. Kakor poročajo v Kairu m Tel Avivu, se je tudi včeraj popoldne in zvečer vnel topniški dvoboj čez Sueški prekop na področju Fua da in Port Saida. Agencija Srednj: vzhod poroča da je bilo včeraj ubitih dvajset izraelskih vojakov Izraelski vojaški predstavnik je izjavil, da je včerajšnji topniški dvoboj trajal sedem ur ter da je bil ubit samo en izraelski vojak, trije pa so bili ranjeni. V Tel Avivu je vojaški predstavnik tudi sporočil, da so izraelska letala napadla danes jordansko o-zemlje dva kilometra od meje. De pismo Naserja ...................................................................................................................................... jal je, da so letala napadla neko oporišče arabskih gverilcev. Napad je trajal petnajst minut. Jordanski predstavnik je sporočil, da je bilo ubitih šest civilistov, eden pa je bil ranjen. V New Yorlui je egiptovski delegat v OZN izročil U Tantu pismo, s katerim sporoča, da bo Z AR dala vso pomoč, da se izboljša varnost opazovalcev OZN na zahodnem bregu prekopa. Delo za utrditev položajev opazovalcev se je že začelo. Značilno je, da je danes prišel v Tel Aviv predstavnik francoske letalske industrije. Zatrjuje se, da namerava povabiti Izrael, naj se udeleži razstave letalstva, ki bo prihodnji mesec v Parizu. Pred o-stavko de Gaulla je francoska vlada sklenila, da ne bo povabila na razstavo držav, ki so vpletene v spopad na Srednjem vzhodu. Francoski predstavnik, ki je prišel v Tel Aviv, je Maurice Perdrizet, ki je bil načelnik glavnega štaba francoskega letalstva ob francoskem angleškem in izraelskem napadu na Suez leta 1956. Naserjev osebni odposlanec El____________________________________ Koli pa je odpotoval danes v Ra ustavitvi sovražnosti.' ''Glede ~"loč/ bat in bo zatem odpotoval v Alžir. ne mirovne pogodbe z Libanonom Izročil bo maroškemu kralju in i je minister dejal, da ni praktičnih alžirskemu predsedniku osebno! težav tudi zaradi tega, ker Liba- * non ni sodeloval v vojni leta 1967 Jordanski ministrski predsednijc se je v Amanu sestal danes s francoskim, britanskim, ameriškim in sovjetskim poslanikom ter z njimi razpravljal o napadalni dejavnosti Izraela proti Jordaniji. Jeruzalemski minister brez listnice Begin, ki pripada desničarski stranki Gahal, je danes izjavil, da so ZDA predlagale izraelski vladi naj vzame japonsko - sovjetski spo. razum ’ . leta 1956 kot vzorec, za rešitev spora z Arabci. SovjetsKa zveza in Japonska sta namreč ok tobra 1956 podpisali skupno izjavo o koncu vojnega stanja med obema državama. Obnovili sta dl plomatske odnose ter sklenili, da bosta nadaljevali pogajanja, da se sklene formalna mirovna pogodba. Begin je izjavil, da Izrael ne misli sprejeti tega predloga in tudi ne mirovnih formul, ki bi jih predlagala Sovjetska zveza. Ponovil je izraelsko stališče o neposrednih po gajanjih z Arabci. Izraelski zunanji minister Aba Eban pa je v parlamentu zanikal, da bi bil izraelski vladi postavljen kakršen koli predlog v o-men j enem smislu. V zvezi s pogajanji štirih velesil je ponovil od klonilno stališče Izraela. Na neko vprašanje je Eban odgovoril, da so se predstavniki Izraela in Libanona sestali od časa Tj časa, da pojasnijo nekatere točke, ki se tičejo spoštovanja določb o VJASHiNGTON PRIPRAVLJA NOVO DIPLOMATSKO POBUDO? Intenzivna Nixonova posvetovanja pred televizijskim govorom o Vietnamu Državni sekretar Rogers se bo v Sajgonu sestal z južno vietnamskimi voditelji - Številne vojaške akcije osvobodilnih sil WASHINGTON, 14. — Med političnimi opazovalci vlada veliko zanimanje za govor, ki ga bo imel ameriški predsednik Nixon po radiu in televiziji danes ob 22. uri (od treh ponoči po našem času). Utrjuje se prepričanje, da bo Washington sprožil novo diplomatsko akcijo glede Vietnama, kar naj bi potrdila posvetovanja, ki jih je imel Nixon včeraj z vrhovnim poveljnikom ameriških čet v Vietnamu generalom Abramsom in danes s šefom delegacije ZDA na pariških pogajanjih ter s svojimi ožjimi sodelavci. Tudi obisk ameriškega državnega sekretarja Ro-gersa v Južni Vietnam naj bi kazal na to, da pripravlja vvashing-tonska vlada nove pobude, ki bi privedle mirovna pogajanja z mrtve točke. William Rogers je dospel v Saj-gon danes zjutraj. Na letališču so ga sprejeli južnovietnamski zunanji minister Tran Chanh Thanh, ameriški veleposlanik Ellsworth Bunker in general Abrams. Ob prihodu je Rogers izjavil, da mu bo obisk omogočil, da južnoviet-namskim voditeljem osebno razloži politiko nove ameriške uprave ter da neposredno izve za njihova mnenja. Državni sekretar je tudi poudaril popolno soglasnost ciljev, ki si jih južnovietnamska in ameriška vlada zastavljata. Med temi cilji je v prvi vrsti u-resničitev pogojev, ki bi južno-vietnamskemu ljudstvu zagotavljali pravico, da samo in brezpogojno odloča o svoji bodočnosti. Na vprašanje novinarjev v zvezi z mirovnim načrtom v desetih točkah, ki ga je predložil FNO na pariških pogajanjih, je Rogers ponovil že izrečeno oceno, po kateri je nekaj točk za Američane popol- noma nesprejemljivih, nekaj pa jih je takih, ki bi lahko služile kot temelj za nadaljnjo razpravo. O morebitni vzpostavitvi koalicijske vlade, v kateri bi bila zastopana tudi fronta, je Rogers dejal, da morajo to vprašanje rešiti sami južni Vietnamci. Ameriški državni sekretar bo ostal v Sajgonu štiri dni. Program njegovega obiska ni bil iz varnostnih razlogov objavljen, vendar je znano, da se bo Rogers sestal s sajgonskim predsednikom Van Thieujem, s podpredsednikom Cao Kyjem, z ministrskim predsednikom Tran Van Huongom in zunanjim ministrom Tran Chanh Than-hom. Predvidena so tudi srečanja z veleposlanikom Bunkerjem in z vrhovnim poveljnikom Abramsom. Preden bo zapustil Južni Vietnam, bo Rogers obiskal tudi številne predele države, nato pa bo odpotoval v Bangkok. Kot smo že omenili, je imel voditelj ameriške delegacije na pariških pogajanjih za Vietnam Hen-ry Cabot Lodge posvetovanja s predsednikom Nixonom. Pred odhodom v Washington je na pariškem letališču napovedal, da se bo vrnil v francosko prestolnico že jutri, naslednjega dne pa se bo udeležil redne seje pogajanj. Predvideva se, da bodo na tej seji washingtonski in sajgonski predstavniki odgovorili na mirovni načrt, ki ga je na zadnjem zasedanju predložil delegat FNO Tran Buu Kiem. V vsem Južnem Vietnamu se medtem nadaljujejo ostri boji med osvobodilnimi enotami ter zavezniškimi silami. Do najsilovitejšega spopada je prišlo v bližini mesta Hue, kjer je bilo 25 ameriških vojakov ubitih, 51 pa ranjenih, številne žrtve na obeh straneh so povzročili tudi boji v okolici velikega ameriškega oporišča v Da Nan-gu. Proti samemu Da Nangu pa so osvobodilne enote izstrelile v prvih jutranjih urah osem raket. 22 oseb, med njimi tudi nekaj civilistov, je bilo ubitih. Bombardirana so bila tudi oporišča v Vinh Longu, My Thoju in Cao Lanhu. V sami prestolnici se zaostruje teroristična dejavnost, ki je v zadnjih dveh dneh naperjena predvsem proti avtobusom mestnih prog. Včeraj sta dve mladi Vietnamki skoraj istočasno vsaka v svojem koncu mesta vstopili v avtobus, naperili v potnike revolver in jih prisilili, da so zapustili vozilo. Nato sta zažgali avtobusa in izginili. Skoraj povsem enako diverzantsko akcijo sta izvedla danes dva moška, po mnenju očividcev Kitajca. Pri sežigu avtobusa pa sta v njem ostala vozač in en potnik, ki sta umrla med plame ni. Ostali potniki — razen otroka. SEJA ZIS V BEOGRADU Zelo dinamično gibanje jugoslovanskega gospodarstva Skrbno spremljanje v gospodarskem gibanju v evropskih državah (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 14. — Zvezni izvršni svet je na današnji zadnji seji pod predsedstvom Mike špiljka razpravljal o položaju v gospodarstvu v prvem četrtletju in o nekaterih predlogih s področja gospodarstva, gospodarskih odnosov z inozemstvom in družbenih služb. Po podatkih zveznega zavoda za načrtovanje je bilo gibanje v gospodarstvu v prvem četrtletju zelo dinamično. Kmetijska proizvodnja je bila v prvih treh mesecih za 10,4 odst. večja od lanske proizvodnje, aprila pa 12 odst. V isti dobi se je povečalo tudi stanje kratkoročnih kreditov in v zvezi s tem tudi investicijska aktivnost, in to v prvem četrtletju za 20 odst., aprila pa za 30 odst. Povečanje gospodarske dejavnosti je prispevalo tudi k povečanju števila zaposlenih in osebnih dohodkov, istočasno pa so davčni u-krepi mest in občin vplivali na zvišanje cen. V prvih mesecih letošnjega leta se je tudi občutno povečal izvoz in uvoz ter dotok deviznih sTedstev od trgovinske mornarice, turizma in nakazil Jugoslovanov, zaposlenih v inozemstvu. Istočasno pa so se občutno povečali dohodki proračunskih in družbenih skladb, družbeno-politič-ne skupnosti,, kar lahko povzroči povečanje proračunske potrošnje ter skali gospodarsko stabilnost. Zvezni organi so ,že pripravili us- ki se je laže opekel — so bili ne- [ trezne predloge ukrepov, ki naj pre- poškodovani. trošnje. Zvezni izvršni svet je poleg tega naložil zvezmm organom, da spremljajo spremembe v gospodarskem gibanju v posameznih evropskih državah, da bi za primer potrebe lahko takoj sprejeli ustrezne ukrepe na področju denarno-kreditne in devizne politike. Na koncu seje se Je predsednik zveznega izvršnega sveta Mika špi-ljak, ki bo v kratkem prevzel nov položaj, zahvalil članom zveznega izvršnega sveta, zveznim tajnikom in drugim, ki so sodelovali z zveznim izvršnim svetom pri izvajanju gospodarske reforme, za njihovo sodelovanje. B. B. I prečijo prekoračenje planirane po- vanj. Sejem tehnike v Beogradu BEOGRAD, 14. — Na 13. medna rodnem sejmu tehnike, ki bo od 17. in 25. maja v Beogradu, razstavlja 415 jugoslovanskih in 291 tujih podjetij iz 18 držav, med njimi 52 iz Italije. Na sejmu bo zastopana skoraj celotna jugoslovanska kovinska, kemijska in el«K-trična industrija V okviru sejma bo več mednarodnih razstav,' med njimi orodnih strojev, ladjedelske industrije, črne in pisane metalur gije in elektrogospodarstva Jugosia vije. V času sejma bo tudi več simpozijev in strokovnih posveta- odpravila vseh neravnovesij v plačilni bilanci, vendar pa «bi bilo cepivo proti višanju cen«. Po njegovem mnenju bi tudi enostranska revalvacija marke lahko bila koristna, ker neka druga država (mislil je na Veliko Britanijo) ni mogla iz notranjih razlogov odrediti novega razvrednotenja svoje valute. Pripomnil je, da je za revalvacijo marke predlagal zmeren odstotek, «da bi neki drugi državi dali možnost Intervencije v nasprotni smeri« (mislil je na Francijo). Ugotovil pa je, da članice skupnega tržišča ne bi bile pripravljene spremeniti svoje valutne paritete v primeru revalva-cije marke. Schiller je priznal, da so Straussove izjave o 8-10-odstotni reval-vaciji dejansko povzročile v tujini zmedo in špekulacije. Dodal je, da sedanje stanje kaže na potrebo boljše koordinacije valutne politike držav skupnega tržišča. Toda «v sedanjem trenutku je to iluzija«. Schiller je nato poročal, da so se do konca aprila življenjski stroški v Zahodni Nemčiji zvišali za 2,9 odstotka v primerjavi z lanskim letom, predvsem zaradi povišanja cen v tujini. V razpravo je nato posegel voditelj socialdemokratske parlamentarne skupine Schmidt, ki je ponovil, da si njegova stranka ne prevzame nobene soodgovornosti za deflacionistične ukrepe. Opozoril Je ministre (pri tem je mislil Straussa), naj ne podajajo tako številnih javnih izjav tik pred važnimi odločitvami o marki. Pozval je tudi «tiste, ki so odklonili valutno rešitev, da bi se odpravilo neravnovesje v trgovinski bilanci«, naj sedaj predlagajo ukrepe, kl bi odpravili nevarnost uvožene inflacije. Strauss je odgovoril Schmidtu, da revalvacija ni edino sredstvo, da se zajamči stabilnost cen. Obtožil je Schillerja, da je navedel lažne podatke, ko je govoril o zvišanju življenjskih stroškov za 2,9 odstotka; trdil je, da so se ti zvišali samo za 2.5 odstotka. Tudi kancler Kiesinger je posegel v debato in skušal omiliti o-strino diskusije med Straussom in Schmidtom. Izjavil je, da nihče noče inflacije ln da je v sedanjem trenutku važno razbiti val špekulacij, zato da bo špekulativni denar zapustil Nemčijo. Voditelj opozicije Scheel je obtožil vlado, da je sprejela do sedaj malo učinkovite ukrepe in ni hotela ((poslušati nasvetov tistih, ki res nekaj razumejo«. Dejal je, da prav obnašanje vlade spodbuja na špekulacije. Kiesinger je odgovoril, da je poslušal mnenje dveh izvedencev v zvezi z revalvacijo marke. Dodal je, da bi revalvacija marke pozneje preprečila ureditev mednarodnega valutnega sistema, ker bi tej re-valvaciji verjetno sledili nadaljnji popravki paritete nemške valute. Vnela se je nato ostra polemika med Schillerjem in Straussom. Strauss je trdil, da so zvišanje cen v Nemčiji povzročili izredni ukrepi leta 1967 za poživitev gospodarstva, katerih učinki pa so trajali, več kakor se je predvidevalo. Schiller pa je trdil, da je treba zvišanje cen pripisati zvišanju cen v tujini. Marca se je namreč povpraševanje po potrošnera blagu v tujini povečalo za 51 odstotkov v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta, notranje povpraševanje pa za 17 odstotkov. Dalje je dejal, da «tudi stabilnost cen nekaj stane in treba je biti pripravljeni plačati, da se ohrani«. Nato je dejal, da je bil razvoj v januarju in februarju tak, da o-pravičuje veliko zaskrbljenost. Prav zaradi tega sta on in guverner zvezne banke prišla do zaključka. da je potrebna sprememba paritete marke. Načelnik demokristjanske parlamentarne skupine Barzel je zagotovil vso podporo stranke napovedanim ukrepom, načelnik socialdemokratske parlamentarne skupine Schmidt pa je ponovno kritiziral Straussa zaradi njegovih 'Izjav v Muenchnu, ki so še bolj spodbujale na špekulacijo. Obisk ministra za gospodarstvo Schillerja v ZDA, ki bi se moral začeti jutri, je bil odložen za dva tedna zaradi obilnega dela v zvezi z najnovejšimi ukrepi vlade. Iz Londona poročajo, da bo finančni minister Strauss prišel prihodnji teden na obisk v London, kjer se bo sestal s predstavn:ki britanske vlade in tudi s finančnim ministrom. V finančnih krogih v Londonu so razočarani z ukrepi bonske vlade in pravijo, da Bonn ni praktično storil nič. Domnevajo, da bo dolgoročni špekulativni kapital ostal v Nemčiji in da bo samo Kapital prisiljen na umik. V Londonu trdijo, da bo prihodnja denarna kriza v kratkem, morda čez tedne ali čez mesece V Londonu se še vedno vztrajno govori o bližnjem močnem zmanjšanju notranje potrošnje in o povišanju davkov. Finančni minister Jenkins je v spodnji zbornici potrdil, da s^ britanska vlada pogaja z mednarodnim denarnim skladom, toda do sedaj ni predložila nobene uradne zahteve za nov kredit. Pripomnil je, da vlada povsem upravičeno pričakuje, da bo zaključek pogajanj zadovoljiv. O vprašanjih, o katerih se sedaj posvetujejo, bo moral razpravljati še izvršni svet denarnega sklada. Jenkins je obljubil, da bo podal popolnejšo izjavo, ko bodo pogajanja zaključena. Skupina Gl laburističnih poslancev pa je predložila resolucijo, s katero zahteva razpravo o teh pogajanjih. V Parizu so javili, da so se valutne rezerve Francije zmanjšale v tednu od 2. do 8. maja za drugih 40 milijonov dolarjev. Pri tem pa ni vključen beg kapitalov v Nemčijo v predvidevanju revalvacije marke. NA KOPRSKEM SO SE ZAČELE SLOVESNOSTI OB OBČINSKEM PRAZNIKU Med slavnostno sejo občinske skupščine so podelili odlikovanja predsednika Tita Nagrade «15. maj» za uspešno delo na področju kulture, šolstva, zdravstva, telesne kulture itd. (Od našega dopisnika) V koprski občini so se danes začele slovesnosti ob občinskem prazniku. Vse mesto in številne vasi so okrašene z zastavami. Prebivalci koprske občine vsako leto slavijo 15. maj v spomin na upor prebivalcev Marezig in bližnjih krajev proti divjanju fašističnih škvadristov ob volitvah v rimski parlament leta 1921. Danes dopoldne se je sestala občinska skupščina Koper najprej na delovni, zatem pa na slavnostrn seji. Na delovni seji so odborniki poslušali med drugim informacijo o rezultatih gospodarskega poslovanja v letošnjem prvem trimesečju Iz te informacije je bilo razvidno, da so vse gospodarske panoge dosegle v prvem četrtletju letos zelo ugodne proizvodne in poslovne u-sepehe. Tako je na primer narasla vrednost industrijske proizvodnje v primerjavi z enakim razdobjem lani za 42 odstotkov, produktivnost dela pa se je povečala za 16 odstotkov. Zelo lepe uspehe je doseglsi tudi koprska luka, ki je v prvem trimesečju povečala promet kar za 148 odstotkov, medtem ko se je promet v trgovini na drobno povečal za 21 odstotkov. Gostinske organizacije so imele v prvem trimesečju za 39 odstotkov več gostov kot lani ▼ prvem četrtletju. Spričo takih proizvodnih in poslovnih uspehov so se osebni dohodki zaposlenih v gospodarstvu povečali za 28 odstotkov. Odborniki so zatem potrdili predlog sveta za gospodarstvo, da bi formirali medobčinsko komisijo, ki naj bi spremljala problematiko maloobmejnega potniškega prometa. Izdelali naj bi tudi temeljito analizo o splošnem gibanju maloobmejnega trgovinskega in potniškega prometa Sklenili so tudi opozoriti pristojne carinske in druge organe, da bi se potniški promet na mejnih prehodih, zlasti še na škofijskem, hitreje odvijal, saj so za to zdaj vse možnosti. Občinska skupščina Koper je o-bravnavala tudi priprave za gradnjo obalne turistične ceste. Po daljši razpravi so odborniki sklenili ustanoviti medobalni gradbeni odbor, ki naj bi koordiniral celotna prizadevanja pri izdelavi idejnega in drugih projektov za gradnjo o-menjene ceste, ki bo velikega pomena za hitrejši gospodarski in družbeni razvoj obale. Odborniki so nadalje sprejeli med drugim tudi predlog o vpisu obveznic ljudskega posojila za uresničitev programa jugoslovanskih železnic. Skupščina občine Koper je sklenila vpisati obveznice v višini 10.000 novih dinarjev ter je pozvala tudi vse delovne organizacije in občane, naj se vsak po svojih možnostih vključi v to akcijo. Takoj za tem se je začela v gle- nih zadnje dni na otoku, umoril dališki dvorani slavnostna seja ob činske skupščine, na kateri so podelili nagrade petim občanom za nji. hove izredne zasluge na posameznih področjih gospodarskega in družbenega življenja. Razen tega so izročili še odlikovanja predsednika republike 50 občanom. Predsednik občinske skupščine Miro Kocjan je imel ob tej priložnosti krajši nagovor, v katerem je nanizal uspehe preteklega leta in nove naloge, ki stoje pred občino. Nato je predsednik upravnega od bora sklada za nagrade 15. maja Srečko Vilhar izročil nagrade prof. Petru Martincu, za dolgoletno plodno delo na področju šolstva, d\ Marku Kolencu, za izredne uspene na zdravstvenem področju v preteklem letu, Stanislavu in Vuki Hiti za uspešno dolgoletno delo na področju kulture, Jožetu Guštinu, za izredne uspehe v krajevni skupnosti šalara v preteklem letu ter Milošu Strgarju za izredne uspehe na področju telesne kulture. V počastitev občinskega praznika Koper je bil danes popoldne v Kopru tudi promenadni koncert godbe milice iz Ljubljane. Prireditve se bodo nadaljevale ves teden. V petek, 16. maja bodo v pokra-jinskem muzeju v Kopru odprli razstavo šolskih risb osnovnošolskih otrok iz občine Castel Franco (Emi-lia), istega dne ob 18. uri pa bo po koprskih ulicah spominski tek, v katerem bodo sodelovali predvsem šolarji in dijaki osnovnih in srednjih šol z območja obalnih občin. Glavne prireditve bodo 18. maja že zjutraj bo uprizoritev partizan skega napada na vas Šmarje, ob 10. pa bo otvoritev nove asfaltirane ceste Koper - Šmarje. Ob 11. uri bo v Šmarjah odkritje spomenika padlim borcem in partizansko sreča nje. Govoril bo sekretar obalnega komiteja Zveze komunistov Ivan Renko, v kulturnem programu pa bodo sodelovali moški pevski zbori iz Kopra, godbe na pihala iz Kopra in Marezig in učenci osnovne šole Šmarje. Na partizanski miting v Šmarje so povabili tudi številne republiške predstavnike, med njimi predsednika republiškega izvršnega sveta Staneta Kavčiča. Ljuban Omladič medved. Če se ta domneva veterinarja potrdi, bi bil to prvi primer, da je medved prispel na e-nega izmed jadranskih otokov, kar pomeni, da je preplaval najmanj en kilometer. Domnevo veterinarja je potrdila neka oseba, ki pravi, da je medveda videla. Vest je razveselila edino člane lovske družbe, ki pripravljajo lov na medveda, medtem ko so kmetovalci v skrbeh za svoje ovce, ki se nezavarovane pasejo na otoku. Neobičajno za mesec maj V Ljubljani in Celju BO stopinj nad ničlo LJUBLJANA, 14. — V Ljubljani in v Celju se je danes ob 13. uri živo srebro dvignilo na 30 stopinj, kar je neobičajno za mesec maj. Tudi v drugih krajih Slovenije je vladala prava poletna vročina. V Novem mestu, Mariboru in Slovenjem Gradcu je bilo opoldne 29 stopinj, v Postojni 25, v Planici in v Kopru 23 stopinj. Temperatura morja v Kopru je bila popoldne 22, zjutraj pa 20 stopinj. ................. KRVAVI SPOPADI MED KITAJCI IN MALAJCI V Kuala Lumpurju veliko razdejanje in nad sto žrtev rasističnega nasilja r V glavnem mestu Malaje in na drugih področjih še vedno obsedno stanje Vrtalne naprave v Nigeriji, kjer so biafrske enote zajele italijanske, nemške in libanonske delavce DVA PRIMORSKA VKUHA V LJUBLJANI Razprava o zamejskih Slo venah (Od našega dopisnika) i telji povzdignili značaj razprav® 1 T tttdt taki. 1, u uvodnim koncertnim delom, na LJUBLJANA, 14. — Klub primor terem je nastopil pevski zbor < :ih študentov sežanske občine se1 k0 Vodopivec* ki je dovršeno je lotil zelo hvaležne in pomembne i občuteno zapel vrsto priložnost^ naloge. Konec minulega ^tedna so pesmi. Sobotni večer je bil v ceP* na razpolago predstavnikom slov ske manjšine. S svojimi stanja med manjšino Je preplaval cel kilometer Prvič v zgodovini: m«dved na Krku KRK, 14. — Občinski veterinar na otoku Krku sodi, da je dvajset ovac, ki so jih našli raztrga- ....M.............—■■■■■■..........1.1. NOBENEGA RAZCIŠCENJfl V ZADEVI LAV0RINI Mecianijevo stanje se je poslabšalo V ponedeljek bodo izročili izsledke sodne obdukcije PIŠA, 14. — Zaradi komplikacije pljučne narave se je stanje Adolfa Mecianija danes poslabšalo. Zdravniki mu sicer nudijo vso potrebno pomoč, vendar je Meciani prisiljen ležati na strani, kar mu otežkoča dihanje, pa čeprav mu pomagajo z dihalno napravo. V Piši zatrjujejo, da nihče še ne pozna izsledkov sodnih zdravnikov, ki bodo šele v ponedeljek izročili sodnim organom dokumentacijo o obdukciji trupla Ermanna Lavorinija. K jub temu vedo nekateri povedati, da je fant umrl za posledicami poškodb na čelu in notranje krvavitve in da v telesu niso našli niti najmanjšega sledu kakega mamila. S tem bo verjetno odpadla Della Lattova verzija, da so fantku, ker mu je postalo slabo, dali injekcijo, po kateri naj bi umrl. Sicer se vsi sprašujejo, če je Della Latta, ki je vpisan v MSI in rad obrača oči k nebu, govoril resnico. Da jo pozna ni nobenega dvoma, vendar je kaj čudno dejstvo, da ni moge! z gotovostjo pokazati na hišo, kjer naj bi bila tragična »hišna zabava*. Vrhutega se je zvedelo, da Marco Baldisseri še vedno vztraja pri trditvi, da je on ubil, pa čeprav nehote med sporom, Lavorinija na plaži Marina di Vecchiamo. Medtem ko je preiskovalni sodnik danes ponovno zaslišal lastnico vile, kjer naj bi Lavorini, vedno seveda po izpovedih Della Latte, umrl, ni izključeno, da bodo morali sodni organi še večkrat zaslišati in soočiti triperesno deteljico in sicer Marca Baldis.se-rija, Della Latto znanega tudi kot »Foffo* in Andreo Benedettija, ki ga vsi nazivajo »angelski obraz*. J. Cortazar odločno proti Nobelovi nagradi CIUDAD MEXlCO, 14. - Argentinski pisatelj Julio Cortazar je v intervjuju, ki ga je dal u-redniku mehiškega dnevnika «Ex-celsior», izjavil: «Če bi mi dali Nobelovo nagrado, bi jo odklonil». To odločno izjavo je še dopolnil: »Če bi se kdo predrznih ponuditi mi Nobelovo nagrado, bi jo odklonil, podobno kot jo je odklonil francoski pisatelj in filozof Sartre. Nobelova nagrada je mit, literarni mit, kakršnih je toliko. Gre za nekaj takega v literaturi, kar je na primer Greta Garbo za kinematografijo». In zakaj Julio Cortazar tako odločno odklanja morebitno ponudbo Nobelove nagrade? Ne gre samo za vprašanje mita, ki ga ta tako pomembna nagrada predstavlja. Gre za nekaj več. To vidimo iz njegovih nadaljnjih izvajanj. Julio Cortazar je tudi rekel: «Kar je danes potrebno, niso nagrade, kakršna je Nobelova nagrada, potrebni so literati - gverilci. Ni dovolj pognati iz naših dežel Američane. Iz našega izrazoslovja je treba izločiti tudi besede, ki ne pomenijo ničesar več. V slovstvu so potrebni mnogi *Che» Guevara. V jezikoslovju in v stilu smo daleč zaostali, In tudi pisatelji so zaostali v svojih političnih načrtih. KUALA LUMPUR, 14. — Nad 3000 vojakov in policajev straži glavno mesto Malaje, kjer je po krvavih spopadih med kitajskim in malajskim prebivalstvom še vedno obsedno stanje. V rasistični bitki je umrlo po prvem obračunu policije od 30 do 40 oseb, po neuradnih krogih pa precej več. V mestu pa se govori, da je bilo ubitih več kot sto oseb. Ranjenih je po uradnih podatkih 89 o-seb, vendar je tudi ta številka precej nižja od realne. Celo včerajšnje dopoldne je bil Kuala Lumpur prizorišče zverinskih spopadov. Borili so se s palicami, kamenjem,, steklenicami in železnimi drogovi!' Šele okrog poldneva, ko se je bitka razširila v predmestja malajskega glavnega mesta, se je ta nekoliko umirila predvsem zaradi posega oboroženih policajev, ki so se poslužili solzil-nih bomb. Nad velikim mestom, ki šteje 600.000 prebivalcev, leži danes precejšen oblak gostega in smrdljivega dima. Novinarji, ki so si danes ogledali prizorišče boja, oziroma prizorišča, kjer so se prebivalci obeh narodnosti bili v raznih okrajih, so našteli nad 150 vozil in kakih 40 hiš v plamenih ali uničenih od ognja. Požgane avtomobile in material, ki so ga pobrali iz na pol porušenih poslopij, so Malajci ali Kitajci uporabili za gradnjo barikad. Med spopadom so razjarjeni prebivalci ene ali druge narodnosti dobesedno izvlekli šoferje iz njihovih avtomobilov in jih linčali. Ista usoda je doletela številne motocikliste. Ozračje terorja še vedno prevladuje v Kuala Lumpurju, kjer ljudje še vedno hodijo po cestah oboroženi z dolgimi železnimi drogovi, z bambusovimi palicami in s sekirami, s katerimi stražijo tudi pred vhodom hiš. U-lice so polne razbitega materiala vseh vrst, stklenic, prevrnjenih posod za smeti, razbitih reklamnih tabel, kosov lesa in železa, tu pa tam pa je moč videti tudi sledove krvi. V predmestju Kampong Bahru, kjer je nasilje doseglo višek, je DUNAJ, 14. — Med občudovalci lipicanskih konj znamenite španske šole je nastal preplah. Po krasnem nastopu pred angle ško kraljico med njenim uradnim obiskom v Avstriji, so protagoni sti »belega plesa* nepričakovano zboleli. Zajela jih je namreč skrivnostna mrzlica. Zato so vsaj do ponedeljka prekinili ogled konjušnic in sploh vse predstave. Na sliki kraljica Elizabeta si ogtedu-je dva lipicanca, ki so ju ji med njenim obiskom podarili. ogenj uničil skupino dvanajstih hiš, v bližini pa se še vedno kadi iz petih uničenih trgovin. Še pred dnevi so se lahko hvalili, da so bile ulice Kuale Lumpurja najbolj čiste v vsej Aziji. Danes tega ni mogoče več ' reči. Mesto spada tudi med najbolj dinamične in aktivne celotne celine. Danes pa skoraj ni videti znakov življenja. Videti je moč samo Malajce, Indijce in Kitajce, ki opazujejo z oken ali pa stražijo pred vrati, turiste v hotelskih dvoranah ter delavce in uradnike nočne izmene, ki se zaradi spopadov niso mogli vrniti domov. Malokdo si upa na cesto in vedno je ta namenjen na poveljstvo policije, kjer skuša dobiti prepustnico. Večkrat pa se morajo redki pešci ustaviti in pokazati vojakom ali agentom, ki so oboroženi z brzostrelkami, osebne dokumente. Tudi promet je zastal, posebno zaradi stanja na cestah, redka vozila pa spremljajo policijski jeepi. Precej pa je na cestah oklepnih vozil. Tu pa tam so še vedno spopadi. V Kuala Lumpurju je obsedno stanje in tudi v državi Selan-gor, ki obkroža glavno mesto, je policijska ura, ki traja nepretrgoma 24 ur. Te ukrepe so razširili tudi na druge dele države, in sicer v Ipoh, glavno mesto Peraka in na otok Penang, ki je z rasističnega vidika še najbolj občutljiv. V Penangu so policijsko uro prekinili danes od 10. do 13. ure in dali tako možnost prebivalstvu, da se oskrbi z živežem. V Kuala Lumpurju pa niso prekinili obsednega stanja. Sovražnosti so izbruhnile po dolgem obdobju napetosti. Na volitvah prejšnjega tedna so kitajski delegati, ki predstavljajo manjši no, prišli do številnih sedežev v poslanski zbornici. Napetost je zaradi tega dosegla vrhunec in sprožila srdite spopade. Pozno sinoči je prvi minister «Tunku» Abdul Rahman govoril po televiziji in zahteval prekinitev spopadov. Ker njegov poziv ni našel odziva, je odredil obsedno stanje. Načelnik policijskega okraja Abu Baker Azis je danes potrdil, da se je nasilje poleglo, vendar da bo v mestu ostalo iz previdnosti nad tisoč vojakov in dva tisoč pripadnikov civilne policije. Policija trdi, da nadzoruje položaj, vendar se tu pa tam sliši kak strel, verjetno od vojakov ali agentov, ki imajo nalogo, da streljajo brez oklevanja. Za prekinitev spopadov so se poslužili vseh razpoložljivih policijskih agentov, vojakov petega malajskega polka, prvega oklepnega oddelka in poljske policije. Iz Kampong Dato Deramata, malajske vasi, kake 3 km od mestnega središča, so javili, da je zaradi napada Kitajcev iz bližnje vasi Ampanga precej mrtvih. Policija je med obema vasicama postavila kordon agentov. Čeprav ni bilo več ostrih spopadov in je položaj po uradnih virih pod nadzorstvom, je generalni nadzornik policije najavil mobilizacijo rezerv prostovoljnih polcijskih agentov v vsej državi. Položaj se je močno poslabšal po sobotnih volitvah, ko je vladna stranka, pa čeprav je ohranila večino v poslanski zbornici, izgubila precej glasov. Vladno stranko sestavljajo tri etnično - politične skupine, in sicer »Vsedržavna stranka združenih Malajcev*, »Indijski kongres Malazije*, ki predstavlja indijsko manjšino in »Zveza malazijskih Kitajcev*. Zaradi poraza na volitvah je »Zveza malazijskih Kitajcev*, ki je izgubila 20 od 33 poslancev, odklonila sodelovanje v vladi. Z druge strani pa »Malazijska panislamska stranka* zahteva, da prihodnjo vlado sestavijo brez Kitajcev. stavnika italijanskega zunanjega ministrstva in ENI. Nigerijska vlada se je obvezaia, da bo naredila vse za rešitev Italijanov, predsednik ENI pa je zaprosil predsednika Tanzanije Nye-rereja, da bi izposloval od biafr-skih oblasti vso pomoč za odkritje in rešitev italijanskih delavcev in tehnikov. V BRUSLJU Baje so vsi živi in zdravi 0 Italijanih nobenih točnih vesti iz Biafre LAGOS, 14. — še noDenih točnih vesti o 24 Italijanih, ki so bili zaposleni na račun «Agip Mineraria* in «Snam Progetti* v Nigeriji. Kaže, da so jih v petek zajeli komandosi biafrske secesionistične vojske. Govori pa se, da jim ni nihče storil nič žalega, vendar nihče ne ve povedati nič točnega ,o njihovi • . ■ ■ . . usodi, kakor tudi o usodi treh Nem-: 1 Ul*0Sl0VillliSklll UfinKOVCCV cev in dveh Libanoncev, ki so de-1 lali z Italijani. Baje so danes na-1 BRUSELJ, 14. — Belgijska sod-šli enega Nemca, vendar tudi o i na policija je javila, da je med tem ni točnejših vesti. Predstavnik I preiskavo v tiskarni v okraju «Caritas Intemationalis* irski du- Ixelles odkrila sto tisoč ponarejenih jugoslovanskih bankovcev v vrednosti 5000 dinarjev. Material so zaplenili, brata Louisa in Jac-quesa Bellena in nekega mladoletnika pa so aretirali. Odkrili ponarejevalce hovnik Antony Burne je danes odpotoval z letalom ENI na portugalski otok San Tome, odkoder letala z nočnimi poleti prevažajo pomoč Biafri. V letalu sta bila tudi pred- v Ljubljani v dvorani Socialnega zavarovanja priredili dva zaporedna večera namenjena razpravi o položaju slovenskega življa v Italiji. Predsednik kluba Bogdan Vran je obrazložil pobudo, ki so jo uresničili sežanski študentje v Ljubljani, s potrebo, da se tudi širši slovenski javnosti, predvsem pa študirajoči mladini, pokažejo dejanski zgodovinski podatki o življenju, boju in usodi primorskih Slovencev. Po drugi strani pa jih je rodila težnja predstavnikov raznih skupin in struj, ki delujejo med zamejskimi Slovenci, da javnosti v matični domovini izpovedo svoje prob eme, težave, hotenja in stališča glede položaja, v katerem je slovenska manjšina pod Italijo po drugi svetovni vojni. Prvi večer, minuli petek, je govoril o zgodovini Primorske znani slovenski zgodovinar vodja stolice za zgodovino na ljubljanski univerzi dr. Franc Zwitter. Kot je sam dejal v prikazu zgodovinskega razvoja slovenskega življa na Primorskem. naj bi ta pogled v zgodovino pomagal k boljšemu razumevanju sedanjega stanja in položaja slovenskih ljudi v zamejstvu. Prof. Zwitter je z dognanostjo znanstvenika razgrnil pred poslušalci, med katerimi so bili poleg mladine tudi mnogi profesorji z univerze, predstavniki slovenskega izvršnega sveta, predstavniki oblasti in političnega življenja z vseh obmejnih občin, zgodovinski razvoj vprašanja primorskih Slovencev. Kot izhodišče je vzel ugotovitev, da se jezikovna meja med slovenskim I ter italijansko-furlanskim prebival-! stvom v tisoč etju ni bistveno spre-! menila. Hkrati je prof. Zvvitter navedel vsa zgodovinska dejstva, ki so vplivala na tako ali drugačno usodo slovenskega življa skozi stoletja pa do prve svetovne vojne, med njo in po njej ter v obdobju med obema vojnama, pa tudi med drugo svetovno vojno in po njej, vse do podpisa londonske spomenice, ki je pomenila dokončno razmejitev ozemlja med Italijo in Jugoslavijo. Prof. Zwitter je zlasti obširno prikazal posamezna zgodovinska pomembna obdobja v življenju primorskih Slovencev, kot je krepitev njihovega položaja na prelomu stoletja, dogajanja med prvo vojno. Nato je obširno govoril o ozadjih, ki so privedla do londonskega pakta in do zasedbe dela slovenske zemlje. Prav tako podrobno je prof. Zw’tter orisal položaj Slovencev ood fašizmom in boj za osvoboditev. Razjasnil je tudi vse diplomatske akcije v povojnem obdob’u, ki so privedle do vzpostavitve obstoječih meja. Pri tem je prišla na dan vloga velikih sil, ki so usodo ma'ega naroda jemale ket drobiž za poravnavanje raznih medsebojnih računov in koristi. Tudi naslednji večer je razprava za okroglo mizo o vprašanju zamejskih Slovencev privabila številno občinstvo, zlasti mladino. Kot prvi večer so tudi to pot priredi- lll|IIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIUUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII NEENAKOPRAVNOST MED DRŽAVAMI Kdo naj sodi velesilam? Poveljnik vohunske ladje Bucher - simbol posameznika brez moči v spopadu z državnimi oblastmi na ----- .. . ske manjšine. S svojimi pogledi na to stanje ter na reši'®* odprtih vprašanj Slovencev v liji so nastopili predstavniki biov ske kulturno gospodarske rs J iške skupnosti, slovenski, P*r Slovenske skupnosti, ___ .. .. __ stavnik Komunistične, partije ® , cialistične stranke Italije, ter P i. stavniki Slovenske levice. V ui pa je predsednik SKGZ Gorazd _ sel podal po predhodnem dog° .. vseh sodelujočih obširno obje ^ no in dokumentirano poroc"«.g splošnem stanju slovenske manjši' ne v Italiji, v razvoju manjši«®. ga vprašanja po drugi svetovni ^ ni, o napisanih, zlasti pa o ^ neizpolnjenih zahtevah in Rra gJ. slovenskega življa pod Italijo, sal je gospodarske, kulturne m JJJ, litične razmere, v katerih žive■ nes Slovenci v Italiji in prizadevanja za dosego enaKOP* . nosti. Posebej je prikazal st® pod fašizmom in pa brezpravni loža j, v katerem so še vedno , sti beneški Slovenci. Gorazd M je podal tudi izčrpno n. podobo stanja v kulturnem '« ^ svetnem življenju manjšine v treh pokrajinah avtonomne Ko je omenil politične, ideolosk^ svetovno nazorske razlike, ki * zamejske Slovence, se je,zaVJ"jno akcijsko enotnost kot edino re U možnost za skupne nastope in povsod, kadar gre za za ^ ali dosego splošnih skupnih K01 vseh Slovencev pod Italijo. Za njim so se po vrsti prt k besedi in izpovedali sv0-a,,unli lišča predstavniki političnih str Dušan Hreščak je v imenu s® ^ skih članov PSI poudaril, da rešitev vprašanj. celotne nrai^^, v skupnem boju vseh napre z, sil italijanske družbe, ki naJJL pelje do globalnih družbenih memb, ki bodo omogočile sV;Xr in pravice posameznikov in naine skupnosti. Hreščak je « ^ lje prikazal do očene ukrepe, ** v je storila doslej levosredinska,. prava na področju zaščite ? ske manjšine in podpore nje« prosvetnemu deiu. . Stojan Spetič je kot Pr®°u?.,da-slovenskih pripadnikov KPI P ril bistvene značilnosti Partljere*>lr.d .■ t>K Bojan Lubej, ki se je ogla-s’ pravi kot nredstavnik IZ« sveta Slovenije. Poudaril I ’de'ovH7igot0iY jestranska pripravljenost, je hkrati, da so nerešena JJ & nja manjšine nenehno nilVlcnSt’% vseh državniških stikih s j„ije S. državo. Bojan Lubej i udaril velik pomeli poli*1", od P* ja, medsebojnega zaupanja te meje, kar vse ustvarja ,r za uspešnejše urejanje #v'“ odprtih vprašanj slovenskega DRAGO KOS1'1 Nl MIRU NA SREDNJEM VZHODU «Vroča linija» tudi v Libanonu Najtežja kriza v zgodovini male sredo-*fnske države - Nevaren spopad med favno oblastjo in palestinskimi komandosi vlade80?1 ze deset dni brez nrpjc' ,ln, to vrhu vseh naporov ko j,6?11!5? Heluja, da bi našel ta-'ans*10 k°t muslimansko hi L®81 sprejemljivo osebnost, ki v ostavt' 3 novo vlad°- Premier 4teH i"'> zmerni muslimanski vo-Karanje, bil in Je edina vladna\ Sposobn.a sestaviti novo 'tod ?kipo nacionalne enotnosti, stavki ^ ^ vfzano na pogoj, po-da n, “?ko Heluju kot armadi, W?,nUivno reai status pale-v®očir , O.mandosov, ki so bili po-Ijali n' klazo *n Libanon izpostav-repjg^^osti ponovnih izraelskih ^ dvajset dni skuša Helu re-goja tossanje Karamejevega po-stav„,,''encia,r pogajanja s predor«.,.,; Palestinskih osvobodilnih tj), i(.Zacii’ organizacij, v kate-tuhi m nastoP1l kot posredovalec kot s Wasertoy odposlanec, niso, re2n|te, toi, privedla do nobenega zator?ta ’ duzni del Libanona bi HoVs J stegnil prav tano postati Si*., .*Vroca» fronta, kot sta to In reka Jordan. rutu predstavniki vseh zainteresiranih, a so končno bili primorani vse skupaj «opustiti za kasneje«. Tako je položaj v Libanonu zdaj enak, kot je bil na začetku krize pred tremi tedni. Vse, kar oblasti v Bejrutu skušajo trenutno ukreniti je to, da bi preprečile odprtje «vroče linije» proti Izraelu tudi na libanonski meji. Razširitev fronte na ta del, pa predstavlja, kot se zdi, že stvarnost in sestavni del situacije na Srednjem vzhodu, ki se iz dneva v dan slabša in zaradi tega nalaga imperativno potrebo po kar najbolj nagli politični rešitvi izraelsko - arabskega spora. Brez te rešitve tudi Libanon ne bo mogel rešiti svoje krize in si zagotoviti miru. D. JANEKOVIC Ob 50 - letnici KPJ V Trstu prvi ustaljeni slovenski komunistični časnik «Zares bi bilo škoda, če bi uprizoritev Sofoklejevega "Kralja Oidipa" ostala poznana le obiskovalcem celjskega gledališča. Po doseženi izvajalski ravni in uprizoritveni intenzivnosti je vsekakor zaslužila, da jo TV predstavi množičnemu krogu gledalcev, obenem pa je to magistralno delo klasične dramatike bogato razširilo tudi programske okvire TV gledališkega repertoarja* — tako je Stanka Godnič zapisala o uprizoritvi «Oidipa», s katerim celjsko SNG prihaja na gostovanje k nam v petek, soboto in nedeljo. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimtfniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiia Pfavj, °ns^a kriza se je začela l&aekt;ay decembra lani, ko so liščp „ ‘komandosi napadli leta-»ejrutu. Takrat je dva in M ------------ iajviai. je uva m sredo^i.:0?1 2 3 prebivalcev te male Sirijo rns^e drzavice, ki meji s Wčn *n .Izrael°m, razumelo, da stii^kj. p£IS°toosti številnih pale-sti „jj. beguncev in pa dejavno-Hogij noyto komandosov ne bodo skppa ostati izven izraelsko-arab-ea spora 1o bosti Sta spoztlali obe verski skup-bista i touslimani in kristjani — Mm pa ,zavzeli istega stališča. 3 skuPpost je od vedno Sveriw,°to° podpirala palestinske del m-aL^601 ko se je krščanski Mesti-Tya*stva upiral dejavnosti ^skpn!^ komandosov na liba-'& * * *aekin pzernlju, v strahu pred »Ostjo a 1 r.ePresalijami in mož-itojog, 0a b' Libanon ostal brez brez n .v°dovoanega rezervoarja, kjer aatoogatejšega južnega dela, Jordan bahajata dva izvirka reke 1 Hasbani in Vazani. !°v PaVn°St- Paiestinskih komandosa nL8e zadnje mesece razši-kjer bj3v pa južni del Libanona, Nest,-3] .re*ujejo komandosi dveh tjha in cJi organizacij - El Fa-s« zdi Sajke (katero — tako da in Podpirata sirska arma- hiciji .franka BAAS). Obe organi-»toi ripi, T pkušali delovati v juž-“»jalj Libanona svobodno. Spod-iittia ‘udi ljudstvo, da bi se t5 tei Jfruzll° to bi se tako tudi toaeli Strara odprla fronta proti . Glede „ . w dovohtt to’ ,da. to bil° uemogo-?°bi, (j, “. Palestinskim komando-i* kakšnt>IJv. Libanonu nastopali ^b> v d^ava v državi, je za-?h&8da *aevo Posegla libanonska % vl’ v®ndar najpoprej po na-ftote n .• Ko pa so libanonske vdišndn. togu obkolile palestinske 'H S® ln jih polovile, so v ^dstrari- oaestih izbruhnile de-pva. g-,ato arabskega prebival-™ Prijin aaca neredov, do katerih 5»tvih ■ aPrila, je znašala 17 f bila ]L:nad 120 ranjenih. Vlada t.°d jtoapaorana podati ostavko. L3:aJ pretresa Libanon naj-“b»toja 7a. v zgodovini njegovega Jpfičo 'J?23, do katere je prišlo , Niinin ?da med oblastmi in y®jo nni„lrni komandosi, '4 zahte-Jai»bonsaj1 svob°do delovanja na st° Pod n?0 ozem>ju, kjer uživajo n"°P° muslimanskega arab- i Prebivalstva. J? dela takega stališča arabskemu Hei1?rebivalstva, to predsed-i ° ie hnUj.u tožko rešiti to krizo, al m todi razlog, da je zahte-? °d p . nekaterih dežel, zla-!ai bi ®lpta, Alžirije in Iraka, ^totin^edov-ale pri voditeljih tdJ..Predšhj0-VObodllnih organiza‘ MflILER OBLJUBLJA TEKST 0 «AP0LL0 11» Milijon dolarjev nudijo za nenapisano knjigo Ameriški književnik se poteguje za župansko mesto k tosr??yj]nik Naser je sprejel ?zEnv.,!ttn.lsko vlogo in se je sam af*tom El ,Pataha, Džasorjem A-naKar je v Bejrut poslal VeT ^^nca. K»li !!y?n' razgovori pa niso pri-.j’ El ?7n'h rezultatov. Voditelj nri!,ha in E1 SaJke so za-!®dnika °g. egiptovskega pred-?a..b’ se spor med liba-► Podavl^11110111 'n Palestinci re-m>w£bno' kot se je leta 1968 lw St)ar.„j' 1 se je ieia i-jdo It1 Hi!? ■ med jordanskim kra-fHt|’ando,!i nom 'n palestinskimi <4.' Podrn’- .namreč, da bi se dolo-J, koZ^- kjer bi se palestin-badyiyn?os' *ahko zadrževali Ta , rstoom libanonske vojske. ^dlaRamv-r°misna rešitev, ki jo ličila j., air°. bi vsekakor po-is* Dal«„!°^ n a, 91 19 1 ik!° n&4rtu. Uspešen razvoj ^Sa2,zlvIJenja Lo °»tl * 4’ ^ 20- 5.) Odlične UIa 'tointv nameravate svojemu 2. ZveAo 1 Predložiti neko proš-°Jčica prlJetno svidenje. 7 pa je preiskovala odprta morja. Strokovnjaki z obeh ladij so oo-svetlll posebno pozornost tako Imenovanim «kupolam soli«, to se pravi velikanskim plastem soli, ki jih Imamo tako na kopnem kot tud! v velikih globinah, ki pa so skoraj vedno znak. da je nekje v bližini tudi petrolej Ladja «Kane» je te »kupole soli« odkrila na Atlantiku, v bližini Balearskega otočja. Pri tem je uporabila posebne sonar - naprave, t. j. elektronsko napravo za »prisluškovanje« morskega dna. V lanskem poletju Je ladja opravila 3000 km poti tn zbrala veliko materiala, ki so ga do sedaj analizirali in na osnovi teh analiz je prišel Schnelder na dan s svojimi izjavami, ko je zagotovil, da so petrolejska ležišča tudi globoko pod vodo. Vprašanje je, kdaj bo človek tehnično tako pripravljen, da bo mogel s svedri vrtati na tolikšnih globinah. seben delež pri tem sta imeli dve skupini: italijansko-francoska skupina, ter ena samo francoska skupina, ki se že dolgo ukvarjata s tovrstnimi načrtovanji. Na tiskovni konferenci v palači Firenze je poljski arhitekt obrazložil, kaj je celotna ekipa napravila v tem času. Po njegovih izvajanjih so upoštevali vse priročne možnosti področja za različne dejavnosti. Dejansse so izdelali kar štiri okvirne načrte za čimvečji turistični razvoj. Vrh tega so izdelali tudi vrsto podrobnih načrtov za nekatera ožja področja, 4 so izrazito turističnega značaja. Ko so jugoslovanski krogi spoznali, da more turizem predstavljati zelo pomembno gospodarsko panogo, so se obrnili na Združene narode za pomoč, ker niso hoteli tega razvoja prepustiti krajevnim izvedencem, pač pa so hoteli vnaprej pripraviti širši okvirni pačrt, po katerem naj se krajevne možnosti načrtno izpeljejo. In rezultat tega je sedaj predloženi načrt, 4 se nanaša na Črno goro, konkretneje na Črnogorsko primorje, pa čeprav okvirni načrt zavzema tudi širše področje jadranske obale, visoko gor proti osrednji Dalmaciji. V Rimu, na tiskovni konferenci, ki jo je sklical poljski arhitekt-urbanist, sta bila tudi črnogorski tajnik za gospodars4 razvoj dr. Žarko Dragovič ter predsednica republiške ustanove za turizem SR Hrvatske Milojka Ku-frin. Jugoslovanska predstavnika sta na tiskovni konferenci izrazi a željo po mednarodnem sodelovanju pri uresničenju načrtov, 4 jih je izdelala skupina izvedencev pod vodstvom Adolfa Ciboroskega. Na tiskovni konferenci so bili predstavniki številnih italijanskih družb in ustanov, ki jih turist:č-ni razvoj neposredno ali vsaj posredno zanima. Po tiskovni konferenci se je razvila da'jša razprava, na kateri so prišle do izraza tudi možnosti sodelovanja med ita!iians4m in jugoslovanskim turizmom. | "'-I TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.30 Slov. zborovske skladbe; 9.00 Maša; 10.00 Tri orkestri; 11.15 Adamič, češnja vabi v svate; 12.00 Ljudski motivi; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Z glasbo po svetu; 15.55 Orkester Edelhagen; 17.20 Program za mladino; 18.15 S. Vartan in G Morandi; 18.30 Sodobni skladatelji; 19.00 Elektronske orgle; 19.10 Pisani balončki. 19.40 Zbor Kosovel lz Ronk: 20.00 šport; Radijska drama; 22.00 Komorne skladbe KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.00 In 19.15 Poročila; 7.10 Jutranja glasba: 8.00 Barok v glasbi; 10.00 Polke in valčki; 10.15 Orkester: 10.45 Nove plošče; 11.00 Kulturne aktualnosti; 11.30 Današnji pevci; 12.00, 12.45 in 14.00 Glasba po željah; 13.50 Turistične Informacije; 15.30 Skladatelji Danilo Švara; 16.40 Parada uspehov; 17.00 Pevci; 18.00 ln 19.30 Prenos RL; 19.00 Jazz; 22.10 Ples. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 10.15 Ura glasbe; 11.30 Baritonist G. Sou-zay; 12.00 Kontrapunkt: 13.15 Preizkušajo se diletanti; 14.45 in 15.10 Plošča za poletje; 17.05 Program za mladino; 19.40 Nogometna tekma Manchester - Milan; 21.35 Plošča za poletje; 22.20 Pianistični duo. Na tej osnovi so lahko začeli urejati novo tiskamo v Uli- ( ci Maiolica. Ta tiskarna je bila prava utrdba s trdnjavskimi vrati. Do končne ureditve te tiskarne sc natisnili nekaj številk «Dela» v «Spazzalovi tiskarni in v tiskarni dnevnika »Edinost«. Po sklepu IK KP Italije pa je moralo «Delo» takoj začeti izhajati, saj je bilo edino glasilo slovenskih komunistov. Vzdržalo je do 21. avgusta 1921, ko je prenehalo izhajati. POLLEGALNO OBDOBJE Fašističnemu pohodu na Rim 1922 je sledilo v Italiji obdobje najhujšega barbarskega nasilja. Programska zasnova «Dela» je bila oprta med drugim na trdoživem boju zoper fašizem. Težave: Leta 1924 je «Delo» sicer izhajale, vendar ga nobena trafika ni vzela v prodajo. Nobena pošta, ga ni hotela razpošiljati naslovnikom. 1) Kljub zakonom, ki so omejevali tiskovno svobodo, je obdržalo svoja upoma napredna gesla. Med najhujšimi zakoni zoper svobodni časniški tisk je bil zakon z dne 23. decembra 1925: lastnik in direktor tiskarne ter časnika sta materialno odgovarjala za njegovo časniško vsebino. Že v tem ča su je «Delo» izhajalo pollegalno Razen tega, da je bilo v stalni nevarnosti zaradi svoje uporne vsebine, je uredništvo zabredlo tudi v finančne težave, že kmalu po ustanovitvi «Dela» se pojavijo n3 njegovih straneh pozivi bralcem, da prispevajo v prid časniškemu skladu prostovoljne prispevke. Da je bilo med slovenskim prebivalstvom veliko razumevanje za slovensko komunistično glasilo, lahko sklepamo predvsem iz dvojne okoliščine. Prvič: napredujoča periodičnost in naraščajoča naklada. Najprej prihaja «Delo» na svetlo kot tednik, nato kar dvakrat tedensko s presenetljivo naklado 15 tisoč izvodov, ki Je ni dosegel tedaj noben slovenski meščanski dnevnik. Za slovensko delavstvo na tržaškem m goriškem območju je pomenilo «Delo» že pravi mali dnevnik. Šele v stiski časa ter ilegale se je moralo zadovoljiti z mesečno periodičnostjo in. po zneje, z izhajanjem po potrebi. Drugič. «Delo objavlja imena požrtvovalnih darovalcev, ki so prispevali prostovoljno in v okviru svojih gmotnih možnosti za tiskovni sklad: zrela delavska zavest. «DELO» SE UMAKNE V ILEGALO Tretje obdobje: ilegalno izhajanje «Dela». Komunistični partiji Italije ni preostala druga pot kot da se je umaknila v ilegalo. To pot je moralo ubrati'1 tudi1 «Delo». Prve ilegalne štev. «Dela» iz 1. 1926 1927 niso ohranjene. Vemo, pa, da so ga izdajali pri Ušajevih na ‘goriški Pristavi. Kaže, da je ugle dalo beli dan 6 številk. Mnogo so si prizadevali za ilegalno «Delo« predvsem Albin Vodopivec. Stant Vilhar. Polde, Teodor in Ciril U šaj. Prva ohranjena štev. ilegalnega «Dela» ima datum «januar 1928». Prirris »VI. leto v dobi črnega terorja«. Ljubljanske ilegalne izdaje. Tu je pripravil I Regent, potem ko se je bdi zatekel pred fašističnim nasiljem v Ljubljano, tri številke' prvo so tiskali v Hribarjevi tiskarni v Wolfovi ulici, ostali dve pa sta bili ciklostilno razmnoženi. Štev. z datumom 13. marec 1929 je ohranjena v fotokopiji v arhivu CK ZKS in v NUK Pariške in dunajske izdaje. Leta 1930 je prišlo »Delo« na svetlo v Parizu in na Dunaju. Iz tega časa so ohraniene prva, tretja, četrta in peta številka. Gre za XI. letnik: številka z dne 15. septembra 1930 ima podnaslov «Glasilo Komunistične stranke Italije in Jugoslavije« (izvirnik hrani NUK v Ljubljani). V isti številki «Dela» zasledimo poziv proletariata k množični revoluciji, ne pa k posameznim terorističnim akcijam; ((Teroristična akcija je orodje fa šizma in policijskih provokacij Organizirajmo revolucionarno borbo milijonskih mas delavcev, kmetov in vojakov! Za amnestijo! Za kruh in svobodo! Za sovjetsko oblast!« V Parizu je skrbel Regent, da je «Delo» več ali manj redno izhajalo in sicer v dveh oblikah, kakor navaja Regent v svojih «Spo-minih«. (2) Prva oblika je zajemala navaden format in je bilo «Delo» natisnjeno na navadnem papirju. Razen tega pa je izhajalo tudi v majhnem formatu in na zelo tankem papirju, da so ga lahko pošiljali iz Pariza po pošti v Italijo. Tudi je imel Regent v Parizu precej dela z urejevanjem komunistične revije «Stato ope-raio ». Za dunajsko «Delo» je skrbel Prežihov Voranc. Ivan Regent o-menja v svojih ((Spominih«, da je obstajal načrt, da bi postalo »De lo» tudi glasilo KP Avstrije, do česar pa ni prišlo. Tudi ni bila uresničena zamisel, da bi «Delo» tiskali po Dunaju v Celovcu. (3) Obdobje 1934 - 1940. Iz leta 1934 so ohranjene naslednje številke »Dela«; 2-3 maj . junij; 4-5 september - oktober. Nadaljnje izdaje: 8 julij, 9. avgust, 10.-11. okto ber-november. V širjenju podnaslova odseva rastoča veljava ((Dela«. Prve tri številke vsebujejo namreč podnaslov: «Skupno glasilo centralnih odborov Komuni stične stranke Jugoslavije in Komunistične stranke Italije«, od četrte številke dalje pa: «Skupno gla. silo Komunistične stranke Italije in Komunistične stranke Jugoslavije«. Iz leta 1935 je ohranjena samo ena številka. Hrani jo arhiv CK ZKJ v Beogradu. V času 1935 je »Delo« umolknilo. Zaradi vedno večjih materialnih, pa tudi drugih težav je bilo njegovo Izhajanje praktično onemogočeno. Težave so bile tudi pri razpečevanju, čeprav je bilo na vsakem izvodu natisnjeno priporočilo: »Ko prečrtaš, daj naprej«. Od leta 1937 do 1940 pa je izdajal «Delo» (po vipavskih izdajah v Renčah in Volčji Dragi) Pinko Tomažič v Mejah pod Že-kancem. Te izdaje niso ohranjene. Maja 1940 je «Delo» prenehalo izhajati. Konec 1941 je bil Pinko Tomažič, zadnji urednik «Dela» v tem obdobju obsojen na smrt. Razen drugega ga je močno bremenila obtožnica, da je izdajal ile. galno komunistično glasilo »Dalo«. V ČASU PARTIZANSKE PUBLICISTIKE V obdobju NOB se nadaljuje publicistična epopeja «Dela», ko se pojavi 1. 1941 kot glasilo CK KPS Izšlo je osem številk. Prve tri iz leta 1941 in 1942 so bile natisnjene v tiskarni Podmornica na Viču pri Ljubljani. Največ zaslug za tiskanje «Dela» so imeli tedaj Kudiš, Pleško, Burič, Majda Vrhovnik in Dušan Kraigher. Junijsko številko, »DELA« (3) so natisnili v tiskarni «Toneta Tomšiča« v Šubičevi ulici v Ljubljani tik pred nosom fašistična kvesture. Tiskarno so odkrili šele "po devetih mesecih uspešnega dela Ta številka «Dela» je bila tiskana tudi v Ko- iiimiittimiiiiimriiiiiiMiiiiiMiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiii, Ungaretti na obisku v ZDA NEW YORK, 14. - Italijanski pesnik Giuseppe Ungaretti je na obisku v ZDA. Včeraj so mu priredili sprejem v parku muzeja Harvardskega vseučilišča v Bostonu. Sprejema se je udeležilo kakih 350 povabljencev, ki jih je na sprejem povabil italijanski konzul v Bostonu, ki je sprejem tudi organiziral. Sprejema so se udeležili predstavniki kulturnega življenja, pisatelji in univerzitetni profesorji. Guverner zvezne države Massachusetts je italijanskemu pesniku poklonil dva zlata zapestna gumba z državnim grbom. Ungaretti je spregovoril na kratko, da bi se zahvalil za sprejem in je zelo zavzetemu občinstvu recitiral nekaj svojih pesmi. Ungarettija je povabilo za mesec dni v ZDA Harvardsko vseučilišče. Doslej ie Ungaretti obiskal več mest ZDA. V domovino se bo vrnil proti koncu meseca. ČETRTEK, 15. MAJA 1969 II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13,30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošča za poletje; 10.00 Radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 12.15 Pisan spored; 13.35 Program z Milvo; 14.00 Juke box; 15.35 Kolesa in motorji; 16.00 Teden aktualnosti; 17.30 Glasba in šport; 19.00 Pevec med množico; 20.11 Glasbeno tekmovanje; 21.10 Roman; 21.45 Skladbe za godala. III. PROGRAM 11.10 Straussovi poemi; 12.10 Čajkovski, Slovanska koračnica; 13.00 Beethoven ln Viotti; 14.00 Tenorista Caruso in Del Monaco; 15.15 Haydnove skladbe; 15.30 Baritonist Elio Battaglia; 17.10 Nove knjige; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Koncert; 20.00 G. Schehade: Uemlgrato dl Brisbane FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.40 Sodobna ital. glasba; 10.20 Klavirske skladbe; 11.55 Glasba Izven programa; 12.30 Portret avtorja: Ghedtni; 13.05 Telemanov Pasion. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00 In 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.25 Telesna vzgoja; 7.45 Inform. 8.55 Anton Aškerc; 9.25 Resna oddaja; 8.08 Operna matineja: glasba; 10.16 Pri vas doma; 12.10 Iz Poličevega »Desetega brata«; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pi- orkestri; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Mladinske pesmi; 14.25 Operetne melodije; 14.45 »Mehurčki«; 15.40 Pianist P. ši-vic; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Simf. koncert; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Iz naših studiov; 18.45 Naš! znanstveniki; 19.15 Metka Štok; 20.00 Domače pesmi; 21.00 Hol-derlinova lirika; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Francoska glasba; 23.00 Pri tujih radijskih postajah; 23.30 Zabavna glasba. ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Poljudna znanost; 13.00 V avtomobilu; 13.30 Dnevnik; 14.00 Program za vojsko; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Kmetijska oddaja; 19.15 šport; 19.40 Nogomet Manchester - Milan, v odmoru ob 20.30 Dnevnik: 21.40 «Quel negozio di Plazza Navona«; 23.15 Dnevnik. II. KANAL 17.30 Konjske dirke; 18.00 P. Storelli: Le gocce; 19.00 Nemščina; 21.00 Dnevnik; 21.15 A che giuoco giochiamo; 22.30 Znanost in tehnika JUG TELEVIZIJA 9.35 in 14.45 TV v šoli; 10.30 in 15.40 Nemščina; 11.00 Angleščina; 16.10 Splošna izobrazba; 17.45 Pionirski dnevnik; 18.15 Zbor »Stane žagar«; 18.45 Turobna jesen - film; 19.40 in 20.45 Manchester: Manchester United -Milan (nogomet); 21.30 Cikcak; 21.45 A. Marodič: Nevesta; 22.25 3—2—1. zarjih. Četrto številko pa so v celoti tiskali v Kozarjih. Zadnjo, peto izdajo pa so natisnili v Kozarjih in v tiskarni Toneta Tomšiča. Vse številke partizanskih izdaj «Dela» so ohranjene. Po ((Delu« je postala v obdobju partizanske pubicistike osrednje glasilo CK KPS »Ljudska pravica«. OBLIKOVAVCI NOTRANJE IN ZUNANJE PODOBE Izdajatelj in urednik «Dela» je bil najprej Ivan Regent. V drugem letniku se poraja kot izdajatelj Izvrševalni odbor Komunistične stranke Italije. Kot odgovorni uredniki se vrstijo Josip Tuntar, svoječasno urednik časnika #11 Lavoratore«, nadalje A. Velloni, E. Gemnari, A. Marabini, G. Bellonl in Vekoslav Rovan. Osrednja postava in gibalna sila v ideološkem usmerjevanju in revolucionarni publicistični plodovitosti je bil vsekakor Ivan Regent. Kjer je le mogel, je obnavljal »Delo« in ga sproti poživljal. S tem je ohranjal kontinuiteto s Trstom, kamor je prihajal časnik po ilegalnih poteh. Pozimi 1923 je ustanovil Regent nov Pokrajinski odbor za Primorsko, ki ga je vodil kot sekretar do jeseni 1926. V maju 1927 leta se je umaknil zaradi fašističnega pritiska v Ljubljano. Cez dve leti je odpotoval v Pariz, od koder s« je zaradi izgona zatekel najprej v Bruselj, nato preko Berlina v Moskvo. Pod Regentovim uredniškim vod. stvom je «Delo» od vsega začetka vztrajno in dosledno zagovarjalo idejo o ustanovitvi komunistične stranke (4) Pomemben, obsežen ter smiselno bogat je Regentov aktualni publicistični delež v stolp-cih »Dela«. O socializmu in nacionalizmu piše; o socializmu in razredih; o jadranskem vprašanju; o tem, ali je proletariat zrel za revolucijo; o pogajanjih jugoslovanske ter italijanske buržoazne vlade za sporazum o mejah. Til pripominja Regent, da proletariat ne potrebuje njihovega sporazuma, ker se je delovno ljudstvo med seboj sporazumelo že tedaj, ko je pristopilo k Tretji internacionali. Nadalje razpravlja Regent o reakciji in revoluciji, o «naših pravicah in dolžnostih« s poudarkom, da je »naša zvezda vodnica komunizem«. Omeniti je med drugim še njegove članke o ureditvi pravnih razmer v Julijski krajini, o mednarodni solidarnosti proletariata, o tržaški Delavski zbornici in Zvezi slovenskih učiteljskih društev v Trstu, o razkolu in razkolnikih (pred strankinim kongresom), o ekstremistih ali komunistih, o stanju in nalogah po socialističnem kongresu v Livornu. Nedvomno je zelo poučen Regentov prispevek o tem, «kako smo zasedli ”11 Lavoratore”«. Načelna, revolucionarna misel jasno odseva iz nadaljnjih Regentovih čiankov o ((komunizmu — veri in moči prijateljstva Julijske krajine«; o obletnici proletarske revolucije, id je komunistična revolucija; o tem, da «je treba zmagati« in da je «treba pokopati buržoazijo; o delavskih zadrugah za Trst, Istro in Furlanijo; o osvobojeni meščanski Irski z vzklikom «živela sovjetska republika irskih delavcev in kmetov«; o pohodu proletariata in zadnjih naporih buržoazije; o znamenjih nove reakcionarne ofenzive; o nacionalizmu kot največjem sovražniku ljudstva; o avstrijski krizi in zapadnem imperializmu; o dogodkih po grškem porazu; o razkolu v socialistični stranki Italije; o komunistični konferenci v Kolnu; o buržoazni Evropi, ki drvi v propast. Ponorčuje se iz buržoaznih mogotcev, ki govore o «na smrt obsojenemu komunizmu». Razen tega razglablja o trdnem prepričanju, da se ne da «vkleniti proletarska misel in ne uničiti vera v našo zmago« in »da ni mogoče izbrisati prvomajniškega ideala mednarodne proletarske solidarnosti in komunizma«. Sledijo Regentovi članki, ki se nanašajo na kaos domače reakcije, na odnose med proletariatom in fašističnimi sindikati; na varčevanje fašistovske vlade, ki je prototip malomeščanske ideologije; nadalje na social-demokratično internacionalo itd. (5) Glavni sodelavec pri «Delu» je bil Jože Pahor. L. 1919 se je pojavil v Ljubljani kot demobiliziran koroški prostovoljec. V avgustu 1920 je sodeloval pri «Delu>». Bil je izvrsten časnikar. Ponudil! so mu uredništvo ((Delavske Slovenije«, slovenskega komunističnega glasila v Ameriki, kar pa je odklonil. Ni maral pustiti na cedilu tržaških revolucionarnih delavskih množic. Vnet sodelavec je bil v tem publicističnem krogu tudi Vladimir Martelanc, poznejši sodelavec pri ((Sodobnosti«. V času NOB pa so največ pisali za «Delo» Edvard Kardelj, Boris Kidrič, Miha Marinko, Boris Ziherl in Aleš Bebler. Revolucionarno «Delo» se je ta čas od leta 1920 dalje razdajalo v bojih in izgorevanju za stvar slovenskega razredno zavednega proletariata Svoje Vstajenje je doživelo 1. maja 1959, ko sta se dnevnika « Slovenski poročevalec » m »Ljudska pravica . Borba« združila v »Delo«; danes osrednji slovenski dnevnik s presenetljivo naklado okrog 83.000 izvodov, najvišjo ustaljeno slovensko dnevniško publiciteto. Dr. FRAN VATOVEC 1) Ivan Regent: Spomini. Primor-skl dnevnik 12. junija 1968. 2) Ivan Regent: Prav tam. Primorski dnevnik 29. junija 1968. 3) Po pričevanju časnikarja Draga Vresnika, ki mu je o tem pripovedoval Prežihov Voranc. 4) Ivan Regent: O socialističnem in komunističnem gibanju v Ju-lijski krajini in Istri. (Progresivna Slovenija, Trst in Koro ška); Murska Sobota 1964, str. 57 5) «Delo» 1920: 20. febr.; 5. m 12. marca; 16. aprila; 16. in 21. maja; 28- jul.; 4. in 9. avg.; 1. sept.; 24. decembra. 1921: 7., 10. in 28. jan.; 3. febr.; 7. nov.; 9. in 15. dec. 1922: 11. marca; 8. in 15. junija; 7. sept.; 5. in 12. okt, 1923: 5., 12. in 26. aprila; 10., 17. in 31. maja. Dr. Fran Vatovec: neiserpno publicističko stvara-laštvo Ivana Regenta. Novinar- stvo (Beograd), štev. 1.-2. leta 1968, Str. 111-118. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 26, najnižja 17.8, ob 19. uri 24.1 stopinje, zračni tlak 1019,1 pada, veter 5 km severovzhodnik, vlaga 68 odst., nebo 3/10 pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 18.8 stop. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 15. VNEBOHOD - Sonce vzide ob 4.34 in zatone 19.29 — Dolž na dneva 14.55 - " na vzide ob 3.43 iti zatone ob Jutri, PETEK, 1*. “»1» JANEZ NEP. V PROTEST PROTI PREKINITVI POGAJANJ NA INTERSINDU Triurna enotna stavka v Sv. Marku in sprevod delavcev po mestnih ulicah Odposlanstvo delavcev pri županu Spacciniju, ki je takoj stopil v stik z Rimom Delavci med stavko pred županstvom Z DEBATNEGA VEČERA V KULTURNEM DOMU Pozitivne strani in neznanke reforme zrelostnih izpitov Tehtne ugotovitve prof. Sobana glede dosedanjega in novega načina maturitetnih izpitov - Mnenje predstavnika staršev - Zadovoljstvo in pomisleki študentov Kot smo že poročali, je bila v torek zvečer v Slovenskem klubu zanimiva debata o reformi zrelostnih izpitov na italijanskih višjih srednjih šolah, ki so jo izvedli z zakonskim odlokom 15. februarja 1969, št. 2» ih zakonom 5. aprila 1969, št. 119. IGub je povabil v Gregorčičevo dvorano dva profesorja, zastopnika staršev maturantov ter dva maturanta, ki so reformo na različne načine o-cenili. Po uvodnih besedah predsednika kluba prof. Vlada Turine je imel prvi referat prof. Stanislav Soban, ki je na začetku ugotovil zgreše-nost dosedanjega sistema matur. Po mnenju prof Sobana je bil sistem zgrešen iz pedagoškega vidika, ker je šlo v bistvu za ponovno preverjanje in ocenjevanje kandidatovega znanja v posameznih predmetih, kar pa so že storili profesorji, ki so med šolskim letom kandidata učili. Zgrešen je bil tudi iz psihološkega vidika, ker je moral kandidat, ki je bil že utrujen od celotnega šolskega dela, ponovno na. peti vse sile ter ponoviti vso snov zadnjega leta ter nekatera poglavja iz snovi prejšnjih let. Zato je bil izid mature — meni prof. Soban — preveč odvisen od spomina, trenutnega razpoloženja in sreče. Zgrešen je bil dalje iz socialnega stališča, ker so razlike med učnimi metodami šole ter načinom spraševanja in ocenjevanja raznih maturitetnih komisij skrbele starše kandidatov ter rušile njih zaupanje v šolo Končno je bil sistem zgrešen iz pravnega vidika, ker ni prišla do izraza zakonska zahteva po kole gialnem ocenjevanju kandidatovih izdelkov in odgovorov ter njegove zrelosti. Prof. Soban je zavrnil predlog, da bi mature kratkomalo odpravili. Včeraj so delavci ladjedelnice Sv. Marka zopet stavkali, ker so se dejansko prenehala na Intersindu pogajanja med predstavnikom Fincan-tieri in predstavniki kovinarjev CGIL, CISL in CCdL. Delavci so stavkali tri ure od 8.30 do 11.30. Ob 8.30 uri so odšli iz ladjedelnice v sprevodu skozi Sv. Jakob, na Trg Garibaldi in po osrednjih ulicah na Trg Unita. Tu so se delavci ustavili pred županstvom, da bi poslali k županu Spacciniju odposlanstvo za pogovor z njim. Ker pa je bil medtem župan na otvoritveni ceremoniji otroškega vrtca na Pončani, so ga morali dolgo čakati. Del de iavcev je posedel po tleh in tolkel po pločevinastih «bobnih» (pravza prav posodah za olje) tako močno da je ta ropot vse preglušil. Drugi delavci pa so mimo čakali na prihod župana. niiiimiiitiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiimuiiiiiiiiimmiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimmmiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiii Končno se je župan vrnil s cere monije, sprejel delavce in se z njimi pogovarjal o položaju v ladjedelnici Sv. Marka. Poročilo, ki nam ga je poslalo županstvo, pravi, da je župan takoj obvestil o tem vprašanju predsednika vlade Rumorja ministra za proračun in načrtovanje Pretija, ministra za državne u-deležbe Forlanija, ministra za industrijo Tanassija in tajnika CIPF, Malfattija. župan je zahteval oa vladnih predstavnikov — kar zahtevajo tudi sindikalne organizacije — takojšnjo obnovitev pogajanj na pri stojnem ministrstvu za dokončno ureditev vprašanja podjetja Arze nal . Sv. Marko. Delavci, ki so se vrnili s pogovora z županom, pa so dejali, da je njihov položaj zelo resen, da tisti, ki niso vključeni v proizvod njo, dobivajo komaj 50.000 lir na mesec ter da bodo oblasti in med njimi tudi sam župan odgovorne za morebitne hujše posledice, če se stvar ne reši. Po povratku odpo slancev od župana so delavci odšli po Korzu Italija, čez Trg Goldoni Trg Stare Mitnice in Trg Garibaldi nazaj v ladjedelnico. SEJA MILJSKEGA OBČINSKEGA SVETA Ugodno mnenje za razširitev «Aquile» toda z zahtevo po nekaterih zagotovilih Za predstavnika občine v upravnem svetu EPIT izvoljen župan - Miljski odbor se bo uradno udeležil odkritja spomenika padlim v Zgoniku Sinoči je bila v Miljah seja ob- činskega sveta, ki je odobril raz ne upravne sklepe in imenoval občinske zastopnike v nekaterih ustanovah, glavni del seje pa je bil posvečen razpravi o načrtu za razširitev čistilnice Aquila. Za postavitev novih rezervoarjev in skladišč, naprav- za ustekleničenje plina ter kerozena je vodstvo Aquile izbralo ravninsko področje v bo-nifiki pri Orehu, ki zavzema skupno 225.000 kv. m površine. Zupan je dejal, da so na to pristale sindikalne organizacije in pristojne oblasti, ker se zavedajo, da se čistilnica mora razširiti m povečati svojo produkcijo, sicer bi zašla v velike težave. Dokazano je namreč, da v sedanjih razmerah mora vsaka čistilnica predelati letno 5 milijonov ton nafte, sicer nastajeno težave, ki lahko privedejo do zapore. Ravnatelj Aquile je v razgovoru z županom in predstavniki svetovalskih skupin ter sindikatov obrazložil te probleme in dejal, da bo z razširitvijo dejavnosti lahko zagotovljeno dosedanje število zaposlenih delavcev. Na pripombo demokristjanskega svetovalca Birse, ki je dejal, da bi ta problem bilo treba razpravljati skupno z vprašanjem nove čistilnice «Vincor#, je I župan odgovoril, da gre za dve raz- SEJA DEŽELNEGA SVETA Odobritev treh zakonskih osnutkov za ponovno finansiranje zakonov Odbor je odobril tudi nekaj sklepov o deželnih prispevkih v razne namene Deželni odbor 'je na svoji zadnji seji odobril tri zakonske osnutke za finansiranje treh že veljavnih zakonov, ki so se pokazali v zadnjih letih za zelo koristne. Dva zakonska osnutka, ki ju je predlagal odbornik za šolstvo in kulturno dejavnost Just, se tičeta šolstva Gre za deželni zakon štev. 22 iz leta 1965 o ukrepih za gradnjo šol in za zakon štev. 10 iz leta 1966 o ukrepih za šolske infrastrukture. Prvi zakon je ugodno vplival na razvoj šolskih gradenj v štirih letih, odkar je v veljavi. Na podlagi tega zakona daje lahko deželna uprava pokrajinam in občinam prispevke v kapitalu in za kritje obresti za gradnjo, širjenje in obnovo poslopij, namenjenih za strokovno šolstvo. Dežela lahko daje te prispevke pokrajinam, občinam m javnim ustanovam tudi za gradnjo, razširitev in obnavljanje poslopij, namenjenih za otroške vrtce. Drugi zakonski osnutek predvideva prispevke občinam, pokrajinam in drugim ustanovam za gradnjo urejevanje, razširitev in obnavljanje poslopij, namenjenih za dijaške domove, menze, okrepčevalnice in rekreacijske prostore za študente kakor tudi prispevke za opremo poslopij. Prispevke so dajali enkratno v višini 50 odstotkov izdatka, ali pa za dobo dvajset let v višini pet odstotkov posojila, to je za plačevanje obresti. Tretji zakonski osnutek za ponovno finansiranje zakona štev. 22 iz leta 1966 se nanaša na socialno rehabilitacijo telesno in duševno pohabljenih. Z novim zakonskim osnutkom bodo zakon spopolnili. Na predlog odbornika za kmetijstvo Comellija je odbor pooblastil 340 miliionov lir izdatka za posege, ki jih bo opravilo deželno kmetijsko ravnateljstvo za obnovo proizvodne dejavnosti kmetijskih posestev, prizadetih po naravnih nesrečah in ujmah. Prispevki se nanašajo na zakon štev. 33 iz leta 1965, katerega člen 3 pridvideva ukrepe v prid kmečkim posestvom, ki so utrpela škodo. Na predlog odbornika Comellija so odobrili tudi sklep o podelitvi 1.900.000 lir melioracijskemu konzorciju Celli-na - Meduna za melioracijska dela. Na predlog odbornika za socialno skrbstvo in obrt Stopperja so odobrili sklep o prispevku občini Ravascletto za plačevanje najemnin družinam, ki so jih morali izseliti iz ogroženih hiš. Zatem je odbor odobril razne sklepe o potrditvi odlokov odborništva javnih del Masutta o raznih prispevkih nekaterim občinam za zaščitna dela. Med temi občinami so tudi Srednje, Dunja, Fojda in Podbo-nesec. Končno je odbor odobril sklep odborništva za javna dela o deželnem prispevku 7.800.000 lir za obnovitev ogroženega zidu v Ulici Baiardi v tržaški občini. Od jutri velja poletni urnik! Jutri stopi v veljavo poletni urnik za trgovine. Od tega datuma dalje bodo vse trgovine pričenjale popoldanski delovni urnik pol ure kasneje kakor po sedanjem urniku, ter podaljšale poslovanje za prav toliko v večernih urah. Za vrsto trgovin ostane v veljavi sedanji urnik: to velja za trgovine in skladišča gradbenega materiala, z avtomobili, nadomestnimi deli in pritiklinami, za prodajalne električnih artiklov in naprav za vodne in plinske napeljave, za trgovine z železnino, kovinami in industrijskimi stroji ter za skladišča ledu. Nekatere trgovine, med temi prodajalne barv, lakov, tapetnega papirja in podobno, pa poslujejo po poletnem urniku že od 1. marca letos. Danes, na vnebohod, bodo trgovine ves dan zaprte, z izjemo mlekarn (7.-12.), cvetličarn (8.-13.) in slaščičarn (8.-21.30). lični zadevi, ker je za razširitev čistilnice Aquila že izdelan podroben načrt, medtem ko ni še nobenega konkretnega načrta in predloga glede čistilnice Vincor. Predstavnik komunistične skupine Ni-colini je izigvil, da njegova skupina sprejema načelo, da se čistilnica Aquila''razširi, v upanju, da bo z njenim nadaljnjim razvojem zagotovljena zaposlitev večjega števila delavcev. Predstavnik socialistične skupine Robba je pripomnil, da bi z večjem veseljem razpravljali o gradnji industrijskih obratov pri Orehu, ki bi zagotovili zaposlitev večjega števila delavcev, toda čistilnica Aquila je tam že toliko let in bi bile lahko nastale velike težave, če ne bi imela možnosti razširitve svoje dejavnosti. Zupan je še poudaril, da je treba v besedilo sklepa občinskega sveta vključiti tri glavne zahteve. o katerih je običajno govoril z ravnateljem Aquile, in sicer zahtevo po zagotovilu glede varnostnih naprav, zagotovilo glede ukrepov proti onesnaženju zraka in voda in zagotovilo glede zaposlitve večjega števila delovne sile, zlasti mladine, s preusmeritvijo dejavnosti čistilnice v industrijo za predelovanje petrolejskih derivatov. Občinski svet je soglasno izrekel ugodno mnenje, nato pa je soglasno izvolil župana Gastoneja Milla za zastopnika miljske občine v upravnem svetu EPIT. Za predstavnike občine v šolskem patronatu so bili izvoljeni Gino Fon-tanot, Dario Robba in Luigi Vanon. Občinski svet je ob koncu seje tudi potrdil imenovanje predstavnikov raznih organizacij in ustanov v mladinski konzulti. ki se bo prvič sestala 20. maja, in sklep glede ureditve in popravil poljskih poti. Ob koncu je župan še sporočil, da se bo skupno z občinskimi odborniki uradno udeležil svečanega odkritja spomenika padlim za osvoboditev v Zgoniku in je povabil tudi predstavnike svetovalskih skupin, naj se te svečanosti udeležijo. Prihodnja seja bo v sredo in bo verjetno prišel na dnevni red občinski proračun za letošnje leto. ški oddelek s prognozo okrevanja v 20 dneh. Zasedanje o vzdrževanju strojev in tehničnih naprav Jutri dopoldne se bo na pomorski postaji začelo dvodnevno strokovno zasedanje o vzdrževanju strojev in tehničnih naprav, ki ga organizirata Italijansko združenje strokovnjakov, veščih omenjene tehnike, ter tržaški Center za razvoj gospodarstva. Otvoritvena slovesnost bo v dvorani «Enal» ob 9.30. Približno uro za tem se bo pričelo pravo strokovno zasedanje. Važno obvestilo KZ dvolastnikom Odbor solidarnosti z grškim ljudstvom Tržaški odbor solidarnosti z grškim ljudstvom, ki je bil nedavno ustanovljen s pristopom demokratičnih tržaških sil, je na seji 13. t.m. izbral za svojega predsednika prof. inž. Roberta Costo, za tajnika prof. Vita Grassa in za upravnico politično preganjanko in bivšo deportiranko Margherito Pra-tolongo. Spričo zaostrovanja političnih zločinov v Grčiji nad rodoljubi in borci, vabi odbor vsa demokratična gibanja, ljudske organizacije in tovarniške odbore, da prijavijo svoj pristop na Centru za kulturne zveze z inozemstvom v Ul. Torrebianca 13. Dijaka je povozil Giorgio Derganz, 12-letni dijak iz Farnejev 36, je včeraj popoldne ob 16. uri postal žrtev prometne nesreče pred državno srednjo šolo v Miljah, kjer obiskuje pouk. Deček je neprevidno prečkal cesto v bližini zebrastega prehoda za pešce, ko je mimo privozil s svojim avtom fiat 600 z evidenčno tablico TS 48510 37-ietni tesar Antonio Birnberg iz Milj, Ul. Alighieri 12 ter ga podrl. Pri padcu se je mali Giorgio hudo potolkel po glavi ter grodnici. 'A rešilnim avtom Rdečega križa so ga odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirur- Kmečka zveza opozarja dvolastnike, ki nameravajo sekati drva na jugoslovanskem področju, naj pravočasno predložijo prošnje. V ta namen naj se javijo v pisarni Kmečke zveze, Ul. Geppa 9 med uradnimi urami (od 8. do 14., ob četrtkih pa od 8. do 12. in od 15. do 18.). S seboj naj prinesejo dvo-lastniško knjižico ter številke parcel. Poleg osebnih podatkov je namreč treba navesti v prošnji številko parcele, na kateri nameravajo sekati, katastrsko občino, pod katero parcela spada ter površino parcele in količino drv. Prošnje bomo sprejemali do 14. junija. Tajništvo Kmečke zveze «Teatro Stabile» nocoj v Ljubljani Tržaško gledališče Teatro Stabile gostuje danes zvečer v Ljubljani s Tomizzovo komedijo »Bertoldova zgodba# v režiji Giovannija Pot'ja. Temu gostovanju v slovenski prestolnici bo prihodnji mesec sledilo gostovanje ljubljanske Drame v tr_ žaškem Avditoriju z Ajshilovo «Ore-stiado# v režiji Mileta Koruna. Jutri, v petek, bo gledališče Teatro Stable uprizorilo komedijo «Bertoldova zgodba# še na Reki, po- Ta rešitev bi bila najkrajša — je dejal — vendar ni sprejemljiva, ker bi nasprotovala ustavi in vsemu pravnemu redu, poleg tega pa še pedagoškim načelom, kajti končni izpit pomeni za dijake tudi pobude za marljivo učenje. Uspeh pri tern izpitu pa daje kandidatom tisto zadoščenje in tisti občutek zmage, ki sta najlepše priznanje in nagrada za njihovo delo. Kot prvi govornik je prof. Soban natančno analiziral potek reformirane mature, ki bo šla preko treh preizkušenj: prvi preizkusni kamen bo učni uspeh na koncu šolskega leta, o katerem bodo odločali pro fesorji, ki so dijaka poučevali in ga zato dobro poznajo; drugi preizkusni kamen bo pismeni izpit, in sicer dve nalogi, ki jih bo morala pregledati in oceniti celotna maturitetna komisija; in tretjič, ustni izpit ali kolokvij, kot ga imenuje zakon. Odpravljeno bo podrobno spraševanje iz vseh predmetov, ki ga bo nadomestil enkratni razgovor med kandidatom in celotno komi- sijo o vprašanjih, ki spadajo v dva učna predmeta Iz kolokvija bo ko misija spoznala, kako je kandidat kulturno razgledan, kako zna znov podajati, kako si zna pomagati z logičnim sklepanjem, kako zna kritično presojati dejstva in mnenja ter zagovarjati svoje prepričanje. Na koncu vseh izpitov — je še povedal prof. Soban — bo komisija proglasila zrelost ali nezrelost kandidata, upoštevajoč ves potek njegovega šolanja ter izide vseh skušenj zrelostnega izpita. V pozitivnem primeru bo ocena ena sama, izražena s točkami od 36 do 60 (vsakdo od šestih komisarjev bo namreč lahko dal od 6 do 10 točk). Prof. Soban je tudi skušal odgovoriti na vprašanje, kako lahko šola, starši in iavno mnenje pomagajo našim maturantom, ki jih je pozval, naj se ne bojijo mature. Vsekakor bo potrebno tudi z novo obliko mature, pridno, vztrajno in sistematično delo ter zanimanje za splošno kulturo in poklicno izobraz. bo v šoli in izven nje* " Prof. Egidij Košuta je v svojem referatu uvodoma ugotovil tesno po. vezavo med zrelostnim izpitom in celotnim ustrojem višje srednje šo le, pa tudi povezavo s splošnim problemom italijanskega višjega šolstva m reformo univerze. Ker pa je šola družbena ustanova, ki mora nuditi ustrezno izobrazbo vsem državljanom ter mora skrbeti tudi za izobrazbo vseh tistih kadrov, ki so družbi potrebni, nastaja tudi družbeni problem, in nato še politični problem, ker mora družba zagotoviti izobraževanje vsem, ne glede na socialni izvor. Prof. Košuta se je ustavil ob pro. blemu privatnih šolskih zavodov nato pa orisal značilnosti nove mature. V tej zvezi je omenil kritične pripombe nekaterih italijanskih šolnikov ter izrazil mnenje, da bi moralo postati za bodoče profesorje obvezno tudi neko pedagoško in psihološko znanje, ki je za ugotavlja nje zrelosti, kot ga predvideva nova matura, neobhodno potrebno. Po mnenju prof. Košute pa bi bilo najbolje, če bi maturo odpravili in jo nadomestili z vstopnim izpitom na univerzo. Mnenje staršev je na debati za stopal g. Srečko Suman, ki je na začetku dejal, da je bila matura o.1 nekdaj tisti preizkusni kamen, ki so se ga ne samo dijaki, ampak tudi starši bali, saj je bilo od izida izpita odvisno nadaljnje šolanje in nadaljnje življenje prizadetih. Neuspeh je pomenil najmanj izgubo enega leta na času in seveda š.J eno leto skrbi in stroškov za starše Po mnenju g. Sumana je reforma za dijake ugodna, ker bodo izprašani iz manj predmetov. Istočasno pa je zastopnik staršev izrazil svojo zaskrbljenost zaradi odprave jesenskih popravnih izpitov Na ta način bi se lahko zgodilo, je dejal, da bi kandidat izgubil dragoceno leto morda samo zaradi pomanjkljivega znanja iz enega sa mega predmeta. Na vrsti sta bila nato predstavni. ka maturantov. Nevica Lukeševa, ki je brala sestavek svojega sošolca Petra Suhadolca, je začela referat z ugotovitvijo, da je bil dosedanji sistem zrelostnih izpitov za dijake je v tem, da zadeva reforma le del šolskega pouka, in sicer zaključno fazo, medtem ko ostajata šolski program in način poučevanja nespremenjena, kar bi utegnilo povzročati maturantom resne težave. Ko lokvij ostaja neznanka, ker so še neznani kriteriji ugotavljanja kand! aatove zrelosti Maturantka je tudi kritizirala sestavo maturitetne komisije, ki ostaja v bistvu nespremenjena. Med petimi člani bo le en profesor, ki je kandidata poučeval. Lukeševa je predlagala, naj bi kandidata izpraševal njegov predmetni profesor, eden ali dva zunanja člana pa bi lahko nadzorovala objektivni potek izpraševanja. Vsekakor je pozitivno dejstvo — je zaključila Lukeševa — da je do reforme končno prišlo. Kaj bo prinesla nova matura dobrega, kaj pa slabega, bomo lahko presodili šele konec julija. Upati je le, da reforma ne bo ostala pri strehi, temveč zajela tudi temelje. Maturant Zorko Spetič je vključil problem reforme mature v splošen problem italijanskega šolstva ter italijanske družbe. Posebno je tudi poudaril pomen dijaškega gibanja na Tržaškem, ki je prvič privedlo do sodelovanja med italijanskimi in slovenskimi dijaki. O sami reformi je dejal, da je na prvi pogled sprejemljiva, predvsem zaradi nove o-blike ugotavljanja dijakove zrelosti Dijaki — je dejal Spetič — gledamo z zaupanjem na kolokvij, ker smo prepričani, da se pri tem lahko naj bolje uveljavi naša zrelost in osebnost, ne pa nocionistično znanje Obenem pa izražamo našo zaskrb ljenost glede pripravljenosti profesorjev pri tej novi metodi izpraše vanja. že prejšnja leta — je ugotovil maturant — so namreč profesorji trdili, da bodo izpraševali v obliki kolokvija, v praksi pa do. tega ni prišlo. Spetič je orisal svoje pomisleke glede načina, kako je bila reforma-izvedena. Po njegovem mnenju bi moralo priti do reforme najprej na univerzi, kjer naj bi vzgajali take -profesorje, ki bi se znali vživeti v današnje razmere in ki bi znali podajati dijakom snov na način, ki bi ustrezal modernemu sistemu pou čevanja. Spetič je izrazil tudi svo je zadovoljstvo zaradi odprave je senskega izpita ter trdil, da bodo hodili dijaki na maturo ne več kot sodi, natrpani z znanjem, temveč kot zreli dijaki, ki bodo pokazali predvseng svoje razumske sposobnosti. " Po referatih se je razvila med maloštevilnim občinstvom živahna debata, ki je problem reforme mature osvetlila iz različnih zornih kotov t. m. tem ko je prejšnji mesec z njo go-stovalo v Izoli, v Pulju, v Dinja- I prava muka. Iz tega vidika je re-nu, v Rovinju, v Labinu in v Pi. forma mature brez dvoma pozitiv-ranu. 1 na, ima pa tudi svoje napake. Prva VČERAJ PRI SV. JAKOBU OTVORITEV NOVEGA OTROŠKEGA VRTCA Govor župana ob prisotnosti vladnega komisarja in šolskih oblasti Ob prisotnosti vladnega komi- | otroških vrtcev še nadalje krepi sarja Čappellinija, šolskega skrbnika Angiolettija, župana Spacci-nija in nekaterih občinskih odbornikov je bila včeraj uradna otvoritev novega otroškega vrtca pri Sv. Jakobu, Ul. Pončana, ki pa deluje že od začetka šolskega leta. Sedaj ima tržaška občina 18 o-troških vrtcev z 79 sekcijami. Poleg tega pa občina načrtuje gradnjo še treh novih vrtcev v Ško-ljetu, Ul. Flavia in v Kjadinu -Sv. Alojzu. V svojem nagovoru je župan poudaril, da občinska uprava stremi za tem, da z gradnjo novih te važne socialne storitve, ki so namenjene otrokom in njihovi predšolski vzgoji. Župan je pri tem izjavil, da se Trst lahko ponaša s svojimi otroškimi vrtci, čeprav ambientalni pogoji in vedno večje potrebe še ne zadovoljujejo potreb, kot bi si vsi to želeli. Župan je nadalje omenil težke pogoje otroškega vrtca v lem obljudenem mestnem delu v prejšnjih letih in se je pri tem zahvalil vsemu osebju vrtca, občinskim načrtovalcem in graditeljem nove zgradbe. Ob otvoritvi so -otroci poklonili gostom šopek šmarnic, kar je dalo svečanosti še bolj topel izraz. Naztonaie 16.00 «Tom e Jerry, c’era due volte#. Slikanice. Grattacielo 16.00 «La ruota di scor-ta della signora Blasson#. Shirley MacLa ne, Richard Attenborough, James Booth, Technicolor. Fenice 16.00 «E1 Verdugo#. J-'m Brovvn, Raquel VVelch, Burt Rei-nolds. Prepovedano mladini pod 14. letom. Eden !5.qo «Thercse and Isabelle# Michele Mercier, Robert Hossein! Prepovedano mladini pod 18. letom Excelsior 16.00 «11 sergente#. Rob Steiner. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ritz 15.30 «Due occhi di ghiaccio# Terence Stamph. Technicolor. Alabarda 15.00 «Quella sporca sto-ria nel West». Technicolor Filodrammatico 15.00 «Caterina sel grande#. Jean Moreau, Peter O’ Toole. Technicolor. Aurora 15.00 «Metti una sera a cena#. Bolkan in Trintignant. Te. chnicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Cristallo 14.30 «11 ragazzo che sor-r:de», Al Bano. Technicolor. Capitol 14.30 «La monaca di Mon. za». Anne Heywood, A. Sabato" Prepovedano mladini pod 18. letom. Techncolor. Impero 15.00 «C’e uomo nel letto di mamma». Doris Day. Vittorio Veneto 15.00 «La minigon-na proibita della compagna Schultz#. Elke Sommer, B. Crane. Technicolor. Astra 15.30 «11 marito e mio e lo ammazzo quando mi pare#. Ideale 14.30 «1 mercenari dl Macao# Jack Palance, Alicia Gur, Aldo Ray, Fernando Lamas. Technico. lor. Abbazia 14.00 «1 sette tratelli Cer-vi». Lsa Gastoni, G. M. Volonte, Don Backy. Technicolor GOSTOVANJE SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA IZ CELJA v Kulturnem domu JUTRI, 16. maja, ob 21. uri (PREMIERSKI ABONMA) V soboto, 17. maja, ob 21. uri (ABONMA RED A, DIJAŠKI IN ŠPORTNI) V nedeljo, 18. maja, ob 16. uri (ABONMA RED B IN OKO- LIŠKI) SOFOKLES KRALJ 0IDIPUS Prevod: ANTON SOVRE Režija: DINO RADOJEVIČ Scenogral: MIŠE RAČIČ Kostumograf: MIJA JARČEVA Lektor: MAJDA KRI2AJEVA Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro Pre<® pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav. V soboto, 17. t. m., ob 21. uri v Ljudskem domu v Trebčah VEČER ZBOROVSKE PESMI Nastopi domači mešani pevski zbor Primorec, ki ga vodi Oskar Kjuder. Ob tej priložnosti bodo zastopniki Slovenske prosvetne zveze podelili Gallusova odličja. Vljudno vabljeni! Gledališča Verdi Pri blagajni gledališča (tel. 23-988) se nadaljuje prodaja vstopnic za 10. koncert spomladanske simfonične sezone, ki bo v soboto, 17. t.m. ob 21. uri. Orkester gledališča Verdi bo dirigiral dirigent Otto Gerdes, kot solist pa bo nastopila japonska violinistka Masuko Ushioda. Spored bo obsegal: Brahms — Tragična uvertu. ra; Čajkovski — Koncert za violino in orkester; Schubert — Simfonija št. 7 (posmrtno delo). Teatro Stabile Danes ob 16.30 v Avditoriju predstava Balzacove komedije «Merca-det, l'affarista» s Tinom Buazzell-jem v naslovni vlogi. Abonenti na sezono Teatra Stabile imajo običa. jen popust. Prodaja vstopnic v Pasaži Protti (tel. 36-372 in 38-547). Predstavi jutri in v soboto ob 20.30...,* Poleg Buazzellija, ki je tudi režiser komedije, nastopajo še Ga-briella. Giacone (gospa Mercadet), Nicoletla Languasco (Giulia Mercadet), Renato Campese (Adolfo Mi-nard), Felice Andreasi, Roberto del Giudce, Roberto Paoletti, Antonio Pavan, Raffaelle Giangrande, Atti. lio Corsini, Werner Di Donato, Bruno Alessandro, Puppo De Luca, Luisa Bertorelli in Leda Palma. — Zgodba se dogaja leta 1898, vendar je aktualna in bi se lahko dogajala tudi danes ali jutri. Razstave V galeriji ENDAS v (II. deile Zu-decche l/c razstava jedkanic, ki jih razstavljajo Cappucc o. Farletti, Man-dero, Martini in Steidler. V paviljonu dežele Furlanije • Julijske krajine na velesejmu (Monte. bello) razstava slikarja Guida An. tonija z naslovom «Clovek na Luni#. Razstava je odprta do 17. maja. V galeriji «La Cappellan v Ulic) Franca 17 je razstava Franca Costa-longe iz Benetk. Umetnik razstavlja predmete v njihovi estetski funkciji. Razstava je odprta še danes. Na glavnem sedežu Ljudske knjlž. niče z vhodom iz Ul. Rosario se nadaljuje razstava, posvečena Nic-coloju Machiavelliju ob 500-letnicl njegovega rojstva. V razstavni dvoranici v Ul. del Teatro Romano 7, pa je odprta fotografska razstava, posvečena otroškim vrtcem v Trstu Razstavo je ria pobudo združenja italijanskih učiteljev naše dežele u-redil fotograf Eldo Capriulo. Potovalni urad Aurora prir*® v soboto, 31. maja enodnevni izlet z avtobusom v Ljubljen0 KMEČKO OKCET Informacije in vpisovanja potovalnem uradu Aurora, Cicerone 4, tel. 29243. PROSVETNO DRUŠTVO V SKEDNJU vabi k skioptičnemu predavanja PO POHORJU IN KAMNIŠKIH ALPAH ki ga bo imel časnikar I'0#*® Abram v torek, 20. t. m., 0 20. uri v društvenih prostofin- Vstop prost! JUTRI, 16. T. M., OB V KULTURNEM DOMU 19.3« otvoritev slikarske razstave MILIGOJA DOMINKA iz Ljubljane in SILVESTRA KOMELA iz Nove Gorice Razstavo prireja kulturna & misija Slovenske kultu1110’ gospodarske zveze ROJSTVA, SMRTI IN P( Dne 14. maja 1969 se je ________ v K rodilo 7 otrok, umrlo pa je 13 UMRLI SO: 83-letm Josip 66-letni Saverio Cernivez. 09 £(, Gaetano Pezzati, 64-letni Čari* URARNA ZLATARN* L A UR E NT! TRST Largo Sant.ono * Pestra izbira najboljših ui tv. carskih znamk in zlatnine .6 poroke, birme, krste. Qod0?J. rojstne dneve in druge Pr,lu nosti — Poseben popust■ KINO NA OPČINAH danes ob 15. uri barvni avanturistični film: TARZAN ED IL GRANDE FIUME Igrajo: Mike Henry in Jan Murray. KINO «|RIS» PROSEK danes ob 16. uri Cinemascope barvni avanturistični film: . TROPPO PER VIVERE.. POCO PER MORIRE... Igrajo: C. Brook, D. Bianchi, S. Chaplin. Razna obvestila Pokrajinska federacija neposrednih obdelovalcev je prilagodila svoj delovni urnik vsem ostalim kmetij skim ustanovam v pokrajini ter u-vedla kratek teden. Ob delavnikih Je urnik od 8.30 do 13. ter od 16. do 19,30, ob sobotah zaprto. Urnik za občinstvo ostane nespremenjen: od 9. do 12,30 te rod 16. do 19. ure. Darovi in prispevki Ob 15. obletnic' smrti Željka Milkoviča daruje družina Milkovič iz Gropade št. 60 2000 lir za Dijaško matico. V občinski umetnostni galeriji na Trgu Unita dTtalia je razstava tr. žaškega slikarja Irenea Raval ca. U-metnik razstavlja figure, marine, pokrajine, cvetje in tihožitja. Razstava bo odprta do 21. t.m. V galeriji Torbandena v Ul. Tor Bandena l je do 29. t.m. odprta o-sebna razstava lurinskega slikarja Gregoria Calvija ,ki razstavlja skupino slik z zadnjih dveh razstav v Turinu leta 1965 in 1967 in ki so posvečene Turinu in Parizu. Umet. nik jim je dodal še nekaj krajin iz Piemonta in nekaj drugih risb v raznih tehn kah, «Križ na trgu# in «Portret Giannija Francie#. Danes ob 16. url bo v (Domus v Skednju otvoritev fotografske razstave umetnika - fotografa Jifieia Kološe iz Kopra. Razstava bo odpr. ta vsak dan od 16. do 19. ure do nedelje 25. tjn. Na ogled so pri morski in prekmurski motivi. V soboto, 17. t.m. ob 19 uri bo v krožku za socialne študije «G Salvemini# v Ul. Mazzini 32, otvoritev kolektivne umetnostne razsta-ve v organizaciji državne federacije umetnikov, na kateri bo sodelovalo 47 slikarjev in kiparjev iz na. še pokrajine, mladih in že uveljav-ljenh. Razstava bo odprla za občinstvo od 17. do 26. tjm. od IB. do 20. ure ob delavnikih ter od 10. do 13. ure ob nedeljah. JI tenka, 56-letrti Carlo Brezigar- < letni Mario Red vo, 59-letna " 0 Minardi por. Schillani. 49-ld"3 0, polda Gomicelli, 61-letna Argla tLji 82-letna Rosalia Zorn vd. ^‘jer 64-letna Erminia Car;s vd. ".jtn 57-tetni Luciano Tomaselli. Gracco de Calo. DNEVNA SLUŽBA lEKAB^ (od 13. do 16. ure) t;ri Godina, Čampo S. Giacoinu 1 pu1 Solon. Trg Virgilio Giotti 1. A’ fpli Mori, Trg Unita dMtalia 4 Ul. dl Servola 80 (Skedenj) NOČNA SLUŽBA LEKAKN (od 19 30 do 130) |a|i Croce Azzurra. Ul Coiru'1® rt,l;r 26. Dr. Rossetti, Ul. Cotubi 1= J Signori, Trg Ospedale 8, Tai»al Neri, Ul, Dante 7. Sporočamo žalostno vest, 19.1 1969 v Avstraliji tragiri10 minil naš nepozabni 9-letw Fabio Trampuš Pogreb nepozabnega bo danes ob 17. uri na P° lišču na Proseku. Žalujoče družine Trami’0./,1 Kralj ter drugi s°r° Kont°v Melbourne, Gabrovec 15. maja 1969 13. t. m. je preminil v 83 letu starosti naš dragi JOSIP ROJC upokojenec Acegata Pogreb dragega pokojnika bo danes, v četrtek, 15. t. 10 • Jb 9. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice Žalostno vest sporočajo otroci Km*: Pino in Ida in drugi sorodu** Občinska služba T. F. tel, 38-608 PO ARETACIJI TREH OSEB NA REKI Nove zanimive podrobnosti o odkritju mednarodne mreže avtomobilskih tatov Skrivnosten beg dozdevnega Fittena Heinza in njegove ljubice z Reke v Gornje Poadižje in še bolj skrivnosten umor Sirijca Cerkassa Hahmuta, ki se je nekaj dni mudil tudi v Trstu ai»t?»1? Pred nekaj tedni na Reki en.ifa!L tri ljudi, dva Nemca in sreJ? E8ipčana, ki so bili na po-m.- ali neposreden način vrneta—'' -drzni ak.ci.ji, s katero so BoSj?11? °kradli 26. februarja pose iVt “žaško zlatarno «Marzari», todn' anje novl11 ^lenov v medna-tatov n,orSanizacijj avtomobilskih sa nrih Prenehalo. Od , časa do ča- del? S kom je bil povezan? Tu se v nennJ^° na 11311 nove zgodbe, i zadeva zapleta. "Cerkassa je ubil — sebriK poini nrozaik zapletenih o- tako so začetka sumili - njegov Odnncrtvr ____1 v-vr, Irlno mrnt. Inl.A 1 .. C*: nosov med krajevnim nemškim prebivalstvom do policijskih oblasti, m bilo težko skriti. Drugi primer, s katerim se sedaj ubada predvsem reška policija, pa je zagoneten umor nekega Sirijca, Cerkassa Hahmuta. Je bil umorjen Cerkass likvidiran, ker je pač vedel preveč? In kaj je sploh ve- &Worin„!??losov 1116(1 ljudmi vseh ki U™?sd> članov tatinske tolpe, v vežah ju-inu,-, anskih hotelov pod lažnimi se vlagajo novi kamenčki v dan postaja slika ,a'j na «modro obalo« v Fran-" ’esch ali Tanger, Casa- jnteni' ^jša'taeVa k^nam01- iasno lzhaja 1Z tega. ozemlji,1 Je že znanega, da naše se sjpJ. ^ tako mirno, kakor bi ski 0w z?el°- °d Trsta, ob istr-°b i-jr. d° Opatije in Zagreba se ražnju f ■ turističm strukturi in ljudio igralnicah zbirajo čudm Reki }Z ?oteUh v Opatiji in na težiser l® tujci, ki bi jih filmski tecarln ?rez dvoma preselil v Mon- SBriSab “ Pa. ie druga. Jugoslavija stoletno °Se°ei 11336 ozemlje so že v Istemu -v,rata na Vzhod. Iz Pariza njj Jc-u‘ m nato dalje, na Sred-jev »le J® Pot preko naših kra-šjr0koaiAra-i®a- Hkrati pa je tudi jsvnnce°?prta meja za podobno de-S1 kar se da ugodna. tlatif1^® so — kot vse kaže — t°BlobiictClPar,odne orgamzacije av-kjer skm tatov imeli na Reki, zakon53 Se 111 nihče pregrešil proti Poštam?1' NMe se pač m smel vansiri?1 v slabo luč pri jugoslo-lasteh Sodnil1 a11 Policijskih ob-tideia’ ker hi jim gostoljubna tla (tli. Q.nenadoma goreti pod noga-%ieu Sasa do časa so tteksne-blikn:! °dhajale v bližnje in manj Nen.,?. evropske države, Avstrijo, tvegal°- Italijo, Švico. Povsod so »vtL1 P3™311!, ker se zasebnih na d??bl!°v niso lotevali. Na laž-r?znihKumente so sl sposojali pri bile za/i!61? a can> V6čj6 avtomo-fifo ‘izel6nih znamk in plačati ta-nutkaZa,nekaj dni. Od tistega trese 2a' so sedli za krmilo, so ntoba/jtal zabrisale sledi. Avto-- m so marsikdaj sprememb . tablico, s spretno pona- . ~v'» ‘,k‘v“‘u p^iiu- °sebne p^ptkPa spremenili svoje ^v^d najspretnejših «spe- ;*ai p,,, 23 to je bil brez dvoma IePa Heinz, ,ki ga spremlja “Peni 71133- Sabine- Stocfcer. Obe ?ttenasta ~ seveda — lažni. Za Pe je m«0 policijske oblasti, v°) imp drugo (morda prar Pia j m. v°fder Adolf in da je do- iafPianm?aia'-uAvstriiec 111 ni6R°^a leia n,?a. ljubica sta z Reke zbfe-Y4tll a?5' dni preden so v sobo ?kžlka t reškega kriminalnega . blede katerim J6 zadevo preda-Pija JjS^odna pobcijska organizator* xerPol». Preko meje sta z JPfli tnr be ve se če s svojim ali Moti a,,??1..ukradenem — zbežala Jh jitna ■ n3! Ker pa sta vedela, Hhrala .J6, Pobeija za petami, sta tena v ai?01-' varno pot, preko “Pa zo..,5'0rn.i6 Poadižje. kjer se radi ne prav prijaznih od- *..'m.. in če je, zakaj? Dejstvo je, da je čez nekaj časa bilo najdeno v Jugoslaviji umorjeno Cerkassovo truplo, medtem ko je drugi izginil. Verjetno gre tu za dve ločeni, morda med seboj nasprotni organizaciji, ki se ukvarjata s tihotapstvom mamil in krajo avtomobilov. Morda gre za spor o »interesnih sferah«, morda za konkurenco, ker je ena šla v zelnik drugi... Ni izključena tudi možnost, da se tihotapci mamil boje, da bi stalne policijske preiskave na tem področju ne zašle slučajno v njihov prostor in odkrile kako sled v tem smislu. Seveda ne mishjo avtomobilski tatovi prenehati. Preveč se jim stvar izplača. Pomislimo samo na dejstvo, da se avto da razmeroma zlahka ukrasti (pri tem jim celo pomaga italijanski kazenski zakonik, ki izključuje možnost tatvine in jo imenuje ((nezakonita prisvojitev)), kar stane največ šest mesecev, pogojno, če je «tat» bil zasačen prvič). Dobiček po taki kraji pa je v državah na Srednje vzhodu precejšen in se približuje milijonu lir čistega dobička za vsak avtomobil. pajdaš, prav tako iz Aleppa v Siriji, Suriess Ahmed. Oba sta pred nekaj meseci preživela nekaj dni v Trstu, v istem hotelu, istega dne so v drugem hotelu, nekaj sto metrov daleč, prenočili štirje Turki, ki jih je naslednjega dne tržaška policija aretirala zaradi tihotapstva skoraj petdeset kilogramov morfija, ki so ga jugoslovanski cariniki našli v belem volks-wagnu v Dimitrovgradu. Cerkass in Suress nista prišla v hotel skupaj, temveč ločeno. Tudi nista spala v isti sobi. Kaj sta pravzaprav delala? Sta vzdrževala zvezo s Turki, ki jih je vodil prav tako aretirani Sirijec iz Milana, ali sta pripadala drugi organizaciji in je hkratnost nočitev bilo goli slučaj? In še. Je Cerkass vedel za prisotnost Suressa, ali mu je ta sledil, iiiiiiiifliiiuiiiiimiiiiimiiMiiiiiiitiiitiifiiiiiniiimiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiifiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii USPEŠNA PREISKAVA POLICIJSKIH OBLASTI Prijeta vlomilca v trafiko in zajet skoraj ves plen Gre za mlada Istrana, od katerih je bil eden že kaznovan zaradi tatvine - Prijavljena tudi kupca ukradenega blaga Po skrbni preiskavi so agenti letečega oddelka kvesture s sodelovanjem agentov javne varnosti od Sv. Sobote, prišli na sled neznancem, ki so v soboto ponoči vdrli v trafiko na Trgu Cagm 2, ki je last Rosateje Ocvirk por. Visintin, ter iz nje odnesli plen v vrednosti 1.700.000 lir (ne 2.300.000 kot se je prvotno domnevalo). Najprej je policija prijela 22-letnega natakarja Bruna Auberja, Istrana po rodu. stanujočega v Ul. S SEJE OBČINSKEGA SVETA V ŠTEVERJANU Odobren deželni prispevek za okrepitev elektrovoda Posojilo za popravilo ceste v Grojno in za javno razsvetljavo Dežela bo dala 12 milijonov za cesto na Jazbinah Bruno Auber ^-J^gŽAŠKIH SODNIH DVORAN Znižana kazen avtomobilistu ** je do smrti povozil pešca Nesreča se je pripetila januarja lani na Sprehajališču Sv. Andreja na zebrastem prehodu lv" Anriif-lanl i6 Pri prehodu pri Condotti je sodni razpravi priso- ririftlrv ri/-, r>n etvrrmol 'ZacoVvnn dtrnrtlrn rvrvkniniko- I tm““ija . v, žebra*, Je tani prečkal cesto Prehodu za pešce. GiancacLo Rota . i.ieido a Pakstrina 8, ki je priznal, da si je omenjene noči s krampom utrl pot v prodajalno ter iz nje odnesel veliko količino škatel cigaret in vrednostnih papirjev ter omenjene predmete prodal 54-letnemu mehaniku Mariu Miccoliju iz Ul. delle Linfe št. 2 s posredništvom 42-letne Cecilije Beni, ki je bila zaradi tega skupno z Miccolijem prijavljena sodišču. Fant je sicer trdil, da je tatinsko dejanje izvršil sam; iz izjav ostalih dveh oseb pa je policija ugotovila, da se je podviga na Trgu Cagni udeležil še nekdo iz Auberjevega kroga. Tako so zaslišali še 24-letnega Giancarla Roto iz Naselja San Nazario 131, ki se je z izmišljenim alibijem izdal, ter končno sodelovanje priznal. Mladeniča, od katerih je Auber že imel opravka s sodnimi oblastmi zaradi kraje, so prijavili sodišču zaradi vdora in tatvine ter ju spustili na začasno svobodo. Skoraj ves plen, ki ga je priložnostni odjemalec Miccoli skrival v svojem stanovanju, pa so vrnili lastnici. U‘6Ja prišlo do smrtne ne Cond 16 i6 zagrešil 31-letm Tu!-Av bi s k,lz Skednja, kjer stanu-tt{ tffUžir, ?clru 89- Povozil je nam-ukesa 06613 Luigija For- stvoval. Zasebno stranko, pokojniko-vo vdovo Anno, je zastopal odvetnik Matiussi iz Tolmeča, medtem ko je javnega tožilca nadomestoval dr Mayer. Wlu bn nasprotno, menil je, 0th i« nsP6lo prehiteti pešca za K? tiat arin zat0 pognal SV01 fur S8&°^m°torj-S 46 ve4l° hitrostjo. in ’ ■ Jer J6 prehod, je cesta tazdpi? Cpndottl videl pešca tk?AV- Viri?Je. slloraj tridesetih me U^al o. e* Je, kako se je moški akov Srehodu in naredil nekaj d^ni ustavu^L-^? -1™, v°' k‘ ip’< a , ---wja pa je pešca prestra-Je Slišal ,nai'edil korak nazaj in le C°tldohi7ailj na pločnik. Tedaj zav,,IJa vse zmedlo Pritisnil itn) '•Oda v.,? 111 skušal avto usta-itl >a Somtrost ie bila prevelika. ili)!edil i„s.arn° obupno zapiskala 0hi!?na »7,™°] nato topi udarec V?31 neknfCa' ki 'e hudo ranjen gl«metrov dalje. Teden k(y? bolmi®, Pdl;giarini izdihnil v fvLpo kamor so ga ta- pdi Prepeljali z rešilnim h^koj^esa križa: studiu vn!a,vdova J6 Proti nepre-aeh^k m 0zrVku sprožila sodni po-thijafno zahtevala tudi ustrezno Cvetna d!kodnino, saj ima t^i? °četa 01roka, ki sta ostala VJlbe Drniln, brez sredstev za na Je a Prvi ®fivlianje ‘dt^hik n?.pnJi 9- decembra lani bil,0 diotivi?2,031 krivdo Condottija 1»i nr,?3 lako: voznik avtomo H0' ko Snati avtomobil samo te («,pPa ji C6sta pred njim prazna aa> iJ°. no6fed seboj, ne glede na tolstem ' m°ra - če je ta t»C P ra h .'L Prehodu — temu omt • h?®11 m z2d"- V 13 namen te* avtorhf,K ,'e Potrebno tudi us*a dhobii nik V nobenem primeru k>en *4s n-?, samovoljno računski i,.d<)Rani?e.hoda ceste in v ta na V! Co^? »h avto proti pešcu. Za-KaCev obsojen na osem % n?Joo) , dni zaporne kazni % J?koHnipla6ilo sodnih stroškov p®> ki pa jo mora doln- je Condotti vložil malo pomagalo 1,‘n So na J 16 ,,la‘o pomagalu. ^Bicis'Vepa Ba namreč spet spoznali žap,,,„ zen na 5 mesecev in to,s°dti(> f?' biačati pa bo moral - ^***tLlo all°ške zasebne stranke, ““kaj nad ato tisoč lir, Delo deželnih komisij Tretja komisija deželnega sveta za šolstvo, socialno skrbstvo in zdravstvo je včeraj pod predsedstvom svetovalca Ramanija in ob udeležbi odbornika za zdravstvo Devetaga odobrila z večino glasov zakonski osnutek o spremembah ln dopolnitvi deželnega zakona štev. 30 iz leta 1966. S tem ukrepom je hotel deželni odbor ponovno finansirati omenjeni zakon v prid centrom socialnih bolezni za nadaljnja tri leta. Z lanskim letom se je končalo prvo razdobje uveljavljenja tega zakona. V tem času so izdali 300 milijonov lir prispevkov, h katerim je treba dodati še nadaljnjih 100 milijonov, dodeljenih , lani. Z novim zakonskim osnutkom se raztegnejo ugodnosti zakona lz leta 1966 tudi na združenja, ki se ukvar jajo s socialno oskrbo na medicinskem torišču, in sicer za nakup naprav za pospeševanje njihovih dejavnosti. Dežela bo prispevala v treh letih 360 milijonov lir. Zakonski osnutek sta orisala poročevalec Zanin (KD) in odbornik Devetag. V splošni razpravi so spregovorili; Bergomas, Pellegrini (KPI), Frattini, Martinis, Plttlno, Rigutto, Urli (KD), Morelli (MSI), Pittonl (PSI), Trauner (PLI) ter poročevalec Zanin, odbornik Devetag in predsednik komisije Ra mani. Po kratkih odgovorih poro čevalca ln odbornika Devetaga so odobrili osnutek z večino glasov, pri čemer so se vzdržali svetovalci KPI, PSIUP. PLl ln MSI. Prva komisija pa se je sestala pod predsedstvom svetovalca Vir-gollnija ln je začela razpravljati o zakonskem osnutku o spremembi zakona št. 21 iz lanskega leta pravnem položaju osebja. Osnutek je orisal predsednik Berzanti. Peta komisija se je sestala včeraj popoldne in je odobrila zakonski osnutek o ukrepih za gradnjo ljudskih hiš, pri čemer so popravili nekaj členov. Proti zakonskemu osnutku so glasovali misov-ci, svetovalci KPI In PSIUP pa so sa vzdržali. Mladina iz Nove Gorice zaključila obisk v Gorici Včeraj nekaj pred 20. uro je o-semčlanska delegacija mladine iz Nove Gorice zaključila svoj obisk v Gorici in Trstu kamor je prišla kot gost mladinske sekcije krščanske demokracije. V sejni dvorani občinskega sveta v Gorici jo je pozdravil v imenu občine in župana odbornik A gati ob prisotnosti občinskih odbornikov Bratine in Fantinija ter več občinskih svetovalcev. V imenu gostov se je zahvalil vodia delegaciie Danilo Stergulc, ki je predsednik Zveze mladinskih organizadij v Novi Gorici in mladinski predstavnik v republiški zbornici. Oba govornika sta poudarila korist in potrebo, da se taka medsebojna srečanja nadaljujejo za spoznavanje ip reševanje sorodnih problemov. Pred nekaj dnevi je bila v šte-verjanu seja občinskega sveta, na kateri je župan Klanjšček sporočil, da je deželna uprava ugodila prošnji občinske uprave in nakazala 11 milijonov lir podpore za o-krepitev električne napeljave na Valerišču, v Uklancih in Jazbinah s postavitvijo dveh transformatorskih kabin. To je polovica od predvidenih stroškov 22 milijonov lir; drugo polovico bo prispeval ENEL, ki mu je občina poverila nalogo, da pripravi izvršni načrt za to delo, ki ga bo moral potem občinski svet pregledati in odobriti. Ta postopek bo zahteval še nekaj mesecev, vendar kaže. da bo delo izvedeno še pred jesenjo, ko so daljše noči in večja poraba toka. Dežela je nadalje nakazala 12 milijonov prispevka za cesto na Dolgi breg v Jazbinah. Sedaj so poverili izdelavo načrta ustanovi za gorske izboljšave v Vidmu in ko bodo napravljeni bo občinska uprava razpisala dražbo za oddajo tega dela. Tako bodo tudi v tem delu Jazbin dobili dobro cesto. Pri nadaljnjem delu so svetovalci imenovali občinsko komisijo za sestavo seznama ljudskih porotnikov, odobrili dopolnilno doklado občinskim uslužbencem, imenovali izpitno komisijo za namestitev dveh občinskih uradnikov ter odobrili tudi dogovor s pokrajinsko upravo za speljavo občinskega vodovoda pod pokrajinsko cesto na odseku Oslavje - števerjan. Dodatno k dnevnemu redu so o-dobrili tudi najetje posojila pri državni blagajni v Rimu za popravilo ceste Bukovje - Grojna ter posojilo pri mestni hranilnici v Gorici za okrepitev javne razsvetljave po števerjanu in zaselkih v smislu sklepa občinskega sveta, ki je bil odobren na eni prejšniih sej. Ob koncu so se pogovorili še o nekaterih drugih zadevah, ki .tudi niso bile na dnevnem redu za sejo. Odobritev javnih del v goriški pokrajini Na švojf zaidnji, seji je tehnični odbor, ki se je sestal pri pokrajinskem ravnateljstvu odborništva za javna dela v Gorici, proučil in o-dobril razne načrte in izvedenske cenitve važnih javnih del v goriški pokrajini. Med temi deli je načrt krminske občine za okrepitev in razširitev javne razsvetjave v Kr-minu, Brassanu in Borgmanu. Načrt predvideva 10,900.000 izdatka, za kar bo prispevala denar dežela. Ponovno so odobrili tudi načrt za ureditev turističnih cest v Škocjanu ob Soči in v štarancanu. Tudi za ta načrt bo prispevala dežela 22 milijonov lir. Odbor je odobril tudi načrte go-riške pokrajinske uprave za ureditev turistične ceste Zagraj - Devetaki - priključek na pokrajinsko cesto v Doberdobu v vrednosti 27 milijonov lir; načrt za turistično cesto Doberdob - Jezero - Jamlje-državna cesta štev. 55 v doberdob-ski občini v dolžini 4 km in 91 metrov za 34,5 milijona lir; načrt ceste v občini Dolenje za 31 milijonov lir. Odbor je končno odobril podaljšanje roka za začetek in konec del za gradnjo zdravstvenega doma v Zagraju, za kar bodo potrošili 9 milijonov 626 tisoč lir. Nova pogodba za likersko industrijo Te dni so podpisali v Rimu novo delovno pogodbo za nameščence vinske in likerskc industrije. Nova pogodba prinaša znatne * izboljšave delavcem v primerjavi s prejšnjo. Plača se poviša na splošno za > 12 odst., delovni umik se skrči na 42 ur tedensko; izboljšanja so v uredbi za napredovanja ter skrajšana vajenska doba in podaljšan letni dopust po tri dni za vsako kategorijo. V petek, 16. maja po zaključku dnevnega dela, bo zborovanje prizadetih uslužbencev na sedežu CG IL v Ul. XXIV. maja št. 1/1, kjer bodo podrobneje proučili določbe nove pogodbe. V NEDELJO POPOLDNE V GORICI Zaključna prireditev učencev slovenskih šol Nastopili bodo dijaki srednjih šol in licenci osnovnih šol z goriškega področja Slovenske osnovne in srednje šole z Goriškega bodo imele v nedeljo, 18. maja z začetkom ob 17. uri v Katoliškem domu v Gorici. Drevored XX. septembra skupno zaključno šolsko prireditev. Poleg dijakov slovenskih srednjih šol v Gorici bodo nastopili tudi učenci naših osnovnih šol iz Ulic Croce in Randaccio v Gorici, iz Štandreža, Podgore. Pevme, Sovodenj. Rupe in Števerjana. Na programu imajo zborovsko petje, deklamacije in krajše šaljive prizore. Za dobro izvajanje pro grama se malčki že nekaj tednov •iii*iiiiiiniiMi«iiiiiiin»m«»iiiiniiiiiiini«»n«iiiin«iii»aiii»i*iiiiiiii»ii*«ii«iiu»iiii«iiiiiiiiiii»i«iiiiii»ii»wini|*in*»**iii«iiii«ii«tM«i«ii»iit«M*i»iMii*i»«iiwi*ii,i,iii,*ii**,,*,,i PO PODATKIH ZA ŠOLSKO LETO 1914-15 V zadnjem letu pred prvo vojno v Gorici nad 3.000 slovenskih učencev Obiskovali so najrazličnejše slovenske državne in zasebne šole - Večina šol v severnem delu mesta Pred nekaj dnevi sem brskal po starih časopisih in revijah in oko mi je padlo na zanimiv podatek o slovenskem šolstvu v Gorici: o številu učencev in dijakov, ki so obiskovali slovenske vrtce, osnovne in srednje šole v našem mestu v zadnjem letu pred začetkom pr.ve svetovne vojne, 1914-15. Ko sem ugotovil njihovo skupno število nisem na prvi mah verjel, da je bilo tako, saj sem se spomnil na borbo za vsakega slovenskega šolarčka ali dijaka, ki se vrši v današnjih dneh. Ti podatki narn poyedo, da nismo bili Slovenci v Gorici tako malo.s.e vilm, kot nas kdo hoče prikazati: otroške vrtce, ljudske šole in ^ srednja šole v slovenskem jezika-.ja-vi šolskem letu 1914-1915 obiskovalo nič manj kot 2946 učencev in dijakov. Podatek se nanaša san.o na šole, ki so delovale na okrutnem ozemlju goriške občine, t.j. v mestu in, kar se tiče okolice, le na Ajševici. Takrat je štandrež tvoril samostojno občino, enako je bilo za Loč.iik, prav tako za Pougoro, Pevmo, Oslavje in šentmaver, isto velja za Vrtojbo, Šempeter, Solkan in Kronberg. VESTI IZ DOBERDOBA Domača godba se je okrepila s 14 mladinci V jeseni ponoven triletni tečaj za ljubitelje godbe V torek zvečer v Ul. Trento Preplah zaradi razpoke v stopnišču Precej preplaha je bilo v torek zvečer v Ul. Trento v poslopju s hišno številko 5, kjer je v stopnišču, ki vodi iz pritličja v prvo nadstropje, nastala velika razpo ka. Ob 19.45 je namreč nekdo spo ročil to vest kvesturi. Podčastnik Reglia, ki se je nemudoma odpeljal na imenovani kraj, da bi sprejel ustrezne Ukrepe, je moral poklicati gasilec, ki so s hlodi podprli stopnišče, potem ko so izpraznili poslopje. Deset družin se je moralo pri tem preseliti za dobrih dvajset minut na cesto: toliko časa je namreč trajalo začasno popravilo stopnišča. K sreči o-kvara ni taka, da bi ogrožala varnost zgradbe. iPrisfmvajle ta DIJAŠKO MAIIKI! Prejšnji teden je bil v šolski telovadnici v Doberdobu tudi uraden zaključek triletnega tečaja za najmlajše godbenike, ki ga je organiziralo domače godbeno društvo «Kras» ob nadzorstvu in finančni podpori šolskih oblasti. Za zaključek je polagalo izpite 18 rednih tečajnikov, od katerih jih Je 14 uspešno zaključilo in tako povečalo število članov doberdobske godbe. Tak rezultat pomeni že kar dober uspeh, za kar gre zasluga predvsem vodstvu godbe same, ki je stalno nadzorovalo potek tečaja in pouka. Dalje gre zasluga strokovnemu vodstvu tečaja ln učiteljem. Pri tem naj omenimo učitelje Mania za klarinet, Scarpa za medeninaste Instrumente, No-vattlja za flavto, ki so se trudili z mladimi tečajniki ter jih iz-vežbali za sodelovanje v godbi s starejšimi njenimi člani. Pri zaključnih izpitih sta bila tudi šolski skrbnik iz Gorice ln nadzornik za ljudske šole iz Tržiča, ki sta izrekla zahvalo učiteljem ln odboru godbe. Objavili smo že sliko z novimi člani godbe «Kras», ki so uspešno opravili izpit ter se usposobili za skupne nastope s starejšimi člani. Danes naj dodamo za tiste mladeniče iz Doberdoba in bližnjih vasi, ki bi radi pristopili h godbi, da je tudi zanje možna ta pot. Predsednik «Krasa» Gergolet nam je povedal, da je vlada preko šolskega skrbništva za Goriško dodelila doberdobski godbi ponovno podporo za še en tak triletni tečaj, ki se bo začel v Jeseni ter je odprt vsem tistim mladincem, ki imajo veselje do godbe ln bi radi sodelovali. J. porodniške medicine. Več zdravnikov, ki so znani strokovnjaki na tem področju, bo obravnavalo razne aspekte te, do sedaj vse premalo razvite in poznane medicinske panoge, zlasti kar se tiče poroda brez bolečin, učinka blažilnih pripomočkov na mater in o-troka itd. Vsega skupaj bodo podali pet poročil, ki smejo trajati največ do 25 minut. Poročilom bo sledila kratka diskusija. Konferenco je organizirala zdravniška zveza v Gorici, katere predsednik je prof. Lugii Zilli. Debato bo vodil prof. Piero Spanio iz Trsta. V goriški občini je biio torej takrat skoro 3000 slovenskih dijakov. Ko bi bile razmere boljše, bi bilo to število brez dvoma še večje, kajti veliko število dijakov in učencev iz slovenskih družin je zahajalo tako v nemške kot v italijanske šole. Poglejmo priimke učencev v teh šolah pa bo ta trditev potrjena. Res je. da je bila takrat Gorica središče velike okolice, in zaradi tega so dijaki zahajali v šole; ki so bile v glavnem mestu dežele. Ta ugotovitev pa je tedaj veljala tudi za dijake italijanske in furlanske narodnosti, kr rt&o ripoihfaja-ii' • • V-Gorico tudi iz Červinjana, ne pa samo iz Krmina, Gradiške " ali Tržiča. a I Kakšne so bile slovenske šole? Slovenska državna gimnazija je v tem šolskem letu imela samo pet razredov. V njo je hodilo 478 dijakov. Po začetku vojne so gimnazijo preselili v Trst, kjer se je do šolskega leta 1918-19 razvila do osmega razreda. V Trstu je ta gimnazija delovala pod imenom «za-poslova'nih gimnazijskih tečajev*. Slovensko moško učiteljišče je imelo v petih razredih 188 gojen- cev. V prvem jih je bilo 43, v drugem 28, v tretjem 33, v četrtem 37, v petem 47. Slovensko žensko učiteljišče je imelo 149 dijakinj slovenske narodnosti v štirih razredih (v prvem 39, v drugem 37, v tretjem 31, v četrtem 42). Tem je treba dodati še dve dijakinji hrvaške narodnosti v drugem razredu in eno iste narodnosti v tretjem razredu. V osemrazredni ženski vadnici je bilo 184 Slovenk (1. razred 19, 2. razred 24, 3. razred 23, 4 razred 30, 5. razred 31, 6. razred 25, 7. razred 18, 8. razred 14). V isti vadnici je bilo še 103 dijakinj italijanske narodnosti, 9 pa je bilo Nemk. V štirirazredni moški vadnici je bilo 177 dijakov slovenske narodnosti (43 v prvem, 47 v drugem, 46 v tretjem in 41 v četrtem razredu). Slovenska štirirazredna mestna šo'a v Podturnu (San Rocco) je imela 30 otrok. V njej so poučevali štirje učitelji. Slovenska mestna šola na Ajševici je imela 56 otrok. Poučeval je en sam učitelj, in sicer zjutraj in popoldne. V to šolo so hodili otroci z Ajševice, iz Rožne doline in s Stare gore. To je bil edini predel izven takratnega mesta, ki je spadal pod občino Gorica. Trirazredna Ciril-Metoaova sola v Ulici Barriera je imela 171 učencev (56 v prvem, 69 v drugem in 46 v tretjem razredu). Privatnih šol društva «Šolski Konferenca v Gorici o porodniški medicini V nedeljo, z začetkom ob 9. uri bo v sejni dvorani šole medicinskih sester pri splošni bolnišnici v Gorici zanimiva konferenca, na kateri bodo obravnavali problem Mlaj v Doberdobu ponosno vihra tudi kadar ni kraške burje. Domači fantje ga po stari navadi postavljajo ob vsaki večji vaški slovesnosti ln tako tudi za 1. maj. dom» je bilo precej. Evo jih: Šestrazredna ljudska šola za de klice v Šolskem domu je imela 382 učenk (65 v prvem, 64 v drugem, 59 v tretjem, 61 v četrtem, 65 v petem in 68 v šestem razredu). Petrazredna ljudska šola za dečke v Šolskem domu je imela 297 učencev (59 v prvem, 39 v drugem, 68 v tretjem, 67 v četrtem in 64 v petem razredu). V deško obrtno šolo v Šolskem domu, ki je imela dva letnika, je hodilo 59 učencev (28 v prvi, 31 pa v drugi razred). Petrazredno mešano ljudsko šolo 4h’Ajfltan domu, v južnem delu me sta, je obiskovalo 246 deklic in dečkov (48 prvi, 53 drugi-, 62 tretji, 38 feftM 111 !45;,pett Razred).;. . Deško pripravnico za srednje sole v Malem domu je obiskovalo v edinem razredu 46 učencev. V dvorazredni dekliški pripravnici za učiteljišče v Malem domu pa .je bilo 107 deklic (58 v prvem in 49 v drugem razredu). V Novem domu je bila še dekliška obrtna šo'a z dvema razredoma in 72 dijakinjami (38 v prvem in 34 v drugem razredu). Društvo «Šolski dom* je vzdrževalo še tri otroške vrtce v katerih je skupno bilo 134 otrok (56. 36 in 42). Učnega osebja v vseh šolah »Šolskega doma* je bilo 32. Goriško višjo realko z nemškim jezikom je v tem šolskem letu obiskovalo 167 dijakov slovenske narodnosti, 86 italijanske narodnosti, 71 Nemcev, 5 Čeho* 2 Hrvata in 1 Madžar. Tudi na tej šoli, ki je bila še vedno mešana, so prišli Slovenci v večino. Prav tako je imela nemška državna gimnazija precej slovenskih dijakov, to predvsem ker ni imela sorodna slovenska gimnazija takrat še vseh razredov, ampak, kot smo zgoraj videli, samo prvih pet. Nedvomno je tudi, da so številni učenci slovenske narodnosti obiskovali mestne ljudske šole v italijanskem jeziku, kajti slovenske so bile osredotočene v nekaterih delih mesta: marsikatera družina je otroke pošiljala v bližjo, italijansko šolo. Ugotovili smo torej 2946 slovenskih učencev in dijakov. Nedvomno je bilo njihovo število višje od tri tisoč. To v mestu, ki je tedaj štelo okrog 30.000 prebivalcev in kjer je bila, po uradnih podatkih, skoro polovica prebivalstva slovenske narodnosti. Ne smemo pozabiti, da v zgornje številke niso vključeni učenci iz štandreža. Podgore, Pevme. z Oslavja in iz drugih s'oven-skih okoliških vasi, ki so danes na jugoslovanskem ozemlju, kajti v vseh teh vaseh so imeli lastne šole v slovenskem jeziku. m. w. marljivo pripravljajo. Oceno bodo seveda dali starši in prijatelji mladine, ki se bodo prav gotovo kot dpiga leta tudi tokrat polnoštevilno odzvali vabilu mladine in jih prišli pogledat in poslušat. Balzacov «Mercadet» v BuazzeUijevi priredbi Gledališka skupina, ki jo vodi Tino Buazzelli. je predvčerajšnjim predvajala v Verdijevem gledališču v Gorici Balzacovo komedijo «Mer-cadet». Delo je zrežiral Buazzelli, ki si je pridržal zase tudi glavno vlogo, lahko bi rekli, da si jo je tudi zase prikrojil. Mercadet mu je šel neverjetno «po meri» in tako smo imeli priHko videli Buazzellija o eni izmed najbolj posrečenih vlog, se pravi špekulanta, ki se predrzno igra z denarjem, ki se utaplja v dolgovih, kateri pa niko i ne presegajo njegove trdoživosti. Saj ‘ se neprestano preriva, vrtinči pove načrte, spleta vsakovrstne kombinacije, tako da mu človek kar s težavo sledi v njegovi neupehano-sti. Balzacova ugotovitev, da je življenje denar, se je v Buazzelliju res mojstrsko uresničila. Zato je tudi zelo spretno podredil oziroma zasenčil ostale igralce v nekak zbor sitnih muh, iz katerega so pa le izstopali Nicoletta Languasco, Renato Campese in Fe ice Andreasi. Občinstvo ni moglo mimo tega, da bi se ne nasmehnilo ob nekaterih situacijah, ki so neverjetno sodobne ne samo po svoji vsebini, pač pa tudi po obliki: čeprav je torej komedija «MercadeU stara preko sto let, se rComedie humai-ne» neprestano ponavlja in pogosto na isti način. Odrsko opremo je oskrbel Mischa Scandella: še kar spodobno in funkcionalno. čeprav ni m/ejer zapisano, da bi se moral tako dobesedno podrejati Balzacu «realistu». hočem reči, da bi bil lahko bolj oseben. M. R. VELJAVEN OD 15. MAJA Poletni urnik za javne lokale na Goriškem Pokrajinska zveza trgovcev sporoča, da je stopil danes, 15. maja, v veljavo poletni urnik za gostinske lokale na Goriškem, ki je naslednji: Odpiranje: V Gorici ln po drugih občinah na Goriškem: kavarne tn bari ob 6 uri: restavracije, gostilne, krčme s kuhinjo ter prodajalne nealkoholnih pijač s kuhinjo ali brez ob 6.30 url; osmice ob delavnikih ob 10. In ob nedeljah in praznikih ob 11. uri. ZAPIRANJE: Restavracije, gostilne, kavarne, bari In prodajalne nealkoholnih pijač v Gorici, Gradežu in v Tržiču ob 1. uri po polnoči; v gorl-ških predmestjih, ter po drugih občinah ob 24. uri. Krčme s kuhinjo ali brez po vseh občinah ob 24. uri. Osmice po vseh občinah ob 21. uri. Rami krožki (Enal. Acll, Cral itd.) v Gorici, Gradežu in Tržiču ob 1. url po polnoči; po drugih občinah ob 24. uri. Gostinci imajo možnost, da odprejo eno uro pozneje, odnosno da zaprejo do eno uro prej svoje lokale, kot je predpisano. Pravtako imajo možnost, da zaprejo svoje lokale za popoldanski počitek po naslednjem urniku; Kavarne, bari, krčme. itd. ter razni krožki ln osmice od 13.30 do 15.30 ure; restavracije, gostilne, krčme s kuhinjo od 15.30 do 17.30 ure. Popoldansko zaporo je treba najaviti z ustreznim opozorilom pred lokalom. Na delu se je ponesrečil Včeraj so sprejeli za 30 dni na zdravljenje v tržiško bolnišnico 55-letnega Giovannija Scarola iz Rude, ki se je ponesrečil na delu v kamnoseškem podjetju Radovič v Nabrežini. Težak škripec mu je padel na levo nogo ter mu jo je kakor so pozneje ugotovili zdravniki zlomil. Izlet na Campon in Quargnan, ki ga prireja Slovensko planinsko društvo v Gorici ter je bil prvotno določen za 25. t. m. se bo vršil teden prej in sicer v nedeljo, 18. maja. Kdor se ga želi udeležiti, naj se vpiše čimprej na sedežu SPZ, Ul. Ascoli 1/1, tel. 2495. Podrobnejša pojasnila pri vpisu. Razna obvestila Razdeljevanje nagrad v Sovod-njah za zmagovalce mladinskih iger od nedelje, bo danes dopoldne na županstvu v Sovodnjah in sicer ob 11.30. Vabimo vse udeležence mladinskih iger, pa tudi druge občane, da se ga udeležijo CORSO. 15.15: «Bullit», S. Mo Queen in J Bisset; ameriški film v barvah. MODERNISSIMO. 14.45—22: «11 ra-gazzo che sorride«, Al Bano in S. Martinhova; italijanski barvni film. VITTORIA. 15.15: «Sexual action», V. Reed in M. Eastwood. Ameriški barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 15.15: «Arest», R. Tay-lor in Cr. Plummer; ameriški kinemaskopski film v barvah. Tržič VERDI. 16.00: «Diario di una schi-zofrenica». AZZURRO. 14.00: «Nemici per la pelle», L. De Funes. Kinemasko-pe v barvah. EXCELSXOR. 14.00: «Zum, zum, zum», Litle Toni in Orietta Berti. PRINCIPE. 14.00: «1 mercenari muoiono aH’alba», H Andersen in R Wood SAN MICHELE. 14.00: «Mille freo-ce ner il re». barvni film. ■\uvii Ganca Soča (Nova Gorica) «Los tarantos«, španski barvni film — ob 18. in 20.15. Svoboda (Šempeter). «48 ur do smrti)), nemško-ameriški barvni film - ob 18. in 20.15 Deskle: ((Operacija neumni pes», francoski film — ob 20. Prvačina: «Dolina lutk,), ameriški barvni film — ob 20. Šempas: »Hudičev pozdrav«, francoski barvni film — ob 20. Kanal: «šest črnih konj«, ameriški barvni film — ob 20. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči bo oi prta lekarna Al Corso, Marzin: Korzo Italija 89, tel. 24-43 TRŽIČ Danes je dežurna lekarna «S. N! col6», last dr. Giorgia Olivettija, ■ Ul. X. maja 94, tel. 73328. PRIMORSKI DNEVNIK ODBOJKA 1 TEDENSKI PREGLED ! ! 1 V OKVIRU MLADINSKIH IGER \ Največji uspeh naše odbojke letos drugo mesto mladink v Neaplju Kras se je utrdil na tretjem mestu - Začetek tekmovanja v ženski promocijski ligi Največji uspeh slovenske odbojke v minulem tednu je bila nedvomno osvojitev drugega mesta v državi, kar je uspelo mladim bo-rovkam v Neaplju. Edino izkušena in prekaljena ekipa CUS Parma jih je prisilila k predaji. To je že drugi zaporedni uspeh Bora v tem prvenstvu. Tudi lani je bil isti vrstni red: prve so bile igralke iz Parme, druge pa borovke. «Plave» so s tem uspehom zadostile predvidevanjem, ki so bila izrečena pred odhodom v Neapelj. * * * V ženski B ligi bo ta teden konec prvenstva. V nedeljo sta se na sončnem nabrežinskem igrišču pomerila Sokol in AGI. Goričanke niso imele težkega dela. kajti velika vročina je močno vplivala na domačinke in tudi na gostje, ki so sicer pokazale nekaj dobrih potez. Izid: AGI - »Sokol 3:0 Lestvica AGI 9 8 1 26 8 16 Breg 10 8 2 25 12 16 Bor 9 5 4 19 15 10 Casagrande 10 5 5 22 17 10 Sokol 9 2 7 8 23 4 Zarja 9 0 0 2 27 0 Zadnji tekmi (danes) AGI - Zarja Sokol - Bor * * • Kras je po neverjetnem spodrsljaju s Torriano, spet slavil prepričljivo zmago, žrtev krasovcev je bil Turriaco, ki se je moral predati nasprotniku po štirih setih. Kras je sedaj na tretjem mestu lestvice, mesto, ki bi ga moral obdržati do konca prvenstva. Tudi mlada postava Bora je podlegla Torriani. Ekipa iz Gradiške se tako počasi na račun slovenskih ekip rešuje iz kritičnih voda. Izidi. ACEGAT - CSI Videm 3:1 PAV - Gasilci TS B 3:1 ACEGAT - Olimpija 3:1 Torriana - Bor B 3:2 Kras - Turriaco 3:1 Gasilci GO Lestvica 14 12 2 38 11 24 ACEGAT 14 11 3 35 17 22 Kras 15 10 5 34 26 20 PAV 12 8 4 38 17 16 Turriaco 13 7 6 29 22 14 Olimpija 14 6 8 22 33 12 Gasilci TS B 15 6 9 30 36 12 Bor B 14 4 10 23 34 8 Torriana 16 3 13 18 45 6 CSI Videm 11 2 9 13 30 4 V nedeljo se je nadaljevalo prvenstvo ženske C lige. V tem kolu ni nastopil Bor, ker je polovica te ekipe odpotovala v Neapelj na finale mladinskega prvenstva. Corridoni in OMA sta zopet dokazala, da sta edina, ki imata visoke cilje. OMA si je tokrat celo privoščila v Gorici domači AGI. Izida: Corridoni - Porzio 3:0 OMA - AGI B 3:1 Lestvica OMA 5 5 0 15 2 10 Corridoni 5 4 1 12 4 8 FARI TS 3 1 2 3 6 2 AGI B 3 1 2 4 7 2 Bor B 4 1 3 6 9 2 Porzio 4 0 4 0 12 0 Prihodnje kolo: Porzio - OMA AGI B - FARI TS Bor B - Corridoni. * * * V nedeljo se je začelo tudi prvenstvo ženske promocije. Glavna moč teh srečanj je v dobri izvedbi servisa. Dobri servisi so že tri-četrt zmage. Večina društev goji v tej ligi svoj naraščaj in temu je tudi primerna kvaliteta. Favorita v obeh skupinah sta Gaja oz. Edera. Izidi: Skupina A Gaja - OMA B 3:1 Skupina B FARI TS B - Breg B 3: 1 Edera - Zarja B 3:0 f. v. 18. maja PO pohod SPD Trst za pokal «Z. Jelinčiča» SPD Trst organizira 18. t.m. tradicionalni planinsko-orientacijski pohod, ki bo letos prirejen v nekoliko drugačni obliki. kot prejšnja leta. Letošnji POP bo na čas in bo torej zmagala ekipa, ki bo prehodila progo v čim krajšem času. Proga bo potekala po zemljišču, ki brezpogojno zahteva planinsko opremo, zato bo planinska oprema obvezna za vse udeležence. Z uvajanjem teh novih oblik se želi SPDT vrniti na stare. tradicionalne planinske pohode kot uvod in trening za izlete v gore. Startno mesto PO pohoda bo na zemljišču SPDT v Bazovici pri nogometnem igrišču Zarje. Zbor tekmovalcev bo ob 8. uri, start pa ob 8.30. Tekmovalci bodo razdeljeni na dve kategoriji: mladinci (rojeni leta 1055 ali pozneje) bodo tekmovali v svoji, člani pa v svoji skupini. Vsako ekipo sestavljajo trije tekmovalci. Vsaka ekipa mora imeti s seboj en nahrbtnik, ki mora za člane tehtati 7 kg, za mladince pa 3 kg. Ekipe morajo imeti tudi specialko S. Dorligo della Valle F. 53 A IN. E. Tekmova'ci naj imajo planinsko opremo, predvsem pa težko obutev. Zmagovito društvo bo prejelo pokal «Z. Jelinčiča*, ostala društva pa bodo nagrajena z diplomami. Društvo ne prevzema nobene odgovornosti za poškodbe ali drugo škodo, ki bi jo tekmovalci ali njihova lastnina utrpeli med tekmovanjem ali zaradi njega. Vpisovanje še IS. t.m., od 19. do 20. ure v Slovenskem klubu, Ul. Geppa 9, in pol ure pred začetkom tekmovanja na startnem mestu. Avtobusi v Bazovico vozijo od sedme ure dalje v polurnih presledkih NOGOMET Pokal evropskih prvakov Postava Milana je že znana MANCHESTER, 14. — Trener Milana Rocco je danes objavil postavo svojega moštva, ki se bo pomerilo jutri v povratnem polfinalnem srečanju tekmovanja za pokal evropskih prvakov z ekipo Manchester United. Postava Milana bo naslednja: Cudicini; Anquilletti, Schnellin-ger; Rosato, Malatrasi, Maldera; Hamrin, Lodetti, Sormani, Rive-ra in Prati. Tekmo bodo prenašali tudi po prvem sporedu italijanske televizije in sicer z začetkom ob 19.40. V srečanju z Borom A tesna zmaga Poleta Bor B je kljub borbenosti podlegel Mivarju POLET - BOR A 23:22 (15:14) POLET: Danev 11, A. Sosič 10, J. Sosič, Hrovatin 2, Kraus. Jugovič, Gantar, Košuta, Milič. BOR A: Barazutti 2, Deško 7, Tul 7, Francia, Milič 6, Kosmina, Kapič. V ponedeljek se je nadaljevalo tekmovanje v okviru mladinskih iger za skupino B. To je bilo predzadnje kolo povratnega dela tekmovanja. V prvi tekmi sta se pomerila Polet in Bor A. Zmagali so Openci in to s tesnim izidom. Priborili so si namreč zmago le z eno točko prednosti. Tekma je bila od začetka do konca zelo izenačena. Zdaj je bila v vodstvu ena, zdaj druga ekipa. Le proti koncu so Openci povedli s šestimi točkami prednosti in tega zaostan- Mllllllll■11111111111111111lllllllllllllllllllllllllllll11111111111111II lili II lil IIIIIIIIIIIlili lilillll4lllllllill4«44*44J«4ltllllllt NARAŠČAJNIŠKI KOŠARKARSKI TURNIR Zopet visok poraz Bora Borovci Lloydu niso bili dorasel nasprotnik LLOYD ADRIATICO - BOR 99:6 Lloyd: Cernitz 20, Biduli 2, Sar-dos 10, Scolini 14, Colli 12, Zurch 14, Ricatti 6, Comipi 9, Kaucich 10. BOR B: Francia, Harej, Marc, Starc, Colja 2, žetko 2, Žerjal 2. SODNIK: Lagoj. KAZENSKI STRELI: Bor 4:10, Lloyd 3:10 V svoji prvi tekmi na tem turnirju so «plavi» doživeli visok poraz proti izkušenim in tehnično zelo dobro pripravljenim igralcem Lloyda. Kot vemo, so vsi slovenski igralci šele začetniki, ki pa igrajo z veliko vnemo, kljub visokim porazom, ki jih doživljajo na tem turnirju in na mladinskih igrah. V nasprotni ekipi so se izkazali vsi. Povedati pa moramo, se vsi člani te ekipe ukvarjajo s košarko ,že YBaj,4rLjj0ta. Poleg tega pa so tudi vsi že nastopili z Lloydovo B ekipo na zadnjem naraščajni-š|tem prvenstvu. Proti tako izkušenim nasprotnikom seveda »plavi« niso mogli opraviti nič. Kljub temu Lloydu ni uspelo doseči «sto-tice« (manjkalo je sicer malo), čeprav je za dosego tega cilja napenjal vse svoje sile. Izida: Lloyd - Bor B 99:6 Mivar - Servolana 53:10. Počival je Bor A. Lestvica Lloyd 1 1 0 99 : 6 2 Mivar 1 1 0 53:10 2 Bor A 0 0 0 00:00 0 Servolana 1 0 1 10:53 0 Bor B 10 1 6:99 0 • « » Ta turnir se bo nadaljeval danes. Nastopili bodo tudi igralci Bora A, medtem ko bo B ekipa istega društva počivala. Nasprotnik «plavih» bo tokrat Mivar, ki je v prvi tekmi z lahkoto premagal škedenjce. Za Mivar bodo v bistvu nastopili isti i-gralci, ki igrajo tudi na mladinskih igrah, razen Zonte. Bor bo nastopil s popolno postavo, saj bosta igrala tudi Danev in A. Sosič. Zato je izid te tekme težko napovedati in vsa predvidevanja so zavita v meglo. Tehnično vodstvo ekipe vsekakor ne skriva upanja, da bosta obe točki v rokah «plavih». Spored: ob 9. uri Lloyd - Servolana ■ob 10.15 pa Bor A - .Mivar/ Bor B počiva. —jan- NOGOMET V tekmi mestnih reprezentanc Zagreb-Beograd 3:1 V Zagrebu- sta se danes v okviru proslave 50-letnice obstoja jugoslovanske .nogometne zveze v tradicionalni tekmi srečali reprezentanci Zagreba in Beograda. Po obojestransko lepi igri so zasluženo zmagali domačini s 3:1 (0:0). Poraz bolgarske reprezentance v Nišu Niški Radnički,. okrepljen z igralcema Hajduka Holcerjem in Barbičem, je danes pred okrog 5.000 gledalci premagal bolgarsko nogometno reprezentanco, ki se pripravlja za tekmo z Italijo (25. maja v Turinu) s 3:2 (0:0). Bolgarska reprezentanca se ni preveč trudila, kaže da je tekmo vzela bolj kot trening, za uigravanje svojih igralcev. ka mladi borovci niso mogli več nadoknaditi. Tako se je končal ta derbi v korist domačinov, ko so imeli v Da-nevu in A. Sosiču najboljša igralca, Na njiju je slonela igra vsega moštva. Jani Sosič je zaigral lepo le v začetku, nato pa je vedno bolj popuščal, ko mu žoga nikakor ni hotela iti skozi obroč. Pripomniti moramo tudi, da so vsi igralci igrali nepovezano in se jim je poznalo, da so bili zunaj igrišča brez vodstva. S «Plavimi» se je zgodilo prav obratno. Pokazali so lepo in povezano košarko, ki jo je dobro vodil Milič. Skupaj z njim sta uspešno zaigrala Deško in Tul. ki pa pod košem nista imela sreče. Vsekakor pa je bila to lepa tekma, v kateri so dali igralci od sebe vse svoje sile. * * • MIVAR - BOR B 59:10 (27:4) MIVAR: Ferrante, Starc 2, Slo-covich' 4, Otti 2, Sergi 10, Zonta 6, Luin 12, Cecchetti 14, Giar-dina 7: BOR B: Francia 5, Harej, Oblak, Marc, -Starc, Colja, žetko, Barazutti 3, Tul 2. Milič. V drugi tekmi so gladko zmagali člani Mivarja. ki so prikazali lepo in povezano igro. Nič ni pomagalo, da so pri Boru v. drugem polčasu igrali tudi trije i-gralci iz prve . ekipe. Nasprotnik, je ;s hitrimi in učinkovitimi protinapadi stalno nizal koš za košem. Tako je bila ta tekma za Mivar v bistvu le lažji trening v okviru priprav na težjo, in odločilno tekmo s Poletom. Pri Mivar.iu je zaigral, zelo dolpro Cecchetti; poleg njega , na tudi mali a -hitri Luin. Izstooalg pa sta tudi Giardtna in Sergi. /; Med ((Plavim i» Je treba vse pohvaliti in to predvsem zato, ker kljub stalnim in visokim porazom niso niti najmanj izgubili svoje izredne borbenosti: za žogo so se borili od začetka do konca tekme. —jan— NOGOMET MEUBRITANSKO PRVENSTVO Zmaga Anglijo LONDON, 14. - Anglija je v zadnji tekmi medbritanskega nogometnega prvenstva premagala reprezentanco Škotske z 2:1. Na wem-bleyskem stadionu si je tekmo o-gledalo 100.000 gledalcev. V istem tekmovanju je v Belfa- stu Severna Irska igrala proti Wa-lesu neodločeno 0:0. Končna lestvica medbritanskega nogometnega prvenstva je naslednja: 1. Anglija 3 3 0 0 9 3 6 2. Škotska 3 1117 8 3 3. S. Irska 3 0 2 1 2 4 2 4. Wales 3 0 1 2 4 7 1 NA MLADINSKEM TURNIRJU Bologna zmagala v Karlovcu KARLOVAC, 14. — Na mednarodnem mladinskem nogometnem tur- . NOGOMET ... Na stadionu «1. mai» v Trstu Reprezentanca 3. kategorije danes proti ekipi Primorja Reprezentanti imajo več možnosti za zmago kot v tekmi z Bregom Po nadvse uspelem srečanju z Bregom se bo reprezentanca 3. a-materske lige spoprijela danes s proseškim Primorjem, drugouvrščenim na skupni lestvici skupine «L». Pravzaprav je bil namen organizatorjev, da bi reprezentanca igrala proti zmagovalcema o-beh skupin, toda Vesna je negativno odgovorila na to pobudo. Izbira je tako padla na drugouvrščeno slovensko moštvo, ki je sprejelo vabilo z odprtimi rokami, čeprav ima v teh dneh tudi druge obveznosti. Tako bo torej proseški klub branil danes ob 16.30 na stadionu «1. maj« svoj ugled v tek-nirju v Karlovcu je Bologna pre-1 mi, ki mora biti prijateljskega magala republiško reprezentanco i značaja, ne pa le izključno iska- Hrvaške z 1:0. OBVESTILO ŠD Breg sporoča, da danes odpade predvidena tekma mladincev z Libertasom, ki bi morala biti ob 15. uri pri Sv. Sergiju. nje zmage. Prav gotovo se bo Primorje predstavilo s svojo najboljšo postavo, da bi navdušilo zbrane naviiače in ljubitelje te športne zvrsti. Reprezentantov nedeljski poraz tiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiMiiiiiiiiiimiuimHmmimi»imu»miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NAMIZNI TENIS OD DANES DALJE V VARESEJU Bor B nastopa letos v moški D ligi s spremenljivo srečo B. in E. Košuta ter Ukmar na državnem prvenstvu E. Bole je zaradi študijskih obveznosti ostal doma ni niti malo demoraliziral, saj vedeli, da imajo pred sabo trd ga in homogenega nasproti® medtem ko se sami skoraj n niti poznali. Dva treninga hista la dovolj, da bi trenerjem usP“ ustvariti med njimi vso potret povezanost. Kljub temu pa Ta ' grišču niso niti najmanj razocs li, temveč so dali od sebe res ' da bi z agonizmom nadontf®. pomanjkljivosti. Nihče jim ne ® re očitati brezbrižnosti, saj seJ_ vseh štirinajst nastopajočih P steno potrudilo, da so ustavil' vale Brega. To prvo srečanje j* je tudi pokazalo, da bi rePr®. tanti z nekoliko številnejšimi sK“£ nimi treningi lahko nemoteno S spodarili na igrišču. Tako Pa bila za reprezentanco tekm» Brežani generalka in premier"’ oboje skupaj. Proti Primorju bi moralo $ j nekoliko bolje: vsi reprezents dobro poznajo proseško moštvo, so se z njim srečali v komaj 110 ^ čanem prvenstvu, medtem ^ bili Brežani prava neznanka. ga točka v dobro reprezentat |pa je, da so se v nedeljski tes dokončno spoznali med seboj zbrane izkušnje dane* Na državnem prvenstvu v namiznem tenisu, ki bo od danes pa do 18. t. m. v Vareseju, bodo nastopili tudi trije slovenski tekmovalci: Boris Košuta, ki tekmuje za tržaški klub Libertas-Soffitta, borovec Edi Kušuta in mladi Na-brežinec Peter Ukmar, član ŠD Sokol. Pravico do nastopa na državnem prvenstvu si je priboril tudi borovec Edi Bole, zaradi študijskih obveznosti pa bo žal šoten. Kakšne možnosti imajo na tej prireditvi naši predstavniki? Državni prvak Boris Košuta bo skušal ponoviti lanskoletni podvig in ohraniti najvišji državni naslov v svojih rokah. Njegova naloga pa ne bo lahka. Posebno nevarna nasprotnika mu bosta Triluzzi iz Bergama, zlasti pa Pelizzola iz Milana. Vsekakor sodi Boris tudi letos med favorite in seveda mi želimo, da bi mu uspelo potrditi mesto prvega pingpongaša v državi. V 2. kategoriji bo nastopil borovec Edi Kušuta, ki je letos v prvenstvenih nastopih, in tudi na turnirjih, igral zelo uspešno. Brez dvoma' sodi med najbolj izkušene drugokategornike v Italiji in upajmo, da bo tudi v Vareseju v dobri formi. Ce mu bo žreb naklonjen lahko doseže . zelo visoko uvrstitev. Prvič se bo letos udeležil državnega prvenstva nadarjeni Nabreži-nec Peter Ukmar, ki bo nastopal v 3. kategoriji. Že uvrstitev na državno prvenstvo je seveda velik uspeh za tako mladega tekmovalca. Škoda, da ne more nastopati med mladinci, ker je moral na deželnem prvenstvu kloniti pred bolj izkušenim, pa tudi starejšim Venu-tijem (CGS), na državno prvenstvo pa- gre lahko letos iz naše dežele le en mladinec. Sicer ho imel Peter za to še dovolj časa, saj bo še celi dve leti nastopal v kategoriji mladincev. Sicer pa se bo gotovo tudi v 3. jim bodo koristile. V tekmi s Primorjem se bo ^ prezentanca predstavila nek° , spremenjena, ker bo odsoten sr nji napadalec Camassa. Ta se ' namreč prav v zadnji minut' deljskega srečanja poškodoval- w va je kazalo, da ne bo nič h" ga, kasnejši zdravniški pregle(1 (| ja pokazal, da bo treba no7° a kategoriji v Vareseju dobro Na žilosfho l9I zal, čeprav bo moral v glavnem P 30 , eden tzmed streb^ SrliKm’ ,re“J "" Varese je bil doslej vedno zelo naklonjen slovenskim predstavnikom Leta 1965 je postal v tem kraju državni prvak 3. kategorije Edi Košuta, leto kasneje pa v 2. kategoriji njegov brat Boris. Upajmo, da bo tudi letos to prikupno prineslo našim igralcem UH v *S • u SAKI °h- mesto srečo. ODBOJKA V NABREŽINI Uspehi članov Sokola na mladinskih igrah V soboto so v Nabrežini v okviru mladinskih iger odigrali srečanje v ženski odbojki med Sokolom A in Sokolom B. Zmagala je prva ekipa z 2:0 (15:1, 15:1). Ta ekipa bo tako nastopila na pokrajinskem delu tekmovanja. Prav tako pa bo Sokol nastopil na pokrajinskem tekmovanju v moški konkurenci V nedeljo je bil v Nabrežini turnir v namiznem tenisu, katerega se je udeležilo le manjše število tekmovalcev. Med starejšimi je z,mSgal Fabjan (Sokol), drugi je bil Cerulli (Lega Nazionale), tretji pa Dobrila (Sokol); med mlajšimi je zmagal Puglia (Lega Nazionale), drugi je bil Pertot (Sokol), tretji pa Mervič (Devin-štivan). S. J. bo nadomestil, kos zadani n'u - — 5SS? Danes bi tako. naslednji nogometaši: Truant, Milkovič, Komar, Križmančič V„ Križmančič J*"' tj{. ropat, žagar, čok. šuber, ”a rV|ji Papnatico. čuk, Kalc ter reZ ^ igralec Morabito. Kot v ned®U 1 0 st))'' 'zadano jima nalogo ^ opravila, bosta ekipo tudi 18 p vodila trenerja Teodor Mav Aldo Kralj. Obeta se tore! 'ar fE, zanimivo srečanie, sa.i se bot* ^ prezentanti hoteli maščevati *■ vi poraz. tu61 ATLETIKA Nov evropski rekord v metu krogle BERLIN, 14. - Vzhodni VfL Hans Joachim Rothemberg 1 sestavil nov evropski rekord v jj. tu krogle z značko 20,49 *"■ jjjo-nji rekord je pripadal zftd * nemškemu atletu Birlenbac značko 20.18 m. V okviru mladinskih iger Zopet zmaga Poleta V okviru mladinskih iger je o-penski Polet na igrišču ENAOLI premagal šesterko Dante z 2:1 (7:15, 15:4, 15:10). nogomet V tekmi amaterskih elot Jugoslavija-Italija danes v Ljubljani LJUBLJANA, 14. - J"trl ^Ter' se ^ sta v Ljubljani pomerili airl jaški nogometni reprezentanc' Jugoslavije in Italije. Italijanskajiir prezentanca je po kratkem tr vg!» gu v Trstu že včeraj doP°v v slovensko prestolnico. 28. MAKS ZADNIK J Med Snežnikom in morjem Spomini no NOB • Istrski odred v Brkinih in Istri Mlajši domačinki (biia je doma iz Padne) smo povedali, da bo lahko poučevala, če želi, na slovenski šoli, pod nadzorstvom OF V strahu je sicer ponudbo sprejela, toda z nočjo je izginila, naslednje jutro pa je našo četo napadla skupina kakih 30 — 40 fašistov, kar ni bilo brez vzročne zveze s šolo in učiteljicama; toda naša četa je že pod vasjo napad odbila in pognala fašiste v beg ter jim povzročila izgube. PRIHOD V KORTE - PRIPRAVE ZA AKCIJO V SEČOVLJAH 2e isti dan popoldne, t.j. 16. '6. je naša patrola odpotovala iz Padne v Korte, medtem ko je četa ostala v Padni. V Kortah smo se ustavili v vasi pri nekih simpatizerjih in izvedeli, kakšne so razmere. Na območju Kort in Malije ter v vaseh severnozahodno od ceste Koper — Lucija ter potoka m doline Vanderniga so domačini partizane komaj poznali, saj že dolgo ni bilo tam nobene partizanske enote, čeprav so organizacije OF in simpatizerji povsod med Slovenci organizirano delali. Ko je prišla naša patrola z brzostrelkami in strojnico v vas, so nas vaščani z nekakšnim strahom, vendar pa radovedno ogledovali. Tisti večer smo obiskali tudi Malijo in Gažon, potem pa ostali v Kortah dalj časa. Tisto noč smo nekaj ur prespali na osamljeni kmetiji severovzhodno od vasi. Že kmalu po polnoči je bilo slišati iz doline severnovzhodno od Kort besno lajanje psov, ko se je zdanilo pa pri Padni tudi streljanje pušk in strojnic. Bilo je jasno, da je četa v Padni napadena. Namestnik konmandanta Karel Vene je ukazal, da se umaknemo iz vasi in zasedemo položaje na gTebenu proti dolini in Padni, da bi, če bi bilo potrebno, priskočili četi na pomoč. Toda četa je sama odbila napad fašistov. Že pred poldne smo se vrnili v Padno in sklenili, da se že isti dan proti večeru vsi vrnemo v Korte in ponoči uničimo rudnik v Sečovljah. V poznih popoldanskih urah 17. 6, 1944 — uro pred nočjo — smo prispeli v Korte. Ustavili • smo se pri Ko-renikovi gostilni. Prav tedaj so se delavke vračale z dela v Izoli in nas nekam v strahu ogledovale, vas pa je Dila skoraj prazna, le otroci so se zbirali in nas z zanimanjem opazovali. Nezaupanje? Seveda ne! Naši vrli fantje so se zbrali v krog sredi vasi in zapeli nekaj lepih slovenskih pesmi. In glej! Pesem je premagala zadržanost. Bila je pravi čudodelnik, ki je hipno spletel nevidno razmerje in povezal čustva in misli vaščanov s srčnimi željami borcev. Poleg otrok so se pojavile mladenke, ženske in kmalu tudi moški. Ni dolgo,trajalo, ko je bilo vse vaško prebivalstvo v središču vasi in nas ogledovalo. Odtujenost in molk sta kmalu zamenjali razgovor in šala. Najprej so navezali stike z vaščani borci iz Istre. Kmalu smo si postali domači in prijatelji. Ta mogočen vtis ob srečanju mi je ostal neizbrisno v spominu. Vendar me je skrbelo, kako bomo pripravili večerjo, kajti borce je čakala naporna noč. V četi pa nismo imeli ne kuharja in ne ekonoma, ker smo se v istrskih vaseh hranili po hišah, v Kortah pa še ni bilo take organizacije, ki bi skrbela za prehrano partizanskih enot. V četni komandi smo imeli le nekaj denarja — itali janskih lir, zato smo se odločili, da nakupimo v trgovini pri Koreniki testenine, t.j. makarone-1 in ostalo. Trgovec in gostilničar Korenika nam je rad dal vse, kar smo ga prosili in dodal še nekaj litrov vina, odklonil pa je plačilo. Hrano smo imeli, toda, kako jo skuhati? Ko sem pred gostilno zbrana dekleta prosil, da nam skuhajo večerjo, se je prva ponudila plavolasa mladenka Slavka, ki je stanovala v hiši nasproti Korenikove gostilne. Lepo je pripravila večerjo in borci so bili zadovoljni, zato so njo in ostale nagradili s pesmijo.*) RUDNIKA NISMO MOGLI UNIČITI Iz Kort smo se napotili proti Medošam, Obveščevalci pa so bili že popoldne odšli v Sečovlje, da ugotovijo, ali bo mogoče izvesti napad na rudnik. Čakali smo jih zelo dolgo in šele okoli polnoči se je eden, ne spominjam se kateri, vrnil in povedal, da niso mogli dobiti vseh podatkov; bilo pa je tudi prepozno, zato nismo smeli tvegati. Odločili smo se, da prespimo na osamljenem seniku med Kortami in Medoši. Zunaj, za vinogradniškim zidom, smo pustili dva stražarja s strojnico. Drugi dan 18, 6. je bila lepa sončna nedelja. Ljudje so začeli okoli 8. ure prihajati v skupinah iz Medošev proti Kortam, kamor so šli k dopoldanski maši. Ker je bil naš pohod tudi propagandnega značaja, smo jih zadržali, in ko jih je bilo približno 50, se je četa postrojila pred senikom ob vaški poti. Jaz pa sem stopil pred zbrane domačine in jim v slovenskem in italijanskem jeziku v kratkem povedal, kdo smo, kaj želimo in kakšen je naš program protifašističnega boja. Naša izvidnica pa je medtem opazila na precejšnji razdalji fašistično patrolo, ki je oklevala in se nam ni upala približati in kazalo je, da so nas tudi fašisti opazili. To pa je dokazovalo, da so s pomočjo svojih privržencev že iz Padne dalje spremljali naše premike. V tem je bil tudi odgovor na vprašanje, zakaj so okrepili straže pri Sv. Luciji in v Sečovljah. Ko smo ocenili razmere, smo sklenili, da se moramo prikrito spet umakniti proti Padni, kamor smo kmalu popoldne prispeli in tam zadržali do 2. ure naslednjega dne. Prespali smo v padenski šoli. •) Osebni spomini pisca, viri za zgod. TO, Koper, Prist. trg 6. BOJ S FAŠISTI IN NEMCI V ŠMARJU .jjO Naš pohod s Pomjana v Padno in Korte je nedvo’^0. uspel, čeprav nameravane akcije nismo mogli izvesti-bili pa smo tudi prve prostovoljce iz Kort in okolice dni kasneje so se nam priključili Jože Grbec, Oktavij nika, Odoriko Kleva in nekaj drugih. Vsi trije so P pozneje odlični borci. Za enkrat smo morali uničenje '-ujp odložiti, kajti bilo je več kot očitno, da so nas Nen'c eI)l fašisti zasledovali, morda so bili tudi zavohali naš 110 j s■ zato je bilo treba pričakovati njihove protiukrepe. Da ..ejji izognili presenečenju smo že zvečer 18. 6. v Padni po l?r0j„ ^ posvetovanju skleniti, da se naslednje jutro, še prede)' jtč zdanilo, umaknemo v Šmarje. Že zvečer smo poslali v tričlansko patrolo, v kateri so bili desetar Herman D® don^ 19-' ter borca Leopold Uhan in Rafael Bržan ki je bil iz Šmarij. Četa je krenila iz Padne že okoli 2. ure po polnoči proti severovzhodu po pobočju proti dolini potoka ^0 jji« in se še v mraku približala vasi po poljski poti z jugt>za^ strani. Morali smo biti zelo previdni, čeprav smo bili s ji v vsem prepričani, da sovražnika v Šmarjah ni, saj bila poslala naša patrola, ki je bila v vasi, nobenega /t }t rila. In vendarle so zbudili našo pozornost, ko smo ” vil*' približno 100—200 m od prvih hiš, neki ljudje na vj\ jjili toda zaradi mraka jih nismo mogli prepoznati. Lahko 5 domači kosci, toda obnašali so se kot zlovešče sence, & ^ f to je zbudilo našo pozornost. Takoj smo povečali rB vrt< koloni in napredovali še kakih 10 metrov, prikriti za potem pa smo se ustavili in pozorneje motrili hiše id /J ; l* Zloveščo tišino pa je kmalu presekal puškin strel, ta-01 ^5 njim se je vsul proti nam rafal. Bilo nam je jasno, d0 / jC fašisti čakajo v vasi, toda nismo vedeli ne koliko J'h J ne točno, kje so. (Nadaljevanje sled'1 _ UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 in 94-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telelon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefon 37-338, 95-823 — NAROČNINA; mesečno 80° ti^J vnaprej četrtletna 2 250 lir polletna 4 400 lir celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - PoStnl tekoči račun: Založništvo tržaške*8 8» Trst 11-5374 - Za SFRJ- ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 Ur - Mali ogl»« beseda - Oglasi za tržaško in goriško pokrajino ne naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin ItaUje pri «Societš PubUcitk ItaUana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst