Uredništvo: Schillerjeva cesta štev. 3, na dvorišča, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * 4 Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. NARODNI DNEVNIK Upravništvo: Schillerjeva cesta štev. S. Naročnina znaša za avstPO-ogerske dežele: celoletno ... K 25*— polletno ... K 12*50 četrtletno . . . K 8 30 mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28-— za vse drage dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Stev. 48. Telefonska Številka 65. Celje, v pondeljek, dne I. marca 1909. Čekovni račun 48.817. Leto I. Milo na naročbo. Slav. p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo zopet ponové. ,Narodni Dnevnik1 velja za avstro-ogrske dežele: celoletno.....K 25-— polletno.....„ I2'50 Četrtletno.....„ 630 mesečno....... 210 Za Nemčijo: celoletno.......K 28 — za vse druge dežele in Ameriko: K 30 —, Naročnina se pošilja vnaprej. Upravništvo „Nar. Dnevnika". Drakonska obsodba dveh ptujskih Slovencev v Mariboru. Maribor, 26. svečana 1909. » Šele danes se je končala pravzaprav skupščina dražbe sv. Cirila in Metoda, a ne v Ptuju, kjer se je začela dne 13. septembra 1908, ampak pred okrožnim sodiščem v Maribora. Danes so se namreč vršile tri kazenske glavne razprave, izmed katerih sta dve sicer neugodno iztekli za obtoženca, ker sta bila obsojena, a nobeden Slovenec jima te obsodbe ne bo štel v zlo, pač pa v čast Kazenskemu senatu je predsedoval dež. sodni svetnik dr. Fraidl, votanti so bili dež. sodni svetnik Mo-rocutti, dež. sodni svetnik K erme k in sodnik Petrovič. Državno pravdništvo je zastopal državni pravdnih Verderbe r, zagovarjal pa je vse tri obtožence dr. Rosina. Prvi obtoženec je Vinko Enge 1 m a a, e. kr. učitelj v Trstu. Obtožba pravi, da je dne 13. septembra v Ptuju pred Narodnim domom z besedami: „Vi ne smete ptujske policije ubogati in Vam tudi ni treba noter v sobo hoditi", pozival ljudi, da se naj uprejo mestnemu policijskemu stražmojstra Janezu Antonitschu; nadalje, da ni ubogal imenovanega policijskega stražmojstra, ko je ta zapovedal množici, naj se razide, in da se je na to £ njim še prepiral; končno, da je raz-žalil tega stražmojstra z opazko, da nima nobene pravice kaj takega ukreniti. Z ozirom na to je obdolženec zakrivil pregrešek po §§ 279. in 283. k. i. in prestopek po § 312. k. z. Obtoženec Engelman zanika, da bi bil ljudi ščuval proti stražnikom, on jih je nasprotno pozival, naj gredo v Narodni dom k zborovanju, ker mu je vendar bilo ležeče na tem, da bi se čim več ljudi udeležilo zborovanja. Priča Janez Antonitsch, bivši policijski stražnik v Ptnju, sedaj občinski tajnik v Konjicah, ki je aretiral Engelmana, se pač še spominja na tiste besede obtoženčeve, s katerimi je ta baje ščuval ljudstvo k uporu proti policajem, ne more pa vkljnb štirikratnemu vprašanju zagovornika dr. Rosine ponoviti tistih besed, katere je obtoženec pozneje še govoril. Priča pravi, da je takrat stal od obtoženca proč obrnjen. On ni videl osebe, katera je izgovorila prve besede, a to je moral biti samo obtoženec, ker je ta velike postave in je bil edini izobraženec med pr prostim ljudstvom. Sklicuje se na svojo izpovedbo pred preiskovalnim sodnikom in trdi, da je imel obtoženec takrat klobuk na glavi. Priča Rudolf Može, agent iz Trsta, pa pravi, da je bil Engelman takrat razoglav, da je šele po aretaciji šel v Narodni dom po klobuk, in odločno zanika, da bi bil obtoženec ščuval ljudi, ampak jih je le vabil v dvorano na zborovanje. Prečita se izpovedba priče dra. Kodermana, odvetniškega koucipijenta iz Celja, ki pravi, da mu je obtoženec takrat parkrat poprej pomagal pred Narodnim domom pomirjevati ljudi, in da jih je pozival, naj gredo k skupščini. Ko je bil obtoženec aretiran, priča ni bil zraven. Državni pravdnik ponavlja v obtožbi navedene trditve in predlaga obsodbo. Zagovornik dr. Rosina naglaša v svojem zagovoru, da je policija bila takrat vsled nemirov razburjena, da si torej stražmojster Antonitsch ni mogel vsega natančno zapomniti, opozarja na oprostilno razsodbo dunajskih sodnikov, kjer je bil v sličnem slučaju nek tehnik oproščen, in pravi nadalje, da je stražmojster pri prvem zaslišanju izpovedal, da ni aretiral obtoženca zaradi inkriminiranih besed, ampak samo zato, da bi konštatiral njegov nacijo-nale, ter da je obtoženčeve besede napačno razumel. Tudi ni misliti, da bi bil obtoženec — izobražen, neomade-ževan mož — prej vabil ljudi k skupščini v Narodni dom, kar je vendar potrdil priča dr. Koderman, pozneje pa jih ščuval, naj se uprejo stražnikom. Predsednik razglasi oprostilno razsodbo. Nato se začne razprava proti Janezu Brenčiču, posestniku in mlinarju v Gerncih pri Ptuju. Obtožen je, da se je baje protivil dne 13. septembra 1908 na ptujskem kolodvoru policijskim stražnikom, ki so mu zaradi „pomirjenja razburjene množice" (nemške!) zapovedali, da mora s suknje sneti slovenski znak. Pri tem je baje strgal policijskemu stražmojstra Antonitschu z bluze dve kolajni, redarju Sapuscheku pa odtrgal službeni kolir (polumesec.) Brenčič pravi, da je tisti dan popoldne šel s svojim očetom Miho Bren-čičem od občinske seje domov. Ker se je reklo, da skozi mesto ne more iti, ker so ulice zaprte, sta šla po cesti ob železnici mimo kolodvora. Tam ga je samega napadlo kakih 50 ljudi s palicami ter mu hotelo odvzeti znak. Mogoče da je v razburjenosti, boječ se za svoje življenje, mahal okoli sebe ali ne spominja se ničesar. Dasi-ravno je bilo 5 policajev pri njem, ga niso branili pred napadi napadalcev, ampak ga davili (policaji!), da je bil ves črn po obrazu, mu strgali suknjo, telovnik, kravato in srajco ter ga tako trdno ukleniii, da mu je kri tekla od rok in da 3 mesece ni mogel delati. Fakinaža je kričala: ,.On ima dva revolverja", in mu je začela stikati po žepih, pri čemur mu je izginila listnica z 240 K, katerih še ni dobil nazaj. Na suknji je imel lipov list brez kakega narodnega traka. Z zdravniškim spričevalom se dokaže, da je takrat dobil poškodbe na glavi in na rokah. Priča Antonitsch, policijski stražmojster, pravi, da ga je hotel iztrgati iz množice, a obtoženec se je divje branil. Potrdi, da je bilo tam več ko 50 ljudi. Videl je samo enega, ki je odspodaj udaril Brenčiča po kolenih ali bedrih. Obtoženec je bil ves penast. Zagovornik dr. Rosina vpraša pričo, če je mnenja, da se službeno postopa na ta način, da se koga proč suva. Kaj takega pač nihče ne more smatrati za službeno dejanje! Priča Antonitsch pravi nadalje, da je samo nek mlad fantič (Bttrschlein). vihtel nad obtožencem „palčico". Priča Jožef Gratschner, policaj v Celju, izpove, da je obtožencu odtrgal znak nek dijak ali komi in da je obtoženec snval z rokami proti Antonitschu. Zdelo se mu je, da je bU obtoženec natrkan (angeheitert). Tepel in davil ni nihče obtoženca (!). V njegovi navzočnosti je nek mladič odtrgal obtožencu znak. Priča noče odgovarjati direktno na vprašanja zagovornika dr. Rosine, ampak samo po posredovanju predsednika dr. Fraidla. Gratschner trdi, da se je obtožencu že prej odtrgal znak (!), še predno je prišel Antonitsch zraven; ta pa trdi, da je takrat še imel znak. Priča Franc Sapuschek, policaj iz Celja, izpove, da mu obtoženec „najbrž" ni namenoma odtrgal kolirja (1). Obtoženec je baje suval okoli proti vsemu, „was halt dort war". Tepel ga ni nihče. Priča Jakob Morre, redar iz Beljaka, tudi potrdi, da je nek „civilist" odtrgal znak obtožencu, kateri se je na vse pretege branil proti policajem. Priča Miha Brenčič, posestnik v Gerncih, potrdi obtoženčevo izpovedbo. Priča Miha Pak, sodni sluga v Ptuju, izpove, da so obtoženca držali 4 policaji, med tem ko ga je več kot 30 palic bilo (!!!). Stražniki bi bili prav lahko branili obtoženca in iztrgali iz množice. Obtoženec se ni prav nič upiral stražnikom. Tudi priča Jakob Vrtnik potrdi, da je mn >žica tolkla po obtožencu; še on sam jih je pri tem dobil po glavi. Priča Fr. Mülleret, ki vozi pošto, je videl, kako so stražniki raztrgali obtožencu obleko in kako ga je fakinaža s palicami bila. Da bi bil obtoženec suval stražnike z rokami, ni videl. Priča Jakob Lesjak je slišal vpiti: „Haut's ihn nieder, den windischen Hund!" Prečitajo se še izpovedbe prič dr. Jurtele, Wag-nerja, ki je tudi slišal, da se je vpilo, da ima obtoženec revolverje (ki pa se notabene niso našli pri njem), ter celjskih redarjev Kalischniga, Zinthauerja, ki pravita, da je obtoženec kar divjal, (kar bi ne bilo nič čudnega!) Državni pravdnik predlaga obtožbo. Zagovornik dr. Rosina naglaša v daljšem zagovoru nesoglasje ' med izpovedbami obremenilnih prič. Obtoženec se obsodi v težko ječo 3 tednov, poostreno s postom vsak teden. (Primerjaj obsodbe Nemcev v Celju!) Jožef Muršec, gostilničar in hišni posestnik v Ptuju, je obtožen, da je dne 13. septembra 1908 v Ptuju 1, več ljudi nagovarjal, da bi se ustavljali redarjem, ki so opravljali svojo službo. 2. da pri tej rabuki ni ubogal stražnika Henrika Moserja, ko je ta zapovedal množici, da se razide. Navedenega dne je imela pomnožena mestna straža nalogo, slovenske udeležnike skupščine Dražbe sv. C. in M. po stranskih potih spremljevati do „Nar. Doma," da bi v glavnih ulicah ne prišlo do spopada. Zato so bile nekatere ulice blizu kolodvora zaprte in so se od kolodvora prihajajoče množice pozvale, naj gredo po stranskih ulieab naprej. Obtožba trdi, da je bil Muršec ob prihodu skoro vsakega vlaka na kolodvora in da je potem korakal v mesto, kjer je pozval množico, da se naj npre stražinemu povelju. Ker se ni hotel odstraniti, ampak je na vsak način hotel prodreti kordon, ga je stražnik aretiral v. Priča Albert Oberlugauer, mestni stražnik v Celovcu, pravi, da je Muršec že pred prvim vlakom po mestu „demonstriral'', in da je z vzdignjeno palico (Muršee je hrom in brez palice ne more hoditi!) pozival ljudi, naj pro-derejo kordon. Kaj je pri tem srovoril (!) ne more natanko povedati, ker p e razume slovenski. Razume pač par besedi, razun tega pa je baje Muršee tuintam tudi nemški govoril Tudi priča Henrik Moser, mestni stražnik v Celovcu, ne zna slovenski in pravi, da je Muršec samo slovenski srovoril z ljudmi. Obe priči trdita, da je šel Muršec na čelu množice. Priči I. Babič, pos. uradnik v Ptuju in Frane Antolič, posestnik is Spuhlj, pa pravita, da je šel Muršec, za množico, da je bil miren, ni vzdignil palice in da se je samo izrazil: „Zakaj ne bi danes smel v mesto, ki sem davkoplačevalec in občan?" Antelič tndi pravi, da so njega na istem mestu spustili skozi kordon v mesto. Državni pravdnik zahteva v smislu obtožbe obsodbo. Zagovornik dr. Rosina naglaša v svojem zagovora, da je dokazano, da obtoženec ni ničesar storil, s čim bi ljodi pozval k upora, iu da se stražnika Oberlugauer in Moser motita ker nista zmožna slovenščine To je tudi vzrok, da obtoženec ni razumel poziva, da se mora odstraniti. Senat sklene še enkrat zaslišati priči Oberlaugauerja in Moserja, ki pa izpovesta ravno tako obtoževalno za Muršeca kakor poprej. Predsednik dr. Fraidl razglasi razsodbo, po kateri se Muršec obsodi na 10 dni zapora, poostrenega z enim postom. Te obsodbe ostanejo nedvomno kot častne zasluge nemške policije v zgodovini zapisane. Saj so tako lepa ilustracija pravice, ki se deli nam Slovencem! Politična kronika. v Položaj. Včeraj je objavila uradna „Wiener Ztg." patent, s katerim se sklicuje državni zbor na 10. marca. „Korresp. Centrum" piše, da se je informirala na pristojnem mestu, koliko resnice je na govoricah o skorajšnjem odstopu barona Bienertha ter pravi, da so vse te govorice izmišljene in neresnične. Baron Bienerth je dobil od krone striktni nalog izvesti v najkrajši dobi predlog o rekrutih bodisi že parlamentarnim potom ali pa na temelju § 14. Ako bi bila parlamentarna rešitev predloge o rekrutih zaradi obstrukcije nemogoča, bo zasedanje takoj zopet zaključeno in parlament bo sklican šele na jesen. Zopetna rekonstrukcija kabineta je v tem trenotku izključena. Na to bi bilo mogoče misliti, ako se pokaže, da je redno delovanje parlamenta zopet omogočeno in ako zbornica reši do Velike noči predloeo o rekrutih in predlogo o podržavljenju železnic. Ako se to zgodi, potem bode položaj ugodnejši in se je nadjati, da bode mogoče sklicati tudi češki deželni zbor ter omogočiti njega redno delovanje. Potem še le pride čas za parlameutariziranje kabineta in za premeno v ministerskem predsedništvu. Ta izjava nam priča, da je baron Bienerth trdno odločen vladati tudi brez parlamenta, kar nikakor ne more pomirjajoče vplivati na prebivalstvo, ki se nikakor ne bo moglo in ne bo smelo sprijazniti z idejo, da bi se kljub splošni in jednaki volilni pravici v Avstriji še vedno absolutistično vladolo. Izjave raznih nemških strank so tudi take, da ne vzbujajo nikakih nad na delavnost parlamenta in na zbistre-nje zamotanega položaja. Nemci so vsi brez razločka nespravljivi in vstrajajo na tem, da se mora slovanska večina brezpogojno ukloniti pod njih diktat. Vodja nemških klerikalcev dr. Ebenhoch je izdal odprto pismo, v katerem polaga svojim volilcem račun o svojem delovanju. V tem pismu pripisuje vso krivdo za vse politične homatije samo Čehom. Hvali barona Bienertha, da se Čehom ni vdal, da je mariveč vstano-vil svojo „močno" vlado, v kateri sedi tudi dr. Weisskirchner, ki je v vseh krščanskih krogih na najboljšem glasu (Posebno kot zagovornik protislovan-skega zakona Axmann-Kolisko!) Vodja nemških klerikalcev in bivši poljedelski minister očita nadalje v svojem poročilu Slovanom, da so spremenili bdj za svoje pravice v boj proti Nemcem, govori o zatiranju Nemcev v Pragi, v Ljubljaniin v drugih mestih, kar je povzročilo, da so se Nemci združili, da «e pod skupnim praporom bore protf slovanskemu navalu. Konečno pravi ta klerikalni bivši minister, da bode najboljše sredstvo zoper te homatije„a k o se uvede nov poslovnik, ki bi omogočil mirno razpravljanje v parlamentu. Ta izjava konservativca in klerikalca stare šole ter bivšega ministra nam priča dovolj jasno, da tudi najzmernejši nemški elementi nočejo priznati pretiranosti i svojih za- htev in da so Slovanom nasproti vsi brez razlike, klerikalci, liberalci in na-cionalci jednako krivični. Ta gospoda, kriči o zatiranju Nemcev v Pragi, v Ljubljani in drugih mestih čeprav dobro ve, da imajo Nemci vseh teh mestih več pravic, nego pa Čehi in Slovenci ter trdovratno molče o nemških nasilstvih proti Slovencem in Čehom v ponemčenih mestih ter o sistematičnem zanemarjanju naših interesov na šolskem polju, o zapostavljanju slovenskih in čeških uradnikov v vseh strokah državne uprave in kršenju pravic slovenskega jezika v vseh državnih uradih. S takimi „državniki", ki hočejo za vsako ceno vzdržati nemški veto v veljavi, bo pač sporazumljenje nemogoče — a temu ne bomo krivi mi ampak njih kratkovidna trmoglavost in slabotna onemoglost „močne" Bien erthove vlade katera ima en sam namen, vzdržati se na krmilu, če tudi s pomočjo absolu-tistiškega režima po §14. — Ta teden bo Bienerth nadaljeval pogajanja z raznimi strankami. v Slovanska jednota. Dr. Pacàk je sklical odborovo sejo za jutri. — Parlamentarna komisija češke zveze bo imela v sredo svojo sejo. v Bančno vprašanje. Danes so se začela pogajanja med strokovnimi refe renti obeh vlad. Včeraj je bil v avdi-jenci pri cesarju ogrski ministerski predsednik dr. Wekerle, ogrski poljedelski minister Daranyi in zastopnik trgovinskega ministra Szterenyi. Avstro-srbski spor. Nade na mirno rešitev rastejo. Nemški listi v Avstriji in še posebno v rajhu ter madžarski listi ščujejo še vedno na vojsko, od katere pričakujejo za nemštvo naravnost nečuvene koristi. Tako so pisali listi v rajhu, da ako bi bila vsa avstrijska armada zaposlena na Balkanu, da bi Nemčija s svojo vojsko zasedla celo Avstrijo od severne meje do Trsta. Tako pisarjenje seveda draži in izziva odpor na vseh straneh, posebno pa v Rusiji in Srbiji. Madžarski „Pesti naplo" piše, da skupna akcija v Belemgradn vsled sodelovanja Rusije sicer ne bo energična, da se pa, kar je glavna stvar, ni bati nikake nevarnosti od strani Rusije, ako bi navstala vojska. To je po madžarskem listu uspeh francoske diplomacije in nemških bajonetov. Angležki listi pišejo ko po navadi zelò trezno in pomirljivo. „Times' pravi, da je srbski minister vnanjih reči, dr. Milovanovič izjavil nje dopisniku, da je srbska vlada sklenila odložiti cirkularno noto, katero je nameravala poslati velesilam, za poznejšo dobo, ko bode napetje ponehalo. Iz te note bo izčrtala vsa agresivna mesta in ostre izraze ter opustila vse utopi-stiške zahteve. „Daily Telegraph" piše, da bi ne bilo nič bolj nevarnega, ko zapeljati velesile k temu, da bi poskusile pritiskati na belgrajske vladne kroge ter končuje: Avstro-Ogrsko ima priložnost, ki mu omogočuje še ob jednajsti uri pridobiti si simpatije vseh Srbov znotraj inzu-naj svojih državnih mej ter ojačiti zvestobo svojih srbskih državljanov z daleko vidno državniško velikodušnostjo. Avstro-Ogrsko bi si celo Evropo na tak način tako obvezalo, da bi mu tega nikdar ne zabila." Bodo li naši diplomatje in mogotci poslušali ta dober svet? Francdzki „Siecle" poroča, da bo srbska vlada poslala vsem velesilam noto, v kateri jim javlja, da prepušča zaupno njim čuvanje srbskih interesov ter da ni kljub avstrijskemu oboroževanju Srbija sama storila nič v tem oziru in da je dala vsem obmejnim oblastvom strogo povelje, naj zaprečijo vse, kar bi avstrijska oblastva mogla smatrati za provokacijoi Turško-bolgarski spor bo kmalu končan. Ruska vlada je izjavila, da je pripravljena nadaljevati pogajanja na temelju turških protipredlogov glede likvidacije cele vojne odškodnine. ~ Štajerske novice. o Štajerske deželnozborske volitve se bodo vršile na sledeči način: splošna kurija voli dne 7. maja (ožje volitve dne 14. maja); kmečke občine dne 17. maja (ožje volitve 22. in 27. maja); trgi 24. maja (ožje volitve 28. maja in 2. junija); vele-posestvo dne 29. maja. d Šovinizem vodstva državne obrtne šole v Gradcu. Učitelj na slovenski ljudski šoli v Celju g. Ž. je vložil prošnjo na vodstvo drž. obrtne šole v Gradcu, da bi se udeležil v letošnjih velikih počitnicah risarskega tečaja na omenjeni šoli, katerega se lansko leto zaradi vojaških vaj ni mogel udeležiti. Omenjeni tečaji se vrše na ministerijalno odredbo in jih posečajo v precejšnjem številu slov. učitelji. Vložil je seveda prošnjo v slovenskem jeziku, ker je obrtna šola v Gradcu državna in namenjena tudi za slovensko Sp. Štajersko. Prošnjo je poslalo vodstvo okol. šole službeno v Gradec. Čnjte, kaj se je pa zgoraj zgodilo: ravnatelj Gunolt je pismo najprej odprl in zapisal, da se prošnja kot „tuuradno nerazumljiva vrne"; pozneje je pa on, ali kateri drugi, ki mn še ta nesramna opazka ni zadostovala, zunaj na zalepko zapisal: „sprejem odrekel"; podpisati se ni upal jasno. Nato je zalepko z nemškimi znamkami obrtne šole zalepil in poslal „retour" v Celje. Ta slučaj je velazanimiv. Ravnatelj državnega zavoda, namenjenega tudi Slovencem, se kaže naravnost intranzingentnega nemškonacijonalnega prenapeteža. Seveda, ako bi Slovenci zahtevali svojo obrtne šolo — kar se je že zgodilo — bi se nas zavračalo na graški ultra-nemški zavod! Stvar bo treba parla-mentarično dalje zasledovati, objednem pa se bodo storili primerni koraki pri dotičnih šolskih oblastih. o Celjski policaj Mihelič se mora včasih pokazati v celi gloriji svoje vsegamogočnosti. Včeraj zvečer je iz kolodv. prostorov izganjal fante s slovenskim znakom, ki so prišli Čakat k vlaku, dočim so Nemci lahko ostali v veži. Ali je celjska policija tudi že gospodarica na kolodvoru? o Proti slov. uradnemu dopisovanju s slov. strankami v celjskem okr. šolskem svetu protestira graški „Tagblatt". Smešno! V področje celj. okr. šol. sveta spadata le dve nemšku-tarski občini — zato je predlog gosp. dr. L. Gregoreca, da se s slov. strankami občuje slovenski, popolnoma na mestu. d Brez komentarja. Vprašanje A.: Prijatelj kaj pa je to-le? Singer Nähmaschinen. Bock Bier — Thomas Götz, Marburg. Kleinoscheg Gold-Marke. Kleinoscheg Derby-Sec. R. Burschick's-Wermuth-Wein. Weine — J. Römer & Sohn — Wien. Pilsner Urquelle. G. H.: Mumm & Comp. — Champagner. Oesterreichischer Lloyd — Vergnügungsfahrten.! Odgovor B.; Kje pa si vse to slišal? A.: V nekem takozvanem narodnem hotelu. B.: To ni mogoče. A.: Pa je le vendar res. B. No, če je pa tako, potem pa tisti hotel ne zasluži da bi se imenoval narodnega. A: Tudi jaz pravim tako; to je narodni škandali In mi pristavljamo tudi: škandal! o Socijaldem. kandidata za dež. zbor na Sp. Štaj. sta Ign. Sitter za splošno kurijo Celje—Slovenjigradec— Brežice in Jos. Kitek, železn. uradnik na Pragerskem za Maribor—Ptuj— Ljutomer—Konjice. d Ustanovni občni zbor Trbovlj-skega „Sokola" se je vršil dne 28. febr. 1909 v gostilni pri Fortetu na Vodah. Nabralo se je toliko občinstva, da je bila cela velika dvorana zasedena. Zapazili smo sokolske deputacije v kroju iz Zagorja, Hrastnika in Celja. Za pripravljalni odbor, kojega predsednik je bil brat Anton Počivavšek, podpredsednik br. Jože Goropevšek, tajnik br. Jože Velkavrh, blagajnik brat Kari Ražun, je pozdravil navzoče t>r. Robert Plavšak. Nato je omenil blagajnik br. Ražun, da se je v kratkem času nabralo na samih prostovoljnih darovih 855 K 04 v. Odposlanec slovenske sokolske zveze, njen podstarosta, brat dr. Gvidon Sernec se je zahvalil pripravljalnemu odboru za vse pripravljalno delo in imel potem predavanje o smotrih sokolstva. Pri vpisovanju članov se je prijavilo takoj 56 bratov, ki so objednem tudi položili vsak dve kroni vpisnine. Na to se je izvolil z vsklikom enoglasno sledeči odbor: za starosto br. Anton Počivavšek, za podstarosto br. Jože Goropevšek, za načelnika br. Robert Plavšak, za odbornike: bratje Ivan Kramar, Kari Ražun, Jože Letnik, Jože Velkavrh, Jurij Naglav, Mol Jože, Anton Urbančič, Leopold Erzeničnik, za namestnika brata Franjo Kanižar in Niko Pinterič, za pregledovale« računov brata Fran Dežmau, Fran Bi-dovec. Nato je povzel besedo, burno pozdravljen, podnačelnik slovenske sokolske zveze in načelnik Celjskega Sokola brat Jože Smertnik in povdarjal posebno socijalno stran sokolskega delovanja. Vsi sledeči govorniki, posebno brata Ražun in Plavšak so omenjali, da mora društvo delovati na demokratični podlagi in da bode smatralo kot svojo poglavitno nalogo, širiti so-kolsko misel med najširšimi vrstami Trbovljskega prebivalstva, Končno še vabi brat Smertnik brate Trbovljčane na vseslovenski Sokolski izlet v Celje. To zborovanje je dokazalo, da lahko stavimo na Trbovljskega Sokola naj-epše nade, novoizvoljeni odbor, kakor tudi navdušeno članstvo so nam porok za to, da bode društvo uspešno napredovalo in postalo najvažnejša delavska organizacija naša. Na zdar! o Promoviran je bil v soboto v Gradcu g. abs. med. Rihard Bergmann iz Žalca za doktorja vsega zdravilstva. Zagonetna zadeva. Kakor poroča „M. Z.", je finančni komisar g. dr. Povalej ne namerava zaradi znanih napadov tožiti. o Kulturni nemški uradniki — Preiskovalni sodnik dr. Maks Kapf-hammer in okr. komisar Watzdorf v Weitzu na Sred. Štaj. sta po poročila „Arb." porabila kupice za — ponočne posode in to javno v gostilni! Pikantna je stvar še bolj zaradi tega, ker so gospodje te sorte stebri spodnještajerskega nemštva in očitajo neprestano po umazanih mariborskih in celjskih lističih našemu kmečkemu ljudstvu ne-izobraženost! o Ples norcev so imeli na pustno nedeljo — seveda — tudi v Ormožu. Odlični sotrudniki so bili gg. Kossar, Hribar, Kreps, Bauman, Venigerholc, Thyr, gdč. Heiss, Krall in drugi taki odlični „Nemci". Nedvomno nista manjkala tudi Gedlička in Delpin — kajti zbirka ni smela ostati nepopolna. o O pomanjkanju vode še vedno tožijo v ptnjski okolici. o Graška občina se je Lta 1906 pritožila proti obveznosti, da moia dati nemške vloge brez odškodnine prestaviti. Ministerstvo notr. zadev je sedaj to obveznost potrdilo sklicuje se na L 1869 določen obč. red za mesto Gradec. u Zahvala. Šaleška posojilnica in štedilnica v Velenju je darovala za ubožne učence tuk. šole 10 K. Podpi- Kranjske novice. v T Ljubljani je bilo 1.1908 237 društev z 73.907 člani. 188 je bilo slovenskih z 67.853, 49 pa nemških z 6054 člani. v Tojaško zapovednlštvo v Ljub- Uanl je celi vojaški garniziji prepovedalo obisk .Narodnega doma". Vedno lepše pod fem. Schönaichom. sano šol, vodstvo izreka za ta dar v imenu otrok omenjenemu zavodu naj-toplejo zahvalo. — Šolsko vodstvo Št. Ej pri Velenju 25. febr. 1909. A. Jankovič, šol. vod. d Kaj vse ne napravi pijača! V sredo zvečer je v magdalenskem predmestju v Mariboru begala po cesti žena pleskarja Ussarja v srajci in Sp. krilu. Stražnik jo je spoznal in spravil domu na Franc Jožef ovo cesto. Tam je pa skočila skozi okno na dvorišče in bežala naravnost v stražnico pri dravskem mostu. Ker ni hotela domu, so jo slednjič zaprli. Žena se je preveč napila. d Živina se sme začasno nalagati tudi na postaji SI. Bistrica-mesto. d Iz Maribora. ,Mariborski Sokol, je dokončal trimesečni vaditeljski tečaj, ii ga je vqdil načelnik E. Ilich. Tečaj bo obrodil obilo sadu,ker je zelo okrepi] in pomnožil praktično in teoretično znanje vaditeljev in vaditeljskih pripravnikov. Tečaja so se udeleževali marljivo tudi telovadci iz Ptuja in Ormoža. V nedeljo dne 28. svečana zvečer se je zaključil tečaj s priprostim prijateljskim sestankom v Narodnem domu. Na zdar! d Iz Maribora. Prvi letošnji skioptični večer „Slovanske Čitalnice" se je priredil v soboto dne 27. svečana v mali dvorani Narodnega doma. Gospod mag. pharm. Zavadil, ki ima izboren skioptični aparat, je kazal 118 krasnih koloriranih slik Benetek in sosednih otokov, dr. Pivko pa je spremljal slike z razlago. Prihodnji skioptični večer se ne vrši v četrtek, kakor je pomotoma naznanila „Sloga", ampak v petek dne 12. sušea ob 8. uri zvečer. Na vrsto pride nad 100 slik iz Bosne in Hercegovine. d Kmet. podružnica v Št. Ilju je imela minulo nedeljo svoj občni zbor. Podružnica je štela začetkom 1. 1909 nr- 326 članov! Odbor je priredil leta 1908 10 sej, 2 občna zbora, 10 potovalnih poučnih shodov, 1 tečaj za pouk v cepljenju trt in 3 praktične tečaje za lov škodljivih poljskih miši. Razun tega se je skupno nakupilo in po zmernejših cenah prodalo 25 tisoč cepljenih trt. 1280 sadnih drevesc, 1500 ograj za drevesca, 20 tisoč kg umetnih gnojil, 20 tisoč kg šote za nasteljo, 1200 kg raznih semen in še nekaj različnega orodja. Zastonj se je razdelilo 9 tisoč trt, 70 sadnih drevesc, 1200 cepičev, 1400 divjakov, nekaj manjših stvari ter seveda mnogo — nemškega gospodarskega beriva. Vrhu tega je v okrožju podružnice v reji 16 marijadvorskih bikov, 6. merjascev od velikih belih svinj m se je pospeševalo tudi, perot-ninarstvo. Nadalje je skrbela podružnica za drevesne in trsne brizgalnice, » travniške brane in drugo orodje. Za viničarje in kmečke posle je priredila natečaj za nagrade in se je razdelilo 1380 K ! Denarni promet minul, irta je bil sledeč: 7381 K 18 v dohodkov in 7287 K 76 vin. stroškov. Za občni zbor štaj. kmet. družbe je izvolila podružnica 7 odposlancev, zdi se nam, da razun 1 same Nemce! Žal, da je to intenzivno gospodarsko delo v — nemških rokah; mi Slovenci zidamo društvene dome in prirejamo veselice, dočim si Nemci, žal, pripravljajo trezno in solidno tla med kmečkim ljudstvom. To bo moralo postati drugače! b Shod volileev v Ljubljani. Včeraj se je vršil v ljubljanskem „Mestnem domu" volilni shod drž. posi. Hribarja. Policijo je zastopal prvič dr. Trnovec. Zborovanje je bilo jako dobro obiskano. Hribar je poročal o delovanju državnega zbora. Označil je sedanji volilni sistem kot pluralno vo lilno pravico, ker imajo Nemci in Italijani še vedno večje zastopstvo kakor jim ere. V narodnem oziru nimamo doslej v parlamentu zaznamovati uspehov. Slovenska ljudska stranka ni drugega dosegla kakor nemško gimnazijo v Ljubljani. Proti novemu ministerstvu nimamo zaupanja, ker je nemško na-cijonalno. — V Ljubljani so začeli Nemci bojkot proti Slovencem, sedaj pa se pritožujejo. Svoj predlog o dogodkih z dne 20. sept lanskega leta bo v novem zasedanju ponovil, to pa zaradi tega, ker celo resni možje kakor dr. Ebenhoch smatrajo, da v Ljubljani Nemci niso življenja varni. Državni zbor se ni zaključil radi naskoka na Matajo, ampak zaradi zunanjih dogodkov, ker je hotela imeti vlada prosto roko. Čehi bodo na preiskave proti narodno-socijalni stranki odgovorili s tem, da pri prihodnjih volitvah pride Klofačeva stranka, 40 mož močna, v zbornico. Govornik je izrazil željo, naj bi se Poljaki pridružili slovanski jed-noti. Že po sedanjih izjavah Poljskega kola se lahko računa na pomoč Poljakov. Jugoslovani bodo stali v ostri opoziciji proti vladi. § 14. in zaklju-čenja državnega zbora se ne bojimo, ker ne more dolgo trajati, ker država izgubi kredit. — Posi. Hribarju se je izreklo zaupanje. o Shod narodno-napredne stranke v Cerknici se je včeraj ob veliki udeležbi vršil popoldan „pri Žumru". Deželni odbornik dr. Tavčar je govoril o položaju s posebnim ozirom na de-želnozborsko zasedanje, dr. Švigelj pa o organizaciji, nakar se je osnovalo napredno politično društvo za cerkniški okraj. Predsednik shoda je bil župan cerkniški Šerko. o Napredno politično in gospodarsko društvo se je véexaj osnovalo v Litiji za sodni okraj litijski. Na shodu, ki se je vršil včeraj v prostorih pri Oblaku, je govoril poslanec dr. Oražen o političnem položaju Sloven cev, gosp. dr. Žerjav pa o organizaciji stranke. V pripravljalni odbor so izvoljeni možje iz Litije, Vač, Zagorja, Hotiča in Šmartnega. — Shoda se je vkljub tridnevnemu sneženju udeležilo nad 150 mož iz vseh delov litijskega okraja. Shodu je predsedoval župan litijski Slane. Koroške novice. o Pred volitvami na Koroškem. — Volilni boj se je že začel z vso ostrostjo. Nemškim nacijonalcem se tresejo hlače posebno za mandate po Sp. Koroškem. Zato hočejo z lumparijo doseči, kar bi ne mogli s poštenimi sredstvi. Izpustiti hočejo po občinah, ki so v njihovih rokah, slovenske vo-lilce, češ ti se itak ne bodo brigali za reklamacijo. Pa so se zmotili. — Slaba jim tudi prede za kandidate. V veli-kovškem okraju n. pr. ga za vraga ne moreio dobiti. V skrajni stiski so prišli k slovenskemu kandidatu Ellersdor-ferju, naj bi kot njihov kandidat kandidiral na kmečki program. Pa so seveda dobili „korpco". Z zanimanjem pričakujemo nadaljnega razvoja volilnega boja. Gotovo je, da pridejo nemški nacijonalci oslabljeni v dež. zbor, ali na korist Slovencem ali nemškim kršč. socijalcem — kdo ve? o Slovenski kandidatje na Koroškem. Shod zaupnikov, ki se je vršil 25. t m., je postavil kot slov. kandidate za deželnozborske volitve sledeče: a) v kmečki skupini : 1. Veliko-yec—Dobrlavas gosp. FI or i j an Ellersdorf er v Ravžu; 2. Pliberk Železna Kapla: g. Franc Grafenauer, drž. posi, (event. mons. Val. P o d g o r c) ; 3. Beljak—Paternion— Rožek: J anez Vošpernik, pos. v Zgor. Jezercih pri Vrbi; 4. Trbiž Podklošter: Josip Škrbina, pos. in živinozdravnik v Hudih Dolih pri Vra-tah ; b) v s p 1 o š n i skupini: Celovec—Velikovec— Dobrlavas—Pliberk —Železna Kapla: Franc Grafenauer, drž posi. o Slov. kršč. soc. zveza za Koroško ima jutri 28. t. m. svoj letni občni zbor v Celovcu v „benediktinski kleti." b Socijalnodemokretične kandidature na Koroškem. Deželna strankarska soc. dem. konferenca je proglasila za štiri volilne okraje v splošni kuriji sledeče kandidate: Celovec-Velikovec: Julij Lukas; Št. Vid-Wolfsberg: Arnold Riese; Beljak-Paternion-Arnold-stein-Trbiž-Rožek in Borovlje: Viljem Eich; Spital-Sovodnje-Milštat-Zg. Bela-Greifenburg - Winklern - Šmohor - Kotiče in Trg: Jožef Gabriel. Tudi v kmečkih in mestnih skupinah bodo socialisti postavili kandidate. b Porotne obravnave v Celovcu se prično danes. Slučaji so: Anton, Jurij in Magdalena Mayr — goljufija; Marija Schepul — tatvina; FU. Gruber ■ nravnostni delikt; Matjaž Hofer rop; Jožef Hudelist — poboj; dalje dva procesa zaradi razžaljenja časti po časnikih. Najnovejša brzojavna in telefonija poročila. Važna včerajšnja poročila: Vojske ne bo. SJ o Belgrad, 28. febr. (Brz. N. Dn.) Petrograjska brzojavna agentura poroča: Srbska vlada je naznanila ruski, da ji je za mir, da nima nobenih na padalnih namenov, da je trdno odločena, da se vzdrži vseh izzivalnih dejanj in da bo izročila velevlastim posvetovanje o potrebah in interesih Srbije. Ruska vlada je nato srbski odgovorila, naj kategorično izjavi, da ne zahteva teritorijalne odškodnine in da se v vseh drugih vprašanjih zanaša na odločitev velesil. o Carigrad, 28. febr. Srbski poslanik Gavrilovič je naznanil, da bode tudi novo srbsko ministerstvo politiko prejšnjega ministerstva, namreč obrambo življenskih interesov Srbije, zasledovalo. Vendar bo pa storilo vse to di-plomatičnim potom in čakalo odločitve velesil. Vojaškim poveljstvom ob meji se je naročilo, naj se izogibljejo vsake provokacije. o Pariz, 28. febr. „Agence Havas" poroča iz Bukarešta, da je rumunska vlada radi varnosti ob meji mobilizirala jeden kor. o Berlin, 28. febr. „Lokalanzeiger" poroča iz Cetinja, da se je izrazil črnogorski ministerski predsednik Toma-novič, da so razmere med Srbijo in Črnogoro odkritosrčnejše in trdnejše kot kedaj poprej. Vsa druga poročila so izmišljena. Različne vesti. o Praga, 28. febr. Na Vaciavovem trgu so se danes sprli narodni socialisti in socijalni demokrati; oboji so se vračali s shodov. Že je hotelo priti do spopadov, ko se je vmešalo med narodne socialiste okrog 40 nemških „bumlajočih" visokošolcev. Takoj je nastal med njimi in Čehi pretep. Ker je bil položaj kritičen, je začela policija peš in na konju ljudi razganjati. Demonstranti so metali na policaje kamenje in pred konje rakete, da bi jih 08trašili. Nato je policija na konjih naskočila množico in jo razgnala. o Praga, 28. febr. V Chrndimu je dejal drž. posi. Pacäk na shodu, da zadnjič govori pred svojimi volilci, kajti razpust drž. zbora je pred durmi in nanovo ne bode več kan-diral. Nato je govoril o politični situaciji,' ostro kritiziral sedanje ministerstvo in končno izjavil, da se „Slovanska jednota" v potrebnem slnčaju ne sme zbati tudi najhujših opozicijskih sredstev. o Gradec, 28. febr. — „Montags-Zeitung" poroča iz Celja: V merodaj-nih slov. krogih se resno ukvarjajo z mislijo ustanovitve zveze vseh jugoslovanskih hranilnic. (Prvi je to misel sprožil v štev. 17. dne 6. febr. „Nar. Dnevnik"; v soboto se kratko z njo ukvarja tudi „Slov. Narod". Op. ur.) Današnja poročila: Vojaške priprave v Srbiji. Berlin, 1. marca. (Brz. „Nar. D.") „Das kleine Journal" poroča iz Bel-grada: Vojni minister, kateremu je dala skupščina glede vojnih priprav prosto roko, je nakazal onim inozemskim tvrd-kam, ki imajo naročila za srbsko mn-nicijo, večje vsote, da pospešijo izdelovanje. Objednem se je sklenilo več odredb za utrditev obrambe na mejah. 18. in 7. polk sta odšla na mejo. Kakor se pravi, nameravajo Srbi Belgrad v slučaju vojske sprazniti in se v notranjosti po gorah braniti. Berlin, 1. marca. (Brz. „Nar. Dn.14) Iz Belgrada se poroča, da so poklicani rezervni letniki 3. vrste na kratke vojaške vaje, da pregleda orožje. Stališče Rusije. Pariz, 1. marca. „La vie parisienne" poroča, da je dobilo ministerstvo zunanjih zadev iz Petrograda brzojavko, ki je povzročila veliko razočaranje. Potemtakem se še Rusija v srbskem vprašanju ni odločila, ker ne zaupa Nemčiji; s tem se utegne konečna odločitev zavleči. Devin, 1. marca. „Magdeb. Zeit" poroča iz Petrograda, dà je baje tam javna skrivnost, da se je generalni Štab izrekel v posebni spomenici na carja, da ruska vojska ni pripravljena za vojsko in se Rnsija ne more spuščati v nobeno vojsko. Vojaške priprave v Srbiji a Berlin, I. marca. Vojni Korespon-dent „Lokalanzeigerja" v Belemgradu poroča svoje vtiske takole: Tudi najbolj navdušeni privrženci vojske ne govore več o takojšnjem izbruhu sovražnosti med obema državama; pač pa smatrajo 14. mare, začetek pomladi na Srbskem, za kritičen čas. Na bosanski meji stoji sicer 40 tisoč mož — a vedno odkri-tejše se govori, da so vse vojaške priprave Srbije le premeten manever. Že leta in leta ni dala skupščina za vojsko niti vinarja; to, da se sedaj pokrivajo vojne potrebščine v večjem številu, je izrabla srbska vlada za spreten manever, da bi nahujskala velevlasti drugo na drugo in sama ribarila v kalnem. Na resno vojno ne misli tu prav nikdo v odločilnih krogih. Bojkot v Turčiji ustavljen. d Solun, 1. marca. (Brz. „Nar. Dn.") Lloydov parnik „Bukovina" je danes mirno izkladal svoje blago. S tem je bojkot avstrijskih ladij v Turčiji končan. Bulgarija mobilizira. d Sofija, 1. marca. (Brz. „N. Dn.") 2. in 3. divizija sta mobilizirani in pomaknjeni proti turški meji. Državni zbor zopet sklican, d Dunaj, 1. marca. Ravnateljstvo pisarne državnega zbora naznanja danes, da je z najvišjim patentom zopet sklican državni zbor na 10. marca. Prva seja se vrši v sredo dne 10. marca, ob 4. uri dop. Po svetu. v Od pofitnega ravnateljstva v Pragi. „Narodni Listy" poročajo, da se predsednik poštnega ravnateljstva v Pragi dvorni svetnik Kraus ne vrne z dopusta več na svoje mesto, ampak stopi v pokoj, istotako ne znani podpredsednik Svoboda. Na mesto prvega pride češki sekcijski svetnik v trg. min nisterstvu Kalandra, ki pa v narodnem oziru baje ni tako odločen kakor je bil Kraus, na mesto drugega pa dvorni svetnik Pröckl. o Nek krotilec levov na Nizozemskem je zbežal pred oštevajočo ga boljšo polovico v kletko k levom, se zaprl k njim in radostno vzdihnil, da se nahaja med svojimi mirnimi zvermi, ki so mnogo boljše nego huda žena. v 0 vojski med iaponsko in Združenimi državami so zopet začeli resno razpravljati nekateri časopisi. V kljub dementijem baje vojna ni izključena, v Obsojeni Črnogorec. Sodišče je obsodilo Črnogorca Savo Joriča zaradi hujskanja h kršenju vojaške dolžnosti in k pobegu na 6 mesecev ječe in na izgon iz Avstrije. Jorič je v neki gostilni nagovarjal tri vojake — Bošnjake, naj v slučaju vojske med Avstrijo in Srbijo ne streljajo na Srbe, Ponujal jim je tndi, če pobegnejo, civilne obleke. Eden vojakov ga je dal zapreti. v 69.000 kron čistega dobička je dal letošnji „ples dunajskega mesta" v Med službo božjo je zadela kap v Št. Hipolitu konzistorijalnega svetnika Jožefa Winningerja. o 12 milijonarjev je v industrijal-nem mestu Novy Jičin na Moravskem. Vsi so tovarnarji. Mesto ima krog 11.200 prebivalcev. o 12 milijonov je podedovala neka uboga soproga pekovskega mojstra v Nothinghamu na Angleškem. Nedavno je dobila obvestilo, da je v Ameriki umrl njen oče, ki je njeni materi obljubil roko, a jo potem zapustil. Oče ji je zapustil 12 milijonov. o Zaplenilo je državno pravdništvo dvoje mest v 44. zvezku velikega zgodovinskega dela o češki politiki. V tem zvezku piše dr. Krama? o Claryjevem in Körberjevem času. Dotični dve mesti ste baje vsebovali razžaljenje veličanstva. iz Koiutove avdijence pri cesarju. Ogrski minister Košut, ki je bil dolgo časa hudo bolan, je bil nedavno v av-dijenci pri cesarju. Ko je stopil v cesarjevo sobo, ga ta nagovori: „Vi hočete torej samostojno banko, sicer vam nič ne manjka " — Tako se govori v dunajskih krogih. < Ko pa je sneženi plaz pred leti porušil nemško kočo, lotila se je Savinjska podružnica takoj dela in sedaj se dviguje na pred plazovi zavarovanem prostoru največja in najlepša planinska stavba v naših planinah: ponosen „Frischaufov dom." Hiša se imenuje na čast in v spomin vsenč. profesorja dr. Frischaufa, odkrivatelja Savinjskih planin in velikega podpornika SI. planinskega društva. Ker se je moralo nujno in vstrajno delati, se je moralo napraviti novega dolga. Savinjska podružnica, je že težko pričakovala, izplačila od dež. zbora dovoljenih 1000 K. V tem pa se zve, da je dež. odbor sploh to podporo odklonil in da se ne izplača nič. To strankarsko postopanje Nemcev so slovenski časniki že svoječasno ožigosali. Ali samo to ne pomaga Savinjski podružnici. Treba je denarja. Predlagam torej: „Slavne posojilnice naj se blagovolijo pri razdelitvi čist ega dobička ozirati na Savinjsko podružnico S. P. D. ter naj dajo v sklad za „Frischaufov dom" pri-m er no svoto." Opomba uredništva. Ne moremo si kaj, da bi tem besedam nekega planinca ne dodali še svojega mnenja. Savinjska podružnica S. P. D. ima jako težavno stališče, ker mora tekmovati z celjsko sekcijo nemškega planinskega društva. Ona mora braniti naše krasne Savinjske planine in njih slovenski značaj pred oholim nasprotnikom.„Frisch-aufov dom" je velike važnosti; zatorej je narodna dolžnost ne le naših društev in zavodov, temveč vsakega posameznika darovati kako svotico v sklad za Frischaufov dom. Opozorili bi tudi naše okrajne zastope in naše občine na to. Nemške korporacije podpirajo nemška planinska društva, zakaj bi naše naših ne. Uredništvo sprejema v ta namen darovane svote in je hoče vedno izkazovati pod naslovom: „Zbirka za Frischaufov dom". Slovanski zapiski. u Hrvatski podban Czernkovich pojde? Hrvatski časopisi so prinesli vest, da pojde v „penzijon" znani oklofutani podban Czernkovich. Vladne novine sicer to demontirajo, češ da Czernkovich še uživa vedno staro „zaupanje"; — če bi pa že kam šel, bo to le na ta način mogoče, da dobi kako „višje" mesto. S tem je implicite priznano, da se vendar misli na Czernkovichev odstop. n iz hrvatske stranke prava. Župnik v Kamenskem je izstopil iz osrednjega odbora hrvatske stranke prava. u Vrhovni zapovednik srbske armade bo v slučaju vojske z Avstro-Ogrsko minister general Živkovič. u Germanizacija t Bosni. Deželna bosanska vlada je dovolila koloniji Dubrava pri Bos. Gradiški, da spremeni svoje ime v Dubrava—Königsfeld", kakor je videti, germanizacija in madžarizacija v Bosni krepko napredujeta. u Nove aretacija na Hrvatskem. V Slankamenu so vsled suma „veleizda-je" zaprli Živan Jovanoviča, v Savskem mostu pa Lazar Marinkoviča, Svetozar Culitoka, Popoviča in Zurniča. Borovska — špijonka? Poslanec Daszynski predbaciva v „Glosu" gospe Borovski, ki je, kakor Brno poročali, v procesu proti uredniku „Naprzoda" Haeckerjn izšla kot zmagovalka, zopet špijonažo in jo poziva, naj ga toži pred poroto v Ljubnem, kjer ji bo to dokazal. Biskup Pavel Gugler. V petkovi notici o smrti tega vel. moža se je vrinila glede višine zapuščine pomota. Gugler je sporočil nad 100.000 in nad 400.000 kron. Sejmi na Štajerskem. Brez zvezde so letni in blagovni, z 1 zvezdo (*) živinski, z 2 zvezdama (**) letni in živinski sejmi. 2. marea: v Ljutomeru**, Ormožu (za svinje), Pišeeah**, Teržišah** pri Rogatcu, Radgoni*. 3. m a r c a : v Lučanah* pri Ar-vežu, na Vranskem*'", v Oplotnici**, v Račjem*, Ptuju (za konje, govedo in ščetinarje), Imeno (za ščetinarje.) 4. marca: v Petrovčah, na Bregu pri Ptuju (za svinje.) Loterijske številke. Trat, 1. marca 1909: 29, 55. 6, 62, 16. Line, „ „ „ 3, 25. 61, «8, 80. Mlad delaven trgovski pomočnik špecerijske stroke se sprejme v trgovini M. Ber daj s, Maribor, Grajski trg. 13s 31 Spretnega solicitatorja zmožnega stenografije, sprejme takoj dr. R. Pipuš, odvetnik v Mariboru. 137 3-1 Založništvo Ig. pi. Kleinmayr A Feri Butòerg v Ljubljani. Pravkar so izèle v najinem zaloinižt.a Guy de Maupassant: Novele Debeluška; Oskrbnik; Vrvica; Morilec; Srečanje; Končano; Pijanec; Nekdaj; Pismo, ki so ga našli pri utopljence; Poleno; Resnična dogodba; Razbita ladja. Iz francoščine preložil: DR. IVO ŠORU Dr. Ivo Sorli, že najbolje znan kot samostojen pesnik, nudi s to svojo knjigo Izboren prevod najlepših novel odličnega Francoza Guy de Maupassanta, Id jm bodo radi čitali v slovenski krogih. 8°, 220 strani Broširane 3 K, elegantno vezane 4 K. ìas m-i Proda se iz zapuščine umrlega Ivana Malusa izvrstnega rdečega in belega bizeljskega vina (Drenovec) po zelo ugodni ceni;' kupci se vabijo v četrtek, 4. marca t L* ob 10. predpoldne na Sušici štev. 28, Bizeljsko. 19« 9-9 I« • <(> Plača se za enkratno objavo.................®JJ za dva- ali večkratno objavo za vsakikrat ........... 50 „ Če znaša oglas več kakor 5 tiskanih vrst, se plača za vsako na- 1 ' daljno vrsto . . . . . . ................» I® • n Oglase v-„Malem oglasniku" se plačuje vnaprej (tudi v znamkah> Na vprašanja, tičoča se oglasov, odgovarjamo le, če je priložena vprašanja znamka ali dopisnica za odgovor. Upravništvo „Narodnega Dnevnika". Naročajte ,J»ar. DnefniK'! Kjer eden ne zmore naročnine, naj ji ga naroči leč stopaj! Nogavice moške in ženske plete na atroj — «tare todi pod plete 34 6-9 Jožefa Rom, Breg pri Cel)«