Uto LXIX. ŠL 246 Ljubljana, torck 17. oktobra l§s* Ghhi Dbi V- u&naja vTsaK -i^n popoictne, tzvzemA) oadeije in praznike, — inueran do £0 petu vrst & OiĐ 2, do 100 vrst a Din 2.50. 90 100 do 300 Trst a Din 3, većji tnserati petit rrsta Oto 4.*. Popust po dogovoru, inseratnj davefe pooebej. — >Sk>vensKi Narod« reija meseAno w Jugoalavt"P Din 12 -. zs Inozemstvo Dls 25 > Rokopteo «e oe vraćalo UREDNIŠTVO IN UPBAVNIiTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica sto*. A, Telefon: 81-22. 81-23. 31-24. 81-89 tn 81-96 Podrotnk)«: MARIBOR RrmjMiimjrerjerm 8b — NOVO MB8TO, Ljubljanska c telefon SL 20. — CELJBi: oeljako uredništvo: StitMomAjerjevm ulica 1. telefon ti. 66; podrustfca upnue: Kocenova ottca 2. telefon BL 190. — JESENIGE: .Ob kolodvoru 101. Postu« hrmuflnlca v I^atOJuil it 10.3&L Izza španskih kulis: Kako je podprla Italija Fal carski otoki pod i talijanskim nađzorstvom — Velike dobave orožia španskim fašistom C*ur*h, 27. o tobra. o švicarski ltalijan-ski listi, kakor tuđi nekatera glasila Itali-janov v l'ra.ieiji objavi jajo nove podatke Q ital. p:moči španskim nacionalistom 'in o zasedbi nekaterih Bakarskih otokov. Znano je, pravijo optimisti, da sta Primo dc Rivera in Mussolini -^e 1. 1^26 sklei'.ila spora/uin o skupni italijansko-španski akciji, ki naj bi preprečila zvezn med Francijo in njenimi kolonijami v severni Afriki, čc bi prišlo na Srcdozcmskcm ni'trju do ka'k:ih mednarodnih političnih ^apletlja jcv. Ce-prav je odtlej poteklo mnogo časa in se je položaj i/prcmenil, vendar italijanski generalni ^tab teh svojih i^amer in na'r tov ni opustih V zadnjem Času se je pri-cel znovi realizirati. Nedavno ie bil na Balcarih sam državni podtajnik v italijan-skem letalskeni ministrstvu in šef italijm skih voja^kih letaUkih sil general Valle, k' je tedaj da! generalu l/rancu na razpolapo prvo vcojo skupinu italijans.kih vojaških letal. Većina teh letal se je poncsreCila med potjo v Alžir in Maroko [talijanski oficirji in vojaki, ki so prispcli s temi le-tali na Balcare, so se javili na razpolago poveljMvu nacioiiallstične vojs c, Ćeprav jih je italijanska vojaška oprava še nadalje smatrala za italijanske vojake. Od oncjia dne so se transporti letal, vo-jaštva, onr/ja, streliva in druge«a vojne-ga materijala iz Italije na Baleare in v £»panijo neprestano nadaljevali Dne 2S. avgusta je poleg drugih pripeljal italijanski parnik, ki ga je sprcmljal italijanski ru-Šilec. v Palmo na Mallorci IH) ton voj:ie-ga materijala. Trcd mestom samim sta se usidrali dve italijanski kr^žarki. Nadalje je prisio samo v Palmo od 27. avgusta do 20. oktobra S velikih trimotornih napadalnih letal in okrog 20 lovskih aparaiuv. V pri-četku septembra je italijanski parnik »Ne-reida« izkrcal ne. se zdi, da ne bo treba uvesti pre-iskave o njih po odboru za nevme.^ivanje v tiranske zadeve. V diplomatskih krogih izjavljajo. da vi-dij-o v toj noti nekakšno izjavo porturralske vlndo. ii.i poj.i,sni svoje stalisčc. Marksistična akcija za madridsko vlado IViriK, 27. oktobra, g". Predseistvo am-steidamske mednarodne zveze strokovnih orgranizacij je imelo zadnje dni v Parizu već sej ter je med drugim razpravljalo tuđi o položaju na španskom in vprašanju niednarodne solidarne akcije v korist španske vlade. Razpravljali so tucli o vpra-šanju revme.šavanja, vendar pa ni prišlo do nobenih sklppov. Na dnevnem redu da-I našnje seje je b:l pretilog- komunističnih ! poslancev Cachina in Thoreza, ki zahteva i zaseclanj> vseh mednarodnih delavskih or-. gan.zacii hrrz razlik^ ?'J ^: n-nn^iio gpan-| ski problem. španlla hv ostala neokrnjena Italija in Nemcija za status quo tt!tll vzahsćnem delu Sredozotnskega morfa I^ondon, 27. oktobra AA. Londona^l diplomatski krojn iz ja vi ju jo, da je bil v Brrlinu med Italiju in Neimsijo podpi^an sporazum o stat umi quo v zahtHlnem delu Sredozem»kega niorja. Spanija ho obranila svojo suverenost \ |M»lnI iikti tikli n'-*d 2$alean»klini oto^i. Komuttističfta vlada v Aragoniji Pariz, 27. oktobra. AA. »Journal., po-roća, da je bila v Aragoniji sestavljma Vx«nunistična vlada pod vodstvom barc?-Joinskega anarhista Joacliima Asta-'a. iSe-dež nove vlade je v Bujaralo?u pri Sara-gossi. Ta vlada je prav z& prav sestavlje-na proti katalonskemu ^eneralidadu. Obupen položaj v Madridu Sevilla, 27. oktobra. AA. General Quiepo de Llano se je vrnil iz Salamance in je imel po radiu govor, v »aterem je rekel. da je njeg-ov cptimizem vsak dan večji. Zaradi demoralizacije vladnih ćet v Madridu ne delijo več rodno živil in so spori med prebivaLstvoan in vlado na dnevnean redu. Pred predajo MadrisSa Pari«, 27. okt. d. Vest, da s« je španski niornariški tninJster Prieto vrnil z letuloni vi Barcelone v Madrid, tolmući agencija Radio v tem smislu, da namerava spanska vlada predati glavno mesto nacionalistom brez boja. Prieto je v nasprotju z min. prer«-d-sedniku republike AzanK da jo položaj Ala-drida tako obupen, da bi bila vsaka ^adalj-nja obramba brez smisla. Zato ni izkljufe-no, da je Prieto prejjovoril A za no za predajo M*i*lriHr». Vladtie izguhe i*ariz, 27. oktobia. w. General £-'e Llajio jo po poročilu agencijo 2JRa.dio;< iz Seville izjavil. da se bo španski narod po zavzetju Madilda in B.lbaa pricilaižil neiaškemu in italijanskenui naroau v boju proti boljševizmu. V zves; z opisom zaključne borbe za Madrid, jo dejal general L.lano. da so zna-šalo skupne izgube vladnih ćet od meseea septembra dalje 20.000 mrtvih in 10.000 ranjenih. Vlaj&ra© poručilo M-idiid, 27. iikU-.bru. A A. i rodno por-o-cil*> vojnoj ministrstv;i pravi, da vkidue *'-.'te n:tpreduj«jo v z;i!!:«tlni As'uriji.. kjer se sovro/nik uuvka / ve'ik'nv izgubami. Na a-Riijonski tronlf je bil odbit napad n'iciona.l-slo-v. Na južni fronti je vltidoo Icta'sivo i)?padK> poitojiinNe nasprotnikov. X*j osred.iii fronti se navaljuje borba topn:š;va v odseku pri (aiadarrami. Vladao topništvo je razbilo već nasprotnikovih bnterij. Pri Toled'i skušajo nacionalisti prodroti prv-ti Liis N::vp.su. Uspehi nacionaHIstov La Coriiiia, i*?- oku bra. ,\A. Tu\aj uji ia-»lio ol»uv!ja. «hi so nacionalisti zavzeii pri Xava! Manjurru važiio postojanke. Marksisti so v horli.-ih v te«m cviiseku imeli 350 mrtvih. Zaj)lpnjenih je bilo 50 pušk. V Astu-riji so nru-ioitfiVi zavz^li z naskoko-m goro Santa Lauiiio. N'a-'laljp' objnviji tukajšnji radio, da so 1 nacionalisti TiomK-mlirali H lota! niaita >o •>!!;» v*n U't.-i'n. ki so bila na le-♦nlišC'Ih. Z:»:>'_»ali !&•» tirli .^kln^lišc.i 1h»ti ina. X;icionn!:stirn(v letil-i j*» bli7n Mapi v to' i nacionalisti. l*ri Ta':"vrri j*1 \>']--* s^str**\i--nTb fsod^m ni«irks!sficnib leta1 Belgijski socialisti o zunanji polltlki Vprašanje o pooolni h^Jzlislil nevtralno^^" ne obstoja Bruselj, 27. oktobra, o. Na kongresu bol- i gijske socialistične stranke je bila spreje- . ta naslednja resolucija o belgijsk? zunanji politiki: j 1. Nikoli ni obstojalo in tuđi sedaj ne ob- : stoja vpraAanje, da bi se Belgija vrnila k popolni nevtralnosti, 2. Njena politika ne isključuje vseh vojaških wex v okviru Društva na rodo v, tuđi se ne odklan ja politika brezpogojno popol n« neodvisnoeti ter političnih, gospodar- , Otsl^i kralja Karofia ¥ Pragi liu'^ire&ta, 27. oJctobra AA. Kralj Ka-roi je snoii odpotoval v Pras^o v sprem-stvoi prastolono.slednLka Mihajla in zuna-njega ministra Ant:nesca, da vrne obisk predseoniku Cešltavlova^ke republike dr. Bene&u. IS"a paataji v Sinaji so se prslovl-Ii od njega predsedniK Tatarescu in Cla-ni vlade. Z njim je o*4potoval v Prago tuđi češk*c\slovaS-ki poklani; šeba. Trocki toži Oslo. 27. oktobra. AA. Trocki je vložil tožbo proti civema nor\rcškima dnevniko-ma, od katerih je eden komunističen, drugi pa fašLstičen. V tx»žbi Trocki protestira proti izjavam in vestern, ki sta jih ta dva iista objavila o procesu proti Zinovjevu in to varišem, ter zahteva, naj sodišče te trdit-ve proglasi za lažnjive. Nemško sporočilo Grazianiju Addis Abeba, 27. oktobra. w. Bivši nem-ški opravnik poslov v Adis Abebi, Strohm, je včeraj posetil italijanskega podkralja Grazianija, da mu v imenu svoje vlade ofi-cielno potrdi nemško priznanje italijanske-ga cesarstva v Abes.niji. Huda železniška nesreća v Rumunlp Bukurešta, 27. oktobra. \v. Fri Focsani sta vćeraj trčila dva vlaka. Dva vagona osebne^a vlaka sta bila popoinoma unlče-na. šest oseb je bilo ubltih, već pa ranjenih. Huđ vifsar s*a Atlantiku London, ;fj" >i-f»v ranjenih in so morali zaradi pošktj Društvo narodov, ker jo njeno sodelo- : vanj«4 v ženevi v skladu z njeno zvestobo načelu skupne varnosti vza jemne pomoći. Zanjo ostajajo še natlalje v veljavi vsi do-sedanji angažmani in posebno lokarnska pogodba, londonski sporazum, spo rastom generalnih štabov An^lije, Franci ie \n Bel-gijo ter vse posledice, ki izvirajo iz teh po-godb, i 06 največjem pra$nifbu ttratbfke repuCCifie Ljubi ; i a a. 27. oktobra Bralje Celiosiovaki bodo jutri svečano pro- >Ia>i'i s>oj n»;j\etji narodni in državni praznik 28. oktoher. I>o> otnaj-ti je od leta 1!UK. Dr^rtn:jj>.t let iiv«» Kralja i'(kho>lovaki v stvobodui in samoštojiii »Iržau. 28. oktober jim je najs^rtej^i niejnik, ki veže njih pre-tckit>»t s sedaujojtjo i u 'rOiloeiiostjo. 28. ok" tobra se vSako lotu ve^ ceikoslovaski naropon»inja svoje borbe na življenje in smr! za os vol** jeii je# pofusti pre'ito kri najbolj Sih sinov, ki so se žrtvovali za lep»o bodot nost svoje domovine. se zave, da velike žr tve v borbi proti zakletim sovrninikom pro 1. 191S. nišo bile laman, prireze na svoj. najdra^ocenejše narodne in državne svet' nje, da se bo neustrašeuo bor; I tuđi v Im. doenošti za Svojo sainostojnoSt in >vohotl' •lugfoslovanski narod, ki se je rsano ol rami boril z brati čohoslovaki za svojr osvobojenje, se raduje z brati ćchoslovak: ob tem pr&zniku. Duh junaštva in žrtvovanja J** premagal zaklete sovružnike obeh narodov. Na severu je vzklilo novo življe- njf», ki je hrepenelo P>> svobofli. na iiisru je stremel tlačeni slovanski narod po edinstvu in svobod:. Cehosloraki «o sTi3kali pesti pod suženjskim Jarmom in veliki del Ju-gfoslovanov je ječal pod oblastjo sovražnih tujcev. U soda obeh narodov je bila enaka: obema je bila namenjena v teku razvoja borba za osvobojenje! Oba sta si jo pribo-rila s težkimi žrtvami! Nikjer ni b'lo zapisano, da sta morala zmagati. Ivihko bi se zgodilo, da bi zmagal sovražuik i n bi po e»y obodi hrepeaeče tlačene« i^treMl i tff* njem in mečem, Upanje v fma^o je vlilo p#- gum vsena borcem za svobodo čnke volitve so konfane. Z naprednoga in nacionalnega stališća srao i njihovim izi-dom lahko zadovoljni. Kljub najtežjim raz-merani se je napredni in nacionalni živel) na vsej crti n>o*ko u veljavi I. Izid bi bil lahko š« o^odnejši, fe bi se v nekaterib ob* rinah ne pojavili nxa'enkostni osebni 8pori, ki so moćno Skodova'i napredni st.ari. Ce ix kakih volitev, lahko ii teh naprednjaki rrpajo nauk, da ie samo v njihovi trdni «lo-51 moi. Sprri in razbiti ne pomenijo niee«ar, sloini in povezani med &eboi v trdno fa'an* U© pa predstavljalo na prekini elementi mogo. een činitelj, ki ga bo moral v bodoee vsakdo upoštevati. Svoje dni je bil napredni iivelj kolirina. na kat ero »© je lahko zrlo s po-smehom in ki se jo je tad i 'ahko prežiralo, danes pa je ta iiveli faktor, ki ga more prezirati samo še — *lepee ali pa tepe«. Zato lahko iremo v bodo^nost z vsem zaupa-B]em, t katerem so nas utrdil] in okrepili naši junaški volilei. Hvala in priznanje |im za njihov rares moški na«top> Reklama za JNS Nedavno tega je nastal v naših dnevnih listih krik in vik radi združi tve Kluba narodnih poslancev JNS in Jugoslovenskega kluba narodnih poslancev. To jo bile 9en-zacijef Klub JXS se je oj uči! na preko 60 članov, a vsi listi zaženejo hrup o oslab-Ijenju in razpadanju JNS. Vobčet ti naii listi že drugo leto muko muči ja tamo radi JNSf ki po zatrjevanju prav istih listtrv sploh ne obstoja! Od februarja 1935. pa do današnjega dne, se ne zaključi noben shod naših nasprotnikov, ne da bi govorni-ki — prav vsi po vrsti — ne napadali JNS in vedno z istimi frazami:* »JNS ni večl To so mrt\'eci, to so generali brez vojske, narod jih je pomandral i. t. d.« Javnom1 jih posluša in se čudi: »Zaboga, kaj «e bojite mrtvecev?! Zakaj napadate one, ki jih ni več?! Ali je treba izgubi Jati besede za one, ki so »izbrisani« iz polittčnega Življenja?!* Kaksenkrat nastopijo pri teh preplašenih časopisih tuđi lucida intervalla — svetli trenutku, iakrat pa se ti Čudni član-kopisci bijejo po glavi in se ipra&ujejo: A zakaj mi neprestano detamo reklamo Xa JNS in populariziramo njeno delovanje?!« (»Jugoslovenske No>vtne« ši. 3.) Za mir In narodnostni sporazum V Prapi Uhat* nemško in češko pisaaa revija >Mo*.tCehi in Nenm«. V tej števi'ki Čitamo tndi znameniti izrek Karla Tapka, enega najod-ličnejših *odobnih čeških pi*eev. Capek pra-ti: »Zdi se. da' nobena florrška, strast ni tako nebndana kakor politifnj fanatiiem Bil bi ie skrajnj ča*, da bi rloregUo začelo razmišljati, ali bi ne kazalo Miriti jo-litiene strasti prav tako, kakor s* *tora sem-t«rtja zatirati tuđi strast ptjaji^evaaja In aiiraaja •fiJM. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, torek, 27. oktobra 1936. Stev. 246 SraKSJ*1 Viktoria Margoeritte-a Slavna francoaka igrraUca JUTRI V MATICI! iMABIE BELL v svoji edinitveni kreaciji Monike Ltrbier MLADINI NEPRIMERNO ! LA GARCONNE Razstava češkoslovaške knjige Proslava češkoslovaikega narodnega praznika — Veliko delo jugoslovensko češkoslovaikc kulturne vzalenmorti Ljubljana, £7. oktobra. Jutri bo proslavila Ijubljanaita Jugo^lo-vansko-6eftko*li>va&ka liga 2&. oktober, če-bkoelova^ki narodni in državni praznik na doslej neobičajen način, ob 20. v Trgov-sktfin tloanu l otvoritvijo razetave ćbiko-slov&ike povojntj knjige. Priprave za ra*-sulvo so v zatiiijiii dueli tako napredovale, da se že vkii jasna slLka razporeditve knjig Kazstava bo ousegala preko 2000 čeških in slovaških knji^ polt^ ostalega razstavnega mattuiala, Lmt-la n;> luislednje oddelke: 1. Znuii3tve4io politični. -. Umetnostui in ar-hitekturni, 3. izluancga povojnega č»l. le-poslovja. 4. ženske literature. 5. otroške literature, 6. tehnični. 7. zgodovinski in zeni-Ijepi^ni, 8. niediciuaki, 9. Knjige Slovsuibko-£a ustava. 10. Filozofski in filoloaki, JI. Prirodopisnih znanosti. 12. Statistike, 13. Pravni in sociološki. 14. Vzajemnih če.ško-slovažkih-sloveiuskih prevodov, 15. zbirka bibliofili]. 16. Kctros pekli vni oddelek, 17. Csl. drama, 18. Opera iii glaaba, 19. Stenaki htatistični diagrami in faksimili starih ti-skov. 20. Propagande in casopisja. Na razstavi borno vkieli iskreno in pri-grčno prijateljstvo do Jugoalovenov. zlasti Slovenci tuđi fl strani širše fce&koslovaške javnosti. Omenimo naj le, da j« nainenje-nih preko tri fcetrtine rastavljenih knjig kot dar za na£e knjižnice. Praška pravna fakulteta je darovala 98 lepo vezanih knjig za niAo pravno fakultetu, za ujo prav nič ne zaostajala prirodoslovna fakulteta (62 knjijr), Slovaka Matica je darovala univer-zitetni knjižnici 71 knji^. Državni atatisti-i:-m urad daruje skoraj kompletne 6voje publikacije. 175 velikih knjijr. ni nam mogoče tukaj našfeti vseh okro^rlo 50 darovnice*, omenimo nnj le najvažnejše: I. č*l. državna založba. Ćsl. tehnična matica, Plovansky ustav (kompletne svoje publikacije 59 knjifr) Masarvkova akademija dela. Kemično 2*1. driištvo. Češka akademija znanosti in umet-noeti f!6). Kral. č. spo'. na"k (?7)- ?Pek" troskonski 7avod K TTnivme. Vse fakul- tete &>l. univerz in tebnik, rektorat visoke veterinarske Sole v Brnu in ćela vrsta drugih. Za nabavo lepo^lovnih knjig je določilo čsl. prosvetno ministrstvo 10.000 Kč. zu-nanje minibtrstvo pa je prispevalo 6.500 K6 za ttro&ke prevoza. Rezijsk« stroftke ra-z&tave nosi ljubljanska liga sama. Lepo-slovne knjige so darovale tuđi vse važne j-ae csl. založbe. zlasti Melantrich, Orbfc. Vi-liinek. F. Botov>', Aventinum. MazaČ, Cin, Drušstevni prace. Burbfk & Kohout Vole-sky. Slovenska liga in številne druge. Za to razstavo moramo biti hvaležni v prvi vrsti naši mladini, ki j« v svoje*n aka-demskem odseku 8 ČJ lige dala pobudo za njo ter jo tehnifcno priprava* 1 pomočjo gla\iiega ©dborm lige ter dv<* odborov, prvega pri Slovanakero ustavu v Pragi. ki mu predseduj© naš veliki rojak dr. M. Mur-ko'ter drugega v Ljubljani, ▼ katerem 60 poleg akademikov ravnatelji naših g-lavnih muzejev in knjrinic Ta pomembna kulturna razstava ima na-men pokazati med drugim naii javnosti, kako visoko stopnjo j© do«egla glovanska znanost in kultura knjige pri naših bratih Čehoalovakih tako da lahko na vsefo poljih znanosti potežemo po čelki knjizi, ne da bi kupovali stalno samo nemSke knjige. Ka slavno«tni proslavi jutri ob 20. bosta govorila dr. Egon Stare in predsednik akademske uekcije J. Proehdzk*. Sledili bodo pozdravni grovori. kon?no bo ipregovorU urednik B. Borko uvodno be«edo k razstavi akademski orke«ter bo pa taigral obe dr-Javni himni ter ob ogledu lahko Češko gbe-bo. Prerpi^ani smo. da bo na fra javnost v ve-likeTn številu posetila otvor!tev rn razstavo, ki bo odprta do 9. novembra. Na rastavi iaini »o predviđena vsak ve-?.«*r kratka informativna predavanja o raz-li^nih orldelkfh ?e?Ske knjte#. Njih Ppored boimo *e ohjavili. Akcija naših rudarjev proti brczposclnosti Ves tarifni pokret se je razvijal v redu in brez žrtev Ljubljana, 27. oktobra Pred dnevi smo poročali o položaju tekst ilnega delavstva v Sloveniji in 0 njegovi borbi £& kolektivno pogodbo V velikena cne^dji^em giban.ju našega dciavstva, ki je doseglo vrhu^iec v prvi polovici letošnjegfl leta, se je tekstilno dclavstvo najbolj ogorčeno borilo za kolektivno pogodbo. DeiOv-ne razmere nišo bile v nobcm drucji industrijski stroki tako neugodne za delavstvo kakor v tekstilni stroki. Od vseh tekstilnih ddavcev v Sloveniji jili je imelo le 1223 delovno numerje urojeno s kolektivno po* g'-dbo, torej koniaj 10*'.0. Razumljivo je, da je ravno tekst i bio delavstvo zahtevalo ndjbaij nestrpno dejunj, akcij in takojšnjih uspehov. Tajnik Delav&ke zbornice g. Filip Uratnik je v nekem svojem poročilu po mezdnem gibanju izjavil. da so bile strokovne or^aaizacije mnenja, da je potrebno, da se razpoloženje iekstilnega dela v^tvu vidno pokaže. Nišo pa te org-ami-zacije predrvidev.ile stavk v taki obliki in v taJcetn obsegu, kakor so se vršUe od 21-av)4usLa do 23. septembra. Ž^tve »o bile pretir«ine in glede na dosego zastavljejieg« cilja naravnoat škodljive. Priznati je trebi. da bi brez žrtev tekstilno delavstvo ne prišlo tako hitro do kolektivne pogodbe. lJragocena pa je izkušnj«, ki jo je do polovice neorganizirano in n-eizšolano tekstilno delavstvo v teku svojega mezdnega gibanja dobilo. Tu':c'-j ^.w 2s veliko število rudarjev in mnogim jo fcrorfla brrzposekKkst. Zaradi -tega so bile glavne afcclje ™kri©v las& in letot «-«-*i^- pobijanju brez,poselnosti med rud*rji. 25. aprila je izbruhnila dvodnevna stavka v rudniku Prometnega javoxk za pre-mog v Libojah. Spor je nastal za.ra
  • -godbo in jo je obdrželo tuđi po stavki. Glade dolooanja akordnih zaslužikov je bilo priza-detih 200 delavcev. V zvezi 8 stavko je bilo odpuščenih 5 delavcev. Lani 26. novembra so stavkali delavoi v rudniku kaolina v Crni. Prizadetih je bilo 23 delavcev. Od 34. marca do 7. aprila letos je stavkalo 56 delavcev rudnika Sta-novs3co zaradi neraplačanih mezd. Tarifni pokret v rudnikih TPD je pa imel za svrho obnovitev kolektivne pogodbe. Povod je daila dvodnevna stavka v rud-nikih Hrastnik zaradi nexa ob 20.30 v Sukolsit«! domu v Skof|i Loki. O zlati Pragi bo predaval predavatelj ZKD inž. Ruc; predavanje bodo •premliade akioptične slike. Sodeioval bo orketfer. V^top prost! Vabimo! — Slovo zasluinega šo'nika. Po 241etaeun službovanju »e je po«lavljal te dni od «vo-je doigoletne šo^ke obeine za^užni sofeki uprav rt elj g. Edvard Vidic v Retečah. UepeS no je bilo deU) g Vodica v io\L sai je vzgo-jil domačanom cei rod, nič manjSa pa ni bila njegova aktivnost na javnih popriStih. KeteČe, poprej nazvane in neznatne, a© ee uvr»tile med naše l©tovi*čareke postojanke, čim je bilo olvorjeaio po^tajališce. Lep de lei za^Iug na otvoffitvi pripada g. Vidicu. In zopet je bila njegova zasluga, ko je pred 4 leti zasijala vaeicam eleiSctrifina lut. y išek njegovega delovanja pa pomeni stremljenje, da dobe Reteče nov prosveini hram, ker je eedanji daleč ta pedaeoSkimi in idrav-stvenimi predp»i. Tuđi ti napori bodo kraa-lu kronani z uepehom. Ze Ieto« bi ae bita udala nova šola. da nišo prišle vme« ne* ka-tere korekture prvotne«a nafrta. G- Vidicu gre prvenstvena za^uga. da je zadeva tako re»koč resena in da dobi reteaka 4oWta obilna lično novo So^flko po»k>pje. Živahno je bUo delovanje g. uprarviteSja hidi v ata novekih vretah, *aj i« bil od vse^a početka odbornik JUU u Ikofleloški okraj. Rad in njegovo neaebično «odelovanie potrebno. Zato pa je imel mnogo prijateljev, ki ga bodo težko pogrešaka. Po»k>vili so se od njega učitelji, ftolska mladina, £e po^ebej orga nhurano ueitelj^tvo in domaćini, želeč inu na novem elužbenem mestu v*ie najholjše. Iz Kianja — Tatvtne. Na živinakem trgu je bilo včeraj ukradeno delavcu Pavlu Langerhol-cu Iz Sp. Bitnja polo, vredno Din 600 do 700. Iatotam je bilo ukradeno Se eno drugo kolo. Katarini 6 ti bil j iz Struževega je do-poldne neki žepar ali pa žeparka ukradel IX tepa nekaj nad Din 200.- in sicer Stiri kovance po Din 50.- ter nekaj drobiža. — — Društvo »dola in dom« ima občni zboi in obenem sestanek staršev v petek pj-poldne v gimnaziji. — Angleščina prvi in drugi tečaj ter itali-janščina prvi in drugi tečaj se bosta učili na gimnaziji. Poučevala bosta g. prof. Du-lar in gospod prof. Ferjančič. Prijave sprejema gimnazijski sluga Semen. — V nedeljo popoldne se je vršil prav lep pogreb ene najstarejših Kranjčank in posestnice pokojne gospe Helene Pavšlar. Pogreba se je udeležila godba iKraniskeera glaabenega dnidtvac, gasile i, citalničar-ji ter mnog kranjskega meAčanatva, Pokojnica je bila znana kot jako fina In izobraiena gompa.- Zelo Je e«nil» lepo knjigo prav posebno znane pa so njene sblrke ita* rih izkopanin, katere to se našle na ozona* K ran ja ter ćela vrsta originalnih sllk La-yerja in drugih mojstrov. Vse te dragoce-noati je pokojnica hranila s posebno plje-teto. Naj jl bo blag spomin. — — Proslava cečkega drtavnega praznika. 28. oktober je dan, ko praznuje naia bratska saveznica CeSkoalovaSka svoj državni in narodni praznik. Ta praznik proslavimo tuđi v K ran ju na skupni proslavi, katero prirede jutri v sredo 28. t. m. ob pol 21. uri zvečer v Narodnem domu >Sokolsko druStvo«, »JC liga« in *ćesk4 bese-da«. Na sporedu je nagovor in koncert godbe l. plan. polka iz Akofje Loke pod vodstvom kapetana Grgića. — Prav ljubko proslavo za CeškosIovaSki narodni praznik so pa priredili v nedeljo popoldne ob 4. v gimnazijski telovađnici čeiki otroci pod vodstvom ge. Cermakove. Trajala je do pol Šestih. Poleg čeških otrok =•-» je prireditve udeležilo precej giainazij- '- mladine ter zelo veliko staršev. Telo-- ca je bila slavnostno okraSena. Naj-T^-'-i ie imela ga. čermakova lep nagovor n-1. ot^oke, potem pa so sledile deklamacije in živi prizori. Zlasti sta ugajala priK>ra o treh vojakih in na grobu fte£kega lejr-jo-narja. Nazadnje pa »o otroci zapeli češko in naso državno himno. Na prireditvi, ki je pokazala, kako velike usrpehe dosega ga. Čermakova 11 trvojo deco »ta nastopila tuđi dva harmonikarja. Po proslavi so imeli otroci čajanko pri »Jelenuc „Žepni zimskosportni koledar" drugič med smučarji Ljubljana, 27. oktobra Po slabi, «tkotraj brez&neini puetekli zimi si bo tuđi ietoe pribori pot v zivijeoaje s prvim novembrom drugič izišli >Žepni zim-ako-&portni koledare- Poirtvovalnost eamozaložjiikov, ki se ni^ta u»tražila lan^koletnega napora in irtev, b katetrimi je b%) združeno fipočetje prvx?^a 6^oven&kega kot jugo«lovonakega zimsko sportnega glasnika, nam obeta z letošnjo izdajo še popolnejie in viee^transko uporabno delo v obJiki male žepme knjižice — kole darčka. Idealizem, 6 katerim je bila prebita de-bela plaa*t ledu v*akega začetka, je to pot ponovno dokazal s bvojo zrnato, da imamo med naiimi 6portno ee udejstvujocimi činitelji še one tihe. delavne in znwžne ljubi" te^ie na^ih zasneženih planin in ravnin, ki hooejo 6 skupni mi moumi podati doeitojen dokaz naiega Sportnega življenja, dela in na-predka. V upravi >Zim^ko »portnega koledarja« Ljubljana, MikLoSice^a & -ahko naročite že ee«daj ta koledareek, katere^a vsebino naj vam teh par vretic v kratkem oriže, da bo" He znali ceniti delo, ki nt le lov za do-bičkom, temveć plod z ljubesuiijo zbranih zJtosiko-Spo-rtnih podatkov in smučarjem ne-obhodno potrebnih inforniacij. Za akueno ilustrirano naslovno atranjo sledi dvanajet ilustriranih me^ecev, pričen" ši z decembrom tega leta. Slede podatki o voznih olajšavah, obniejnem turističaeni prometa ter konzulati. Pošnetek 'anškoletne-ga delovanja JZSS vam na-zorao pokaže vee trud in pr izađe vani e naših klubov, da eo dosegli V$e znane u-spehe. G. Sešelj je zim sko olimpiado s sportnega vidika nepri&tran-«lko ori»al, da bo veak emučar našel popoln pregled te edinstvene olimpijske prireditve. Prof. Dobovšek je kratico, a temeljito in jedrnato podal celoten obri^ letne olimpiade v Ber'inu. izpopolnjen z zanim^imi tehnič* nimć kot eplokiimi podatki. G. Zore Zdravko, naš prizjiani emužki strakovnjak in učitelj ie podal v ^Smu^ki tehnikic izčrpne oSiio-vne pojme: Smuka za zafetnike, ieto za tekmovalce in slalom. Kot nekak 6plošen pregled lanskoletne smulke teme, je v izborno podanih: 10 zapovedih za smučarje s par vrsticami orisal že obrav-navano tehniko, s cimer je podal celoto »vo jemu strokovno obdedanemu članku- Nas znani plezalec in planinaki pi^eteij Janez Gregorm je pa »Z nekai praktičnimi niigijaji ii timsko alpinske tehn'ke« kore nito dokazal. kaj je v naših zaenežeuih p^a-niuah niožno doseći v trdi in zaledaneli 11 mL Zoretovo kot Gregorino^o delo je izborno ilustrirano po zasluzi in »trokovnjaški ro-ki ing. t*. arh. \L Metlica. Kvedrov pregled zimskih tur ▼ Sloveniji, i/popo^njen vsestrans!ko od lanskoletnega. nas popelje preko zasneženih gridev in gora, kar nam je vi&ekakor nepogrešljiiv kažipot na turah. To delo kraeita dve uraetniSteo izdelani fotograf'ji za^nežene narave. Tuđi za ekavte ela podjetna »amoza-kjžni-ka letoe priredila z delom ravru KunaTetrja prijetno presenećenie: »šotor in ognjiaž« v limic. »Prva pomoč ▼ nezgodah< je vsek&kor potrebno navodilo vsem amučarjem. da »i znajo v &ti«fci in nepredviđenih neogodah vBai v začetku od pomoči. Karta smučartjeih potov. planinskih po-stojank in prometnih zvei ▼ S'oTeniii. de^lo priznanega kartografa Vilkota Finžgarja» je pa z letošnjo izpopokiitvijo podala £e nepo-znano obzorje v svetu zimsko alpinskega omrežja pri nas. Preglednica, pripravljena za akrbne fobo-amaterje, ki si ve-stno beležijo vse podatke o«vetlitve. bo tuđi mar^ikomu v koriebno porabo- Na komcu vsega pa le »Voini rede, prire-ien na'-aše za izletnike na novi bazi najlaž" jecra pregleda a\io zvez kot vlakov. Skratka, koledar bo s evojo aku«no veza-vo v trpežno rja\x> imitacijo uenja ponos v^akecja smucarja. Vsi potrebni podatki zbrani na 176 »tra-neh, so razpoTejeni tako. da bo vsak amučar našel v njih odgovarjajoče zahteve in podatke. S Skrajno nizko ceno 12 Din *ta pa založ-nika omogotrOa nabavo roe prvovrstnega dela vsem slojem, zlasti pa naši mladini, za kar jima gre nepristran^ko eplošno prizma^ nje. Naj ne bo smucarja brez eportnega almanaha koledarčka. ... n Iz Trbovelj __ Predavanje o začčiti proti zračnim napadom. V petek 23. t. ni. ob 6. uri zvečer je bik) v tukajšnjem Delavskem domu za-nimivo predavanje o zaščiti prebivalstva pred zračnimi napadi. Predavanje, ki je bilo zelo dobro obiskano, je priredil tukaj-šnji krajevni odbor za zaSčito prebivalstva pred zračnimi napadi. Predavala sta pred-sednik odbora g. inž. Franc štefe in vodja kemičnega laboratorija tukajSnje cemen-tarne g. inž. Cećelski. Svoji predavanji sta razdelila v 5 pog'avij, in sicer: zakaj bo so-vraznik napadel kraje v zaledju, kako jih bo napadel, kaki .0 bojni strupi in kak je njihov učinek, k£^: > se mora prebivalstvo zavarovati pred nai^r.di in kako se ima ravnati v slučaju napada in končno o zadrža-njb v stanovanjih, lokalih, uradih in o pravilni uporabi plinskih mask. — Kako se prebivalstvo naSe doline, zlasti pa na£e delovno ljudstvo zanima za taka aktualna predavanja in kako ceni pomen taliih po-učnih predavanj, je pač najboljši dokaz številna udeležba pri predavanju, saj je bila dvorana delavskega doma docela zase- dena. __ Jadranski dan. TukajŠnji krajevni odbor Jadranske straže priredi skupno s sokolskim društvom v sobo to, dne 31. oktobra ob pol 8. uri zvecer jadransko priredi-tev v zvezi s proslavo čeSkoslovaškega na-rođnegra praznika. Med drugim bo predaval o našem morju znani narodno-obramb-ni delavec in voditelj jugoslovenskegra eml-grantskega gibanja dr. Ivan Marija ćok. Sodelovali bodo pevski zbori, zlasti mla-dlnski zbor >Trboveljski slavcek«, posebno pa s% hoće počastiti tuđi žrtve padle za svobodo in ujedinjenje naSega naroda s tem da bodo pripeti na prapore podmladkarjev Jadranske straže spominski trakovi, ki bo-bo tpominjali na «%Teže grobove onstran Karavank ter v Istri in Primorju. —Živahno tifićenje na pokopališču. Svoj-ci onih, ki počivajo in snivajo većen sen na tukajšnjih pokopališčih so že zadnji teden pričeli urejevati in čistiti grobove. Sko raj povsod se vidi, da se bližamo prazniku, ki naa spomin ja, da se borno tuđi mi morali enkrat ločiti od te^a sveta. Drugfa Ieto so postavljali tuđi precej novih «pomen:kov? letos so pa le redki novi, kar je menđa tuđi znamenje krize. Pa tuđi spomenik padlim obCanom lepo čistijo. žlahtno kamenie so lepo očistili od olja in maati. da se skoraj n« pozna, pa tuđi apodnji del so začeli olep iavati, da bo u lOletnico, ki bo 31. t. m. lepo očiščen, kakor se spodobi. Mogoče bo pa se sčasom dalo dobiti tuđi sredstva za ograjo okrog spomenika in za nasaditev cvetja in lepotičnega drevja v notranjoati, kar bi močno poživelo spomenik, kl je se-daj tako mrtev, kakor so mrtvi ^unaki, v katerih spomin je bil pred 10 leti postavljen. Kolesarji in Tvrševa cesta Ljubljana, 27. oktobra. V včerajsnjem »^lovenskem Narodu« se nekdo, ki spada v kategorijo pešcev, silno razburja zaradi uporabe desnega hodnika od Linhartove ceste odnosno od Kačiča proti artiljerijski vojašnici. Nikakor mu ne gre v ne hrura za njih varaost pa je vsaj stokrat več avtomobilov. kakor pri nas kolesirjov. ^veda nevarnost je v teh mestrh mnojro manjla. »nj avtomobili vozijo jedva 50 do »0 km na uro. kolesar pa celih 15 do 20. ?icer pa bi .»vetoval tiste-mu jjospodu ki ••• tako boji za. svoje in svojih sorrpinov pežcev življenje, naj s** prewakue na !«•• vi hodnik, ki je mnotro lepM in udobnojA: «er namenjen izključno le njt»n. S t^m se ■:-»ilažje obvarujete nagrl« smrti. Tuđi kolesarji upraviffeno prosimo poli-rijo. naj poi:či naše pesce, kjc jim je me-sto^ ceetne hodnike pa naj vidno ozaa$i a tablaml da bo vtakdo ^ttd«l, k)e mu }e me- sto. ltodtale bodo potem vie pritoibe, tla-sti pa bo padlo štovilo iinrtnih Irt&v ubogih koiesa/jev. Za bojo po hodniklh, na-menjenih rtkljucno koieMJJora pa kai«o 75 Din, s prizivom in novim 1 koleki, ecako. kot t& kotasirje. J. K. KOLEDAR Daoes. Torek. 27. oktobra katoiltani: Sa-bina, Frumancij. DANAtNJE PRIREDITVE Kino Matica; Konfeti. Kino Ideal; K-riiarjL Kino Sloju: ZlaU kodrAi. Kino I u ion: Čarobni zvuk*. Kino ši»ka- Veono mlada* Kino Mu^te: Devica Orlean^ka. Kino Kodeljcvo; Dono^oo Tu kka Prirmlo*Iovno društvo; predaNauje uu-v. prof. dr. Hadžija >Kako organizmi aadouiv* &čajo iAgub-'jene deJe H< ob 20. v Dela^ki zbornici. DE2URNE LEKARNE Dane^: Mr. SuinJv, Marijin try .">, Kura-t, Go*po«vet&ka ce*ta 4. Bohinec deivejia, ker si tu obetajo zasluiek a!i pa vsaj pomoć od široko razpredeJuh so-cialtuh akcij. M«d njimi j^h je veliko, ki si rea L&ćejo poitene»g pa se cni m dru^i uStejejo: tišti, ki i^čejo dela, ga ne dobe, ker ga za tak priliv delovne moži ni, tišti, ki bi radi živeli na račun družbe od pohajkovanja, pa tu
  • •: Zaprto. Petek 80.: Za narodov blagw. Go?tovanj<* v Celju. " Sobota 31.: Kvadratura kro^a pTemi^rski a bon ma. Prošla ?a f«skoalovašk«ira narodnega prae-iiika v nažem Naroduem glfdalisfu. Drevi ob >0. uri bodo igrali v drami Lauigerjevo dramo »Konjeniška patrolac. v ka*en nam *Ja-ka pisate>h epizodo iz vojaSJiesa življenja v evetovni vojni. S toplim eu«tvom in veliko ljubeznijo odkriva posame-cne značaje ljudi, ki jih je druiUo brat«tvo do r>o»leih pripovedkc. v kateri naMopi prvid v vseh stirih basovekih vio^ah nas tnojster pevec g. Julij Betetto, sele v petek 30. t. m., i© nekoliko dpremenjen vrstni red toteden*kih abonmajev v operi. Abonente reda A opo-zarjamo, da imajo predstavo v ^redo 28. t. m. in sioer i/redao uspelo BeneŠevo operemo >Pod to soro zeleno«, ki #e uprizarja med drupim ludi na Dunaju večer za večerom v LjiKteki of>eri. _________ Iz Zagorja — P(inio*nis*ki Izpiti /a vaje>Jice raznih obrtn-h etrok »o fre vršili v ned^ljo pod predcfd*tvom učitelja g. I^jre'a Kolenca. Izpit *o uspeino položili Gori Jek Slavko. Keutz Franc, Fincinger Stanko. Pograjc Ivan Zupa/i Fran<-' in Neser Hubcrt, ena vajfnka pa je bila zavrnjena za tri meeece. Prihod-nji izpiti pa ae bodo vrAiU »redi januarja 1937. — Kmet^ko-nađaijjeva'na 5ola bo s 1. novembrom otvorjena na zacor>k! k>li, ako *^e bo prigiaš-ilo dovoii intere^afllov. o čemer pa ne dvomimo, saj je ta Šola že ne-ooliko let sem izkazova-a lef*o štavilo prifriasencev, ki oo v \**«kftin pogledu zadovoljni z ur^no"1 in napreJkom. Prip'ašen?! na i s-* iav'-jo te ko<-| te'len v dopoHanAkih ik«1i pri čo!s.kem upravitelju 5- Levst:ku Jauku _ Zakup poiktne zveie med Zagorjem in Troja na mi bo oddan dne 2>. novembra. Dra-zenje navzdol se bo začelo ob 11. uri pred trorlan^ko komisijo, ki f>o do 10. ure apre jeiuala pri^iatieiH-e. PredvUleiia v*t>tn znt^a 12.730 Din- obveznost: »e bodo začele 1. marca 1937. — Xa cestna dela pri Trebeljevenu je odžlo 12 brezpOBeUiih. Kakr>r cujenvo, bo tuđi rudnik sprejel nekoUko breutpo*elttih I na d^o. Stev. 24S »SLOVENSKI NAROD«, torek, 27. oktobra 1995. Stran 3 DNEVNE VESTI — Zahtera po zvišanju p'ac sodnikom. Sarajevcika advokatska zbornica je imela v nedeJjo ooeni zbor. na katerem je bila 6{we jeta revolucija, ki v nji advokati pozdravlja-jo stalnost vodnikov in zahteva»o zvižanje njihovUi plač • posebno doklado. V revoluciji je tuđi zahteva po humanejš&ni po&topa-nju s političnim^ ob^oienci. — ZagreWaui groze Trboveljski premogo-kopm družbi z bojkotom. Zaereb&ani ee že dolino razburjajo, ker jlm prinaža *z trbo velj«?kih premogovnlkov Sa\-a odpadke, tako da voda nlkoli ni čista. Pritožb je bilo Že mnogo. Voda v Savi ie čiota samo ob po-nedeijkih zjutraj in vsak dan kadar v pre-niugovmkili ne delajo. Ribarstvo je v tem do hi Save skoraj popo'-noma uničeno, ker ribe nimajo hrane. Pri tem 66 čutijo najbolj prizadeti Zagrebčani. ki so Ee obrnili na bansko upravo » prošnjo, naj posreduje* da postavi TPD primerue naprave za izpi ran je premota. Če bi ee pa to ne xgodik>> K> Zagrebčani ninen;a. naj bi te ustavila v»a na ročila trbovelj&kega prenioga za državne, banovius^e in mestne ustanove v Zagrebu. Pri tej akciji bođelujejo ražen društva Ža^rebčanov ee Trgov*ka in Inlenjer-&Ka zbornica, Lov«ko in Ribarsko društvo. Obrtna zbornica in Zvaza gradbenih pođje-tij- — Poročene štuilentke imajo pravico do dijaške mešečne karte. Na vprašanj« ali ima poroči'au štmienrka pravico do dijažJie me&ečne železnLške karte je generalna direkcija državnih železnic odgovorila, da jo kna in sicer zato. ker se gospodinj€tva ne more amatrati za poklič in ker živi zona od dohodkov svojeg-a moža. — Motorni vlaki za progo Beograd—Dubrovnik. Včeraj je bija v Sarajevu konfe-renca prometnega odbora, na kateri so strokovujaki poročali. da je naročenib 7 kompozicij motornih vlakov za ozkotirno železnico Beograd—Dubrovnik. Ti vlaki račno voziti v maju prihortnjeg-a leta in Čim prldejo v piomet. bcdo izpremenjeni vsi da&edanji brzovlaid v navadne potniš&e vlako. Ne zamudite! SHIRLEY TEMPLE ZLATI KODJKCKI _ "^ST^^^ffBOr________________ Nepreklicno zadnjič! šlager emeha KONFETI FriedI Czepa, H. .Moser, t,eo Slezak In R. Uomanovskj *55ri^^~^7 «*» ______________________ ?•" " ■ * ■ » •* *^t k \nt c&i I PB * BuP^™ ČAROBNI ZVOKI Paul Hartmann Georg Aleksander — izseijeuiski teđen. Zveza organ^zacij izseliencev v Zagrebu priredi tuđi leto« od 20. novembra do 5. decembra izseljeniskd leden s priložnostnimi setjtanki Ln predava nji. V rad'-u bodo predavanja o izs&ljeniškem vpra^anju. Izdeijeni^ki dan pros'ave ludi v Beogradu, Ljubljani« Splitu iu, drugih nie-slih. — Zračni promet na progi Zemun—Dubrovnik u stav. joti. Na zračni progi Zemun— Sarajevo—Dubrovnik je bi\ z vcerajšnjim dnem promet za letos u^tavljen. Ta proga je bila atvorjena letos prvič in promet na nj-1 je bil zelo iivahoa. Zato bo tuđi prihodnje leto ta proga otvorj&na- Zraoni promet na progi Zemun—Borovo—Zagreb bo u-^tavljen V feClH>tO. — Kazstava in sejem plemenske živine v Glini. V srboto 31. t. m. bo v Glini v £avsXi banovini razstava ixi sejeaa plenaen» ske živine za sreze Glina, Petrinja, Vir-glruiiost in Kostajnica. Razstarljena bo živina domaće kmeč-e reje in sicer žre>b-ci in kobile lipicanske pa^rae, g'aveja ži-vrca pin.cgav-i.ke pajsme in buše, praii^i turopoljske, ćrnopro^a^rte in jorkjirake pa&me, ovce pronienke ter gosi, race in kDi.oAi. Pa?etnlki ra.zsta.ve bodo imeli priliko kupiti di-bro plemensko živino, saj se udeleže razstave živinorejske zadruge. Opozarjamo zlasti, da so konji tegra kraja lipicanci malega tipa, žilavi ln turati, zelo pripravni za hriuovite kraje in da je po varaše van je po njih v SI:-veni ji zelo veliko. Prometaijc minLstrčtvo je dovolilo posetni'-om razstave polovično vrznino na železnici. Na odhodui postaji naj kupijo cei vozni listek, na po^-ratku se bodo pa peljali z Lstim voznim lL=t:m, ki gra po-Lrdi razstavni odbor. NajkrajSa pot je Ljubljana—Novo mašto__Karlovac—Glina. — Skupšoina SPD bo 15. novembra ob ?.3O v dvorani Delavi-ke zbornice v Ljub-jani, Miklošičeva cesta. Dnevni red: Po-•oCilD predsednika in nadzornika podruž-lic, porcčilo tajnika, razrešnica doseda-ljennu odboru, volitve glavnega odbora in raiunjskih pregrlednikov, dolcćitev Ćlana-ine, prist.pnine, ustanovnine in pri?pev-cov za glavni odbor, proračun, reševalna ;lužba, samo^tojni predloži, slučajnosti. Dbvezen preda estane^ ee vrSi v eoboto Ine 14. novembra t. 1. ob 20. uri v zgor-iji dvorani reetavracije Slaonič v Ljublja-d, Gosposvetaka cesta 4. — Nov grob. v Ribnici je umri v poneđe-\ek zveČer v viecki starosti 97 l©t g. Fran-:e Buraer. Pokojnikov sin France je notar j CoJju. drugi njesov §Ln Anton pa jjiinnt iijf'ki direktor v Kočeviu. Pokojni je bil laleč naokroq znan in priljuhl.ien. Pogreb >o jutri ob 15 na domaje pokopaližc«. Boli mu lahka zemlja, težko prizadetim svojce« ia^e iskreno eožalje' — Vrerae. Vremenska napoved pravi, da ro ćejoma oblačno in sprenjenljivo vreme. rceraj je iTn^gfila naj^iSja temperatura v Splitu 18, v Beogradu 16. ▼ Sarajevu to Skoplju 15, v Zagrebu 13, v Mariboru 10, v Ljubljani 9.0. Dan J© kazal barometer v Ljubljani 762.1 mm, temperatura J« &**-fiala 5.8. — Kđo ga poena? V vas Worujaeh, v okraju Velikovec n* KoroAkem je priiel pred tednom dnl ve* izćrpan neznan mo-Aki, ki se je sesedel poleg hise posestnika Petreja. Domaiim je mogei povedati le, da je prisei iz Jugoslavije in je govoril slovensko. Neznanec se je cnesvestil in drugi đan umri, ne da bi se zavedel. Av-strij&ke oblasti niao mogrle u^otoviti njegove identitete. Oeebni opis ne*nar»ca je: 47 do 48 let «tar, oUo\i 170 cm vUoit, rjavih, na temenu r«Ki ih ia«, im«J je ravno tako brado ter Še precej dobro ©hranjene ar>be. Tetoviraš je na prsih: ptift, sedeč na veji, na'deani rvta ćebelo, na desni spodnji podiahti pa svezdo v obliki planinke. Na sebi je irocl »ve nutkane hlače, sivorjav roknjk; & ćro povrftnlk. Bil je bro* srajce io 6«vljev. — Tri je poftkodovancl. HUpec Miha Ur-bančič, donxa tx Poljau pn Novem mestu, se je napotll včeraj z vozom v goxA, kjer je nala^al hlode. Na povratku pa te mu je na bregu prevrnii voa ls fa po dri. Težkl hlodi so Urbanciča ranili na glavi is mu prizadejali poikodbe po viem teleću. Izpod vosa 80 Urbančiča retUi drugi Ijudje, na-kar so ga takoj ualotili oa avto ter ga pre-peljali v Ljubljano. V bolnici se njegovo stanje ni rboljsalo. Teaareke^a pomoćnika Jožeta Gorfceta, saposlenega pn DuklCu. to včeraj napadli v neki gostilni pri Zadvoru neznani pretepači in ga. poSkodovali po glavi. V bolnico so spravili tuđi 2-letnega de-lavčevega sinčka Frana Vebra iz Ladje pn Medvodah. Otroka je doma pred h&o po-drl voznik in mu zlomil levo nogo. — Meso mu Je zadalo. V mesnico Marije Clrmaoove v 6t. Vidu je bilo te dni vlomljeno. Tat se je dobro saložil s svinjsko gnjatjo, klobasami, salamo, kuhano Šunko in drugo meanino. V»e skupaj je stlačil v velik lanec, ki ga je tuđi ukradel iz mesnice. __ Lažni novinar pe4 ključem- Zadnjic amo poročali, da ižče policija zlogiasnega Mirka Waiefia. Jd »e je izdaial za novinar ja Včeraj &o ga v Zagrebu izs^edili ijj areti rali. Mož ima na vesti ćelo vrsto elepar^ Zivel ]e izkljucno na račun Slovenke ne um nofcti in naivno&ti. Spozjial ga je natakar M-jo Golub, ki ga je slučajno erečal v me&tu _ Obe&ila se je. pa *o jo feiili. V neđe:jo se je hoteda v Križevcih oebditi natakarica Joatina Horvat. Zaljubljena ie bila v nekega mladeniča, ki se je ie pa kmalu aaveiičal io jo lapu^til. V nedeljo zvečer je odžia v svojo sobo in ee obe^i^a na okno. Gostje &o jo pa takoj pogtrešili in Se pravoČasno pri-hiteli za njo v eobo, da fo io reŠiH. — Brez sledu je izginila. Josip Kajfež je prijavil včeraj zagrebški polici ii da je brez sledu izginila njegova 33 let stara iena Rozalija, po pokUcu poetrežnica. Minilo je že več dni odkar je od^a % doma in za njo je izginila vSaka &led. — Po prepiru z mo£em «« je ustrellla. V Zagrebu se je včeraj popodne ustreli-la soproga vozarskega obrtnika Anka Obar-din. Z možem sta se bila sprla zaradi pla-gca in prepir je na žene tako ucin'*oval, da si je koncala življenje. Ti^ pred gamo-morom je Se telefonirala svoji soaedi An-ki Jazbec, ki ji pa ni niti z besedico ojne-nila svojega, aklopa. Ustrelila se je v prsi in hil* takoj mrtva. — Novi radijskj naročnlkl, sporečite še danes svoj naslov na upravo radijske revije >NaS Vale. Ljubljana, Knafljeva ul. 5, ki vam dostavi brezplačuo na ogled en izv^od revije. Na-šega Vala« operno prilogo s točno za ra-dijake p^eluialce prirejeno vsebino oper, ki jih prenaiajo doma/e in inozemske od-dajne postaje. Posebna zanimivost pa je rasprava dr. VValdemarja WasieiewaXega »Telepatija in Jasnovidetvo«, NaS Val* v nadalje van j ih. Druge stai-ne rubrike v >NaS©m Valu« so Radijski kotiček s slikami važnejčib radijskih so-d?lavcev, Izza kulis opere iu drame s sli- - ami iz nažih gledališi, Kaj se izve iz /Inoskih ateljfjev s slikami u filmskega sveta. Fotokotićek. zabavni in Lter^mi prispevki. Nova Številka prinaša Se sle-deče važnejše prifipev-e: »Od Reke do Bojane, *Kralj Lear« v ljubljanski drami, Filmska igralka Rose Stradner ln njena vlsga v >Mestu Anatol«, Smeta aa: Prodana ne vesta. Številka je opremljena s tridaaetimi slikami. >KaS Val je najbolj-ša tedenska revija Za radio, grledališce in film. Mesecna nar ćnina 12 Din. Iz Ljubljane —li Jadranski dan. Kakor lani bo tuđi leto Jadranska straža po v*ei državi proslavi Ia fipomin na 31 oJctober i9lS. ko «o na nalem evobodnem Jadran»kem morju prvič zaplapolale nale narodne zastave. Jadranska *traia ei je kot predstavnica in nositeljica vzvUenih pomorskih tradiodj ubrala ta zgodovincJd dan za *voj dan * jadranski dan. Po reej naši državi «e bo »liial odjek radosti ki vesela ob spominu na ta sretni zgodovin«ki dan, ko eo po taJco dolgem *u-ienjstvu n«J>e ladje • ponosno narodno zastavo pozdravile svobodo, našo rvobodno obalo in oaie svobodno morie. Da ee od dol-zimo temu evetemu spotninu. poziva krajev ni odbor Jadran&ke straže v Ljubljani veo nafto nacionalno javnoM. da ee udeleži pro ftlave. ki se bo vr§Ua v petek 30. t. m. v vel%j dvorani re^tavrac^e Slamič. Posebna vabila ee ne bodo razpofHja-la. Čuvajmo na-5e morie f —lj Z velikim! alovo"uo*mi so pravkar zaWjiičili v Budimpciti Usmtove alavBostl, to je 125-lctnico njegovega rojetva ia 50-letnico njegove rarti. Zaključna priredite v fr bila torajanie) niacov«a ot«Wija Kri- stua. Ta oratorij ponovita Glazbena Ma* tica in Ljubljanska Filharmonija v po-nsdeljok, na Vernih duA dan dnt 2. nonr. ob 20. uri Koncert je mišljen tort ljudski koncert in so sedeži na ra^>'lp.gw od 10 do 30 Din v Matični knjigami. Vsa sto> jidća »o na razpoia^o Lzključno ls dijattvo in stase stoji&ce 3 Din. Dl jaki se moralo izkazati m svojo dija^ko knji£ic» ali s indeksom. —lj Predavanje SPD: V ponedeljek 9. novembra prićne Siovensk^ planinsko dru-Strvo v Ljubljani s svojimi predavanji. Ob 20- un zvečer bo predaval g. M. Bu6er: O obrazih gora Predavanje je svojevrstno ter bo nudile, ranego zanimivega. Na pire-davanje že cedaj opoza.rjajno planiace. —lj Smuš'vu telovadba Sl*D. Te^aj za smuako teiovadtx) priredi SPD v telovad-nici n. drtavne realne gimnazije oto pet-kih zvećer ol. Pred tatovi Ijudje niti v cerkvi nfco vani. Neki Sens^i je te dni ukradel tat v frančiškan^ki cejrk^vi rjavo aktovko, v kateri je imela Crno usnjato listnico a 700 Din ter legitimacijo. V a'tovki je bila tuđi ženska čepića in razni toaletni predmeti. —lj Vični v skladbe. V s'ladiSče ^rad-oene družbe Obnova na šinartinski cesti je predvčerajšajim vlomil najbrže delavec, ki je bil svoj čas zaposlen pri tvrditi. Odnesel je več orodja, med drugim tuđi dve cirkulami žagi, tako da znaJa Ikoda nad 1000 Din. Policija mu je že na sleiu. Iz Celja —c Ljubljanska Irama bo uprizorila v proslavo eoietjiice roj^tva Tvana Cankarja v petek $0. oktobra ob 20. v Mesrn&m zle-ina pon^stnice fvana Rora iz Belesra poroka in ga vrgel trikrat na tla. Ror s^e }» pri tem poško^o-vaj po ^lavj in no smrtno mrvama Ror in Za je se z«lravita v celjski Ma$6vetCiui ctciope ^ 9MORA* nmgrobmmi iuSiesmi u AmmmnMmlh tmmšGtht ~*9*o9* \Mdome4ĆM?o dm€ orsre ooićenih tate — A« Aspi/tja. č>e ne rmziiuajo po spomenikth. — Počssi qar+. — Go rijo po oeiikosti do 14 ur nm prostem. Dobe se povsocL Dobe *e pootođ. bolnici Pri treningu na igrić&i SK. Jugo> slavije je prilet«) dMk n» gltvo 16Ieta«nw sinu uDizarokega mojeti-a Slavku Majeriču ti Celja Ui mu prebil čelo. Majeriča so po zdravui&ki pomoči v bolnici po&lali r do-m»5o oskrbo. —e V ct4Jtki bolnld je umri v o#delj« 5^-l»rfii pekovski mojiter Jo&e Ropsn is Arv štanja. ▼ ponedeljek pa )• umrla lTletna Dražica Vidrihora. bčerka poliovnika ?-Oskarja Vidrilia v Vranju in vnukinja po-kojnti^a celj>ke^a aarodnjaka $. Ivana R&-b«ka. Pc^reb pdčo^ VidiiboTt bo ▼ sredo ob IA. iz mrtvašnioe aa okoliskaca pokopa- Kino Kod«li«vo T«L 31-63 Danes. jutri in v ćetrtek ob 20. uri Dongoo Tonka ANNI ONt>RA Cene floboko znlžaae. Iz Maribora — GledaHske noviee. Pribodnja drain«ka prenuiera bo Enana, z veliko duhovitoetjo in lahtotn/>5tjo pi*anm šbukespt&reova komedija >UkioČena tnnogLavka«. Prevod je Zar pančič^v. Režijo vodj glavni režiser g. J. Kovič, zaposlen pa je skoraj vee aneajjibi Milan Skrbinšek, odlični ljubljac*ki reži*er in igTalec, ki je »vojčat deloval tuđi v mari-bcnskem gledali šcu. proslavi petindvajset-letnieo svojeg-a umetniž-ke^a d^Iovanja tuđi v Mariboru ter bo v to svrhu v kratkein gostoval. — V petek 6. novtmhra bo občtaaka seja. Mariborski me*tni župan g. dr. Juvan je sklical za petek 6. novembra sejo mestnega sveta. — O nordijskih deželah bo v Ljudski uni-verzi v petek 30. oktobra selo zantmiv© filmsko predavanje. — Odkiitev spomenika dr. Draschu. V nodeljo po4>oldne »o odkrili maribortki z+-lezničaiji spomenik svojemu nepozabnemu dobrotniku in feletnifcarBkemu tdravniku g. dr. Vincencu Draschu, ki je pred meeeei preminul. K pietetni svečanosti se je zi>rala velika mnoiica Železničarjev in o^taiega občhi&tva, Vbeh se je globoko dojmil obču-ten govor strojevodje g. Nateka in turobno so odmevale ialostiake ob«b žele^niSaur-skiih godb. Doprsai kip blagopokajnika je izdelal g. Čop. — Zločin ali neareca? V nekom potoku v Framu so Ijudje naili mrtvega vinicarja Alojta Skorj*nca. Orofniki rrfte preiekavo, ki naj ufotovi ali je postaj Skorjanc žrt^v zločina ali pa j« po ne8re£nejn uaJUjućju utonil. — Prodaja sidik in drevesc li n^Hcui«-nih rastllnjakov, Mebtno poglavajetvo opo-zarja prodajalcc sadik, okrasnega grmj^evja in drevese; na dolo^be členov S, 4 in 8 ba^ novinske uredb« z dne 25. 4. 1336 HL Ko 3055-1 (SI. L 43-36). Po dolo£bi fileaov 3 in 4 cit uredbe smejo dajati v promet tad-n« in dru^e sadike, drftv«*no jrmI6©vje in drevne* »amo t»ti rai*adniki, ki »o vxg< da v razsidniku oa okuzhe po 54Q Jotejevem kapa-rju. Po člemi 8, mu ureov©daon. Proti kf^it^* ljftra t«^a mg]a.$A s« bo po#»op«Jo po %% 21 vn 92 zakona o tatjrajsju Vol*xni in &k*d ljivcev kultunaib raitlijj — Do vratu iawnt V Spodnji Knj^jmi %t je pripotila Uletnemu delavii hanu Tako hu lelo biHla ne«re^a. Mladeni^ je kojvij » neki j«mi' pe^ek, Nenadoroa %c y* vmi] uh nj pla« in 2Ti zajuI do rraru. R »r*či §o hi)i birao Ijudj«, ki »o nli#ali ohu|m^ klirj» m delavca rH^ili 5tra^* tterti Jakohu se j* zlotnlla leva noga na4 ko!«uom. utrp«*l p« je t-«
  • »-» )* odigrala oa fcj-kajtoj«n i|rn#6u aoftMnataa t^ktaa w«\ SKiP in Gfadjaniifctm H Oakovca. Te potio Fm,fSasi K]aho odrec&li. ker 9t je t*kam kenčala 9 3 : 1 za Gradjaoskoga. Konec londonske Alhamlire Eno najel&Tn«j**i lo-ndonAkifc gUdaHK Al hambra j« »aprli svoja Tiata. Poelopje ho porušeno in n* ojagt>T«m me*t«i zgrad« naj elegantnejM kino Londona. V Alhambri j» že poprej croagaJ fikn n*d gledalitčem, kaj-ti to je bilo prvo kmdon&ko gledalitUes h>-premenjeno r fcmo. Tem groteskne^e je učmkovala prigoda-, ki se je pripatfla ta tžk predao ao zapeli prvi «darci kmoipov. Od-lifiad gtad&loi »o bili napojniti gladalilde do zadnjega, kotička. Se enkrat »o rpriaorii v slavni Alhambri giedaliiko igro, toda igrali nišo na odru, tanved v gledaiiiAi a»-mwa- 200 fnxn*kih igr*k«v je tedelo v na-&lanjačih. dam« ▼ Te^emih toaletafc, poapod je pa t starih frak ih T&torijaiufce doba. Vprhorili «o nekaj pritorov 1s aak«ipe%-rovega »Otiiella«. Igralj »o aroari&i fUsaaki igralci Mtrixcn Hopkin«oiiov», Argletinja O. Lawre©c«T» in pred kainero >e debutiTal ljnbljen^c Londona igraj«« Seba^tian 0fcaw. Zadnjič j« odmorilo po starodavni Al-hambri ploekanje. P1o*»kaii 00 ttatbti oa. povelje dunaj»k«ga re«i»eTja V. ReHbcha, kl je n*vijaJ tu fHm »Ljudje p+o bogovi«. V njem hoie pnkixui kot tnclA*ke steifiui* ftka igodorme. Sereda so med ▼noko f»-spodo tekaJi elektroroont^rji tn kisoopeftr terji, ratlegala k> »© povelja, kakor J« p»* povpod, kj« ted^Jujejo f!lm«. ReH»«r }• ustvarU atmo«fe>ro, ki jo je «tar» AlhanaSra 1% T-ečkrat do*i"r«la med *»^oji«ni •toaaini v ori^inaln. Kairai đomaCc blago t Potrti globoke žaloeti B*W*»jarao, da Je nai predobri 06% »tari oe* in taat, go#pod FRANCE BURGER v ponedeljek. dne 26. L m- ob T. uri tvećar, v 07. letu «Urostl »Ucnfl svoje blage oči. Pogreb blagopokojnega se bo vršil v aredo, dne 28. oktobra 198«. ob 3. uri popoldne I2 hl*« žalosti oa famo pokopaliiC« v Ritoici. Dragega pokojnika priporoCamo v molitev in bla* »ponua. RIBNICA. CELJE. KOCBVJB, dnm 27. oktobra 1»3«. riAVCE, notar v Celja. ANTON, gtran. direktor t Koćerja. BlB»ra, IVANA, ANA. por. SBRf/FJ. MABLTA, hćare CBNA roj. HrBGEL, ANIKA roj. FODBOJ, slnabe, FRANC 8BB1ZEJ, secnlj. luajttnl r»\i\at«lj ▼ p^ set Ia vsi vnuki ln vnuklnje. MALI OCLASI Seseda 50 para, davek Dio 3.— Deaeda 1 Dm, da vele 2 Oir» preklici <5a pismene odgovore gleue malin oglasov je treba prtio ti U znamKo. — Popustcv za male oglase ne pnznusao. Receda 50 par, davek 3 Tiin Najmanjši zne*ek 8 Din HLBERTLS aepremočljiv za v«akeg,a Din 250__in vH druga oblačila po neverjetno, nizlcih cenah pri PRESKER.ja. Ljnbliana, Sv. Pe, ta c li. Gostilna Kmetič ALEKSANDROVA CESTA nudi danes na ratnju pećenega pra#ička, na taru pripravljena jetrca, avlnjaki kotlet, brtolioo, ftcvapdlC« in ratoji^e. V aređo, toboto ln neđ^ljo na rafoju pečena penituina, domaće krvavice ia peceoioe. Točimo izborno portugalko. bermet, tsbraaa Štajerska in dalmatinska vina ter oUuaoo tursko kavo. SE PRIPOROĆA MIČI KMETU Strmi »SLOVENSKI NAROD«, torefc, SJ. oktobra 133b. Sfev. 24« Ljudje z jetniško srajco Mati ia sili pred sodniki — Očitek ovadnitva Ljubljana, 27. oktobra. O nrdarjih pravijo. da imajo mrtvaško •rajco na sebi, ko se zarijejo pod zemljo in kopljejo crni diamnnt. Sodni poroče-v«lci imajo pa jetniško srajco na sebi, ko poročajo o obtožencih, ki sedejo na š*t-2% ali na št 97 m zatnžno klop. Res dva nevame pokliča! Ne veš ne ure ne dneva. odprta noć in dan so jetni.šnce vrita! l'osvetovanje male^ senata je trajalo tzredno dolgo. §>!o je za oduovornejja urednika, ki je sedćl na zatožn: klapi. V»i smo čaJcalj nestrpno, vsi, tud; topite* IJTca. Skora i eno uro s»no caka li Tako temeljilo se nospodje sodniki že dol^o nišo posve to val i. Gospa tožitelj'ea e vime!« skozi okno v park. kjer je odpa-dalo orumenelo Iistje in se p^i^rttvalo mt'd potjo z l.thkim jesenskim votrijem n z zlatimi melanboličnimi oktobrskimi solnčnimi ža-rki. Kdo ve. kako se ie poču-tila za stolom, ki qa sicer z,asede gospod državn-j tožllec. ki se nikoli ne zagleda skozi okno in ejt ne more prevzeM jesenska otožnost? Obto/enec, «_pspod odu ovo r-ni urednik, je bil očitno pripravljen n;i najhujše. Z-ačelo se je v »Špettrcir^rii" NT_ko" je gospj to/iteljica stala kot obt'./enki v tem »ci mru* pred sodr.ikoni. Nek» mlad £fr spod jo je ovadil zaradi žal'eni-« časti-Guspa je bila c^Io ob&ojen;i na detiarno kdzen podojno Sodni iski poroeevailec ne-kerjo ljubljanske-,* t lista ie nanis.il s*ori]o o tej obra v na vi. Obravnava je bi'a za-ni-mivđ. potekla ie zelo terpprrnrrmntiv.*. p:-stro in ra/burljivo Zaradi ted'i ie b:lo tudi rKJročilo poteku primemo T^ia 'jlej. ugledna tjo^pa se je curila ugljeno Vse. knr je prav, je rekla,., saf venelar nisem sluškinja, da bi se kar tako n:«-:iik> n meni Ta £«ispa ne ve. da je 7& sodnnskeci t>o- rojevalca prav vscenn, *nh je obf<">2em*c hla-pec ali pr\av:ćena kritika in je bila stvarno, ker n; v^t^bovalo trditev. ki bi bile neresnične in "'".iliivc Go.spa se je zdr/.nila ob oprostnni so-dbi Spet se je zagSedala skozi okno* kajtj v očeh so se ji zalesketale soize.. . Tam ▼ parku je odpadalo rumeno List je ... MATI IN SIN Ko bi ne bilo stare mat»re v sodni dvorani, bi najbrže ne pisali o tei stvari. Njen sin Ivan je sedel 2 dvoma soobtožencema n« zatožrri klop* zaradi tatvin Po obtož- nici so vsi trije kradli. Ivan je zvedel za neki pisalni stroj in s tovarišem je šel panj fer ga nato zastavil Prvi Ivanov tovariš je imel največ ^rehov na vesti. VlomUskc pohode |e izvršev«! z nekim neznancem. Po obloznici rmi bi bil ta neznanec tretji Ivanov tovariš. Obveljalo je. da je bil neznanec res neznanec. Prvi Ivanov prijatelj ie dobil 14 nnesecev strožega zapora. Ivan 6 mesecev strožega zapora. tretji ie bil oproščen- >!ed tem ko so se sodniki posvetovali, je skoraj boieče stopila za Ivanov hrbet nizova mati. Ivan ie sedeđ tm zatožni klopi, mati se ni sramovala sina. srna je b:lo sram. Zgarana mati z ruttn na glavi se ie sinu prijazno nasmehnila. Premašiti je skušab vso bol v srcu. brezmejna dobrota ji je sijela iz oei. toda trpke gube okoli us!en rr mrvila skriti. Sin ie mater odrinil / roko. m<^i ga je pa na lahno prjela za uše«a, kiikir prime mati svoiesa otroka, ki p-rv:č ne ub^ja. Sin se ie drzno smej^l. mali 'e na a'as zaiokala. . Kakor da so nbs^dil1 n^n in ne sina-.. PRASIĆA JE DOMA ZAKLAL Z^nd?!^ ?e je v predmesiju kjer so ženske kren-^tne zaradi hudih iezikov svojih sosed. Neki rnožiikar ie doma zaklal r>ra-šiča. kar ne bi smel. prašiče se mora klati v klivnici Prišlo ie na uho policiji, ki ie mož'k -ia zaradi tca-n kflznovala Možakar l je obso-dl svofo sosodo. da £»a je naznani-^a 5n* seda ie š'a in je tožil.i rnr>7akaria. ćeš da je možakar s *pm blatil nien^ pošteno ime in čast. Sodnik Je mnžaki'-ia or»rn5?t;l. 3 vlož'l« priz'v Pri-zivn- seriiit ie r?iz^-e1javil prvo sodb^ m ob.sod'l možakarja zaradi žalienu časti. MožakiT namre* ni rnocel dokazati, da sja ie sosed:* ova d i 1a. Ofitek denuncijantsTva 'r* pa k'znj-'v. in š> posebno, ako o'ilas. so^ed' !f?rb^ti S ć'ovpkom. ki denuncira. nima p.ihče rad apravka, denuncianta se vsi bo>ie. Prosvetni zleti Sokolska /ur*i Kra^ujevac namcrav.i prihodnje !eto prirediti obenem z župnim zJctoin I. župni prosvetni »let v Kra^ujev-cu. Na prosvetnem zletu bodo sode'.ovaii pevski in tamburaški zbori, j«odb_' župnih edinic in naredne noie ter se nrircir«1 tekrne. prosvetni odb>r je sklepa! o pro-svetni aka-demiji, ki bi se naj vršila bonJisi na predvečer ali na d-.in z]et;i. Na akademiji bi se uprizorila ulcdal:šk:» preds".ava sprcmljama z tjodbenimi in pevski mi toć-kami najboJjših zborov v žup-i. Ako bi bila izvedljiva še kakšna lutkovna predstava, bi se izvršila ludi *j. Priprav za župni prosvetni «zlet se bod > ražen vseh edintičuih prosvetnih zborov lotili še edi-nični prednjiški zbori kakor ostali funk-cijonarji. Nekak prosvetni zlet je v dravski bnnovini priredila sokolska župa Kranj s prav dobrim uspehom- Prosvertne dneve so priredile istotako ostale župe. Na župnem zlelu v Celju je pTed leti nastopil zboT pevskih odsekov župnih edinic s sodelo-vanjem (^e1jskeqa pevs^kecfa društva V (Celjski sokolski župi ie več edinic, ki imajo pevske /bore. GJcdališke predstave upri/arjajo z malo izjemami vsa drušlva in čete. Zlasti v Trbovljah so predstave ' :t višku. V ? i.' društvo priredilo posebno dramatično solo. Lutkovno jjledališče v Trbovljah '"ma vrstnika v Celju. Sv. Pavlu pri Preboldu in i>marju pri Jelšah. Narodnih noš v celjski sokolski župi tuđi ne manjka, kakor smo videđi na raznih večjih župnih nastopih. Tckma te vr«te bi se gotovo obnesla. V župi je tuđi nekaj tamburaških zborov, ki bi lahko zlastt v zimsketn času nadajjevali z vajami in se pripravljali zn nastope in tekme. Kompletne godbe imamo v župi tri: Trbovlje, Smarje pri Jelšđh in Artiče. V celjski župi je več primernih krnjev za prosvetni zlet, na primer Trbovlje s prostranim sokolskim domojn, kjer sta dramsko in lutkovno glcdališče razviti in kna društvo lastno priznano godbo. Sicer je pa to stvar župne^a prosvetne-ga odbora. On ima v Brež-icah v vseh navedenih področjlh prosvetne^a dela iz- kr.šene moči in bo sam ugotovil, aJco^ je sklep prosvetnega odbora kraguj^vacke župe izvedljiv ludi v celjski župi. Zdravo! Otvoritvena predstava sokolskega odra na Ježići Mortla ni goio naključje, da si je dramatski odsek sokolskega društva na Ježići za svojo otvorilveno predstavo izbral komedijo Branislava Nušića: Narodni poslanec. S to komedijo je dal dvojni povdarek: pr-vič\ da spadajo na naše podeželske odre dela domaćih pisateljev in drugič, da naSa doba ni nič drugačna od onih dni, ko je bila komedija pisana. Igra sama, kot vsa oderska dela Branislava Nušića, je sijajno ironiziranje teda-njih razmer. Seveda so pa potrebni za vpri-zoritev Nušićevih del, zl as ti v prevodu sposobni igralci, ker bi sicer ostala igra brez efekta. Reći smemo, da se je to igTalcem đrama-tičneg-a odseka Sokolskeg-a društva na Je-žici sijajno posrećilo. Težko je reci, kđo je bil boljši. sicer pa sokolski igralci in ignral-ke ne zahtevajo časti in slave, lahko pa tr-dimo, da so vsi igralci v polni meri stori-li svojo dolžnost. Dokaz temu je splošno zadovoljstvo občinstva, ki je do zadnjega kotička napolnilo sokolski dom in se ves čas imenitno zabavalo. Otvoritvena predstava, v režiji br. Petra Kušarja pa je tuđi ponovno dokazala, da sj je dramatični odsek Sokola na Ježići zaradi svojih dobro naStuđiranih igrer in sposobnih igralcev ustvaril stalen krog1 vernih obiskovalcev, ki narašča od prireditve do prireditve. Kljub oviram brat je in sestre naprej po zacrtani poti. Zdravo. Nova premiera sta Viču Vič, 27. oktobra. Sokolski gledaj i ški oder na Viču pripravlja, za n€*ieljo 1. novembra otvori tve no ! predstavo Halbejevo dramo »Reka* v rfžiji br. Ja noža Grdine. Drama je izredno učinkovita in primerna za praznik veeh svetni-kov. Dejanje &e vrši na Visli na Poljskem in slika življenje poljskomu kmeta, ki ee bori za fevojo lastno zemljo. Režiser br. Grdi-na je prite^nil k s^klovanju n:ijJx>ljše moči našega odra in bodo nastopili pri predstavi v vlog^i Filipine Doornove s. MerČunova, Petra Doorna. pos*-«fcnika in jezovne-nega glavarja br. Gidina. Henrika Doorna, rečnega graditelja br. GaliČ. Jakoba Doorna br. Pajk. Renate. Petrove žene. s. Vug-o-va in Reinciiolda LTlric*hsa br. Demiar. Vabimo sokolsko čianstvo in prijatelje društva. okoUkem domu na Ulin-caib in pri br. JeloOniku v Kožni dolini. — Plenarna seja Ce!j*>ke sokolske Žup-9 bo v nedeljo, S novembra ob p:l desotih v zborovafciici Celjske posojilnice v Na-rodnem dornu v Celju. Na dnevnem redu je med drugim: poroćila načelništva in blagajnika, uprave župnega vrstnika, p^-ročilo o letoSnjem župnom zletu, ob^ni zbori društev in čet, sokolska Petrova petletka itd. ^ Rusija gradi orjaška letala Novi zračni orjak 99Josef Stalinu bo znatno prekašal ponesre^eno veleletalo „Maksim Gorki44 V fiz-kalnem zavodu ruske Akademije znanosti je. bila oni dan skupna seja etra-tosferionih komisij akademije in društva za obrani bo proti letalom in strupenim plinom. Seji je pred»edoval profesor VavUov. Znani sovjetski letalec Kokkinaki je preda val o svojih izkiižnjah na visinskih poletih. Izjavi] ie, da bodo nieki letači novi rekord amrle-škejia letalca Sv\eina fjoiovo preJco^ili. Za višin&ke polete je pa treba, da se izpopolnijo aparati za ki*»ik, zlasti pa letačka obleka. Ugotovljeno je, da je visina 14 do 15 km eikrajna meja Moveka, ki Leti brez ftkafandra v letalu brez hermetično zaprte kabine. Sovjetska letale-ka industriia mora začeti izde-lovali najmodernejše aj>arate za k:sik in le-taltske skafamlre- Važen do^odek v &ovjetsikeni Ietal&tvu bo doji radite v eslcadro velikih letal. Po katastrofi velLkeolnem razmahu gradnja 1G zračnih orjakov, od kaferLh bo \x>diluo Uitalo z-Jo&et Stnliiu v mai'sieem prekapalo svojega pred-nika »Mak&ima Gorke^a^. To letalo je še večje. do'so je najnreč 31.S, 5iroko pa 61.8 m. Trup je vi«ok skoraj 10 m. šeet mojiočnih motorjev bo omo-troča-o \oiv.u zračneinu orlaku rarviti veliko hitroe?t. V l^ta'i'.i ^Jo^ef Stalint je prostora za 50 potnikov. Nolranja oprema, ki je vzbu.jala že pri »Maksimu Gorkom« občudovanje Lno-zem^kih t^trokovnjakov, ie v novem letalu še popolnejiša. Tud i v njom je i>osebon laboratorij, ma-a električna centrala, tipkama itd. Čim bodo pre'izku5ene vse novosti novega orjaSkeira letaka, začne aorodinamioni zavod z vso na^lico deiati na to. da bo čim prej do^rajenih še ostalih 15 letal Zaznatnovani kiti Anjjleška ladja »VViUi^jn iSooresbv^ je od-rvlula iz Anglije v Antarktido, kjer ostane eedeni mesecev. To"'jj 2e njeaa šes^a vozu ja proti južnemu tečaju- Ladja se u&tavi v Kap-etadtu. kjer dopohii svoje zalome, potem pa odp^uje proti ju«.iu k visokim bar^raoi vee-neira ledu. Ob njem bo plula ladja proti vzliodu do zapadne obale AvstraUje. Njena posadka ima kaj čudno nalojzo, zaznamovati mora namreč kite. Cim bo ladja 3reč^la kita, iistreli spreten harpunar neŠko*lLjivo drobno harpimo, ki se zapiči kitu v kožo. toda taleo trdno, da je ne bo v morju izgubil. 'Sa. harpuni je naslov londonskega raziskovalnega zavoda in pro~ šnja, naj jo norveški ali aii^eški kitolovci. ki bi zaznamovanega kita ujeli, vrnejo H)n-donskemu zavodu. Tako bo lahko zavod iifrotovfl, kod je kit plaval, dala ^e bo točno dognati morska pot kilov in naravoslovoi bodo končno zvedel i, ali se kiti vračajo veako leto v i^te dele o^'e-.ina. Polei^ tei?a bo v^ak kit toč.no izmerjen. To je zeki važno za kito-lovce, ki pomenijo v anffJeškem \n norveške m gospodarstva pomembno postavko. Tuberkuloza v Angliji V proslavo 22-letnice angleške narodne protituberkulozne lige je govoril v Londonu angleški minister narodnega zdravja King-sley Wood o uspehih preventivne borbe proti tej nevarni bolezni. Lani je prvič število žrtev tuberkuloze padlo v Angliji in Walesu pod 30.000, dočim se je v zadnjih 40 letih znizala umrljivost od 1915 na 687 na en milijon prebivalcev. Za te uspe-he se mora Anglija zahvaliti v pi-vi vrsti modernim zdravstvenim metodam, mnogo je pa pomagala tuđi preventivna propagan da. Angleško ljudstvo je v splošnem zelo dobro poučeno o nevarnosti tuberkuloze. Ob koncu preteklega stoletja Anglija Še ni imela nobene^ra moclernegfa sanatorija za tuberkulozne. Posreduo zatira tuberkuloza tuđi višji življenjski nivo 5irokih slojev prebivalstva, izrsS-.en \ lobrili ci^.i-ovf-njJi 'iu v clc^ri hranL AngrUja ima vs3 izgleda da se lo tuđi v botioče uspešno borila proti tuberkulozi. Minister je izjavil, da je treba brez-pogojno in v prvi vrsti pomagati vsem, ki so že tuberkulozni ali pa nagnjeni k tuberkulozi. Važno je tuđi, da se pokonča vsa tuberkulozna goveja živina. Stradlvarifeve gosli za 4 doL..^ V ne^yorški bolnišnici je u:i!rl sironin-šen in pozabljen Sumraer llealv, ki je bil pred leti z^an po vse-m svetu. Svojo pojni-huTiost si je zaslužil mod drugim tmli ^ tem. da je kupil od obubožaneg.a franceskr jra markiza z;i štiri e trpel tuđi lakoto in poamnj-kanje. Najvi^ji do^odek nj^govega. Mrlje-nja jo i« bil nakup 81 rad i vari je v ih goiiL Kako se izpretninja ženska noga \«'!iki ined«:ircxliii velcs* j*iii asujareLe kl čevljareke industrijo, ki ga primio vcako leto ob tem ča,su v Londonu, je imel loto« zaniinivo j»u.se4.«iost. V okviru velCbi'jma jo bil prirejen kon^es, na katerem eo pri.si i do besede ne saino zastopniki uenjarske rn-ilustrijo in v^eh strok v zvezi z njo, tom-več tudi zdravniki. somatolcgri in fiziolozi. Eden iznuvl njih jo opo-zoril zborovalco na to, kako se izprttfninja oblika žensko nojre. V mislfti J41 ini^l seveda v prvi vrsti nogo AngležUije, ki jo jo najlažje proučev:U, ven Jar pa veljajo njegove u^otovitve v glav-nem tudi za nas. Razvoj ženske no^re gro v ugodno &mer. Moderna žena ima sioct večjo nogo, Icakor jo je imela njena babica aJi mati, toda njena noga je bolj zdrava in elastična, Cim bolj se razvija tudi rn(\l ženstvoin sport, tem vei*ja postaja ženska nogra. Toliki nop<*. W soke pete utrujajo tkivo v sklep Ih členka, obtok krvi so zadržujo in vsa no^a trpL Izmeti sportov Škodujo noeram nofromet in hi-trostni tek. K sroči je lo malo Zonsk, kl se zanima jo za ti dve vrsti sporta. Spomenik kmetici Sir se iztozno, — ker vam hocem iztrgati Še to zadnjo iluzijo, toda tako pač mora biti. Ne udajajte se sanjam da poide vse tako gladko. prebujenje bi bHo za vas prekruto. Videl sem Gerdy]a oče in pravim vam, da ne spada med ljudi, ki se dajo zastrašiti. Cc kdo. je on po-ln odločnosrti. On ;e pravi vaš sin in njegov pogled kaže prav kakor vaš železno vo1f>o, ki se da zlomiti. nikoli pa ne upogniti. $e zdai sliširn njegov od jeze drhteč g'as, ko je govoril. Še zdaj vidim žareči ogenj njegovih oči. Ne, ta se ne bo pogaial. Hotel bo bodisi vse ali pa nič in ne morem reci. da N ne ravna] prav. Ce se boste upirali, vas napade brez vsakega po-misleka. V trdnem prepričamu. da je pravica na njegovi strani, navaM na vas v divjj jezi, gnal vas bo od sodišča k sodišču in ustavi se sele po konca" nem porazu ali popolni zmagi. Vajen popolne. skorai mučne pokomo-sitn svojega sina se je stari plemič Čudil tei nepricakovarri trdo-vratnostl — Kag bočete doseći? — je vprasal. — To, gospod. da bi zaničeval samega sebe. 6e bi vam ne prižanašal v največji stiski vaše staro- s-ti. Va§e ime mi ne pripada, prevzeti hocem znova svoje. Sem vaš nezakonski sin, svoje mesto od-stopim vašemu zakonskemu sinu. Dovolile rni. da se umaknem čas-tno z oibčutkom prostovolino iz-pdnjene dolžnosti. DovoMite, da mi rre ba treba čakati na razsodbo sodišča, ki bi me sramotno pognalo tja, kamor spadam. — Kaj! — je vzkliknil grof ves iz sebe. — v; me zapuščate? Odrekate mi svx>}o podporo, otrr čate se proti meni, prizna vate prati moji voMi pravice oirega drugega? Albert se je prikloni!. BU ie zares lep v svojem ganotju in trdnem sklepu. — Moj sklep je neDreklicen, — je odgovoril, — nikoli ne bom privolil v to. da bi oropal vašega sina. — Nesrečnež! Nehvaicžni sin! — je vzkliknil grof. — Da, zelo nesrečen sem, gaspod. vi se mi pa §e posmehujetc, — je odgovoril Albert. — Vi oesrečni? Po agavi krivdi? Toda povejte mi, kako ki od česa bojsrte živefc? Nsem tako romantične narave. talc^ izvoHt^ rin.mr\*r'* r eostx?d Priznati moram, da sem se glede bodočnosti za-našal na vaše plemenito sroe. Bogati site tako. da pol mtfijona frankov skoraj ne bo zmanjšalo vašega premoženjau a z dohodkj od tega zneska bi živel mirno, Če že ne srečno. — Kaj pa če bi vam ne hotel dati tega denaria? — Poznam vas dovolj. da vem, da tega ne boste storiH. Preveč ste pravičnu da bi hotel naprtHa meni samemu vso kazeti za krivdo, ki je ne nosim. — Velca toroj. vi s?3 o-drekate vsemu! Oou^tite tudi svoje nacrte glede poroke s Klaro Arian^eevo? Pozaibili boste na ta zaken. ki sem vam ga skozi dve leti zaman izbija! iz glave. — Nikakor ne, gospod! BI sem pri gospodični Klari, po-jasnil sem ji svoj obupni položaj. Naj se zgodi karkoli, ona postane moja žena. to mi >e Dn-segla. — In vi rrri'slite, da bo dala go-spa Arangeeva svo«jo vnukir*jo navadnemu zemljanu Qcrdy;n? — Upam, gospod! Še vedno mirni Aibertov glas je razjezil grofa Commarina. — In to-le naj bi bil rr*>i sin? — je vzkliknil srdito. — Nikoli! Kakšna kri neki se pretnka do vaših žilah, gospod? Kdino vaša častita mati bi lahko to rx>veda!a, seveda če sama ve. — Gospod. — mu je posegel A!ben v besedo s pretečim glasom. — Gospod. teh:a>te svoe be-siede! Ona je moja mati in to zadostu'e. Sem n?cn sin, ne pa sodnik. Nihče ne srne vpričo mene govo~ ri**! o nji nič slaibega. tega ne dovoVm. gaspod. Vam prer>ovedu>em to še boli. nesro komurkoli dru-gemu. Grof je moraš] res napeti vse sile. da se v silni jeza ni spozab'l. Albertovo veden:e ea je šora vilo iz ravno'tež^a. Kaj! On se proitivi. drzne si ugovar-jati in cek> grozfri mu! Starec ie olan^ pokonc; in se pOCTia! k sinu, kakor da ga hoče udariti. — Proč! — je zakričal srdito. — proč! Pohcritei se v svoje sobe ?n ne ganite se iz njih brez mojega povela! Jutri vam sporočim svojo voljo. Albert je spoštjivo pozdravil očeta, ni pa povesH /oči. Po-tcm se je obrnil in počasi odšel pro>ti vratom. Odpiral y.h ]c že. ko je nasta;] v grofu Comma-rimi eden onih preokrctov. ki so tako rx>gosti pri Ijtideh na.^e jeze. — AJbert, — je dejal, — pojdite sem in rcosltr šajte me! Mladenič se >e obrnU ves začuđen nad iznreme" njenim očetovim glasom. — Ne smete oditi, doklcr vam ne povem svo-jega mnenja. Vredni ste. da pestanete dedič našega vr sokega doma. Lahko se ježim na vas, ne morem vam pa odreci spoštovania. Poštenjak ste, Albert, d?ifte mi roko! Bil je sladek trenutek ^a oba tem boi mogla govoriti Skđniič ie prof Commarin sedel znova na svoje mesto rx>d redovnikom — Prosim vas. da me pustite samega, Al'bert, — je dejal nežno. — BHi rr>or3m neka* časa sam. da se sprijaznlm s tem strašnim udarcem. ^n ko ic mlad^rrič ^anrl za sebo>i vrata, ie ori-pomni' v odgovor na svoje najskrivnejše misli: Ofciftjt Jottp gupanCIft. — 8k »Narodno tMimiii rrmn J*w^ft, — £a opravo In insendni del Bata oton Chrietot. — Vat v JLjubijom