119. Stnflta. i im*.*ma,■<§ m Lili, lltt. **■!• vMk dn H»oUat, ImmmjI —i«ij# te pi ■■■!>! nad to vtfmo vsl oglasi 1 m\m X 54 m/m I FC5O v. Urtdnl razglasi ta posutu ter notice isti prostor po 2 K, ženitne pooudbe in poroke pavšalno 80 K. — Pri naročilih nad 10 objav popmt VpraSanjem glede inseratov naj se prilofi znamka za odgovor. V»r4vatttvo „Slov. Naroda« in „lfar*4aa TUkara*«* Kaalteva nlica at 5, priflttoo. — Tototoa it 304. „NttoKkl Marti1 vtUa v IMUnl ta w p#«l i celoletno naprej plaćan . K 180*— poiletno...... M 90-— 3 metečno..... „ 45 — I . - 15- celoletao......K340*— poHetno.......„I20-— 3 meatčoo......„ 60*— Pri morebitnem poviSanju se ima đaljla naroCsina doplatiti. Novi narodni kl nai posije(o v prvić itaročnino vedao 9^^ po nakaznld. Na samo nismena naročila bttz poslatve denarje se ne moremo oztratL *>»iBHtf „Slm Maro*«« faman vilea it S, L mirtupn TMatea star. 34. »•»te« apraltia to podpiaaata te aiiilio tramkovaM*. MT* Rokoplsov »• vrate* *W Posanrasna Itevilka veli« 1 krono. Poftnlna platana w gotovini. Vatikan in Jugoslooenl. (Dopis odličnega rodoljuba.) Italijanska nasilstva proti naši narodnosti in posebej proti jusoslov. cerkvi in duhovšeini postajajo čim dalje boli kričeča. — Reka! Ko so Italijani odveli mnogo hrvatskih svećenikov s Krka in Cresa, teđaj je zaklical biskup Mahnić: ^Zahtevam, da mi poveste, kaj so zakrivili ti svečeniki in kje so. Jaz, njihov biskup, sem dolžan to znati.* Vedel je, da Ka caka preRanjanje, a ni se bal, pogumno kakor Gregor VII. je izpol-nil svojo pastirsko dolžnost. Čast neustrašenemu, apostolskemu mo-žu! A kaj so storili vladike, ko so za-pirali njihove svećenike? Kdo je po-vzdignil svoj glas javno proti tem krivicam, kakor za. je Mahnić? Kaj so storili ju^oslovenski biskupi, ri »sijonski čuvaju-. ko so banditje na njim lasten, zavraten način odpeljali Mahnića? Imeli so pač v Zagrebu posvetovania o novih đogmah, da bi povekšali prepad med pravoslav-jem, vrgli so »anatema« nad narodne hrvatske svećenike, ki se hočejo otresti odrvenelega, srednje-veškega jarma, nišo pa našli besede zoper nasilstva nad slov. biskupi in svečeniki. Kaj je storila naša duhov-ščina? Molčali so. Ko so primorski svečeniki, polni Ijubezni do svojega naroda, izdali v Trstu memorandum škofu Bartolomasiju in menda tuđi Vatikanu, in odločno zahtevali svoje pravice, sra je priobčil edin »Slovenski Narod«, »Slovenec« ga niti ome-nil ni. Morda mu je bilo to preveč re-volucijonarno, ker so se drznili odločno nastopiti proti škofu z zahtevo, da popravi storjene krivice. NajbolJ značilen pa je slučaj Karlin. Odstavljen je bil Karlin. v vsakem pogledu vzoren in spostova-nja vreden biskup, nad vse zmožen za to mesto. edina napaka njegova je, da je Slovenec. Naslednikom pa je bil imenovan rnož z »izobrazbo i talijanskih prete«. o kateri ni vred-no govoriti, tako nizka je. niti senca Karlinove izobrazbe, popolno ne-zmožen za to mesto. ker z većino svojih vemikov ne more niti govoriti, kojeea edina zasluga pa je. da te Itafifanski nacfionsHist. torej naš so-vražnfk. Vprašanje je: Kdo je odstavil msgr .Karlina? Ce ga je odstavila laska vlada, vojaška oblast, je s tem zakrivila zločin, ker ne po kanon-skem, ne po kaićem drneem pravu ni upravičena odstavliati ?5kofe; v tem slučaju Vatikan, papež. k temu zločinu ni samo mplčal. ampak ga ie odobril. sankcijoniral (tuji grehi) s tem, da mu ie imenoval naslednika. česar bi nikdar ne smel storiti. Ali pa je Vatikan, papež — seveda vsled vladnega pritiska — sam odstavi! insgra. Karlina. Naj so mu potera že naravnost zapovedali: pojdi! ali mu zapovedali, naj prosi za ta: pojdi!. je prav vse eno. edino da je v drugem slučaju, ki se je tu najbrže zgodil. zraven še hinavščina. Če je torej papež sam — in najbrže je bilo tako — odstavil biskupa brez kanoniČnega vzroka, tedal Ie ravna I proti kanon-skemu pravu, zakrivil fe zločin on. najviši čuva! pravičnosti. Kako dru trače je ravnal v do-dobnem shičaju J. Župan, škofiiski vikar ljubljanski, pred 50 leti! Ko ie vlada zahtevala, naj odstavi narod-nega župnika — nedolžnejra — zaklical je neustrašeno: ^Ne storim, nimam kanontčnega vzroka.« Sicer pa bodi vsemti temu kakor hoče: z!oc«n se !e zsrodfl, in paoež Ie sokriv na niem, kršeno je kanonsko pravo, cerkvena postava. Kako naj se sećai zahteva, da lo spošrnjejo verniki! Če bi bil Benedetto XV. pri Mahnićevem. in še bolj pri Karlino-vem slučaju neustrašeno zaklical la-ski vladi, glasno urbLet orbi: ouod non, non possumus, nai bo Drepri-čan, da bi mu ne bilo treba reci z ne-nstrašenim Oregoriem VIT.: Iiiibil sem pravico, sovražil krivico, zato umrjem v prognanstvu; ne bilo b? mu treba umreti v prognanstvu, ker vse katoličanstvo, in zlasti še an-srlfčanska cerkev z Wilsonr>m, vsl bi zaklicali Ttaliji: Hands off! ker tuđi nasprotnik sno^tuie naš poffTjm in neustrašenost in Benedetto bi stal danes visoko nad tašklmi imoeriiaH-sti - šovinisti, spo?5tovan od vseera sveta; tako pa zremo vani kot v po-milovania vrednecra babica brez no-guma, brez apostolske fra o?mia in odločnosti. orodje la?V'h imperiial?-stov. katero hvali v obče. posebno na rad? r?ainoveišepra nafii*?tva na P^ki. cerkvi in veri in papežu naistniT>p-neiši sovraznik list »Ašino«. Bdla compaenfa! Toda. kai hočemo? Staro prorokovanje nravi sedaniernn pane/ru: relido depopulata — opustošena vera!! i Misli pa, ki se pri tem porafaio kratizacija cerkve; etrkpv ne sm« biti Italiianska. amoak katoliska * vesolina: kardinalska kurila ne srne biti izkUučna domena laških pre4a-tov. Italija bodi zastopana v njei Ie sorazmerno po številu veroikov. dasi so Lahi naisJabši kristianr: oa- pež ne sine biti vedno Lah. ampak izbrati fra ie treba zaporedoma iz vseh narodnosti, vselej pa mora biti vsem narodnostim pravičen. Et omnis linjrua coniiteatur . . . Dr. Fr. Ilešić: A# M mm w m Ztollenle in Sola. Življenje gre svojo pot. Ali nai ^o!a tuđi gre ali naj stoji? Mislim to pot na Življenje j e-z i k a in na njega solo. Jezik je v svojem življenju, če pastir na livadi v njem poje svojo pesem, če se otroci menijo o svojih peščenih gradovih, če mladenič piše pismo svoje ljubavi, Če se soseda kregata, če tržiš na trgu ali sejtnu, če stopiš v finančni urad ali pred ko* lodvorsko blagajno, če se pogajafc s fijakarjem ali postreščkom itd. ftd. To je najsplošnejše življenje jezika, ki ni omejeno niti na stan niti na izobrazbo. Jezik pa je vedno tuđi jako va-žen predmet š o 1 s k e g a dela. No-ben narod ne bo dandanes svojega šolstva urejal, ne da bi vso važnost polagal na jezikovni pouk. Življenje jezika in šola j e zl-k a mora ta pri tem biti v takem raz-merju, kakor sta med seboj življenje sploh in šola sploh. To je: Šola naj služi življenju, a naj izbira med cilji, ki so po prirodi sami ob sebi vsi mogoči, a nišo vsi enaVo dobri ali koristni, naj biodniku pomaga naitf pravi cilj. Ce naj se šola ravna no življenju in če naj Ie uravnava to, kar venščini in srbohrvaščini v srednjih šolah in o jezikovni uredbi ljubljanske univerze. Kako urediti iezikovno stran teh ^avodov, da bo od uredbe zacelotno življenje vseh naših ljudi čim največ koristi? Naj pazijo oni, ki v teh stvareh odločujejo, da ne podležejo eno^trnnskemu doktrinarstvu in kon-servatizmu, slepemu za bodočnost in korist liudi. Edina prošlost nam pri uredbi šolstva ne srne biti merodajna. Z ujedinjeniem smo storili močan korak v bodočnost. Staro mišljenje ne more več veljati, ne v sociainem ne v jezikovnem življenju. Separirani od ostalecra Jusroslovajistva, združeni s sovražniki Nemci in Italiiani v iste politične enote, smo bili vajeni, misliti Ie na slovenščino in jq staviti v nasprotie z nemščino in italijan-ščino. Mnogi vztrajajo sedaj v teh starih nrslih, t. j., uvažujejo Ie slovenščino in slovenski svet; preko teh mej ne posrleđajo. Od profesorjev, ki nišo bili še niti v Zagrebu, kamo H v Beogradu, ne moremo pričakovatl, da bi ljubili ta svet, ki ga niti ne po-znajo, a zahtevati smemo, da kot iz-obraženi Ijudje pri sebi priznajo ta svoj nedostatek ter ne zadržujejo naravnega razvoja stvari. To velja istotako o srednješolskih kakor o vl-sokošolskih profesorjih. G. dr. Goršič je proti temu, da bi se vprašanja, kakor je vprašanje o jezikovni uredbi naših učnih zavo-dov, razpravljala v publicistiki, češ, i>pri vseučiliškem svetu je stvar, sklepati« o tem. To je pač zastarelo stališče; na takih vprašanjih ima interes vsa javnost, zato pa ima tuđi pravico, o njih raz pravi jati, a dolžnost časopisov je, da dado publikl priliko, se o njih poučiti. Eno se mi pri tem zdi naravnost zahteva dostojnosti in javne morale: Kdor je bil došle čisto izven geografskih in duševnih mej Jugoslovan-stva, naj si sedaj ne lasti pravice, de-lati dalje po starem receptu, proti uredbam, ki jih zahtevajo razmere naše nove domovine. Življenje gre svojo pot; šola mora z njim, vČasih ćelo pred njim. Kai se *£ snovalo 11 Halljl? Za časa zadnje ministrske krize v Italiji pa do zopetne sestave N'ittijeve vlade ni prišel noben {talijanski časopis v Jugoslavijo. Potniki so sicer pripovedovali to in ono. toda zanesljivih poroci! ni bilo od nikoder. Na podlagi sedaj došlih po-ročil iz Italije, je razvidno, da se je v tem času v Italiji pripravljal prevrat v zvezi z rešitvijo jadranskega vprašanja. Rimski poročevalec »Corriere del'a sera« poroča: Ko je parlamentarna skupina Narodne obnove (gruppo di RtnovamentoT na Monte-ritoriju imela sejo, je prišel tja j?e-neral Peppino Garibaldi, ki je znan s klubovim načelnikom Gasparotti-jem in se pogovarjal ž njim nad eno ttro. Po razgovoru se je Gasparotti vrni! v klub in izjavil, da je Garibal-dl zahteval od njega, nai se k!ub Narodne obnove izjavi za Giolittiie-vo vlado, ker je Giolitti pripravljen izvesti v jadranskem vprašanju na-> cjonalistično politiko. Tržaški »Piccolo« prfobčuje te Rima z dne 19. maja sledečo vest:' M»nulo noč se je razširfla vest, da je general Peppino Garibaldi izjavil F. Ž.: Onkraj Sotle. hl Mflljonarjl ne pišejo v liste. — Za- ka] le Krim bruhal. — Strela !n vrag. — Slovenci in mazzacan. Vsak ne zna vsega, kakor je uš rekla profesorju. Zato treba posle razdeliti preudarno in po spo-sobnostih. Šio Je nam trem za vsakdanjo hrano, da se končno in dokončno usidramo v kakem varnem kotu in ne homo več stezali svojih bedres vsakega opoldne, vsak večer pod drugo mizo. Hrana naj bi bila dobra, zadostna in zlasti ne predraga, saj veste: človek ne tiči v milijonih — če bi tičal v milijonih, ne bi pisal v Vaš cenleni list Jaz sem kronfčen antialkoholik s svetliml presledki In že zato manj poklican za preizkus in presojo go-stilen. Potera prijatelj BlaŽt ta baš nima te boleznl fn Je tud! sicer zdravih nazorov. Toda ie preveč temeljit, v svojih potrebah pa pre-Aroraen; žlvel bi najraje ob jmhlh hruškah te mokri vodi In zraven Bengnano ta 9 temeliitostjo, kl bi se vlekla kakor pop, dokazoval, da Je to in tako najbolje. Pa tuđi vse premalo je živ in zgovoren za poklič gosti1nf$ke ie itčlfilrovl-to podplrala živa tora IznuritOi nfe- govih oči in košate mu spodnje ustnice. Lačen kakor vrag, Žejen kakor strela in zflrovoren kakor «treta in vratr skuoaj. takemu je bila prijatelju Tomu izročena v vešče roke stvar zaradi naše?a vsakdanje?ra kruha Posledke svojih ooizvedeb nam ie dan na dan noročal in potem smo položaj teoretično pretresali in praktično oreizkušalf. no In Ie bila praktična stran naSih prizadevanj nfffi zanfmiveK! dcl. Nele da je nu-c^;'3 nriliko. od blfrti snoznavati Za-crrebčana. dobrovoline^a, Hnbezni-vet^a. dovtlnne^a, amnak nas }e slednjfč snravfla v stik tuđi s slovenskim žfvliem v Zagrebu. Nevaien tniec od kraja težko ločis* Slovenca od Hrvata, ker rad zavija po hrvatsko, ćelo kadar Ie med samim! rojaki. Sele polagoma se ma privadlš, da Ra spoznaš. V Vlaški ulfd Ie gostilna, me-Sčanstvo Iz nalbtlfle sosešSne se zvečer v njej shaja, vsl se Doznalo, tikajo se med sabo In so kakor ena sama velika družina. Pf jelo vino s Mfonom alf brez, v zpledno domo-IJnbnf slorf kvartajo, ob sobofah pa Jfm sv»ra ro^laC kl sra v prld silnei* šemo viasbenenra učinku spremila umetnifEko n^vdahtifen član večeme drafi>e z vlrtttomta boboatUai po stolu. Prisrčno razpoloženje vlada po nepreveliki sobi. Ooslač ima bo-erat mednaroden spored, pa ko mu je prišla na vrsto slovenska, — glej! vsa urostilna jo je pela in je ni pela »la - la« in »mmm«, ampak je poznala vse besedHo od konca do kraja in ea lepo iz^ovarjala in pravilno. »Slovenci so v družbi,« sem dejal. Ne! — ne eneea ni bilo vmes. l?es fe le, da je slovenska pesem tako liuba bratom Mrva tom. Enak nrizor v drujrt gostilni. Le da so pelf brez goslača in da so bila Brla izurjena, izredno zdravi, lepi glasovi. Pa so se zapored vrstile naše prijazne popevke. druga za drngo, otožne in šesrave, vmes tuđi one dolge, kakor jara kaca, s petin-sedemdesetimt kiticami ali koliko. In zopet so jih znali brez hibe vse kitice od prve do zadnje. Pa so bili sami zaiamčeno pristni Hrvati brez sleherne slovenske primesl, eden cdo v narodni nosi in s srebrnim srcem, obesenfm nad vezeno košu-Ho. Priznam, milo mi ie bilo pri srca, tako, kakor da me božaio pe-semce In pozdravila jo: »Vesel bod!, doma si, med svojim!!« No in potem smo bili neki večer v dalmatinski kleti, tam blizu gffstfltie, kl II pravflo »pri m!m! ko-MU«, kar pa ie tiskovni pogreJek to se pravilno imenuje »pri mirni kolibi«. Gospodar toči dvojno kapljico. Ce mu privoščis vljudno besedo in se mu vidiš upoŠtevna ličnost uka* že osobju, da ti streže z boljšo vrsto, ki jo zbog njene kreposti časte s priimkom »mazzacan« ali »ubij psa«. Sobe so polne, belo pogrnjene mtze prijazno nplite, družba iz raznih slojev, pa vseskozi dostojna. — Cuj! — iz sosednje sobe zaori slovenska pesem. Poleg naše miže sedi starejšl častnik, Dalmatinec. Ukaže nataka-rici, naj odpre vrata in jih pusti od-prta, češ, uživati hoče pojoče brate Slovence. >Ako so Slovenci?« sem clejal, izmodren po dosedanjih izkušnjaii; Reče prijatelj Tomo: »So Slo-» venci, so.« »Po čem jifi poznaš?« »Ali ne slišiš,« ]e reket, »3a be-sedi ne znalo!« Pa so res bili Slovendl! Spoznaš jfh torej In iflf zaoe-> sliivo ločiš od Hrvatov po tem, da slovenskim pesmim, ki flh' poio, ne znaio besedlla. Pozneie stm se priva'dH, #6 spoznavati Se po clnijrfli znakfli. Na pf. da gredo vedno zadnji te gostiine. MI trije tudL 9. stran. .SLOVENSKI NAROD", dne 28. mala 192a 119. itcv. V seji zastopnfleov slcupme Narodne obrane, da bo rano v jutro zasede! vse iavne urade. Ne ve se, kdo je vrgel v javnost to vest toda resnlca je, da je državno redarstvo po voU noći zastražilo Montecitorio, mlni^ srrstva, brzojavne urade itd. Prc-vrat se ni izvršil, trdi se pa, da pripravlja Oaribaldi prevrat ker vidi v njem edino rešitev ' in zagotovilo miru. Rimski listi poročajo sledeče: Driavni redarji in karabinjerji so easedll v noči od 18. na 19. maja vsa ministrstva, državne urade in postavili na ulice veliko število strojniti pušk. Policija je izvedela, da se pripravlja ponoči pod krinko protesta za Dalmacijo državni prevrat s sq-delovanjem posameznih oddelkov vojske. Mesto je mirno. Artiljerija Je čuvala hišo, v kateri stanuje Nitti, | !rt ima na razpolago 90 detektivov, i 209 karabinjerjev z 18 častniki, dva i avtomobila in 6 biciklistov. Rim je bil več ur v vojnem stanju. Proti jutru se je umaknila vojska, ker ni > prišlo do nobenih nemirov. Garibal- j di je izjavil, da ni pripravlja! držav- ni i*revfal. Novlnarjem je feke!, Ha je samo vojak in se ne peča z opere tami. Da stvar ni bila tako nftdolfna, sledi Iz sledečih dveh dejstev: Oaribaldi je bll nedavno v Zadru in je dne 19. maja priobčil v »Popolo d' fralia«, glasilu nacljonalista Musso-linija, članek, kjer pravi : Oriando, Sonnino, Salandra in Nltti nišo sposobni, da popravijo notranjo situacijo in rešijo jadranski problem. Edini Oiolitti bi mosrel resiti položaj. Raz-pravo o jadranskem vprašanju je treba začeti na pravi podlagi. Ob priliki svojega poseta v Zadru sem videl da so prebivalci zelo navdu-šeni. iMoje trdno prepričani e je, da Italija ne srne nadalievati poti popu-ščanja. Pozabili smo, da je Crna šora ravnotako neodvisna kakor Albanija. Jugoslavija je umetna srvorba« Italija še ni priznala papirnate zgradbe, ki se imenuje jugoslo-venska država. To so dejstva, ki dokazujejo nove spletke italijanskifi nacijonalf-stov, da prepreci jo sporazumno rešitev jadranskega vprašanja. Telef DiBika in hrzoinpiie itorit£flfL SEJA NARODNEG4 PREDSTAVNIŠTVA. LDU Beograd, 26. maja. Jutri ob 16. bo redna seja začasnega Na-fodnega predstavništva, na kater! bo vladni predsednik dr. Vesnič prečital vladno deklaracijo, ki jo je ministrski svet sprejel soglasno. REGENTOVA BRZOJAVKA DESCHANELU. LDU Beograd, 25. maja. (Ufa'd-no.) Ob železniškem incidentu pred-sednika republike DescKanela je Nj. Vis. regent Aleksander odposlal brzojavko, v kateri izraza svojo ra-clost, da je ta incident minul tako, povoljno za zdravje in življenje gospoda predsednilča. — Predsednik :ministrskega sveta gosp. Vesnič je v svojem lastnem. namestmk ministra za zunanje stvari gosp. dr. Nm-*&ć pa v imenu kratleve vlade izradi! enako svoje veselje poslaniku francoske republike gosp. de Mon-taienen. JAPONSKI NOVINAR V BEOGRADU. LDU Beograd, 25. maja. V Beograd Je prispel novinar gosp. Batanahi, dopisnik velikega japon-skega lista »IM Asahi«. MIROVNA DRUŽBA TS VALUTE. U)U Pariz. 26. maja. (DKU. — jjBrezžično.) V bazeljski mestni hiši *zborujoč"a skupščina odposlancev mirovne družbe te v svoji včeraišnii "seli enoglasno sprejela nastopno re-jsoludjo: Svobodno srib'anje meničnih kurzov ie načeloma odvisno od eo-spodarskih odnošajev med posamez-Jnimi narodi. Dokler pa trajaio seda-iiie izredrte razmere na meničnem Jtfgru in pri razdeljevanui sirovin ter j'živil, mora zveza narodov v tem kritičnem položaju stojećim državam dovollti, da fzdajo začasne nkreoe. Vsa tozadevna vprašanja naj se iz-roče mednarodni organizaciji, ki nai bi družila vse narode na zemlji in zlasti proučevala vprašanje podlace denarne vrednosti in svetovneg:a oo-sojila. ATENTAT NA LJENINA. LDU Beograd, 25. maja. Beo-fcfajski »Pokret < je preiel nastopno brzojavko: Bruse! jska »Volkszeitg.« javlja iz Moskve, da je pred nekoliko dnevf vojak iz revolverja streljal •na Ljenina in ga na foki ranil. Na-padalec je bil aretiran, množica pa ije šla na kolodvor, kamor so spra-Mli atentatorja, in zahtevala, da se ^a izpusti. Obenem je š!a na vlado deputacija meščanov, ki je zahtevala, da se napadalca izpusti. Kmalu nato so ga izpustiH. Isti list javlja, da boljševiška »Pravda« potrjuje vest o atentatu na Ljenina. MADŽARI V ZAGATI. LDU Budimpešta, 26. maja. (D. K U.) (Narodna skupščina.) Minister za zunanje posle &rof Telekv opo-zarja, da je madžarska mirovna delegacija ugotovila, da je Madžarski namenjena mirovna pogodba radi svoje vsebine nesprejemljiva in ne-izvedljiva. Zato se je mirovna delegacija odrekla svoji "nalogi, vmila mandat v roke vladi In zavmila podpis mirovne pogodbe. Naloga vlade je bila nato presoditi, ali jo položaj, ki je nastal po vojni, sili, mirovno pogodbo podpisati, ali ne. V tem težkem položaju države, ki bi ufegnil postati katastrofalen, ako bi vlada ukrenila kaj dru^ega, je vlada prisiljena, izvoliti si izmed obeh ne-izmemo težavnifi odgovornosti ono, ki jf omogoča, ne zavrniti podpisa mirovne pogodbe. Vlada, ki se fe prepričala, da tiči za obljubami mirovne pogodbe tuđi dejanska pod-laga napram Madžarski Izpremenje-nih domnev, upa, da je tu našla pri-merno izhodisče. Upanje vlade se razvija pri narodu v pogoj. Narod je neumrljiv, narod hoče živeti. Predsednik ie podal nato besedo grofu Apponviju. LDU. Budimpešta, 26. maja. (D. kor. urad.) (Narodna skui>ščina. Na-daljevanje.) Predsednik mirovne delegacije grof Apponvi iziavlja. da je na podlagi svojih izknšenj pod strašnim pritiskom položaja moral na-svetovati vladi, naj podpiše mirovno pogodbo. — Na predlog predsednfka Rakovszkeea se srrofu Apponviju in njegovim sodelovalrem soglasno izreče zahvala zbornice za njihovo ddlovanje. STAVKA NA ANGLESKEM. LDU. London, 26. maja. (DKU. — Brezžično.) Zelezničarska stavka se je včerai v Dublinu resno razširi-la. Železniške zveze so večiidel pre-kinjene. Več tovornih parnikov ne more svojega tovora razložiti. Vora-šanje preprečenja orožnih in municij-skih transportov po delavstvu se bo obravnavalo prihodnji teden pri letni skup^čini transportnih delavcev. ki se bo vršila orihodnji teden v Southamptonu. NOVI PI^CDSEDNIK MERKE. LDU Wasfetaftoii9 26. mala. (DKU — BreiflCno). Po poroOlih iz MaUko, je U general »ucrta iz-voljen sa začasnega predsodnika z 224 glasovi proti 28 gUisovom, ki ao bili oddani za generala Oonzalesa. Pogreb generala Carranze se je vr-šii v oedeljo v redu. Bivši poslanik v Londonu, Bonilias, Je bil imeno- van državnim tajnikom za notranje posle, Fontes pa generalnim ravna-telleai driavnih železnic. POUSKO . DOUSEVISKA VOJNA. LDU. Moskva, 20. maja. (Bret* žifino.) Frontno poroćilo z dne 25. t m.: Pred Minskom so se pojavila poljaka ojačenfo kl se krepko upi-rajo. Narodno prcdstaoBUtuo. — Dchlaraclja Vesnlćtoe vlade LDU Beotrad. 26. maja. Pod-predsednik začasnega Narodnega predstavništva dr. Ribar otvarja 91. redni sestanek začasnega Narodnega predstavništva ob 16.15. Po običajnih formalnostih povzame besedo ministrski predsednik dr. Milen-ko Vesnič in prečita naslednjo deklaracijo kraljeve vlade: »Gospodje elani začasnega Narodnega predstavništva! Vlada ima čast v tem trenotkn vsled visokega poverjenja krone predstaviti se vam in vsej naši državi in razviti program, ki mora biti izveden v naj-krajšem času, ker to brezpogojno zahtevajo bistveni in imperativni interesi naše države. To vlado vodi prvi in gotovo edini cill: izdelati za krallevino SHS njen osnovni zakon, to Ie njeno ustavo, ter na ta način ustvaritt pravno podlago za vsc-stranski razvoj blagostanja njenega in njenih državljanov tn jim dati tako istočasno priliko, da na široki in trajni podlagi prosto izrazijo svojo voljo o osnovni uredttvi naše skupne domovine. To odgovarja temeljnim željam kakor tuđi žrtvam, katere je naš narod tako velikodušno pretrpel v strašni vojni skupno s svojlmi plemenftiml zaveznfki in sobo jevniki za isto idejo: pravico in svobodo, kakor tud I svečani obljubi, ki jo je dal nosilec krone zgodovin-skega dne 7. decembra 7918. — Zđfo hoče vlada takoj in ođločno nsfvariti podlaz* za naso novo nstavo, da fo predloži ustavotvorni čkuvšeim, ko se sestane. Narodnemu predstavništvu je že bil predložen zakonski nacrt o volitvah za ustavotvorno sktrpščino. kakor tuđi zakonski pred-log o ratifikaciji mirovne pogodbe z Avsfrijo in Botgarsko. Vlada vas bo v nafkrafšem času prosila za odobrenje potrebnega kredita, ki ga potrebu je za pravilno finančno unravo do trenotka. ko bo redno Narodno predstavništvo moslo poslovati rednim potem. — Ker ves naš narod v vseh svojifi slojiH po-trebuji jamstva za svoj mirni razvoj. smatra vlada za svojo neođložlll-vo đolžnost, da zagotovi red in mir v naši državi. — Moli tovariši in laz gojimo nado, da bo začasno Narodno predstavništvo podpiralo naše namere in jih podkrepljalo s svojim zaupanlem, zlasti ker smo uverjeni, da smo v vseh temeljnih političnih vprašanjih izraz in predstavitelji ogromne nar od ove večine, ker po globokem prepričanju nas vseh to enotno želi in pričakuje ves naš na* rod in vse naše javno mnenje in ker vsi naši prijatelji in sosedje s pažnjo spremljajo naše delo. — V tem po-sebnem pogledu smatram za svojo đolžnost izjaviti, da bo današnja vlada, ko bo imela čas upravljati državne posle v mednarodnih odnosa* jih, sledila preiskušeni poti Srbije. Kakor doslej hočemo biti tuđi nadalje verni zavezniki, iskreni prijatelji in spravljivi sosedje napram ostalim našim sosedom, verno čuvajoc s svojo krvjo svoja v stoletni borbi izvojevana prava in zavedajoč se svojih mednarodnih obveznosti. — Na tej podlozi, gospodfe poslanci, mislimo delati in vztrajati ter se nadeja-mo, da bo ves ta naš program zado-bil vaše odobrenje in požrtvovalno sodelovanje. Domovina nas vse pozivlje na veliko in resno delo. Veru-jemo, da se boste vsi odzvali tema pozivu.« To izjavo ministrskega pre'd-sednika sprejme zbornica z odobravanjem na znanje. — Potem zaključi podpredsednik dr. Ribar sejo ob 17.15. Prihodnja seja bo dne 27. t. m. z naslednjim dnevnim redom: 1. razdelitev v sekcije, 2. debata o vladni izjavi, 3. ostale točke današnjega dnevnega reda. LDU Beograd, 26. maja. Na rda-našnjf seji Narodnecra predstavništva je poslanec Melhior Čobal fso-cialist) interpeliral vlado o dogovoru glede eksploatacije gozdov k^eza Anersperga, ter poslanec Adolf Rib-nlkar o režimu, ki krši svobodo tiska v Sloveniji. Politične oestl. =r K občnem zboru Kmetijskc družbe 20. t. m., ki Je bdl, kot nadalje-vanje lanskega, že sam nasebi nepra-vilen in zato jx> rtmžbenih pravillh sploh neveljavon. izvemo naknadno ne-verjetne gorostasnosti. Steparako sku-paj sklepana klerikalna večina Je uga-n>ala nasilje, ki je fliamentrnino na-sprotno hinavski objavi v >Vecernem Ifetnc, »lasom katere je geslo SLS ^diktatura poŠtenosti in pravičnostic (?). Kot zastopniki podnižnic se je občne-ga zbora udeležilo nad 60 neupravice-no navzočih, ki jih podružnice sploh nišo izvalile, 14 nečlanov in ćelo za enega mrtvega je glaaoval pod njegovim imenom utihotnpljen slepar. Vse to se je vršilo proti protestu in torej z vednostjo prvomestnika stolnesja prosta ter škofijjskega generainega vi-karja Kalana. — Za uveljavljenje spre-membe pravil mora biti dvetretjinska većina, kar družbena pravila strogo predpisujeto; proti nekaterlm spre-roembam so bili utemeljeni ugovori in protipredlogi. Pred glasovanjem so ve-doli in so priznali predpi* pravil, ko se je pa bila izkazala komaj navadna večina, je pa novi predsednik kar pre-pro^to odloč-il, da predlagnna epremem-ba ni nobena sprememba in zato zado-stuje navadna večina. — Na vse to bi radi vedeli, čemu naj ima »Kmetijeka družba« sploh kakšna pravila, saj za-doetnje skupoj nagnati zadostno število pokornih barkov pod vodstvom ka-kofrfi Orehka, ki potrdijo vse, kar jim ukaže par nadutih, neolikanih klerikalnih mladinov. Upravičenenm pred-logu opozicije je neki >gospod< ođgo-varjal s fino in duhovito frazo; >Figo, če hofete!« Novi, Ie potom sleparstva izvoljeni predsednik ter član deželne vlade, se je izrazil v žanru svojih tovari šev napram enemu, ki ga je opo-zarjal na neko nedopustno^t: >Pojte se s . . .!c Tako se je kranjska >Kinetij-ska družba« s svojo slavno preteklost-jo, ki je bila osnovana na znanstveni podlagi v oblik i akademije, po preteku 150 let proetaško gpremenila v roviar-sko >Kmetsko druStvo za Slovenijom. In to zločinstvo na naši kulturi so ufci-nili, ne da bi imeli najmanjšega povo- da, ljudi*, ki nJmajo med sabo dobr« besede sa Srbijo, £eft, da je s& na*© sa-pred&e razmere ie preve6 bAlkanaka, da*i Nini posekajo Arnavto ii natUm-neJftUi pokrajin pravoga Balkana. Kako misli firuiooskl potltt^o Ifargalne o Jugoslovtnih. V franeoski zbornici je poda i poslanec Margalne plamena porobilo o sakoaskem niiriii « ozirom na ratifikacijo saintgermadnske mirovne pogodbe. Med drugim omenja tuđi italijansko iredento, eno na]val-nejlih vprašan], ki Jih je reitla mirovna konferenca, In pravi: pa 00 se pri-deUU Italiji tuđi neitalijanski narodi, Je delo mirovne konierence, ki je smatrala sa potrebno, da se vzame osim na-rodon, ki so kalili Mir, v bodote mož-nost zDova napadati sosedne narode. Nadalje pravi, da mora Fraucdja gojiti napram Avstriji, Cehaslovafiki in Ju-poelaviji dobrohotno politiko, SepraT «e lahko Ju^oslavijo pusti v ozaojo. Ka koncu svojega poroMla proei Margaine zbornico, nai potrdi na podlagi teh na-zorov mirovno Do^odbo! = Jugoslovani nai zasedeio Co-lovec. Kako živa je želja, da bi Celovec pripadel naši državi in kako pravilno so nekateri že lani spoznali, da je bodočnost Celovca zajamčena samo v Jugoslaviju kaže rasprava, ki se je te dni končala v Celovcu. Hišni posestnik Eckhart je tožil de-želneg:a svetnika Schurnvja in tajne-«:a svetnika dr. Pflanzla, ker sta decembra 1918 kot Člana odposlanstva za pokajanja z ljubljansko vlado pri-nesla iz Ljubljane vest, da je odvet-nik dr. Miiller izjavil o Eckhartu, da mu je ta izrekel željo, da naj bi Ju-gosloveni zasedli Celovec ter tam napravili red. Obtoženca sta bila oprošcena, ker ie bilo podano zasta-ranje in ker sta svojo izjavo podala v dobri veri. Seveda, se je moral Eckhart pred stroj?imi sodniki v C©-lovcu silno previdno vesti ter ie re-duciral svojo izjavo na željo, da bi zasedle Celovec antantne čete, — Železniska zve^a Beograd - Sarajevo - Split. Beograd, 26. maja. Velika anjsrleska železniška družba je predložila ministrstvu saobrafiaja nacrt za uspostavitev direktne železniSke zveze med Beogradom - Sarajevom in Splitom. Kakor se doznava iz podučenih krogov bo ta ponudba velike an-gležke družbe sprejeta. Velik pomen M imela za našo pregtolioo đirrfctna zveza z Jadranskim morjem, zato je pri-čakovati, da ministrski svet v end svojih prihodnjih eej ćelo zadovo ugodno re5i. = Za reformiste. Koprivnica, 26. maja. 23. t. m. se j© vrSila tu iEređ-na seja mestne^a občinskega sveta radi odstavitve župnika Zagorca, župan je poročal o splopnem položaju, nak&r je podžupan učitelj Liftar predlagal ▼ tej zadevi te-le resolucije* Me«tno sa-?topstvo svobodnega mesta Koprivnica stavlja eledeče zahteve: 1. Protestira proti nasilju* ki ga hoče uveljaviti sa-greb&ka ikofovska stoHoa; 2. eahteva takojšnjo vpostavitev župnika Zagorca v službo, iz katere je bil suspendiran in 3. odobrava in se priključuje reformističnemu gribanju, ki zahteva ustanovitev samoetojne narodne cer> kve. — Vsi ti predloži so bili od obfiin-skejra sveta so glasno sprejeti. — Ti predloži kopHvniske^a občlnskega sveta tvori jo jedro zahtev vseh ljudi, ki odobrava jo reformistično gibanje, to je demokratizacijo in nacionalizacijo cer-kve in odpravo celibata. — V Koprivnici je bil sprejet predlog podžupana sos^eno in bo vsled tega sklepa ostal župnik Zaeorac na svojem mesni kot župnik v Koprivnici. = Zahvala Masarrka »Rijett 8HS.« Z a g r eb, 26. maja. »Riječ SHSDle drei Kavaliere« (Berte), »Der Weltenbammlerc (Pali), »Liebchen am Dach« (Stola-nowitz), »Ltebe im Schnee« (Benatz-ky), »Bruderlein and Sehwetterieiiu (Stieprler), »Die Verliebten« (Benatz-kjr), »Purstenliebe« (Fali), *Die oder kefoe« (Eysler). »Llebeszanberc (Oskar Strauss). »Liebesteufei« von Bistroa »Der fidele Oel^crc 1 JK«*»X vTMimto M«kec fflo* natzkv), »Die Winerbraut« (Nedbal), »Ooldene Tochter« (Milian), »Drei-mSderlhaus« (Bertć)t »Ein Tas: im Paradies« (Eysler), »Die Rose von Stambul« (Fall),*Rund um die Liebe« (O. Strauss), »Nimm mich mit« (Do-stal), »Wo die Lerche singt« (Lehar), »Saskia« (Nedbal), »Der dunkle Schatz« (Eysler). »Eine Ballnacht« (Oskar Strauss), »Hannele« (Latite), »Erivan« (Nedbal), »Rund um die Biihne« (Eysler) ,»Hasard« (Retch-wein), »Sybill« (Jacobi), »Die K5ni-Rin der Luft« (Schwarz). »Gross-stadtmarchen« (Fali), »Der Zisreu-nerprimas« (Kliman), »Die Dorfmu-sikanten« (O. Strauss), »Das Hol-landwcibchen« (Kabnan). »Johann Nestroy« (Reiterer). *Das Schwarz-waldmadeU (Jessel). »Das Soerr-sechserl« (5tolz). »Vuschi tanzt« (Benatzky) itd. Kakor vidite. Je Doieff starih Imen tndi že precej novfli: gotovo 1c. da so Lehar, Fali. O. Strauss, Evsicr. K&lman ta Nedbal Se vedno — urvt (ToslaCL Vsi ostali so uodreieni ricđc dolžine serii in slede — zaslužka i.. Ogromna većina teh operetnih novi-tet se Ie že vtopfla v pozabnost; od vse mase se ^ obranilo v spombm publiko bnaj mI dacau patmta. par valčkov ter morda en. dva marša. Značilno je sledeče: nedavno so po dolarem času na odru Carlovega gledališča nanovo vprizorili opereto »Dvorski norec«, ki io je uglasbil že doko pokojni M. Adolf Miiller. Premijera te operete je bila pred 34 leti in rajni Girardi je pel naslovno vlo-go. Zdaj, ko so Jo izkopali iz arhiva, je učinkovala kakor novost: njen 1. in 2. finale ter vse te oritrinalne. duhovite melodije so oostošalce navdu-šile. Ćelo resni kritiki so ooudarjali velikanski razloček v invenciji In okusu nekdanjih skladateljev v pri-meri z modnimi fabrikanti, ki učin-kujejo Ie Se z grobimi srrotesknimi plesi in podivfano neoknsnosrjo. SlmpttMnatično je tuđi dejstvo, da so začeli izkooavat! pozabljene operete že davno umrlih komponistov ter podlasrati njih melodijam nove tekste. Ali so ti tekst! primemi atl nepnmcml ne vpraSuJejo dosti: glavno Je »noviteta«, ki vleče ?n — donaša . . . Tei najnoveiSI metodi, kl zlorabila hi izkoriSča skladbe davnih pokoinikov, se imaio Dimafčanl zahvaliti za opereti »DretmSdeHhaus« fn »Hannele« z glasbo Schnbertovo, io Is zakladnice tega prebogatoga komponista se je narodil tuđi balet »Letni čaši ljubavi«, ki se pravkar vprizarja v Državni operi. Kakor Schuberta so izkoristili tud! pred desetletji umrlega francoskejra Hektorja Berlioza, čeear elasbo so urezali m nanovo sešili za »Balett-Divertlssement«, ki polni takisto Državno opero. Po tem vzrfedu Je bivši ravnatelj Ljudske opere, Raoul Mader »spisal« ot>ero »Beli orel« z izključno riasbo Chopinovo. Na Car-lovem j^ledališču prepevana opereta »Nestrov« je sestavljena iz samih skladb najrazličnejših starodunaj-skih skladateljev. Na Ljudski Operi pa so vprizarjali opero »Der Oold-schmied von Toledoi, ki ima Offen-bachovo rfasbo. Vi§ek so pač dosegli na odru Raimundoveo fi'srah Bachovih se bo olesal naJ-modneišf foxtrott. Tako smo danes na DunaJn tndl v dasbi že strašno —komonktlč&li 119. šter. .SLOVENSKI NAROD*, dne 28, nuja 1920. 3. stran. tamkaj proglasili republike aovjeto*. Imeli smo priliko govoriti s pođravna-teljem Južne železnice g. Vrečkom, ki se Je prav to dni vrnil i* Pariza preko Milana v Ljubljano. Gospod Vredko nam je izjavil, da »o vae te vesti izmišljene. V Milanu je vladal v soboto po-polen red in mir, stavkali ao samo nata-icarji, vendar pa je bila pretežna većina restavradj in kavaren odprta. = Židje in medicina v Zagrebu. Pišejo nam: Da je v Zagrebu polno ia-dov, je bilo znano že pred vojno. Koliko se jih je pa eedaj priaelilo, po pad-on Kunove vlade iz Madžarske, je skoro neverjetno. Človek bi komaj verjel, kako srečno se počutijo. Na prometnih krajih se sliši večina madžarski in nemški jezik. Najobčutneje se pa to opaža na medieinskem fakultetu. Tu tvorijo eno petino vseh slušalcev in došlo je tako daleč, da jih profosorji iz-prašujejo v nemškem jeziku. Demon-stratoriea fizioloprije je madžarska ži-dinja, katera «e še dol ero ne bo naučila hrvatskoga jezika. Razume jo samo oni, ki je sposoben madžarskima ali pa T-saj nemškega jezika. Slnšateljev je 870, od ten Židov 161. Ce bo šio tako dalje, bo tndi v znanosti ee začela trgovina in s tem začela tuđi propadati. Žldje so danee vsi toliko premožni, da si lahko privosčijo najudobnejše življenje ter potovanja, naši pa stradajo in trpe pomanjkanje in konžno bodo morali naši zdravniki v vaši, židje bodo pa specijalisti po mestlh. Zanimiva je statistika sluŠateljjev medicine, se-stavljena dne 19. maja t. 1. V prvem semestru je 43% Židov, v dro^em semestru 14 96, v tretjem semestru 42%, v 4. semestru 11%, v 5. sem. 28%. v 6. sem. 25%, lzvarednih 15%. Splošno je 19% Židov. Interesantno je. da jih je na tehniki tuđi mnogt>, na juristični malo, na filozofski pa samo 1 $calicijski žid. Izolirani so tako, da imajo svoje pod-porno društvo, tjer dobivaj o mast ne podpore, svJudeja Jugoslovanske matice«, Ob tej priliki so se izrazili žiđje - akaderoiki da kot cionisti no-čejo pri tej akciji sođelovati. Vsled te-sra je nastalo med akademiki tako ogorčenje, da se je kcmetitnJral priprav-Ijalni odbor, da se resi židovsko vpra-Sanje na našem fakultetu, kjer so naj-stevilneje zastopani. Skrajni cae je. da doM naSe vseučllišče zapet jagroslovun-sko Moe. Oaeopisje vseh strank je jedino v tem smislu, razven židovskih in konranističnepra. M. P. == Gauvain o novem Nlttfjevem kabinetu. V >Journal đe? Debats< piše Gaiivstn: Nitti praziraje zmagpslavjr\ Klerikalno - sodjalistlčna koalicija ga je postavila v nranjMno. tođa on je kon-čjio dokaza! klerikaloem ničevogt manifestacije sđabesra okusa In jih prisilil, da so vstoplli v kabinet, katerenra na-5eluje on in sicer potem. ko so mu odrekli svoje Bodelovanje. Nitti je pola-goma premagai svoje nasprotnike in tefcmece sa portfelje in postal znova ministrski predsednik v takih ra?me-rah, da bi bil v slučaju ako priđe zo-pet v manJŠino. raspust zbornice edino areefetvo za refiltev krize. =- Volitev preziđenta v Cehosla-viju Danee se vrgi v Pragi formalna volitev novega predsednik a čehoelo-vsSke republike. Iz voljen bo seveda Masaryk, ker je, kakor smo že naslaga li. volitev samo formalna, da se za-Sosti določbi ustave. Značilno Je. da je bemška p«aiaxDentarna zveza v čeho-slovsSkem parlamentu sklenibu da se volltve preziđenta ne tideleži. s= TnrSld odpor ▼ TrfteiJL V amifilti ^Tovile pogodbe nameimva GrŠka ▼ Inratkem zasesti zapadno Tracijo. To je :fezvak> ljut odpor med Turki. Na čelo jprotigr§kema gibanju v Traciti se je 'postavi! poveljnik turske posedke v Jedrenju (Odrimi) Džafar Tajar pafta, |B je skHcal vee voditelje TVakijske^a preblvalstva na zborovanle, na kate-'.vem so z 118 pratt 82 glasovom skle-nfli, da se bodo % aroflem v '•oki uprli !proti Grlcoin. c*o M skuftali *a#e«ti — Angftja in »ovjeteka RasiJ*. T anglefiki spođnji afooroioi Je pred govorom miiistana Bonar La^a Iz-faTil lord Cecil, da je ▼ tnm&nji polltfti naetopil krltiftnl trenotek. Namen ere-55^ narodov je. zavarovati mir. Z&k&j M tfil zaprosilo njero pogredovunje glede Poljske? Treba je preprefiiti, ćto Fin-aka in Romunija ne »ačaeta nove vojne aoper boljSevistiSno Busijo. Nastop zveze narodov Še veđno laliko prepreci Tojno med Rusiio in Poljsko. — Mini-fter Bonar Law J© odgovorll na vpra-Sanj«, da ruska 9orl«tska vlada ni bila pozvana, naj vstopi v iveao narodov in d& se tuđi ni uradno obvefttila o njenem obstojTL Glade Poijake je dejal, da so bolj^eriki dovolj jaeno i?szvaU Poljsko, |a]EO n. pr. v poelandcl Trockega na jfrancoeki narod, kjer veli: >Ko obračunamo ■ DJenflrfnom, vrtano svoje ogromne re«enrre na poQ. fronto. XjSxl Iz Hale kraljeolne. ^ Načelnik g©n»lii^« *Ub*. Vsled bolesni Tojvode živojina Mišica je postavljen za na6elnikA geoeralnega štaba vojvoda Peter Bojorić. __ V Beograda fe ^bbsA narodni po- slaaec Mllan L^klć. — iVršaTBi prmmidk *rm drila Is Metoda v Z*£r*fom. Dne 2L t m. dopol-dne se je vrfilla ▼ Zagreba «^^* proslava državnega praa^ka ev. Ciri-ta in Metoda, Pri proslavi Je sodelovala tuđi vojska, ki je s svojo priflotaos^o povećala proslavo. Ob 9. dopoldne Je •mrijeki povelik fi^Si^asič vnjr •prejel !mport tet Nato se je vriiU ! svečana shižba boija v tukajanji pravoslavni cerkvi, katere so se udeležili zastopniki civilnih in vojaskih oblasti. Po končani službi božji se Je na Jela-či&evem trgu vršil pregled vojske. Po vojaški slavnosti je sprejemal general Vasič oestitke prisotoih zastopnikor oblasti, konzul a tov in tujih miaij. — Plitviška jezera, Ker se je mi-nister za šume in rude prepriča!, da so se ob Plitviških je*erih za letovls-ke kolonije že prej določile parcele, na katerih so se nveljavili mnogi reflek-tanti, je odredil, da se razpisi draib odgode z namenom, da se izdela splo-sen nacrt o kolonizaciji na šaroki pod-lagl. Za to podlago bi se imela v prvi vrsti ugotoviti površina ozemija, ki bi se porabilo za letovižke kolonije, nadalje kraj, kjer bi 3e zerradilo leto\išće za kraljevsko hiso, za javne in zaseb- j ne zgradbe, prometna sredstva itd. ? GUede te zadeve se je vršila đanes dopoldne v zagreb^k^m ravnateljstvu za predloženi podrobni predlogi v tej za-devi. neodređena domo-olna. — Nad. deeettisoč priseljeneev 1* Italije je sedaj v Gorici. Dobili so lep-ša stanovanja, oblast jun gre na roko, ako hoće kdo odpreti kako trgovino ali obrt. za domače Italijane so dobre podrtine, za Slovence pa velja. da naj lepo zapuste goriško mesto. Domači ! Italijani se jezijo, >La Voće dell Iso«-zoc začuđeno vprnžuje, zakaj vlada to pusti v Škodo domačim Italijanom, ali ne pomaga nift: italiianska vlada kolo- j nizira Gorico s pristnim italiian.^kim j življem, ker Gorica, ima biti >italiani?-sima«. Hudi politidni boji se obetajo r.a Groriskem. —K izpitmn zrelosti na 9lovenskem uSiteljišču v Gorici se je priglasilo 25 kandidatov in 13 kandidatinj. Zrelih je 6 kandidatov in 8 kandidatkinj. Uspeh neugoden, ali kako naj bo ugoden, ako je učni zavod nnmenoma zaprt? j — V Ooriro «e je vrnil dr. Anton j GregorMč. Stanuje v S. Gregor- j čicevem domu. Za Časa begunstva je ' marljivo deloval na Dunaju. zadnji • čas je bival v Celju. \ — Za de^elnosodnega sretnika < je imenovan okrajni sodnik v Ajdov-ščini dr. H. F e r j a n č i č. Ostane na svojem sedanjem službenem mestn. — Trž^Ski slovenski igralci so priredili na Binkošti v Tolminu in Ko-baridu dva koncerta z zanimivim vspo-redom. Gorička mladina je priredila v dvorani >Centrala< v Gorici 25. t. m. predstavo s pomočjo tržažkih igralcev. O maršalu Sueto-zarja Boroeolća. 0 Svetozarjn Boroevifo nam piše- i jo s poučene strani. i Svetozar Boroević Je bil potomec j stare srbske rodbine iz Hrvatske. Po j končanih voiaških štadijah je služil pri ! 52. polku, s katerim je sodeloval pri j okupacija Bosne. Leta 1886 je postal • etotnik generalnega štaba, l&ta 1905 ge- J neral. Do imenovanja za kornega ko- \ mandanta je bil dodeljen vedno hrvat- ; ^rJm polkom in četam. j Leta 1914 je bil komandant 6 kora j g katerim je odšel na bojišče v Galiciji. ] Pri bojih, kjer se je bojeval v sestavn i 3. annade pod Brudermannom in kjer i je bila ta armada potolčena, je njegov kor edini izšel iz boja zmagovit. Takoj j po tein je bil imenovan za arraadnega \ poveljnika 3. armade g katero se je bo- ! ril pri Magieri in pozneje na prelazn \ Usok - Duki a z velikim uspehom proti I tedanjim ruskim armađam. \ Leta 1915 v februarju je bil pre-đeatiniran za komandanta južne armade ali se je te časti branil, ker je nemški generalni štab od takratnega avatrij-skega generalnega žtaha zahteval, da bodi defenzivna crta Savska dolina, s čemer bi bila seveda vsa Gorenjska z Ljubljano vred izrodena Lahom. Boro-evW je vztrajal na j^ahtevi, da bodi defenzivna crta Soča, kateri predio g se je tmM pozneje odobril in Sele potem je Boroevi^ prevsel povoljnifitvo južne annade. Na tej Crti se Je bil v prvi sogkl bitki z 44, povečini črnovojniSkiml ba-taljoni in 14 baterijami proti 1., 3. in 4. itatijan&ki armadi. Tolkel Je 11 bitk na tej crti, vedno z manjSimi močmi hi pod nftjtezjimi okolnosiimi dovoda, a i vedno z popolnim nspehom, doktor ga ni 12. bitka resila sovrainikovega napada. Na ponesrečeni plavsid ofensirt leta 1918 ni bil Boroević »sto nič kriv, ker se je proti tej ofenzivi branil do skrajnosti, a se je končno moral nđati Konradu in Ludendorffo. Po prevrata se je nas#Hl v tlslof-cn, kler je živel popolnofna zase. Boroević Je bil nedvomno najbolju in najenergičnejfii avstrljski general, kl Je -redno vedel, kaj ho6e, in ki Je bU strate^ični talent prve vrste,* Njegovi energiji je pripisovati njegov« uspeh«. Boroević se Je ie v mbnsm oasa moral boriti proti rasnim tetkoćam, kar je veljal za pronosciraoega Juo-slovena. Bil Je prmvoelavne rm in let nekolikih srtekih dobrodelnfli savodor. Kako je bU avstrijekim oUasUm sa poti, kaše dejstvo, da Je bil t pofetka vojake proglašen sa aovraiaft* monar^ bije. Cital je vedno ob vsakl priUJd in lavno srbake ČasopSse, ponajvei >Srbo-bnnc, in Je sleđU s velikim sanima-njem dogodkom v njefovl otjl domovini. V njegovem mnaćaju se ]• srata tip pravega Učana. 8 krvalaktmi ofl-sfett j» moifrcsm » radna oMstM %l • materinem Jesika in Je imel fascinira-Joč vpliv nanja. PoUtidno ae ni nikdar eksponiraj. Med vojsko se je večkrat popraševaJo za njegovo# mnenje o jugoslovanskih aferah. Ta]£o mn je ministrstvo dalo na znanje in v Ujavo akt generala Todo-r& Bekioa, ki se Jq pritoiil, da so madžarske tnipe onečaatile srbeko cerkev in napravile ia nje hlev, na kar se je Boroević a največjo energijo obrnil direktno na ceearja in zahteval, da se oerkev takoj izprazni in na novo posveti — kar se je tuđi zgodilo. V enakih prilikah je bil Boroević vedno zaveden Srb. Pismo Iz Celooca. j »Rettungslos verlorenf Deutsch-osterreich vor dem Untercang! Die • plarrende Not« itd. se glase razni napisi člankov v Nemških novinah ćele Avstrije, v katerih se opisuje grozno stanje v katerera se nahaja AvstrU-ska republika in nje prebivalstvo in ćelo Koroške Nemške novine ne za-ostajajo v podobnem tarnanja, le »Landsmannschaft«, razne brošure in letaki pisani v a&itacijsko svrho v Celovcu prikazujejo uboKemu pre-bivalstvu cone B in nekaterim cone A Avstrljo, kakor koromandijo v kateri se cedi le mleko in med. Graške in Ehinaiske novine Dišejo: Hat schon | irgend einmal ein Kapitalist einem iamraernden Bettler einen Kredit g:ewahrt? in s tem vendar dovoli jasno priDovedujejo. da je Avstrija | berač, ki le še komaj stoka, in ob-j enem nam priporočajo naj si še pra-vočasno mrtvaške krste kupimo, ker pozneje bodo tuđi te za 30%, in še več dražje Takih člankov kar mr-goli po vseh nemških novinah in že so prišli pametni in treznomislečl Ne ni ci do spoznanja. da jih tudj pri-klopitev k Nemčiji ne more resiti ! revščine, v kateri se nahajaio, in to j iz enostavnega razloga, ker Nemčija I sama nima drugega, kakor dolg, katerega bo zelo težko plaćala. Kljub vsemu temu pa celovški Nem-ci in nemčurji polnijo s svojimi letaki in broŠurami rfave našim Uudem, da je edina rešitev v AvstrijL kl se bo prej ali slej priklopila k NemčUI: Povejte mi drastf koroški rojaki, kaj bi pa bilo v tem slučaju? Ali mislite, da bi bilo bolje? Jaz ne verjametn in uverjen sem, da z menoj ne ver-jame tesara noben trezen Nemec. VsaJ vendar poznamo Pruse. Njfh se boje ćelo lastni bratje Bavarci, Saksoncl i. dr., ki ravno sedaj zahtevajo ločl-tev od njih; le naši mojrotef. Lemeš, Aniarerer, Dorflineer i. dr. na vse i>re-tege delajo. da bi nas prodali Prusom. Kar mi pišemo in kar naši bratje v coni A po shođih arovorUa je gola resnica, pa srorje otiemu, ki da-nes tegra ne veriame. Ta kar delamo danes, delamo iz ljubezni do svojejra naroda, katerejera ljubimo kakor sa-mej?a sebe. Kako nam are v Avstriji menda vsak dovoli na sebi čuti, a kako stoje akcije v Nemčiji naj mu pa služijo v vednost prvi stavki uvodnega članka v »Samstagabend-post«, ki izhaja na Dunaju in ki se glase: Der Đund der Landwirte tn Deutschland lasst folgenden Ruf er-gehen: Deutschland ist in tadcbster Gefahr; denn sc'n wirtschaft!icher Znsatntnenbrach steht bevor. Hun-gernot bedroht seine BevSlkerunjr itd. človelai se od groze kar lasie Je-žijo, ko čita obu pa polne članke v nemSkih novinah. nai bodo te bt ral-ha ali pa iz Avstrije. Kljub temu se najdeio Ijudje. ki vedoma zapelhijejo nevedno ljudstvo in $ra gonlio v propast. Da bi ti liudje imeli le malo poštenja v sebi in ljubezni do naroda poduzeti bi morali vse, da rešijo radi svoj narod, kl se nahafa na jrornjem Koroškem. jrotovejra noglna. kl lim je zasicuran pod avstrijsko a še boH pod nemško državno upravo. Državne blagajne trošilo ogromne vsote ijudskega denarja, a kakor nam dokazuje slučaj v Feldbachu, ki se le dogodil dne S. maja t, 1., nimajo državne blaeame denarja. da bi pjačate kmetom živino, kl se jlm je rekvirirala, vsled Česar so kmetje navalili na trgovine In odnesi! vse, kar so tam našli. Ta slučaj nam dovoli jasno dokazuje, da se denar pošflja na Koroško samo za agitacijske svrhe, samo na račun koroškega kmeta, obrtnika, trgovca In detavca, kl ga 1 bo moral plaćati po plebtscftn. Se bf cotia B pifeadHa AvsrHU. s prokleto vbokfnđ obrestmL DanalnJI eetovSkf moirotcj pa M se smejall s pohiSml i žepl In se v kakf tuli drfavf mastili na naš rafirnt So to beseđe ob entt- 1 stl nit kl nai si Jfh vsak prebfvalec 1 cone B dobro premisli, ker to toči 1 zvoniti boda prepozno. j Ker $0 ravno zadnje đnev* ce- ' lovfflcl krlčači izpustfll sapet eno i svojih rac med Undstvo, U pravt da 1 tploh ne bo prišlo do plebiscita In da J so onf fe pri antantf vrediH taka da i bo na KoTokcm ostalo, kakor fe ' danes. namreč, da oetanefo Jturoslo- 1 veni gosoodarH oone »A«, a eooa Đ r prfpade bres plebiscita Avstrlfl; naf 1 bo tn povedano, da to ni res. ampak 1 da le to le pobožna letta celovttrlb 1 boli uvtdevajo, da so taro izgubili v coni A in tuđi v coni B. Mi se pa ne bomo zadovoljili samo s cono A in Đv ampak hoćemo tuđi, da pripadejo k Jugoslaviji najbolj zavedni koroški Slovenci, ki tvorijo ogromno većino v Ziljski dolini, ker nočemo, da bi bili tuđi oni z Avstrijo »retUmgslos verloren«. Avstrijski državni upra- vi, kakor raznim mogotcem. ki po-šiljajo ogromne vsote denarja v svrho propagande v Celovec, pa že danes povemo, da je škoda za vsak krajcar, ki se v to svrho izda, in naj se denar raje uporabi v boU korist-ne namene. katerih v Avstriji gotovo ne manjka. Cdovćan. " ■ W" - Dneone oestt. V Ljubljani, 2?. maja 1920. — Mlnlster Stoian Protlc v LJnbUanL Vćeraj opoldne je prispel z avtomobilom v Ljubljano minister za konstituanto g. Stojan Protić. Nastanil se je v hotelu »Uniomu. Popoldne je posetil dež. predsednika g. dr. Brejca in konferiral ž njim. Ker gospodje, ki so bili še napove-dani iz Beograda, še nišo prišli, se g. Protič jutri odpelje na BlecL — štiridesetletnlca nemškega »Sciiulvereina«. V nedeljo se je vršilo na Dunaju slavnostno zboro-vanje nemškega »Schulveriena« v proslavo njegove 4Oletnice. Zboro-vanja se je udeležll nemški poslanik na Dunaju pl. Rosenberg, Iz Nemč'te pa so bili navzoči tajni svetnik Seeli-ger iz Leipzij?a in podpolkovnik Kieslich iz Sluttgarta. Kot govornika iz Nemčije sta nastopila Seeliger in Kieslich. Seeliger je v svojem govoru med drugim naglašal to-le: »Neupogljive volje 80 milikmskega naroda, da se združi v eno jedinstvo državno enoto, ne more preprečiti nobena sila na svetu ;* podpolkovnik Kieslich pa je naglašal: »Navdaja nas nada. da se bo v bližnji bodoč-nosti vse. kar /govori nemški jezik in ima nemško srce, od obali Severnega morja do Ortlerskih snežnlkov, od Rene do Donave združilo v eno državno enoto, v združeno nemško domovino.« O društvenem delovanlu je poročal predsednik dr. Oross. V svojih izvajanjih je omenil, da se Je v ĆehoslovaSki, kjer »Schulverein« kot inozemsko druStvo ne more delova-ti, ustanovilo novo društvo, ki bo vršilo isto delo. kakor dosedaj nem-5ki »Schulverein«. To društvo se je osnovalo v Pragi in nosi ime >Deu-tscher Kulturverband«. Od 1200 schulvereinskih podružnic jih je k novemti društvo Že pristopilo 1000. Profesor Partisch ye podal šolsko pch ročilo. V tem svoiem poročilu je na-vajal med drugim: »Slovenci so zatvorili vse »Schulvereinske« sole ln otroške vrtce, učitelje so vrgli na cesto, jih iz&nali ali internirali, deco pa potisnlli v slovenske sole. Cvetoče nemško Solstvo na Kranjskem. na Spodnjem Stajerskem in odtrganih delih Koroške je popolnotna uniče-no.i, Na občnem zboru so sprefeU bistvene spremembe društvenih pra-vil ki merijo na to. da se društvu omogoči delovanje tud! v inozemstvu. Kakšne so te spremembe. nemški listi tega iz previdnosti ne nava-Jajo. Zato bo treba budno paziti na to, da ne bo nemški »Schulverein« pod kakšno nedolžno firmo znova priče! s svojim raznarodovalnun de-lom v naših krajih. — Ali Je cenzura v Jugoslaviji odpravljena ali ne? Oospod Viktor Parma nam piše: Jaz sem v neki važni zadevi poslal dne 24. aprila t 1. pismo gospodu vojaŠkemu kapelniku J. Muhviču v Zagreb. Gospod Muhvič je prejel to-le pismo 5e le 6. maja t. 1. Njegov odgovor ml je srosp. Muhvič poslal že dne 8. maja t. L in to-le njegovo pismo sem prejel danes, to je 21. maja 1920. Pismo z Du-naja do Zajrreba In nazaj na Dunaj Dotrebuje torej skoraj cei mesec. približno torej kakor do Bombava ln nazaj. Glede na take žalostne razme-re mislim, da je moje vprašanje oo-polnoma opravičeno .Z odličnim sdo Štovanjem Viktor Parma. — Vsa rnmcoska se raduje m vsl sloji naroda dajejo UuSka svojemu veselju ob zavesti* da se je vml-la v naročje domovine Alzacija Lo-rena. Kaj pa mi? Vsa Jugoslavija mora objeti svoje severno dete. Slovenski Korotan. To je najlepša pokrajina naše države, a biser njen je Vrbsko Jezero s svojlntl letoviiči. Številni dopisi in vprašanja, ki pri-hajajo na nas glede teh le tovišČ, nam pričajo, da vsl Jugoslovenl znajo ce-nltl vrednost prirodnih čarov našth korosTcih letoviSČ. Zlasii nas veseli, da se v tako obilem Stevflfl iavliaio bratje Srbi ln Hrvarje. V tej smerl dalje — in naše delo bo jrotovo rodilo sad. To pot opozariamo, da so pređpto slede posebnih potnih \z-kaznfc sa Korofflco razveUavljenl hi ft torej tetovUčarJcm etc. dohod to vse Jugoslavije v vse kraje cone A prost S tein Je potovanJe gotovo selo oUJštno ln se torej nadejamo, da so u. t obOnstvo v obilem Stevflu posluži te ugodnosti. Pripravljeni so vsl hoteli ln dnevi so lepl kakor na-talč. Zato brez pomlslekov — na pot v Korotan. V ztbelkl slovenstva pa na veselo svldenjef Poiastrtla se dobe slej ko prej točno od Ekspoziture gen. kom. sa tujskl promet v Borov-ilah aa KorofteciL — Tržaška »Edinost« naznanja y svoji sobotni številki, da preneha izhajati kot dnevnik in da bo odslej izhajaia samo trikrat na teden in si-cer v torek, sredo in sobojo. Izdafa-teljstvo »Edinosti« navaja v svoji izjavi kot vzrok, da se je moralo od-ločiti za ta ukrep, okolnost da bi »naložila i talijanska časnikarska de-lovna pogodba, katere uveljavHenje so zahtevali urednikt podjetju na>-težja bremena. Ker izdajatelji nišo mojfli, ne smeD prevzeti vseh dmjrih, z novo pogodbo zvezanih zelo dalekosežnih obveznosti«, so se odločili, da opuste dnevno izda-janje lista. Ta ukrep je težak udarec za narodno stvar v Primorju. Ako kdaj, sedaj potrebujemo v Trstu glasilo, ki naj dnevno z vso ođločno stjo in vnemo zastopa naše narodne interese. Zato se bojimo, da ne bo rodila ta odločitev dobrega sadu. — Notranfa borba med KočevcL Iz Kočevja nam pišejo: Kočevskl glasili »starih« in »mladih« Sta si v Jaseh radi dopisa v »Slov. Narodu«* in se zaman trudi ta oprati zamorca, očitajoč %\ dnu? dru^remu prav zanf-mive stvari, kar nas puSča do duše hladne. Toda. kar smo pisali, drži. na desno in Ievo Nakratko, pa od-krito rečeno: gibanje okoll »Ge-nossenschafterja^c je vzbujalo Izprva dokaj simpatlj. Ali dvolična iera, kl se je uranjala zadnji čas, je pokvarila vse .Mi vemo več, kot se gospodom sanja, pa ne pišemo radi za državne-ga pravdnlka, če nismo uprav Izzva-ni. Mar hočejo utajiti, kar je videl m slfšal gospod dvorni svetnik K. sam? Da je bfl organiziran pohod kmetov nad mesto? O prispevkih za stavko so pisali že z dnigih strani, a pogre-vati razne »liste kandidatov in obe-šenjakov« se nam ne vfđl okusno, dasi je notorično. r3 flpospoda, »Ge-trennt marschieTen, verein schla-gen«, se to pat ni obneslo, fn se tudf ne bo, pa naj pISe »O.« zamozavest-no al! kovarno. Ce pa hočete debato nadalfevatl, svobodno vam, odgovor ne izostane, prhneren tn točen. Za-enkrat smo končaJL — Najcene&e meso ▼ Svfcl le seđaj, kakor je oglašeno v listu »Schweizer Hotel - Revue« d^ rutnl-na iz Jugoslavija PlSand purarrf, gosi se ponujajo en kg po 4*20 gvic. fres. Navzlic daljavi In kDub promet nim težavam umelo spretni Svtcarjt Izkorisriti nakupne prilike pri nas ta pa razlflco v denaral vrednostL Ko čitamo v tujfh Ilstih take oglase kon-sumentje v Jugoslaviji se spomnimo z žalostio naših Iastnlh at>rovlzačnih razmer. Vsepovsod po svetu, ćelo na Dunaju padajo cene. Pri nas pa dra-glnja nlč ne odlenla. Beremo, da pa-dajo cene pšenici ta mokl, aH ne ču-rimo tega. Grižljaj sfabeea kniha $t vo gostfmah prodaja po 70 vln. Zele-njave je toliko, da ne vedo, kam i njo. In vendar plačujemo v Ljubljani na prlmer gorostasne cene. Ali nima naša đeželna vlada res nobene skrbi za konsumente? AH ji Je popomofna vseeno, da se morajo delavd \n uradnfki oglasa*! z vedno novlnri za-htevami, ker se vzdržulefo pr! nas odernške cene? Kam priđe na5a obn fn naša ir»dt!strtfa, če vlada nemo jarle-da, kako amasujejo konsutnentje vod to omeino vzdrževano drajrfnjo. , Oo«noda prt naH defelnl vladi ganl-te se! j — HlstAn Dosesfatkom. Pof?cti-! sto ravnateljstvo opozarja na svol razglas z dna 22. maja 1920, številka 647/1 /Pred*., po katerem moralo vsl hISnt posesrnflđ, hiSnl oskrbnlki fn drmri obvezancf za zglasitev stano vafcev takca prevzeti na bližnjih po-Ilcfjskfh stražnfcah tlskovfne za do-pbovaole oreblvalstva ter jih točno izpolnlti — sicer bi sapađlf strogi kazni To poDlsovanje je važno za vsakega. Ker bo tvorilo pođlago pri reklamaciji raznih voOfev. — Za stepo deco le darova! g. Ft. Manko Iz StroOe vas! pri Lfuto rrreru svoto 200 K povodom izstopa Iz službe zavoda. — Neimenovani gospod trnovskega predmestla, je daroval znesek 20 K. — Srčna hvala I Prosimo posnemajtef — Povttanie oristofeln v čekoT-Mm prometa* Ministrstvo za pošto in brzojav Je povlšalo počenši s 1. ju-nijem t L pristofbine v čekovnem prometa pri kr. poitnem čekovnem tirada v Ljubljani ln sicer: 1. Mani-polacUsko pristodbino na 20 vfnaiiev od vsakera oradnem coravila (vknjlžbe), ki ae viil na računu; 2. pristoiblno aca fakaso potee oakag- 4. stran. »SLOVENSKI NAROD", dg* 36. ro«j* 1920, i 119. itbf. 10.000 K na pol pro mile; 4. ceno za. \ položnice na 12 vinar je v od komada; ! 5. ceno za čekovni zvazek po 50 11- . stov na 12 K brez kolkoviiie. Sezna- j mi za čeke se bodo oddajali: veliki i format (50 nakazil) za 1 K. mali for- ! mat (20 nakaztl) za 50 vinariev. se-znami za položnice veliki format do 15 virmrjev, maji format po 10 vin., zavitki po 15 vinariev. — V Radovliiei je umri ministe-rijalni svetnik Kolman pi. Fest. Pogreb je bil danes popddne. —- Kantina v šentpeterskl voiaš-nicL KeT je umri dosedanji kantiner v šentpeterski vojašnici, je oddati to gostilno potom iavnega razpisa. Do-sedaj se oddaja te kantine se ni raspisala. Nadejamo se, da se bo to v kratkem zgodilo in da se bo kantina oddala potrebnim, v erostilniški široki izvežbanim invalidom. — Podrosčica. Vsem izletnikom gorižke in tržaške podružnice SPD.. ki so ob rvriliki izleta na binkošt-ni ponedeljek k Ba-^kemu jezeru darovali 370 K v svrho nabave šoHfcih po-treb^čiu na£im primorskim beguncoro v Podrošfac se naitopleje zahvaljujem. — Fr. Belin, učitelj. — KopaliSče Toplice na Dolenj-skem Je doeedanji lastu ik knee Karol Auerepergc prodal neki hrva tek i družbi. Kupnlna 3c znašala pol milijorm kron. — Poroka. V Celju se je poroci 1 g. dr. Vane Radej, tajnik v trgovinskim ministrstvu v Beogradu, z gdč. Nado Presernovo. Bilo srečno! — ITmri jo po dalj&i bolezni v Leo-niš6n sr. Fran Kham, trgovec na Mi-klošičovi oesti. Pokojnik Je bil zvest pristaš naše -trrjake. Bodi nm ohranjen prijazen sporaln! Krapinske - Toplice. Saopćuje se p. n. javnosti, da ie sezona u ovom opće poznatom kupalištu otpočeta i da se vozne prilike nalaze svaki dan na posadi Zabok 1 Rogatec kod jutranjeg i popodnevnog vlaka aa razpola^anje, Preporuča se stan kao i sjedalo u omni-busu kod kupaliStne uprave pravodob-no naručiti. Izvrstna opskrba je ove sezone osigurana. Sve eiiene se ravnaju prema zagrebačkim maksimalnim cijenama. Razglra. V poneđeljek, dne 31. maja t 1. ob 1C. dopoldne se bo vrSla pri župan-stvii v Bistričici pri Karnniku favna dražba približno 1000 kbm smrekovega lesa. ki je na Veliki planini v kraiu »Simnovec« nad Kaarnikom. Les se lahko ogleda vsak dan do 3H. maja t I. na Hcu mesta. Vsa podrobna pojasnila in đražbene pogoje daje načelnik gospodarske ga odseka France ?pruk !z Praprotna za Kalom. Gospodarski odsek Veflke planine. — Koncert v kava?*n| Zvez&L V petek dne 58. t. m. <=e vrči pred kavano Zvezđa voJaSki koncert od 20 do 2S. svece?. Y?topnma prostn. k — Promen^đni koneert. Pohodom rvetiičnega dne DJM priredi ««otlba dravske divizijska oblasti pod vodstvom, kapelnika đr. Čerina dne 29. maja 6b pol 18. đo pol 50. v Zvezdi pro-menadni koĐ<-^rt. 'fk) Koncert danes in vsak dan v »Pizenf-sfci restavracijl* poleg minske corkve v GrađiS&i. Svira čehoslovaška damska kapela. Za obilen obisk se najtopleje pripo-roča Josip ina Šmid, restavTaterka. Vninf dan«!* In sta-nao2Eifs&s naredba« Država potrebu je denar in že seda-nje soeiisln? razmere zahtevajo. da sra vzame tam. kijer ga pose?tnik na^lažje pogresa. PlaČajo ga naj vojni dobi6-Var.U, oni. ki so si nafcnp^ili ravno tA-krai najvecja premoženja. ko «»0 se borili ostali sioji prebiva lstva z lakoto in e pomanjkanjem- Dohodnina v zvezi z vojaiTn dav-kom, kakor se je začel predpisavati po j zakonu z dne 5* aprila 1920, Uradni I1«t J ft. 4^, bo zadelft zelo obć-utno v»e vojne dobičkarje. to je vse one. ki so imeli v letih 1914 ali 1915 najmanj 13.000 K, v letib 1016 ali 1917 naimani 15.000 K, v letu 1918 najmanj 26.000 K in v leta 1919 najipnni 39.000 K dohodka, in si-cer tako, da \e ta dohodek presegal onega iz letfl 230.2B2 K. Po dosećanjih zakonih že plaćani davek se mu bo v te veote vra-(junal. Za deva je popolnonm v reda; vojni dobičkar naj 3e placa, OPtanc tnu Se vedro đovo-lj. namre^ 44.7 K 90 v, R5.il«? K «li pa G9.7G8 TK. Dm^ačna pa je zadeva pri v i S j i li dolioflkih. Tu je narejon zakon, vsuj cleđe Slovenije in Dalmacije, kjer so ostaii v veljavi še dosedanji avstrijski predpiei o vojoem davku, pa le prepo- Doh'odnina z vojno đoklado VTm in vojni davek znaSaia pri dohodim: 1000.000 K drapaj »42.412 K 2.000.000 > > 1.989.812 > 3XKK)000 > > 5,037.212 > 4,000.000 > > 4.084.612 > 5.000.000 > » 5,1^2.012 > 6000.000 > > £,1TO.412 > ; dohodka 1,000.000 K torej 57.&8S K, od I 2,000.000 K pa oelo samo 10.188 K. [ Ako je zasluiil kak trgovec 200.000 [ kron, je amel porabiti sa žlrtjenje — I kakor ogoraj navedeno — 66.418 K| j ako je pm aaslužil 2,000.000 K na Je OAt&io z» življenje 1« 10.188 K, torij niti toliko, kolikor je snaaal aaahižek kakega navadnega rokodeloa. Ve« ostali dohodek mu konfiscira država. Pri še višjih dohođkih je razlika de bolj nesmiselna. Dohodnina (z vojno đoktado vred) in vojni davek sknpaj »ta pri dofcodku 3,000.000 K že višja nego dohodek! Država ne pusti davčnemu zavezaucu od vsega njego-vega dohodka zanj in za njegovo družino za življenje niti vinarja, ravno naaprotno, on si mora ▼»eti l«po štavilo tteodakor še aa po«odo ali jih mora pa ukrasi! — da piača d&vek. Trffovec, ki je Unel ». pr. 4,000.000 kron dobcK&a, mora plaaati sa dohod-nino in za vojni davek vee la dohodek in še 84.612 K po vThu. Tako neusanega davčne^a zakona še nišo nikjer naredili. VM ti računi veljajo sa davkopla-čevalce, ki i majo družino; za s&mfe je račun še bolj neugoden, ker 30 pri njih dohodnina Se višja. V porodi hi finančnega ministra dr. Jankoviea na prestolonaalednilut je ornenjeno, da je smatrati ie kot nekaj ^otovega, da se bo ta zakon sprejel tuđi od parlamenta. Naloga nadih poslanoev je, da zakon glede Slovenije in D&lmacdje vaaj v toliko iz-promene ,da se bo smeta odbiti od či-stega dohodka §e posebej tuđi nanj od-padajoča dohodnina z vsemi pri bitki. Ta dohdnina znaša pri davkopla-čevaleih. ki ima^o družino, z vo^no doklado vred pri dohodku: 100.000 K skupaj K ^.713*80 200.000 > > > 2S.082'00 300.000 > > > 39.73200 1,000.000 > > > 142.91200 2,000.000 > > > 290.31200 3.000.000 > > > 437.712*00 4,000.000 > > > 586.112*00 5,000.0(X) > > > 732.31200 6.000,000 > > > 879.912'00 Za te zneske bi se Slsti dohodek :ttnanj$al in vojni davek bi se odmeril potem samo od ostanka. Tako je bila obd&cba gotovo tvdi nameravana, V Beogradu pa ali nieo vedeli. da se po avstrijskem zakonu o vojnem davku (ki je o^tal slede te^a Se neizpromenjeno v veljavi) dohodnina ne sme od ođmerne podetave odtegnitl, ali pa so bili mnern.i. da je ta dohodnina tako malenko**mn. da ne priđe '»koraj nič v po&tev. Zadeva ie pa ven-ilarle drugažna in nalosra naših poelan-eev je, da doiežejo izppemembo tega zakona, kakor rečeno, v tem smislu, da se od čistega dohoclka v svrho odmere voinega davka odbije poprcj na ta dohodek odpadajoea dohodnina z vsemi svojimi pribitki (10^ ali 15% prfbitek »a manj obtežena gospodarstva in pa 15 do 120%na vojna doklada). Ugovarjal bi kdo, da je davek se tako prenizek, ker ie mar si k tlo veliko več zaslnžil. nej?o 30 napoveda.1 davani oblasti. Ko^ je to. T?avno tako je pa tuđi res. da .s© davonp. oblast na take nepravilne napovedi v ohee presneto malo oaira: zanjo po Baerodaino pred vse. DoLodninA In vojni davek se odmerjata torej povprečno vzeto kljnb temu le od pravih dohod-kov. Vcasih je uradno »igotoviieni dohodek morda res ?e vedno nekoliko prenizek, v dru^em altJ^sju \e pa too-rebitl eelo previsok in davčni /nveza-nec odmere pri naiboljši volji tuđi pri- I zivnim poiom ne more izpodbiti. ako I nima svojih kniifr v redu ali pa oe je bil kontumaetran. N^ zadnje priđe fte -tanovanjska od-poved. Od dohod^a 2,000.000 K bo moral plačati trgovec ali obrtnik dohod-nine in vojnega davk« skrrpai 1.989.852 Ikron. ostane mu torej se 10.188 K. Ta zadnji znesek je porabil »milijonarc na v&ak način za življenje, vsaj je vzdr-ževanje Bjegovo in njegove družiue vsaj toliko stalo kakor ono kakega na-vadnega rokodeloa. Odkod naj vzfinje sedaj milijon, ali V3aj stotiao^.e, da bo zidal hišo!? Odkod nr.i vziire denar za zfrradbo hiše dalje oni, ki le ime! dohodka 3 ali več mllijonov, ki bo moral dati ve8 ta dohodek za davek in narediti zaradi davka še dolgove po vrhu! Tu ae jasno vidi. da ni mislila Sra»-benih novinah< broj 110. Pravilnik se nanafei. 1© na robo, katere iifM i© |»^ povedan, odnosno prtdrttB Sfediiaii ladmgl. Prao* ■ oetatou blago© )• uroat Preno« Tnvporedamg«, odoo«o pridrtonega Wag» J» j«dn© ob&ae v I drago občino otHMinm vmm* foen*) je dopušten 1° » privoijenisni oUnie. Dovoz sa eksport pyepove4sat«t, o^ nosno prWr«aneg* btiAjft ic notrajojostt državo ▼ oboksinl JM, te d©Tt>rj«i to PtoH odprnonfan ttfcainifliim kl Jjh ii-dajajo pristojna gtarmtrm. Odpmmiil-oe morsfo dobiti le uradas organiaari-1e in legit. trgovei. Odp^sMiies eprwn-l|ajo blago. Btega, kl se »alotl ****Jf>-volnio oodan ati odpTMmuh ialcaemo, I bo koniUHrano Z njim rftzpolaff« mi- ] I nAatrttro sa pMbraiio. OTadaki doba I1 MflMato ^anii om inflaafcBMk) as* I bo 10-50«). T»iuttjs>s« pMko aejs je prepovodano in spada> v ktMBp^itaD-co cariualrth oblasti. Določlla> prtrilni-ka so t TQl}ayi od 19 maja ti — ng Pogajanja wmn*% platila vntmfk «olgov med franooskimi in av-strijsktmi firuvrv^^i pHSno v Parizu zamkom junija. Gre aa platilo pred-vo^rfh do&gov, ki hb glaae na krone in franke. Mirovna pogodba in trđa do-ločila, ki ukazujejo plačjlo dolgov t kronah po tečaju ženevske borz«. Av-strijaka flnanfna uprava stoji na sta-Hšču, da treba izrnremenUi mirovno pogodbo, ker avstriiski dolžniki ne smo-rejo bremen. ka tem nalaga ta pogodba. Plaćati bi mogli dolgove !• v efektivnih kronah po nominalni vrednoeti. Pri predstof&ftih pognjanjih hoeejo Av-atrijci preskusitl, kaj je doseino. Glavni upnik je i tak An&lii*. Knltnra. — Koncert jugurtlavenskega p*v-skegti druitva »Jadran* T Pragi. (\z-virno poročilo našega praakega dopisnika.) V sredo 19. t. m. je p*4redilo jmr ško jngo«k>venako pevsko društvo 3 Jadran« lepo uapel pevski večer s pleaom v proatorih praske MeStanake Besede, katera je, kakor vedno, 6e gre za jugotiloven^ke prireditve, dala evoje prostore brez plačno na ra^polago. Valic temu, da se je >Jadran« ustanovfl Sele pred eniiu letom, je doaegel že lep umetniški nivo. Naglasiti pa je treba Se posebe. da >Jadran< ne vrfti samo svojega namena kot pevako društvo, mar-več da deluje zelo marljivo tuđi za češko - jugoslovensko vzajenMiost, ker M-ri po ČJehofllovaškom poznavanje jngo-alovengke pesmd. V Pragi je dniAfro pelo že većkrat pri raslionih prilikkh, poeebno pa je oboinstvo v spo minu n&-stop >Jadrana< na dan av. Savo pred pred»ediiikoiD Mae&rvkom I«med če-akih mest je Jadran ia©i obiskal Plaenj, Pfibram in Jičin, povsod zapu-ščajoć najlepže spomine. Letosnjo ae-aono je priređik) društvo v nedeljo 16. t. m. koncert v Kunti Gori, kjer bilo društvo z veKkim navduSenJem sp*«ie~ to. >Jadran< bo letoa obiskal aopet Plzenj. Pardubice in Karlove Vare ter bo 21. ^unija sodeloval pri veeslovan-pkem koncertu Cehoslovanaks narodne demokracije. — Koncert dne 19. t. m. pomeni za >Jadran« zopet velik korak naprej. Bil je to doeela saraostojen koncert, v ka ter em je društvo izpolnilo ves program samo. »Jadranc je pr^dnaSal moeke in mešane zbore Marinkovi6a, Mokranjca. V. Novaka, gvaba, Biničke-ga in pesmi ^filojevića. Konjovifia in ftajdriha. Zaplu<;o za lepo in umetnisko dovršeno petje imata v prvi vrsti mar* liivi dirigent pevskega zbora g. Jovan Srbulj ter solistki gdč. Jelka S tamo viceva in Dara Petrovceva, Večera se je udeležil tuđi poslanik SHS minister H t i b a r. predsednik čeekega odbora >Jugo«lavliec ing. Schmidt i. dr. Po končani prlreditvi so ostali nosestniki se dolgo zbrani pri plesu. Pevoi! V dražbi, na. izletlb bi radi zapeli lepo pet?em, starih velikih pes-maric ne morete noeiti seboj, zato praktični potrebi zelo vztreza >M a 1 a p e k-maricac ki na lepeia papirju tiska^ na in v žepni obliki prirejena, objavlja na^e najlepše tn n&jpopulamejše moške Bbore, kvartete, Tena posameznim Tnrezkom je za današnje razmere iBred-no nizka, izvod stane le K 1. Naj bi ne bilo pevoa, ki bi se ne omislil >M & U pesmaricee! KaroČa se v Zveami knjigarni, Marijin trg. Ljubljana. I— Kmetova Marija: Bilke. Natis-nila in založila >Zvezna tiskarnac v Ljubljani. 8°, 93 str., 17. in 18. snopić Narodne knjižnice, prinaiata dvanajstero krajMh in daljših črtic naše primane sotrudnice >L»j. Zvona« Marije Kmetove. Preveva, jih nežna erotika, polna iekrenega eočutia, ko govori o sanjah ženskega woa, o prevarani ljubezni, o Borodnib dusah. V lalinih ribnili se zibljejo opiti nara-ve: lirika ▼ ubrusenl prozi. Pretreslji-va je zgodba Tončeta Skočirja. sina učiteljeve vdove; žaloigra izgresenega mlađega življenja, ki užasne tiho in za-pusceno v rokah n^millenke. >Elonec učitelja Možeta« slika zadnje trenutke učitelja - trpina, ki je nekoć poln aau-panja eri v življenje, kakor nebroj dragih njegovega stanu. San jal je o^ elatih gradovih. o velikem delti in visok em cilju, a omagal pod kri*«m. OlniBno opremljeno zbirko z vseskozi resno vsebino toplo priporočamo sloven^kemu občinstvu. Cena 8K. — Pravo in revolucija- V Založbi Tiskovne zadruge v Liubrjani ie izšlo v Zbirki politiftnih, gospođarskib in socijalnih ppteov kot V. zvozek otvorit-veno predavanje univ. prof. dr. X*O|ni-da PitamJca pričetkom jnridlSne fakultete vseucilžča v Ljubljani >Pravo in revolucija«. Brofeira, ki ob«eg» 19 strani, stene K 750. - 9iai< Farđo: Jađrftasko pitanje na konfertndji mira u Pih*iu- Zbifka akta i dokunmta. 2iagr^s izvanr«cbu) isdmje Matioo Hrvatako, 1990. St 1B< Ona 20 K. ^ XvM Brajiislar: OWfeto fc^tk. £agrel4fca HumorUtičpa knjižnica le pod nredaižtvom IftL B. Jaakovi«s wMr Sela izdajati z Utinico vW popularne in lahko vpriBoriJto B. NniMer© *o-medrj€L Prva U W* ▼ *** ^9r1^J HMlovon >0Utei 8ovek« Qwrwmm Sovek), ki ie dekan* sajeta te arrtofj^ vvga dotivlja)* in l»» »eka| pr»T o«*-t gi^antoih sn»«aj«v. Buknuo * — Nov* 8veUa«t. Od 1. julima t. 1. pritee angle^kl podporni fond >War Blin4 Helief« isdajati eaaopi« aa alepe invaMdo pod naslovom >Nova SvotlosU v arbeko - hrvatoktm in slovmekem je-liku. Urednik Usta bode upravnik doma alepih invalidov g. Veljko Eamada-nović. Uprava Doma alepdh lnvatitlov v Zemunu poziva vse slepe invalide, kaieri so izvršili sole po Braillovem ai* fitemu na Franco«kem, Afriki, Zagrebu, Ljubljani, Građen in na Dunaju, da ja-vijo svoje naslove ter bodo dobivali list brezplačno. Naslov: Uprava Doida sie-pih invalidov v Zenmna — Si^hele Seipio: Javno mig1jen|e. — Unjetnoa* i iromila. Preveo dr. Kru-nofilav Bego. Zagreb, 1930. Izdanje knjižare Čelap i Popovao. Prof. S^he-le, pravnik, kriminalist, sociolog, po političnem mišljenju italijaneki nacionalist, predsednik iredentovske^a društva >Trento e TrieBte«, je umri leta 1013. v Firenzi. Napisa! 4© c«lo vrsto kriminarietičnih, socioioikih in političnih del, ki so zaradi originalne duhovitosti, demokratskih nacol Ln ele-gaiktnega stila prevedena v razlioue sloranske, romanike in germanske jezike. Tuđi Hrvatje &n«jo 4e tri dobre prevode: Moderna Eva. Proti parlamentarizma ln zgoraf navedeni. Dr. F. Dominiković in dr. Kr. Bego eta se lotila prevesti Slghelove najaktaalnej(ae razprave. Tako jih iah-ko eltamo tuđi Slovenci. Veleoanimive. globoke. izvirne in prijetno čitljive <-zato jih toplo priporočamo- Prevodi so lahko umij i vi, brez turžizmov in bal-kanismov. Cena. 8 kron. — TTrltf ft.: Crti<*> im dalmatinAsga školstva od dolaska Hrvata do g. 1910. I. dio, do godine 1814. Zad«r 1S19, izdala Matioa Dalmatinska. Str. 146. Cena 10 kron. Seftolstmi. Btefakl Sokoi prire<$ v nedeijo, dne 30. t. m. javno telovađbo ln za tom veselico. Sodeluje lastni tamburaški odsek. Začetak ob 16. (novi Čas) popolđan. Veselica ob 17. uri. k — Sokol v Trebnjem priredi dne 30. maja izlet v ŠtVid pri Zatičini, spojen z lavno telovadbo. Prijatelji sokol-stva na ©viđenje! k Sokol v Notranjib Gorieab priredi ob priliki lOletnic^e javno telovadbo e veliko vrtno veselico. Sodeluje pol-noštevilna godba dravake divizije pod osebnim vodstvom g. kapelnika Dr. Čerina. Posebni vlak, odhod iz Lfnb« ljane ob 3. pop. odhod i« NotraniHh Gk>-ric ob 9. jsveSer. Vlak pristane obar krat tik vepeličnega prostora. Za dobro jed in pijaco vsestransko dolro *pre-skrbljeno. Vsi prijatelji in prijateljice Sokolstva se vljudno vabite. Odbor. Jk — Iz Prekmurja nam pišejo: Na praznik sv. Petra in Pa vi a. to je "29- finija t 1., priredi nrorsko okrožje Sokola izlet v MuT8ko Soboto, kjer se bo vršila javna telovadba in velika ljadska slavnofit. S tem nastopi Sokol prvift na prekimrrelrih tleh. Talet je velik© vafc-nosti ia probujo sokolske misli ter narodne tn drf avne ideje med Preknrard. Računa se na veliko udeležbo jarostov izven Prekmnrja. d« pokažemo, da stno vsi bratje. Prifealr^« ae tuđi, da se bodo izleta udeležili bratje Hrvatje te ^r-bL Priprave za prireditev w> v Mnrski Soboti v polnem teku. Radana se s tem, da bo vosil ta dan poeeben vlak vs«J ix Maribora do Radione. — Zlet novomfške sokolske ifcnpe se vrši 8. avgusta v Novem meetn. Bratska dmštva naj nvAŽui^fo ta slav-nostni dan za f^ovr> mesto! Vabila slede. Podrobnosti se objavijo v sokolski rubrikl >Sk>v. Narodac. fc Tnriiffta in sport. — Isleinike na Golieo bo zanimala veet, da se v nedeljo 30. t. m. otvori na Planini pri Sv. Križu planinska restav-racija s prenoMsfti v viM >Franja<, ki je bila prej la?t primari ja dr. Vinka GreproriČa. Koča as Kokrftmn ssdtai se otvori v nedeljo, dne 30. mala. Preskrbljeno je «a dobro postrežbo. — Ormtovc )e lahko do-stopso, ker Je že skoro br«x sne«a. Tudl »Pasja fiavt« je dostopna, pod katero Is-vlra čndodelna studenčnica, W v«ako«ar okrepča! — Planlnd, udelefltt se v ohti-nem Stovlln otvorftve koče! Na P**"1- n* najviSH vrh kaimillkih planint SloveMhl dhtftlnl fetab v tlMUMi priredi- kakoT žc objavljeno v 1e*o5nji tezonl veC dlrk. Prva vozna dirfcm vri! se dne 30. mali ln galopna dirka dne 3. jtmija i. i. sa vojsikem veftaUMu, kjar •« Je ***** temu prtmento uredfl. Za fs !• vtc|€ Itevllo konj prlflaiealli, posstmo it H 7*> grebs, Maribora In Celfa. ZaCctek fflrke do-ločcn je na 3. uro popoMan. Od 3. ure na-prei teonecrtnje na prostora ^^J^«^^; Dirka se vri! ob vsake«vrsM«Mi. Za okrepČUa |e rasmersin IMlmsrao prsski4y Ijejio, posebno vslsd ts«a, fcer traja đrtes đo pHbttfno 6. ore po^oldsa. Vstopaftis: ssll» Ij^tof 10 K. steHšč* FL prostor S K. Pređprodalt vMevdc pri Pnm Cuden si«, nmpnm tUvnc poita._______ ^^ to 24. SMtfa. Z mmenom sosj teknmle «pfjwtw *""* *IS' mm rairedo 7 Bobov: s. K. »nifflsf, % IC, »Slovni« (LJiibUsiia)', Sportvcrelp fCe-HeT. S. V. aJtapM«. 9. K »Herta«. Sloven- i SI« (Marftor) Po I4di prv«tttv«nt* ta* ; kam v pomL sssonl m bo n Jetmsko toa-; kureaco dsiilo klub* ▼ cfra rasrsda trn §e ' Utočasao prttefnflo v prvenstven« takne j Se naćaUaih 5 ali 6 več&det UubUassldb j klubov. Od 21 tekom, ki se Uh Ima igrati v 1 poml. sezoni, so se odUrale 33. Jn 24 maja v Ljobijanl na isrilča S. K. »liirjec tekme: »Slovant: S. V. Celja. ^OirtSa«: »Rapid« io »mrlja«: S. V. Celje. Kot prva nasleđnj« i prvenstvena tskma js doiočsoa tekma »Ra-j pkl«: »Herta« dno 30. maja v Mariboru. Točeti razporcd nartalftiih teksm bo pod-savez še objavit. Rezultati in potek prvih tektm za prvenstvo kaželo prsdvsem veliko premoć »Ilirije«. Zdl se, da jl preostane kot ediir resnejii protivnik v prvenstvenih tekmah le še lokalni tekmec »Slavan«. — Tudl »Slovana« je smatrati za močnejSega od »Rapida« sli ceijskesa S. V. Da je v neod-ločnl icri proti Celjsnom zcubil eno važno točko Je pripisovati slabi postavi njegove oapadaine vrste. V prijateljski tekmi proti »Rapidu« je bil odločno boljši kot prvi dan proti Celju. — Mariborski »Rajrfd« je zelo simpatično, gibčno moštvo, kateremu se pozna, da marljivo trenira. Posameznl njo-govi igralci so prav dobri žal se »Rapid« ne more pri uči ti nizJd moderni igri s krat-ktnd pasi Zlasti iz tekme proti »Iliriji* M se mogei učiti, da zastareli »ldck and rush«-sistem moderni taktlki vedno podlete. — Slično sodbo kot o »Rapidu« se more izređ o celjskem Sportveretnu. Vsndar Je S. V. v skupni igri, gibčnosti in vstrainostl slabšt od »Rapidac. Rezultati tekem so sledeči: S. K. »Slo-van«: S. V. Celje 2 : 2 (polč«s 1 : l), koti 4 : 6. Postava »Slovana«: Kernc II. - Hartt. Bregar - Rebec Birsa, Kernc I. - PobeSkt, Učak, Držai, Kerac m. OrBc. Postava S. V.: Planko - ScheUocker. Stoschlr - AI-strich, Poliandt, Derganc - Kodela, KreM. OreSnik, Toplak, Kraus. Sodnik: Šupat S. K- »IUrlia*: S. V. »Rapld« 10 : 0 (polčas 3 : 0), koti 9 : 2. Postava »IlirH©*: Pelan - Protnar I, Kaac - Držaj. Zupanči« IT., Vrančlč - Zm>anči6 L, Brcgar, Betetto, Pretnar \U Vldmafer. Postava »Rapid**: Otaser - Zeichen, Urf - Pernat !., Losch-nig, Đftnmgsrtner - OerUČ, Vračtoo, Muselc Saiovlc, Pernat II. Sodnik: Cernovic — OoH xa »IHrtjo«: Batotto 3, Br«car 3, ptes-nar II. 2# Držai 1, Zupančič I. 1. S. r. ^nirlja«: Sportverein CeDe 10:0 (polčas 4 : 0). koti 5 • 0. Postava »rHiiie« ista kot prvi dan. Postava S. V.: Ptanfcrv SchCllecker, Stoschlr - Aistrich, PoHaudt. Toplak U. - Kodela. Rebeosckeg, Ore&nlk, Toplak I., Kraus. — Sodnik: Hrast. — OoH za »Iliriio«: Pretn&r II. 5. Breear X Vlđma-Jer 1. Župan«« L 1. Prijateljska, tefem^ 5. K »SVww>*: S. V. Rapid* 3 : 0 foottat 1:0). ko*» 12 : 6. OoH sa »Slovan«: Kerac I, Pobečfo, Orile po 1. Tekmam je prljuetvo^sio po prifcltt-no 3000 sledalccnr. — NoftD;»*irt# irfiu.n sa prpsnstvo v Sloveniji, ki so se vrHle o binkoitn&£ praznikih, so polrmsa^e, tako vl«r*» j0 pri na* ta Spovt Basvit in kwiw> reen* se iKT^a. To mor« veafcega veseliti, kf v6, đa te iportne 1crr# irr^ooi fcrepiio telo. đft đviacajo njege odpornw< đa jar Čljo nrno«t 1b podvB*tno«t. da vadljo miftjflno v hltrem ra«nmevanjn tn l^rab-ljanjn eituarif in da jo urertfo, kako reenieen fe wk: Vgl 1» enoga, •đen zsi ree! Obenem bo t# ^ortn^ igre najbo^-Še ^t^stvo, ki vin^fi w3kiđStto alkoho-Uhba in rtniffifi f*k«je^ov. Zaradi teg* me pr! rtrngth narodlh Inhfea atletika, K kat eri spada>o tuda nogometne ijsrr«. dd merodatnih oficijelnih kroj^ov kar naj-boli pospešttjejo. V aĐgledki armadi hna vsaka voainAka formaoifft tn65 svoj nogometni klnb in čitali smo, kako so Anffleži ćelo v fronti v ođmorih prirs-jali take tekme. Armadno poveljstro fih je poepešovalo m vwojuđ sredstvl. Ix gori navedenih raalogov bi bilo ioiett, da tuđi naJla vojna txp»ava resno favr>pl-zira ta .^port, ki bi bil poteg vgaiaino. kako sb ▼fli*^ resneja^a del a naših sportirifc khibov širi veselje in zanimanje »ft nogometne igre. Kamorkoli prida«, ja«, tivoleka igrJSža. n« MirJe, n& Pnrie. y Trnovo »U v Roftno flolino, pov^odi onajtifc male klube in družbe, ki ae re^Do barijo • Um sportom. Ze mladi Soterji ga izva-jajo z vso reanostjo in sfeo^o- se drže^ «portnih pre<^isov. Na Ihinaju so skle-nili, da ee sme vsako stavMiRte na pe> rrferiji me*ta, ki se v doglednem fca«r oćividno ne bo sazidalo, ki je pa pri*' mamo i& sportni prostor, rekvirirati v ta namen. Tuđi naM mestoa uprava na| bi fila tazadevnim prizadevaari61^ lcar najbolj na roko. Pridobite\^ na jttreni kapitalu, na zdravju in odpornosti mH-diše, naaefita npe> in naie bodočooeti, jo i isređno velika. __________________^___________ _,_ .____d Dinltotne bcsH ta : prlreditiie. — OWat slwwr mmm*}**** drn»tv» m ap©v<«*jo bo r 6etrtdt VU ms«a oj> . % wi arvcSsar v pro«toHh đeielnega. nm- l Mia v T4ubH«ri frtiod s Eflei^Ss?V6 - ceste). Vab4n» k pol»o*l»f«iii ritels^ t bi Odbor. v ' - Ps^lm eVvilPo »I4«U§> ***** ' V psiek. ob tvoI osmih &** *oda]a { kinosov^ ViTm vH1 O&m 1 *v»u nsjiavlJiiu^T Imanoh » ▼oiov in ▼•lepodjsiij to* s«Uim* v * MdsJIo, tt t » * PoUfk vlAft Bm- " gn st 18. Đoliaast -v«aifi0A aiana, im m pridtl k * — • ■-- laU ^^bIh^aa. ^mM^m.- w . Triifct priredi pod vo^tvom rava. m m*&- iole gospw,Lato>fias> dae m.£j^ { v pre-*o*ih >SahoU< imoMi MM« . 111 p^j* •• uljudno vahtio. _Jg 119. fttev. .SLUVENSKJ NAROD-, dne *• maja isneu. o. stran« zavodom sa blagohotne priapovko v gvrho podpore materi caieg* bivlen člana g. Antona Cviti tom potom najiskrenejSo zahvalo. Zbirk* snaaa K 6074.50, kateri zneeek i© bil izrodon svojemu namenu. Izpred sođUCa. — Velika tatvina v akladifič« državne icleznic© v Medvodah, po končani raspravi proti Kosali]i DolinSko-vi zaradi detomora ee |e takoj opol dne pri čela obravnava proti vlomilcem v Medvodah. V noči od 12. na 13. svečana letos je bilo vlomljeno na zviti način v sa-klenjeno akladišče državne železnioe na postaji v Medvodah. Vlomilci — trije domaćini: delavec Janez K o p a fc, sinova posestnika Janez in France Jaro so iz Bkladišča odnesti 15 vreč lanenega semena (894 kg) v vrednosti 7152 K, eno vrečo (53 kg) 212 K, aod-ček grafitne barve (56 kg) 8544 K, eod-5ek 356 K in 16 vreč 320 K, tako da je znašala skupna vrednost ukradenega blaga 16.561 K. Jože Kopač, Janez in JTance Jare odkrito priznavajo tatvi-do, zagovarjajo pa se, da so bili k temu po JurčiČih napeljaui. ObtoSena brata Janez in Miha JnrMS zanikata eoudeležbo, zlasti, da bi nagovarjala oenmjene k tatvini ter pristanete v priznanju toliko, da eta se dala od ome-njenih pregovoriti, da sta ukradeno laneno seme — 11 vreČ — spravila v mlinu. Janez Jare se zagovarja, da ga je Miha Jurčič opijanil in veekrat na-govarjal k tatvini semena. Jurcate sta mu obljubila, da mu plačata za laneno Berne 8 K za kg. Kopač mu je tožil, da ne more izhajati zaradi draginje, ker mora skrbeti za mater. ZasliSevanJe obtožencev je bilo zelo živahno, zlasti duševni vod ja in Šef te t&tinske družbe Janez Jurdic se brani z vao žilavo zffovornostjo. Dramatićen je bil prizor proti koncu. Jože Kopač omeni: >Janez Jurčič je rekel, da plača za ee-me le 4000 Kc. Predsednik, dvor. svet-nik Regally: >Janea Jurčič! Ali je to res?< — Janez J a r č i č odločno: »Ni resnica«. — Janez J a r c: >Naj-prej je Jurčič rekel, da plača 8 K za kilo, potem, pa, da plača le 4 K, kar znasa prilično 4000 K. Ko mu je dal 1000 K, mu je rekel, da imam dobiti §e 3000 K<. — Janez JurČiČ ogorčeno: >To ni ree! 1020 K sem jim dal«. Za-nimiva je bila izpoved priča Slavka § u b i c a, postajenačelnika v Medvodah. Priča municijozno in skoro klasična predava o vlonm in potelcu. pre-iskave, kakor tuđi o dramatičnih pri-zorih v Jurčičevem mlinu- Vlom je za-pazil drugi dan ob 7. zjjutraj. Ugotovil je škodo oziroma manjkajoče blago. Potem so začeli iskati sledove, Zasle-dili so v grmovju ob železnici 4 vreče semena. Pot je kazala nasproti Jurči-čevemu mlinu, Odrejena je bila v mlinu hišna preiskava. Ko je orožnik Sušnik napovedal preiskavo, se je Jurčič cudil, rekoč: >Jaz nlsem nikdar mislil, da se So delal moji hiii tak skandal. Veate, da amo bojali ia nimfo *ote> ne potreba, da bi Jemali od kakih tatove. Preiakava je bila brezuapea-na. Na puatno nedeljo }• vpraaaj prifo v Novljanovl gostihU Jane* Jw£i«: >AU ste na sledi tatovom?« Vskliknll Je potem priči: >Vi eto nas napravili največji akandaU. Poteen ata mu Jaro in JurČiČ omenila: »Gospod načelnik! Tatovi io prav bliiu Vasti Pri drugi preiakavi, ko je bil aretimo Jare Je Jurfiič vtkUknil: >Goepod Su-bic! Enkrat ste nam napraviti skandal. Nađaljnih škanđalov ne m&ram. Poato-pal bom aodnim potom«. Jurčič je po-kazal denarnico s 30.000 K rekoč: >Ni-mam potrebe, da bi Jemal od tatov«. Ko pridejo v hišo aretlranega Jarca, jo Jurčič prebledel. Jare mu je rekel: >Ohcet je končana«. — Slednjid se je Jurčič vdal. Slično izpove orožnik — narednik Sušnik. Na ugovor zagovornika dr. Furlana glede cen ukrado-nec;a blaga, zlasti barve in semena, je sodišče razpravo preložilo v svrho i»-popolnitve dokazov. Obtoženee Rafael G i o 11 s jo Je 26. t m. dopoldne popihal ii Justične palače. Napravi] je ob ugodni prlliki drzen skok ter srečno utekeL Doslej ga ie nišo prijell. Ko prične predsednik - nadsvetnik Fran Vedernjak z razpravo, se je ODesvestil porotnik Fran B u r g a r, posestnik iz Z^ornje ŠiSke. RazT>ravo so morali vsled tega prekiniti. Ker je sodni zdravnik dr. Lesjak konstatira 1 porotnikovo telesno nesposobnost in ker ni bil izzreban 13. nadomestni porotnik, so se morale današnje porotne razprave preložiti. Vlom v Ranzingerjevo »kladile. Porotna dvorana se je dane«, 27. t. m. dopodne spremenila vT pravi bazar, se na Vodnikovem trgu ni dobiti taKo raznovrstnega blaga. V dvorano eo prinesli velikanski zaboj. Po mizah po razvrstili iz skladisča ukradene predmete. Na zatožni klopi sede Ivan A n-k e r s t, 21.1etni sam^ki delavec, Jalij Cerar, 18.1etni samski elasčičarnar in Sl.letni slaščičarnar Rafael B i o 1 i fe. Ivan Anker-t in Julij Cerar sta 2. decembra lanskega leta napravila nacrt za nočni vlom v Kanzingerjevo skHdi-§če. Nacrt eta razodela tuđi Fafaelu Gi-olisu, ki jima je obljubil shraniti ukradeno blago na svoj dom. Se isto noč sta Ankerst in Cerar izvržila vlom v Ranzingerjevo skladišče, iz katerega sta odnesla 30 m blajra sive barve in več metrov podloge v skupni vredno-sti 8215 K. Poleg tega sta odnesla zelo različne predmete, katere so bili shra-nili razni a» o. oficirji za Časa sploš-nega poloma. Blago so našli po+em na fltanovanjih vgeh treh obtožencev. — Obtoženci tatvino odkrito priznavajo. V pojasnilo. Poročilo o >detomoru« izpopolnjujemo v toliko, da je predsednik - dvorni svetnik Re^allv vpra-ša] MatjaSiča, če je obtoženko vid#l ob nedeljah pri maši, nakar je priča odgo-voril one pointirane besede. Toliko v pojasnilo, da se poročilo ne tolmači na-pačno. llalnoueiSa poručila. GARIBALDI ZA IZVRŠITEV LONDONSKEGA PAKTA- Rhn, 25. maja. Snoči se je vršil v palači Venezia velik shod za Dalmacijo. General Beppino daribaldi je v svojem dolgem govoru razjas-nil vzroke, zakaj je njegovo delova-nje naperjeno proti Nittijevl zunanji politiki s posebnim ozirom na resi-tev jadranskega vprašanja. Kritizira! je vladno politiko, omenil prega-nianje s strani policije In končal: Zahtevam izvršitev londonskega pakta, posest Reke kot vmesne države, razdeljene v tri kantone. Narod zahteva, da se zaslgura položaj Italije na Jadranu in da se vrne pro-stost Crni gori in Albaniji. Čudovito delo vojaštva admirala Milla v Dalmaciji spala danes našo civilizacijo z ono od jutri. Dalmatinskega vprašanja ne borno pozabili. Dnevno pre-jemam pisma in komisije onih prebi-valcev, ki prosijo pomoč Italije. Zato me zasleduje polidja vse do vrat mojega stanovanja, toda Jaz se za-našam na svoje someščane, ker Je treba začeti skupno delo, ki nas bo privedlo do cilja. Na shodu so govorili še razni drugi govornik!, med niimi tajnik skupine Narodne obnove. Vsi so oštro napadali Nittijevo zunanjo politiko. Po končanem sho-du je policija zabranila vsako demonstracijo, toda kljub temu Je prišlo do oštrih spopadov med zboro- valci in policijo, ki je morala zapre-čiti dohod na Piazza Venezia. Rta, 26. maja. »Popolo d' Ita-lia«, glasilo italijanskih nacijonall-stov, je priobčilo na dan namerava-nega državnega prevrata med drugim sledečo izjavo generala Beppina Oaribaldija: Crna gora in Albanija, ki bi morali biti neodvisni, sta izdani. Vlade, ki so se pogajale s Trum-bićem in Pašićem, so znale, da ta dva ne predstavljata volje naroda, ampak samo posamnih skupin. To je bila temeljna napaka. Znano mi je, da je z naSimi vojnimi zavezniki možna Še bolj intimna zveza, ker so me o tem točno informirali številni prijatelji zato sem brez obotavf)an]a stopi! v stik s pomembnlm! Ifudmi večj!h Italijansklh strank, s katerim! sem razpravflal o Jadranskeni vpra-sanju. Oni so me informirali o ml-Sljenju našega ljudstva, namreč, da je končno prišel čas, da prenehamo z neprestanim popuščanjem in da zahtevamo od naših zaveznikov, kar je bilo naše na dan premirja. Sedaj ni čas, da se razpravlja o osebnostfh. Vsak, ki ljubi svoj narod, mora upo-trebiti vse svoje sle za dva problema, ki nas stiskata za vrat: notranji !n zunanji, toda v prvi vrsti jadransko vprašanje. RADI GARIBALDUEVE HIMNE. Trst 26. maja. Ob oriliki pete obletnice vstopa Italije v voino so se vršile v Trstu razne proslave, ka- terfli to m «4ddWI t»* lastotmilci dalmatinskih in reftth UalUanov. Df Annunzio je posla! ob tei prilikl poseben manifest, ki so n telili med množica V kavarni »Specctti« so manlfestanti napadli s paHcaml ne-keira italiianslcen doktori«, bivšega prostovoUca, ker n! takoj vstal. ko se je pela Garibaidijeva himna. Doktor se Je moral bran!« i revol-verjem. Mestna policija in castnikl so ga morali odoellatl te kavame, DAR RIMA •ODRCŠENEMU« TRSTU. Trst, 25. maja. Snoči Je izrodio društvo »Assoclazione romana« skupno i zastopnikl rimskega župana v občinski posvetovalnici itaMjan-sko zastavo kot dar mesta Rima »odrešenemu« Trstu. ITALIIANSKI DRt. TAINTKI. Rim, 26. maia. S kraljevim dekretom so Imenovani sledeči državni tajniki; zun. ministrstvo: senator Karol de Sforza; koloniic: poslanec dr. Anton Pccoraro; notr. min.: do-slanec Oiovani Ponzio; Dravosodie: noslanec dr. Amaldo Dello Sborba: finance: posl. prof. Oiovanni Amen-dola; zaklad: Doslanec dr. Arnaldo Aonelli; vojno min.: dosI. inž. An-selmo Cianpi: mornarica: dosI. dr Ouido Belli: orosveta: posl. Dro! Rafael Caoorali: urnetnost: dosI. Drot. Oiovanni Rosadi: iavna dela: posl. dr. Oiovanni Bertlni; ooliedel-stvo: posl. orof. Otovanni Polastrei-li; industrija, trgovina In delo: posl dr. M. Loneinotti; anrovizacfia: poslanec dr. Marceilo Solerf; trsrovsk-a mornarica: posl. prof. Vincenzo Oi-uffrida; pošta in brzoiav: posl. dr. Oiovanni Amlci; odrešene zemlje: posl. inž. Jakob Ajamesl. NA VOLITVE! LDU Beograd, 26. maja. »Pro-Kres« piše na čelu lista: Izjava, s katero je zahtevala vlada zaupanja od Narodnepa predstavništva, naj bi vsebovala samo dve besedi: Na volitve! OGRO2ENA UMETNOST. LDU Beograd, 26. maja. Ker se Je dognalo, da nove državne takse onemogočujejo razvoj našega umet-niškega življenja, zahtevajo Interesenti od ministrstva za prosveto, naj pri rmnistrstvu za finance posreduje, da bi se vsa državna gledališča. umetniške prtreditve in razstave oprostile plačevanja takse, za kar se navaja kot glavni razlog, da se umetniško življenje v Jagoslavffi vedno bolj razvija ta da so vsake omejitve škodljive. KOPALISCE LIPIK. LDU Beograd, 26. maja. Te dnf je bil predložen ministrskemu svetu v rešitev predlog ministrstva za narodno zdravje, naj se kopalfšče Ll-pik podržavi z odkupom od sedanjfh lasrnikov. CENE PADAJO — V OSJEKU. LDU O«|ek, 26. maja. OsjeSki mesarji so sklenili, da znlžajo cene mesu za 5 kron pri kilogramu, kar utemeljujejo s tem, da so cene živini padle, vsled česar so rudi sami primorani, znižarl cene mesu. MAD2ARI IN MIROVNA KONFE- RENCA. LDU. Pečnh, 26. mala. Po vesteh iz Budimpešte se Je madžarska mirovna delegacija razšla. Niene posle opravlja v Parizu madžarski poobla-ščenec Praznovskv, ki le rudi vr-hovnemu svetu izročfl odeovor madžarske vlade, ki vsebuie nove popo-le in zavlačevalne namene Ma^ža-rov. Ne elede na to, ali so se Madžari odiočfli, sprejeti mirovno pogodbo ali ne, se mfrovna poeodba ne bo spremenfla. Odgovor Antante fe bfi PraznovsVemu Izročen v toreV 25. mafa. vendar pa nfeeova vseMna §e nf znana. Madžari Da čhndatie bolj izfirobliafo simpatije prt Antanti. BELI TEROR NA MAD2ARSKEM LDU Beograd, 26. maja. Kakor Javljalo iz Đečkereka, prinaša »Banatski Glasnik« poročila iz Budimpešte, v katerem pravi, da na Ma-džarskem besni bell teror, kl ga Iz-vajajo Horthyjeve čete. Madžarsko vojsko sestavlja troje vrst vojaštva. Prva vojska Je sastavljena z dovo-Uenjem zavez. li najemnlkov ter iteje 55.000 vojakov. Drugo vojsko tvorijo madžarske čete, kl so vedno pripravljene in je njihova naloga, da onemogočujejo izvrševanje mirovnih pogojev. Tretjo vojsko pa tvorijo strahovite čete crne roke. ki so pod vodstvom madžarskih plemičev ter vrše zločine nad delavstvom in Židi. ceho - slovaska narodna skupSćina. LDU Praga, 26. maja. (ČTU) Prvo iz voljeno Narodno skupščino je danes otvoril ministrski predsed-uik Tusar v prostorih bivSega »Ru-dolfina«. Zbornica in tribune so bile ROSto zasedene. Ko so se izvršile formalitete in so poslanci podali za-obljubo, je sledila volitev predsedni-ka poslanske zbornice. Izvoljen je bil dosedanjl predsednik Tomašek z 260 glasovi od 281 oddanih glasov. Po zaobljubf in kratkem nagovoru, v karerem je predsednik pozval po-slance brez razlike strank k sodelo-vanju, se je seja prekinila. Ko je bila zopet otvorjena, so bili izvoljeni ^tirje namestniki predsednika, med njlmi nemSki socijalni demokrat dr. Czech. Nato je bila seja zaključena. Pri volitvi predsednika so Nemci glasovali za Tomaška, a Madžari so oddali prazne glasovnice. LDU Praga, 26. maja. (CTU) V seji, pri kateri se je konstituirala zbornica, so biii nadalje izvoljeni za podpredsednike: agrarec prof. Ho-raček, socijalni demokrat dr. Sou-kup in narodni socHalec Klofač. Med zapisnikarji je tuđi nemški poslanec Dominik Loew. ITALIJA NSKA POLITIKA, LDU. Pariz, 26. maia. (DKU ) »Matin« prlobčuje intervlew z itali-'"anskim mfnistrskim Dredsednikom Nittijem. v katerem ta zanikuje, da bi bi! kdai vodil politiko, ki naj bi osvobodila Italijo ameriškeera žita, ancleškeea Dremoga in franeoskesra Meleza, da bi se dobavliajo vse to blaaro iz osrednjih držav in soviet-ske Pnsiie. Tuđi je neresnično. da bi mislila Italiia v oriientu na kako samovoljno ekspanzivno politiko. Italija ravna loialno in sporazumno z zavezniki. Nazlranje Italije srlede te točke je morda različno od zavez-nfSkejra, toda v stremljenju, vrniti •^rientalskim narodom mir tn blaeo-^tan»e. vlada edinost. Nitti Je končno oovdarfal. da so vsf oni. ki mu očitalo separatistične ideie ali ćelo de-ian?a. na napačnem poru. ST, GERJHAINSKA MIROVNA POGODBA. LDU Pariz, 26. maja. fDKU) Poslanska zbornica je v današnji seji z dvlgnjenjem rok sprejela st 'Termalnsko mirovno pogodbo. Gospodarske vesti. — g Promet s Čehoslovaško. Radi nospešenja prevoza trsrovskesra blajra zi ^©hoslovaške v Jucroslavijo, Italijo, Trst, 8vieo, Francosko in obratno je čehoslovaška v sporazumu z avstrij-eko železn^ko upravo ukrenila, da bo-4p vozili direktni tovorni vlaki. Glavna postaja za izvoz iz ČehoslovaSke v Italije Svieo in Francoeko bo v Budje-jovicah. — g Ceflcos1ova?5ka in izvoz lesa. TCađl pad^n^a franeoske in italijnnske •levize v Svici in dosti stalnega boljša-nja, praSke krone je prišel češkoplova-^ki izvoz 1e«*a v preoeišnje zadrege. Veliki dohički. ki so bili svojCas izkal-iviiUrani za izvoz mehkesra rezanejra 'esa, 8o skortj ponolnoma izeiniii, ali na se je pokazM ćelo — deficit. Oni sklepi. ki «o bili napravljeni na pod-'icri oene 140 lir (českoslovaška oddaj-na ro^t^ia), ki jo je svojl^a^ določila uvo7n?< l-omisija in ki so vefcinoma še •^etzvrSeni. ne vr*eilo nri sedaniem kur-'u niti 420 nraških kron ln sklepi e ^ran^nn fl70 franfoskih fmnkov v <3tr c^Tiroru oziroma 145 fr. fr. oddaj-^*\ nostria) le okoli 5f>0 praških kron. ^oleg teci Je treba povdariM. da ni*=o -y\*\ v«i p^lepi Be realizirani, ki so bili ^klenjeni na podlasri cene 110 lir za kubik, kamero je gpo£etka izvozna komiei-iq določila. Prtstopafte h 99-ln0D-sloocnsm matfer! Hproolzaclla. t A^rovizftcUat Gospodarska zvesm v Ljubljani, bode dellU dne 27. majn&a 1920 sladkor na člane, ki so že oddali svoje sladkorne karte (izkaznlce). članl, kateri le nlso oddali sladkorne Iskaznice, naj ne-m u doma to store In jlh prlneso k Oospo-darski ivezl (Dunajska cesta). 4- Tel€>dje meso. Od Vnovčevalnlce za živino in mast v Ljubljani dobili eo sledeči mesarji teleta: Leben, Prepe-luh. Bizilj, Selan, Janež, Dolničar po 5 telet; Ham Mati ja. Ham Marija, Javor-nik. Zajc Ivan. Ocvirk, Kocjan, Petrifc, Rihtar ml.. Pichtar star., Prezeli, Zu-panMč, 7*sanjar Jože. Žganjar Anton, Novak, Skerianec, Jesih. Kočar, Prime, <^ešok, Cernivec, Dolniftar Jožefa, An-žič Ana, Novljan, Cuzak, Skrajner, Sraolinn. Žabiek, Ahlin, Kaatelic, Bre-reljnik, Gospodarska zveza po 4 teleta; 9me, Sasrmeister. Južna železnica po 2 teleta; le Janeiič Ivan je dobil 8 telet. To meso ee bo prodajlo v petek in bo-boto, t. j. 28. in 29. t. m. Kilop-am sprednieera mesta 19 K in zadnjega 20 kron. Vsaka stranka dobi največ 1 kgf. FrančiSka Malcen roj. 12. decembra 1K98 SuSJe - Po!?5nfk okraj Lftlja. Služila Je do meseca marca t I. v Mlrn! na DolcnJ-skem hale x>r\ sorodnikih (Imena dotiCnfh" nernanol \n začetkom na do 15. aprila t. L \f bila v službi v hotelu »Slon« v UublJanL Ce ve kdo za sedanje nleno bivanje, prosimo, da se to naznanl proti nagradi 100 K na upravnf^tvo pod »Polzvedbe 3722«. IzKubHeno. Včera! zvečer se Je Izjhi-Mla *a ZaloSki cesti vozna plahta In vrv. NaHlte!} se prosi, da Jo od da na Cesti na KodeHevo St. 8 pri vratar ju. Pn«rr«»$a se iz niskesra nJernTStva Anton Vrtačnfk t««6 leta rofen, od?el fe za-^eft'om vo'rte k 27. pe?pa"ni v L|tTr»!1anow Kdnr b\ vpdel Vai o nlem, naf spo-^či n!e-«rnvf soT>r^«rJ Aratf Vrtačnfk, Ora6 le hll. ?tev. 5 v o**'^ T fHt«. nf«vn? urednik: Rasto Pastoslemšefc. Odcrovontl urednik: Đožfdar Vodeb. Tovarna cementa v Ziđanmostu je zmožna izdelati dnevno do 6vaKO-> nov portlandcementa in je ves izde-t lek pod strojro kontrolo zato postav-. Uene^a tehn. ravnatelja ter ima ves izdelani portlandcement nad 507o: večje jačine na pritisk. od avstrijske-ga inž. in arhitektnega vdruženja Id* ta 1907. predpisanih norm. Vsled nastopajočih javnih del v betonu, železobetonu L dr. se Je ravnateljstvo tovarne odločilo služiti s cementom v prvi vrsti vse stavbeni« ke. inž. podjetja za železobeton ter za javna dela, katera potrebuie —» Deželna vlada za SlovenUo. — Za temi pa pridejo na vrsto razna dru-ga podjetja. ki izdelujejo stresno opeko. cevi itd. in preprodajalci ce* menta. Ravnateljstvo tovarne prosi, da vsa stavbena podjetja, katera so vi tekočem letu jemala cement iz to^ varne cementa v Ziđanmostu, da javno izrazijo svojo zadovoljnost lit nezai!ovoljnost o »zvršeneT. delu ▼ betonu in železobetonu, ker nam Ie mnogo ležeče na tem, da se izve o kakovosti tako potrebnejra cementa iz domaće tovarne. Sosebno apeliramo na inž. podjetje Kassal. KoniK« Accetto in druj?e Iz ćele Slovenije, ker je ravnateljstvu premnoiaro ležeče na tem, da slovensko podjetje ob* drži svoj renomć. Da pa bi bili v moči 6 vacronov portlandcementa res dnevno izdelati. potrebno je tovarnl dnevno poldrujrf vaeon kosovneea premoga iz Trbo-velj in prosimo vsled tejra vse stav-, benike ter Inž. stavb. podietia, da zaprosijo pri — Deželni vladi za Slo-j venljo —. da se nam ta količina Dro-, moga nakaze, ker tovarna že sedal skoro dva meseca zbo? pomanjkanja premosra popolnoma počiva. Ko pa bode tovarni ta količina prentfojara za-sijairana, zamore potem postreči s cementom vsem, medtem ko v pro-Mvnem slučaju tuđi niti najmanjše naročbe ni zmožna IzvrSiti. Ravnatelfstvo tovame cementa* M11L ROZMAN. * Za vsebino teea spiaa fe oređnt* itvo odffovornn knlikor doloća zakon. ftitbthlM (Kopierpfessc) velika »c ilUHlItU proda xa 4C00 kron. Naslov pove uprava Slov. Naroda,_______3757 nrari« m dobro obra«|«n bilard. trn PrOOi K igranje na obe ttani (Wende. brett). Kje, pore oprimiltro Stovai-skegt Naroda. ^™2 Rmiir n N fH m R jnHH tiiiifm nJMu um ^ddam po 22 kg. Ptemene ponadoe na Fuk MarlHeft, UaMJiM HMle, ^^J; 8kt ilk* m._______________9W oi ehov« ga teta in luedcnca ia iedlinia) se proda. Potsve M V Hilflfrt **+ UJOJ Ciitt It i. W MbiIl Mire aiMtiTi t. 8t I Blltr, KlHL 3742 IrflMrffM Uri >»mad po 80 vin. niiilUli HU plavaa (Schwtmmer) po 40 vin. nudi ol taaaac v Rtffa^> _________________^^ 3740 m. Nfii " priveaovaafa trt ln ta* •H|! dnega drevj« dal)e Mi razna temena prodaja Jetip OritaK. IJlMjaaa MliltHCeft cctta %. 3000 m r utro w s^ v dobrem stanju Punudbcpod »■•tora* kate mi* na upravnistvo Slovenskeca Naroda, _____________m\ fj* malo ponoiene mnpadit m. obleka, p«vfti»lktl t.4. » odnble di ake ln (evljf *L i m 4". Votm se •temi to 1,1. aadssf. Itv« •d&r-ft nra. mm Pr* r mmii sini Jim" Ogledi M Bftitffc« M. 3786 fcfczn wk taiA ■ n]iB1 (Hi 3796 PRM S HR URI Q flflR flH *• nicB«cg« ^ns> nwof pvfi w^fmwwnm Itvo Slovcnskega Hnoda._______3771 bnfsM msjbJm tM4 sjrt «i tob-pHi| PMNffl d\on Stan cer-*ev pri Kotevitt. Ccim po dog v^ru. Poitvc ae 9sttMnt pri leva #ttp#tvttstt trmii stt frsssM Wnwt 1136 ORMI WKm m m koajtke nk k'tpiao, cnrjB ga 65 uircajamo r. DftHtteo I« ba^IsMIl sfl. Uprava ■assss JMsi^1 IJrt^ng* 39Š3 Konj • dirka? ■nj sngMPnj^njL HBRiflr)6b Bnjvongiiv _________ 9*\f* 3773 Mm d bro onranjeno piotko kolo M in Stmr ptttola. PoUvc se ■stai sto Her. li. I, nstsir. 3779 k| fcnfc wot ■• otnatc osi ln pere sa ■n HH gradnja tetak, Istot m nov msasrakl voi aa nefsnHi se eeno pro dasta. Jeraej Piraat, kata! Jarst psHa osertale. _____________3780 sj za tak«*| dobra iivll|a sa na m dom. Naslov pri apravnl^tvu Slovenskefi Naroda. «790 25M mm dUrrf Ž^Tu- voaAm d«>vol|i«Jem cmo na proda i i Dm«|n Twfli )e n»t>Mdat p-» vngons •«€»• vola« pio 13t K U Vakov ni. tmrik ln drag. Cam 3798 PlNil |SI hIiIM »ceev. Natanč neje se polzve na ižanskl mitnid. Inda M ve^J* množina orlstnej^i, do* rIM K biega doltniskega vina po orimeml ceni. v sodih od 56 l'trov na dalje. Pojasnila daje a. Tadk, IJsMfaaa. Zaleika cesta 15. 3791 HiTii»ii!i"iniriiSi~ AdoU We as, Iltar llftfrtoa, Br-wnffcn, ________________3784 ke, pove upravnlltvo Sloven kegs Naroda.________________________3785 VMiaifl fi 2 Kva!na strofa »Singer« flMHi B 3 onnare a predali ena )e vi>o^t, 2 postelji na prresa, 1 kolo St. JOeba sasfttje 17. sritHtje, 87781 IKn gaiten talarico ii alarm. 8t|. Kmgfl, Sgfrob, IJloa M. 3728 ma lalhiiK a Upi s" ^ism^ne ponudbe na seltal pre4al *t 17 Ljamaaa, ^ 3801 •pnlm tninlioa uMm spretne ga Zeleznintria, sUrejio moC pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na upravni« Stvo Siov. Naroda pod: .Vestasst H87# ___________________________3787 lait mm l^r^i isi rlOOkt Cesta aestal tog II ti. 3724 mi R Prti« i Itihu Mk katero zna kuhati. PoUve 88 S«. Jitobl asftrctjt 28, t trgtt InL 3777 pov ut ______________________________362£ Prodam konja žriDtas^r1^«. pohlevna žival, kostanjeve barve, pinc-gavske Čiste pasme, pripravne*;« za težke in za lahke vožnje, radi pomanjkanja prostorov za primemo ceno U gospodarju, kjer priđe v dobre roke in ne trpi pomanjkanja. Kje, pove upravništvo Slov. Naroda. 3746 v veeji množini ima na prodaj M. Vrbovec, agentura-ko- misija - Import • Eksport Beograd, Zeleni venac ti. Nasnanilo. V zadnjem času se razširjajo laž-njive vesti, da trgovina z mešanim blagom na Starem trgu lla ni moja last temveč last Marije Teran. Naznanjam p. n. obČinstvu da je Manja Teran samo moja zastopnica, ker meni ni mogoče biti vedno sami v trgovini. To javnosti naznanje. Mara Brezigar, trgovka. Kupi se se vsaka množina suhih bnkovih de*k v debelosti 20 mm, dalje bukovi hlodi zimske sečnje, tranco oddajna postaja. Ponudbe na upravništvo Slovenskega Naroda pod »Bukovi hlodi* 3605 Nudjam najjeftinije: Ulje za dlselntctore, holom as, sumpor za vinograde« jestivo ulje, octene kiseline 80o o, ikrob, kavu, datulje, smokve u vijen* cima, svljeSe, sardine« Hz-aba-dee cigaretni papir I drugo. U?;te motim s'att na tvroku: Bert* hotd Neumann, Zagreb. Poslovnica : Ilica 73 1. Tel. int. 277. Brz. nas!, tngros. Izredoa ispa nriliKa za Amerikance! Proda se novi hi?a v lepem kraju Do-leniske ob glavni cesti, bliiu železnice, z vodnjakom in drugim! potrebščinami. Poleg niže se nahaja tuđi ve* rodovitne zemlje. Htša je pripravna za vsako obrt. Cena po dogovoru. Interesenti naj se obrnejo na Anton Kraftovec, St. Vlđ pri SUčni. c698 ČEvljćrsko smolo, apreturo, sivelne stroje, ko!omazT strojno clle, mast za usnje, vazeiir.o, kremo za Sevije, loščilo (biks), plavilo, Crnilo, ntastnec (Feder«.), cker, žeiezni lak« sadrs, i katran. nudilo iivoiapros.o Chemiichc Produkten - Fabrik Graz, Karlauestrasse 5. Mestni pogrebni avod v Ljubljani. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskre-noljubljeni soprog, skrbni oče, brat, stric in tast, gospod trgover, dne 27. maja 1920, po daljši, mučni bolezni, previđen s tolažilisv. vere mirno preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo t sobotOf dne 29« t* m« Ob 2. uri pop« iz sanatorija „Leonišče" na Zaloški cesti, na pokopališče k Sv. Križu. % Blagega pokojnika priporočamo v prijazen spomin! V LJUBLJANI, dne 27. maja 1920. franci, Lidl, Milaa, Baci, sinovi — Meleniia largi roj i Kham, hči. — Helena Kham, soproga. — Mlci Manr roj. 1 Rliam, sestra. I V*i ostali sorodniki. IMfAttlllfi m«A ni veHto I ■•Jp AHMUA MUMt, I nHIHinS VIDI »■■■■*' Potlmtfc«: JarttKm ti. » te- i IIIIIIDd lili !£i^ip!n^5r»It^ hrvatska, dalmatinska razne vrste i hanataka na httv od 50 1 dalje I te stara moslavačka i vitttelinska vina a bocama. . I Izurjen H stavbni risar te takei sprejme* Pismene ponudbe s prepisi spričeval naj se takoj pošljejo na stavbno tvrdko I Viiiem Treo Oosa>o3veUkfi uttca Hmmmkm IO. ^_____________________._______________J Išie se! liie se! Pisama sa MOderao plsanltke epreme pr. Marsaaa „TIMEX" Zagreb, NfkolKeva ulica Stev. 8. Točno in na kratko dobo dobavna velika partija strojev za obdelovanje lesa in železa, valjčnih polno-jarmenikov, cirkularnih žag, trakovnih žag, strojev za oblanje, žagnih listov za jarmenske in krožne žage ter pil, stružnic, Schopingovih strojev, vrtalnih strojev, precizijskega in grobega orodja. Točni stroj i po stalnih cenah. Krasna nraetBiška raprodnkelja v veA tervak ZNAMENITE OBOHABJEVE SLIKE PRUZI TRDiARJA USTANOV1TELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOST! BBaBBBBaaBaaaaaaaaaajBaaaaaaaaaBBH^^v^^H^^H^^^^H^BMHi^^^^^H^^H^^vai^H^^v^PHiH^B^^HBBa^ Visoka C8 cm in alrofca 15 o» f «al-lcpii okras vaake alorenske hlie. Ta reprodnkeli« je aploh aaHopti ia naj-dovržaoetia kmr jih Imamo SlovencL Cena s poftto kron 8.5O fffll. KBJSSBRHfl f LJDBLJAHI. PRE-SERHOfffl dl. H. 7 trda, vsako množino na mero kupi AKoizlf Plansteiner V St Jar Ju ob Ja i. i*l. 2984 Httdlm j HonapljBP. matvoz (špago) za vezanje vreč iz I Beograda kg K 52-—. I Vnpniem Ivtaale vrete. I Gjorgje Grujić Beograd piletina uL 15. | BVB^B^BVPaVB^BBBiB^B^BBBVBVa^B^B^^H^B^B^B^B^B^B^B^B^KV^Baa^B^B^H Irt tmpjn se sprelne takoi v tiajne ddo. Mašm teaUu«, IIIMIU ML tlt HlMlMI 9277 Usnjarna V M«)waadH, brez konkureoce z ob-lirnim prometom odda se vsied rod* binskih razraer za veC let v ■■!•** s predkgpno pravico. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 3794 Prodajo se sledefi vinski sodi v najboljem stanju in sicer: 2400 1 dv* komada, 2000 ! eden, 1760 1 eden, 449, 361,346, 246 1 po eden, vsi ovinjenl ^wcingrttn\ franko postaja KrŠko, nadalje sledeČi: m- movi sodi: 2565 I. 247 1. 250-5 !, vsi štirje od postaje Ljubljana, v dobrem stanju, vse z* dnevno ceno. K|e, pove uprav. Slov. Naroda. 3745 M. Vrhovejc fte)#flve)eli Sftle^l v#sao fce\ tt prevzema rasna irffovska posredovanja, zastopstva Ltd. lilem gospodično ki bi imela veselje do vzgojeva-nja mojih treh otrok, v starosti 7—10 let. Reflektiram samo na tako, ki je inteligentna, značajna, zdrava, ima veselje do go-spodinjstva, in umeje navaano Šivanje. Otrod so zdravi, nadar-jeni in si žele vzgojiteljico, fcf pozna otro$ko dušo. Dobra hrana in plača. Ponudbe pod „Prf-lateti mravt 373O*4 na upravništvo lista. 3730 Izvlečke (extraits) za parfume in mila eterična clja In druge kemilu lije dobavlja točno s skladišča na Dunaju v naj. boijsi kakovosti Frieairtcli felte Wetaa\ Wl—, IH71. »le^^^B^^^B^^B^^B^^BBjBJ|^B9 ^F vP^BaB^Ba) BlB^BBBF^B^By B) Bluza pariSkih, gotovih i po merl, ženskog perila, ženskih prsluka, keceljica, kragnica, džepnih maramica, markizeta najfinijeg, belog, u bojama i vezenog u najmodernijim desenima, batista vezenog i u boji itd. itd. Praiajaiavtfeiiaijt! Kutamdii iWena! i _ i Prodaja lesa. Pri podpisanem gozdarskem uradu se bode ponudbenim potom prodalo 20 vagonov rezanega 4 m dolgega srarekovega in jelko-vega lesa in sicer: 10 vagonov iz gozdnega okrožja »Rakovec*, skladišče v Vi* tanjah pri Celju (Štajersko) in 10 vagonov iz gozdnega okrožja »Crna" na postaji Prevalje. Nadalje se proda ponudbenim potom iz gozdnega okrožja »Legen* pri Slovenjgradcu 1300 m8 stojećega smrekovega, jelkovega in bukovega lesa. Natančnejša pojasnila so na vpogled pri podpisanem uradu, kakor tuđi pri grofovskem gozdarstvu v Vitanjah oz. grofovskem nadgozdarstvu v Crni pri Prevaljah. Ponudbe je predložiti do 3L niaim itlO ia II. uro pri wGlavnem poverjeništvu ministrstva za agrarno reformo v Sloveniji v Ljubljani". Ponudbenik mora v ponudbi izrecno povdariti, da so mu po-goji znani in da se tem podvrže, ter da pozna kakovost in mero lesa. Oozdaa sprava grola VIioiim Tbara« aWlana Kapla (Kwifco), [ I ^^| ^^H I ^^^B^Z|a % ^^'^B^B^^B^B^B^ ' _ JU6O5LAVEBSKn TVORNICA ELEKTRIČNIH STROJEVA a D. «ioiavi,rra^RLovAC KARLOVAC. ^«»»"«^« PRIMA HA'POPRAVAK •*•*• ^«8 ** ■t električne strojeve sepetoill I |iflM GRADI "•- ^- ^- ^ ejejrtroinotopc. ilmtevf I trtns^ormatora. t - •»' ' PROJEKTUJf »tZVAD Jrt eJekirKoe centnte M flra^ove, sela I dobra» UubUanska kreditna banka v Uubllanž Stritarieva ulica štev^ 2. OfUtiUka glavnica 30,000.000 — kron. ilifimi1 fondi 20,000.000-— twow. Podružnice v Solitu. Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici Čedu, Mariboru, BorovOah ter ekspozitura v Ptuiu. ■er sprelema ~VB vloge na kniiiice in tekoSi raiun proti ugodnemu obreatovanJM ^^^^^^^^^^^^—^—^^————-—^^^—^^^MBM^^^IliaaBBalBBBBBBBBaBaBBaBjBBBBBBBBaBJBaBBBaH KiHNil« in predale vse vrste vrednostnHi papiriev, valut in dovoliuie vsakovrstne KREDITE ____ _:.__ __^^_j^__^_^^^^^^^M,M^M^^,,^M^^1^t^^^,M^,tj^^l^j^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^.^__^^„^^^^M^^^^^,M^MM^^j^^^^^jjjjBj^s^sBBBa^BajBJB^BBBBB^BJBaB^BlB1 la^BiBUUBt ^mtmMKm Za kmm** đti o