STEV.hJBUMBER 38. dblavbes vvuMK1 w 1 ' V ANGLIJI - • ♦'M < «v? um v ■ ■ h >» ,. London, 13. febr. — Angleški por l Mn on t jo dano« začel aopot zborovati. Ramsa? MacDonalrf, vodja dalavaka skupine v zbornici, ja naaaanil v imenu atraako program sa to eaeedanje. Dalavaka stranka zahteva da. vek na kspital aa odplačevanje vojnih dolgov, odpociv angleških 6et la Poreaji prispetje ruske sovjeteke vlede, sklicanje svetov-ne koaferenee aa revizijo ver. sajleke .mirovne pogodbe, misijo ustave lige narodov, vprašanje Mosula naj ee reši na novi konlerenei. Nemčiji nej ee odpusti odškodnine ln deflnitivne korake ea splošno raaorošenje. Heriin, 18. febr. — Nemška vlada je sooči poslala ostro noto Franciji, naznanjajoč, da nemška vlada ne mere prejemati odlokov tuje vlade glede evobodaaga gl-Hanja ministrov na nemškem oaemlju. — Nota je odgovor na zaključek ireaeoeke vlade, da neaOki ministri ne bodo smeli vet poselili Iluhre. Predsednik Bbsrt m4ycVraj poeetil Kerlsruhe ia V javnem gftvoru posival navseče, aaj stoje fvtsto na atrani nemška republike ▼ '?froloaalnei* ekonom* »km boju I Fraurijo, * Ministrski predsednik Cone ja naprosil .parlament, 'JuL podali vladi diktatorišno moč v sedeveh bojnih ukrepov napram France, som t Ruhru. Onno bl rad Imel tskino oblast kot je Imd Vttlaoa t Ameriki aa Čaea vojne, da bl lahko veak čea razglasil obeedno stanje ln druge ovadbe, Socialisti v zbornici ga ee temu uprli, li lColinft javljajo, da te je generalni bojkot Francozov realiril tudi aa Bae*. Trgovci, kavarnarjl ln goatllai-Čarji nočejo vel etrečl francoskim vojakom. Frsnoosi ao nato vlomili v hotela In kavarne ln Ugnati goste na eeeto. Na glavnem trgu ae je nabrala mno*i<-a Nemeer ln Frsneoai ae m zakadili v mnoši-00 g nasajenimi bajoneti la pri* ljudji w3y Belgijske čete ea včersj zeeodle Weael hi Hmoriek aa upadal Bdsj pa o njih reaničneeM. Te ve- •ti sf realne, take daleč Kot ss-šejo — ampak peveja pe le pel resnico, druga pelsties Je pa se-inoldini, V vfitih ni povfds* as reeniee, da je Ktiaija tako efl< aešna, ds je Utko prevešati bU-go na pr. šlU ie krajev, v katerih je ebrodllo, ? Uke kroje, v keterih raaaaia lakota. Ia lin^ij® ®® šiu v diatrikte ob Volgi, v ka-terih ljudje kradejo, je fckstl veroke v tem, da Bualjs al ImsU pravim pravim^ šelaznilicim omreJ- ila tema le oetalo, je bilo n niše no v vojnem lasa. Tleti, kl so obleka- 41 #jI. UjsSKeJ^ es Upniški sistem nahaja v veUko )>ol|. lem staaja, kot je bil ob lesa, ko gs je prevseU eovjetsks vlede. Ako koše Ruelje ekeietlratl, mo rsavešatl resae produkte. Da i* vaša blago In prod tik t *y mora 1* meti kupovelno moč.To pomeni kredit. Ko 00 j* pet let dsvile "civilizirana" vlede, mors leva-lati lito,# ako si kole nstvsrltl kredit. JMjs adej as more ae drag našla kupovati na tojeaem-eklh trgih. Zaeas je, porabi ae|taj ea lokoma tlve, kl ga prejem ss Šiu. Te lokomotive pa Rusije petrebaje te rboljšenje tranepertaega sistemu v Rusiji. Kajti še iaboljša trans-porini aftgoa, jI bo mogoče de-valati Uvel ? sapadne pokrajine in esssU, r kaUrih rs ms je lakot.. Ako bi Rosi ja persbila vae svoje lito se nasičenj« sestradealb, tedaj bl bili njeni šeleanilkl tiri kmala asbsaanl. Poalediee Ugs bl bile, ds kl šrmsln zastali S Klik eija ia trgovina. Tema bi slediU velike broepeeeUoet, katere šaU vel earistlšnl elementi, da bi lah ko riberlll v kalnem. To ao pravi U aa kratko reclo-leni varokl, eakaj Roaija levata lito, deairevae nekatere kraje le agraU lakota. Ako bl Rusije po-okusila vee doma pridelaao Mu poslati v kraje, v katerih raasaja Ukota, tedaj M bile te valje gor j« kot Ukota. Farta, 13. febr. — Frsneoai de. lsjo priprsttv sa ^fplslnl isgoa nemških delsveev Is Ruhra, sko ae bo kmelu konce štrsjkov. S1U Hjo ss tudi govorloe, ds FrsaelJa mogoče napove vojno Nemlljl, da bo pstom kenee proteetnlm notap Is Borilne ln bo ImeU franeosks sftisds prostejše rake as zasede* nem ozemlju. Dablin. IS. febr. — Znana re. pobličeaska vedlklJljfV Merf Ka« Sariaef je MU sopet aretirana U vrleaa f eepor. Prijetih je Hlo le vol dragih rohelev, kl ea na eama, da ss r svesi e umorom surega 0'Hlggiaee, očeta mini-etra netrtfMS aedev, Id je bil všerej ostr*liea v svojem eteao* ven ju. Oaerllaka vajaa med ro* po kliče ni U četemi Svobodno Berila. — Bgea Reiamano. dr-lavi jan ČeMevakije, je Ml 11 t. m. obsojen na i» ",šj*t miljonov mark globe la SO dal eape ra. k*r ie ae jamom pro.t/,ra re* kol, ia ao Nemei "največji evUj aki psi". Sodnik m« jo rakelt "Brala, de eta v Barliaal Ce M ki J takega rahli v Perlaa o Fraa-eosih, vas hI nktrpli aa keae," Chicago la okoliša i V četrto* jasno la mnde. Mošni eeverooza padal vetrovi Temperatara e zadnjih S4. arah« JMtfrfšja W, aajniija II. Solaee Uide ob «»*, zaide eb IM Ritki kaetj« obrsžsjs hrbet cerkvi. ' >rv mm P- N BITI V Malikl podirajo cerkve ia jejo avoacve ur m skapilek ku- _____M MTBVA, DA «1 ZLATO ZZBOCl VLADL Moskve, Sovjetske Rusije, It. febr. — Kotaun»tišn« i* proti-verske propegende je konŠno pri-le le osvajati ruske kmete. Po po ročilih, ki so jik objaviU noskov-ski listi, so kmetje v mnogih va-eefa odpravili bolllai praznik, v nekaterih krajih ao pa dejaneki pričeli podirati eerkve. Leeene bogom olilnioe porabljajo U kurivo, zidane pe u gradbeni materijal. V okrolju Buaoluka m kmetje več vasi sklenili prodati svonove In u denar, ki ga prejmejo, kB-plti konje. V Borisoglevsku eo kmetje prodali val cerkva aa javni dražbi ia M skupiček so si naročili poljedelske stroje. "Pravda", ki beleil U poročila. zaključuje: "Ker torej tadi kmetje ne marajo vol u cerkev, je las, da preneha farne, ki eo na-aiva 'živa cerkev', 'delavska cerkev' itd. Čas je, da likvidiramo cerkev ia vero. Mi ne merama sovjetske cerkve. Cerkev mora iti a Belega pou, ker ovira kulturo." Moskva, 11 febr. - "Svobod-na delavska cerkev" je objavila •pel na vu vernike v Rusiji, da naj prostovoljno izroče vu ur-kvcne zeklade in ptecstva vladi v evrko, da u odpravijo poelediu lakote. '"Svobodna delavska ur-ksv" kakor "»ve cerkev" prod-aUvlja rezkolno gibanje, ki u je pojavilo v Rusiji po revoluciji. •rebrne omamen to ia ikono (ki' pe) ter druge dregoecnostl, Id so Jih pristali stare pravulavne eerkve poskrili lansko leto, ko je odredila uplembo eerkve-nlh bogastev. Vlada ja dobile le deut miljonov sletih rabljev, kar je le drobtinica reanilnega boga-etva, ki ga pox»dt|j*rueka cerkev. Apel pravi dalje, da noj verniki poberejo avonove la jih porabijo v indu »•nvksrjet ianev«-i Ui. Novi goveraor v Torka je edredU ■OkUhoma Olty, Okla, - Oover-ner Jeek Walton jo povedal od-s, de u ne strinja $ prenapete-U hočejo ljudatvu ukasoveti, kej pd je, pije, knko « oblači, BO amo kaditi Ubeka Itd. Mfisiiivnu V9HI Jt vpv|Si onsigaraue poeuvo. ifovorner ob tej priliki rahel« "Vstirel jo bom BokejfSeau ene pot Je, da IU priprsvijo do toge, de poeUve podpišem. To M storil, ako bi prepovedala prodajati cigareto, smotke, tobak u žvečenje, tobak u noalanje In C t u žvečenje. Nn to bi u pa ■li ia drlava Oklahome. "Že odej teši preval opreelv-nlk poetov plele javnoeti. Proki-iticijoniški emendment naj u po polnoma izvede, preden u sprejme le kateri opresivnl aakon." s New Tork, N. T. ~ inženir a imenom Kampson, kl U je vrnil rednjl teden ia Afrike, pripoveduje, da poročila o ocene .. - - ... « aik velikanskih živalih v morju Francija »"urava obdržati nlu prsvljlu. Na zapadnem br* gu Afrike od Gemhlje do 8lerra Leone poznajo domaN ribiči er» jaike atvore, kl N navadno fO-ka^jo po aolnčnem aatoau la voli«,.....Wm iWki\ ii to vrele je 50 čevljev dolg In lau glavo kot konj. Nedavno toge je vod« vrgla na suho popolnoma tujo llval, kl tehta tri tone ln lau štiri nage ter veliko, plošče to glave a nim gobeem. Kiuir, nadzornik katoliške godbane akademije, je podal jev o ugrabljenju Cecilije, ulltcljiu godbe to ra redu Notre Dam (Naše ), ki Ima verzeli, na katere doadaj le ai odgovora,^ Po izpovedi Kana je sestra epa-sila nasproti aomeetone zaprt av-tomobil, poleg katerega ato atola tu ju ia tujks. Seetra ja opaea-vala oba veš ko eno uro, pa ja ae ture opisati, kako ata izgledal«. ',/ '. i). Ko jc učenka, katero je podu-Ševala, upustila sobo, jf videla šla, da po izve, kaj to poauni, jo je tajee udaril pe glavi, da u je V eobi, v kateri je bivala, ao kila opaziti dfcnamenja J»oja to b« tleh je letel« steklenica, o kateri se sodi, da je bil v nji kloroform. Kako jo nastal boj, ker jo je tu-jec udaril po glevi, da u je one-eveetfle,; je seveda la uganka, ki Rev. Kane meni, da u B« tleh Oplašeni bankirji to drugi listi u dali privatnim ' Urtike narja u "obrambo" njih iivljenj U lastnine pred "groznimi rdel- Balaaov j« dal pisma na pošto. Poštni inšpektorji U pozneje zasledili isvor pisem to on je bU aretiran, toda prod aodiičem ai bU nikdar to lapuetfli so ga takoj, ko je aegrosfl, da raakrtoka poštne nradaike, kl u dajali privatna umije nih oub dctekUv-agenturam. Balaaov je dalje podrobno razkril, kako u privatne detektiv-aka agenture pritlakale g intrigami in ponarejenimi grožnjami komunistov b« mnoge sakonodajal-| v državnih abornicah, da ao sprejeli zskon proti kriminalnemu aindikalizmu, ki je obetal agentu-toliko posla ia lepega aa- u je a njo agodUo, dar jena aa glavo. Več ar kuneje je prSl«. k sobi v neld hiši v Baltimorju. Ni to je slllela, da u je vel oeeb pogovarjalo o nji v sosedaji sobi. Govorili u "kot tujezemei". Po-memkovali u u o pet eto dolarjih odkupnhio. Na Otoni t «obi je aa^edtfa klobuk to vrhnjo sukno. Pograbila je oboje ia hitele ven bo uu-eo. Na ulici je arelala policftjft« Povedala mu ni besede, kaj u je zgodilo a njo, ampak rekla mu je, da naj pokale prvega evtomobll-akega izvoščeka, da u lafckouvrne v Frederick. Ko u ji-povedali, da atane voznina trideut dolarjev, je rekla, da bo voaniuo plačal rev. Kane, ker saaia ni Imel« vel ko enajet dolorjev. Ko u je pripeljal« v Frederick, je omahnila ▼ stamostsnski vsži, aa kar u je oneevutila. Tej čudesni zgodbi je rev. Sobo dodal gyoja modrovanja. ;fk> njegovem mnenju je bilo ljen je eeetra Cecilije delo nlkov katoliške eerkve, ker jo oi avoj l«e ožigosal gotove organizacije. Pripomnil Je, da bo utvar preiskana. > Pg tudi ameriška Jevneet leli, da sc ta dogodek prsltte. Ona leli izvedeti, aak«j ni b«*« policaju rasodela dogodek, kl ga jo d* živela, ker bi bil po'..... prijel ngrabei^ggj je lleaja bliso hiše, iz k toki«. ' Balanov je star 28 let in pravi, da je ata ruskegs anarhista, kl*je bil u carja Izgnan v Sibirijo. Detektivsko slulbo je pričel opravljati med vojno. Leto 1817! jI atopil v Socialistično-delavsko je imel v, člane I. W. W. Nato ja Balan^ Tkielovo detektivake postal "aktiven" v dveh komu£ Ko je opustil tajništvo, stičnih strankah. ^ je obdržal pečatnik, 200 formul O. C. John. lil poverilnlh listov u organizator- Bumaove detekth je, članski imenik in druge važne dejal v listine, U jik je pozneje egentn-puraluia, ko je pridela kuuja na Inflnen v glavi, hrbtu in drugih delih, bolečine v milicah, mrzlica in eplošna onemoglost eo nektara znamenja to bolasni. Kaj naj ae etori aa to? OeUnito v poetelji ali doma dokler ato bolni in vzomito ' ^ SEVEROVE TABLETE ZA PREHLAD IN GRIPO Ravnajte a« po navodili, kl H dob« v omotu. Cona S0c. Organov bb dihanje a« najraje prime In valed tega je važno, d« imate vedno doma pri rokah SEVEROV BALSAH ZA KAŠELJ Cena 2S in BO centov. Grlo j« večkrat bolno in pokvarjeno, pomoč dobite ako rabite SEVEROV ANTISEPSOL čUtf^hod in ^rat n»lMjlvih*b»cilo^ Om»1. rfn>«. M M. *jpml*i * tatonnk. vmw »"mnovm-1... jmujiu a^k. w. r. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA. 1 ■ ■ KAKO LAHKO POTUJETE V STARI KRAJ PREKO TR5TAZA $7000._ " MIT« TAKOJ ZA KMAtNILA H* ' " ' 'km .S EMU. 133 SECOND AVENUE, , NEW TORK OTT. v domovino I Igi HOVO uno, NOVE URE, ^lOVE CENE. Nittl svari 1 di niti Rim, IS. febr: — BlvM mluietr-ski predsednik NKU jO V članku, kl ga Je poelal Heeratovim Betom v Ameriki, pcevarU Združene d^ lave, n«J ae posodijo altf eeate vel Bvropi, dokler jo v veljavi voraajlaka pogodba. Nittl k upi rane pokrajino *v Nemčiji. .T! ItottjaaM parlausBt o4obrfl ra-pallaka pogodbo • Jugeelavtjo. Rim, IS. febr. — Bboraka je •»-dobrlla repallako pogodbo med I talijo ln Jugoslavijo glede Zadra ln tretje uno v Dalmaciji. ^ Luzor, Bgipt. — Otvevitov aa-počatene grobnice, v kateri leU mumija faraona Tntenknmeaa, ae je uvlekla radi prepira, kl je nastal med Anglslsm Csmarvonoss. kl je a pomočjo ameriškega ologa Carterja nalel nov grob, In p« egipčaaoko do, katera aakteva, da u vu aaj-dbe v grobnici izroče di lovnemu oaeju v Bglptm. Najvel «re u to, kdo doki stoto cenijo ae II mUjeaov vrednosti. Berlin. — Dne stavkali deUralvi __ U ml iS iw> tkkaje miljarde v papirju Htavkarji javili, da adaj tiakaje po ftO, muk to kole jo vaak daa kal Htt^jSijS mark trajala le par ur. je vladi vel sbnkaOno NJA" firf^ij (Nadaljevanje g prve ttraBi.) Ji® ^^^j^os^^^po M tura, ki u lovile rdečkarje. 7. Vodja privatne detektivaka agenture je iaul pečatnik la kav« čuka a faaclmllom podpiU Alfreda Wagenkneeht«, manags komate Ctovelaada, kl je Ml ta-krat begunu. Podple je dobil, ko je eden njegovih detektivov ukradel Wegenknerhtovo pismo te paltne škriajieo v New Torku. S pečatnikom je potom "podpleal" 80 grozi lnik piaees, katera je p«-slal (naasral vodja detektivake ture) dritovnemu pravdnik« Mat^ar Hojmu v Chioagu, bankirju dotaitim Mltchellu, Armourje, aodniku Oeearju Heba* Iu, pred katerim u je takrat vrlO praou prati vel komunletom, to pravdni- P. mm ¥M o- pm^M wum >> VSAKI MORE PRI NAS »▼a- mmž, ■MBUH I Ji,. J miljonov merk Nemca ponsrejenik gra-na jc bU, npiašitl na-b da bedo aadalievali NAJVEČJO, NAJSTAREJŠO IN NAJBOU POZNANO JUGOSLOVANSKO BANKO V ZDRUŽENIH DRŽAVAH, KATBRA IMA NAD ŠTIRINAJST MILJONOV DOLAJUKV BS0VINI» fcilB j« Kaspar State Banli 1000 Bloe Island Ave. la vegal lOsts sBee CHICAGO, ILLIBOl« KAPITAL $1,360,000.0* BANČNA TRDNJAVA JUGOSLOVANOV V PROSVETA GLAVNI »TANi MT N SO. LAWNDALE AVL. CHICAGO, ILLINOIS, Izvrievalni odbort ~v ' - V ■ UPPRAVNI ODSEKi hiJiibfc Vtami Calahar. »*4»r«M«Ik A»4r«w VUrkk, R. F. D. f, *m SI, Mil).«!, P«.. ,1. uj.ik KUuW.w T*rk, Uj»tk UUUk.,. ■^•JSM •i- V»grick, .rW.ik gU.lU JO« 2 Islostoim areem nsinsnjsroo sorodnikom, snaneem in prijete- -l Jsm tulno v ost, d« asm js nemila smrt ugrabila is nale srede nsm nsdvss preljuhljenegs sinčeka ROBKRTA LBBKOVBO v starosti 3 IsU in 16 dni, umrl ja po dvo-tadenaki mučni boleanl plučnioi, v nedeljo dne 18. jan., IMS ob 13 uri opoldan. Pogreb se ttt vrlU dne 98. jsnusrjs U Kile loaM ns pokopslllls Hv, Barbare ▼ Bridgeville, Ps. Lsps hvala društvu "Slap Paričnlk" It, W 8. N. P. J, sa dsrovsni krssni ve-neo v sadnji pozdrav nsiem sinčku, kstersgs član js bil v Mledin-skem oddelku, hvala Članom la članieam sa obilni sprejem pri pogrebu, Lep4 |taale botri sa daro-vsai vsass, Lepa hvsia sosedam In drugim ftcnskam, ki sta ml priskočila na pomoč v lasa Kolesni in ob smrti nalsgs drsgsgs sinčeka. kvala deklieem, M ste prille ia ss udslelile spsevoda ja nosile svete eratljiae v njegov ssdnji prijatelj-ski spomin. Is aakrat pata najlepša hvsls vsem sa trad la potrt- j vovsinost v nalft britkih urah. J Tebi ljubi na sinšek, pa flaliaio, ; počivaj mirno ia lakka aaj beda ; t*bl ameriške semlja, tvoj spomin ; bode ostsl vedno med nami ia* 1 lajoči ostalii Valentin In Prani : •ka Iraška vse; stari«. Feliks la i Budolf brata. Bridgeville, Pa. Najbolj!* ŽIVITE DOLGO Počutita ae 10 *>*) lat MMMMMMMMIMMMM > KONZERVIRANO ; MESO V KONVAH ; (sil takesvanl "Pikeee flalak" [ geial) narejen Is govjaga me- Pašnik Josip Stritar se prešel. v domovino in bo stalno bival v Rogaški BlatinL Drago plačana saupljivost. Čedno oUeČen motakar ss ja ponudil Ljudevitu Dujmoviču is Bodika v njegovem domačem narečja, da mu dobro proda 97 lir, ki jih na-merava samenjati. Dujmoviču ss je sdelo yino pri Dalmatinou v Ljubljani vedno bolj kislo, ker ja saatonj čakal postrelljlvegs na I pa vso evote, i pešljeme aa C. i $ IZUOlKI WTJfKAB -miritafteni in isaleal mlekar ki bivši vodja aUekerne v atarem kraju, teli dobiti dalo, kot pomol nik v mlekarni,.da .bi al pridobi! la nsdsljna podrobna isknlnje v ti delali v mlekarstvu. Plala la pogoji po dogovor^, Vsa nprala-aja In ponudi* aaj se blagovolijo pošiljati aa naalovt Anton Pon, P. O. Bos 79S, Roundup, Ifoat. (Adv.) rab. 14-17 ...............iimmho| Zapomnite •i! Peeltilojte se pri VaMh 4e- ! rurnth potiijatvak vselej aale , "5PECIAL INTEREST AccounrTT* Pišite ga navadila glede pa-tevaaja. PSANK OGLAS, ROS V W. Hooper je kejja delavk« M pol PROSVETA* EN LIG l/VBMI * iDaM ?zrnTiin- .i KROKODILOVE SOLZE! Strašna krivica 86 Ja zgodila tam doU v Mehiki J Iz-gnali so papeževeda nuncija! Dali 80 mn "maršroto" v Italijo, od koder je prišel v Mehiko. To je krivica, strašna krivica! Tako brszveraka Mehika zaničuje sveto vero in svetega očeta! Take in enake jeremijade In tožbe smo čitaU v časo-Id je pod vplivom tiare In zakrivljene škofovske Kdor ni čital poroči) o tem dogodku In sicer resničnih in ne pobarvanih v Interesu rimsko katoliške cer-je mogoče mislil, ds v Mehiki vladajo ljudje, ld al vsaki teden privoščijo po enegft rlmsko-katoliš-cerkvenega dostojanstvenika za zajtrk. V Mehiki se nI zgodila papeževemu nunciju prav no-krivica. Prelomil je ustavo Mehike v dveh točkah, je klerikalno demonstracijo, za katero je skrbno delal skozi štirinajst mesecev, od kar je prttel v Mehiko, dasi ustava take demonstracije prepoveduje. Papežev Filippi je pač mislil, da živi v čpsih Corteza, ko so jesuitfe glavno besedo na roparskih pohodih Bpan-proti Indijancem, ali da je stari grešnik Porfirio Diaz iredsednik v Mehiki, da se je odločil, da pokaže, da katoliška cerkev s svojim papežem v Rimu več go- Mehiki kot mehiška vlada. Filippi se je zmotil. Vlada bi bila lahko preprečila 'je petdeset tisoč oboroženih katolikov s silo. je ravnala pametna Zavedala se je, ako na* s ailo proti fanatikom, da bo tekla človeška kri, cer-doetojanatvenlld bi pa dobili priliko, da kriče o fou-krvi, kl je bila prelita v obrambo sv. vere. Vlada ela, ako ne stori ničesar proti takemu izzivanju In da bo klerikatd«* Is Mj gtUui In da kmalu prirede oborožene punte nazadnja-In tako se je vlada odločila za arednjo pot Dala je nunciju potni list in mu naročila, da naj od-v Italijo. Na tisoče in tisoče deleveev je bilo *e Izgnanih Is ra*» držav. V stari skrahlranl avstro-ogrski državi, ld je pristno katoliška driMk saj se je stari Prohaska — PVancjožef imenoval eelo rimskega cesarja, so Imeli eelo Izgoiiski zakon za domače delavoe. Ako se na pr. delavci zastavkali na Dunaju In niso Imeli domovinske jpavJce na Dunaju, so jih lepo deportirali v njih domovinski okraj, katerega mogoče niso nikdar videli v svojem Uvljanju. Človek je imel svojo domovinsko pravico v kraju, v katerem jo je Imel njegov oče. V Avstriji je Izhajalo čedno število klerikalnih listov In niti eden nI protestiral, ||d ss je delavcem godila taka krivica. Ampak v Mehiki je nekaj drugega. Tam se nI ravnal papežev nuncij po postavah. Ošabno Jih je prestari In mislil je, da je papež v Rimu obenem tudi diktator Ma-hike. Izgnali so ga zaradi Menja postav. Klerikalni listi pa sdaj jočejo in kriče, da se je zgodila strašna krivica! Papeževemu nunciju se al zgodila prav nobena krilita, ampak žel je; kar ja ssjaL Tega dejstva ne izbrišejo 918 solze v klerikalnih listih! AU SMO PRED ZAKONOM RES VSI ENAKI? S ■ , Tako vprašanje ae vsili nehote človeku, ko ČHa odlok najvišjega sodišča v Masaachusettsu, po katerem ima fpdjetnlk pravico staviti delavcu pogoj, da ne pripada k nobeni delavski strokovni organizaciji, preden ga sprej-8* v delo. Kadar delavec vpraša sa delo, ne vpraša sa dela, ker Je to zanj zabava kot je na pr. sa podjetnika "golf* aH pa konjska dirka. Delavee vpraša za delo, ker je pri-sfljen vprašati za delo. Gospodarske rasmet«, v katerih Avl, ga prisilijo delati. Ako ne dela, ne saahiži mesda, ki mu je potrebna sa nakup življenskih potrebščin. Pod-nI treba delati, kaj ti sanj delajo drugI, da ima od podjetja. Podjetnik Je gospodarsko močneji delavec. Za to lahko pritisne na delavna, da sprejme ako mu tudi niso všeč. V tem slučaju ne odloči ivcu svobodna volja, ampak sanj so merodajne go-* e razmer*, v katerih živi. V drugih zadevah ao sodišča že večkrat odločila, da pogodba neveljavna, ki je MJana. Ako sodS-ri, da eo pogodbe veljavne, v kateri se delavec tako vpraša sa delo, da ae ne pridruži nobeni delavski vnl organizaciji, tedaj Je a tako razsodbo Igoepodanko močnrjsega. vakega odbora, j« znižal Luf/.ilo želesni-kar je povzroči la stavko. Am,>ak odbor m znižal lo mezdo delavcem, ki delajo šoUsattkik delavnicah, temveč je podal odlok, da sa delavee, ki de-lajo «a lllezniikibi progah, rado-' staje mesda 23.7 eontov aa uro. To sBooe aa leto oeem eto dolarjev petdeset eefttov. fo mnenju Hooperja sadootuje ta vsota, da ee delavee prehrani s avojo dru-šino. Tega fskta ne spremeni tndi kaemtjče povišanje ■ mesde na 34.7 oeatov, kajti prvi ssključek pokasuje, koliko je odbor tral, da zadostuje za prokraaitev delavske družine ob čaau neznosne draginje. Hooper se je po končanem do-la določanja mazde sa želesničer posvetil tndfjibijanju Izdal je okrožnico na ameriške urednike in ▼ okrožniei je tolma-iil končno cilje eoeializma, ker ■aada živi t domišljiji, da mne-rilki uredniki niso študirali sod Ko je o soeisHsmu natvezil ra-10 otrut* Je sapisal io tole: Soeialisem bo po svoji končni analizi uničil tri reči — privet-IruHne ia državo, ko is treiji odpravljeno, tedaj ostsne malo rasHke med Človekom ia zverjo. Se več. ^sak človek bo postal prisiljen sluiab-nik soeislistiinsgs režima, ki be delal ss reškega, oamo saee ne.'1 Torej eocislisem bo uničil tri reči: p rivatno lastnino, družino ln državo. Tako raklaga Hooper socializem. Škoda, ds ni tema ie dodal, da uvede po uničenju teh treh zoii ie delitev. Ako bi bil ie poelednjo dodal, tedaj bj čiUU vse as ifiSa poete ji gospodarski nauk, ki ga imenujejo soeialisem. Hooper pravi, da bo ogolallsom uničil privatno lastnino. Kaj je privatna litnmsf Obleka je SS pr. privatna lastnina. Ako bodo eoeielfcti koteU tako isvajati bodo moralTuaittti najprvo privatno leetaino, ki ja najbli* ee bodo morali do asfega, nositi na kupe obleko ia obnio, politi vse ekujmj s petrolejem in gasolinom in na to pri-tekniti viigalieo, da vae zgori in pope!. Hiše eo tndi privatna lastaina. Torej ee bodo morale uničiti po Hooperjevem rs skladanju eoeialisBia. Torej jik bo treba u-niči ti na kaUen način. Delo ne aiaa in treba jo 'jo vdiitl po Hoeporjeevem razkladanju eooi-alisma. To pa ai lahka reč. Ako bodo eoeisUetl pri tem unieevanju po Hooperjeveu razkladanju socializma spremenili tovarne Že v grobi je kamenja in-epofee, pre* dea se lotijo uattenjs zemlje* bedo morali sopet sgraditi veliko lc^DA^^rMš ^oTžro® i v ^ e r i li pro ducirajo toliko najeilnojia ras-atrsljiva, da poienejo t rasstre-ljivom zemljo aa kose ia da ti ko-Halete v vlak vlaka odpeljal bor Springs, kjer jo divjala kot v Herrieonu. no je bilo, ko so bili tri js karji pred Meščanskim kamite-jem", da oe je nekdo od meičan skega komiteja11 pogovarjal s ie-ravnateljem Murray jam in da je ravnatelj dal aakig, da naj časnikarje izpuste. Ti dokasi zadostujejo, da je postala zarota ia da so v to zaroto zapleteni nejviiji železniški a-radnlH < Kaj ee bo zgodilo f Ako bi delavei kaj takega izvršili, bi bili še vai polovljeni in bi eedeli za omrežjem. Veliki dnevniki bi pbaU o poeurovenju delavske mase in klicali biriia in hudiča na pomoč, da se največji krivci spravijo ns električni atol, manjši pa sa več let na oddih sa jetntfko zidovje. V Arkanaaau pa niso biH delavci, ki eo uganjali zločine. Bila je skupaj &obnana oodrgf po višjih železniških uradnikih, da zlomi stavko s izvajanju najhujšega terorizma. Ta terorizem ee je »akril • plaščem, da je bilo trebile site, da ee Vvpoetsvita red in spir." In tako se na bo zgodilo nič raze* preiskave. Nekej čaaa ae b? etvsr ie preiskovala, svet bo is-radel, da so najhujši in najbrez-inejl eiroveži na svetu med bra-nitelji privatnih bisniiiih intero-eov, na kav be stvar saapala. Ako bi delavei in farmarji v Arkahsasu isvzšili svojo dolžnost na volilni dsn, M ti zločinci, ae glede ns to, da, imsjo lepo roje-ne denarne mošujttks, prejeli ko-sen, ki jim gre po poetavah. Delavci in farmarji v Arkansasn pa se poro$ s mlado pevko. Tukaj js sgled, kako eveta naprava je družina v današnjem sisteniu. Šs ni dolgo, ko so se prepirali tam v Lozani, čigav je evet tam v Mali Aziji M je zelo bogat aa olju. Neka driava Je isjavila po svojih zastopnikih, ta svet Je nel, zastopniki druge države eo pa rekli. "Ne bož Miha, U evet je naž." Šli ao narazen in pričeli sp ss pripravljati sa pretep, ki mn pravijo vojna. Tako ee pa v dar aainjem sistemu razdirajo in o-ničujejo države. Torej vee, kar je Hooper povsdsl o aocialiamu, se frrši v današnjem sistemu, sa-k očd je treba odpreti, pa se fi-jasno kot beli dsn. Tsko ubijanje eoeializma,* kot ga vodijo Hooper in njegovi tovariši, socializmu nič ne ikodi, ampak tak boj ga ie pojainje. Ako Hooper meni, da oeem eto dolarjev petdeaet centov sadosta-je SS prehranitev dslavoke družine, Je to najboljU dokas, koliko bo seveda tako lahko, kot pri ee-Žiganju oblake, ampak uničiti jih bodo morali, kolikor ae mičiti da---------------- jo, da ee Hooperjevo razkladanje' je loojfcrju na tem, da ee droži- soeialisma izpolni. Nekaj bo pa 1 -- 1— k ostalo od teb hii. Kskor smo videli, ds je pri oblek! ostal pepel, tako bodo ^ogoie ostale troblje kamenja, opeke in -eaalte pri uničevanju hil Ali pniieva-LW privatno laatninfll ai Jsvr-šeno. Torej se bo moralo nadaljevali. Zemlja Jo tadi privatna last- na ohrani. Vprav tako beraške mesde so krive največ prepirov v dsisvakih družinah, ksr nstvar-jsjo mizerijo v drnžini. lii & v < Ker pa poetoji da v vsemiru druge sveade valed privlaiae eile potegnejo te aemeljeke kose vose in eo mogoče ie avoode tudi svetovi, na katerih Je uvedena privatne laat-nina. bodo morali aooialisti. ki eo prifriali a k oeem ssmljs ns drage aveado, oo takoj loUU aniče-nje. Kako ee be te vrillo, ne vemo, ampak vpraša ti bo treba Hooperja, da te raslo M. Ako eoeia-llstl vss to Isvrfte, tedaj eo mogo-io ree aaiiUl tri re« — lastnino, drsiiao la driavo, ker bodo v vsemiru nastaU sami pUni, ki aodo prestavljali one tri reči, hi m bili* nrkoč aa planeta — aesalji. Uaiieaje pa la ka paptU kade oblike -aatTrifr Ali ree Uvi na evet« kateri ilo vek, ki aH take aaake, kot jih Hooper podtika eeoUlistomf Os tak človek res iivi, tedaj os prav In ree šivi, tedaj ae nahaja v Mannr isključeao al, de ge je mr. oper intervju val p eoeialiamo in aa podlagi toga iatervjave tadi ledelel svoje prerokovanje, kaj aoemieem koaiaa povsroči, ko --«■•- j.__ pnse so meou KM Je najsi drhal v Akansasu? Pred Legislaturnim odeekom v Little Rocku, Ark., eo priie ispo-vedale stvari, ki priiajo jaeno kot beli dan: 1. Da je poetala ss-rota ss napad aa stsvksrjs. 1 V zaroto ao sspleteni tndi najvišji uradniki. , o eo prišlo prve veeti e brutalnem napada podi v jene ditali ns islssniiks stavkar jo v javnost, so bile te veeti tako prikrojene ia pobarvane, da ai bilo dragega razumeti, kot da je bil nekdo lin-češ. Zakaj Je bU nekdo linian in kdo je tege nekoga llnčal, tega pa prte veeti niao povedala Nekateri liati ao eelo tako šarili poročila, da eo Mesniiki Ktavkarji napadalo! ia da ao "me--ani" a evojim 0»eičan«kim ko-mitejem" ravnali la v ailobranu. A<>le po par dneh ee Je sJasaUo, da as Js organisiraU drhal, ki Je obdolžila etavkarje, da eo zažigali moetove in je pe tej gbdollitvi I.adla s vso sirovoetjo po ajih. Izvršeno je bilo ono linčsnje, vel Stavkar jov la prijateljev etro-kovno organiziranih delavcev Je Mlo bičanlh la aa to isgnaaih ia meOta. Nekateri stavksrji ao osmi bežali iea hrib ia dol, ker oo ee bali, da pridejo drhali v poet, sko ee poelašijo nevedne eeete.. Od drhali pa ai bilo pričakovati nič dobrega. V pralen js Je pa bilo ie vedno odprto, kdo Je orgaaiziral drhal, pod čigavim po\ ri;» m Je lavrle-vala kasnjir« sločln* Hi ▼ Mge-vem intrro«n. ftele eaaliianje pred legielaturnim odsekom Jo dalo 1 govor tudi aa U vprašanja. Priie eo izpovedale, da Je Mie razpolago ia 1 peljal del di Hooper ni bU v blaznici, da ia tervjuve aoree, kaku sodijo o oo-eializmu Ampak njegove prerokbe o socializmu eo ae rodile v njegovi domiAjiji ia s gotovim meuom- Hooper je pač menil, da bo melo ljudi šlo sploh do dns besedam, ketere zapiše sociali*-qu, JLnpak njegove Jnseode povs-rošijo tak strah, da ae ne bo nihče upal študirati aocializaza in njegovih končnih eiljov. Obenem bodo pa njegove beeede prikrile reanico o uničevanju privatne lastnine, družine in države v sedanjem sistemu. V zadnji svetovni vojni eo bile aaičevane vee tri reči, za katere ae boji Hooper, da Jih uniči aocia-lizcm. Uničevali ao privatno lastnino, trgali nangun družine in uničevali, razdirali ao stare države, jih uničevali in delali nove iz njih. * j Pa po zglede nam ni treba hoditi v vojno. Vprav sedaj bijeta dve veliki kompaniji r Chicagu, ki imata celo verigo prodajaln, v katerih prodajajo jeetvine in ko-lonijalno blago na drobno, hod konkurenčen boj. Kna kompanij* Je pričela prodajati hleb krahs po dva centa ,druga ga je pričela oddajaU zastonj. Zakaj I Nskate-ri,naivni ljudje ree mialijo, da ■g^koinpaniji v konkurenčnem boju druga proti drugi. Boj je dogovorjen in je naperjen proti malim trgovcem, ki imsjo avoje prodajalne v bližini varilnih pro-dajaln. Ta boj bo toliko časa trajal, da bodo mali trgovei zaprii evSje prodajalne. Hali trgovoi morajo zaradi takega konkurenč-nega boja bankrotirati. Njih privatna lastnina ^o uničena. In kdo Je to povzročil! Sedanji aieteml Bogat prileten mlljonar, sa katerega gara na tiaoče delaveev, so razporoči. Vccpiti ai da žlezo _ _ _ drugega mladega človeka, na kar ^krim te iom^TZ Z bo drugega kot preiakavfc in malo grmenja po doUvakih listih. Šola za ohrano zdravja. Piše P. Odgovor aa vprašanja. i . Uredništvu 44Prosvete"i < Čitateljiea vašega lisU mi Je pisala s avo ji bolezni hi ty Je ato J odgovori Vaša bolezen izrvira is sUbe hrane. Vale telo je isčrpano, ker ate rodiU šestero otrok, In kisU-ne, ki eo ae nabrale tir ne morejo odhajati po naturnih potih is telesa, sdaj povzročajo nervos-nost, bolečine v hrbtu, nogah in drobu. Vi ste v sistomatlinom ka-tariine« položaju in to Je krivo, ds vas tsko napenja po jedi. Prvi pripomoček soper Vašo tefto-čo Je, da se naučite, kakina hrana ss Vam najbolj priloga, v kakšnih skupinah Jo je treba ufivu ti, kdsj in kako. V mojih prejšnjih člankih sem naitel več vrst jedil. Oitajte ie enkrat te Osa. ke. Pomagati si morate dmgl Vam ae bo pomagal. NaiJ čiti ae morate kako ee goni čle^ velki otroj, ravno tako, kak< morate naučiti, kako a# tomobO, ako ga kupite, ki in sdrsvils Vam ne bodo pomagala, kakor ste se že prepr%-la. kakor ao goni ay-ZdravmV Vas, n. Drugo pismo veiega sledi: "Dragi doktor! Proeim dajte mi kaka navodila glede mo^ Je bolesnl Trpim na elabi preberi. Na stfaa ae grem včasih po tri dni, vsled leear me selo bole ledvice. Večkrat vsamem kastor-Jevo oljsk ki ps ml ne pomsga, Sč pa »e le bolj boli p? nJem. ij na etorim, da ei odpravim konatipecijof Zahvaljujoč ae le v naprej, oetajam a spoitova njrm." Prejinji odgovor velja tudi Vam. Razumite, da kaatorjeva a-lje in druge lakaaUve prineeejo U začaeno odnomoč, ozdravijo Vsa pa ne nikdar, raren ia opu stits nekatere slsl^e navade. Zato ee morate neučiti, kaj so prilega Vai, mu želodeu in sistemu. Aha imate avtomobil, gotovo ae boete aalili jeaiha v tank naaaesto ga-•ellna v prtfskovsnju, da bo je sih gonU m«iino «2 medtem pa a-živete Jedila U neredOno bele šoke, rila ia iz devitaliairane koru-ne moke oledkor, kara, IsJ, pa-jo. keks ia druge reii, ki ae sa Vaš feledee revno tako koristas kot Js Jseih sa avtomobil. lafor mirajte eo, katere Jedi eo redilne ia potrebae in kako ae uživajo la »drivje ae Vaaa povrne. f. L. Clark. M. D. Medteri ko padajo dru* u leralji našega atoletjs, pn. u | .roba kralj, kf je vladal jstoletij pred aaml Nje. govo ča | tito ime je Tutenkamea (V erighaalu Tut Bnkh Amen) in Njegf vo veličanatvo Tntenka-men Je kajpada silno mrtev. Mol jo pošt eno suh in trd —kakor mošgasfi tistih dsnašnjih ljudi katerih, mišljenje ia Uvljeaaki nv zori ae Va evoj| žrtve. Rudšrji umirajo jmto, da imajo ljudje gorka sta-jnovsnjs in druge ugodnoeti, ki Jjih daje premog. Strežna je oena remogal Strašna je sanikrnoet etnikov rovov napram rudar* jem I B| Poinoare je sapravil miljone [frankov za okupaoijo Ruhra is dobil Je nekaj mriitev.^K^ ,„ • o o Poglede! v čikaške liste - vo-lilna borba. Pogledaš v staro-krajsko liste — sama volilna bor-ba. Eno zadoičenje: volilni boj ?, Jugoslaviji je miljonkrat bolj a-mazan kot volilni boj ▼ Chicagu. Dlnngel je tu in tam, toda lika-ika zverina pozna Še »ekaj estetiki. ? ^izzf ^r^' ■ ■ v e o mjv Kaj mora človek storiti, da ne pride v »opori t.,^,, Med vojno naj orojm vlado aa sto miljonov dolarjsv. Nabavi ai nsj tovarno ali rud> nik in ubije par eto delaveev vaške tri meoeoe. Kaj mora ilovek storiti; da prišle v zs por: ..TOiBM., Zahteva naj človaikc Uvljenje. Izpolnuje naj deset božjih ss- -povedi Salem, Ohio t Dragi Meteoriti! poročam vaai, da Je franiilkan-eki organ tukaj dobil pol nsroi-nika. Daroval Je s šeljo, da gre tndi pater Hugo v Florido. • • o t Ali. eto še kdaj slišali o rasstrel-bi pliaov v glavni pisarni presso-Verske družbe, t kateri eede tro-buketi gospodje ia ssitevsjo do-Učekf e o e Is Moekve poročajo, da raoki kmetje prodajajo eerkvene evo-aeve^in kapo jejo poljedekke klisjs Kdo Je bolj kultareaf Ali kmetje, ld M potrebne ia karista* etroje, eU %H, snsh| vlsdsrji, * porabljajo v vej laso a l«p<».« a, z a A SRfPA. J4- razmere. pttuburf. uni. - "Olrsjt' rekU — bom p* ie j*z EBs kej narisat pečlarjem, dt E, nosili sree tam, kjer je tre-kr jfi treba misliti, da je ločena ielJi< ksks sver, katere se je trebs vrovati. Po mojem mnenju 'ji "divorsanks" bolj-u io bolj poštena kot tska vdo-n aH druga Šenaka. Ločena že-„ je nedvomne mnogo preizkusi-3 dočim msrsikaka vdova mor-M ai imela niti prave ljubezni do svojega ranjkege mola, da je Irfena prej ljubila. So pač različni ljudje. Poznam peelarja, ki je JJH da ns mere vdove, ko bi jjfcdar nobene ne dobil Skliceval m je na to, da vdova, ko sepo-rtti. hoče od svojega drugega aeis, da dela ravnotako kot prvi in da vedno hvali dobrote pr-rigs. Toda ravno tisti je ogris-uil kislo jsbolko in se poročil s tdovo. Ne bodimo žslostne, saj smo vi i«tre, čeprav smo ločene. Za nas nesrečne sije ravno isto Solnce bt sa srečne in ceste sa nas ims nvflotako blato ter je gladka jat za srečne. Ne sramuje* se te-gs, ker sem bila ločena s prvim možcni in sem bila nesrečna/ s drugega možs ljubim zvesto -in pošteno kot sem prvegs, ker vem ,jji tem prepričana, de tndi on mene ljubi. Prvj ni imel sama ljubezni in trpela sem celo vrsto let, ds sem že mislila, da je tsks božji volja in da kogar bog ljubi, da gi tepe, da mu bo na drugem svetu tolike boljŠf. Denes znam dro-I gi katskizeip kot sem ga znala v stari domovini. ■ { . Poznala sem Ženo v stsri domovini, ki je bila zvesta svojemu nožu in skrbna mati svojim otrokom ; mož pa je bil surovine in nI iael ljubezni do nje, ne do svo-jih in njenih otrok. Pretepal jo j« in metal iz hile, da je bilo gro-za, dostikrat je revics morsls pod milim nebom s svojimi msli-mi otročiči pre čuti noč. Nekoč pa m je okorajšila in šla od njega proč — na Gorenjsko. Sla je k svoji materi. V nedeljo je Šla deseti maši; far je m«ltem stopil ns prižnico, naredil mik križ in n strahom pričakovali, kej bo. "Prekleta tista lena, ki se pre-drsna od svojsge moža ,na dnu pekla bo gorela, če ne gre nazaj in ostane možu podložna. • Tako je govoril in še enake beda btoče, da bo oelo toča, pobila in ds toliko česa ns bo male v tej cerkvi, dokler se žena ne vrne nazaj k svojemu molu. —Uboga žene se je zbrala in šla nazaj. V kratkem jo je smrt rešila trplje nja, otročički brez matere pa so se zatekali k moji mami, da jih je čistila in naaičevala. Moja m* ti je vedno jokala, ko je nasiče-vala te otroke ia nekoč ssm jo vpraševala, zakaj joče, kadar jih češe in jim daje jesti. Rekla je: "Oh, otroci, vi ne veste, ksj isute, ko vam je očs skrben in dober. Ti revčki bodo morali iti, služit, s vam ni treba, ker imate srečen dom." — Vsi sO odšli slu žit msli in sedsj so tu nekje po Ameriki razkropljeni Njih oče surovina pa je postsl navaden zaprsvijivec in Uko je šel dom. Ksko trnjevo pot je imels U družine ia težko življenje njen oee nam radi svoje surovosti, ne bo« nikdsr pozabile. Mojs me niče ni več ia tndi očete krije črna zemlje, da ne vedo se moje prestane bolečine. Mamica bi Vidiš, zakaj me nisi okop la! A sedej sme v Ameriki, kjer «* farji ne morejo utiketi v k oDIko življenje, seto bodimo po-tolslenL — I« New Torka. — Kskor sem rszvidela is dopise rojakinje " hribe", bi se ona morsU početiti arečao, da je MU Uko rseomna ^ se znala pravilno ravnati le v •"-kiiškom sta««: Ona jc le tedaj "lutils aeerečo, ki jc v risbo* se-koea i« tako s* snela veroveti bolj kot take, H «o kile mladoletna in neiaknlcnc, ko so stopile »koa, ter bile r tujini čisto pro-puščeas aamo sebi. Zato naj ho r<>jskinj« kvelelna svoji rassod nostl, da es js smSs Uko obvle-dstL Zdaj pravi, de se metle #nole biti, ne se peto kolo in ši koče n>ož z metlo pometati. aaj d jo kupi. AH »o tedaj kilo sam pe ""talt žal, da sa ai Uko r»seod-n» rojakinje poročita U Ijabezni do mete, temveč U redi tege, de t">de njeni sorodniki dobili povr-njea denar sa volnjo. Ge je le »ogela, je seveda boljše odloži breme in ne iti Užko služit, te breme nosi kdo dragi, kdor * sa t% Jaz sem breme službe preizku *»U in plačala s produkti svojih iuljev vožnje. Pe ne koge najdbi se b ls asnsšels, ke se« bil. na vezaU še na ino strani l«ž«. On mi jo poslal listek sa vožnjo. Ce bi nls zvezana a dobrim možem, ni-idar bi ne bila videla Amerike kajti on bi bil tu samo par let in povrail- bi ee bil na dom moje jubljene matere, ki sem jo mora-" **lcd njega sspustiti. Hojakinja, ki ni skosila več kakor kaka droga delavske lena, naj sumi in dvomi ksr hočs. Kot 004 P**, je rasumljivo, ko se že na poroči z dobrim možem, da ni treba služiti, gsj j« zkusils, ksj se pravi jeeti kruh pri drugih ljudeh m jaz vem, kaj se to prsvi, ps rečem ji, da mi je U ugajalo mnogo bolj, ker ta prialusen. kruh sem vssj povžile bres strahu in mi je bilo treba delati po ovieo manj ur aa dan, še primer am, da sem pri možn delala vsaki dan po 18 ur. Če bi ce biU rojakinja navesala na Ukega sko >uhs kot sem se jaz, hi ae smela kupiti najpotrebnejše obleke ln obuvala, svojega tqdo prislujene-ga denarj« tsc bi smsla deti tja, camor bi njemu ne koristilo. Kri-al bi, da se on muči sanjo, da jo ttvi Ali ima tak človek pamet odraslegn človek* t Čitatelji naj sami sodijo. Rojakinja svetuje, naj bi žene molo potrpele. O ne malo, veliko potrpi jo pjih trpljenje je Česmer no, da morsjo omagati in pasti. Rojakinja tudi pravi, da leno U-pe jesijc. Mogoče je to kje, mene ni, ker. le hujše gorje bi bilo, če bi si laila upala besedieo spregovoriti. Ona tega ns rasnaia in ne msrs verjeti, ker Ima predobrega mod«. Meni kakor sovrstnicem se hudo sdi Uko tolmačenje Is isku-šene lene, sli ns pritolnjcmc ss rsdi toge, če je povedaU svoje is srca. Ne pritolujemo ss radi tega, da bi nsm kdo pomagal, ker same vemo, da nihčo ne more, pač pa ss U, da bi asa srečne lene in eli molki ne obsojali Ur zaničievali. Naj nas priltsvajo med one žene, ki so v resnici Krive, oo pustile svoje dobre atole, ds so vsegs obžalovanja vredni. Pobegnile so s otroci aH brc* o-trok s drugimi moškimi. Drnga- tu ->vS m skam ss ne p?ilUvame sse. One niso nikdar vlivale gorje kot smo ge merelo me pri tujih ljudeh. 4 • Ce jc keUre srečaš, jo gotovo na bo ločilo od mole drugege kot sme) in revaotako je s možem, /aksj hi torej smatrali nemočne divorsene sa malovrcdae. Dopisovalka pravi, da večkrat bero-mo, kalo mati zapusti otroke. Ali je pozabila, da revaotako posti mož šeno ia otroke t Kolikokrat smo še brali v časopisu oglas: "Iščem svojega moža. Pustil me je bres vsakega vzroka in bres sredsUv s malimi otroci« ." Kaj poreče dopieovalka k Umu. Če vidi eno sUbo stran, sekaj ne poglede tudi droge f Previ, de ne nosi hlač. Jae mislim, da lena le prikrajša trud evojemu molo, ako prevzame njegove posle, pta-ča dolgove ia ara kopi kako spodnjo obleko. Mol, kl gre na delo zjotraj ob teoti ori in pride ob šeetlh svečer domov, jc utrojca, ne more iti nekopovat, plačevat in še leni dopev nositi pred pesnik ali Urila sa večerjo Ako pa smo se me postorile od svojih mol, sme bolele od njih /a obstanek Uvijcpja. Jae eem se mačiU s strastnim pijancem, projokavaU dneve in noči, hodila sem po kilah prat ia kar asm mogla opravljati. Svoj seslulek sem prinesU domov, a oa je postil svoj ček y cslunu, katerem« jM nekaj prrmika. Kni pravijo, Oa imam trakolje, ker isum ne v trebuhe,'t t i jesik, gtavoboi, omotico, oeUbels oči in slab okus. Pe mojem aansnjo, jc to prekle jeajc, neadreva In elebe kri, ker sem ac enkrat kodo premočil, ko sem moral tu ure skopaj doleti ne dežja, da aem bil moker, de js vas od mene Uklo. vedno dolgoval, lo včasih je prinesel domov Is ostala dva ali tri dolarje. Dostikrat je ie oetal dolžan. Kje naj hi bHa jes vssla sa stanarino in prdivljenjet Vrhu vsega Uga ee jo pa lo nekje aa-lezel neozdravljive spolne bolezni, ker je vedno ponočcvaL Zbežala aem ed njega s odra-vo kolo in danes imam lsp prihranek, živim v miru in se pečU-rim. Sedej isglede* vsaj podob- ko sem bile pri molu. Dopisovalka vsekakor vabi več proodarka, predvsem pa sulo več skošenj s svojim trnjem In pelinom. — Ma- jam govornica. pričel razbijati po led, ds srto i & je s žensmi, kl ne morejo vs- trajati pri svojik hudobnih možeh, ter jih morejo postiti ia o. eliti služit, ki se čes (as ssznsnijo a kakim drugim moškim ia ss poročijo po ameriškem zakoau. To je vse kaj dragega. Saj imamo vss enako pravico, da saio deležne sreče vsaj toliko kot jo ima na primer rojakinja "s hriba". Gre-is se tudi ve* ne bojimo, da bi gorele na dnu pckU. Take ao verjamemo v nebess, ki jih ni sa nas ne t« ne tsm. Želim si rsdi tega vsaj boljšegs življenja reš mir«, kot sem ga imele . : M Ko rojskinjs opisuje evoje liv-ljenje s mošem, pravi, da ni an-gdtfček. Ssj ns more biti, ker goto*) mora hoditi vsok dan ▼ to-varno ali rudnik, kar nikakor nI dobro, temveč lahko primerjamo poeebno pod dsnašnjimi resme-rami malemu peklo. Njemu tudi niso postlane rolice v Mvljenju, kdo mo more rsdi tegs zsmeriti če se kdaj malo raztogoti. Seveda, če bi lena ob Uki priliki malo pojcSičkela, bi doblU po njem, a jaz mislim, da jc jeso dobrega moža lahko prenašati. Samo de ni peklenšček. Zato pa je bilo do-tični rojakinji todi aejaseaj po-, t robno ogleloti ss v JlMS^ Življenjs kot gs «vi ona, W Js navadno proletarskih žen. ki ga vsakdo pozna ia ne bilo bi ss Ji trebs prissdevsti, ds aapile tako kolono, kar ni prav niš zanimivo. Kot navadna poštena proleUr-nka lene bi torej ne bilo potrebno, de se skriva s imenom kakor ie moramo me nesrdse Ssasie, ss- ničevane po hadobaih jegikih Pozdravljam vse moje »ovrstnice. 5 ^U^ta^^vi ilesev J^* tii_ t.** ~ p______ m ciiasotjov nosvets. SakvaU ta s*J poklon sa — ne gotlemanski nsstop mo-j^jtfl^O podpisani malenkosti, katoriffa si Je dovolil Gregor Ko robe! p!. GajžU, v "Bnakoprev nostl", Itv. 29 s dne 8. februarja. 1923. Je Gajflje Ivrknil po ^ nepravi elraai: Pod repom konja, muke aaj isgsnja; saj to njegov je poael Is Isbranl, ds s njim si dolgi, dolgi čas preganja! Ivans — tič pa pol, as nU na briga, le humoriet — posili — pšlee S strelja In ae, lo "pegez" neokusno riga, da S tem brezplačno si reklamo delal Kaj snanega je GejDjl o dektillh, kaj ve on, kak konjil Js — anapcct; Kaj jambos ia trehpas pejpra- To kritikov Jpi—mo "Gajllacjs posest"! A, Gajžlja kritik moder ni — ln ne bol Brezplačno ilče samo si reklamo: Ivaae - tU — ti jo veš dajal 'ft V J 'Ss ko, Mlatit dalje presno —mi Srpoi' wmm NASVETI Trakolje dela le vedno veliko preglavico nekaterim lahkover nim ljudem. PrepriŠan sem, da si bolniki s pravo fcskuljo ne beli jo gUv, kot neksteri kronični bolniki, ki imajo vse drage bole-sai kot pa trakoljo. T« imamo dolu r dokaz, kako meč imajo ogUsi po časopisih ns človeikq doml Šlijo. Kdor ima trakoljo, m« navadno ni treba prav nič oglbeti in premilljcveti, če jo ima ali ne. Od čaaa do Čeae bo sapazil v sto iel trsk« podobne odpadke, katerih ni mogoče prezreti. Trakolje je v Zedinjonih drševah precej redka prikasen; v desetih letih letih eem naletel samo aa tri bolniks, ki so jo imeli; meni osebno znanih bolnikov in ljudi sad-njib deset let pa mora biti blizu deset tisoč. Torej trskulje bržko ne omenjeni bolnik nima. All ims mogoče preklajeno ia slabo kri, kot sam omenjat že odnekdaj ne ljubim bolnikov, ki mi pri obisku hočejo dati svojo Ustno diagno-so. Poeebno molo bolj isobTaleni ljudje ali pa osebe gotovih narodnosti a azijsko orientacijo pogosto hočsjo sdrsvaiko pri pr-vem obisk« naprej povedati, kakšno bolecen ims jo; vse kar rabijo, so sdravUe, ki bodo njih na-mišljeno bolezen esdravile. Na-meeto da bi bolnik na primer rekel, Mene peče v lelodco po vsaki jedi, reče i Dajte mi sdrevilo za alaho »pehava Večina lindi ei. psvsra mewVrVs ▼ ^ramsnw n^eeene am* ti ae ve, kej pomsni pojem prebava, ki jc fhdologičen pojav pre-bsvtdk orgenov, ne seme lelodcs. Drogi bolnik ml bo isjsril, le prodno som imel priliko preisksti razne organe, kakor pljučs, srce, jetra, obleti itd.t SUbo kri imam; dajto^n^ka^a krL BOa^kri jc kulji t velike ljudi slorsbljs U lsras, ksr mialijo, da bodo s par besedami pokrili acvcdnoot o svo- krvi je malo, to je, mglo bolesni nastane direktno valed sUbegs delovanja organov (mosog i« vranica), kstsrj .smatramo, da proisvajaje kri. Prvotna sU>o-krvnosi; (Pi^merjr anemls) jc daadanss redka prikazen. Pred leti smo vidsli mlada dskista, o-posljens po nemočnih i« temnih delavnicah, ki SO trpele «S tako-svani klorosi (ohlorosis). Ta bolezen jc poslsdiea pomanjkanja Železa v krvi, ia to nastane vsled pomanjksnjs svslegs sraka in luči. Druga bolezen je takosvana pcrniciosna anemija rpernieious enemie), kl Je pa redka bolesen. V desetih letih fem videl somo dva bolnika eden in.^1 tsh jc pred krotkim umrl Ts bolesen povsroče silno pomanjkanje žele sa v krvij bolnik js valed Ugs posebno bl Belem Vem nekolike epissti svoje boleaaaf morda ml bosta dali kak peitan nasvet Zbolel sem sseseeo oktobre, tel sem k zdravnike. To ml Jc rekel JU I-mem nepeke v žel ic««o, ODHOD >ytoil toJni ia aolldai pootrotbi la katero . do »oda j (koti njo potov*!!. iJui^oT^bTi^tJU -j saj še tuje, kako fa pozdrav ikjo kakor kralja« vidi, kako s giigltazoja kraljavaka last, in ac k krotil, da oi vekliknil od veee J. "ia j« •• nadeja«," je de jgl slednjih — toda parkrat ae UU y pri tem zaleUloj vihar radosti, S je divjal v njegovih prtih, m - zapiral »P® w "1® J** •• *U dijam, da bom imel v Vukmanu jgpanu Belajskem, zvestega slu lilnika, močno nezlomljivo pod mtv v bojo, kakor todl tedaj, k< ^io tre balo naaveta." Pukman jo meato vsakega dalj nega odgovora prijel kraljevičem rsko in jo je, v dokaz aajudaoej fep spoštovanja pritisnil k ustnam; potem je vstal od tel. P Tedaj ae Toma&evil ni mogel dalje premagovati; razprostrli ro ^ je stisnil Vukmana na avoj prsi. "V srcu bom noeil avoj ,/eate prijatelje," je jedal medte«, podajajoč roko vojvodi Ka dičn. Ta jo Jo prijel, aamo m lihno nagni vil glivo, ter mu j itresel roko kakor zaupnik in nc kskor pediolnik. "Vražji človek, to Radič!" j isdovoljno pokimai z glavo Kor riaev sel; potem pa je eUfnll ro ko preti obzorju ter pokazal pr ti nebu, rek4i glasno; '-'Polunoč y ie minila; ne oomI ao dalje m iti, kraljevič, če hočeft le dane postaviti krono Doana na ovoji glave." Nehote je Tomaževi vitrepetal. "Hejdjibl" je dejal temno, da si ae je javiU odločnos; jr njegovem li u. "Jas bom lokal tukaj, da vidim, kake novico nam prinese ju trot" je ie klical Korvinov cel u odhajajočimi Polovivii konje eo se v spremstvu Vukmana napotil ss povratek po lati poti. Brodili se po p toku navsgor, dokler ni o prišli do mesto, od koder eo prej •topili v potok, ftppjvši na breg eo s« povzpeli na konje, toda ob-■Uli ae še sa trenouk. " Vukmana 1" oe jo obrnil proti teem TomaševO> "kakor hitro ee p3vmeš pad proti jngfc, onmn toke, da a lermiraš; Utnkaj pod akalo na brega studoneo lokajo kraljovi perjsnikl.v zasedi, Uko navele& pozornost vseh mojih ljudi j na me-fto, kjer adlvja krik bitke." "To je prvi nkoir, ki ga vapre-jemam od Ube, moj kralj," je re-kel Vukman, "ia izvedem ga, da boi zadovoljen 1" In švignivši konja, jo zdirjal "kozi gosto temo proti gradu; šumenje in ploskanje bistrega potoki ma je alužilo sa vodnika. Počaanlh korakov jo jezdil oe-daj Tomalovil g vojvodo Badi- km proti Uborit - ' __ - - hl Grobna tišina je vUdala na o-koli, da niti niai pojmi!, kako je možno, da jo tukaj tleoie vojšča kov zbranih v Uborn, ko ni InU nikakega zvoka, niti najnunjšefe iuma. 8amo veter zažvišgava včasih po pusti planjavi 8eveda, & pozorno poelulaš, razločuje: vstrepečanjo šotorov, koderkoli «« vibar zaganjn proti njim, in to vitropečanje jo tvoj edini kažipot proti taboru in v taboru nn«n. ^jer ti niti en edin ogellek ne sve V na pot. Če za tfOnotck presta i« Pii vetra, js čuti, kako zcdeUJc erožje ob orožje, neatrpno topota nJ<', da, celo polngleeen lepet pla Tl Po taboru; to jO edini snak, de 10 tedaj še ni izumrlo popolnoma *»e življenje tem, kjer je zvečer k S počet ka noči vladal močan t* j«** hrup. Od južne etrani ae bliža edini mo! s tikln korakom sredini U kjer stoji kraljevski l«tor, *ui« m ga, kadar ae njegova noga »podtika ob rastlino razmetano orodje, ob pogašena ognjišča, al T« ob pUhu lo orov; toda 4j» r je znan kraj, kajti vt'lr vsem M pre kam, vzlle gosti temi, niko 11 nc zgreln rs vos poti; ta že sU-J' Mira oddelka, ki jo oaUl Um na povelje kraljeviča, da va r J" tabor; in aedaj poelula nji k .o polugleeno godrnjanje. To «s kor preseda," jo A»t ** milne giaeote, "nol min 1 msln, u & Mdaj ni la no duhs »luhs od tevrafnika." "Zastonj smo sevsseliM na hoj Sn krik bitke v danainji moti'* m *'QU1 drugi, "kje je kraljevič, kje vojvodo, ki sU nnm otfjobo e polnimi noti bo jo ki mu 1*1" raosvETA stebri njeni ravnokar došU poslu/slec.:« ^JV^rnil svoje oli v smeri proti kraljevskemu šotoru. Ce je bilo naie čsksnjs m--tonj, m je trdil nekdo, "hočem Uko goto,o Ukor tukaj stojim, obr*» voJv°di kihui|i v . ^ bnJBI" ae ga mirOl drugi "BciojoU župan je premetena lisica; naše potrpežljivosti pa ae premaga. In da se niti kralje *Jt S« vojvoda ne vračeU do ae ^, to ravno je dokaz, da ae nekaj kuha. "Da, nekaj se kuha," je vzdih-u» ki je ujuo poslušal, "to sU uganili.*' Na to ee je napotil naravnost proti kraljevakemu šo na pol odgrnjena, ln aaed njima je Stal mol kakor na etra*. Njago »a poeomeot po jo bRa naperjena v notranjost .(oura, sioer bi bQ moral opaziti nepričakovanega f>v udoka; aaj je prlhitnl ekom tik do njega, U ko ao ja vsUvii, mu je bruhnilo ia nat "Redili" Spoznal ja toraj stoječega na etmli pri vkodn v leto?. L "Kdo je tukaj v šotoru T" je i> Io čuti od znotraj glaa kr-lja Štefana. ,"Cujem bojni rlU. Kdo je Urej tuf Ah I to ei li. sin mejt Zakaj m ne ogUeišf Zakaj niai Pri avojih vojšlakiht" "Ne obouvt^j m!" jo velel Radii poluglaano v šotor. "Ua, kaj jato!" j* savpll kralj __________Štefan atrašno, tat U grosnl krik toru, prav tako, kakor da bi vi- J* »donel daleč U Uroka po U- Uel jasno na pot. V tem je od ju. kjer ao kraljevala perjamki v saaedi, lazvond v tiho noJ prodirljiv vrJč, ki je prodrl *oeti vsakega vojičaka ob pogle du na sovražnika. Z. prvim vrinem je aieuil drugi, tretji, dokler m ni vae atrnilo v enotno razsaja-nje krute bitke. Oni aamotni mož, ki ce je prej približal kraljevskemu šotoru, je obsul na mah, ko je prvi vri* Ufrmel skozi noč. "Mari je govoril resnico U eln greha, TomaioviJt" j« mrmral eam a seboj, Vin mari ao njegova priprava cea naperjene proti' Vukmanu!" Tedaj je prodrl copet vriši ako-zi noč, in že ae je čuio hryp boja. "IU1" Je vzkliknil akoro gka no U Ujlnatvenl mol, "maji bra tje v bitki, in jas m plazim nad zvezdami; smrt sem ssslnžij!" -in le jo akoro letel nazaj; neon-kfnt pa m je vsUvfl; adelo m je, kakor bi se bil ravno pri odskoku njegrfri noji pHkovall k tlom. Zopet m je obrnil prod kraljevaka »o šotoru in je stegnil gUve na prej, kakor bi hotel a pogledom prodreti goeto temo, ki ga ja ob-' dajala, da spozna, kaki Ujnoetni senci «ta bili to, ki sti pravkar švignili kraj njega. NI veJ čul bojnega vrišča. 8awo prisluško val je pred as proti kraljevskemu lotom, nakrat ps ae je ojunalU in je f tihim korakom — da bi ne bilo slišati, kako m dotika zem-Ije, če bi tudi bojni šum ne ruši) nočne tišine — hitel k kraljevske mu šotora, v lato emer, v kateri sta izginili tajnostni sen* ,-M PH vhodu boru, da bi gs bili morali vai čuti, ko bi ae bUa njihova poaoraoet napota tjakaj na vrill bitke, div-jajoče v dalja v L "Kako aegal po meni, ainf je kralj, toda le je njegov glaani doneli glas prešel v skoro smrtno hrešlanja. "Misli na Boga, prokleti aint On ne pušča lyrea kasni — Ulja, Ilija, maščuj —" Utihnil je; Redil ee jo pH vWP du globoko oddahnil. je I" št pital Ur enel poleg mone. ds eem lutU njeno kalpak t glave, brilol ai vroči pot vrolo eepo ln lutil njen krčeviti s čela. stisk aeoje dssnlcsl" V tom je prldirjal drug mol U "Tako krlevtio je tclko stl-ks tako kltro ln prestrašeno, U tvojo roko, kot stisku tl mo da bi btt kmalu podrl na tis orja t jo," je rekel Radii, trudeč ae, da škegs vojvodo. Da ai nI ničesar videl niti eUkl, je dirjal kar aa alepo tja v Umno nol, kakor dir ja Dovak, ki mu je groaa emrti aa petaaai, — aamo radi Uja, da dirja. f:J Vojvoda Radii je akočllssa njim, ln ga prijeli "Kam belit f Spametuj m, To malevlll" "Kaj U K" to jo stresel Rs-diš "saj m troooJ kekor Ust trepetliko, in kar skoai temno prodira bled ost tvojega lica. Bodi mol„ stričnikl" Z.lJT. "AU si ga videl t" je lepetal Tomalevll • trepetajočimi uatna-mL "Kogat*' ' V- ' : "Mari vem, kdo je bil? Človek gotovo ni bil, ki je Uko nopriča-kovano arodi šotora, kakor bi bil zraetsl is tal, atal polog mene ln poleg njega, lla, Radič I Vee groaa, kar ao jih le občutili lju-d jo, niao nič v primeri a grezo, ki eem jo oblutil jaz, ko jo ons len ea~«* o da bi U bilo aenoa I — one poeteve tako neprlčekoveno stala iavijs avojo roko is roko Tomnš<-vUa. "Ampak ne bodi otrok, etrič- nikl" gs js opominjsl, "U ns pu-Maj m strašiti a viaijami lastne fantazije; da, aamo v tvojih mislih js nastala ona tajlnatvena postava; 11 vo bitje U ai bUo, saj sem jaa dobro luval vhod v šotor". Tomašcvlč Je etreegl glavo no zaupno, i v' "Pa veruj, kar holeš," ae ie rastogotll Kadil; "aamo glej, de ne opatijo ničesar na tebi ljudje, ki ee jim le morava pokazati. Cu-jelt Vukmen se nekako reenično igra. 1*0jdl ln prva aarja jutra te poadravi kakor kralja." "Ah, feris," jo vadlhaU Toma levil, "de bi l>il čakal, da ml na reva masa Japraim proatof Ho- ansl*' "Sedaj je obžalovanje lo pre- potne; tgodllo m Je I IMpomogel ai aamo naravi do hitrej&ega teka nič veli" (dalje prihodnjo eredo.) Lubasove harmonike tzl la kralta Ura alt tu pa d a II baal Ur ALOIS SKUU, m MU« PV l«MUra, H.Y. tMIMMMIKMIllinilM ta všotorJeMonkrai m im»JtetorV)etora ng| Splošno znižana cena za 25% OD NAVADNE NAJNIŽJE CENE ZA POHIft.TVO V TELI MESTU. \J AJF1NEJŠE vrste izbranega pohištva se vam nudi v ti razprodaji Nad vse se odlikuje v vseh ^ podrobnostih in fe posebno v kaVo/os'4 lesa, prve vrste mizamlco delo, mebkejie b trpežno. To je oprava artisttbe^R izdelka in popolno dovrSeno, po naj natan5nejiih obrisih svetovnih najboljših riaarjev in Ifdclovareljev. Naša izložba dokaruje ves napreJek in moč doseftena, ki je •pk>h možna dobiti m denar in jc v Smi nilem " the big store" prodajalni. NA LAHKE PLAČILNE OBBOKE Vlivajte opravo doni« nq domu, mod lam nam lah ko pla£ujoto, v valih poljubnih mnnoMh obrokih. ' i ■!■ >«i ......i ..... i Kupujte vedno od ndega slovenskega tolmača v našem flovaiukeni ^ddelk«9 Id se nahaja iu*na vhodu jtl ■ v pritljiČju na vhodu Jih avenue ulic«. SSSSSISI il! m 11 ■ ■■■■■■■■DD ■■■■■■■ iiiiiii«isiiaiis«ii>i i. - --, ...... ........... SE JE DENAR V TRGOVINI Z OLJEM. SAMO AKO VESTE KAKO PRAVILNO INVESTIRATI. Hudje, ki investirajo «, vdn, ^ r*a< IHJa.l^bili m^on, ddarj., ŠtllM^M^ splošno povedano, po največ irsdno mislijo, da so rasni ljudje Isgubill mJljons dolarjev v trgovini s olJem. I ■ I ■ niso investiral! niti centa ▼ trgovino s oljsm — temveč so po večini investuraJi v povečanja, nepoštena in ponajveč ne preskušenim novincem, k! skušajo imti v trgovini t oljsm. Tijovina z oljem je ena največjih in je določeno, ds postane največja svetovna industrija, s veliko večj Oljna trgovina ponuja največje Investicijske ugodnosti velikim ln malim vlsgsteliem, kot Is ksdaj prsJ m kost dobičkov alf hitrega povračila. Ves to se dosels le potom prave skulnjs v ti obrti In s dovolj visokim o zanesete za gotovo dobiček. tskosvana "namišlj . trgovini t oljsm. . , svetovna industrija, s veliko vsčjlm dobificom kot j« sedaj visokost lahko Nobenemu ni tudi voljo za Invi Pred desetimi na vMtniiitwo važnega ed njggovega Brata IsJteai&jš. Moj naalov jo: . '(/ . , , >" PaulJeeih, P. O. Bos irf OUlespie, 111. SEJE IN SHODI vnost "Proavets" pile sa blsgostank ljudstva. Akb ee strinjsš s njeni mi idejamfcppodpiraj tr^ovef^Jfe, oglašajo v Proeveti. — V zalogi Imam vee blago aa vsakdanje po treU< inc po amernieeni. AKTOM ZORNIK. je v pomanjkanju e................... Domača zdravila, j j : g,lini)! * >4Um »ar.»tU. kaUra ; ; tp+^Amlmi* Uo v kmUgi ; 'DOMAČIZDRAVNIK' ]\ RAD BI IzVJkDBL za Msrijo Stets, sestra pokojnega John a Stetz, kateri je |mrl dne 15. januarja 11»* V,' 'Jfclfjblgston, Mont., sUr od 54, do 66 let. Ho jen v Parach, Spiaka Stolica na Ogr-lakem. Maria Stetz je omožena, ima dva alnove, ki sta aloiila v svetovni vojno pod zastavo Združenih I držav, od katerih eden je bil nbit na fronti in drugi pa je prišel domov. Rojake proeim, če kdo ve njen naalov, naj ga' naznani na sledeči naslov: Frank Majkuth, 232 8. F. Street, Livingston, Mrstanc fa lMllM verižico ^ POPRAVUAMO: uro in drugo zlatnino po nizki ceni. proletarec J. akmuko gluO. iocklMi fibuli, . Ara.rikL wi d.Ut«. Is r*j*k. ki m Mata POORUZNICA:\irfpl' Colnmbla Gramofonov ali pa eeehno vprašajte aa cene predai^rugod kuftta. y najmjio bugo. i t^ najnižjo cene. Najveija slovenska tiskarna t s-ruaars Plapao 2146-48-50 Bluo kland Ave., Chicaco, IHWi% _ Mi v slovenskem, hrveškem. slovaškem, čaikem, poljskem, L^mmhmhhmSHM ......- ------- - — ............I....................................... DENAR V STARO DOMOVINO. < Za JacasUvljat Za ItalljM 100 diaar ..........$ t.00 100 lir ..........S < 1000 dlaar..........10.00 s00 lir ..........2s.s0 ( : 10000 diaar.......... 00.00 A 1000 lir.......... si.OO Izdelaj emo notarska dala se tukaJ In stari kraj. Poeojujemc f ; tn vsameno posojila na prve vknitbe (Mortgage). Prodajamo lou X ► in farme. ■ \ MLADIC A VERDERBAR, l \ 1334 Waak iStk Straa« -«- CHICAGO, ILL. % ........................................ Victor Lisjak JAVNI NOTAR. P1TTSBURGH, PA. dtt. on.hno. On. nlake, točno la pravilno. te več kuriva | kot je sploh potreba. f X Pridite in oglejte el naša kraane pači, najpoananeiša med vaemi narodnoaU, "RADIANT C MOMZ". te peči se nsjkraacej- H A, l^lsislts, bela kot sneg, ni U Jih traba nikoli barvati ali H ArniU, da hi ae svetila, tem** I I i ■flftniimo obrišeta pa ao člata. N ♦ • «o^rpe?.ne dovof sa vse..vaif )■ i? • dlsi katera koli draga vrsu pač. I t praiajta tai« sosadar ki ie I ,f ^ Imajo va« let take pa*i. kuko bo4 I I aadovoljni i njimi. Odvetniška in jamo-notaraka pisarna F. A. BOGADEK, 200-203 W.l.k B«il4in(, 434 DUmonJ Sir..t -> PITTSBURGH. PA Ugotavljam pooblaatila, kupne Indarovalne pogodba, prošnje aa d»hiti «vojce s sUr« domovine in vsa druga staroftajska aradae ^isa.^Poaradujem pri aapuščinakih raspeavah. Hoja pisarna je Poslovodja se slovenski oddelek: L0UI8 KVBDBR, K*RAJ U*iV ™ T noUnki P°M1 spadajoče spisa v STARIM STEPHEN STONICH i trgovina a ieleznino in pohištvom. y p CHISHOLM, M1NN. ZASTONJ KORALDNO POZLAČENO ZAPONKO iilttiUaiiilH VI lM«a. Mtai r«*MMti SA ImaMalli ^M^HKnN^^H^MHHl iuSImii mo»k ttw.« na si.»s e. iz.o«. H9IIHUH iM»J lafR BB^^^^^nn "Sa aaSe lwa.M "bn«., twM" ncrl- SKP r fttnuntnn. SNrJ Onnelieda. SSl'J Kinceld. li SNPJ Mrlntyrr. NNI'J \rma. Kan SNPJ Nanlieoke. VICTOR NAVINSEK, fferminle, Pe. . • l.loydetl. Pa. . . . ilee«lowUnds, |'a. F. KERŽE 1142 N. E DaDaa RcL CLEVELAND, O.