« The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Mediunn ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski i dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspesni volume xxiii.—leto xxiii. CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEK) JULY 8, 1940. ŠTEVILKA (NUMBER) 159 PREDSEDNIŠKE VOLITVE V MEHIKI; NAD 100 UBITIH le Volitve so se vršile po tradicionalni mehi-kanski šegi: z medsebojnim prelivanjem krvi. POSLANIK CRIPPS med ranjenci sta tudi dva AMERIKANCA MEXICO CITY, 7. julija. — predsedniških volitev v T , so se vršile danes, je id 100 oseb ubitih, nad ti- pa ranjenih; med ranjenimi lij (^va Amerikanca. (le volišč je bilo napade- ni "? . P° drhalih, katerih pripad-y vozili mimo v avtomo- )Ui katerih so streljali na ^ vo ilce. Tekom volitev so izpre-aOvorile svojo besedo strojnice, fiavadne puške, samokresi, roč-granate in plinske bombe. bo naznanjen v torek Za izid volitev se ne bo do--nalo do torka. Sicer pa je od-'isno od vlade, ali se bo nemu-oma objavilo število volilnih 1 ,ji' bo izid volitev ob- th« pred kongresom, ki g na' SJ hI e-i b< su P' se snide dne 1. septembra. Oba predsedniška kandidata, general A vila Camacho, kandidat, ki ima podporo sedanje administracije, in njegov tekmec, general Juan Andreu Almazan, si lastita vsak sebi sigurno zmago. Izgredi v glavnem mestu Policija glavnega mesta izjavlja, da je bilo tekom volitev v glavnem mestu mnogo oseb u-bitih, okoli sto pa ranjenih. Volilo je približno 3 milijone ljudi. Policija je udrihala desno in levo s svojimi krepelci ter potiskala s svojimi konji nazaj množico, ki je kričala: "Viva Almazan!" — kandidat grotivladne stranke. Zagonetka tretjega termina zopet v ospredju Glavnemu poštarju Farley ju so znani predsednikovi nameni, toda Farley molči ko grob o njih. MYRON C. TAYLOR oui fia: OS' t lai y cd bi"« 1'ANGLEŠKA ARMADA BO KMALU ŠTELA ŠTIRI MILIJONE MOŽ d lada poziva pod orožje nove letnike svojega moštva, ki bo tvorilo boljšo zaščito državi kot jo je tvorila Maginotova črta Franciji. je zadelo šest težkih London, 7. julija. — An- eg\ ^ bombniki so zadali vče-luiarec italijanski, in e A ^^rnarici. Doma pa T pozvala pod orožje ^ati v J- ^ ^^daljnih mož, da ojači . g obrambo. fr* j "^^^l^ška admiraliteta jav-LioH ^ uspešnem" napadu I , , italijanske bojne ladje v A ^ Libija. Druga angleš-. pa so napadla letali- T kjer so izpreme- " ^ ^iigarje in delavnice v go-1 ce razvaline. Dalje so Angleži v poškodovana f -aii- ■ bojna ladja Dunkerque t - o Več za boj tekom te vojne, bi o ngleška letala so priletela mfl *Pe pred Oran v Alžeriji, kjer v sredo napadla francosko p'®, "^^^rico ter poškodovala fran-of o bojno ladjo Dunkerque. Ladjo bomb, Poročila iz Vichy-ja, Francija, kjer je zdaj začasen sedež francoske vlade, naznanjajo, da je bilo v angleškem pomorskem napadu na francoski ladji Dunkerque in Provence in na ruši-lec Mogador ubitih 200, nevarno ranjenih pa 150 francoskih mornarjev. Anglija je pozvala pod orožje 1909 letnik moštva, to je može, stare 30 let. Zdaj pa pozvala nadaljne tri letnike, in sicer 1908, 1907 in 1906. Prvi letnik se bo moral odzvati pozivu v soboto, ostala dva pa tekom naslednjih dveh tednov. V najkrajšem času upa imeti Anglija pod orožjem 4,000.000 mož, katere smatra za boljšo o-brambo kakor Maginotovo črto. lan --- m 2 ^KLJUČEK ZBORA JSZ; BANKET NA ČAST DELEGATOM V S. D. DOMU kn' 4 Goslovahska socialistična viti s svojimi znanci, zunanjimi njr ' Prosvetna matica h ^ svojem zboru v soboto Q stič^''^' odcepita od soci- ; gani for h! JI stranke. Poslej se bo icno Ino 'zacija smatrala za "nepo I progresivno in izobra^že-zvezo." Upamo, da nam Mogoče navesti točno toza-poročilo, Čim prejmemo f podatke od merodajnih M večer se je vršil v V Slovenskega de- P s ega doma na čast delega-Prvovrsten banket, katerega posetilo toliko ljudi, članov, " r ^^Gv in simpatičarjev )in anke, da se je moralo v veliki ^ deloma dvakrat streči un e ili. Kot ravnatelj omizja je ui 'giral Mr. Milan Medvešek, Je poklical k besedi več go-f klikov, med njimi kot glavne-' (rf ! ^°^ornika znanega sociali-1 e nega intelektualca in pisate-Jast -^Etbina Kristana. ^ Kristanom je bilo po: k besedi nešteto govorni-I ^ BO imeli krajše ali daljše pa so se tako za-jih ob enajstih zvečer ■ bilo konc«. I se je hotelo pozdra- gosti, (med njimi tudi vaš poročevalec, ki je želel izpregovoriti par besed s svojimi čikaškimi tovariši in prijatelji), toda ker govorov ni bilo konca in ker se je tako dolgo zavlačevalo z za-ključitvijo oficijelne strani večera, so mnogi odšli. O sklepih in zaključkih občnega zbora jugoslovanske socialistične stranke in Prosvetne matice bomo v kratkem natančneje poročali. __ Iz Kanade Mr. Vincent Segulin in Mr. Edward Chesnik sta se srečno vrnila iz Tweeda, Canada, kamor sta šla ribe lovit ter sta ujela po 7 in 10 funtov težke. Tam sta bila teden dni. Pravita, da je lepa okolica z lepim razgledom. V New York Danes zjutraj je odpotovala Mrs. Anna Jakos, 669 East 159 St. v Cooperstown, New York, kjer bo ostala dva tedna. Na sliki je angleški poslanik v Moskvi Stafford Cripps, čigar naloga je, povleči Rusijo od nacizma. HITLER — MALI BOG BERLIN, 7. julija. — U-redniki nemškega časopisja se danes kosajo v frazah in naslovih, ki jih dajejo Hitlerju ob priliki njegovega zmagoslavnega povratka v Berlin. Nemško časopisje o-značuje Hitlerja tako-le: "Gospod vojnih trun . . . Triumfalni zmagovalec največje destruktivne kampanje v zgodovini sveta . . . Poveljujoči genij, državnik, supremni komandir in vodja, — vse v eni osebi. Zmagovalec leta 1940" in zmagovalec nad porazom leta 1918, ujedinitelj našega naroda in kreator nemškega rajha .. . Oblikovalec nove Evrope, vodja in oče 80 - milijonskega naroda. Buditelj iz mrtvila, voditelj iz teme v svetlobo. Papeža skrbe ruske poteze na Balkanu Razširjenje ateizma na Balkan ni v interesu katoliške cerkve. — Papež ne bo šel na počitnice. RIM, 7. julija. — Kljub veliki vročini, ki vlada zdaj v Rimu in po ostali Italiji, je papež Pij sklenil, da ne bo šel na počitnice v svoj gradič Gandolfo, ker je svetovni položaj preveč važen. Papež bo ostal — vsaj začasno — v Vatikanu, kjer pazno motri svetovno situacijo. Zdaj ga pred vsem skrbe poteze Sovjetske Rusije v Rumuniji in v ostali južnovzhodni Evropi. Rečeno je, da bodo nadaljne poteze Rusije na Balkanu prav gotovo ko-lidirale s politiko Vatikana, kajti raztegnitev te ateistične velesile na Balkan ni v interesu katoliške cerkve. Smrtna kosa SEJA Nocoj ob 7:30 uri se vrši seja Škrjančkov v Slov. društ. domu na Recher Ave. V nedeljo je. preminil v mestni bolnišnici Michael Stmac v starosti 68 let. Rojen je bil na Hrvaškem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1905. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Ello, rojeno Vukič in deset otrok: Mary, Alice, Eli, Johna, Mika, Ni-cka, Martho, Josepha, Julijo in Catherine. Pogreb ima v oskrbi A. Grdina in Sinovi, čas pogreba naznanimo jutri. — Naše so-žalje. Slike učencev SND Starše učencev Slovenske šole opozarjamo, da so slike gotove in se dobijo lahko takoj pri Mr. Tavčarju, v uradu S. N. Doma na St. Clair Ave. HYDE PARK, N. Y., 7. julija. — Predsednik Roosevelt je že podal svojo zgodovinsko odločitev glede svojega morebitnega tretjega termina, toda kakšna je ta njegova odločitev, ni še znano. I Svoje tozadevne namene je predsednik razodel danes Jamesu A. Farleyju, predsedniku demokratske stranke, toda Farley ni hotel povedati, kako se je predsednik Roosevelt odločil. — Časnikarjem je Farley po konferenci izjavil: "Jaz natančno vem, kakšne namene ima predsednik, toda teh namenov ne bom razodel nikomer." Prav tako ni hotel Farley o-meniti niti z besedico, kdaj bo Roosevelt sam javno razglasil svoje namene. Zdaj se ugiba, dali bo Roosevelt razodel svoje namene na demokratski predsedniški konvenciji, ki se bo pričela 15. julija v Chicagu, ali bodo konvenčni delegatje prej obveščeni o njih. V slučaju, da se odloči predsednik za tretji termin, bo imel za seboj nad dve tretjini delegatov. PLEBISCIT MED FRANCOSKIMI MORNARJI V ALEKSANDRIJI Francoski mornarji bodo s plebiscitom odločili, ali se priključijo Angležem ali odidejo domov. Myron C. Taylor, posebni poslanec predsednika Roosevelta v Vatikanu, je te dni nevarno zbolel ter bil operiran. Nov gfob V nedeljo zjutraj je v visoki starosti 81 let preminil znani J. Campa, stanujoč na 15717 Sa-ranac Rd. Tu zapušča hčer Mary omož. Laurich, ter veliko sorodnikov. Soproga Anna mu je u-mrla pred šestimi leti. Rejen je bil v vasi Krčala pri Sodražici na Dolenjskem, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je bival 40 let in je bil dolgo let zaposlen pri New York Central železnici. Sedaj je bil že več let v pokoju. Bil je član Slov. moške zveze, št. 3. Pogreb se vrši iz hiše žalosti v sredo zjutraj ob 8:15 uri v cerkev Marije Vnebovzetje ob 9:00 uri in nato na sv. Pavla pokopališče pod oskrbo Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda. Bodi mu ohranjen blag spomin. Preostalim naše soželje! Nov grob Po enotedenski bolezni je preminila v Women's bolnišnici v nedeljo Bernice Huth, 10203 Benham, stara šele 23 let. Bila je članica Slov. ženske zveze št. 14. Poleg žalujočego soproga Alfreda zapušča tri brate, Walter-ja, Paula in Johna, in štiri sestre, Mary, Anno, Julijo in Jean. Pogreb se bo vršil >v sredo zjutraj ob 8:30 iz Louis Ferfolia pogrebnega zavoda na 3515 E. 81st St. — Naše sožalje! Prestavljena seja Seja Slovenskega demokratskega kluba se vrši v sredo 10. julija v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Pričetck ob 8:00 uri zvečer. Ta seja je zato prestavljena, ker se v torek 9. julija vrši v Shore High šoli seja davkoplačevalcev, članstvo in odborniki so vabljeni, da se gotovo in polnoštevilno udeležijo. — Louis Zgonc, tajnik. Seja. Sam. društvo Kranj ima sejo 10. julija v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Blagajnik ima nekaj zelo važnega na dnevnem redu. — Pridite! POHOD RUSIJE NA BALKAN BUKAREŠTA, 8. julija. — Danes se množijo znaki, i da se Rusija s podvizamo naglico pripravlja na pohod dalje na Balkan in da bo Josip Stalin dal ruskim armadam ukaz za pohod, čim udarijo Nemci z vso svojo silo na Anglijo. Rusija posveča vso svojo pozornost Črnemu morju in Turčiji, varuhinji Dardanel. Ako ne bo zadostoval ruski politični pritisk na Turčijo, tedaj bo Rusija nastopila z oboroženo silo. Gotovo je zdaj le toliko, da ima Rusija na Balkanu svoje defini-ti\Tie ambicije in cilje, ki jih hoče nemudoma uresničiti. Značilno je, da je pričelo rusko časopisje po dvajsetletnih prisrčnih vzajemnih odnošajih nenadoma pisati o Turčiji v zelo hladnem tonu. FRATERNIZIRANJE MED ANGLEŽI IN FRANCOZI Plebiscit v Aleksandriji ALEKSANDRIJA, 7. julija. — Usoda francoske mornarice v pristanišču Aleksandrije je zdaj odvisna od plebiscita francoskih mornarjev, ki se vprav sedaj vrši. S tem plebiscitom bodo mornarji odločili, da-li tvegajo odplutje iz pristanišča ter se s tem izpostavijo nevarnosti pogreznjenja po topovih angleških bojnih ladij, ali se francoske bojne ladje pridružijo angleš-ikim. j Oni francoski mornarji, ki i-i majo dopuste ter se nahajajo na ! kopnem, fraternizirajo in popi-Ivajo z angleškimi mornarji, iz česar angleška admiraliteta sklepa, da se bodo francoske bojne ladje pridružile angleški moma- I KAIRO, Egipt, 7. Julija. — j Angleške oblasti poročajo o u-j spesni demobilizaciji francoske I bojne mornarice ter o nepresta-jnem bombardiranju italijanskih I postojank v Libiji po angleški i zračni sili. V soboto so se vršile konference med angleškimi in francoskimi pomorskimi častniki, na katerih so bili doseženi važni odloki. Angleži so na primer pristali na zahtevo Francozov, da se oni francoski mornarji, ki se ne žele boriti ob strani Angležev, lahko vrnejo domov. Oni mornarji pa, ki se žele boriti dalje ob strani Angležev, bodo deležni vseh privilegijev, ki jih uživajo angleški mornarji, kakor tudi plače angleških pomorščakov. Irici. Nemci bodo vsak hip pričeli svoj "blitzkrieg" proti Angliji Kot usodni dan pričetka imenujejo torek. — Bombniki bodo vlekli za seboj jadralna letala, natrpana z bombami. Hitler in Mussolini kujeta novo Evropo Hitler in Ciano sta se posve-l tovala o skupnih vojnih j zadevah in o ustvarjenju' "nove Evrope." | RIM, 7. julija. — Telefonsko poročilo iz Berlina naznanja, da sta se sestala h konferenci kan-celar Hitler in grof Ciano, italijanski minister zunanjih zadev, nakar je bil dosežen popoln sporazum držav osišča glede konstrukcije "nove Evrope." Na tej konferenci so bili izdelani tudi podrobni načrti skupnega napada na Anglijo. Prvi cilj tega napada bo baje Irska, odkoder se bo podvzelo glavni napad na angleški otok. Sodi se, da sta Hitler in Ciano ob tej priliki dosegla tudi sporazum glede bodoče usode o-ziroma razdelitve balkanskih držav. Rečeno je, da bo osišče najprej posvetilo svojo pozornost Balkanu, da prehiti tam Rusijo, ki se bliža z naglimi koraki o-srčju južnovzhodne Evrope. STOCKHOLM, Švedska, 7. julija. — Nemški viri naznanjajo, da se bo pričel tekom desetih dni nemški blitzkrieg proti Angliji; ta blitzkrieg se bo pričel s silnim bombardiranjem iz zraka, ki bo trajalo šest dni in v katerem bo udeleženih vsak dan 3,000 letal. Nemški viri dalje navajajo, da bodo nemški bombniki opremljeni z nove vrste orožjem, ki bo sipalo smrt in razdejanje na Angleže. Nemški bombniki bodo baje vlekli za seboj tako zvana jadralna letala (letala brez motorja, ki se vzdržujejo v zraku samo s pomočjo izrabljanja zračnih tokov), ki bodo natrpana z bombami. V usodnem trenutku bodo ta jadralna letala odveza-na od bombnikov, nakar se bodo krila jadralnikov avtomatično zaklopila in letala bodo treščila z vsem svojim tovorom bomb na zemljo. Tako vsaj pra- vijo Nemci. Poroča se, da je bilo na letališču v Vemesu, v bližini norveškega pristanišča Trondheima, zbranih v zadnjih dneh stotine takih jadralnih letal. Nemci pravijo, da bodo začeli spuščati iz letal padalce na angleško o-zemlje šele po šestdnevnem intenzivnem zračnem bombardiranju Anglije. Nemška poročila naznanjajo, da bo najbrže torek oni dan, ko se bo pričelo z blitzkriegom proti Angliji, toda ne povedo, kateri torek: ali v tem ali v prihodnjem tednu. Švedska je dovolila Nemčiji, da sme zadnja transportirati svoje čete in vojni material preko švedskega ozemlja na Norveško. Nemčija si je že dolgo prizadevala dobiti to dovoljenje, toda doslej je Švedska odločno zavračala tozadevne nemške zahteve. SMRTNE NESREČE TEKOM DNEVA NEODVISNOSTI Tekom Dneva izjave neodvisnosti in njemu sledečega "week-enda" je bilo v Zedinjenih državah 334 smrtnih nesreč. Med temi nesrečami je bilo manj prometnih nesreč kot običajno, bengalski ogenj je povzročil samo šest nesreč s smrtnim izidom, kar je zelo malo v primeru z drugimi leti. Seznam izkazuje, da je bilo 146 avtnih nesreč s smrtnim iz-zidom. To je več kot sto manj kakor lansko'leto. Dalje izkazuje seznam, da je 68 useb ubitih, 45 je bilo samomorov, ostale smrtne slučaje pa je pripisati drugim vzrokom. Bengalski ogenj je usmrtil dvoje oseb v Pennsylvaniji. V Wash-ingtonu je bilo v teh treh dneh 20 smrtnih nesreč, v New Yor-ku 19, v Kaliforniji pa 29. V de-vetih državah pa ni bilo tekom teh treh dni nobene smrtne nesreče. Vile rojenice Mr. in Mrs. Frank Bohinc, 16205 Arcade Ave., sta dobila dne 30. junija krepkega, nad sedem funtov tehtajočega sinčka. — Naše čestitke! . Seja V torek, 9. julija, se vrši seja dram. društva Anton Verov-šek v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Seja se prične ob 8. uri zvečer. Vsi člani so prošeni, da se gotovo udeležijo. "Pop" koncerti Druga polovica v seriji poletnih "pop" koncertov v Cleveland Public Hali se nadaljuje v sredo, petek in soboto večer, to je, 10. 12. in 13 in v četrtek, petek in soboto večer, 18.19, in 20 julija. Orkester bo igral pod vodstvom Rudolpha Ringwall-a. Sledeči bodo nastopili Carroll Glenn, violinist; Beryl Rubinstein in Aar-thur Leosser, pianistinji; Miriam Berg, contralto in Hruby bratje; Mašimo Freccia, Leonard Warren, bariton. Vstopnice se dobijo pri Taylor's, Higbee's, May Co. in Bond Clothing. seja Nocoj ob 8:00 se vi$i v starem poslopju S. N. Doma na St. Clair Ave., seja odbora Cankarjeve ustanove. Odborniki so prošeni, da se gotovo udeležijo in da so točni. Na dnevnem redu je več važnih zadev. — Predsednik. Čas pogreba Pogreb pokojnega Johna Frančiča se vrši v torek ob 8:30 uri zjutraj v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. in potem na pokopališče. Pokojni zapušča tudi pastorka Nicholas Reščiča. 2. ENAKOPRAVNOST 8. julija, 1% I UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI . .^KK30tX106XX3tX3t38300tXX30BI0t3«800630ta08«3830eK3«X363«XXXW0K«»rr:XKX3a0tXXXX3at3«3tX^^ »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by KU AMEKICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBUSHINO CO. mi ST. CLAIR AVKNUX — HENDERSON 5311-5313 Inued Every Day Except Susdajn and Hcdidayi fa razneHUcu t OleveUndu, n celo leto........................... w 6 meeecev....................$iX)0: t» 3 mesece................ Po potu v Olevelanda. t Ktnadl m Mearlol mm celo leto........... « 6 mesecev....................im s mesece................ Z* /lertlnjftne diteve w celo leto .................................. M # mesecev....................$3^0; u s mesece................ Zrn Evropo, Jotam Amerike In druge Inomemmke driave: m* eelo leto.......................n O mesecev............... .$544 .#L50 .|6.(Ki .$2.00 .$4.50 .«1A) .$4.00; Intend m Second Clmaa Matter AprQ aeth, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Oongreai of March 3rd, 1879. AVTORITATIVNO VODSTVO Fr. W. Foerster je zapisal: "V naši dobi se radikalno zanika potreba avtoritativnega vodstva; posledica je zmešnjava in nasilje strasti. Individualizem povzroča duhovno anarhijo; dosledno vede v barbarstvo in blaznost." Tako pravi ta filozof. Ali mi vemo, da je avtorativ-rih vodstev več vrst. Imamo osebna, verska, politična in gospodarska avtoritativna vodstva. Ali naj vse te vrste avtoritativnih vodstev odobravamo, ali naj jih zanikamo? Katera zanikamo in katera odobravamo, je važno kulturno vprašanje, na katero je treba odgovoriti, ne pa postaviti splošno tezo avtoritativnega vodstva, brez katerega nastane zmešnjava in nasilje strasti. Mi priznavamo, da je vodilna avtoriteta potrebna. Avtoriteta je primerna oseba, ki s svojo osebnostjo vpliva na voljo drugih in jim usili svoje mišljenje in odločitve moralno ali nasilno, osebno ali s svojo organizacijo. To je diktatura ali osebna avtoiiteta. Druga avtoriteta je cerkvena ali verska, ki jo imenujemo hierarhija, in je zgrajena na oi'ganizaciji višjih dostojanstvenikov in verstva, torej danes bolj moralna kakor direktno osebno nasilna, kakor je bila v srednjem veku. Tretja avtoriteta je gospo-darskopolitična ali plutokratična (denarna), ki s svojim gospodarstvom in političnim aparatom diktira svetu svojo voljo. Za četrto avtoriteto smatramo politično avtoriteto, ki druži voljo ljudi ^ svojim programom, prikrojenim duhovnim in socialnim potrebam človeka, ljudi, čim bolj je program prikrojen dejanskim potrebam, tembolj je politično gibanje ob zadostni izobrazbi in kulturni stopnji pripadnikov avtoritativno, to je, tem več pristašev ima, ki uveljavljajo svoje stvarne potrebe v skupni avtoriteti, v svojem avtoritativnem vodstvu. Tu se uveljavljajo ljudje po skupnih potrebah. Ta oblika a\i;oritativnega vodstva, v katerem sodeluje ljudstvo (demos), je demokracija. , Nobeno drugo avtoritativno vodstvo, razen demokratičnega, ne more izražati volje ljudstva in njegovih potreb, ker ne razpolaga z duhom razvoja in potreb, ampak računa vedno le s sebičnimi fiksnimi tezami, ožjimi interesi te ali one plasti, ki slučajno s svojo propagando v zmešnjavi ali ob terorju doseže avtoritativno vodstvo. Pravo avtoiitativno vodstvo torej ne more in ne sme biti diktatura in nasilje, ker ni v skladu s človeškim dostojanstvom in ne more ustrezati realnemu razvoju življenja. Človeštvo napreduje, razvijajo se socialne razmere in vse to more urejati le živo življenje, ki se tudi izpr^minja, in to živo življenje tvorijo ljudje. Ti so poklicani, da odločajo o svoji usodi in si zaradi tega postavljajo s tem za vodstvo avtoriteto demokracije. Velika razlika je torej med avtoritetami vodstev. Filozofi in razni diktatorji ter razne druge avtoritete pa ne mislijo na avtorit'eto demokracije, ampak le na avtoriteto, ki odreka ljudstvu vsakršno pravico soodločevanja. V argumentacijo svojih avtoritet pa navajajo razloge iz tujih sfer dnevnega življenja in nedosegljivih dimenzij. Avtoriteta demokracije je realna. Zato pravimo, da je avtoriteta demokracije prava in potrebna. —"D. P." ^ II Zanimive vesti iz stare domovine || k , =k Varna investicija V današnjih negotovih časih se smatrajo za najvarnejše investicije nepremičnine, posebno zemljišča. Denar lahko izgubi vrednost deloma ali popolnoma, toda posestvo, četudi skromno, je nekaj gotovega. Zato želijo tudi premožnejši sloji v Sloveniji vložiti kar največ prihranjene gotovine v posestva, toda kmetje, posebno po Dolenjskem, ne marajo prodajati posestev, če niso ravno prisiljeni., Kmet ljubi Bvojo rodno zemljo, obenem se pa zaveda, da v posestvu je vedno neka varnost in vsaj nekoliko prilike za eksistenco, če vse drugo propade. si je to postajališče že dolgo želelo ter je otvoritev istega z veseljem pozdravilo. Boj proti jetiki Razmere v Sloveniji so dandanes take, da je po izjavah ekspertov vsak osmi Slovenec zapisan smrti zaradi tuberkuloze. Glavni vzroki temu so nezadostna ali neprimerna hrana ter slabe stanovanjske in sanitarne razmere. Protituberkulozne organizacije z dispenzarji, sana-toriji in bolnišnicami bi jejo sko-ro obupen boj z zavratno morilko j etiko, žal, da primanjkuje sredstev in dostikrat tudi pravega razumevanja. Snaga, počitek in primerno zdravljenje store veliko, toda zdi se, da je podhranjenje največji pomočnik j etike. Oslabel telesni sistem najprej podleže vsaki bolezni, posebno pa jetiki. Rop sredi dneva Zlatarsko trgovino Ludvika černeta v Wolfovi ulici v Ljubljani je nedavno oplenil drzen ropar sredi dneva. S samokresom v roki je ropar prisilil lastnika, da je dvignil roke, nakar ga je zvezal in mu velel mirno sedeti v kotu. Ropar je potem komodno pobral zlatnino in dragulje, cenejše blago pa je pustil v miru, nakar je neženi-rano odšel s plenom, škoda sega v stotisoče dinarjev. imenovali "Ryssel", zasedel Lu-'dovik XIV. 1708 ga je zavzel princ Evgen, 1792 so ga Avstrijci zaman oblegali, 1914 so ga zasedli Nemci in je ostal v njihovih rokah do 12. oktobra 1918. Nasprotno so se Nemci v svetovni vojni zaman prizadevali, da bi osvojili Ypres. Njegove trdnjavske zgradbe, ki izvirajo od Vaubana, s tedanjimi pripomočki, ko se je vojna spremenila v položajno vojno, niso bile več zavzetne. Kraj je bil na koncu ena sama razvalina. Po svetovni vojni so ga Belgijci obnovili v- starem slogu. Flamsko ime Ypressa je Yper, Yperen ali Jeper. Mesto je nekoč imelo baje 200,000 prebivalcev, danes jih šteje komaj 17,000. Ponarejen denar Zadnje čase se v raznih krajih Slovenije pojavljajo pona-1'ejeni bankovci. Več ponarejevalcev so oblastva že zasledila in pozaprla, toda ponarejeni bankovci še vedno prihajajo v promet. V šalovcih pri Murski Soboti je neki kmečki fant skušal plačati tobak z novim 500-dinar-skim bankovcem, toda trgovcu se je bankovec zdel sumljiv, ter je fanta z nekim izgovorom za-I držal toliko časa, da so prišli i orožniki. Ti so fanta preiskali I in našli pri njem 20 ponarejenih bankovcev po 500 dfnarjev. Vojna in zlato Sovjetski narodni gospodarstvenik Bogolepov je objavil v moskovski "Pravdi" daljši članek, v katerem nastopa proti mišljenju nekaterih finančnikov ki napovedujejo, da bosta Pariz in London po vojni izgubila značaj svetovnih finančnih cen-(trov. ^ bi mu plačala zapadlo premijo. Med tem se je služkinja spomnili, da je bila vrata pustila odprta. Hitro je stekla po stopnicah in se je smrtno prestrašila, ko je skozi na pol odprta vrata spalnice opazila, da je tuj moški jemal bolni gospe bankovce iz rok. S krikom "Rešite gospo!" je stekla spet na dvorišče, kajti menila je, da je tujec gospo napadel. Takoj so se zbrali sosedje in preden je mogla bolnica spregovoriti besedico, so se vrgli na tujca, ga pobili na tla, strašno pretepli, potem so ga zvlekli iz stanovanja, zvezali s trdno vrvjo in ga odvlekli na policijo. Šele tam se je pojasnilo, da so tako grdo ravnali, ne z razbojnikom, temveč z dostojnim, mladim moškim. Nesrečneža so morali s precejšnjimi poškodbami odpeljati v bolnišnico in je samo upati, da je bil zoper takšne nezgode zavarovan. i smi I IMENA V NOVEJŠIH VOJNIH POROČILIH Novo postajališče Na železniški progi med Novim mestom in Stražo na Dolenjskem je bilo nedavno otvor-jeno novo postajališče Prečna. Prebivalstvo dotičnega okrožja Kondukterjo v krilih Kondukterji v krilih vršijo službo ne samo v Nemčiji, ampak tudi v Jugoslaviji. In sicer je prvo atrakcijo te vrste doživel nedavno Novi Sad. Na vozovih cestne železnice so se pojavile prikupne kondukterske pripravnice. Za Nbvosadčane je bila to velika senzacija in nekaj dni se je vse hotelo voziti s trjjni-vajem. 'Dovršen tajni agent' Iz angleških časopisov posnemamo, da je britanska vlada po-.'■■lala v koncentracijsko taborišče znanega kapetaria von Rin-telena, dasi je ogorčen in zapri-■ ežen nasprotnik današnjega režima v Nemčiji. Londonska vlada je po vsej priliki imela dovolj razloga za ta j ukrep, na vsak način pa je preteklost imenovanega kapetana aka, da mož ne zasluži posebnega zaupanja. Rintelen je bil med svetovno vojno agent nemške obveščevalne službe. Po vojni je napisal knjigo o svojih doživljajih. Imel je predavanja o svojem delovanju in si sam nadel naslov "do-ršenega tajnega agenta". Avgustar meseca 1914 je odpo-oval na krovu nekega nizozem-. kega parnika v Ameriko. Mislil „8, da ga je tja pozvala s poseb-;o šifrirano brzojavko nemška 'ajna služba, da bo zanjo delo-. al v Zedinjenih državah. Brzojavko pa mu je poslal načelnik jritanske tajne službe, da bi nevarnega agenta dobil v svoje roke. I Zadnji odlok angleške vlade, j glasom katerega so bili interni-|rani vsi nemški podaniki od 16 ; do 60 let, Rintelena ni zadel, ker I ima žf preko 60 let. I I L. 1938 se je kapetan po-jganjal za angleško državljan-Istvo, toda brez uspeha. Aprila j meseca je notranji minister J. j Anderson na tozadevno vpraša-|nje v dolnji zbornici odgovoril i kratko in odločno: "O naturalizaciji tega gentlemana ne more biti niti govora." j Na mesto naturalizacije je pri-jšla sedaj internacija, kar je vse-I kakor velika razlika. Saint Quentin leži ob prekopu, ki vodi od Skalde ali Šelde k Oisi. Mesto je bilo v zgodovini pogostoma prizorišče velikih bitk. Jako je 1. 1871 nemški ge-Nikakor iji nujna posledica' neral von Goeben tu izvojeval vojne, pravi Bogolepov, da ka-1 odločilno zmago nad francosko ka država popolnoma iztroši severno vojsko pod poveljstvom svoj zlati zaklad. V svetovni generala ^aidherba. vojni 1914 do 1918 je Anglija j y gyetuvni vojni sta se v zad-plačala z zlatom samo 15'/c dnevih avgusta 1914 spo-svojih inozemskih nakupov in p^dii na tem kraju francoska in je ob sklepu miru nje zlati za- j nemška armada. Bitka se je kon-klad bil celo večji nego v začet- g^^^a s francoskim porazom. Me-ku vojne. To je angleška vlada jg y nadaljnih bojih po-dosegla na ta način, da je zna- poinoma razrušeno. V marcu le-la izvleči iz raznih kanalov igig je nemška vojska prebi-nevidno zlato, ko je javnost francoske črte pri St. Quen-navdušila za oddajo zlatih pred- ^^u — La Feru, toda v septem-metov in drugih dragocenosti, ^ru istega leta so zadali Fran-V ostalem imata Anglija in Nemcem baš tu enes^a iz-Francija bogate izkušnje v tem, odločilnih udarcev. kako se da ohraniti zlati za-j L^on leži na osamljenem gor-klad ter sta v tem pogledu iz- ^ hrbtu. V marcu 1814 je dali važne ukrepe že 1. 1939. j Napoleon po Blucherjevi armadi Okoliščina, da se sedaj angle- (joživel tu težak poraz. ški funt ravna po vrednosti do- ^o so leta 1870 Nemci zasedli lar^a, še ne pomeni dokončne ^aon, je neki francoski podčast-premaknitve finančnega centra pognad shrambo za smod-iz Londona v Ameriko. To je y trdnjavi v zrak, pri čemer Na japonsko - kitajskem k šču se pogovarjata dva voj» prostovoljca. j "Zakaj si stopil v vojskP ^ vpraša prvi drugega. 1 "Samec sem in všeč mi je ^ ^ jaški stan. Zakaj si pa ti ^ ^ jak?" i , "Oženjen sem in imam I j mir," je menil prvi. Gospod: "Dovolite da se <■ predstavim. Sem zastopnik ? šega krojača, ki me je po(4 g stil, da izterjam od vas vse 4 go ve terjatve." ' Dolžnik: "Potemtakem j moram pa čestitati, ker ste' ^ bili dosmrtno zaposlitev." i --(J Jože: "Če bi videl mojo iK g; sto! Njena postava, oči, W n: zobje, roke — vse to kar g4|ir ri." jdi Tone: "Križ božji! Moji s^cj govori samo jezik, pa mi j« ti, vi ci. tega preveč" Pc la tei te; si to izc ci; samo bežen pojav in bo za bodočnost odločilno le to, 's kak- je izgubilo mnogo vojako\ življenje. Lille in Ypres oktobra 1918 pa so jih Francozi od tu zapodili. Največjega ponižanja ni bila deležna Francija od strani zinaf>-ovite Nemčije, ki ji je stavila svoje pogoje [)remirja, zakaj udarna sila nemške armade zasluži s stališča militarizma res vse priznanje. Največjega ponižanja je bila Francija deležna od strani zahrbtne in strahopetne Italije, ko ji je slednja narekovala svoje pogoje, dasi francosko vojaštvo ni dobilo italijanskih junakov niti na strel, ker so se sleflnji previdno držali v varni rrzdalji. Izsijevalc'i so bili od nekdaj najbolj grd tip ljudi. Kajti izsiljevalec izkorišča stisku svojega sočloveka, ki se ne more braniti, v svojo osebno korist. Rintelen je res šel v past. Načelnik britanske tajne službe uir Reginald Holl ga je dal aretirati, ko je nizozemski parnik plul sko2i Rokavski preliv in so :ingleški agenti preiskovali ladjo. "Tako je bil "dovršeni tajni a-jent" izločen in je moral potrpežljivo čakati v taborišču, da ;iO je končala vojna. Po vojni se j jo naselil v Angliji in postal ve-ilik prijatelj sira Reginalda, ki je I celo ščitil in zagovarjal Rintele-i;ia, kb ga je oktobra meseca la-ini imelo v pesteh posebno sodi-l.sče. Mož ie bil zato oproščen in 'dejali so ga v skupino B. t. j. v s kupino onih Nemcev, ki jim je dovoljeno bivanje v Angliji, se-! veda z nekaterimi omejitvami. I- Lille ima svoje francosko ime po svojem nastanku, kajti ko so ga v 9. stoletju ustanovili, ni bil nič drugega nego naselje na nekem otoku (francosko Tile). Danes je mesto z več nego 200,000 prebivalci peto največje francosko mesto, glavno mesto ■ okrožja Nord in sedež zelo mno-gostranske industrije, ki izdeluje tekstilije, stroje, umetno gno-'jilo, tobak, cikorijo, čokolado i. 11, d. Je obenem važno središče za trgovino na vse strani, zlasti 'pa proti Angleški. Med njegovimi zgradbami je ! omeniti zlasti mestno hišo, ki iz-jvira iz 13. stoletja, cerkev sv. Katerine iz 15.—16. stoletja z lepimi slikami in cerkev sv. Mavrici ja iz 14.—15. stoletja. Lille je sedež vseučilišča, Pasteurje-vega zavoda in muzeja lepih u-metnosti. Mestna knjižnica ima ; 120,000 zvezkov in več nego 1000 rokopisov. Znamenite so lilleska citadela in trdnjavske rgradbe, ki jih je postavil sam francoski graditelj trdnjav Vau-ban, ki je 1. 1707. umrl tuPaj kot guverner. ' Okrog Lilla je bilo že mnogo I bitk. Leta 1667 je dotlej flan-'drijsko mesto, ki so ga Flamci šhimzlatimzakladomboAngli.j VsvetovnivoinisoLaon . ja končala sedanjo vojno. Velik pomen pripisuje Bogolepov an-glo-francoskemu dogovoru o vzajemnem 'finančnem sodelovanju na ozemlju obeh držav. Na temelju tega dogovora se ne vrši odliv ali priliv zlata za razne medsebojne dobave, marveč se te dobave samo knjižijo v korist ali v breme ene in druge države, pri čemer se gleda vsaj na približno izravnanje. Konec f te knjižbene operacije bo po vsej verjetnosti ne posebno znaten saldo, ki se zopet ne bo poravnal v zlatu, marveč v klirin-gu raznih dobav. V teoriji sta sicer Francija in Anglija dolžni plačevati svoje nakupe v drugih državah v zlatu, toda praksa kaže, da so to le redko izvršuje, kajti obe državi imata v svojih obširnih kolonijah mnogo dragocenega blaga, ki lahko nadomesti zlato in ga upniki tudi zelo radi sprejemajo namesto zlata. Ravno kolonialno blago je namreč upnikom češoe važnejše od zlata. ž —-- V šolo pride nadzornik, st zre po razredu in pravi: "O, če bi mogel zopet s«^lis tako v klopi kakor sem nekoč." Potem se pa obrne najbližjemu učencu in ga ■vfda ša: "Zakaj misliš, da lim?" Učenec pogleda nadzof naravnost v oči in odgoi tu Zato, gospod nadzornik, kef "ia že vse pozabili, česar ste sepp 6' i a\ a er krat naučili.' "CVETJE ZLA" ZA 60 TB FRANKOV "Rešite gospo!" Neprijeten doživljaj je imel v Milanu inkasant neke zavarovalnice, ki je obiskal nego go. Bettino P. Gospa je ležala bolna v postelji, služkinja pa je bila za trenutek odšla na dvorišč ter je pustila vrata odprta. ODVETNIK Z DVOJNIM ŽIVLJENJEM Pet in tridesetletni bivši bu-dimpeštanski odvetnik dr. Edmund Racz se je moral pred kratkim zagovarjati zavoljo vrste zločinov. Živel je pravo dvojno življenje. Navajal je, da živi od dobrih dohodkov svoje odvetniške pisarne, navzlic temu pa je na neki budimpeštanski tovorni postaji izvršil številne tatvine. Kradel je poleg živil tekstilno blago in druge stvari. Nenavadnega odvetnika so obsodili za osem mesecev na težj ko ječo. Na neki javni dražbi v >jjjv zu so pred kratkim prodal' vod Baudelalrove pesniške ke "Cvetje zla" za lepo 60,000 frankov. Izvod je bi' svečen Theophilu Gautieru t cer mu ga je posvetil s podpisom pesnik sam. Nekoč je bil last Louisa 6 houja, ki je imel, kakor zH* 3 s eno najdragocenejših zasei olj knjižnih zbirk v Evropi. izvod istega dela, posvečen riji Daubrunovi, pesnikovi i$li ratorki, so prodali za 30 frankov. na J a 1 2 Če' šl lol ac i i T >pf % hal NAJDALJŠA VZPENJAŠ Najdaljšo vzpenjačo v gradijo ta čas na Švedski TUJI ZDRAVNIKI V PARIZU Tuji zdravniki med vojno v P&rizu lahko vršijo svojo prakso. Mobilizacija je odtegnila civilnemu prebivalstvu mnogo zdravnikov in tako so dovolili prakso inostranim zdravnikom vseh narodov, ki imajo zdravniško diplomo. Zdravstveno ministrstvo je imenovalo komisijo 11 članov, ki bo zadevne prošnje proučevala. POZABIJIVA MATI . Ko se je neki vlak odpeljal s postaje v Schillingsfurstu v Nemčiji, ie ostal na peronu tri-I leten otrok sam. Izkazalo se je. Tako je mogel mladi mož da ga je pozabila neka ženska iz vstopiti. Gospa, ki ga je po- enega sosednih krajev. Njena znala, pa ga je poklicala v sobo pozabljivost je bila neverjetna, in ga prosila, naj ji da z mize Šele doma je opazilaf, da otroka ročno torbico z denarjem, da sploh ni z njo ... dograditi jo mislijo še 1' Proga bo dolga 41 km in na bodo vsako uro lahko prep^ 90 ton tovora. Tvrdka, ki j® ročila to gradnjo, bi svoje izvode lahko prepeljala z mi, tovornimi avtomobili vzpenjačo. Izračunala je, da so obf stroški z zadnjo polovico i" ši nego za prevažanje z laA in da znašajo komaj sedmin' ga kar prevoz s tovornimi ^ mobili. Višji stroški z* gradnje se kmalu poravna majhnimi obratnimi strošk' li. VSAK DAN 70,000 KOV> CEV V Varšavi je začela na ' obratovati bivša državna I'" ca denarja. Preden so si j'' Ijaki 1. 1923 postavili, so rahljali večinoma nemške nice. Sedaj so podjetje tem^ obnovili, tako da proizvaj* sti več nego prej. Vsak lahko izdela 70,000 kovan J s. julija, 1940. ENAKOPRKKNOBT STRAN 3. i IX oj> sk( je' ti' a ( POLITIKA SANJARSTVA Politika ustvarja čudne tovariši je. V Ameriki na primer je danes zelo malo razlike med stališčem, ki ga zavzemajo glede vojne v Evropi oziroma boja proti nacizmu Norman Thomas, polk. Linbergh, Henry Ford, Rev. Coughlin, Earl Browder, konservativni politiki v demokratski in republikanski stranki in razni vrtoglavi pacifisti. Motivi teh ljudi se brez dvoma razlikujejo kot noč in dan, ampak vsi so edini v tem, da nima Amerika nobenega posla vmešavati se v evropsko vojno. Desno krilo te pisane kompa-je nasprotno temu, da bi merika pomagala zaveznikom, er brez dvoma na tihem simpa-izira z mnogimi, če ne vsemi, 1 ejami nacizma. Komunisti po-s ušno sledijo "moskovski lini-socialisti ne vidijo v vojni rugega kot borbo med dvema imperijalizmoma, medtem ko se ^^•zni liberalci in pacifisti vne-^ajo za utopistični ideal, ki ni y ®vetu realnosti nič drugega kot ruta samoprevara. * * * eV Niebuhr se y reviji jjj I ,. Nation" bavi s stališčem, lool zavzemajo ameriški levi-in pacifisti. V svojem član-ku piše; (i . Socialisti imajo dogmo, da -te' to spopad med dvema tek-očima i m p e rijalizmoma. ^majo seveda prav. Tako je tu-1 spopad med menoj in nekim ' W konflikt dveh tek- 'mujočih egoizmov . . . Socialisti V^ajo seveda prav, ko pravijo, a civilizacija, katero smo kli-cani braniti, je polna kapitalis-icnih in imperijalističnih krivic. Ampak je še vedno civilizacija. ^ Socialisti so na mestu, ko o-pozarjajo na izdajstvo kapita-isicne oligarhije, ki je spravi-a demokracijo v tako despera-. en položaj. Ampak dejstvo je, a I aa mi branimo nekaj več kot in-• "Gkega Chamberlaina in ' nekega Bonneta. -So- , . _ Pozabili, koliko so po- h je demokracija kapi- Pi"ed tiranijo. Bil je so-istični premijer Paul-Henri ® ^ vodil nerealistično evtralnostno politiko Belgije, P Je bila odgovorna za prebitje I X avezniške fronte pri Sedanu. ^ politika je bila nerealistična, v f Jv "I® slonela na docela neres-domnevi, da je Belgija •ke I ^ ^ ogrožana od tekmujočih ] V ?PGrijalističnih sil. Toda grož-e bil niti najmanj enaka, jru f X ^^°dovina se je grozovito ma-s sv"* a "^(1 to lažjo. Socialisti Skandinavskih deželah so bili fl zapleteni v parasitski isa acifizem teh malih narodov, ki ir z ^s prezirom gledali na "power zase o itics" ter pri tem pozabili, da varnost bila odvisna od 3cen Ig eške mornarice in okoliščin ' -"kitnega ravnotežja sile. Ev-;a 3« >pski socialisti so pod priUs-; tragičnih dogodkov spo-1 zmoto, medtem ko se ame- L'? ji si i Ja 1 S a na v na ) si jO li, so mške e tcfl ji/va; Vsak lovani • y-i Lično delo i ^ • S ijl !1! Za društvene prireditve, družabne sestan- S S ke, poroke in enake slučaje, naročite tisko- g # vine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno gl S gl m lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. • # 31 I g s i m m { i i * m Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312 i ig i; : i Kampanja za "Cankarjev glasnik" sedaj v teku... CANKARJEV GLASNIK mesečnik za leposlovje in pouk ima sedaj kampanjo za nove naročnike! AKO ŠE NISTE NAROČNIK TE VA2NE REVIJE POSTANITE SE DANES! NAROČNINA JE: za celo leto $3 — za pol leta $1.50 — za 4 mesece $1 Kd6r tekom kampanja pošlje en dolar direktno na urad Cankarjevega glasnika mu bo naročnina kreditirana za pet mesecev. CANKARJEV GLASNIK 6411 St Clair Ave. Cleveland, Ohio di opero in pies v avditoriju Slov. nar. doma na St. Clair Ave. 3. novembra, nedelja. — Pevsko društvo "Zvon", priredi jesenski koncert v Slov. nar. domu na E. 80th St. 9. novembra, sobota — Društvo Collinwood Hive, Maccabees, priredi ples v avditoriju Slov. del. doma na Waterloo Rd. 9. novembra, sobota. — Svobo-miselne Slovenke, št. 2 SDZ Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 9. novembra, sobota. — Pev. ski zbor "Adrija" priredi koncert in ples v Slov, društ, domu na Recher Ave, 9. novembra, sobota, — Društvo Hrvatske Sestare, priredi ples v Hrvatskem domu. 10. novembra, nedelja. — Društvo "Slovenec", št. 1 SDZ. Proslava 30. letnice v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 10. novembra, nedelja, — Društvo "V Boj" SNPJ priredi ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 16, novembra, sobota. — Društvo Složne Sestre št. 120 S. S. P. Z. priredi ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 16. novembra, sobota. — Statuettes klub SDD pridi ples v SDD na Waterloo Rd. 17, novembra, nedelja. — Mladinski zbor SDD priredi koncert v SDD na Waterloo Rd. 17. novebmra, nedelja. — SKPP "Lira". Koncert in ples v avditoriju Slovenskega narodne-go doma. 23, novembra, -sobota, — Društvo "Glas Clevelandskih Delavcev", št. 9 SDZ priredi plesno veselico v avditoriju Slov. nar. doma, na St. Clair Ave. 24. novembra, nedelja.—Pevsko društvo "Cvet" priredi koncert in ples v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 24. novembra, nedelja. Oreški klub. Prireditev v Slov. del. domu na Waterloo Rd. 24. novembra, nedelja. — Dram. zbor "Ivan Cankar". Predstava in ples v avtotoriju Slov. nar doma, na St. Clair Ave. 28, novembra, četrtek, — Zahvalni dan. Social, pevski zbor "Zarja", priredi koncert in ples v avditoriju Slov. nar. doma na St. Clair Ave. 30. novembra, sobota. — Društvo "Ložka Dolina (Lož Valley) priredi veliko plesno ve-nem domu na St. Clair Ave. selico v Slovenskem narod- DECEMBEB 7. decembra, sobota. — Društvo "Blejsko jezero" št, 27 S, D, Z. priredi plesno veselico v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd, 8. decembra, nedelja. — Pevski zbor "Slovan" priredi koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 15. decembra, nedelja. — Zveza kulturnih društev Slovenskega delavskega doma. Prireditev s plesom v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 12. januarja, nedelja. — Dramsko društvo "Anton Verov-šek" priredi igro in ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. 9. marca, nedelja. — Dramsko društvo "Anton Verovšek" priredi igro in ples v Slovenskem delavskem domu na Wa-terlo Rd. Rheumatism"""'" To relieve. torturing pain of Rheumatism. Neuritis, Neuralgia, or Lumbago in a few minutes, get NURITO, the splendid formula, used by thousands. Dependable—no opiates. Does the work quickly. Must relieve cruel pain, to your satisfaction, in few minutes or your money back. Eton't suffer. Ask your druggist today for NURITO on this guarantee. HIGHWAY ENEMY NO I • f THE STOP SIGN PASSER -TaEXi:jr-s>r%r\rjirTriarKr'trTruTirarir Zavarovalnino proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam itd. preskrbi Janko N. Rogelj €208 Schade Ave. Pokličite: ENdicott 0718 "CALL FOR MR. BINGO" CALL FOR. eicsiGo! to«. Loo uees omo TKe LAtxes, I to aox cAce #. uiMooe if^ ^ ju »Akbes i ) I, « -1 .... ? '—■A'' ^ 1 STRAN 4. ENAKOPRAVNOST JANEZ JALEN: 27 CVETKOVA CILKA ZGODBA Cilka bi bila najrajši vstala in na glavo, da bi ji ne mogla u-šla. Rozalka je bila pa vsa ne- 'mekniti pogleda. Na videz jo je strpna. Storijo si je hotela do-! pa tolažila: 'Monika! Ne ženi si bro zapomniti, da jo bo znala'moževe bolezni preveč k srcu. ponoviti otrokom, ko odrastejo: če Ještin umrje —' "Tak, teta, začnite že vendar! 'Ne, ne, ne. Ne sme umreti!' je "Otroci naj se kar naprej i- zatulila podložnica. grajo, vedve mi pa ne segajta v j 'Nisem rekla, da bo,' je mirila besedo." Jera se je pomaknila še ;Hema. 'Pravim le, da si še mla-bolj na kraj in z nekako slo- j da in čedna in da bi lahko dobi-vesnim glasom začela: !la drugega moža.' "V plavžu svete Heme na No-1 Monika se je začela izdajati, men ju je služil kovač, ki so ga iDa se ne bo nikoli več možila, je krstili za Avguština, ljudje so j zatrjevala, in da si ničesar dru-mu pa rekli Ještin. Ni bil ne je- Igega ne želi, kakor biti spet de-veren, le nevnemaren za mašo, | kla milostljive gospe in gospo-zakramente in molitev. Pa za I darice. ženskami je prerad gledal. Veseljaškega kovača so zato-žili pobožni Hemi in že ugibali, 'Da bi bila čim bliže Gorazdu', je brala Hema Moniki v očeh. Rekla pa je; 'Seveda, silila bi te kdo bo tako nesrečen, da zasede pa ne. Prišlo mi je samo na mi- njegovo mesto. Nevoščljivost se je v naših dneh na široko razpasla, a so bili ljudje nagnjeni k njej že v tistih časih. Pa se marsikaj uštejejo. Tudi takrat so se. Blažena Hema je ostro posvarila Ještina. Saj ni nič tajil svojih nerodnosti. Odpustila mu je pa s pogojem, da se čim- sel, kako bi lahko preskrbela tebe, vdovo, in obenem enega izmed svojih zvestih stražarjev. Razbojniki so ga ranili in v nevarnosti je, da se mu noga v kolenu ne bo več upogibala. Za orožje bi bil potem premalo o-kreten, za domače delo pa še vedno dober. Pa sem se spomnila, da bi bila ti kakor nalašč že- prej oženi. Ženitev je pa kovaču j na za mojega Gorazda.' dišala nekako toliko kakor i Moniki je kar srce poskočilo lisjaku sklopec. Da za nobeno |in izza solza so se ji zasmejale pravo ne ve, se je hotel izviti, joči. Grofica ni čakala, da bi Mo-Hema je pa kar odločila: 'Ješ- j nika odgovorila. Ni marala, da tin! Mojo deklo Moniko boš ibi ženska lagala. Skončala je povzel.' !govor: 'Sicer pa ni prav, da se o 'Prav rad,'je pritrdil kovač in novi možitvi pogovarjava, ko hudomušno pristavil: 'Bo vsaj tvoj mož še živi in bo čez zimo zame molila, kakor je osemnajst, ozdravel, če mu boš skrbno stre-let sveta Monika za svojega iz- gla.' gubljenega sina učenega svetega! Vse bom storila, kar zmo-Avgustina.' rem,' se je hlinila Monika. Monika Ještina ni rada vzela, Hema se je naredila, kakor bi se je bila že preveč zagledala v'dekli verjela: 'Mo-nika! Ještin Gorazda, najgoršega' Heminega bo ozdravel, če mu navežeš na stražarja. Volji gospe se pa ni levo zapestje vsako jutro zno-upala upreti. Saj tudi nikamor | va zelen listič gorskega pelina, ni kazalo, ko se Gorazd ni smel Zelenega, ne kakršnega koli,' je ženiti. Je bilo kar prav tako. ■ poudarila gospodarica. Moški, ki ga dorpa skrbe žena in j Monika se je skusila nasvetu otroci, ne nosi posebno rad za .ogniti: "Kje naj ga dobim?" svoje gospodarje glavo pod meče. Monika je bila prva leta Ješ-tinu bolj dekla kakor žena. Mož je še zmeraj rad pogledal za drugimi. Otrok nista imela. Grofici je bilo žal, da je dala Moniko Ještinu. Kovača pa sedaj ni mogla odpustiti. Bi žena bolj trpela pomanjkanje kakor on. Grofici je šlo na smeh; "Na Črno prst hodi ponj, dokler ne zapade sneg. Za zimo pa nakop-Iji korenin, jih nasadi v lončke in postavi med okna. Pa da zalivati ne boš pozabila! Pa ne z mrzlo, z gorko vodo. Dobro si zapomni!' Monika je vse obljubila in se lepo zahvalila. Domov grede si Pravična Hema ni vedela, kako t je pa želela, da bi se mož ne po-naj popravi, kar je v dobrem i a-1 zdravil in da bi Gorazdu noga o-menu napak storila. Obrnila sejtrdela. je na Boga, naj ji pomaga. Po sveti božji volji je kovač Od tistega dne je Monika stregla možu kakor najbolj Iju- Ještin na jesen zbolel. Vsa solz-jbeča žena. Po pelin je hodila na je prišla Minika prosit He--dvakrat na teden. Tudi dokaj mo pomoči. Gospe se je pa za- korenin je zasadila. Prilivala zdelo, da ženska le po sili joka. 1 jim je pa z ledeno mrzlo in še o-Hotela se je prepričati. Položila I soljeno vodo. Vse do zadnje so je svoji nekdanji dekli belo roko ' se posušile. Gore je kakor njej na ljubo zgodaj zapadel sneg. jI Zelenega pelina ni bilo ne lističa več in Ještin je začel vidno hirati. Monika je bila trdno prepričana, da bo še pred božičem j vdova. Že se je zamislila v življenje z Gorazdom. I Kakor bi dobra Hema vedela za njene pregrešne misli, je na I svetega Klemena dan po maši prišla na obisk k bolnemu kovaču. Trdo je prijela Moniko, zakaj pelin ne odganja. Kovačica je zardela. Jeclja je je zatrjevala, da je pridno zalivala. Saj je vendar v vseh lončkih prst vlažna. Svetnica pa je s prstom pokazala tanko plast soli, ki se je nabirala na zunanji strani lonče-vine. Monika je strepetala. Blažena Hema pa je dvignila svojo belo desnico in s tremi križi, kakor jih delajo samo škofje, blagoslovila grenki pelin. Sunkoma so suhe pelinove korenine odgnale zelene vršičke. Tako se razcvete pasijonska roža. Monika je od groze zakričala. Ještin pa je planil iz postelje. Oba sta se vrgla na obraz in hitela priznavati vsak svoje grehe. Nič nista vedela, kdaj je svetnica odšla. Plavški kovač in bivša dekla pobožne grofice Heme sta bila potem dolgo let zgled zakonske ljubezni in zvestobe. Vsak dan sta drug za drugega tudi molila. Dobila sta tudi otroke in vse pobožno vzgojila. Le verjemite: blažena Hema bo še za svetnico razglašena." Kakor bi se bila Jera bala, da se bo Cilka razburila, se je pomaknila s temena nazaj za peč. Rozalka je pa sestro komaj upala pogledati. Prva je spregovo-dila Cilka sama: "Uboga Monika! Jaz je ne obsojam, razumem jo." "Cilka!" se je začiMila Roba-rica. "Vama se morebiti čudno zdi, ko nista nikoli skusili, kaj se pravi nekoga rad imeti, drugega pa vzeti." "Cilka!" Rozalko je prevzelo sestrino odkrito priznanje. "Tudi ne vesta," je nadalja-vala Cilka, "kaj se pravi na vrh vsega še ob nezvestem možu živeti in se otepati misli na drugega, ko se ti noč in dan budijo v glavi. Težko je ostati pošten. Ko bi Bog ne bil poslal bolezni v hišo in bi človek ne jemal za pokoro. —" "Ciiiilka!" je ustavila Rozalka sestrino izpoved in jo ljubeče prijela za roko. Cilka je roko odmaknila: "Nič se ne bojta! Tudi naju z Viktorjem pelin zbližuje. In jaz možu zares zdravja želim. Teta," je pogledala Cilka za peč, "vam pa lepa hvala, da ste me spomnili, naj ga tudi za zimo nasadim." "Prav za prav sem samo to hotela povedati," se je opravičevala Jera. "Tudi drugega namiga van ja vam ne zamerim. Hude skušnjave sem prestajala in sama Mati božja me je obvarovala, da nisem padla. O, kako sem jo pro- sila. In če bi ne bil Janez pošten —. Nič!" Cilka je prek vse mize zamahnila z roko. Kar odleglo ji je, ker si je upala povedati resnico. "Da je bolezen Viktorja tako prenaredila," je. polglasno za pečjo razmišljala teta. "Saj tudi sama komaj verjamem, Res je pa le!" Cilka je vstala izza mize. "Ozdravi naj! Bo za oba najbolj prav. Kajne, Rozalka," se je obrnila k sestri, "da mi boš dala nekaj korenin pelina za čez zimo. Ne bo se mi posušil." "Vsega, če hočeš, Cilka." "Pa danes ne utegnem izkopavati korenine, samo nekaj vr-šičev natrgam." Cilki se je mudilo k bolnemu možu. "Sama ti jih prinesem." Sestri sta odšli iz hiše. Teta je pa zlezla izza peči na tla med o-troke. V prvem mraku je prihitela Cilka domov. Viktor je žene že težko čakal. Kar ni vedel, kako bi se ji zahvalil za skrb. Na dnu prijaznih besed pa je Cilka čutila prikrito bolest. "Le kaj ga teži —?" Jesen je minila mimogrede. Dneva ni bilo kar skoraj nič. Zjutraj se dolgo ni hotelo zdaniti in komaj je dobro odzvonilo poldne, se je iz megle že spet ponujala noč. Živina je spet stala privezana v hlevih. Le vsak dan dvakrat so jo gonili napajat. Tu in tam je zacvilil že prašič, ponekod so pa čakali še hladnejšega vremena. Z gora in goščav so prileteli ptiči v bližino hiš. Psi so cvileče gonili divjačino. Po senožetih in na gozdnih jasah so pokale puške. Viktorja so streli boleli. Preživo so ga spomnili, da ga bolezen priklepa na posteljo: "K«letu," je upal, čeprav sta se mu pelin in slanina uprla in je z dneva v dan bolj slabel, "k letu ustrelim Cilki lisjaka. Na tistega z Goreljeka sem pozabil in so mi ga molji snedli." Zjutraj so ljudje hodili k zornim mašam in ugašali bakle pod lipo. Za Marijino brezmadežno spočetje je bila oznanjena ad-ventna spoved. Cilka je že težko čakala tega oznanila. Že dolgo je razmišljala, kako bi možu omenila, naj si očisti dušo. Tudi sedaj jo je skr- SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM... belo, kaj bo rekel. Skušala bo u-jeti pravo priložnost. Po južini je v debelih kosmih začel naleta vati južni sneg. Do večera se ga je naletelo že za pičlo ped. "Da bi sneg vsaj dva dni še počakal," je kakor mimogrede rekla Cilka možu. "Zakaj?" je poprijel Viktor za besedo. "Ljudje hodijo za advent k spovedi, pot pa tako grda." Naprej ni hotela Cilka nič reči. Samo za roko je prijela moža in se mu zazrla v oči. Viktor jo je razumel: "Za veliko noč, ko se toliko popravim, da bom mogel hoditi, poromava skupaj na Brezje. Če ne pojde drugače, me bo pa prišla nazaj grede Minca z vozom na Bistrico čakat. Kajne, Cilka?" "Dobro, Viktor," je bila Cilka kar vesela, da se mož spovedi ni naravnost branil. Vsaj nadaljnje prigovarjanje je imela kam navezati: "Kaj pa, Viktor, ko bi tudi sedaj opravil? Tako dobro bi se mi zdelo." "Ob takem vremenu vendar ne morem v cerkev," se je skušal Viktor ogniti. "Naj bi pa gospod k nam prišli." Cilka je bila trdno odločena, da ne odneha moledovati. "Nerad nadlegujem v tej čo-bodri," se je še branil Viktor. Cilka je že vedela, da bo u-spela. "Teh nekaj korakov. Če i bi bilo do pasu snega, ni nič. Pa tako lepo priložnost imaš," je Cilka hitela mehčati moža. "Spovedovat je prišel prijatelj rajnega gospoda župnika. Saj ga poznaš? Se še spomniš, kako je gospodu govoril ob grobu?" "Še znana sva si iz vojske. V Lebringu, v tistem stradališču, je bil kurat. Naj pride! Bova katero rekla." Po dolgem času je Cilka spet poljubila moža. Sicer samo na lice, ne na ustnice, vendar pa Viktorju ni bilo žal, da je u- stregel Cilki. Rad bi bil ženi to j tudi povedal. Pa Cilka je že od-[šla v župnišče, da pozve, kdaj bi utegnil gospod priti. Če se mudi, sta vprašala oba hkrati z župnikom. "Ne mudi se ravno ne." "Potem pa pridem jutri popoldne. Jože, ti boš pa zjutraj obhajal in podelil sveto poslednje olje," je odločil gospod. "Ne vem, če bo Viktor maral," je dvomila Cilka. "Kar meni prepusti, Cilka. Bolje poznam bivše vojake kakor ti." y "Morebiti nama je pa z Viktorjem res blažena Hema spro-sila milost," je pomislila Cilka pred vrati, ko je razpela dežnik. V oči so se ji ponujale solze. Na poti domov grede se ni nič zavedala, da skoraj zajema v I čevlje, in nič ni slišala, kako t^ ko pada sneg na črno platm dežnika. ; Delo na farmi Starejši moški med 50 in 60 letom, dobi delo na farmi. Dober dom in nekoliko plače. — Naslov postite v uradu tega lista. Delo dobi Hrvaško dekle se išče za hišno delo in za varstvo otroka. Mora ostati čez noč. — Vpraša se med 8. uro zjutraj in 2. popoldne na 916 East 73rd St. ■ ■ 'Enakopravnosti' I ' ' NAJLEPŠI VRTOVI so TISTI, KI SO OBDELANI Z NAJBOLJŠIM ORODJEM V trgovini Superior Home Supply, 6401 Superior Ave., Cleveland, O., dobite najboljše orodje za obdelovanje vrtov, kakor vsakovrstne grablje, vile, motike, ogrebalnike, stroje za rezanje trave, škarje za prirezavanje žive meje ter sploh vse orodje, ki se ga potrebuje za hišo in vrt. Velika zaloga raznega semena. ■ ■ .^UX-BEAi^" THE HAN OLE THAT WONT BREAK '^Xl RAY VIEW SHOWINQ THE STEEL BEAMS INSIDE THE , SOLID ASH HANDLE/ E SUPERIOR HOME SUPPLY 6401 Superior Ave. Frank Oglar, lastnik ° 10 ' (Dalje sledi:} -H 3000 gallons Ohio Concord WINE sal. 59c MANDEL'S WINERY 821 E. 222nd St. KE. 3445 POZOR Pozor Slovenski farmerji Ako ste imeli kake neprilike-mlekom, se temu sedaj lahk odpomore. Jaz sem vzel zastoj stvo ■ za priznane Hladilnike mleka, tvrdke Coburn ' Cena: na elektriko__$16.^ za navijat_______13.5 ^ Polovico se plača takoj z naroč^ ' lom, ostalo pa kadar'prejme' ' hladilnik. " Pišite za pojasnila na ] JOESKROBUT J R.F.D. #1, North Jacksd. ^ Ohio I I \ POZOR KADAR želite poslati denar v Jugoslavijo in Italijo; vsaka pošiljatev je garantirana; KADAR rabite krstni ali rojen list iz starega kraja; KADAR koli rabite informacije glede vašega denarja ali imetja v starem kraju; KADAR potrebujete notarske listine ali notarski podpis; KADAR želite napraviti prošnjo za prvi ali drugi državljanski papir, se vedno obrnite na: AUGUST KOLLANDER 6419 St. Clair Ave. v Slov. Narodnem Domu I "CALL FOR MR. BINGO" 1KuO^ Of iHirT AA.T? OKW 1 TfAliO«. KS rvJc»A -too wojtKeuL eos voo - bo*)' sou'RG Akit) 4. OP eoetf to /LCT ■v>\G.»ive^eD ... (ZeMGMQee voo«. A&6 MY 0^-- ^gO'(i£ CW IK) MeAfeS-- CA.LI ALrrčf MGA "S-Txu. F(Uci& see ■1HKX tioes -frtcM oseo lb ee' I-l Ta kupon z ostalimi za ta teden, s 99c opravičijo osebo do skupine, katero lahko vidite v izložbenem oknu našega lista, obstoječo iz 2 velikih žlic, 2 malih dolgih žličk in dveh malih nožičev. Zamenjate lahko te kupone v našem uradu. Ako živite izven Clcvelanda, in ne morate priti v urad, priložite lOc, za kritje stroškov pošiljatve, skupaj toraj $1.09. Naročite tudi lahko malo, v notranjosti z baržunom preoblečeno skrinjico za pribor (Silver chest) za 6 ali 12 oseb. Cena prvi $1.75 in drugI $2.25. Ako želite imeti ta pribor ali enega prejšnih pohitite in pridite ponj, kajti v zalogi bo samo še dva tedna, potem se oddaja zaključi. Naslov