4. številka. V Trstu, v sredo 14. januvarja 1891 Tečaj XVI. „t D I N O S T" ishaja dvakrat na trden. Tsuko »rado in laboto oh 1. uri popoludn«. „Edinost" stane : za Tiie leto gl. 8. — ; izven Avst. 9.— gl. za polu leta „ 3.—; „ , 4.50 , za četrt leta „ 1.50; , „ 2.25 „ Posamično Htpvilke ne dobivajo v pro-'lajalnicah tobaku v Tratt. po A iiot., * Scrici in v Ajdoviotnl po * nov. Ma naročbs tres priložene naročnine •• apravniatvo ne oztn. EDINOST Ogl&sl in oznanila se račune po 8 nov vrstica v petitu ; za nailove z debelimi črkami *e plačuje prostor, kolikor bi ga obttrglo navadnih vrstic. Poalana, javne zahvale, osmrtnice itd •e rakune po pogodbi. V*i dopisi se pošiljajo urednifitvu v ttliei Carintia it. 25. Vsako pismo mora biti frankovano. kor nefrankovana h« ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacijo in irmeratH prejema npravnlitvo t ulii-i Carinti« Odprte reklamacij« ho prostu poštnina. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. T vsi, odlwo-jeoje iti pa- i- • V sdiaost j« mi č Vabilo na naročbo. Ob nastopu novega leta obračamo se po stari časnikarski navadi do naših castitih naročnikov. Jedini j. naš namen je koristiti narodu našemu; - a da nam je možno vestno vršiti to fcj svojo nalogo, treba je, da nas tudi 0 naročniki naši istotako vestno podpirajo. Prosimo torej, da nam dosedanji naročniki ostanejo zvesti in da nam pridobe novih, kjer le morejo. Izdatna podpora od strani slavnega občinstva nam bode v posebno izpod bujo v sveti borbi naši. Cena listu je: za vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.— za četrt leta „ 1,60 Uredništvo in upravništvo. Zasluženo odlikovanje. V soboto na večer došla nam je tele-grafnim potem vest, koja nas je navdala neizmerno radostjo. Vest ta razširila se je po bliškovo po vsej okolici ter vzbujevala povaodi prisrčno veselje in zadovoljstvo. Vest ta se je glasila: Njegovo Veličanstvo, presvetli cesar, blagovolilo je podeliti državnemu poslancu Ivanu N a b e r-gojuv znak plodonosnoga de-1 o v a n j a v i t e ž k i križ Fran J o-lipovug.a reda. Kako da je ta ve»t razveselila vse naše kroge, razvidno je iz tega, da je v prvem trenutku vsakdo nekako dvomil ter povpraševal vsacega, kogar je srečal : Ali Bi čul, je-li gotovo P ! Odlikovanje to, naklonjeno po cesarski milosti nsšouiu voditelju in odličnjaku, gospodu Ivanu Nabergoj u, je pa tudi povsem zasluženo, kajti v Nabergoju vtelesjene so vse one čednosti naših starih PODLISTEK. On... Fovost grofa E. A. S a 1 i a s a. II. (Dalje.) Služabnik, od katerega seje zamišljeno obrnil baron, spustil se je iznova navzdol in vrnil se v dvorano, ne razumevši ga. A črez nekoliko trenutkov potem je Lo-renc vzdihnil, obrnil se še jedenkrat okolo na ravnine, doline in gozd, zatem pa začel stopati tiho in zamišljeno v grajski dvor. Nekoliko slug je žo bežalo k njemu s poreći lotu. — Grof je umrl, vzkliknil je jeden. — Hladen je, ne diše. A kakor da . . , kakor da je zadušen . . . Vsa množica obstopila je mladega gospoda in prašateljno gledala na-nj, kakor da pričakuje njegovega mnenja. — Zadušen? Kaka neumnost! S čem P Kake babje misli! Pošljite po duhovnika, dejal je oblastno in hladno Lorenc. — Razpošlite takoj posebnih poslov k vsem sosednim dvorom z naznanilom in povabilom k pogrebu. In zapomnite si, povzdig- okoličanov, katere smo omenjali v članku zadnje naše številke : „Tožbe in želje naših okoličanov". V slavnostnem Članku ob priliki Na-borgojeve petindvajsetletnice označili smo' po svojih skromnih močeh tega moža kot slovenskega prvaka, politika in človeka. To, kar smo o njem rekli, odmevalo je po vsem Slovanom prijaznem časopisju in povsod našlo brezpogojno priznanje. Tenor dotičnim izjavam našega časopisja je bil na vseh straneh jeden in isti: „Tudi mi se pridružujemo teio častitkam iz vsega svojega srca in želimo, da nam Bog ohrani še mnogo let našega Nabergoja". Glede Nabergoja to raj mej Slovenci ne poznamo Btrank — vsi ga ljubijo in spoštujejo. A ne le narod iihš, ne le odlični slovanski politiki vedo ceniti vrline našega Nabergoja. ampak za narod in dižavo zaslužno delovanje poznajo tudi na najvišjem mestu. In da na najvišjem mestu odobrUjejo delovanje našega prvoborilelja, priča nam ravnokar podeljeno mu odlikovanje. Vzlc obrekovanju in vednemu rumničenju mogel je Nabergoj vsi.dar in v vsako družbo jasnim čelom stopiti ; toda danes more ponosno stopiti pred ves svet ter vsklikniti : Zagovornik resnice sem bil in zato bo me napadali ; ali resnica je ne premagljiva in zato je zmagala. Kakor pa se veselimo odlikovanja Nabergojove osebe, veselimo pa »e še veliko bolj istine, da jo po t«m odlikovanju počeščena vsa tržaška, vsa naša olcolica : odsev cesarske milosti, podeljene poslancu našemu, pada na vse njega volilce. Poče-ščeni so vsi oni okoličuni, ki so dosedaj oddajali glas svoj za Nabergoja, ki so mu ostali neomahljivo zvesti ter ga vztrajno in nev strašljivo podpirali v težki njega borbi. Kajti Nabergoj je vreden tolmač mišljenja in č u t s v o v a n j a svojih volilcev in to mišljenje in čutstvovanje odlikovano je po veliki časti, podeljeni našemu voditelju. Prijatelji gosp. Nabergoja sinejo radostno vakliniti: Odlikovan je On. nil je baron naglo glas, — zapomnite si pod strahom strogega kaznovanja ta moj prvi ukaz. Postavite viseči most, kateri vede iz tega nepriljudnega gnezda v ostali voseli in prekrasni svet božji, tako le: privežite ga z železnimi verigami k nasprotne} strani, da ga ne premakne nikdo. Vsak prebivalec Čambora sme od tega trenutka hoditi in voziti se ven in vračati se, sploh, družiti ae z vsem svetom, kadar želi, brez vsakega, časi tudi mojega do-voljenja. Železno dveri pred mostom sna-mite n ntežajev in nesito jih v kraj, na ogel k stolpu nad propadom. Jutri se pa zberemo vsi in jih zabrusimo v Dnjeprove valove. Odprite na stežaj železne dveri pri vhodu v grad in ne zapirajte jih niti po noči. Zdaj se začne tu drugo živenje, veselo, srečno in radostno. In baron je pohitel v sobo k pokojniku. Grad oživel je takoj. V poslednjih letih bilo je v njem vedno tako mrtvo-tiho. kakor da je ostavljen od ljudij in kakor da ni v njem nobenega živega bitja. Sedaj, ko je bil mrtvec ined grajskimi stenam1, vselila se jo v njega nekaka duša, vzdah-nil je kakor svobodno, oživel je in takoj jel živeti v kipečem in šutnnem živenji. ČJrez dva dni po smrti gospodarja na a po njem odlikovani smo mi vano je naše politično misij trijotiško čutstvovanje. Izrekajoči odlikovancu svoje najpri-srčniše čestitko na veliki časti, ki ga je doletela, izrazimo pa tudi svoje uverjenje, sloneče na njega poznani skromnosti, da Nabergoj po odlikovanju, ostane Nabergoj, kakoršen je bil prod odlikovanjem: istotako odločen zagovornik interosov svojih volilcev, iati bo-ritelj za narodne pravice in isti ljubeznjiv svetovalec in tolažitelj svojih rojakov. lato načelo, koje mu je bilo dosedaj suprotna lex v njega delovanju, ostani mu tudi v bodoče jasna zvezda-vodnica. Tožbe in želje naših okoličanov. rt Posvetovali so se torej zaupni možje našo okolice o našem ozbiljnem položenju ter promotri vali, kake korake bi trebalo storiti, da se obstoječi odnošaji zboljšajo. Toda pri teh posvetovanjih ae nam je zopet pokazala neoporečna istina, da je kaj lahko kostantovati nedostatke ter pogoditi, kako bi nam bHo koristno in kak6 škodljivo; kako da bi trebalo to in ono pre-osnovati in kaj da bi trebalo odpraviti; ali prepričali smo so tudi, kako težkć da je pokazati ono pot, po kateri je mogoče to doseči, po čemer hrepenimo ; dijagnoza bolezni ni nam bila težka naloga — vsaj poznamo vsi itne in kakovost bolezni — ali napisati recept za to bolezen, to je težko, to je delilo veliko preglavico. Toda stojte, nismo tako povedali, kakor smo mislili! Tudi način poznamo, po katerem bi se dale urediti povsem zamo tane naše razmere, ali glavna težava jo ta, kak6 dovesti do te poti one kroge, ka teri jedini imajo v svojih rokah potrebna sredstva, da presečejo ta nai gordijški ve- zal : bolezen je lahko konstantovati in tudi zdravilo pogoditi in recept napisati — ali kaj nam pomaga, ako nam je lekarna, kateri bi bilo mogoče odrešilno to zdravilo dobiti, vedno a tremi ključi zaprta. Toda govorimo jasno. Mestni statut tržaški je tako zvito in pre* računjeno sestavljen, da ni moči zlčpa priti do živega oni gospodi, ki gospodari v naši mestni hiši. Priznati nam je celo, da ima vlada sama jako težavno stališče; tudi tej pri nas sicer vsemožni voditeljici države uaode ni lahko uveljaviti tega, kar ona hoče (a diplomatizovanjem in bož-kanjem pa celo ne) — kamo li, da bi si okoličani-reveži, kojim se je odvzelo vse, kar je gojilo in pospeševalo njih samozavest, mogli sami pomoči! Nismo torej tr-moglavci, ki bi hoteli z glavo skozi zid, ampak kot trezni in razsodni ljudje pripo-znamo drage volje velike težave, obstoječe tu v Trstu, katere težave so velika ovira celo tak6 važnemu faktorju, kakoršen je vlada naša v državi naši. Krasna ilustracija teh čudnih odnošajev je bilo pač obra-navanje o šolski predlogi, katero je v zadnjem zasedanji predložila vlada našemu deželnemu zboru. Vladna ta predloga padla je v vodo — položili so jo mej mrtve — ali definitivno ali začasno, to nam je ma danes postranska stvar. Tudi istina, da so zavrgli to prepohlevno vladno predlogo — toli pohlevno, da bi nam Slovencem ne bila skoro v nikako korist, ker bi komaj vidno predrugačila v šolski stroki obstoječe kričeče nedostatnosti — nas nipreaenetila, ali način, kako so to storili, je bil goro-ataaen: vrhovni politični uradnik v deželi in cesarjev namestnik moral se jo umakniti iz zbornice pred nestrpnostjo in fanatizmom nekega poslanca; zbornica sama je kapitulovala pred iredentovsko aodrgo na galeriji, poslanec-poročevalec ob tej Šolski^ predlogi ae je pa odpovedal na svoji poslaniški časti, a ne z namenom, da bi obsodil brezobzirno po- polnil se je grajski dvor s kočijami raznih velikašev in plemičev iz sosednjih gradev, a tudi od daleč, več nego sto vrst. Vae sobe grada napolnile bo se z dušami pri-spevših k pogrebu. Ker ni bil pokojnik nikomu poaebno drag, prispeli so prišedši samo, da odpravijo dolžnost. Govor brezskrbnih glasov razlegal se je povsod. Med prišleci bili so stari in mladi. Tam, kjer so ae žaloatno vzdigovali pred dvema dnevoma atolpi in stene, podobni kaki trdnjavi ali kakemu samoatanu, blestelo ao sedaj pisane, svitle obleke mož in žen. Desetero krasnih žen dalo je gradu tak blesk in tako živenje, kakoršnega ni bilo v njem morda nikdar. Težko bi bilo misliti ali verjeti, da se jo sešla vsa ta družba radi pogreba. Shod bil je podoben bolj svatovšćini ali prazniku. V velikej dvorani, na vzvišenem prostoru, pokritim s črnim suknom, stala je rakev a pokojnikom, pod jednako Črnim bHržunastim baldahinom. Predmetom občega zanimanja in obče, a hladne Ijubeznjivosti bil je, seveda, mladi, lepi baron Lorenc. Vaem se je zdelo, da je v tem prevratu njegova roka. V njegovi odsotnosti, za hrbtom, prišepe-tovali so si vsi tiho, poaebno pa atari. Vsi prispevši pogovarjali ao se samo o jednem prašanji . . . seveda s strahom, a odločili se vender neso, poprašati o tem barona. Zraven tega zanimalo je vae jednako prašanje, bode li Lorenc naslednik grada in vsega premoženja. Imel ni nika-kega posebnega prava, kajti oba vnuka pokojnega grofa bila sta prava naslednika. A vse prišedše občinstvo slišalo je že davno, da je naredil stari grof oporoko v korist strničevega sina, a odstranil strniča. Nekateri so trdili, da je oporoka popolnoma nezakonita in ne more imeti ni-kake veljave; a na to odgovarjali so drugi, ki so bili pobliže znani h stvarmi pokojnega grofa dolgo pred smrtjo, da je bila oporoka že davno podpisana od lueHtne sodske oblasti. Mnogi neso verovali tega. Rudi čudne govorice, ki se je širila v gradu o naglej, skrivnej smrti grofa, bilo jo vedenje k pogrebu prišedših proti Lorencu aoproato, prisiljeno. Toda baron delal jo kakor pravi gospodar, ukazoval je v najbistvenejših zadevah. Določil je po lastnej presodbi, da mora biti pokopan njegov stric v daljnem stopanje nasprotnikov vladne šolske predloge, ampak ker ae je splašil pred terorizmom znane klike — ketere član pa je rečeni poročevalec sam — ter ae svojo odpovedjo izrekel a v o j pater peccavi. Zagovarjati vladne predloge v deželnem zboru tržaškem je tedaj hud greh. kateremu ni odpuščenja. Kdor pe tem potem zagreši, treba je, da ae rehabilituje s kate-rim-koli slavnim Činom, ako noče, da je izgubljen z a vedno. In rečeni poročevalec ae je rehnbilitoval z drznom naskokom na slovenske obrede po cerkvah. Sedaj pa zopet aedi na poalaniškem stolu v vsem svojem sijaju. Bode-li kmJaj sh prevzel kak referat o vladnih predlogah, ue vemo. Toda vrnimo ae k stvari. Kaj je bilo torej našim veljakom početi, ko si sami ne moremo, in nam vlada noče pomagati, ker ae boji silnih težav in neprijetnosti. Noče, pravimo — kajti, ako smo rekli, da ima tudi vlada silne težave z nagimi in-transigenti, s tem pa še ni rečeno, da je odpomoč nemogoča. DA, vlada lahko z jednim mahom preaeče naš gordijčki vozal; ona ima sredstva, da uvede pri nas naravne odnosaje, kakoršne zahteva lahko umevna korist države. — In v to niti ne treba posebnega diplomatiškega talenta, ampak je treba le obilo dobro volje, srčnosti, eneržije in pa — n]a stran s predsodki proti nam! Ako hočeš razklati debel hlod, treba je za to debelo zagvozde — drugače ne gre. In ker so bili naši možje tega prepričanja, da danes ali jutri to prepričanje mora prodreti tudi mej vladne kroge, odločili ao ae, zopet trkati na ona vrata, katera ao nam do danes ostala dosledno zaprta. Sestavili »o obširno spomenico ter zajedno izvolili izmej sebe posebno depu-tacijo, kateri je bil nalog, da spomenico to izroči gospodu namestniku samemu. V spomenici tej niso stavili nikakih konkretnih predlogov, ampak narisali so le vestno natančnostjo naše položenje. Rekli ao vladi: Opominjamo te vnovič, da razmere ao take in take; da mi, ki smo glede lojalnosti uzorni, propadamo in da če pademo mi, pade z nami tudj tvoja avkto-riteta. Če si torej res čuvarica državnega interesa ; če ti je res na tem ležeče, da Tršt postane „la fedeliasima" — vzdrami se, pomagaj in reši pogina one, ki ti dobro hočejo in na katere se smeš brez vse skrbi vaikdar zanašati, ako si jim pravična — samo pravična, vsaj druzega ne zahte-varno. Kako ti je to storiti — to p a j e tvoja stvar. —t—. samostanu, a ne v bližnjem mestu, kjer so bili pokopani vsi njegovi sorodniki. Preračunil je vse in odpustil vse stare služabnike pokojnika, predlagajo jim ne samo. porahiti poluo svobodo, ampak zapoveduje jim, ostaviti grad koj po pogrebu. Jedini izmed starih slug, kateremu je ukazal ostaviti grad takoj, bil je Zaher. Dasi je prebilo vae zbrane občinstvo dan šumno in skoro veselo, vender ni šel Lorenc kar nič iz pokojnikove sobe, v katerej se je že naselil, bil je vidno čmeren, zamišljen, kakor da ga kaj skrbi. Ko so prihajali gosti, prišel jih ie samo vsprejet, a po nekoliko hladnih besedah prijaznosti oddalil se je iznova v samoto. m. Zvečer pred pogrebom ukrenili so odpraviti se k mlademu baronu trije najple-menitejši in najžlahtnejši velikaši onega kroga, ko so se posvetovali med seboj o nekaj jako važnem in nujnem. Ob devetih zvečer, ko bo se že začeli razhajati vsi prišedši po svojih sobah in polegli spat, napravili so se ti trije aristokrati k sobi pokojnega grofa, kjer je bival njegov naslednik in imel opraviti z različnimi nujnimi deli. Ukazali so, javiti mu svoj prihod. Politični pregled. Notranj« dežela. Spravna komisija deželnega zbora češkega izročila je vladin odgovor na dra. Riegra interpelacijo pododboru, obstoječemu iz šestih članov ter sklenila, da se o tej stvari obravnava predno pride na vrsto postava o narodnih kurijah. Nazore vlade o češkem poslovnem jezika povedal je jasno justični minister grof Schonborn, ko so se vršila Dunajska obravnavanja. Rekel je namreč, da uravnanje notranjega poslovnega jezika spada v kompetenco ekaekutive rer da se on v intereau jed-notnosti uprave strogo drži nemškega notranjega jezika ter da k notranjemu poslovanju prišteva vse ono, kar ni namenjeno strankam. „Gazeta Narodova" meni, da vladin odgovor znači smrt sprave in katastrofo staročeške stranke. 4 V seji deželnega zbora češkega dno 9. januvarja navel je poslanec Tekly prežalostne številke, kažoče nam, kako tudi na Češkem propada kmetijstvo. Kmetijski stan češki mora prenašati silno breme 850 milijonov hipotekarnega dolga; vsako leto gre več tisuč kmetijskih posestvi na boben in je malo posestvo v kratkem času izgubilo 400.000 hektarjev njiv. Rečeni poslanec pozval je veleposestnike, da v svojem lastnem interesu zabranijo to propadanje, sicer bode češki kmet zašel v naročje socijalizma. Debata o deželnem kulturnem svetu se nadaljuje, toda obravnave se vrše kaj počasno. V deželnem zboru dolenje-av-strijakem dovršili so dne 10. januvarja debato o ubožnem zakonu. Sklenili so, da ae postava ta vrne dotičnomu odseku ter utemeljili ta svoj sklep s tem, ker vlada še ni pojasnila svojega stališča glede novih deželnih davkov, nasvetovanih po poslane« Schoffelnu. Debata je bila sila burna. Tudi deželni zbor tirolski zboruje sedaj. Kakor smo še javili, nameravajo italijanski poslanci ostaviti deželni zbor, ako se ne vnprejme njih predlog o avto-nomiji Tridenta. Italijanski poslanec Ca-nella pa odsvetuje abzistenčno politiko ter utemeljuje svoje menenje sledeče. Canella pripoznava, da bi bila abzisteuca najlepši, najčastniši in najglasniši protest proti združenju Tridenta a Tirolsko. Ali spominju se prošlih časov take politike. Kakor pred leti taka politika ni vapevala, tako bi tudi sedaj ne vapevala. Celo svojo lastno popularnost hotel bi postaviti v nevarnost, ako volja pojašnjevati velike nevarnosti pasivne politike. „"Wiener Zeitung" objavila je imeno-vanje dvornega svetnika grofa Antona Mladi Lorenc se je čudil in ukazal slugi, vesti goste v sobo, kjer jih je pričakal pri dverih z razburjenostjo in ne-doumljivostjo, napisano na obrazi. Ko so vstopili in približali se gospodarju, bil je Lorenc, pogledavši jim v obraz, jedva vidno zmešan. Ti ljudje bili so važno in hladno oficijalni in neso se oglasili radi prostih pogovorov. Najmlajši iz treh aristokratov, že petdesetletni grof Krarinskv, je dejal, da morajo povedati nekaj važnega baronu o sebi in o osebah svojih tovarišev in prijateljev, prišedših v grad. Lorenc ponudil je gostom sedežev, in ko so sedli krog velike mize, pustil je mladi človek, kateri je gledal ves čas emerno, oči na spiae, ki ao ležali pred njim. — Jaz preidem naravnost k stvari, kratko, jasno. Ne sme se tratiti ča»a, izgovoril je Krasinsky. — Mi smo skupno ukrenili, da ne moremo dopustiti pogreba pokojnika. Njegova smrt jo vsem tako ćudna, tako skrivna, da mora biti zasledovana. — Kaj je P izgovoril je začudeno Lorenc in vprl oči za jeden trenutek na govorečega. Njegove oči so se zasvetile v polu-mračnej sobi, lice mu jo pokrila neka P a četa deželnim predsednikom Buko-vinskim. Mnogi menijo, da je grof Pace predestinovan za deželnega predsednika na Kranjskem. Kakor vse kaže, splavala bode tudi rusinska sprava po vodi, kajti obrnili so jej tudi grško-vstoČni škofje v Bukovini hrbet, ker se je poslanec Ro-maticzuk v svojem programu izjavil, daje katolicizem predualovje avstrijskemu pa-trijotizmu. — Gibanje za državno zborske volitve po Galiciji se je že pričelo ter izvalilo je jako čudno jajce. V Kolomeji začel je namreč izhajati nov n e m š k so-cijaliatišk list. To nam kaže, kako močno vplivajo nemški socijalisti na naše avstrijske socijaliste. Vnanje države. Kralj Milan dobil je od angležke kraljice Viktorije izdatno moralno klofuto. Milana namreč hudo žali, ker mu rečena kraljica ni hotela dovoliti avdijence. lato-tako ae nista princ ValeŠki in lord Salis-bury (ministerski predsednik) niti zmenila zanj, ko se je mudil po Angležkem. Bivši srbski minister Mijatovič dobil je nalog, da izposluje Milanu avdijencijo pri dvoru, toda Salisbury je odgovoril, da odstavljenih vladarjev na Angležkem uradno ne pripoznavajo. Kraljica se pa jih le tedaj spominja, ako so živeli v dnevih sreče v prijateljskih odnošajih do nje. V Srbiji živeči bolgarski naseljenci hočejo izdavati nov list pod imenom „Pravda*. V programu tega lista se čita: Četrto leto je že, od^ar se Bolgarija nahaja v stanju agonije. Mesto da bi bili časnikarstvu prepustili sodbo o položenju Bolgarske, zaprli bo sedanji oblastneži vrata vseh uredništev, izdali prestroge tiskovne zakone ter uveli cenzuro, ki je nasprotna obstoju časnikarstva. List „Svetlina" kon-finkujejo zaporedoma ; sotrudnikom lista „Narodna Prava* pa žugajo s palicami, ako ne vstavijo izdavanja lista. Tako trpinčijo vse druge opozicijonelne liste. Potemtakem ne preostaje druzega nego udati se krutežem. ali pa obmolkniti. Toda molčanje bil bi neodpustljiv greh, ko so nastopili za Bolgarsko tako težki časi. Zato hočejo v Srbiji ustanoviti povsem neodvisen bolgarsk list. V obče zahteva list odrešitev Bolgarske iz sedanjega kritičnega polože-nja in odstranjenje sedanje samovlastne vlade, katera ne obeča nič dobrega za bodočnost. Podpisovanje za novo francosko posojilo imelo je sijajen vspeh: podpisane svote sestavljajo 6 krat večo svoto, nego je namerovano posojilo. „Temps" pravi, da si je težke misliti sijajniše mani-nifestacije kredita in financijelne moči Francoske. mračnost. No v jeden mig ae je premagal in dejal tiho: — Objasnite, jaz prav ničesa ne razumem. — Mi, gospod baron, prijatelji pokojnika, a jeden iz nas celo daljni sorodnik, smo skupno ukrenili, da je treba takoj odpraviti posla v mesto, prositi sem sodce, a tudi zdravnike, da bi mogli pomiriti društvo, razpršiti splošno nerazumljivost, z jedno besedo, presiedovati stvar. — Kaj presiedovati P izgovoril je Lorenc jedva slišno, — Uzrok grofove smrti. V gradu trdč vsi, da je bil grof popolnoma zdrav še nekoliko minut pred smrtjo. Njegov ljubimec, stari sluga Zaher, trdi, radi česar ste ga koj izgnali, da je umrl grof nasiljne smrti. Konečno je pa obraz pokojnika tak, da ga nesmo uznali. — Ga neste uznali! vzkliknil je Lorenc. — A kedaj ate videli strica ? — Res, ne davno. Tri ali štiri leta ni puščal nikoga k sebi. — Celo služabniki v gradu neso videli strica v oči že skoro tri mesce, odvrnil je žalostno Lorenc. — Samo jaz in še oni lažnjiveo Zaher sva ga videla. (Dulje prih.) DOPISI. Dolina, dne 10. januvarja 1891. (I*?, dop.) Marsikateremu č. gg. čitateljev je znano o pevskem društvu v Dolini, katero vrlo napreduje v svojem cerkvenem in narodnem delovanju. Kakor vsake, tako tudi te božične praznike, iznenadjeui smo bili po izvenrednem (lepem) cerkvenem petju. V resnici, vsa čast gre g. pevovodju Jerebu, kakor tudi vsem pevcem, osobito pa g. Samcu, kateri kot starosta društvo z besedo in denarjem podpira ! Bog daj doBti takih mož mej nami! — Sicer ne bodem trdil, da se more ta zbor mej prve šteti — ali glede njihove malenkostne odškodnine, katero, bodi-si od cerkvenega ali srenjskega zaklada vživajo — veliko store za cerkveno in narodno povzdigo. Želeti je, da bi se starašinstvo v toliko važno stvar vendar nekoliko bolj oziralo. Ker smo se danes ravno petja dotek-nili, ni drugače, kakor tudi godbe omenimo. Res, dobra godba tudi človeka blaži in razvedruje; ali o taki pa, žal, ne morem govoriti, kajti naša „godba" ni godba. Pa pustimo to, naj je godba dobra ali slaba, saj naše živci so že otrpneli, in skorej da nimamo več zmožnosti, dobre od slabe razločevati. Ali vondar vprašanje nastane; katero teb dveh društev (posebno na deželi) bi se moralo bolj podpirati P Po menenju našega županstva moralo hi ae zadnje povzdigovati: a večina občinatva trdi nasprotno. Kdo ima tedaj prav ? . Pa da ne bi kdo godrnjal, da se žu» panstvu pogreške predbaciva — naj velja tudi to. Pred dvemi leti je nek občinski svetovalec pri občinski seji predlagal, da bi se godba odpravila, ples pa popolnoma prepovedal. Predlog ta ni bil sicer popolnoma sprejet, ali vendar se jo na željo govornika veliko oziralo; določilo se je posameznim srenjam meje, kar se tiče plesa. Ali to ni bilo vse. S tem predlogom je dotičnik pri čislanih osebah toliko zaupanja dobil, da so ga pozneje na višji stol posadili, Češ, da bo v smislu svojega predloga i nadalje deloval. Pa žalibojr, mož ni ostal zvest v svojem mišljenji, ampak nasprotno : pospešil je ples in roko drži godbi. — To tedaj je getlo: Svoje lastne predloge popuščati ter jiiu nasprotovati. Bog se usmili 1 Različne vesti. Iz Zagreba došla je vest, da je kardinal Mihajlovič nevarno zbolel. Or. Bajarnonti, vodja italijanašev v Dalmaciji, je umrl. Za družbo «v. Cirila in Metoda v Tretll nabralo se je pri pevskem večeru v Bazovici, na dan novega leta, 3 gld. Podružnica ev. Cirila in Metoda za Beljak in okolico bode imela v nedeljo dne 18. januvarja t. 1. ob 3. uri pop. svoj letni občni zbor v gostilni g. Hasslerjana Brnci. Da se tega zborovanja udeleži prav veliko rodoljubnih Slovencev in Slovenk, želi in vabi nsjuljudniše načelništvo. „Tržaškega Sokola" „veliki ples* bode dne 25. t. m. v redutni dvorani gledališča „Rosetti* ; maskarda pa zadnji dan pusta v isti dvorani. — Mi opozarjamo že sedaj naše občinstvo na ti dve veselioi, s katerima predpustna sezona nnšege so-cijalnega življenja izvestno doBeže svoj vrhunec. Osobito pa opozarjamo ono dame in gospode, kateri žele udeležiti se maška-rade, da pravočasno prično s potrebnimi pripravami. Vabilo na veliki ples „Delalskega podpornega društva", kateri bode dDe 17. januvarja 1891. v sijajno okinčanem gledališču „F e n i c e*. Pri plesu bode svirala popolna godba. — 16 parov plesalcev v narodnih oblekah izvajalo bode obljubljeni narodni ples „K o 1 o". Nataučneji plesni red bode oglašen na večer plesa. Ustopnina velja za osebo 50 nč. Začetek plesa je ob 8» ari »večer in traja do S. me zjutraj. Listki se že sedaj prodajajo v društveni uradniji (via Molin piccolo it 1), pri Ant. Žitko tu (via Stadion štev. 1), v kavarnah „Commercio„ in „Tedesco", pri vseh poverjenikih društva, kakor tudi na večer plesa pri denarnici gledališča „Fenice" Čisti dnhodt-k tega plesa je namenjen blagajni upravnega zaklada tega društva. — Radodarnosti se o tej priložnosti ne stavijo meje. ODBOR. Za podružnico av. Cirila in Metoda na Greti, oziroma za otroški vrt v Rojanu se je nabralo 11. t. m. med Prose^ani, Bar-kovljani in Kontoveljci 2 gld. in 4 nvč. V pušici krrme „pri društvu* v Barkovljah se je nabralo do 12. t. m. 2 gld. 36 nvč. „Barkovljani", slaveči odlikovanje Naber-goja, nabrali so 11. t. m. 1 gld. Pevsko društvo „Zarja" v Rojanu ima prihodnjo nedeljo, dne 18. t. m. svoj ITI. redni občni zbor v prostorih otroškega vrta družbo sv. Cirila in Metoda v Rojanu. Dnevni re/i uri zvečer. Odbor. Hiša na prodaj. Podpisani ima na prodaj svojo hišo z dvoriščem in vrtom. Hiša je pripravna za gostilno in mesnico, za katero puslednj-i obrt ima vso mosarsko pripravo. Plačati se more ali precej ali pa na obrok e. Kdor želi kupiti, naj so oglaui pri lastniku v Ajdovščini. Anton Mozetič, ineMar. Pri velikem denarnem zavodu dobi zaslužka vsakdo, ki živi na kmetih in se ne plaši resnega dela. Ponudbe pošiljajo naj se v zaprtih pismih z napisom : „resno delo" upravništvu tega lista. Prašek za prsi. (Ne kuš\jaj). Najbolje sredstvo proti kašlju, hripavosti, hripi, nahodu in družim kataralističnim afekcijain. — Ena skatljica z navodilom stane 30 kr. 7 10 ^rtl^fVhrVI mine Preceb ako *e C/UUUUUI pomaže Z ,Algofonom'. Stekleničica stane 20 nvč. Dobi se samo v odlikovani lekarni Praxmarerjevi „Al dueMori*. „Piazza grande" v Trstu. Zvunanja naročila izvrSujejo so js obratom pošte • Pošilja "blago doVro 1 pravljeno in poštnin« prosto I Teodor Slabanja srebrar v Gorici, ulica Morelli št. 17. priporoča se vljudno pri vitoko Častiti duhovščini v napravo cerkvenih posod in orodja najnovejše oblike, kot: monstranc, kelihov Itd. itd. po najnižji ceni. Stare reči popravi, ter jih V ognji pozlati in posrebri. Na blagovoljno vprašanje radovoljno odgovarja. 50—50 Pošilja blago dobro »pravljtno ln poštnin« prosto! Banka „Slavlja" »prejme nekoliko stalnih zastopnikov. Rodoljubi, ki ao si zvesti, kako važno j« za naš narod, da se povsodi ravnamo po geslu „svoji k svojim !u in imajo voljo delovati v tem zmislu, blagovole naj se oglušiti pri generalnem zastopu banke n Slavlje" V Ljubljani, kateri uraduje v last n i hiši banki ti e j v Gospodskih ulicah številka 12. 1—2 ........ , m naznanja „Brivec", da bode v Trstu dvakrat na mesec bril. Kako? — to pa zve vsakdo, ki si naroči in plača za vse leto 1 gold. 80 nvč. za pol leta 90 nč., posamezni listi pa 6 nvč. Pisma in naročnino se pošilja: „Tiskarni Dolenc v Trstu", Via Carintia štev. 28. Josip Kristan, c. kr. prof. y Kopru 3—2 prodaja prasce jorkširske pasme in cepljene kruške in jablana za vrtove in njive po nizki ceni najboljših vrst. - r ■ TRŽAŠKA HRANILNICA Sprojoaljs denarne vloge v bankovcih od 50 noč. do vsac^ga znesku vsak dan t t*dnu razun praznikov, in to od 9—12 ure opoludne. Ob tedeljah pa od 10-12 ure dop. Obreati na knjižice.......... Plačat vsak dan od 9—12. ure opoludne. Zneske do 100 eld. precej, zneske preko 100 do 1000 «ld mora se odpovedati 3 dni, zn- ske preko lliOO pld. na 5 dnij pr^j Eskomptojo menjke domicilirane na tržaškem trgu po . ... 4'/ Posojajo na uržavne pupi rje uvstro-ocrski* d . 1000 gld. po....... E5»i0 višje zneske od 1000 do 5000 gld. v tekočem računu po...... Večje svote po doiiovnru. Etjo denar proti vknjlŽenju na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru. TRST, 8 januvarja 1891 1-24 Na prodaj 1-8 je deset letnikov „ Ljubi]. Zvona", mej teini 9 elegantno vezanih. Kje ? pove uredništvo „Edinosti". PER BANCONOTE: 3° 0 o. preav di 5 g ni 3'U%„ t« M 12 „ •qsit „ a 4 mesi Osno »'it „ a « * •*»"U - ® « « Proti Dimu! Izdelujem dimnike proti dimu, s katerimi jamčim za dober vspeh tudi pri najslabših dimnikih, za najnižjo ceno petnajst gold. Dimniki ti se postavljajo v rabo prikladno položaju. Za administratorje in posestnike hiš izdelujem nove ključe po dvajset nvč. — Poprave kjučavnic stanejo tudi 20 kr. — Katero-koli drugo delo po pogodbi. Zastop tovarn za poljedelske stroje in aparate za slično, kakor tudi za tehtnice in cimentirane uteži. Izdelujem naprave za uravnanje toplote po tovarnah za testo, po stanovnnjih, tovarnah za konserve, za sušilnico in druge različne potrebe industrije. 16—6 Ključavničarska delavnica Josipa Z o 1 i Ulica Via Rossetti številka 6, — (uhod v ulici La Filiale della Banca Union TRIESTE s' occupa di tutte le operazioni di Banca e Cambio - Valute. a) Accettn ver namen ti in Con to corrente, abbonando PER NAPOLEONI: 2V*%C- preav.di 20 g.n n It »» »1 ^ n «'/4 n » * « 3 "»OH! 1» n • » ® H II nuovo tasso d* interesse principiera a decorrere sulle lettere di versamento in circolazione dal 1 e 8 Maržo 1890 a ae-conda del relativo preavviso. In Banco giro abbuonando il 2s/«°|i) interesse annuo sino a qualunque somma: prelevazioni sino a f. 20,000, a vi h ta veno chčque; Importi maggiori preavviso avanti la Borsa. — Conferma dei versamenti in appoaito libretto. Conteggia per tutti i versamenti fatti a qualsiasi ora d'ufficio la valuta del me* desimo giorno. Asaumepei propvi corrsutiati 1'incasao di conti di piazza, di cambiali per Trieate, Vienna, Budapest ed altre principali cittk, rilascia loro assegni per questc piazze, ed accorda loro la facoltk di domiciliare effetti prešao la aua caasa fvanco d'ogni spesa per essi. b) S'tncarica delVacqui*tn e della vendita di effetti pubblici, valute e divise, nonchfe dell'incasso di asxegni, cambiali o couponn, verso 1l8°|o di prov-vigione. c) Accorda ai propvi conmiltenti la fa-colt<\ di depositare effetti di qualsiasi apecie, e ne cura gratis 1'incasso dei coupons alla scadenza. d) Vende le Lettere di pegno e 5°|0 della Banca Commerciale Ungiie-rese di Pest e le lettere di pegno 4°|0 deli'i. r. priv. Banca Ipotecaria au-striaca di Vienna. 24—24 Trieate, 24 Febbrajo 1890. a Chiozza.) Assicurazioni generali. v Trstu (društvo je ustanovljeno leta 1831.) To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja posebno pa: na zavarovanje proti požaru — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanja na življenje. Drufttvona glavnica in reaerva dne 81. decembra 1H8S. f 88,369 849 10 Premije za poterjati v naslednjih letih f. 771.10 Glavnica /a zarnrovanjo žive- 11 j a do 81. decembra 188S f. 110,813.920.80 Plačana povračila: a) v letu 1888 f. 9 877.592 55 b) od zadetka društva do 31. decembra 1888 f. 217.957.394.75 Letni računi, izkaz ddHodaj plačanih od« škodvanj, tarife in pogoje za zavorovanja in sploh vsa natanjčneja pojasnila so dobe v Trstu v uradu društva: Via della 8ta«ione v lastne hiši. 12-12 KMETIJSKO BERILO za nadaljevalne tečaje ljudskih šol in gospodarjem v pouk, dobiva ^o y tipkami DOLENC Ulica Carintia broj 28. po 40 kr., trdo vezan 60 kr. Lastnik pol. družt^o „£4lnost". 'iflajatelj iti odgovorni orpdnik Maks Cotič. Tinkama Dolenc v Trstu