go podarske obertnišk vu* ^ * v« i«' j + • v rU v rrn / Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr., za cetert leta 90 kr. pošiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 10 kr., za ćetert leta 1 fl. 5 kr. nov. dn. Ljubljani v sredo 21. marta I860 Hribarjeva slamoreznica Med mnogimi koristnimi znajdbami in zboljski pri ko-larstvu, ktere je naš verli domorodec in mojster kolarstva, gosp. Matija Hribar, svoje dni naredel, je slamoreznica krona njegovega uma. Hribar-jeva slamoreznica ima med všemi, kar smo jih na Dunaji v razstavi in tudi drugod dozdaj vidili, take zboljške, da jo gospodarjem, kteri rezanco za klajo potre-bujejo, ne moremo dosti hvaliti. Mašina ta se dá ložje goniti memo drugih, ker je tako izverstno izdelana, da 8 posebno pripravo v tem hipu slamo naprej pomakne, kadar nož slamo rezati začne, druga priprava pa slamo v tem trenutku pred nožem terdo vkup stisne, kadar nož reže. V krátkém času se ž ujo veliko rezance nareze in največja prednost te slamoreznice je to, da se ob enem, ko delavec z eno roko mašino goni, brez posebnega zaderžka da mašina slamo zdaj za konje zdaj za govejo treba nožev kaj prestavljati. in truda z drugo roko lahko naredi, če je treba živino reze, pa ni Mašina malo prostora potřebuje, ker se truga lahko proč vzame in kam v kot postavi. Kùpec slamoreznice ž njo tudi s posebno pripravo nalaš narejen brus dobí, ki se, ako se truga proč vzame, na vreteno natakne in na njem nože slamoreznice in drugo orodje lahko pobrusi. Pri vsi ti popolnosti je ta mašina proti drugim enakim masinam prav po ceni; velja z vsem vřed le 60 gold. n. d. Za to ravno popisano prav izverstno slamoreznico je Hribar od c. kr. ministerstva privilegij dobil, ki ga je po pravici zaslužil. Ker je pa, kakor so „Novice" že omenile, umeii. je ta privilegij naš dobro znani izverstni pevec in Košíce sadnih drevés sejem po navadi le na polji po trebižih in lazih, in sicer najraje v jeseni. Cešnjeve košíce » ali tem bolj kosíce ptičje ali divje češnje sejem z mesom vred takrat, ko so češnje zrele. Jabelčne in hruševe peške pa pozno v jeseni. Košíce dam plitvo v zemljo zagrebsti ali pa zavléci ; ne sejem jih pa po motozu (žnori), ampak po širokém iz proste roke; prihodnje poletje se morajo pa semenice več krat opletiv in krog njih zemlja polahkoma okopati in pre-rahljati. Ce pa zemlja, preden se peške sejejo, ni plevéla popolnoma čista, bo boljše, če se košíce sejejo po žnori v verste, ki so po 18 pavcov narazen; v jamice se pa seme z roko posadi in z grabljami plitvo zagrebe. Pozno v jeseni se drevesca, ki so zdaj vecidel ze po izkopljejo, in čez zimo na vert v zemljo ali čevlji dolge, pa v pesek zagrebejo. Zgodaj spomladi, ko se je že precej zemlja osušila, se zopet na prostoren kraj, ki je bil v jeseni globoko preoran ali prekopan, v verste, ki so po 2 čevlja ena od druge, in sicer po čevlji saksebi, z matiko naravnost po potegnjenem motozu posade. Pozneje, ko se je med njimi že nekoliko plevel zarastel, se ob lepem sončnem vremenu okopljejo, da je zemlja med njimi vedno rahla in čista, ne pa s plevélom prerašena. Res je veliko veselje za vsacega sadjorejca, ko vidi, kako mu drevesca v dru gem letu spešno in veselo ra- stejo, ako je le ž njimi tako ravnal, kakor sem mu na- svetoval. ; , : j ; fi s n Pozno v jeseni se te drevesca zopet iz zemlje pobe- rejo ; toda varovati se mora, da se jim prevec razprosterane korenike ne potergajo ali pa z lopato ne porežejo, kar bi jim zlo škodovalo. Te drevesca se čez zimo zopet skerbno v zemljo za kolar gosp. Voj teh Kuruik prevzel, ki zdaj te mašine grebejo, prihodnjo spomlad pa v drevno sadišče (vertno solo) izdeluje. Za tega voljo naj se, kdor želi to mašino imeti, odberejo, in se posadijo. Le slabeje in sibkeje drevesca se oglasi pri njem v Blatni vasi št. 114 v Ljubljani. še eno leto na njivo, kakor je bilo ravno rečeno, posade, da Da je gori omenjena slamoreznica koristna, že to spri- ge tukaj bolj opomorejo in okrepčujejo. Čez zimo se pa ne čuje, da jih je rajnki v krátkém lepo število prodal in da 6mejo na polji pustiti, ker bi jih žival preveč pokončevala. jih ima tudi sedanji vlastnik ze nekaj narocenih. Pinkert. Nadjati se je, da se bojo te mašine kmalo bolj ko vse enake po deželi razširile, kar poštenomu in pridnemu mojstru prav iz serca privosimo Juri Pajk. Novice gospodarske (Ras ti ine z ledom ogrevati), je čisto nova , , # znajdba, ki bo gotovo všeč posebno tištim gospodarjem, kteri V eckratno presajanje semensklh drevesnic. nimajo toplic ali rastlinaric, v kterih se kuri, in imajo vendar Y7sak skušen sadjorejec vé, ako se sadne drevćsa * ki smo jih izredili iz semena, večkrat presade, da mocnejse in osteje korenine zarede z obilními nitkami in sesavnimi ko- No vojskega križa in prekristjanskega larja s papezt Mar iščeš oka in vira vseh teh zmot? Gr spre vice' jim bistrija um na vse straní in jih navdajajo z za-vestjo narodno, in veličastni Koseski govori z verh Parnasa leti člověka viditi in slišati, da kar ima za vero in z nj o z mogocnim nadzemeljskim glasom ustvarivsi jeziku svojemu vred najsvetejšega pregrešnernu početj in žlahnejega, se podtika kot nagon postave; in komur ni bilo še zadosti, zadene ga Habakukova Da vreteno y krog kterega se ucejo osoda. Duh leta 1848 ga zgrabi za lase in nolens volens m otajo homatije naših dni je d Idej narodnosti je tista skrivnostna moč, ki je prešinila evro pejsko družbo; národnost je geslo sedanjih prekucij! Národnost tedaj je kriva vsega tes Tudi avstrijanske ljudstva pestvaj in Ijubkujej mora biti domorodec. Ne, ne! slovenska narodnost ni več sanjarija, in ako bi se že danes kdo prederznil prezirati naše narodno zavestje, preteklih ne ovreči dokazov. ki ignorirati ze nas in ošabno 10 let vendar ne bo jih hranijo v sebi. mogel utajiti in nekaj let sèm idejo narodnosti in mi. Slovenci ž njimi Natanjčna zgodovina, živ popis gibanja in delanja, za Kako? mar ne vidite Belzazar-jevega napisa, mar ne slišite deržkov iu pospešnih uplivov te dobe, bi bil gotovo za dobrovolj aritve r r i es itur ko v Itálii gori Kako dolgo se bote še z njem igrali? Kaj te tmine y ko bi se razcvetele enmal arodske? z lučj zdrave pameti nirniv, pa se ne ujerna z mojim uamenom, kjer sem mu ožji meje postavil. Serce narodnega življenja, narodno ognjiše, Vestinemu ognjišu enako so šole, vikše in sosebno srednje Národnost je zapopadek vseh posebnost naroda v šole, in te so za zdaj zraven cerkve vedno postavno bo značaji, v veri y v jeziku in slovstvu, v šegah in obieajih • v v jisce narodnega duha. V versto srednjih šol spadajo v domaćem in deržavnem življenji. Najterdniša vez narod- gimnazije, realke in šolske pripravništva. nosti pa je jezi k. To Trezne glave vedó, da ideja narod- ho planetje, krog kterih se sucejo kot trabanti ljudske sole nosti ima svoje pravice naravne in pravne tudi, da te imajo svoje meje, in da „ideja" kot nebo in zemlja; in » vedó pa iu narod. Najvaznisa med njimi pa je gimnazija, ki od-realnost" gojuje mladino za cerkev in vrad. Gimnazija je prav za ste rnnogokrat vsaksebi se ne dá uresničiti vse, kar je mogoče, tega tudi treba ni, jim je ravno tako znano. vedó, da da pa prav yy G'ulturstatte" semenišče vikše omike. Vsled cesarskega ukaza 8. avgusta pr. leta je prišlo „gimnazijaluo vprasa nje" na versto, ki je za avstri-Národnost se dá primeriti žlahnemu vinu. Pij ga zmerno, janske narode ravno tako važno, kakor une, ki jih mož ti bo v zdravilo, ti dá veselje, pogurn, moč in krepost; previdnosti ob bregu Sêne „studira". Gospod Terdina je prestopi pa meje zrnernosti, gorje tebi, sužen si neznanim z oštro pa resnično besedo sedanji stan slovenskih gim duhovom! Tako se valja pijan narod po blatu človeških nažij v obce razkazal, in brez milosti rane razkril, na strast, pomandraje vse, kar je sercu najdražjega. kterih boleha slovenščina. Jez zasledujem že 12 let razvijanje narodnosti in stan Iz taci li premišljevanj zvirajo glavitne pravila, ki vre dujejo vse misli, vravnujejo djanje in nehanje v naroduem slovenscine med 130.000 Slovenci „tam, kjer Soca v blagem življenji. kraji vije se podobném raju", in premišljujem večkrat vse Mi Slovenci smemo biti ponosni, da naša narodna še take malenkaste prikazni na narodnem obnebji slovenskem, djavnost ni do zdaj se nikakor oskrunjena in omadeževana, Večkrat se zamaknem v ne daljno příhodnost, ko bode na , ne v literaturi, ne v politiki. Vse je čisto pred priliko vse naše duhovstvo narodno izobraženo, ko bodo pri ne v veri Bogom in svetom. Mi nismo segali v ptuje pravice • • y raji gospodi predsodki zginili, ko bode vse ljudstvo naše brati svoje zatajivši. Na podlagi postavnih, pravnih in djanskih znalo, ko bo naš jezik v cerkvi, šoli in kancelii gJadko ko razmer, spoštovaje resnične sosedove pravice se razvija struna pel. Pa za malo bi se bil pozabil, da cas je pol tedaj naša narodnost. Kakor gorko solnce razsvetljuje ona drugi Jauus s tremi obrazi, in da podlaga prihodnosti je um in razgreva serce naših narodnih pervakov, kteri spet, minulost in sedajuost. enako pohlevui luni, sijejo svojo milo svetlobo na nadepolno Da! per ambages sem přišel, kamor sem hotel priti. mladino in ljudstvo slovensko. Mi imamo svoj kompas: Moj namen je, podati, komur je mar, kratek pregled neos krunjeno vero in nravnost, in svoj sve- nek danjega in sedanjega stanu slovenščine v til nik: zdrav um in brezstrastno serce. Ni se Gorici, zlasti v goriski gim nazi i, kjer se ze neki nam treba bati viharjev v narodnem življenji, dokler se „grozno slabo (?!) godí a Koseskovega gesla zvesto derzimo: v,Bogu dušo in vest, vladarju zvestobo do smerti, Veri zaupa poklon, glasu zakona posluh!u Najpopred ozrimo se nazaj. Za Jezuitov se je topilo vse narodno v učeni latinščini. Pod Jožefom II. je začela vladati nemščina; nahajajo se pa vendar tudi iz tište dobe neki vradni razglasi po slovenski; sicer pa ni od riskem modroslovne * r slovenščine ne duha ne siuha. jezik k in k Pred 50 — 60 leti je bilo v slovenskem delu naše ško- tijst u samostoji in tretj ućilnici za deželni učilnica za kme- Sprožil je bil menda to važno reč tedanj vodj fije le 4—5 sol. Cerkljovska, bovčonska, tominska, kanalska in černiska so, kar je meni znano, najstareje; te sole pa modroslovskega učilišča Avgustin baron Codelli, stolni prost Z smo ne popraševali, kaj to pomeni y in ali se bo so bile nemške, namestnice mestnih šol, iu njih naloga ni treba teh novih naukov udeleževati, in kterih. Ko se je ob bWa, ravno ljudsko omiko razširjati, ampak imele so le novem letu 1848 ta nova šola začela, je derlo vse v laške otroke, za dalje učenje pripravljati. Francozka vlada je razrede z mano vred v ke pa je bolj radovednost gnala nemščino pregnala, in zraven francozkega je postal laški vradni jezik in šolski. Po francozkih vojskah je nastopila nas ti nektere, kot prava zavest važnega cilja in konca r rù v v duh časa po in nov svet se nam odpre spet nemščina v šolah in vradnijah zvun vikše sodnije, ktera Susceva zora tistega leta ni bila ravno „inusis amica vraduje še zdaj po laški. u ? in kako bi ne bile omolknile modrice ! Rožljanje orozja in vo V mestnih šolah se nam je pred 20 leti nemška abe- jaške vaj so b kr • • "J etiše po domaće razlagal, dokler smo se s ceda, in katekizem pomočjo slovenskega imenika toliko nemških besed naučili, da smo za silo učni jezik razumeli. Iz nekesra slovenskega berila za Po reformativnem puškarenji le>a 1848 — 1849 nastopi doba prenaredb. Prestopna doba ima vselej Istvo iu povsod svoje sitnosti in težave, morda največje pa pri edinega v takratnem šolstvu, in sosebno pri nas. 1. normalnem razredu se spomnim še neke pravlice od Goriška V) koze, ki je bila prišla na dilje u Zgovarjali pa smo po m s k cr J imnazija d si ravno 25 d o 1 g i h d med slovenskim in furlanskim liudst hotentoški in v svoji otroški pameti nismo mogli verjeti, da se šteje že čez 70 let za r> V gimnazii bi bil to materni jezik, „carskoje selo", „novaja zemlja mi se je pozdevalo y da v jugozahod Leta 1850 je přišel « n střelci" diši nekako po fur die ôsterr. Gym u or ts deutsche Culturstàtte" „Organisationsentwurf '' na imnazijalni „korán slovensko, pa ni ga bilo, da bi mi bil to poterdil. In kar svetio, in prusijanski cepič se je moral berž ko je bilo mo se tiče 80 milijonov Slovanov, mi je bilo nekako pri sercu goče tudi divjemu drevésu na bregu S vcepiti. Z Dunaja kakor Galilei-u z njegovim „e pur si muove u Y> Dober nam pošljejo ašel je tla, ocnega anizatorja, moža železne volj dar za mlade ljudi (pervo moje šolsko dařilo), „vsakdanji Nat (očetove molitvene bukve), neko celjsko evangelje kop kruh Po , kakor dolgem pi 5 po mnogoterih pljivih pod parlamentiranji leta 1849 cr in na zija in „promptuarium concionatorum Joannis a St. Cruceu s je imela tisto leto demokratično ustavo prelepimi citati pa strašnim pravopisom to je bil vès droslovno učilišče in se zd se je udalo mo v * leta 1850 s ponosno novo slovenski zaklad v moji mladosti, ki sem ga, sam ne vem, gimnazijo. Kakor okorna lakaja v novi reji ste stopale kako iu kje, zavohal. iinel sem neko nerazumljivo pred- za starim gosp cutje y da zvun edinozveličavne šolske šare bi utegnilo biti vaje vih povelj vendar še kaj druzega na svetu, pa pomagaj si člověk vanje, pr v slovens či na in laščina pricako-tem času se je začelo veliko preselo- -au z novim duhom navdanih Vólkerwanderung v debeli megli in černi noci brez svetilnice! Res ie seje Vral. S ta niče v štentorski glas že y da razlegal takrat ucenikov, kterih sem, razun starih invalidov, ki so scasoma odpadli, od leta 1850 do 1860 v vsem skupaj 40 in po naših okrajuah, ki so še le tako reci v pervo zvedile, izgovori štirideset!) naštel. da za Nanosom in Prediljem živijo nam sorodni Slovenci. _ Pri Paternolli-tu so bile razstavljene slovenske bukve, na kmetih se je paternošter bolj in bolj molitvenim bukvani (Dal Narodne pripovedke iz Varaždinske okolice umikal; šole so se množile iu rastle ko ar obe > tako, da jih Nabral M. Kracmanov. smo se mi zdaj že čez 80 (rednih in za silo) imamo. Pa za vse to „humanisti" malo změnili, mi smo imeli le za slavno Iliado oči in ušesa za Cicerona. Ta kosček autobiografije naj zaznamuje, kolikor more predposlednjo dobo, ki je bila že enmalo bolja od poprejšne. 2. Tak je bil jeden Zena vucica. grof koj je inelin imel vu kojem po noči nigdo ne ufal stanovati, ar saku noč je dosel vuk tam v melinu sakoga je požrl. Jen put reče i or ř? gdo god je bil rof, gdo god bude v melinu jednu noč spaval njegov bude. Pa „dum medium silentium tenerent omnia, et nox in Za to vreme našel se je jeden dečko koj si je navek mislil suo cursu medium iter haberet" (Sap.) nam mila danica na slovenskem obzorji. priplava tudi kak bi v « , • mogel vu njem prenoćiti Odišel je grofu, rekel da on vu melinu prenoćiti hoče. Onda je odišel k melinu, zel Možem, pri kterih se z visoko in upljivno deržavno si je deske i nje je odnesel službo bister um ujema in modrost, je dano večkrat, za- ognja zakuril i grel se je. gore na pante. Za tim si je grinjalo příhodnosti odgerniti. V njih rokah se stekajo niti Kad je čul da vuk ide, postavil je kobilu (na cem se javne^a življenja, in ker imajo priložnost, pogledovati med obruči delaju) kraj ognja, sam pak brzo gore na deske kolesa in zobove umetne deržavne mašine, naletijo večkrat odide. Vuk je došel i svud po melinu gledal, ali nikaj nije na pomanjkljivosti, od kterih se drugim kar ne sanja ue; našel. Odide k ognju sleče kožu, a ov ga zgora gleda. Ali in ce imajo zraven še serce na pravém kraji, bojo berž na- eto 'z vuka lepa devojka. Njoj se je dremalo i zaspala je, znanili: tù klopoče nekaj in škriplje, tam je mazila treba a ov stiha dole je zišel, ovu kožu zel i pod inelin s 3 čavli in poprav přibil. Kad je videl da to nije vuk neg ženska. ni se bojal. 1848 Tako je bilo pri nas v Avstrii poslednji čas pred letom kakor v politiki tako sosebno v šolskih rečéh Zve neg ju je zbudil. Kad se je prebudila, hotela je pograbiti kožu. Kad je videla da je nega y pograbila ga je za ruku in denci terdijo, da šolske prenaredbe so bile že sklenj določene, ko je znani vihár s piškovim vred tudi mnogo dobrega bom o n poderl i hotela ga je tuči. Kad je on to videl rece: josce ne je bog stvořil tu žensku koja bi mene stukla. Onda počela ga da je bilo treba vse iznova zidati. In kar je moliti da joj naj kožu dá. On ne hotel dati. Ona je h zadevah povedal, poterjuje to mnenje rekla, ako najde kožu, da bu za njega zlo. i ne se nikam Bilo je oktobra mesca 1847, ko je še vse spalo v dala iz melina. Onda su tak dugo bili v melinu dok je on sladki in srečni nevednosti in potrebe prenaredb še nihče nju za ženu zel. Dugo so skup živeli i dobili su jedno dete. Kad muža jen put ne bilo doma, išla je ona pod melin i našla je kožu pak ju je oblekla. Postala je vuk i odišla je. ' Došel je on dimo i našel dete plakati i pital ga je kaj _ _ « . . « k _ % * XV i • • t V « y da rem ni cutil. Přiměřilo se je od kterega sem bil slovske tečaje poseben razglas, stopim v vežo in berem y y memo solskega poslopja dva mesca popred doveršivši modro-slovo vzel, in zapazivši na černi deski nek gotovo naj čudnišo reč v svojem življenji: „Ustanovljene ste na go- plaće. Ono reklo da je mati nekam odišla. On taki je isel 94 gledat pod melin i nije našel koža. Znal je taki kak je. Zeme pušku i ide ju iskat. Došel je žalostěn na jedno križanje, zestal ga je jen clovek i pital ga je kaj je došel i kaj išće. Ov je povedal kak je i clovek ji rekel : ja sem vučji pastir, ja tebe hočem pomoci, ja bum 'se vuke dozval, ako ju ne budeš poznal, jao tebi. Ov je rekel da ju pozna, a clovek je puhnul v rog. Došli so vuki, pita ga: jeli ovde? On reče: nije. Tak drugi i tretji put načini i pita: jeli ovde? Ou reče: je, on koj naj zajdni ide. Onda ga je vučji pastir slekel. Ov si ju je zel i dimo odpeljal i onda su još dugo skup živeli. 3. Nezadovoljna žena. Vu jednom selu živel je jenput jeden ribar i ov imel je jako pohusnu ženu. Jenput išel je lovit ribe vu jen potok i ne mogel nikaj vloviti. Na jenput spazil je jednu ribu i on je nju zakvačil z vudicom. Riba ga je prosila da ju nek nazad pusti vu vodu i on ju je pustil. Onda ga je pitala riba, da kaj oče zato kaj ju je pustil nazad vu vodu. On ji je rekel: a kaj bi ti, boga ribica, meni dala kad sama nikaj nemaš? No, samo ti reci meni kaj očeš, ja bum vre mogla dati ti. Onda je ribar nju zaprosil da bi mu dala navek dobro na svetu i sreču sakomu poslu. Onda je riba znikla i on je išel dimo. Došel je dimo i povedal je ženi kaj mu se je pripetilo. Onda mu je ona rekla: a, ti si itak veliki bedak, a kaj si si to išel prosit, kaj nesi znal nikaj boljšega prositi? idi vezda nazad pak ju prosi da nek napravi da bude naša hiža mam na tri kondinacije, da ne budemo vu ovaki kolibi. On je išel i došel je do onoga mesta i počel je ribu zvati. Riba došla je van i pitala ga je da kaj on oče od nje. Onda je on rekel : moja žena neče tak kak ja ocem. A kaj oče? Ona oče da naša hiža bude na tri kondinacije. No, idi dimo, ona več ima na tri kondinacije hižu i nutri sedi več. On je išel dimo i našel je lepu hižu i svoju ženu vu nutri. Onda bila je ne-kuliku danov vu ovi veliki hiži. Za jeden časek rekla je mužu: idi ti pak ribu zvat i reci ji da ti nek napravi da bum ja velika gospa i da bum imela puno lepih oprav pak da bum jako lepa. On je bil žalostěn i išel je pak iskat onu ribu. Došel je do onoga potoka i počel je ribu zvati. Onda mu se je riba pokazala i pitala ga je da kaj oče pak. On ji je odgovoril: moja žena neče tak kak ja ocem. A kaj ona oče? Ona oče da bude velika gospa i da bude imela puno lepih oprav i da bu jako lepa. No, idi dimo, ona več ima kaj si je želela. On je išel dimo i ona imela je več se kaj si je želela. Onda je bila nekuliko danov zadovoljna, ali onda je pak rekla mužu: idi tam pak iskat ribu i reci ji nek ti napravi da bum ja grofica. On je išel i bil je jako žalostěn, došel je do onoga potoka i počel je pak ribu zvati. Onda mu se je riba pokazala i pitala ga je da kaj pak oče. On je rekel: moja žena neče tak kak ja ocem. A kaj oče? Ona več oče biti grofica. No idi, ona je več grofica. On je išel, žena mu je več bila grofica. Onda je ona pak rekla za nekoliko danov mužu: idi pak iskat ribu i reci ji da nek ti napravi da bum ja carica celoga sveta i da bum pak vekšu hižu imela. On je išel i došel je do onoga potoka i počel je pak ribu zvati, i riba mu se je pokazala i pitala ga je da kaj oče. Onda je on rekel: moja žena neče tak kak ja očem. A kaj oče? Ona oče biti carica celoga sveta. Onda mu je riba rekla: idi dimo ona je več kaj si je želela. On je išel dimo i našel ju je kaj je bila carica celoga sveta i sami generali bili su okol nje. Ona je bila nekuliko danov carica, onda je rekla: idi ti, moj muž, pak iskat onu ribu i reci ji, nek ti napravi da bum ja bog. Onda je bil on jako žalostěn i išel je iskat onu ribu i došel je do onoga potoka i počel je ribu zvati. I riba ga je pitala da kaj oče. On je nji rekel: moja žena neče tak kak ja očem. A kaj oče? pitala ga je riba. Ona oče biti bog. Onda je rekla riba: idi samo dimo, ona ti je več bog. On je išel dimo, ali kaj? on je našei onu istu kolibicu vu koji je bil negda. — To je kraj. ; Različne misli. * «tur «c * * m : ^ Okó je solnce tvojega telesa, Je vrag in angelj tvojega pokoja, Žerjavica peklenskega pozoja. Je cisti žark, ki v njem blešcé nebesa. Beseda. Beseda je iz serca izkresana, Netilo serćno iskrica paleca, Je lek hladiven, rožica cveteča, Pusica v žive persa zakopana. Misel. Električna je iskra misel tvoja, Ne zre na uro, ko po zemlji sviga; Cez svet jo lahka perotnica vzdiga Od pekla do nebeskih vrat podboja. Vést. Vést je na sercu oljkina mladika. Če po pravice blagem potu hodišj Če pa v slepote kužni mlaki blodiš, Je pisan gad. ki te brez mira pika. Dobre delà. Visoka lestva so pobožne djanja, Sloni na nebu, v zemljo se opera, Po njej cloveka vodi terdna vera, In z nado se ljubezen na-nj naslanja. Obup. Obup je brezden, ki se v pekel steza, Kdor pade va-nj, iz njega več ne more, Nić več ne vidi upa mile zore, Od dné do dné globeje se pogreza. Fr. Cegnar. - .... Dopisi. Iz Ljubljane. Še pet tednov, in nova postava za obertnike in rokodelce ima moć zadobiti, pa raz-glasa slovenskega še zmiraj ni. Rokodelci v Ljubljani in po deželi bi postavo, ktera je za njih prihodnost tako važna, radi na drobno zvedili in željno pričakujejo nje razglasa v jeziku, ki ga razumejo. „Novice" so sicer naznanile poglavitniše razdelke nove postave, al celo od konca do kraja natisniti so obljubile, kadar pride v autentični prestavi na svetio. Zal nam je, da ne moremo obljube spolniti, čeravno je čas začetka nove postave že blizo. Kupčijska in obertnijska zbornica krajnska je že uverstila združtva (Genossenschaften ). Kadar pride na to, da se imajo ustanoviti, bojo naši Ijudje debelo gledali, kaj je to, ker postave, ki jih dolocuje, ne poznajo. Živa potreba je, da si. ministerstvo bi dalo berž saj take postave v različuih avstrijanskih jezikih tiskati, ki globoko segajo v življenje narodov, ki nemškega jezika ne razumejo, jim tedaj nemški razglasi nič ne pomagajo. — Iz tište zgodbe v Bledu leta 1813, ki so jo unidan „Novice" popisale pod naslovom „Serčne Blejke", je gosp. Germovnik, priročnik tu-kajšne biblioteke, napravil igro z národními pesmami in pleši, ki se bo 26. dan tega mesca igrala v tukajšnem gledišu; dekoracija, ki predstavlja okolico blejskega jezera, je nalaš za to igro narejena. Radostni pričakujemo večera, ki nam ima v igrokazu podati kosček domaće zgodovine, pa radovedni smo tudi viditi, kako bo gosp. pisatelj rešil težavno nalogo, iz preproste dogodbice napraviti veliko gle-dišno igro, in kako bo junaške Bjejke postavil „auf die Bretter, die die Welt bedeuten". Če bo igra dopadla, se bo, kakor se nam je povedalo, přestavila v domaći jezik. — Ljubljanske cukrarnice je žalibogl res konec, ker uni teden je bila tudi še ostalim 82 delavcom služba odpovedana z mesično plačo. 05 - Iz Ljubljane. „Danica" v poslednjem lista naznanja sledece: Te dní bo visokočastitljiva narnestnija škofijska raz-poslala razglas za pismo verne udanosti do sv. Oćeta in zastran radovoljnih darov v ta namen. Iz Ljubljane. V pondeljek — na sv. Jožefa dan — je obhajaia Ljubljana slovesno odkritje krasnega spominka, ki ga je napraviti dala slavnému c. kr. maršalu Jožefu grofu Ra deek i- mu, svojemu častnemu mestnjanu, kterega — kakor se bere v gospod dr. H. Costa-tovi knjižici — oženjenega leta 1798 z rojakinjo krajnsko grofinjo Fran-čiško Strasoldovo dežela kranjska od leta 1807 med svoje deželane šteje, ko je grajšino teržiško v posest dobil. Ob 10. uri dopoldne se je začela slovesnost s sv. mašo v nunski cerkvi, kjer se je snidla pod predstvom svetlega nadvojvoda Ernest-a in prevzvišenega deželnega poglavarja grofa Chorinski-ga obila množica vojaških častnikov, med njimi tudi sin rajnkega maršala general-major Radecki, civilnih višjih uradnikov in druge gospode, višjih duhovnih gospodov, mestnih odbornikov z župana - namestnikom na čelu iu magistratnimi uradniki, vodjev in učenikom ljubljanskih šol itd. Krog drevoreda so stale kerdela tukajšnih vojakov v paradi. Po maši se je cela množica zbrala na mestu svečanosti — v okinčani sredi drevoreda na kongresni ali kapucinarski planjavi, kjer je s po mi nek postavljen, ki pa je zdaj še zagernjen bil. Ko je gospod Guttman, župana-namestnik, krepko zloženi posvečovavni ogovor blizo do konca izgovoril. se je po besedah: ,,Od-gerni se spominek, in pokaži nam prijazuo obličje našega visoko spostovanega somestnjana !" pokazala podoba slav-nega maršala, ki jo je dunajski mojster Fern kom (tudi danes tukaj pričujoč) iz brona res izverstno vlil , da je živému vsa podobna, naš domaći mojster Toman pa ji iz karškega kamna podnožje tako lepo izdelal, da se delo ujema v vseh razmerah. Ko je bil spominek odger-njen, je stopila zala punčika A m brože va Otilka pred spominek in serčno govorila, od gosp. prof. Melcer-ja v dostojni besedi zloženi govor, položivši nazaduje slave venec mu na podnožje. Ko je bilo vse to končano, so vse vojaške kerdela marširale memo spoininka. Ob dveh popoldne je bilo na mestnem strelišu kosilo napravljeno 100 vojakom; zvečer je bila okolica spominka razsvitljena ; v strelišu pa je bila veselica s tombolo v prid krajnskim invalidom. Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaja. Ministerstvo je oklicalo razglas, po kterem imajo bukvice delavcov, ki jih nova postava za obertnike in rokodelce předpisuje, za potne pisma (pose) veljati. — Po razglasu ministerském se bo 1. maja tudi v vojaški Granici na cesarskih cestah ces tni na tako pobirala kakor po druzih cesarskih deželah. — Ze so tukajšni časniki za terdno vediti hotli, da se bo novo deržavno posojílo z loterijo za 200 milijonov gold, te dni oklicalo in sicer z 400.000 srečkami (lozi) po 500 in po 100 gld., ki bojo po 5 od 100 obresti (cinza) douasale in bojo v 60 Ietih (2krat na leto) izsreč- kane. Zdaj se pa spet pravi, da se ta loterijni zajem še ne bo oklical, ker vlada hoče o tem poprej svet pomno- ženega deržavnega svetovavstva zaslišati, ki bode mesca maja poklicau. — Znani vitez Karl G h ega, pervi ministerski svcto- vavec za železnice, je 14. t. m. na Dunaji umerl 59 let star. — Iz mnogih dežel našega cesarstva se sliši, da kraj ca rj i, zlasti pa šestice, čedalje bolj zginjujejo. Krajcarji grejo na cesarsko Laško, kjer se pri današnji ažii pri 3 krajc. 1 krajc. dobička vjame; šestice pa grejo na Turško, kjer nadomestujejo piastre, in pa na Parsko, kjer veljajo za parske dvojače. — Vodja kreditnice gospod Richter je še zrn i raj zapert, čeravno se je pred nekimi dnevi govorilo, da je nedolžen ali saj tako malo kriv, da bode za čas preiskave iz zapora izpušen. To se je toliko bolj mislilo, ker so se imenitni ljudje za-nj potegnili. — Ministerstvo dnarstva je dalo naznanje, da se bo cesarski želez ni rudnik v Turii Remeti na Ogerskem po dražbi prodal; cenjen je na 84.000 gold. nov. dn. — V tukajšno najdenišnico ali hišo za podveržene otroke so vzeli lani 8.000 podveržencov ali razpotnikov. To ni ravno velik dokaz tukajšne čudorednosti. Iz Tersta. Kakor sliširno, se napenjajo vse moči, da bi se železnica med Nabrežino in Kasarso kmali dodělala; pravijo, da bojo tudi vojaki pomagali delati. Iz Salcburškega. Pri nas kakor na gornjem Staja rsk em je unidan toliko snega padlo, da najstareji ljudje takega ne pomuijo. Ker zdaj še zmiraj zmerzuje, potem pa utegue biti, da bo hipoma sneg se tajati začel, se bojimo nevarnih ponodinj. Cesko. Iz Prage se piše, da so na včerajšni živinski sejrn pripeljali svinjo angležkega rodu 8 centov in pol težko, vola pa s 16 centi. Vse je občudovalo velikana. Marsko. Ponarejeni bankovci po 100 gold, niso pri nas bele vrane; berž ko ne, so se zatrosili iz Ogerskega. Horvaško-slavonsko. Iz Zagreba 13. marca. — Višje armadno poveljstvo je izročilo tukajšni deželni general-komandi 12.000 gold., naj jih po 100 in 150 gold, razdelí tištim 86 ud o vam in sirotám horvaško-slavonskih gra-ničarjev, ki so v poslednji vojski smert storili. — Iz rudnikov v Banatu se piše 13. t. m., da se je poslednje dni spet huda zima povernila; gore so spet polne snega; po dolinah pa žuga lakota; v bližnji rurnunski vasi je te dni res nekoliko ljudi lakote umerlo. Ogersko. Iz Pešta 15. marca. Danes je bilo tukaj ^^ __* v nepokojno — piše „Wien. Ztg.a. „Studentje so hotli ob- hajati spomin prekucijnih homatij leta 1848 in se namenili v cerkev iti k biljami, potem pa na pokopališćih v Budi in Peštu moliti na grobih houvedov, ki so takrat smert storili. Policija je to zvedila in pred cerkve in pokopališča postavila stražo. Zjutraj ob 9. uri je prišlo res blizo 400 do 500 studentov v narodni ogerski opravi in so hotli najpred v veliko cerkev, potem pa v cerkev frančiškanov, in ker tudi tukaj uiso noter mogli, so se podali v protestantiško cerkev, kjer so odzad noter prišli in po odpeti kratki molitvi. 86 ua pokopališće poleg1 Francovega mesta podali \ tu pa jim je uhod branila straža. Zabavljaje uradnikom so se podali na drugo pokopališće, kjer je med njimi in policijno stražo se boj začel, v kterem so bili 3 študentjc ranjeni, 9 pa vjetih, zoper ktere se je že sodniška preiskava začela. Mesto je bilo sicer popolnoma mirno". Iz Petrinje v Banatu se od 13. t. m. piše „Agr. Zeitg.u, da čedalje več Bosnjakov beži iz svoje domovine, kjer jih Turki preganjajo, in čez mejo zavetja iše. Poslednje tri dní jih je toliko le-sem pribežalo, da jih je po ulicah vse polno. Kakor pravijo, po 40 do 50 oboroženih Turkov plane v kristjansko vas, ki tako dolgo stiskajo pre-bivavce, pri kterih kaj dnarja čutijo, da jim morajo dati zadnji groš ali pa konec storiti. Ko so unidan nekega starca, ki je le-sem pribežal, vprašali, odkod da je? je včs nevoljen odgovoril: „I, odkuda? Iz proklete nam Bosne !" To preganjanje terpi sicer ze nekoliko let; al tako, kakor je zdaj, še nikdar ni bilo. Kaj bo iz tega? Kako hoćemo mi preživiti revne Bošnjake, ki sami nimamo živeža odveč? Ako se obememo v Pariz, in beremo, kar ondašnji časniki v eno mer terdijo, da kmali bojo homatij e turške pozornost sveta na-se obraćale, se to, kar se počasi na Turškem pripravlja, res čudno ujema s prerokovanjem francozkim. Serbija. Iz Beligrada 17. marca. Po verjetnih pismih iz Carigrada je sultan kneza Mihaela Obrenovića 00 poterdil za naslednika Miloševcga in prihodnjega kneza serbskega. Lasko. Sedaj se bo na Laškem kmali pokazalo, ka kosen kruh bo iz moke, ki ga ondi že dolgo pečejo. Po vseh deželah, kjer so lani odstavili svoje prejšne vladarje, in tudi po tistih, ki so se rimski vladi odcepile, so gla- ceravno številke še niso na drobno krilo vzela, je ravno tako gotovo; zakaj to, kar imata cesar Napoleon in Cavour še nasprotnega med seboj, je le tega si je vès svet zvest le prazua komedija. Napoleon bo dovolil Sardinií vse proti temu, da mu ona dá Savojo in Nico, ktere deželi bo cesar še le potem vprašal: ali hoćete njegove biti? ko ju bo Ijubeznjivo že s svojo armado objel. Ko pa bo sardinska vlada vzela v posest papeževe dežele, bo nastopilo pervo veliko vprašanje: kaj pa zdaj? kako bojo sv. Oče na to odgovorili? o * ♦ Do 13. t. m. ni se bilo iz Kima papezevo izobcivno (ekskomuni kacivno) pismo v Turi nu; přišel je pa drugi opomin i ki je predhodnik izobćivnega pisma. To je eno i najbolj važno. Drugo pa je, da Švicarji protestirajo zoper zdru-ženje Savoje s Francozkim, ker to žali njih pravice, in da pripravljajo pismo do evropejskih vlad, ki po pogodbah od leta 1815 imajo porokbiti Švajci za nje ceio to in nje pravice. To je drugi klopčič, ki ga bo pa cesar Napoleon s svojo sedanjo vsemogočnostjo, kakor se kaže, lože rešil, kakor unega kralj Viktor Emanuel. Sliši se namrec, da angležka in pruska vlada ne bote sicer protestirale zoper združenje Savoje s Francozkim, ampak le rekle bote pohlevno, da ne priznate tega združenja. Avstrijanska vlada se tudi ne bo zoperstavljala temu združenju, ker je nek angležki na vprašanje: kaj pac ona misli zastran Savoje? brez angležka lani mi- ovinkov ji odgovorila: „ravno to, kar je slila zastran združenja Lombardije s Sardinijo". Od ru- HT •T sovske vlade se celo nic ne vé. Kako prijazno je sicer angležko ministerstvo Napoleonu^^^l ■ y 5 da ne zdrazi mogocnega Londonu, ker v tem najbogatejšem městu celega sveta je tudi najvec siromaštva, pa tudi malopridnih ljudi. V londonske delavnišnice se jemlje vsako vlaču garjev leto med kterimi je čez 1000 tatov. okoli 70.000 Temu se ni sovanja končane, in znane, ni dvombe več, da vse hočejo s Sardinijo zdru žene biti. Da bo vlada sardinska vse te piške pod svoje družin ker vrednost ukradenih stvari, ki se londonski policii leto čuditi, in dan naznanijo, znaša vsako leto okoli pol milij. goldinarjev. v Prusko. Časniki berolinski povzdigujejo glas za 3000 5 kterim v Zadnjem Pomorskem 1 a k o t a žuga, ker ze nimajo druzega nič vžiti kot skorjo z dreves. Ce je ministerstvo 22 milijonov določilo za pomnoženje armade in za stroške armadnih prenaredb, se mora pravijo vendar pričakovati, da 15 000 Ijudcm nemudoma saj toliko kruha privosi, da ne bojo glada poginili! V deržavnem zboru 14. t. m. je bila stara postava od odertije overžena. Husovsko. Iz Petro grad a se 3. t. m. piše, da so v Ka rk o veni zasledili skrivno študentovsko družbo, ki je v svojih zborih izdelala osnovo ustava ( konštitucije) za Husovsko. Ze je vlada ukazala ojstro preiskavo tega po-četja, ki je popoinoma enako tistemu rusovskih oficirjcv, ki so pod rajnim carom Aleksandrom I. zahtevali ustavno vlado. Amerika. V Filadelfii izhaja kakor „Napredak*' é * pise pod naslovom „Come t" (repata zvezda) nov časnik, kterega 13 let stari fant z imenom T. S. Cumings vreduje, stavi. tiska in raznaša. 5 Hvala Bogu! da takih prečudnih fantinov pri nas v Evropi še ni. Loterijne srećke: V Terstu 17. marca 1860: ÎÎ. 73. 41 38. 68 Prihodnje sreckanje v Terstu bo 31. marca 1860. V Gradcu / na Dunaji i 10. marca 1860: 8. 36. 76 43 83. TZ 52. 63. 1 o Prihodnje sreckanje v Gradcu in na Dunaji bo 24. marca 1860 se vidi ocitno iz tega kako skerbno tolaži in krotí deržavni zbor, naj nikar pre-već ne mermra zoper cesarja, leva, in menda da je tudi v tej prijaznosti poslalo unidan vojnih bark pred Napolje, da strahujejo napolitansko r vlado, ako bi se hotla mešati v rimske zadeve in s tem 4 fl. 20 V Žitna cena v Kranji 12. maju 1860. Vag eži 4 fl. 30 P domaće 6 fl. 16 banaške 6 fl. 20. d j e c m e n a 3 fl. 70. fl ovsa 2 fl. 65. k 5 fl. 36. prosa so rsice razjeziti cesarja Napoleona. Sardinska vlada pa se v tem,--- kakor ,,Tr. Ztg." piše, pripravlja za vojsko, kakor da bi že gorelo pred durmi; za vojaščino pripravni fantje vseh marca I860. Kursi na Dunaji let so že y sklicani, proviant v novem denarji se nabira, konji se nakupujejo, orožnice delajo noč in dan, za 14.000 vojakov je mon-tura naročena. Kdo bode poveljnik zedinjene laške armade menda ni težko uganiti, ker je telegraf od 16. t. m. pri- Deržavni zajemi ali posojila.lDruge obligacije z lotrijami. y0 obligacije od leta 1859 Kreditni lozi po g. 100 . g. 102.40 ? 5°' novem dnar. po 100 g.g. 63.5014% Teržaški lozi po 100 „ 127. o posojilo odi. 1854 „ 77.40 nesel novíco, da se je general La mor mora odpovedal temu poslu. Francozko. Iz Pariza 18. marca. Vsaki dan se pričakuje v vladn em časniku „Moniteur-u" razglas, ki bo povedal, da „je cesar z svojo vlado vse storil, da bi se bile pogodbe Villafranške in Ziirichške spolnile, se je na vso moč poganjal uhraniti združenje Toskane s Sardinijo in razžaljenje papeževih pravíc; al ker so ljud- sklenile, mora poterditi njih sklepe. Po tem bo razložil tudi vzroke. da francozka vlada le zato hoče y0 metalike * % x 4 3°/, 0 0 3 'A 1% r> r> r> r> r> r> r> r> r> v r> 50/ ° /o 69 Donavsko-parabrod ski po g. 100 . • • 60.251 Knez Esterhazy. po g. 40 54. —I Knez Salmovi po g. 40 41. 35. v T) r> 13.501 Knez St. Genoisovi po g. 40 „ in da Obligacije zemlišn. odkupa. iUAvb.fojM,, stva drugač (po 100 gold.) 5°/0 dolnjo - avstrijanske g. 90. 72. 70. 5% ogerske. Budimski Savojo in Nico, ker ste te deželi francozkemu cesarstvu porok miru, 5% horvaške in slavonske 5% krajnske, štajarske, koroške, istrijanske » V) . po g. Denarji. 40 T) 86. Cesarske krone Cesarski cekini g in zatega 3 te uezeii irancozKemu cesarstvu KorosKe, isirijansKe .„ o«.—« ^e»»«»*! ccmu. . . .„ voljo se Napoleon nadja, da bojo Deržavni zajemi z lotrijami NaPole(;n^ri (20 frankov) „ vse vlade enoglasno rekle, da je to prav u Po tem ? kar Zajem od leta 1834 po 250 „ 390. se zdaj bere v laških in angležkih časuikih, ne bo čuda ako Moniteur" v kratkem prinese tak razglas. Angležko. V Londonu, 55 glavnem mestu angležke der rt » r> r> r> v „ 1834petink. „ 1839. . . r> r> rt 390. 122.50 1839 petink. „ 119. Souvraindori Ruski imperiali . . Pruski Fridrikdori Angleški souvraindori 4% narodni od leta 1854 zave, je sedaj 530 milodarnih zavodov (iuštitutov), ki Dohodkine oblig, iz Komo „ se vzderžujejo z dobrovoljnim! doneski. V ta namen se vsako leto nabere blizo 20 milij. goldinarjev. In tega je treba v 103 50 Louisdori (nemški) 15-751 Srebro (aiijo) . n » n » rt 103. 84. 38.50 Knez Palfyovi po g. 40 „ 36 50 Knez Claryovi po g. 40 „ 36.75 37. 22.75 Grof Waldsteinovi po g. 20 „ 27.75 Grof Keglevicevi po g. 16. ■ 37.50 18.22 6.28 10.66 18.40 10.85 11.33 13.33 10.82 32.25 Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik: JoŽef Bnlazik.