Jelinčiča skrbi ceijsici Tehnopoiis Labodji samici odreiaii glavo wop/ç ^ * VtUKA C«fiè aŽITEKVDOBRIKAVlI PR4ŽAR\\:03/71Ž-2666Í ST. 21 - LETO 63 - CELJE, 14. 3. 2008 • CENA 1.25 EUR • '/j'n* •• Mv • ''Do polnega vozička brez mošnjička*' !?©[ri©Ci©cí] [i)©cî]© varna in hkrati vas prostor 1 i » ■ prezraćevan tuđi ko so zaprta? CELJE (prezracevalfH sisiein GECCO) Mikdod Celjska cesti $5 3212 Vodnik 080 12 24 www.mik-ce.si URŠKA SELIŠNIK UVODNIK O obljubah Kar precej čudna se zdi pripoved savinjskih hmeljarjev o tem, kako se uresničujejo glasno izrečene napovedi o hitri pomoči po lanskem avgustovskem neurju. Skupaj smo vzeli lekcijo, da se hmeljarjem mudi - čez par dni bodo začeli s prvimi opravili na hmeljiščih in do takrat, če hočemo ohraniti slovenski ponos, mora stati 150 hektarjev podrtih in še enkrat toliko poškodovanih žičnic. Ni problema, država bo hitro pomagaia, smo se v Braslovčah, po možnosti ob podrtih 'ištangah«, da so bili posnetki Še bolj presunljivi in srce parajoči, naposlušali ministrov in drugih predstavnikov države. Sedaj, pol leta po katastrofi, hmeljarji ugotavljajo, da ni podzakonskih aktov, da je v razpisu zmanjkalo denarja, še preden so sami prišli zraven, da je ... Zato nikakar ne razumemo in ne pozabljamo tistih obljub ■ če ne drugega, upamo, da koga vsaj za sekundo zaboli glava. Takšna je žal večkrat ta neskončna »dobrotat< države, ki, vsaj tako navzen, v obljubah kar vaii evre od sebe, konkretna dejanja pa so že pod vprašajem. Verjetno bi (udi v mnogih občinah na Celjskem, ki jih je lomila lanska septembrska poplava, vedeli povedati dolge zgodbe o obljubljeni pomoči. (Mimogrede, ne govorimo samo o značilnostih sedanje vlade - podobnn se je dogajalo ob vsaki večji katastrofi, manjših pa tako skoraj rte opa-zi(m)jo). Seveda je jasno in razumljivo, da vse nastale škode država ne more povrniti. Jasno in razumljivo je tudi, da morajo odgovorni po katastrofi na nek način potolažiti ljudi in jim vzbuditi upanje. Vendarle pa bi malce hitrejše prilagajanje nastalim razmeram že pričakovali. Tako bomo zagotovo še nekaj časa pisali o posledicah lanskih nesreč, ki sta ostali globoko zapisani v spominu ljudi in občin. No ja. v Lučah še poplave iz leta 1990 niso pozabili niti niso sanirali vseh posledic. Roko na srce, takrm so predstavniki države trosili še večje obljube. Zan bo debatiral na svetovnem prvenstvu Debatni klub Gimnazije Celje-Center, ki je lani praz* noval 10. obletnico, žanje nove uspehe. Dijak 2. letni* ka Žan Žveplan pa je bil izbran za člana slovenske debatne ekipe, ki se bo udeležila svetovnega debatnega prvenstva v Washingtonu. Minuli konec tedna so mladi debaterji, v ekipi so bili TjaŠa Ribič, Blažka Hunski in Žan Žveplan, debatirali Še na mednarodnem debatnem turnirju v Postojni. Razpravljali so o trditvah EU bi morala dovoliti prodajo kloniranega mesa in mleka, EU bi morala imeti ombudsmana za zaščito ekonomskih priseljencev ter Boj proti trgovanju z ljudmi bi morat postati ena od prioritet EU. Na koncu so v mednarodni konkurenci osvojili 3. mesto. PM KRATKE-SLADKE mA Pravilnik za izživljanje Celjska mestna svetnica Lidia Majerič iz vrst SDS je bila na zadnji seji silno ogorčena, ker so svetniki zavrnili prav vse amandmaje njene svetniške skupine na nov pravilnik o Športu. >Ne vem. zakaj je bilo to potrebno, saj se je z nekaterimi strinjala celo strokovna služba,« je po tarnala izza govornice in přibila, da pač niso sprejemali pravilnika, ki bi bil sredstvo za izživljanje. Siciepi v centimetrih Tajnik mestnega sveta Bojan Rebec je na zadnji seji spet zacvetel ob pojasnilu, zakaj zapisnik o razpravi o lokacijskem načrtu Cinkarne Celje obširneje ne povzema vseh v razpravi izrečenih mnenj svetnikov. »Saj lega bi bilo pa za kakSen centimeter in pol do dva v višino,« je vzkliknil. In potem svetnikom SDS, ki so zahtevali popravek zapisnika, pojasnil, da obstajajo magnetogrami vseh razprav In da bo na ta način bodoča komisija, ki naj bi probleme Cinkarne miela še naprej, z vsera podrobno seznanjena. Ogrožen Tehnopoiis? Zmaga Jelinčiča skrbi, da bi občina Celje rada postala večinska lastnica Župan Šrot to zanika Predsednik vlade Janez Janša je ob otvoritvi prve stavbe celjskega Tehnopo-lisa napovedal, da je prav ta projekt Regionalne razvojne agencije Celje v nacionalnem interesu in na nek način vzorčen v državi. Podpora zastavljenemu projektu Tehnopolis+, ki naj bi v dveh novih stavbah, ki sta že v gradnji, zagotovil 10 tisoč kvadratnih metrov površin za nova razvojna podjetja, inkubator* je in podobno, naj bi bila konkretna. Minis&stvo za gospodarstvo naj bi nalož-bo sofinanciralo z nepovratnim denarjem iz evropskih skladov. Kaže pa, da se pri uresničevanju tega projekta zatika. Tako vsaj meni prvakSloven-ske nacionalne stranke Zmago Jelinčič plemeniti v javno zastavljenem poslanskem vprašanju vladi. V njem ugotavlja« da naj bi v tehnološkem parku še letos odprli 11 milijonov evrov vredni stavbi, pri čemer so partnerji v projektu podjetja, ki doka-pilalizirajo Tehnopoiis, ministrstvo za gospodarstvo. Mestna občina Celje z vložkom zemljišča, po vrednosti do 70 evrov za kvadratni meter in s finančno dokapi-talizacijo 480 tisoč evrov in Banka Celje z dokapitaliza-djo v višini 840 tisoč evrov, Jelinčič trdi, da je bil dogovor med partnerji lak, da se bodo njihovi vložki realizirali do konca lanskega leta. Nadalje ugotavlja, da sta tako občina kot Banka Celje decembra lani sporočili, da ne bosta dokapitallzirali pro-jekta. Občina Celje naj bi se z dokapitalizacijo strinjala le» Če bi ji priznali kot vložek ceno kvadratnega metra zemljišča po 270 evrov (namesto dogovorjenih 70 evrov na kvadratni meter]. Vesalje ob otvoritvi Tehnopolisa: Janez Janša, Boian Šrot in Boris Klancnik Sovpada pa tudi blokada s strani ministrstva za gospodarstvo, ki naj bi imelo za realizacijo devetih gospodarskih središč v Sloveniji zagotovljenih 350 milijonov evrov evropskega denarja, doslej pa ni izvedlo niti enega razpisa za izvedbo projektov gospodarskih središč. Jelinčič meni, da želi s temi potezami Mestna občina Celje postati večinski lastnik Tehnopolisa, namiguje pa tudi na dogovor župana Bojana Šrota z Banko Celje, saj je ta v nadzornem svetu banke. Jelinčič zato vlado sprašuje, kaj bo storila, da bo preprečila nadaljnje zaviranje projektov razvoja posameznih mest. Občino in banko pa obtožuje izsiljevanja, ki sledi kapitalskim interesom vpletenih. Projekt podpiramo! Za komentar dogajanja smo zaprosili župana Bojana Šrota. ki pravi, da projekt normalno teče in težav ne vidi. »Res pa je, da nas zavezujejo sklepi mestnega sveta v okviru letnega programa prodaje občinskega premoženja. Po njih moramo ohraniti vrednost vložka in nihče ne more priča-kovati> da bomo vložili nekaj podcenjenega v korist vseh ostalih. Ko gre za jav* no zasebno partnerstvo, pač pričakujemo partnerski odnos in kdor ima resen namen in resne poslovne načrte, ne pričakuje takšnih »občinskih daril<. Vrednost zemljišča s komunalno opremo predstavlja od 16 do 20 odstot- kovvrednosti vsakega novega objekta. Cilj občine pa ni, kot očita Jelinčič, da bi postala večinski lastnik Tehnopolisa, Cilj je, da z vložkom komunalno opremljenega zemljišča dobimo realno vrednost končne vrednosti novogradnje. Projekt Tehnopolisa podpiramo in pričakujemo, da ga tudi ostali vključeni» saj je uvrščen med projekte državnega pomena,« pravi Šrot. O zapletih pri gradnji novih stavb TehnopoDsa+ se prav danes, v petek, pogovarjajo tudi predstavniki občine in Tehnopolisa. Direktor RRA Boris Klančnik svoje izjave o problemu pred zaključkom sestanka ni hotel posredovati, BRANKO STAMEJČIČ Foto: AŠ Nekateri so se prestrašili Celjski območni odbor Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije je v sredo pripravil posvel z vodstvom sindikata. V ospredju pogovorov so bile tožbe učiteljev, ki so v minulih letih zaradi napake ministrstva prejemali za kar pet odstotkov manjšo osnovno plačo, kot bi jim po zakonodaji pripadala. Učitelji, ki zasedajo delovno mesto, za katero se zahteva visokošolska izobrazba, imajo pa višješolsko izobrazbo, so tako upravičeni do izplačil razlike v plači, vendar jih morajo izterjati po sodni poli. »Sindikat se z ministrstvom za šolstvo Še vedno dogovarja o izvensodnih poravnavah, v ponedeljek smo tako dorekli ustanovitev pogajalskih skupin in si dali mesec dni časa za morebitne dogovore,« je na celjskem posvetu povedal generalni tajnik Sviza Branimir Štrukelj. »Ob tem velja, da ministrstvo pretirava v ocenah, da naj bi izplačila razlik v plačah skupno presegala 50 milijonov evrov, po naših izračunih bi, če bi se za tožbo odločili vsi upravičenci, morali izplačati približno polovico tega zneska,« dodaja Štrukelj. Medtem ko je celjska območna enota sindikata napovedovala med 300 in 400 tožb, sindikat učiteljem namreč nudi pravno in finančno pomoč, je slika zaenkrat precej drugačna. »Do tega trenutka sem prejela in pregledala 130 tožb, medtem ko s podatki o tistih, ki so najeli lastne odvetnike in sami vložili tožbe. ne razpolagamo,« pravi predsednica celjskega odbora Martina Krebl. So pa sindikalne zaupnike po vsej Sloveniji, tudi na Celj--skem, učitelji obveščali o pritiskih s strani vodstva. Nekateri ravnatelji, o imenih učitelji v skrbi za svoja delovna mesta ne želijo govoriti, naj bi zaposlenim tožbe odsvetovali. Spomnimo še, da učitelji tožbe vlagajo zoper šole, kjer so zaposleni. Ravnatelji naj bi medtem že bili tudi na sestanku s predstavniki ministrstva za Šolstvo, kjer so dobili navodila o ravnanju v primeru tožb. PM Najbluj« uresničitvi so priprave na ustanovitav oddelka za intamistleno onkologijo. Zdravstveni svet ja bolnišnici odobril tudi izvedbo novih programov, katerih skupna vrednost znaša t9 milijona avtov. Bolnišnica gradi Uspešno poslovanje, velike naložbe in novi strokovni programi Celjska bolnišnica je v preteklem poslovnem letu uresničila vse dogovorjene programe in končala leto z 228 tisoč evTi presežka. Glede na to, da v enem letu bolnišnica »obrne« 70 milijonov evrov, je lo le 03 odstotka celotnih prihodkov, a je za normalno poslovanje bol-Hišnice še kako pomembno. Kot je v torek na tiskovni konferenci povedal direktor bolnišnice Marjan Ferjanc, so jim uspešno poslovanje omogočili predvsem dodatni programi in boljše vrednotenje programa akutne obravnave- Lani so z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije sklenili pogodbo o dodatnih programih v višini 4,5 milijona evrov. Uresničili so jih 60 odscot-kov, ostale bodo letos. Bolnišnica je ob tem povečala tudi redne programe. Samo v programu specialistične ambulantne dejavnosti na primer za tri odstotke, kar pomeni, da je bolnišnične ambulante obiskalo več kot tristo tisoč bolnikov. Pozna se tudi uresničitev enkratnih programov za zmanjševanje čakalnih dob, ki jih je celj- ska bolnišnica izpolnila v višini 91,7 odstotka, Sem sodijo dodatne ortopedske operacij e, operacije kil, žolčnih kamnov, nosu in grla, koro-narografija in diagnostične preiskave na področju rentgen ološke dejavnosti. Na ta način je bolnišnica odpravila tudi Čakalne dobe na področju operacij sivih mren. Višje kot leto prej, a še vedno nižje od slovensWh, pa so čakalne dobe na področjih angiografije, operacije lil, nosu in grla. Na tri mesece se je povečaia čakalna doba na CT, medtem ko je bilo najdlje treba Čakati na endoproiezo kolka - 22 mesecev. V teh dneh so zaživela štiri velika gradbišča: urejajo nove prostore za medicinsko rehabilitacijo, nov bolniški oddelek za dermalovenero-logijo, vprostorih bivše srednje zdravstvene Šole bodo uredili novo upravo in lekarno ter na zelenici trafo postajo. Gradnja bo predvidoma končana v šestih mesecih, v tem Času pa bo oviran dostop do bolniških objektov. 2e vkrat-kem, predvidoma 26. marca» bo bolnišnica odprla nov oddelek za splošno in abdo-minalno kirurgijo in s tem končala urejanje tako imenovane nove bolnišnice. V izpraznjenih prostorih tega oddelka bodo uredili že dolgo načrtovani negovalni oddelek. MILENA B. POKLIC Foto: ALEKS ŠTERN Celjska bolnišnica je lani za naložbe namenila 3,5 milijona evrov. Med pomembnejšimi nakupi so bili gama kamera* endoskopska video linija in vlaganja v informacijski sistem bolnišnice. Za letošnje naložbe bo bolnišnica namenila 13,9 milijona evrov. Kar pet milijonov evrov bo porabila za nakup medicinske opreme, pri kateri izstopajo nov CT-aparat, rentgenska aparata za slikanje skeleta ter prebavil in sečil ter štirje sodobni ultrazvočni aparati. Se več denarja (5,4 milijona evrov bo prispevalo ministrstvo za zdravje) bo namenjenega novogradnjam. rekonstrukcijam in adaptacijam. Kje so stavkali?! V Alposu, Cetisu, Aeru, Co-metu, Cinkarni, Termoelektrarni Šoštanj in še nekaterih ostalih večjih podjetjih na Celjskem so v srêdo delavci izvedli štiriumo splošno opozorilno stavko. Že napovedane stavke zaradi pritiskov delodajalcev niso izvedli le v Klasju, edina trgovina v centru Celja, ki je dejansko bila vsaj za dve uri zaprta, pa je bila Murina prodajalna. Od 18 tisoč delavcev zasebnega sektorja jih je na Celjskem stavkalo približno 2500, okoli 5 tisoč pa se je stavki pridružQo solidarnostno. Edini, ki 50 na prsih nosili priponko z napisom Stavkam, so bili v samem Celju le sindikalisti v celjski stavbi Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Bolj kot trgovci, ki glede na podatek o neto plači (ta znaša od 380 do 542 evrov mesečno) res ne morejo biti zadovoljni, so svojo solidarnost še najbolj pokazali tisti kupci, ki so se trgovinam v sredo izognili. Kljub vsemu so organizatorji opozorilne stavke z njo zadovoljni, saj je vsaj vsa jav- nost o njej govorila. Obenem so napisali kup prijav inšpektorjem za delo. Kot zaenkrat kaže, je del odaj al ska stran bolj kot nad samo stavko ogorčena nad podatki sindikatov o številu stavkajočih, saj v večini podjetij stavk sploh ni bilo ali pa so potekale zelo solidarnostno. Trdijo, da želijo sindikati s svojimi izjavami zavajati javnost, podobno kot so storili v primeru napačnega navajanja rasti plač ter s tem Se povečati konflikt med socialnimi partnerji. RP Nič suKoaismsn» PAJtjinitSTVO IMNEOBIJOGE . SGA/IZEBECi, VRUNČEVA2 3000 CELJE i GSM: 051/335-200 FAX: 05/9118150 INTERNET, TELEVIZIJA, TELEFONIJA zâ za HUDA TROJKA! www.radiocelje.com * vključuje hilro«t inteai«te 256Kbps/ '>28Kbps. Dodotne informacije; 03 42 88 112 03 42 88 119 e-mail: lnio@tufnsek.net ANKETA niso opazili Amalija Slopar iz Dobrne: »Da je bila v sredo stavka, nisem nikjer opazila in sploh ne bi vedela, da je, če ne bi slišala na radiu. Drugače stavko podpiram, vendar menim, da je bila veliko prepozno. Mislim tudi, da bi morali biti sindikati bolj enotni. Tak§na stavka, kot je bila v sredo, zagotovo ni mogla biti učinkovita, ker so sindikati premalo enotni.« Stane Zagode iz ^ca: »Nisem opazil da bi kdo stavkal. Mislim, da takšna stavka, ki se nikjer ne opazi, ni učinkovita. Stavke tudi na splošno ne podpiram, ker menim, da so ljudje že dosegli nekaj stvari in bi moralo pri tem ostati. Če pa bi že želeli s stavko doseči še več. bi ta morala bid bolj javna. Takšna, kot so jo imeli pred nekaj meseci v Ljubljani, ko so javno Šli po cesti.« Jože KJukej iz Rimskih Toplic: »Po radiu sem slišal, da je bila v sredo stavka, opazil pa je nisem. Menim> da takšna stavka, kot kaže, ne bo učinkovita. Jo pa podpiram, ker so plače res prenizke. Težko je povedati, kako bi bilo treba stavkati, da bi kaj učinkovalo.« Srečko Kolar iz Celja: »Nisem opazil, da bi kdo stavkal. Menim, da takšna stavka, ki se nikjer ne opazi, gotovo ni učinkovita, vendar jo kljub temu podpiram. Mislim. da bi morali stavkati bolj dosledno ali bi morali iti delavci na cesto ali pred pariament in tako pokazati, da se ne strinjajo z nizkim plačami.« KS, foto: KATJUŠA T U R N S £ K Amalija Stopar JozeKlukej Stane Zagode Srečko Kolar D O O o C o s â. o C CO ŠOLSKI CSÎÎTIR ŠSNTOTO v šolskem letu 2008/09 razpisne: 1. ŠTIRILETNE PROGRAME - kmetljskopodjetnlškl tehnik - žlvllsko-prehranskl tehnik - naravovarstveni tehnik 2.TRILETTJE PROGRAME mehanik kmetijskih In delovnih strojev ' Sospodar na podeželju -slaščičar -pek 3. DVOLETNI PROGRAM - pomočnikv blotehniki In oskrbi 4. PROGRAAAAFTI - kmetijsko-podjetniSlo tehnik -žlvllsko-prehranskl tehnik Prijave za vpfs oddajte do 25. maica 2008 na Šolski center Šentjur, ^formacije dobite na Šolskem centju Šentjur ali po telefonu (03) 746-29-06 a« (03) 746-29-00. Metod Trebi en ík, Irena Naglavin Živko Beskovnik ob spominski plošči z imeni članov gaberskega športnega druitva, kj so življenja izgubili v 2. svetovni vojni. Ne glade na politični sistem in idelogijo obiskovalca legendama hisa na Mariborski cesti 42 za več kot sto let druzi ljubezen do gibanja. Gaberje: futurizem ob robu delavskega naselja »Očitno boš obredla vse zaselke z več kot petimi hišajni v regiji. Ampak o lastnem mestu se ti ob tem niti sanja ne>« mi je občutek krivde zbujal znanec, ki se ima za poznavalca Celja. Gotovo bi imela kaj povedati nazaj, če ne bi bil očitek upravičen. In res, zakaj se ne bi sprehodila vsaj tja do na primer Gaberja. Dandanes ene večjih mestnih Četrti, nekoč slovitega primestnega naselja. In ker obsega nezanemarlji-vo površino - približno od avtobusne postaje vse do Hudinje in Voglajne ter posledično ves »be-cirk« okoli Mariborske ceste - smo se pri raziskovanju odločili za določene teritorialne omejitve. Povsod so! V Celju boste na vsakem koraku naleteli na »primerke«, ki s posebnim žarom v očeh povedo. da so Gaberčani. Vzrok tistega žara v očeh ni čisto dobro znan, ker nihče ne zna ubesediti, kaj naj bi pomenilo »bili Caberčan«. Dobro, poskusimo preverili na terenu. «Gaberje? Potem pa Todija pokliči,« pravi kolega Branko, in ko 58 izkaže, da gre za legendo Metoda lYebičnika, predsednika Športnega društva Gaberje, mi nehote nakoplje §e travmo nepoznavanja znamenitih someščanov. »Ali je ali ni?« se s fotografom sprašujeva ob sivi stavbi na Mariborski cesti 42, kjer se še vedno bohoti rdeč napis Partizan. Izkaže se, da gre za sedež Športnega društva, ki smo ga izbrali za nekakšen simbol Gaberja. V hitro spreminjajočem, rastočem in prenavljajočem se delu Celja s svojo prisotnostjo tudi fizično ponazarja trenuten razcep med vsesplošnim razvojem in pridihom starega, izumirajočega. Nad ograjo zunanjega igrišča društva se dvigujejo dimniki stare cinkarne, do stavbe je mogoče priti skozi labirint starega zaselka neometanih hiš; nekaj jih je po videzu sodeč še bivanjsko funkcionalnih, številne ne več. In čisto blizu raste futu-risdčni Tehnopolis, kamor se bo glede na načrte Čez kakšno desetletje preneslo vse pomembnejše dogajanje. Slika Gaberja se je v zadnjili letih močno spremenila in vse kaže, da takšne, kot jo vidimo zdaj, ne bomo več dolgo gledali. Sto let satocisca ljubiteljev sporta »Jaz sem pa mislila, da so Gaber-čani privrženi predvsem >šankov5kim Športom< in posledično cestnim borilnim veščinam,«« si upam izstreliti, navdahnjena zaradi slikovitih zgodovinskih opisov. »Po eni strani drži, ponavadi so se stepli lam, pri mitnici. Ne vprašaj, ko je po ulid pripeljal voz, na eni strani delavski Gaber-čani, na drugi snobovski meščani, je v prizorišče naenkrat postalo podobno spopadu na gusarski ladji. Ampak naše društvo že leta skrbi predvsem za čisto >neškodl}ive< rekreativne dejavnosti,« pravi TtebiČnik. Modrovanju o Gabeiju nekoč in danes se pridružita Se Irena Naglav, Metodova Življenjska sopotnica in tajnica društva, ter Živko Beškovnik. Trnoveîjski kulturnik je očitno dobro zapisan tudi med »fizkultumi-ki«, saj je Čian Izvršnega odbora gaberskega društva. Kaj je nekoč stalo na mestu, kjer se dandanes bohotijo nakupovalna središča in novi objekti? j>To je bil vedno izključno delavski in slovenski predel Celja, medtem ko je bilo jedro bolj gosposko in svoj čas pretežno nemško, kar se prebivalstva tiče,« razmišlja Trebič-nik. Irena Naglavdoda: »Staremu središča Celja so rekli kar »purgerskicdel.« Športno društvo kol simbol? Zakaj pa ne? Objekt društva tam kraljuje že častitljivih sto let, prav toliko je staro tudi športno društvo, ki je vrazburkanih časih prejšnjega stoletja doživelo kar nekaj preobrazb. »Vse se je začelo z legendarnim telovadnim društvom Sokol ki je v teh Podobo starega Gaberja danes predstavlja le se nekaj objektov in predvsem dlmitiki stare cinkarne. »Naj n^imo ali obnavljamo?« se sprašuje Metod Trsbičnik. prostorih delovalo do 2. svetovne vojne,« pravi TrebiČnik. »No, teh Časov se verjetno bolj slabo spominjaš,« se vmes pošali BeŠkovnik. Kakorkoli že, med vojno so prostore zavzeli nemški vojaki in priprli kar nekaj sokola-šev, med njimi tudi Metodovega očeta, (er jih odpeljali v Stari pisker Po vojni je društvo ponovno oživelo, Metodovi starši so se v objekt vselili na podlagi odločbe takratna ljudskega odbora. »Na srečo sta objekt in zemljišče last društva in sta bila kot takšna vpisana v zemljiško knjigo. Tako nismo imeli nikoli kakšnih večjih zapletov,« pravi Trebičnik in dodaja, da je usoda društva in vseh štiri tisoč kvadratnih metrov, kolikor je zemljišča, na prelomni točki. »Vsekakor ne moremo več delovati v enaki obliki kot do zdaj. Iz )vaiilnice< številnih odličnih športnikov v različnih panogah, od gimnastike, odbojke do hokeja na travi, smo prerasli v društvo s poudarkom na Športni rekreaciji. Od cicibanov do starejših občanov. Najstarejša rekreativka ima več kot 80 let.« Irena Naglav dodaja: »Celotnim generacijam smo uspeli privzgojiti ljubezen ter potrebo po gibanju. K nam pridejo morda že kot 3-, 4-letniki, v času pubertete in ka- V akciji NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU bomo obiskali Sv. Emo nad Pristavo pri Me-stinju. Našega novinarja boste našli v ponedeljek, 17. marca, ob 18.30 v prostorih tanikaiš-n|ega župoišča. sneje jih začasno >izgubimo<, nato se vračajo odrasli, pripeljejo svoje otroke,« »Rekreacija ima Wjučen pomen. Šolarji dandanes ne obvladajo niti osnovne šponne abecede več. Lepo vas prosim. S-letniki ne znajo narediti navadnega prevala! Športna vzgoja v Šolah torej očitno ni dovolj,« razmišlja Beškovnik. Na Mariborski 42 se srečajo vixije in spomini Prostori, dve telovadnici in zunanja igrišča, so že precej dotrajani. Društvu je uspelo obnoviti okna, a Čaka ga Še veliko dela. »Financiramo se s sredstvi iz javnih razpisov ter najemnin za dvorane, malenkost primakne občina. Kar je po eni strani dobro, smo vsaj neodvisni,« trdi Tïe-bičnik. Kljub pomanjkanju sredstev društvo organizira veliko prireditev. Privlačno Cicibaniado, Gaberiado, Frenkov in Božičev memorial, premorejo kar 32 oddelkov za reki^a-tivce vseh starosti. Brez prostovoljs-tva in entuziazma ne bi Slo. »Čeprav prostovoljstvo med mladimi izumira,« se strinjajo sogovorniki. »No, ja, imam tri vnuke,« na vprašanje o nasledniku z nasmehom odgovarja Trebičnik. »Po 2. svetovni vojni in vse do pred nekaj leti smo bili najbolj zapostavljen del Celja. Vendar so vizionarji že v 90. napovedovali, da se bo to spremenilo. In glejte, Gaberje so danes v vzponu. Morali bomo v korak s časom, saj naj bi v neposredni bližini kmalu zrasli sodobni objekti, vključno z dijaškimi domovi, s fakultetami, parki,« se zaveda Trebičnik. Razmišljajo o revitalizaciji objekta ali celo rušitvl in novogradnji. »Po vsej Sloveniji se obnavljajo objekti sokolašev, gre za poseben projekt. Na dru^ strani nam je v oči padel evropski princip gradenj športnih hiš z vso potrebno infrastrukturo in s prostorom za druženje. Vendar je objekt pod spomeniškim varstvom 3. stopnje, zato je vprašanje, na kakšne antične ostanke Celeie bi naleteli pri rušenju»« razmišljajo sogovorniki. Glede odločitve ne bodo mogU več dolgo odlašati, »Pred časom smo razmišljali o gostinski ponudbi. Ampak članstvo v nacionalni mreži zdravih društev ne gre skupaj s >še eno ruQdo<, kajne?« zaključi Trebičnik. POLONA MASTNAK Foto; ALEKS ŠTERN Država z zavezanim mošnjičkom Žičnice na hmeljiščih rastejo ob pomoči kreditov -Denarja na razpisu zmanjkalo v desetih dneh -Katastrofa v občini Braslovče Lansko avgustovsko neurje, ki je na kolena spravilo savinjske, predvsem braslovške hmeljarje» je umogini ostalo v spominu. Uničenih je bilo 150 hektar* jev hmeljišč, še enkrat toliko jih je bilo poškodovanih. Škoda je strahotna. V dneh po neurju smo srečali veli* ko odgovornih, ki so med ogledom uničenih polj obljubljali državno pomoč. A očitno je spet ostalo pri obljubah. V teh dneh je na poljih od Letuša do avtoceste in tudi v drugih icaselkih braslovške občine mogoče opazili stroje in delavce, ki na novo postavljajo žičnice. Pri delu se jim mudi, saj se bo proti koncu marca že začela nova sezona na hmeljiščih, Podobno je tudi na hmeljiščih Vinka Drče iz Grajske vasi. »Neurje nam je povsem podrlo žičnice na petih hektarjih, pri čemer smo jih na dobrih dveh hektarjih popravljali. Seveda moramo usposobiti žičnice, dela naj bi končali v naslednjih dneh, ravno do začetka sezone,« je povedal Drča, sicer tudi podžupan Občine Braslovče. Po nekaterih podatkih seje podobno kot Drča, torej za popravilo Žičnic, odločilo skoraj devetdeset odstotkov vseh hmeljarjev, ki so utrpeli škodo v neurju. Tako je bila očitno zgrešena bojazen, da bodo savinjski hmeljarji klonili. V vsaki zgodbi, tudi tej, pa obstaja veliki vendar — Kol drugi hmeljarji se je tudi Drča popravila oziroma postav- ljanja žičnic lotil s pomočjo kredita. Les za drogove oziroma »štange«, gre predvsem za akacijo, vozijo iz različnih držav, medtem ko iz domaČih gozdov uporabljajo kostanj. Dela na poškodovanih hmeljiščih se izvajajo skoraj brez težav, problemi so le finančne narave. »Hmeljarji smo morali ustaviti vse druge naložbe. Za nekatere smo imeli že odobren denar 2 javnih razpisov, vendar preprosto ne zmoremo. Prednost ima pač postavitev žičnic za nadaljevanje proizvodnje,« je poudaril Drča. Preračun kaže, da hektar postavitve žičnic stane trinajst tisoč evrov - gre samo za postavitev, brez odstranjevanja podrrih drogov, žic in vsega ostalega, kar ponekod predstavlja enak znesek kot za postavitev. Vendar ... »Ker delamo v lastni režiji, bo končoi strošek zagoUK vo Šestnaj st tiso^fvrov z^ he^ tar,« je omenil Drča. Živa katastrofa A popopiavna zgodba se ue začne in konča pri hmeljarjih. Vsaj v občini Braslovče, kjer je poleg avgustovskega neuijasvoje naredila tudi septembrska poplava, Kot »živo katastrofo« je Drča označil gozdove na Dobrovijah in Podvrhu. Tbdi spravilo poškodovanega lesa izvajajo z lastnim denarjem, pri Čemer ostaja vprašanje, v kolikšni meri bodo lahko gozdove sploh očistili in sanirali. Po prvih ocenah je bilo poškodovanih deset tisoč, a zdaj se je izkazalo, da je uničenih najmanj trinajst tisoč kubičnih metrov lesa. Lani so odkupne cene hmelja po predpogodbah znašale med 3,5 do 6 evra, na prostem trgu pa je cena hmelja dosegla tudi do 22 evrov za kilogram. Seveda slovenski hmeljarji v tej zgodbi niso sodelovali. Ker je neurje v BraslovČah stol-klo 400 ton oziroma petino slovenskega hmelja in ker kar 70 odstotkov tega hmelja prodajo po predpogodbah, so imeli težave, da so sploh izpolnili pogodbene obveznosti. »1X1 so živinorejci, ki jim je uničilo travi njo in krmo, da so jo morali kupovati. Če so hoteli obdržati stalež živine. Zelenjadarjem v občini je, kolikor nista uničila toča in vihar, svoje dodala poplava. Vjužnem delu občine soimeh 1,30 metra vode, zato so bili ob ves pridelek,« je pripovedoval Drča. Gre za območja Grajske vasi, Gomil-skega, Šentruperta, Tmave in Zakla. Septembra le denar? »Vlada se na prošnje kmetijstva ni odzvala,« je omenil Drča in povedal, da so se sicer žičnice prekvalificirale v objekte in zato hmeljarjem po zakonu pripada odškodnina. Vendar ... Vsi v en glas so obljubljali pomoč, medtem ko pol leta po katastrofi Še potrebnih podzakon- Podobna dela je »do2tve1a<( večina podrtih hmeljitČ. Vinko Drča s specialistko ze hmeljarstvo pn KGZ Celje Ireno FnsKovec • skih aktov niso sprejeli, za kar je odgovoren MOP oziroma minister Janez Podob-nik. »Na ministrstvu za kmetijstvo so nam resnično šli na roko z ureditvijo razmer med hmeljarji in ostalimi najemniki površin sklada za kmetijska zemljišča. Tako zdaj urejamo pravni status in najem med skladom in kmetijskimi proizvajalci oziroma kmeti,« pravi Drča. In spel dodaja vendar... Pomoč, ki jo je obljubil minister Iztok Jarc ob ogledu poškodovanih hmeljišč, je nekako izpuhtela. »Že takrat smo hmeljarji poudarjali, da pričakujemo samo možnost prijave na javni razpis ministrstva in EU, ter mogoče upali Še na neko prioriteto. Razpis jebil, vendar kJjub pravočasni prijavi v zakonitem roku še odločb nismo prejeli, po neuradnih informacijah pa smo izpadli iz razpisa. Zakaj, ne vemo,« je povedal Drča, ki je izpostavil upanje, da, če bi dobili sredstva, vsaj ministrstvo za finance ne bo zavlačevalo z izplačilom. Rastline niso poškodovane, zato bo, če bo nebo letos naklonjeno, mogoče pričakovati normalen pridelek. Seveda smo »vzeli« že kar nekaj lekcij, kakšno je normalno vreme v hmeljarstvu. Možno je sicer, da bo malo manj pridelka zaradi zbitosti tal, kar je logična posledica dela. Lani, ko si je poškodovana hmeljišča ogledoval minister Jarc s svojo ekipo, je bilo med drugim zagotovljeno, da bo na razpisu denarja dovolj in da ne bo točkovanja. »Po nam znanih podat- Malo zagotovil o poplačilu Kar nekaj odgovornosti Drča vaii na vlado. Popis, ki se je izvedel v okviru celjske izpostave Uprave RS za zaščito in rtóevanje v občini Braslovče, zajema Škodo v kmetijstvu. na objektih, cestah, plazovih in drugi infrastrukturi, za kar so odgovorna štiri minlstntva. In v občini imajo zelo malo odgovorov ali kakršnih koli zagotovitev za poplačilo škode, ki je nastala v obeh neurjih. Skupna ocenjena škoda presega 2,5 milijona evrov. Za nujno sanacijo cest so iz vladne službe za lokalno samoupravo v BraslovČah prejeli 127.741 evrov, rainislrstvo za kmetijstvo se je, spet za nujno sanacijo gozdnih cest, odzvalo z 18.901 evri, za nujno sanacijo cest in vodovoda bo Mop menda prispeval 93.417, za sanacijo in geomehanske raziskave plazov pa so prejeli 22.950 evrov. A ker je neuije poškodovalo ceste na gorsko-višinskera območju, kjer med drugim prevažajo tudi šoloobvezne otroke, so samo za nujno sanacijo teh cest morali iz braslovškega proračuna zagotoviti dodatnih 102 tisoč evrov. V Braslovčah za obnovo šole doslej niso dobili niti tolarja, kje so šele evri, odzvale pa so se zavarovalnice in poplačale zavarovano Škodo na kmetijskih pridelkih, objektih in Šoli. kih je denarja za hmeljarje zmanjkalo v desetih dneh. kár se nam zdi popolnoma nelogično. Vemo, da v desetih dneh sploh ni mogoče pripraviti dokumentacije za razpis, zato predvidevam, da so nekateri za razpisne pogoje vedeli že vnaprej,« je Drča zastavil svoje ime ob govoricah, ki krožijo med hmeljarji. Ob tem je Drča pohvalno izpostavil tudi prizadevanje kmetijske svetovalne službe, ki je v kratkem roku. Še pred koncem razpisa, pripravila vse potrebno za prijavo, vključno s poslovnimi načrti - rezultat pa je takšen, kot je bil razočarano pravi Drča. »Kmetje se moramo pravočasno prijaviti. A nasprotno za ministrstvo zakoniti roki sploh ne veljajo. Po neki zdravi logiki, da o upravnem postopku ne govorimo, bi lahko izdali vsaj negativne od-ločbe, če denarja ni. Le tako bomo vedeli, pri Čem smo.« Pri tem pa se tudi med hme-Ijarji govori, da naj bi ministrstvo objavQo še en javni razpis. Govorice je potrdU tudi Drča in hkrati dodal, da hmeljarje zdaj zanimajo samo dejanja vlade. »Razpis, namenjen samo hmeljarjem, bo zagotovo objavljen v prihodnjih dneh,« je zatrdil predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk. »Po zagotovilu kmetijskega ministrstva se bo našel denar tudi za te namene. Vidimo, da hmeljarji žičnice že postavljajo, zalo bo verjeuio potreben premostitveni kredit. Po z^otovilu ministra Jarca ía drugih odgovornih bo denar izplačan septembra.« URŠKA SELIŠNIK Foto: TONE TAVCAR Hči v sporu z materjo Zdradi cene elektrike in posledično gradnje bloka 6 so se v šoštanjski termoelektrarni sprli z lastnikom, Holdingom Slovenske elektrarne - Spor prerašča gospodarske in šaleške meje Sredino stavko je, vsaj v Šaleški dolini, povsem za* senčil spor med Termoelektrarno Šoštanj (Teš) in Hol' dingom Slovenske elektrarne (HSE). Preprosto povedano: leš želi v letošnjem poslovnem načrtu za gradnjo bloka 6 doseči bolje plačano električno energijo, zato naj bi tretjino elektrike prodala na prostem trgu» kjer je cena višja, kot jo priznava HSE. Ker v HSE ne pri-stajajo na to, poslovni načrt še ni usklajen, v Šaleški dolini pa je nastal precej resen zaplet» ki je že dobil tudi politične razsežnosti. Novi biok v Tešu bi ob enaki proizvodnji porabil skoraj tretjino manj premoga, prav za toliko manj bi onesnaževali ozračje. Za gradnjo 880 milijonov evrov vrednega bloka so z Evropsko investicijsko banko že podpisali pogodbo v vrednosti 350 milijonov evrov. Vendar bi v Te-Šu» glede na premalo plačano elektriko iz HSE. letos spet pridelali izgubo, s čimer bi resno ogrozili načrtovano naložbo, Razlika med predlogom HSE in željami TeŠa je 20 milijonov evrov. Zato so v Tešu mimo HSE sklenili pogodbe za prodajo elektrike na prostem irgu, seveda po višjih cenah. Problem je, ker je HSE že pred novim letom vTeševem registru zbrisaJ trgovanje z električno energijo. Kol je na novinarski konferenci pojasnil direktor Te-ša Uroš Rotnik, v Šoštanju ne pristajajo več na ravnanja holdinga, ki resno ogrožajo projekt bloka 6, čeprav je Direktorja Teša Uroša Rotníka (v ozadju član NS Franc Sever, tudi podpredsednik sveta SDS) v boju proti HSE podpirajo MS, delavci in celotna Šaleška dolina. njegova gradnja uvrščena med pet najpomembnejših projektov vlade. »Prav tako smo zaskrbljeni zaradi slabih poslovnih rezultatov, ki jih v zadnjem letu beleži HSE in ki se nakazujejo tudi v letošnjem letu,« je poudaril Rotnik in dodal, da se v zvezi z zapletom v Šoštanju lu-di vedno pogosteje sprašujejo o tem, če HSE izpolnjuje namene, zaradi katerih je bil ustanovljen. Kot Član Teševega nadzornega sveta je na novinarski konferenci sodeloval Franc Sever, ki je večkrat poudaril, da blok 6 ni ogrožen in da naj bi dogovor med Tešem in HSE dosegli v 14 dneh. Že direktor Rotnik je poudaril, da Če v Šoštanju ne bodo zgradili bloka 6, si črne prihodnosti Teša skoraj ne upa napovedati, ter dodal, da bo v primeru cen, ki jih priznava HSE, nujna dokapitaliza-cija Teša. Ropanje doline? Mnogi bi znali povedati, da je v.ozadiu^pora ravno prodaja ali do kapi tali zaci j a Teša, čemur so se že v sredo, med dopoldansko stavko, gla-sno uprli sindikati v elektrogospodarski dejavnosti in zagrozili s splošno stavko. Teše vi sindikalisti so opozarjali tudi na Čudna dogajanja in neenakopraven položaj hčerinskih družb znotraj HSE, ki ga vodi Damijan Koletnik, sicer tudi direktor Dravskih elektrarn. Verjetno bo na končen dogovor vplivala tudi bodoča organiziranost HSE, kar prerašča okvire šaleške doline. Med krivci za nastali položaj so na novinarski konferenci v Mestni občini Velenje skoraj dobesedno s prstom kazali na ministra za gospodarstvo Andreja Viz-jaka. Nanj je velenjski poslanec, Član SD, Bojan Kon-tič že naslovil vprašanje gle- de naložbe v blok 6, vendar odgovora ni dobil, ker ministra na seji ni bilo. Tudi zato bo o tem povprašal vlado, pri čemer je glede HSE Kontič uporabil precej ležke besede, namreč da njegovo ravnanje pomeni ropanje dobička in Šaleške doline. Ministerzagospodarstvo Andrej Vizjak v enem tednu pričakuje dogovor o poslovnem načrtu in ostalih relacijah med HSE in TeSem. »V nasprotnem primeru bom prisiljen razmisliti o ponovnih organizacijskih spremembah v HSE,« jevče-raj opozoril minister» ki je kot zavajanje označil ugibanja o morebitni dokapi-talizaciji Teša. Sicer se bodo velenjski mestni svetniki zaradi Teša, 5 katerim je neločljivo povezana tudi usoda velenjskega premogovnika, prihodnji teden sestali na izredni seji, V Velenju jih skrbi, da tako Teš kot premogovnik ne bosta uresničevala načrtov za oskrbo z energijo, vprašlji-va pa bo tudi sanacija posledic in škode v Šaleški dolini. »Izgradnjo bloka 6 želijo v vladi namerno zavieči, tudi zaradi morebitne izgradnje nove nuklearne elektrarne, kar pomeni slabitev moči energetskega sektorja,« je med drugim omenil nekdanji direktor premogovnika Franc Zerdin. Na seji se bodo svetniki zagotovo odločno izrekli tudi proti odprodaji in dokapitaliza-ciji Teša. URŠKA SELIŠNIK NAKRATKO Cinkarna povečala prihodke Cinkarna Celje je lani prihodke povečala za Slin odstotke, za devet odstotkov pa Čisti dobiček. Predvideli so tudi izplačilo dividend v višini 3,22 evra na delnico. Po nerevidiranih nekonsolidiranih računovodskih Izkazih so za minulo leto us-tvarih za 156,7 milijona evrov prihodkov od prodaje, od lega glavnino, 130 milijonov, v tujini. Dobiček iz poslovanja so povečali za tri odstotke na 11 milijonov evrov, čisti dobiček pa za devet odstotkov na 6,1 milijona evrov. RP Blizu sto milijonov evrov prometa Citycenter Celje, ki bo konec tedna obeležil drugo obletnico delovanja, je lani ustvaril 95 milijonov evrov prometa kar je 20 odstotkov več kot leto poprej. 81 prodajaln in lokalov, kolikor jih je trenutno pod streho največjega nakupovalnega centra v Celju, je lani obiskalo 5 milijonov ljudi, letošnji obisk in s tem tudi prihodki pa naj bi rasli po 10-odsiotni stopnji. Prostore, ki jih je konec leia zapustil Bau-max, bodo v celoti napolnili do sredine letošnjega leta, ko naj bi predvidoma odprli tudi zunanjo teraso. To od uveljavitve kadilskega zákona najbolj pogrešajo kadilci in s tem tudi lastniki lokalov, saj so na ta račun izgubili 30 odstotkov prometa. RP Kdo bo gradil terme? v Termah Olimia v Podčetrtku potekajo zadnje priprave na gradnjo novih term za najzahtevnejše goste ter garažne hiše. Po zbiranju ponudb za gradnjo so s sedmimi ponudniki v Termah Olimia v zaključnem, drugem krogu pogajanj, je v začetku tedna povedal direktor Zdravko Počivalšek. izvajalec naj bi bil izbran v prihodnjem tednu tako, da bi lahko z gradnjo začeli konec marca. Nove Terme Lux bodo na lokaciji med hotelom Sotelia in obstoječimi termami ter garažna hiša pod hotelom Breza. Gradnja novih objektov v Termah Olimia bo potekala približno leto dni. Bi Tri dni Sreče v cvetju Včerajšnje priprave na sejem Sejma Flora in Poroka, ki se jima bo jutri pridružil še Državni čebelarski posvet, naj bi pod sloganom Sreča v cvetju do nedelje v mesto privabila 20 dsoč obiskovalcev. Sejem, ki bo vrata odprl danes ob 9. uri, bo slavnostno otvoril predsednik Obrt no-p od j etničke zbornice Slovenije Miroslav Klun. Na sejmih vrtnarstva, cvetličarstva in krajinske arhitekture 1er poroke se bo v treh dneh neposredno in preko zastopnikov predstavilo 224 razstavljavcev iz Slovenije in tujine. Skupaj z razstavljavci s področja čebelarstva, ki jih je 51, bo svojo ponudbo postavilo na ogled skupno 275 razstavljavcev, kar je znova nekaj več kot leto poprej. Razstavni program bo dopolnjevalo veliko število spremljajočih prireditev, med novostmi sejma Poroka pa so letos izpostavili možnost poroke na ladji. RP, folo: SHERPA Vigrad povabil strokovnjake Celjsko podjetje Vigrad, ki velja za enega vodilnih trgovcev na področju prodaje materialov za vodovode in kanalizacijo» je v tem tednu pripravilo strokovno srečanje, na katerem so domači in tuji predavatelji predstavili novosti ter prednosti materialov na področju vodovoda in kanaiizacije. Cilj strokovnega srečanja, ki se ga je udeležilo 150 strokovnjakov z omenjenega področja, je izboljšanje poznavanja materialov za kakovostnejšo izgradnjo vodovodov ter kanalizacije, kar vodi (udi v zmanjševanje stroškov kasnejšega vzdrževanja. Rdeča nil strokovnega srečanja je iDila tako predstavitev novosti in prednosti materialov, ki jih tržijo v eni od dejavnosti celjskega Vigrada. V podjetju Vigrad je trenutno zaposlenih 69 oseb. Letna realizacija se je skupaj s hčerinskimi podjetji na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini v zadnjih enajstih letih povečala s slabih treh milijonov na desei milijonov evrov. RP Svetla voda IV. OSNOVNA SOLE CELJE Dečkova c. 60, 3000 CEUE ra^isuje delovno mesto RAVNATELJA (m/ž) Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati splosne Z£^onske pogoje in posebne pogoje, skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ZOFVÎ (Ur. I. RS. št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo). Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organzacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda, izbrani kandidat bo imenovan za 5 let. Predvideni začetek dela je 1.9.2008. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (po^di)a o izobrazbi, o nazivu, potrdiloo nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot sest mesecev in potrdilo o nekaznovanosti zaradi k^nivega dejanja ZO' per spolno nedotakljivost) s kratkim življenjepisom, navedbo delovniťi izkušenj in programom vodenja zavoda pošljite na naslov: SVET ZAVODA IV. OSNOVNA SOLE CEUE, Dečkova C. 60.3000 Celje, s pripisom >*ZA RAZPIS RAVNATELJA«. Obravnavali bomo prijave, prispele na naš naslov do vključno 24.3. 2008 do 12. ure, ne gtede na prenos pošiljke. Kandidati bodo prejeli pisno obvestilo o imenovanju v zakonitem roku. QtOll Ptiriner i mJMjslm okusom AKCIJA !ř Odločeno, da vztraja brez izgovorov, je naša letošnja skupino »hujša rje v«. Foto: à I I fl »a V I KATJUŠA Nad travo, polito s čokolado Prva delavnica v znamenju iskrenih besed in pričal-reklom. Ta primer Je res posebna »cvet^«. Dve leti smo se borili, da je Evropa potrdila cviček kot blagovno znamko s točno določenim geogra&kim poreklom, in mislim, da v Slo-veniji ni starejšega državljana od petih let, ki ne bi vedel, od kod izviracviček. ignorante, ki si privoščijo tovrstne zlorabe, bi morala u-žna inšpekcija zelo radikalno obravnavati in na ta način zaščitili potrošnika pred prevaro v imenu dobička. Za takSno etiketo se skriva vse mogoče, le cviček ne. Podoben primer so alpsko mleko, kraški pršut iz tace, ki gotovo ni tlačila slovenskih tal. in stegno, ki ga ni sušila kraška burja. Uvesli bi morali dosleden nadzor in kršitelje kaznovati z visokimi globami, Tako se je portugalski pršut ne bi prodajal z našo blagovno znamko, kot se je to zgodilo. Podobno bi morali na deklaraciji dovolj jasno zapisati, da alpsko mleko ni iz naših Alp, ampak z madžarskih ravnic. Če se osel povrže v Lipici, to še ne pomeni, da je liplcanec. A Če hoče Slovenec uživali zaščito evropskega potrošnika, potem se bo moral tako tudi obnašati. ROZMARl PETEK Foto: GREGOR KATIČ štírii mimitah (faianja med poBcami Sta Hedv9u m še dodatno mmirto med policami. Sanu sta si z kosilo v TusavirdstavracqL Levo Zlatko Bobinac iz maricetmga Novega techica in Radia CeQe, desno energije polna Tanja Seme. Solze sreče ob 105 evrih prihranka! Sreda je beležila izjemno pestro doga|anje. Bilo je gre-gorjevo. v starem ljudskem izroČiJu prvi pomladni dan, biJa je stavka in bila je akcija Do polnega vozička brez mošnjička. Ponovno smo nakupovali brez denarnice in upali, da bomo »potolkli« rekord. Majda iz L^kega je namreč v prejšnji tekmi s časom nabrala za 95 evrov dobrot. Upali smo, da bomo lo število presegli. Na prekrasen in s soncem obarvan dan smo poklicali na Rečico ob Savinji, kjer smo popolnoma presenetili in šokirali Ano Vasle. Našega klica seveda ni pričakovala in moramo priznati, da nas je malce zaskrbelo, ko je dejala» da bo nakupovala iz glave, četudi razvrstitve polic v supermarketu Planeta Tuš ne pozna najbolje. A smo se pogumno podali v borbo s Časom. Odštevanje se je začelo... Nekaj nabranih dobrot se bo odlično podalo prihajajočim velikonočnim praznikom, prav gotovo bo iz nabranega nastala tudi kakšna slastna potica. Med nakupovanjem smo se lahko dodobra prepričali, da Ana Vasle stavi na zdravo prehrano. V njenem vozičku se je namreč znašlo ogromno sadja in zelenjave. Nič čudnega, da Ano virusi že ne- Aiia Vasle i Rečice ob Savinji je dosedanja rekorderje v nabiranju dobrot v akciji Novega tednika. Radia Celje in trgovin Tu§. Domov je namreč odpeljala voziček, vreden kar 105 evrovf kaj časa niso položili v posteljo. Zaradi takšne količine vitaminov razumljivo virusna obolenja kar bežijo od nje. Voziček je bil po skupno petih mlnucah nakupovanja Takšna slastna šunka, ki si jo bo Ana z družino najbrž privoščila ob bližajočih se velikonočnih praznikih, je po opravljeni dhki a časom odlično teknila tudi nasi hitri nakupovalki. Tu je dokaz, od kod Tanja Seme črpaenergiio. dodobra napolnjen. Skupen znesek vseh izdelkov pa je presenetil vse. Res nismo pričakovali, da bo »padel« rekord. A prav to se je zgodilo - prvič v letošnji sezoni akcije je padla trimestna števii-ka in tudi nekaj solzic sreče. Ana Vasle je s sodelovanjem v akciji Do pointa vozička brez mošnjička prihranila nič manj kot 105 evrovl lOS evTOv, zaradi katerih letošnje gregor)evo zlepa ne bo pozabljeno. Če želite nakupovati brez denarnice, dodobra napolnili hladilnik in pri tem prihraniti več kot 100 evrov, je akcija Do polnega vozička brez mošnjička pravi naslov za vas. izpolnite priložen kupon in upajce na naš klic. Srečo in brezplačen nakup živil bomo ponovno podeJiU prihodnjo sredo nekaj minut čez 12. uro. VELIKA NAGRADNA IGRA MvsaVdïS d na Do polnega vozička brez mošnjička tus DÏ1® radiocelje 95.1 95.9 lOOJ 90.6 MHz tusklub Ste že kdaj nakupovali brezglavo? Metali v voziček vse, kar vam je bilo všeč, kar ste si tisti trenutek zaželeli? Novi tednik in Radio Celje vam v sodelovanju s trgovinami Tuš, tudi letos ponuja ravno to: Do polnega vozička brez mošnjička! Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila. Kako lahko sodelujete? Izpolnite in pošljite kupon. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo novinarko, ki bo zanj „nakupovala" želene izdelke. Pravila nagradne igre najdete na: www.tus.si, www.novitedníkxom in www.radiocelje«com. Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v nase uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje» Do polnega vozička brez mošnjička» Prešernova 19,3000 Celje. •v KUPON za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička Ime in priimek: tul celje Naslov: Št. Tuš klub kartice: Davčna številka:_ Telefon:_ [mnmnn] tusklub Podpis: S Vse dražja toplota Zaradi dražjih energentov vse višje položnice za toplotno oskrbo na daljavo Vse več Celjanov se pritožuje zâradi vse višjih zne-skov, ki jih na položnicah 2a ogrevanje stanovanj izstavlja celjsko javno pod-jetje Energetika. Tam pravijo, da so zneski na položnicah zelo različni. Odvisno pač od ohranjenosti večslan o vanjskih objektov» izolacije, oken, lege bloka in še od Česa. Za poprečno stanovanje od 55 do 60 kvadratnih metrov stane me-sečna oskrba s toploto od 51 pa vse do 140 evrov. V Energetiki se strinjajo, dd so cene visoke in da Újub vse bolj milim zimam strošek dobave toplote postaja za nekatere občane že hudo obremenjujoč. »Kaj dosti pa pomagati ne moremo, saj se cena energentov, nafte in zlasti plina, ki je naš glavni ener-gent, nenehno spreminja - draži se praktično vsakih 14 dni,« pravi direktor Energetike Aleksander Mirt. Vse smernice Evropske uni-je, pa tudi energetski zakon in zakon o varstvu potrošnikov so naravnani na to, da bi naj vsakdo plačal le tisto, kar porabi. Pri daljinskem ogrevanju pa nastane problem. Energijo namreč dobavljajo do toplotnih postaj, porata pa se razdeli po kvadratnih metrih uporabne površine stanovanj. »Razen Če obstaja kak drug dogovor, ki pa ga je prob- lematično doseči, saj morajo biti zanj prav vsi stanovalci. Pri tem se pojavlja kup težav. Poraba v posameznih stanovanjih je odvisna od kakovosti gradnje, od vgrajenih oken, izolacije, od lege stanovanja ... V Celju imamo veliko ^adb s stanovalci, ki se obnašajo racionalno, kjer so pripravljeni tudi na menjavo oken. řasade — Imamo pa tudi takšne, predvsem v starejših stavbah, kj er se tega ni mo- goče dogovoriti- Zato se dogaja. da je poraba v njih od dva do dvainpolkrat višja kot v energetsko vaičneje grajenih blokih,« pravi Mirt. Država vsako leto sprejme uredbo o oblikovanju cen, po soglasju lokalneskupnosti te cene tudi potrdijo, pri čemer morajo dobavitelji iz javnega podjetja lastno ceno takoj znižati, če pade cena energentov. Toda ta nenehno raste. »Prav zato tudi ne more- mo uvesti pavšalnega plačevanja skozi celo leto, kar lahko pri elektriki naredijo, saj se tam cena spreminja enkrat letno. Pri nas se cena plina spreminja mesečno, zato ni mogoče predvideli, kakšno bo njeno gibanje skozi vse leto. To pa onemogoča bolj milo zaračunavanje porabe skozi pavšale in letne poračune. Zadnji dvig cene plina je bil visok in zalo so le zgodbe zapletene,« pra\n Mirt. Energetika lahko kot javno podjetje v lasti občine še vsaj nekoliko zavira rast cen, česar ostali koncesionarji na trgu ne počnejo, saj jim je primarni interes donos na kapital. A zaenkrat je to, po Mir-tovih besedah tudi vse, kar lahko storijo. »Če kdo pride in pove, da ne more plačali, se Še vedno lahko dogovorimo za kakšen odlog plačila, a to 50 bol) izjemni primeri. Dejstvo je, da živimo v razkoraku kupne moči in cene življenja, ki je ukrojeno po evropskih standardih. Edina pot je manjšanje porabe energije in doseganje takârùh obračunov, da bo dejansko vsak plačal, kar porabi - a za to so potrebne visoke naložbe v obnovo stavb, namestitev kalorimetrov ipd,, delilnikov toplote. A problem je, ker tudi zgradbe niso grajene tako, da bi to bilo mogoče,« pravi Mirt. BRANKO STAMEJČlC Očistimo Slovenijo Revija Zdravje je aprila lani s programom Ekošola kot način življenja začela akcijo Očistimo Slovenijo nevarnih odpadkov in se najprej lotila iskanja divjih odlagališč. Sodelujoče ekošole in vrtci so popisali 169 odlagališč po vsej Sloveniji. V akciji je sodelovalo tudi več šol s Celjskega, posebej pa se je izkazala osnovna šola iz Prebolda, kjer so našli kar 25 divjih odlagališč. Sodelovala je tudi Osnovna Šola Radeče, kjer je Štiriinsedemdeset učencev, učiteljev in staršev na njihovem območju našlo devet divjih odlagališč. Iz njene podružnične šole Svib-no je petindvajset sodelujočih učencev našlo pet divjih odlagališč. Zaključna prireditev letošnje akcije je bila v sredo v Planetu Tuš v Celju, kjer so razglasili rezultate in najboljše tudi nagradili. Z vsemi popisanimi odlagališči bodo seznanili tudi župane občin, v katerih se le-ta nahajajo, in v letu 2008 v novi akciji spremljali njihovo sanacijo. BS JAVNBNAPňAve, tf.g.o. Teharska & 49 SOWCe^e Tbl 3 42S 64 00 Fui IntoQjavne-napove.si WMW.fâvTt^napcsvÉ si KAROCUO ZABOJNIKOV ZA KOSOVNE ODPADKE (odsluženo pohištvo, bela tehnika, gradbeni material.,.) Za informacije o dostavi in ceni pokličite na tel.: 425 64 00 ali GSM: 041 669 362 (do 14. ure) Zgodovina povezuje Včeraj je bil na obisku pri celjskem županu Bojanu Šrotu madžarski veleposlanik Jozsef Czukor. »Seznanil me je s sodelovanjem nekaterih madžarskih podjetij s slovenskimi oziroma z našim tržiščem, zanimiva pa je tudi ideja, da bi s plinovodom povezali državi,« je dejal Šrot. Čeprav so govorili o gospodarstvu in razvoju Celja, madžarski veleposlanik ni pozabil na zgodovinsko povezanost Celja z Madžari. Eden glavnih namenov njegovega obiska je tudi predlog, da bi jeseni v Celju ob pomoči njihovega ministrstva za kulturo ob madžarskem letu renesanse pripravili razstavo o povezanosti celjskih grofov z madžarsko kraljevo družino Hunjadi in s kraljem Matjažem. »Če Madžar sliši za Celje, ve, da je to kraj v Sloveniji, ki ga prav zaradi leh močnih zgodovinskih vezi takoj poveže z nami,« je povedal Czukor. šrot je veleposlanika seznanil še s sodelovanjem z Vesz-premom, krajem, ki mu je občina podarila projekt za športno dvorano, ki jo bodo odprli maja. Zupan upa, da bo gesla prerasla v tesnejše sodelovanje med ljudmi obeh krajev. AK, foto: SHERPA {AŠKO I i.jUlC3Hi;o VAtlr'O ÛD Lrr« 1825 Poslovna enota Pivovarne Laško je s ponedeljkom 10. marca začela poslowti na novi lokaciji. Gaji 28 Celju je odslej naslov, kjer bomo zagotavljali še večjo kakovost svoji/l storitev in se svojim kupcem na tej lokaciji približali še z diskontno prodajalno* Doseffljivi smo na telefonski številki (03) 425-82-50 in preko faxa (05) 425-82-60. MESTNA OBČINA CEIJE Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje 14. 3. 2008je na spletnih straneh Mestne občine Celje http://ivww.celje.si/uprava/cf^i/MOC.cgi ■ javna naročila in razpisi objavljen RAZPIS o dodelitvi finančne pomoči za razvoj kmetijstva in podeželja v Mestni občini Celje v letu 2008. Informacije na tel št. 03 42 65 779, Alja Založnik. Razpisna dokumentacija je na voljo na vložišču Mestne občine Celje. V Storah ocenjevanje vina Pred Ocenjevanjem vin letnika 2007, ki ga pripravlja Društvo vinogradnikov in kletarjev Pohč Store v prihodnjih dneh, bo v torek, 18. marca, najprej zbiranje vzorcev. V gasilskem domu v Prožinski vasi bodo zbirali vzorce med 18. in 20. uro. Zbrane vzorce bo nato naslednji dan ocenila sedemčlanska komisija strokovnjakov kmetijskega zavoda iz Maribora. Razglasitev rezultatov in podelitev diplom bo 4. aprila, ko bo v obnovljenem Kulturnem domu Štore slovesnost ob 10-let-niči društva Polič. BJ Labodji samici odrezali glavo Na ribniku na Ljubnem se je naselila labodja družina, ki je ostala brez mamice Minule dni se je proti ribniku na Ljubnem, s kate-rim gospodari Ribiška družina Ljubno, odpravljalo bistveno več domačinov kot ponavadi. Najmlajši sovro-kah stiskali kruh> spet drugi so prinašali koruzo. Vzrok je bila labodja družina ' starša s tremi »grdimi rački« - ki se je kmaiu po novem letu naselila na ljubenskem ribniku. Da so priletele iz Velenja, so vedeli povedati Ijubenski ribiči In skoraj ljubeče opisovali. kakšne vragolije je družinica počela v zabavo otrok in odraslih. Vendar se Je žal pred dnevi izkazalo, da človeška zloba in požrešnost ne poznata meja. Zaenkrat Še neznani storilci so skoraj zverinsko ubili labodjo mamico. »Zjulraj sia ob ribniku ostala samo Še odrezana glava in nož, perje in čreva pa so plavali po vodi. Krut pogled,« je pripovedoval Janez Podkrižnik, za prijatelje Matic, gospodar RD Ljubno, kjer so prepričam, da so bili storilci kar domačini. V okolici ribiškega doma je namreč postavljenih nekaj kamer, ki so zabeležile samo rob večjega avtomobila. Torej so storilci morali vedeli. da je dom nadzorovan-s kamerami, bilo pa jih je tudi več, ker tako welikega piiča eden sam ne more obvlada- Golte po starem Jutri bo smučišče na Golteh zasijalo v starodob-nem sijaju, saj se bo po belib strminah podalo več kot 120 ljubiteljev smučanja po starem. Gre za drugo tovrstno slovensko srečanje, ki ga organ izi ra G orn jes a v in j ski smučarski klub Mozirje. Napovedujejo vrsto spremljajočih prireditev, ki se bodo začete ob 9.30 s parado starodobnih smučarjev po Mozirju ob spremljavi zgor-njesavinjske godbe na pihala. Tekmovalce bodo v Že-kovec, do spodnje postaje žičnice, prepeljali s konji in z vozovi, tekmovanje pa se bo začelo ob 12. uri. Ljubitelji smučanja po starem se bodo pomerih v smuku, veleslalomu io skokih, za prikaz sodobnega smučanja pa bodo poskrbeli v Smučarski šoli Golte. Po tekmovanju bo družabno srečanje z ansamblom Golte. US Gospodarju Maticu preostanek labodje družine povsem zaupa. d«. Kje Je končala oskubljena mamica, si lahko samo predstavljamo. Labodja družina je pome-[lila za Ljubno pravo atrakcijo. Prvič se je namreč zgodilo, da je priletela cela družina in ostala na Ljubnem. »Kdo bi se tepel z beiim kruhom,« se je pošalil Matic ob tem, da hodi krmit mladiče celo Ljubno. Za ribe menda labodi niso škodljivi oziroma zna gospodar rejo rib prilagoditi novemu življenju na ribniku. Škoda v tisočih evrov A za ljubenske ribiče to ni bil edini udarec. Ob lanski poplavi, ko smo mediji kar nekako spregledali ribji ži-veij, so na svojem revirju utrpeli za 85 tisoč evrov škode. Res. da so kmalu po katastrof v vodo vložili več kot tono rib in potočnic. Lani so se ukvarjali tudi s pomorom rib pri IgD, ko je podjetju CMC med izvajanjem del »ušlo« cementno mleko. Škodo oce- njujejo na 37 tisoč evrov, in ko so se že dogovorili za izvensodno poravnavo, jeeden od odvetnikov pogrešil ribe. Škodo jim je povzročila tudi gradnja nove hidroelektrarne pred Lučami. Kol opažajo ribiči, se je vsaj za tretjino povečal še krivo-lov. »Ni dolgo, ko sem ujel tri Polzelane z 12 ribami. Da so >ful< dobre ribe, so mi povedali,« je povedal gospodar RD Ljubno. Krivolovce sicer lahka kaznuje ribiški inšpektor. US, foto: EM Janez Poles in Jolanda Železník sta predstavila poti do zdravega »tdjenja. Poti do zdravja v Medobčinsko splošno knjižnico Žalec so v torek zvečer povabili prim. Janeza Polesa, ki je predstavil knjigo Poti do zdravja. Knjigo, ki je poljuden priročnik za izboljšanje zdravja oziroma ohranjanje zdravega načina življenja, je decembra lani izdal Premogovnik Velenje, Njen namen je spodbujanje življenjskega stila, ki vključuje redno telesno aktivnost in skrb za zdravje. V pogovont, ki ga je usmerjala Jolanda Železník, so obiskovalci knjižnice Izvedeli marsikaj novega o zdravem načinu Življenja, saj je bil prim. Poles, specialist internist, od leta 1980 zaposlen v Bolnišnici Topolšica. Poleg dela z bolniki se je ves čas intenzivno vključeval v izobraževalno in raziskovalno delo. TT IMadzorniki tudi drugič pred zaprtimi vrati Pred dnevi je nadzorni odbor občine Žalec že drugič poizkusil izvršiti nadzor nad poslovanjem Javnega zavoda Žalske lekarne, saj je bil seznanjen s številnimi domnevnimi nepravilnostmi. Direktorica je rudi drugič odklonila sodelovanje na način in v obsegu, kot je bilo to zapisano v sklepu o izvedbi nadzora. Kot je pojasnil predsednik MO Gvido Hribar, so nameravali presedati pogodbe z dobavitelji, investicije za prenovo lekarne, lanske obračune in izplačila plač. strokovne ekskurzije in popis osnovnih sredstev. Zaradi tega dogajanja se je NO v sredo sestal na prvi izredni seji, kjer je soglasno potrdil deset sklepov. Med drugim bo o dogajanju in posledično tudi ukrepanju obvestil računsko sodišče ter tudi druge pristojne državne organe, dogajanje bo naznanil celjskemu okrožnemu državnemu tožilstvu, žalski župan Lojze Posedel pa naj bi po sklepu NO pozval direktorico, da nemudoma brezpogojno dovoli izvedbo nadzora v obsegu in na način, kot je to predvideno. Poleg tega bodo pozvali tudi občinski Kviaz, naj v svetu Javnega zavoda Žalske lekarne razreši predstavnike ustanovitelja, ki so podprli direktoričino odločitev. US Festival potic z dobrodelno noto Druátvo podeželskih žena občine Prebold pripravlja letos že peti festival potic. Festivi se bo začel danes, torej v petek, z dopoldanskim zbiranjem potic. Dobrote bodo začeli ocenjevati ob 13. url, medtem ko bodo na večerni prireditvi, ki se bo začela ob 19. uri v preboldski dvorani, podelili priznanja. Gost prireditve bo Lojze Slak. Vse potice bodo v dvorani na ogled Se v sobotnih dopoldanskih urah Članice preboldskega društva so se odločile, da bodo zbirale prostovoljne prispevke, zbran denar pa bodo namenile Irmi Kuzman in njenemu sinu Klem-nu. O njeni nesrečni usodi smo pisali v 19. Številki Novega tednika. US jHk Hmezad KM6T1JSKA Z-4&RUÔA PETTÎOVCe, z.o.o, Petrevće Petrovce 1.3301 PrrROVft fUsio,« /.sw a* IxporiM 21o!cc Df^jitv« ženo «bčine ZaUe druih« Petrovče Igra ansambel Savinjskih 7 ob T 9.00 uri zaprtje sejma Pnjave sprejemamo na telefon: 03/713-33-70, fax: 03/713-33-75 U60DNA SPOMLADANSKA PONUDBA V KMETIJSKI PRESKRBI IN VEUKONOČNI NAKUPI V BLAGOVNICI BAU V PETROVIH. VLJUDNO VAeUENI! O rojstvu države Dr. Fraoce Bučar je oseb-nostr ki je začetke nove države neizbrisno zaznamo-vala. Kot prvi predsednik parlamenta v samostojni Sloveniji» profesor in pravnik. danes v politični prostor vstopa predvsem kot pronicljiv opazovalec in komentator. V svoji novi knjigi je predstavil zgodovinski pogled na rojstvo države vse od predvojne strankarske razdelitve do vojnih in povojnih časov ter osamosvojitve. Tokratni pogovor, ki ga je o knjigi Rojstvo države vodil domačin ddr Igor Grdi-na, je navrgel nekaj lucidnih misli in idej, začinjenih zBu-čarjevo neposrednostjo. »V Jugoslaviji smo imeh zgolj avtoritarno vladavino osebnosti, prelepljeno z etiketo komunizma. Tito je bil prej lip orientalskega despota kot primer vzornega komunista. S svojimi dejanji je nemalo-krat negiral inštitucijo partije. Ta pd je bila obsojena na propad že s tem. ko ni uspela zlomiti Cerkve kol samostojnega subjekta znotraj države. Na čas Dolomitske izjave lahko danes gledamo kot na čas zamujenih priložnosti. Takrat je bilo prelomno obdobje. Lahko bi se obrnilo drugače. Dejstvo pa je, da Slovenci v tistem času nismo premogli usposobljenih in dovoij razgledanih vodi- teljev. Ujdi Kocbek temu ni bil dorasel.« Slovenije danes se dr. Bučar tokrat ni dotaknil, vpra^nje zakaj imamo vse demokratične institucije, postopke in procese, ki jim ni kaj očitati, stvari pa vseeno ne delujejo, je tokrat ostalo brez odgovora. »Sicer pa )e demokracija vladavina povprečnosti, v kateri samostojno mišljenje ni najbolj priljubljeno, bistvo politike pa je v sposobnosti podrejanja drugih, ne pa visoki inteligenci.« Ker tudi ddr, Grdina nikoli ni zgolj spraševalec, je bil čas za dva sogovornika tako širokih obzorij absolutno prekratek. soba Ipavčeve hiše pa spel mnogo pretesna, da bi vabila k sproščeni družabni debati. " StO Konec žabjega morišča Cesta iz Gorice pri Slivnici proti Drobinskem se je ob Slivniškem jezeru dolga leta vsako pomlad spre-menila v pravo žabje mo-rišče. V Času paritve namreč seka njihovo selitveno pot do vode, kjer dvoživke odložijo svoja jajca. Za žabe je bila pot največkrat usodna, za voznike pa nevarna in milo rečeno hudo neprijetna. Ekologi in domačini so državo ter občino dolgo opozarjali na problem. Pod strokovnim vodstvom Zavoda RS za varstvo narave. ob podpori Občine Šenc-jur in sodelovanjem članov Športnega društva Drobin-sko, so za dvoživke ludi letos postavili začasne ograje. Ves marec bodo pazili nanje in jih ročno prenašali Čez cesto, po koncu akcije pa ograje tudi odstranili. Voznike prosijo, da zaradi lastne varnosti in varnosti izvajalcev upoštevajo prometno signalizacijo ter ustrezno prilagodijo hitrost vožnje. Kol so sporočili iz zavoda za varstvo narave, so bili ob rekonstrukciji te ceste sicer narejeni podhodi za dvoživke. Gre sploh za prvi tak projekt v Sloveniji. Tehnična rešitev pa žal ni vklju- čevala stalne postavitve varovalnih ograj» ki bi preprečile dostop dvoživk na cesto in jih usmerjale v zgrajene podhode, kot so to izvedli v nekaterih sosednjih državah. To pomanjkljivost s postavljanjem začasnih varovalnih ograj rešujejo vsako leto sproti. Dolgoročna rešitev bi bila vsekakor več kot dobrodošla. V sklopu priprav na tokratno akcijo so očistili tudi obcestne jarke in prepuste pod cesto. V tem času bodo za okoliške prebivalce in lokalno skupnost pripravili tudi predavanje o pomenu ohranja- nja dvoživk in njihovih selitvenih poti. i^isluhnili bodo lahko vrhunskim strokovnjakom s področja varstva dvoživk v Sloveniji. Iz neznanega življenja krastač lahko izvemo ludi to, da nekatere opravljajo res ležaško delo. Samičke običajno na hrbtu nosijo najbolj vnetega samca, včasih celo dva. Navadne krastače ne skačejo, ampak se plazijo. S tako težkim lovorom na hrbtu pa bi bilo to tako vsaj težko, če že ne nemogoče. V akciji bodo gotove smrtí obvarovali Še mnoge sekulje, rosnice in zelene žabe. Sto Zupane za poslanca Društvo upokojencev Šentjur redni letni občni ^or pripravlja v torek, IS. marca, v hotelu Žonta. Člani se bodo zbrali ob 14. uri. Pregledali bodo delovanje v preteklem letu in načrte za letos. Srečanje bodo združiti s praznovanjem dneva žena in materinskega dneva, za- to je potrebna predhodna prijava. Prispevek za kosilo in tlasbo je 11 evrov. Ob tej priložnosti bo predsednik DU entjur Stane Zupane tudi najavil svojo kandidaturo za poslanca v državni zbor. Sto Na Šmohorju si želijo sprememb Planinskemu domu na Šmohorju. ki je zadnja štiri leta v rokah najemnika Vladimirja Pongratza, Planinsko društvo Laško išče novega najemnika. Pon-gratz namreč ne izpolnjuje pričakovanj društva, zato so planinci že lani ob tem času začeli iskati novega najemnika doma. Ker se je Pongralz pred enim letom edini prijavil na razpis, so mu najemno pogodbo podaljšali do letošnje- ga septembra, medtem pa si laški planinci Še naprej prizadevajo, da bi našli primernejšega najemnika. Kot je dejal podpredsednik PD Laško Jože Rajh, ki je odgovoren tudi za gospodarsko dejavnost doma na Šmohorju, je letos za najem doma precej več zanimanja kot ga je bilo lani, pri čemer Rajh upa, da se bodo li interesenti tudi prijavili na razpis, ki poteče 25. marca. Kaj bo PD Laško storilo, če bo edini kandidat za najemnika spet Pongraiz, Rajh v tem trenutku Še ne ve. Se pa strinja, da je Šmohor, ne samo za Laško, ampak tudi za druge kraje Savinjske doline in Zasavja, ena najbolj privlačnih in obiskanih planinskih točk, ki vsako leto privabi veliko število pohod-nikov. Zato nikakor ne bodo dopustili, da bi dom propadel. Nenazadnje so ga leta 2004 temeljito obnovili. Sicer pa bo na Šmohorju spet veselo v nedeljo, ko Čla- ni PD Laško pripravljajo tradicionalni 24. marčevski pohod na ta hrib. Start bo med 7. in uro pri gasilskem domu v Debru, v Za-bukovici, Libojah in Tre-merjah. V domu na Šmohorju bodo ob 11. uri pripravili tudi kulturni program, kjer bodo pohodnike za večkratno udeležbo na pohodu nagradili s spominsko značko oziroma posebnim priznanjem, BA NOVA PODOBA ZA NOVE ČASE. y^ftlHO or , 1 ■i/ # v ^^ ' I lAŠKO - ŽLATOROG A7\-------- WV/W.LASKO.EU MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU! novi tednik ROGAŠKA S.| ŠMARJE P. J^ KOZJE | ROGATEC j PODŽETRlEKj Na potep po Portugalski Kakšno je življenje na Portugalskem« se vsak dan spraSujejo učenci I!. Osnovne šole Rogaška Slatina, ki se je letos pridružila projektu Evropska vas. Namen slednjega je seznanjanje z raznolikostjo kultur ia načinov življenja, kot jih prinaša združena Evropska unija. S tem želijo osnovnošolcem razširiti obzorja in razviti Čut za sprejemanje drugačnih. Portugalsko so izbrali zato, ker je med bolj oddaljenimi in manj poznanimi deželami, pravi vodja projekta Zdenka Ižanc. In da bi učenci iz prve roke izvedeli, v čem se življenje na Portugalskem razlikuje od življenja pri nas, so v goste povabili tri Portugalce. Miguela» ki že osem let živi v Sloveniji, ter Oiivio in Margarido, sicer študentki mednarodnih odnosov, ki sta preko projekta Erasmus na študijski izmenjavi v Sloveniji. Kako značilno, Miguel Boleo je v Sloveojjo pred osmimi leti pfeêl zaradi ljubezni. 2 ženo sta sicer nekaj časa živela na Portugalskem, a ker takrat Slovenija še ni bila v Evropski uniji, je. imela zlasti težave z iskanjem zaposlitve. Kar pa je bilo za Miguela, ki je računalniški programer, v Sloveniji veliko lažje. Tudi slovenščina mu danes ne dela več veliko težav. »Najtežje pri slovenščini so sklanjatve. Ne vem, zakaj ljudje govorijo, Virštanjska velikanka Na Virštanju (občina Podčetrtek) že blizu eno desetletje izdelujejo ci^t-nonedeljske butare veli* kanke. Letošnja, ki jo bodo krajani dokončno okrasili jutri (v soboto od 9. ure) bo najdaljša doslej, saj bo me-rQa dvajset metrov. Butaro bodo naio v nedeljo (ob 9.30) odpeljali od doma krajanov k blagoslovu v cerkvi vSelah. To bodo storili s pomočjo Konjenice Virštanj-Obsotelje. Organizator izdelovanja butar velikank je Turistično kulturno društvo Virštanj. BJ Nww,noÉilácoiii Portugalki Olivia in Margarida sta na študijski Izmenjavi v Sloveniji, Miguel z zeno živivŠkofjiUki. da je najtežja dvojina.« Sicer Miguel govori šest jezikov. Poleg portugalščine in slovenščine èe španščino, angleščintf, franfcóšči-no in italijanščino. Portugalska in mi Ko je ena od učiteljic ugotovila, da so Portugalci večinoma predstavljeni kot melanhoHki, so gostje takoj ugovarjali. »Mislim, da ste v Sloveniji bolj melanholični in manj odprti. Pri nas so ljudje polni življenja, veseli,« Sta se pa tako Olivia kot Margarida, ki sta v Sloveniji približno iri mesece, strinjali, da so v Sloveniji čudoviti ljudje, pa tudi slovenščino sta ocenili kot šarman-ten in zapeljiv jezik. »Morate v šolah nositi uniforme?« je med drugim vprašal nekdo od učencev. In takoj smo izvedeli, da to pri njih ni navada, pa da tudi na Portugalskem organizirajo biko-borbe in da ima Portugalska bogato, tudi revolucij polno zgodovino. Slatinska n. osnovna šola se bo 9. maja s svojo stojnico udeležila tudi zaključne prireditve, ki zadnja leta poleká na Tt%\í celjskih knezov v Celju, pred tem bodo svoje ugotovitve predstavili staršem in širši javnosti v Rogaški Slatini, v prostorih šole pa je že na ogled razstava, ki vas v sliki in besedi popelje skozi Portugalsko. in ko sem vodjo projekta povprašal o tem, ali bodo tja učence tudi popeljali, ni skrivala želje, da bi se to kdaj v prihodnosti res zgodilo. Najprej pa bodo skušali s portugalskimi učenci oziroma katero od njihovih šol navezati sdke. ANDRE) KRAJNC Kozjance skrbita Vegrad in iconcesija V Kozjem, kjer po zaprtju dveh največjih tovarn potrebujejo nova delovna me-sta, veliko pričakujejo od načrtovane gradnje doma za starejše občane. Zato je Občina Kozje z gradbenim podjetjem Vegrad ustanovila skupno podjetje KO-VE ter tudi prispevata parcelo» ki je pri tamkajšnji zdravstveni postaji. Po odmevni aferi v zvezi z Vegradom so občinski svetniki Kozjega župana Andreja Kocmana na zadnji seji veliko spraševali o prihodnosti tega projekta. »Zemljišče smo seveda vložili s klavzulo, da ga je treba, v kolikor ne bo prišlo do uresničenja projekta, občini vrni- ti,« odgovarja župan. »Sicer pa ni mogoče tistemu, ki ni obsojen, ničesar očitati oziroma ga kriviti,« meni z zvezi z gradbeno afero ter njenim morebitnim vplivom na veliko naložbo v Kozjem prvi mož osrčja Kozjanskega. »Upam, da ti dogodki na prihodnost investicije ne bodo vplivali,« je za konec povedal Kocman. Sicer postajajo Kozjani v tem trenutku najbolj jezni na državo, saj prihaja v Kozje zelo slaba novica. Neuradno so namreč izvedeli, da na državnem razpisu za podelitev koncesije za domsko varstvo naj ne bi uspeli, vendar uradnega odgovora še niso prejeli. Na Kozjanskem so zaradi tega hudo razočarani, saj so od države pričakovali več posluha za hude razvojne težave. Koncesije za dom se seveda ne bi razveselili zgolj starejši občani, ampak bi imeli od nje korist vsi skupaj, saj bi med drugim lahko kmalu zaposlili precej ženske delovne sile, ki je po zaprtju tovarn ostala na cesti. V občinski upravi omenjajo, da čakajo na skorajšnji nov razpis za podelitev koncesije, imajo pa pripravljeno še eno možnost. Ta je, da bi dom deloval kot dislocirana enota obstoječega upokojenskega doma v Šmarju pri Jelšah. BRANE JERANKO 13 Čistilna aiccija to soboto Za preteklo soboto napovedana čistilna akcija, ki sta jo skupaj pripravila Itiristično dništvo Rogaška Slatina in tamkajšnja občina, je zaradi slabega vremena odpadla. Slatino bodo tako čistili to soboto od osmih naprej. K sodelovanju se je že prijavilo preko 15 različnih dni-štev, sicer pa so vabljeni vsi krajani^ »V akciji bomo očistili okolico Svete Ane, okolico hotela Bellevue in Janino,« pravi predsednica turističnega društva Karla Škrinjarič. Zbirališče bo na parkirnem prostoru pred Grand hotelom Sava. AK Ročna dela kmečkih žena VDruštvu kmetic Ajda, katerega predsednica je Francka JaverŠek in ki ima več kot tristo članic iz občin Šmarje pri Jelšah, Bistrica ob Sotli, Kozje in Podčetrtek, je zelo aktivna sekcija izdelovanja ročnih del v različnih letmikah. Uspešni tečaji so vsako leto v zimskem času. pri čemer so ob koncu kmečke žene ustvarjena dela doslej razstavile ob rednem letnem občnem zboru. Ker je bil prostor največkrat neprimeren za prikaz malih pletenih mojstrovin, so si ustvarjalke želele takšno mesto, kjer bi lahko dostojno razstavile izdelke v vsej luči in bogastvu, v različnih tehnikah, barvah, oblikah in materialih. Letos jim je nekajletno obljubo izpolnil župan Občine Šmarje pri Jelšah Jože Čakš, ki jim je s krajevno knjižnico zagotovil prostor za razstavo v spodnji dvorani kulturnega doma. Na stenah je v vsej lepoti polno zaživelo 82 različnih avtorskih del, od prtov in prtičkov do zaves in ostalega, kar krasi bivalne prostore. Razstavljenih je bilo tudi več okrasnih prtov z velikonočnimi simboli, s katerimi olepšajo košare z velikonočnimi dobrotami, ter nekaj šopkov suhega cvetja. Izjemno bogastvo pravih mojstric ročnih del bo na ogled vse do velikonočnih praznikov. TV Oživljanje »piikše« V Muzeju na prostem v Rogatcu bo jutri, v soboto, prva letošnja prireditev. V delavnici bodo izdelovali cvetnone-deijske butare, takoimenovane rogaške pilkše> v katere sodi vsaj pet različnih vrst lesa. V delavnici, ki je namenjena najširšemu krogu obiskovalcev, bodo z nasveti sodelovali trije mentorji. Krošnjo rogaške butare namreč na koncu okrasijo z vejicami cvetočega rumenega drena,vobliki srca, iz nje pase vijejo dolgi pisani trakovi iz krep papirja. Tik pred veliko nočjo, na veliki petek, bo v muzeju še delavnica z barvanjem pisanic. Njena posebnost bo, da bo ob ognjišču muzejske Čme kuhinje, kjer bodo pripravili rdečo, modro in zeleno naravno barvo. Obe delavnici bosta ob 13. uri. BJ IZPOSOJEVALNICA SVEČANIH OBLEK RAZPRODAJA POROČNIH OBLEK času od 14. do 20. marca 200S IZJEMNO UGODNE CENE Izposoja obhajilskih, krstnih in maturantskih oblek Cenjene stranke naprošamo, da se predhodno najdvijo, na tel. ll: 03/493 03 06 GSM 040 235-330 Del. čas: od S. doli in odlB. do 19. ure Petek, sobota, nedelia ZAPRTO Rrstij, i.p..BrB9 S. 3000 Cdfs TelJtai: 03/493 09 W 14 VOJNIK t SI. KOMJICEI Od trga Vojnika pa do Arclina bo ob enajstih priključkih na regionalno cesto promet upočasnjeval §e Uetji semafor ob vstopu v obrtno cono. Možnost krozisôa je bila zaradi prevelikih stroskov odkupa zemljišč zavrnjena. Možnosti za popravke so mimo Obrtna cona kmalu s semaforiziranim križiščem, ne pa tudi s pločnikom Med zanimivejšimi, čeprav zgolj inÍDrmativnimi točkami dnevnega reda seje občine Vojnik je bila predstavitev obrtno-poslovne cone. Kot je povedal predstavnik Re-gionđlne razvojne agencije (RRA) Celje Jože Lorbek, gre cona več kot le po načrtih, saj bo v celoti zaživela že v naslednjem letu. Svetniki pa so imeli v zvezi z njo âe nekaj predlogov, ki pa so zdaj lahko zgolj želje. RRA Celje je pred kratkim v cono na njem uredili tudi z enim izmed lastnikov, ki je za odkup postavil precej visoko ceno. le našla skupni jezik. Najtežja pogajanja pa imajo sedaj Še za eno, IdjuČ-no zemljišče, saj naj bi po postavitvi križišča ob vhodu nujne potreben pločnik za pešce. »Prej kot v desetih dneh se bodo dela začela na zemljiščih, ki so v naši lasti.« je povedal Jože Lorïiek, »končana pa naj bi bila najkasne-jevdveh.treh mesecih. PloČ- Podje^e SUPRA-STAN, d.0.0. išče sodelavc8/4(o za delovno rr^esto upravfiiic stanovanj in stanovanjskih his. Od kandidata pričakujemo : - VI. stopnjo izobrazbe gradbene ali strojne smeri in 3 leta delovnih i^ufenj ali - V. stopnja gradbene aN strojne smeri in 5 tet delovnih izkušenj • zaželen strokovni Izptt - obvladovanje Word, Excel, osnove Interneta - izpit B-kategonje - pasivno znanje angleščine ali nemščine - oo^usno delo 3 mesece Ponudbe z življenjeplaom in delovnimi izkušnjami ter dokazila o izobrazbi pošljite do 28.3.2008 na naslov SUPRA>STAN, d.o.o.. Adamičeva 1. Celje aii na elektronski naslov Su o fa-stan@celie. si. Navedite tudi številko mobilnega telefona, na katerega ste dosegljivi. Po preteku preizkusne dobe možnost zaposlitve za nedoločen čas. Razpis nas ne zavezuje k sklenitvi pogodbe o delovnem razmerju. nik bo na delu, ki je v naši lasli, zgrajen, od križišča proti trgovini Spar pa še ne,« Ta obrazložitev svetnikom ni biia dovolj, saj menijo, da je pločnik potrebno postaviti takoj. Lorbek je ob tem omenil možnost razlastitve kot skrajni ukrep, če z lastniki ne bodo prišli do dogovora. Obenem so znova spomnili na možnost gradnje krožišča, a nanj, kot pravi Lorbek, zaradi težav z lastništvom niti pomisliti niso upali. Zaradi ve likosti krožišča bi namreč bi!o vprašljivo tudi zemljišče vlasti podjetnika Čepma. Del, kjer si je uredil nadstrešek, bi na-mreč morali v primeru iz-^adnje krožišča umakniti. Svetnikom je Lorbek s sodelavcem predstavil tudi, koliko zemljišč bo občina po končani gradnji cone dobila nazaj. Gre za zemljišče, na katerem bo stal center za ločeno zbiranje odpadkov ter vsa cestna infrastruktura, ki pa - po i^otavljanjusvetnikov-pome-ni le vsakoletne stroške. Kaj več kot hrup in izpuste ne bodo prinesla niti parkirišča za tovorna vozila. Žal pa so jih pred leti predlagali sami zaradi težav s parkiranjem tovornjakov kar ob re^onalni cesti. Edina res velika pridobitev za občino bo tako 250 do 300 novih delovnih mest, so zdaj, ko je cona že lik pred končanjem, Se ugotovili svetniki. ROZMARI PETEK novi tednik Pirova zmaga krajanov Mlač Zaradi bazne postaje mobilne telefoni-je, ki so jo postavili v naselju Mlače v neposredni bližini gradu Pogled, so krajani že pred dvema ietoma ostro protestirali. Takrat so vložili tudi tožbo zoper ministrstvo za okolje to prostor zaradi izdaje gradbenega dovoljenja. Celjski oddelek upravnega sodišča je sedaj njihovi tožbi ugodil. Ministrstvo so pozvaJi, da krajanom prizna status stranke v postopku in ponovi postopek izdaje gradbenega dovoljenja. Ministrstvo se je na odločitev sodišča že odzvalo in pozvalo predstavnico prizadetih krajanov Brigito Stojan, da jim posreduje podatke o oddaljenosti posameznih hiš od bazne postaje. »To sem naredila, čeprav je bil njihov poziv nesmiseln, saj imajo dostop do baze podatkov. Z odločitvijo sodišča sem seznanila tudi zavod za varstvo kulturne dediščine, saj je grad Pogled kulturni spomenik,« je povedala Brigita Stojan, ki živi v neposredni bližini bazne postaje. Krajani so se za pomoč obrnili na pravno službo občine Slovenske Konjice, a ponudba. da jim lahko občina plača odvetnika, jih ni zadovoljila. Bojijo se namreč dolgotrajnosti postopkov, med katerimi bo bazna postaja Se naprej stala tam» kjer je. Njeno sevanje naj bi sicer bilo po meritvah, na katere se sklicuje Mobitel, zanemarljivo, a krajani so vseeno prepričani, da ogroža njihovo zdrav- Brigita Stojan je in bodo naredili vse, da bi postajo odstranili. »Bojim se, da bo to še dolga zgodba, ki ne bo imela srečnega konca. Vsaj ne za nas,« je po vsem, kar se je v zvezi z bazno postajo že dogajalo» pesimistična Brigita Stojan. MILENA B. POKLIC PPI i n7Mnc;T 1 1X1 L^ 1 11 mJ 1 NA PODROČJU PRODAiE ZAVAROVANJ VVELENJU,SMARTNEM OB PAKl, GORICI PRI SLIVNICI IN BUČAH Zaposlimo: ZAVAROVALNE ZASTOPNIKE (m/ž) Pričakujemo: ■ najmanj srednješolsko izobrazbo ■ eno leto delovnih izkušenj ■ poznavanje programskih orodij vokolju Windows ■ komunikativnost in samoiniciativnost Omogoča mo: ■ samostojno in dinamično delo na področju trženja in prodaje zavarovanj • možnost strokovnega izobraževanja in usposabljanja < samostojno in dinamično delo • stimulativni zaslužek in varno zaposlitev Delovno razmerje z Izbranimi kandidati bomo sklenili za določen čas enega leta s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom ter možnostjo kasnejše stalne zaposlitve. Kandidate bomo 0 izbiri pisno obvestili v osmih dneh po sklenitvi pogodbe 0 zaposlitvi z Izbranimi kandidati. Ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili 0 izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na ndslov: ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D. 0. Območna enota Celje .Mariborska cesta 1,3000 Celje. ^ triglav KULTURA Stoli pod odrom Na Oder pod odrom v Slovenskem ljudskem gledališču Celjebosta nocoj (petek) ob 19.30 kot Starec in Starka v tragični farsi Eugena lonesca Stoli stopila igralca Bojan Umek In Manca Ogorevc. Ob njiju pa bo kot Govornik nastopil Študent igralske akademije Luka Cimprič» ki se bo z novo se-zono pridružil celjski igralski družini. Občinstvo ča* ka vznemirljiv dogodek, ob-Ijublja režiser Miha Golob. Tragično farso v enem dejanju je Ionesco» francosko-romunski pisatelj, eden glavnih predstavnikov dramatike absurda, napisdl leta 19S2 in Še isto leto je doživela svojo krstno uprizoritev. Dogodek je postavljen na osamljeni olok, kjer Starec in Starka vneto pripravljata stole za nevidne goste. Ko gostje «prispejo«, jim Starec in Starka razkrijeta svoje spomine ... brutalno resnico sveta, utemeljeno na laži in fikciji. Bojan Umek, Član celjskega ansambla skoraj 25 let. je seveda mnogo mlajši od Starca v predstavi, ki ima 95 let. Zato bo svoje ob igri naredila tudi maska, pravi. Z m]aj-§0 igralsko kolegico Manco Ogorevc z dobrimi občutki pričakuje večer: »lonescovi Stoli bodo v moji igralski karieri zagotovo krasna izkuS-nja, kjer sem začutil, da lahko igralec iz teksta potegne svoj jaz in poišče mnoge notranje vzgibe, kj si jih je nabiral skozi minula leta dela na odru. Vseto je nekako pri- 10.000 pr.n.št 109 min.. (10.000 B.C.). prazgodovinska pustolovcina Režija: Roland Emmerich Igrajo: Steven Strail. Camilla Bâile. Cliff Curtis. Omar Shanf. Nathanaal Baring. Reece Ritchie, Suri van Sornien Že V Planeta Tus! oevniS lAA. om 1 itf«MM ni aoxi ct^ WWW. !.C0lt1 Manca Ogorevc in 8o]an Umek vrelo na površje in se zliJo v to predstavo- Tekst je zelo zahteven. Govori o življenju, rojstvu, medsebojnih človeških odnosih, predvsem med dvema človekoma, ki sta skupaj že 75 let, ki se jima je na poročno noč čas ustavil...« In kakor pravijo ustvarjalci predstave: režiser Miha Golob, dramaturginja Tatjana Doma. kostumogtâfinjd Mateja Benedetti in njena asistentka Neli Štrukelj, skladatelj Vaško Tanasovski in lektor Simon Šerbinek, »je študij predstave ves čas napajala pozitivna ene^ja. Bilo je, kot da nas bi gledalo in snemalo >tretje oko< kakšnega Velikega brata...« Stoli. drama absurda, je več kot 50 let po nastanku s svojimi sporočili, ko ljudje »živijo igre«, morda še bolj aktualna kot je bila nekoč, pravi dramaturginja Tatjana Doma. MATEJA PODJED Foto: DAMJAN ŠVARC Hiša 22 za Celjane Potem ko je Ignova predstava Hiša 22 julija lani doživela svetovno premiero v New Yorku, mesec zatem evropsko na Škotskem ter je nato gostovala še v Italiji, na Malti in Cipru, bo predstava v nedeljo ob 20. uri premier-no na ogled tudi v Celju. Doslej je bila HiSa 22 v Sloveniji na ogled samo po koščkih, po nekaj minul v vsakem kraju. Tako so jo lahko delček že okusili tudi Celjani, tokrat pa bodo plesalke Mojca Majcen, Bojana Mišić in Anka Rener v Narodnem domu premiemo v Sloveniji uprizorile celovečerno predstavo. Kot gostja se jim bo pridružila operna pevka Andreja Zakonjšek. BA V luninem kraljestvu v Plesnem forumu Celje so tik pred premiero. Tokrat bodo na svoj račun piiŠU najmlajši gledalci, saj je otroška skupina Pika posebej za njih pripravila priJcupno in poetično glasbeoo-plesno pravljico Lunino kraljestvo avtorice Brigitě Tornič-Milharčič v koreografiji Goge Steía-n o vič-Erjavec. Lunino kraljestvo bodo v dvorani Plesnega foruma premiemo uprizorili jutri, v soboto, ob 11. uri. V slikoviti in poetični glasbeni pravljici o luni, njenih prijateljicah zvezdicah, uporniških in zarotniških zvezdah Packah, nevarnem Črnem oblaku. Streli in Gromu, Belem oblačku in o zdrahah v vesolju poje in igra 20 nadarjenih plesalk in plesalcev, starih od 8 do 10 lei. V Plesr^em forumu Celje pa se pripravljajo na še eno premiero - aprila bo luč ugledal projekt Zgodba o plesu. BA . if 1 'i A » ř-n i a (L' v Planetu Tuš Celje S toplejšimi sončnimi dnevi in prvimi žafrani je med nas končno stopita pomlad, ki jo spremlja posebno veselje in malce navihane razigranosti. Takšno pomladno razpoloženje kar kliče k zabavi, ki pa nas tako kot vedno čaka v Planetih Tuš. SVEČANA PREMIERA ^^ a svoj račun boste zopet prišli vsi ljubitelji velikih platen» ko se boste v družinski pustolovščini Kronike Spíderwíck potopili v svet skrivnosti, domišljijřfn^agičnosti. V premierni predstavi boste lahko v sredo, 19. marca ob 19« uri spoznali uporniškega najstnika Jareda, ki po selitvi njegove družine v odročn&Hlo, daleč stran od jegovih prijateljévAmalu zapade v limive in napeti dogodivščine. Fant najde skrivnostno knjigo, v kateri so zapisar\|^ntastični opisi čarobnega sveta iribitlj, ki živijo povsod okoli nas, a jih n^&oči nikoli ne uzrejo. Ta knjiga pa ni privlačna le zanj, temveč tu JE zlobnega grdobca Mulgratha, ki si želi, da bi knjiga fSvnosti pripadala le njemu. JUGO NOSTALGIJA omladna zabava pa bo na .bowlingu Planeta Tuš akata tudi vse glasbene nostalgike. S preigraval^em hitov legendarnih jugo rock skupii kot so Bijelo-dugme, Parni Valjak, Riblja Čorba in jaj bo v petek, 21. man uri nastopila skupii dugme. Vsi ljubitelji starih jugo uspešnic boste prav gotovo uživali v vsem zn; melodiji 'Hajdemo u planine', ki se v sodobni preoblekti gla^i. 'Dame fine'. In še to: vstopnine ni! VIKEND SE ZAČNE S ČETRTKOM Z vikendom bomo v četrtek, ko se bomo v^net baru do solz nasmejali stđM-up komediji Buče v ploče]rlnRi;^a odlično vzdušje bosta v Ictrtek, 27* marca ob 20* uri Tin Vodopivec in l^iei Mauhler z gostom, Jfa kakšen način se boste izvedeli h prišli na pred< ne zami \ > So zvezde ck^iđ wwj^.planet-tus.si ENGROTUŠ dl. CM v TmovJJ« 10«. 3000 Celje. Slovenija Pušpan in šibe dovažajo s priicoiicami Na Vranskem je s pomočjo krajanov in Martine Felicijan nastalo več kot štiristo butaric Na Vranskem že tradicionalno izdelujejo rože iz krep papirja, za kar še posebej skrbi Martina Feiidjaii, ki svoje znanje prenaša na različne generacije, k ustvarjalnemu delu pa je pritegnila tudi varovance Našega doma. Kot že nekaj let, tudi letos prostovoljci in varovanci izdelujejo cvetne butarice, v katere bodo vpletli več kot deset tisoč ročno izdelanih papirnatih cvetov. Zagotovo še danes so rože pred šiindesetimi leti prišla in butarice razstavljene in na ogled v Našem domu na Vranskem, kjer je mogoče izbrati res lepe primerke za prihajajočo cvetno nedeljo. »Ko sem na Vransko, so se rože iz krep papirja z lahkoto dobile, a zdaj ni več tako. Zavedala sem se, da bi bilo prav, če bi nekdo ohranil tradicijo, zalo sem jih začela sama izdelovati,« je pripovedovala Martina Felicijan med našim torkovim obiskom, ko se je v manjši sobi Našega doma skoraj trlo obiskovalcev, ki so občudovali razstavljene butarice. Fellci-janova svoje znanje že skoraj deset let razdaja v različnih delavnicah po vsej Sloveniji, »Naj povem, da nikoli ne delam za svoj žep, ampak vedno za dobrodelne namene.« Martina Feltcijan (skrajno desno) med izdelavo butaric Obiskovalci mod ogledom delčka od deset tisoč rož Deset tisoč cvetov Martina ni domačinka, zato je seveda primemo vprašanje, če na Vranskem Izdelujejo tipične spod n j esa vin j-ske butarice. »Seveda sem si ogledala te butarice in upoštevala kar nekaj elementov, vendar sem Izdelavo malce prikrojila. Vnesla sem več cvetja, medtem ko okrasnih trakov ne uporabljamo. Tudi zato, ker je lahko butarica, sploh blagoslovljena» lep dekorativni predmet v nekem kotičku vdomači hiši.« Tako na Vranskem nastajajo butarice iz zvezanih leskovih šib, na vrhu so v obliki krogle dodane pušpanove vejice, v to pa nabodejo različno cvetje iz krep papina. Butarice so različno velike. Ob našem obisku je gospa Felicijan pokazala čisto majhno butarico, primerno za nežne otroške roke in izdelano po naroČilu. »Največja je velika dva metra in jo vedno postavimo v kapelico v Našem domu. Po nedeljskem blagoslovu jo bomo postavili v avlo, kjer bo ostala nekaj mesecev.« Poleg butaric, ki so jih že prej izdelali, jih je veliko nastajalo kar sproti. Pri tem so sodelovali prostovoljci iz vran- ske župnije in oskrtrovand Našega doma, kJ so se dela lotili z velikim veseljem. Martina je ocenila, da bodo skupno izdelali več kot štiristo butaric, v katere bodo vtkali skoraj deset tisoč različnih cvetov. Vse te umetne rože so nastale pod spremimi prsti gospe Martine, prvo pa je izdelala 6. januarja. »Kljub temu, da sem imela skoraj tri ledne poškodovano roko, je kar nekako šlo,«je pripovedovala dobro voljna in vedno nasmejana vranska prostovoljka. Nekateri domačini pridejo samo po cvetje in potem butarice izdelajodoma. Poset)-nosi na Vranskem je tudi to, da za potreben material poskrbijo domačini. »21aprosimo jih za šibe in pušpan, ljudje vsak dan dostavljajo material. Merimo ga lahko s prikolicami -sicer pa ga tudi veliko potrebujemo.« Denar za nakup dvigala Razstava cvetja in tudi nekaj butaric je Še danes na ogled v prostorih Našega doma. »Skoraj ne upam reči razstava, ker ni tako dekorativna, pri čemer smo tudi glede prostora omejeni, zato smo rože naložili kar na kupe. Do petka bo zagotovo ostal kakšne šopek, poleg tega pa smo na po- sebni mizi razstavili vse vrste rož, ki jili izdelujemo iz krep papirja. Kaj bodo naredQí s kupljenimi butarami, prepuščam posameznim kupcem. Verjetno jih bodo v nedeljo odnesli k bl^oslovu in potem postavili v kotiček, dokler se jih ne bodo naveličali. Velja le, da je treba butarice sežgati, ne vreči v smeti,« je omenila Fe-lidjanova, ki zase ne bo izdelala butarice, a bo vsakemu od Šestih vnukov rîamenila svojo. Še v nečem je posebna izdelava butaric na Vranskem: zbran denar bodo namreč namenili za nakup posteljnega dvigala, ki bo razbremenil medicinske sestre pri negi in dvigovanju bolnih varovancev. »Sestre se pošteno trudijo z varovanci, saj nimajo posteljnega dvigala. Denar od prodaje butaric jim bo pomagal in bistveno olajšal delo. l\idi zato mislim, da kdor si bo ogledal te butare, mu ne bo žal. Ce pa si bo domov odnesel Se spo-minček in vedel, da je z nakupom prispeval v dobrodelne namene, mu bo lepo pri duši,« je povedala gospa Martina, ki se vsak dan ustavi v Našem domu in pravi, da z varovanci klepeta, moli in joče, URŠKA SELtŠNlK Foto: TONE TAVCER Bo kozolec zgrmel na šolarje? Na pragu iodustrijskih Štor, na Pečovju, seje ohranil zanimiv slovenski kozolec toplar, ki bi kraju moral biti v ponos. Žal ni tako, kraju je celo v hudo sramoto, saj že dobro desetletje razpada. Še več, ker je tik ob prometni cesti, resno ogroža avlomobiliste ter pešce. Čigav je sploh kozolec? V občinski upravi v Štorah, kjer smo najprej vprašali, so dejali, da so nemočni, saj gre za tujo lastnino. Kozolec na Pečovju z 32 arov velikim pašnikom je bil najprej v lasti Kmetijske zemljiške skupnosti Občine Celje in je nato po zakonu preSel v upravljanje SkJada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. kjer je Se vedno, so povedali v občinski stavbi. Torej je kozolec »državen«? Sploh ne, je odgovoril iz Ljubljane direktor dilavnega sklada toetljskih zemljišč in gozdov Sergij Daolio. »Kozolec ni v lasti Republike Slovenije in v upravljanju sklada,« piše med CRNE TOČKE drugim v odgovoru, »pravne naslednice kmeti jskozemljlških skupnosti, ukinjenih leta 1990, so občine. Navedeni kozolec je torej po pravnem nasledstvu lasi Občine Štore, ki mora za vpis lastništva tega zemljišča v zemljiško knjigo najprej opraviti parcelacijo, kar pomeni, da je treba okrog kozolca in ostaliii objektov na parceli določiti in odmeriti pripadajoče funkcionalno zemljišče. To ostane v lasti občine, preostali (kmetijski) del parcele pa je last Republike Slovenije in je v upravljanju sklada. Na sklad se po zakonu namreč niso prenesli objekti in stavbišča, torej tudi kozolec ni v lasti RS in ni v upravljanju sklada.« Tako Daolio, ki pravi, da kljub nevarnosti za občane ne morejo ukrepati, saj bodo objekti »tudi v primeru, da se bo parcela- cija izvedla, po zakonu pripadli občini in ne državi«. Čigav je torej nevaren simbol Slovenije na Pečovju, državen ali občinski? Štorskega župana Mirana Jur-koška smo po tdcšnem državnem odgovoru povprašali za dodatno pojasnilo. Z odgovorom se ne strinja, pravi, da je protisloven: »Naj poudarim, da gre tam za eno samo parcelo, ki je last Republike Slovenije in je vupravljanju skiada, po izvedeni parcelaciji, s katero upam. da se bo sklad strinjal, pa bo kozolec mogoče lasi Občine Štore.« Jurkošek omenja, da bodo ne glede na lastništvo popravilo kozolca opravili do poletja tako, da bodo s krajani izvedli prostovoljno akcijo: »Prepričan sem, da bo uspešna.« BRANE JERANKO — it. 21 • 14. marec 2008 KozoIbc toplar na Pečovju se je ohranil na pragu índustrijsldh Štor. Bo razpadajoč javni objokt zgrmel na šolarje, ki hodijo mimo? Zelja po malo večji privedla do rekordne Butara velikanka za Guinessovo knjigo rekordov - Pomaranč dovolj za vso mladino Zadnje '»finese« bodo opravili jutri. Na butaro morajo obesKi 280 metrov kit ter 120 kilogramov pomaranč. Krajani 9\ bodo po maši poleg pomaranč (namenjene so predvsem za mladino) lahko razdelili tudi posebne »knloe^c, ki jih v rokah držita Tone in Danilo. »Tudi teh moramo še do sobote narediti približno 150,« je napovedal Tone. Razjasnitev za vse tiste, ki ste ob glavni cesti ivenca-Frankolovo ugibali, zakaj skoraj poi Franko* lovega ob koncih tedna čepi od dooooolgiiiii ležeči »telegraiikici«! KJjub izjemni vnetosti ne iščejo zakiada» temveč- kot se pred cvetno nedeljo spodobi - izdelujejo butarico. Vsaj lisli, ki smo mladost preživeli na vasi. imamo še prav dobro v spominu postavljanje otrok, ki so na cvetno nedeljo k maši prinesli največjo butarico. Bolj kot seje dvigala kviSku, več zavidljivih pogledov jo je opazilo. Nekaj prav te tekmovalnosti mora na lihem tleti tudi v Tonetu Breciu s Frankolo-vega, smo si mislili, ko smo sledQi pulpanu in prišli do Breclovih. Zakaj bi si sicer umisli) izdelavo največje butar ice vseh Časov?! »Saj veste, na vasi se mora nekaj dogajati, da se ljudje družimo,« v nekaj besedah Tone zajame bistvo Izdelave butar. »Trije smo si pred osmimi leli rekli» da bomo naredili malce večjo butaro. Naredili smo devet-metrsko, nato je iz leta v leto rasla in z lanskih 48 poskočila na 82 metrov. Z njo upamo, da bomo prišli tudi v Guinessovo knjigo rekordov.« Preseiniki v vseh pogledih Hja, pot do knjige slavnih in najbolj >^ditekanLh<' rekorderjev je precej bolj zapletena, kot bi si Človek mislil Ni dovolj, da pol vasi zadnjih nekaj mesecev vsako prosto urico nameni za izdelovanje velikanke, saj je že vsaj tti mesece prej treba začeli boj s »papirologijo«. »Žena se s tem že res dolgo ukvarja, saj moraš imeli ne vem koliko dopisov, izpolnjevati kup zahtev, poslati šop dokazil.« našteva Danilo No- vak. »Vsak dan naj bi v Angliji prejeli Sesi tisoč vlog za različne dosežke. Kljub vsemu butare do zdaj še ni v knjigi rekordov,« je Še dodal. A »rekordna« ni samo dolžina butare, temveč tudi njena teža. Poleg osnovnih sestavin, leskovih vej, bodo nanjo nadeli še 120 kilogramov pomaranč, 280 metrov pletenih kit 12 bršljana, bog ve koliko oljčnih vejic, mačic, drena, brinja ... Zaradi teže in predvsem dolžine bo rekordno tudi število nosačev. Rabili jih bodo več kot šestdeset. »-Ker je letos Izdelovanje butare pod okriljem domačega gasilskega društva, smo rade volje medse povabili pobrateno društvo iz 1\jriške vasi, Premik butare se bo začel žo kmalu po osmi uri qutraj. Po nekaj vmesnih postankih ( pred gostilnami) sa bodo nosa« monll zala previdno in po načrtu razporedNi po hribu nad carfcvijo, sai prostora za »manevriranje« ne bo prav veliko, napoveduje Tone Bred. Oljčne veiicB je frankolovska druščina na Lošinju nabirala že decembra lani. medtem ko je bilo treba kitke iz brsljane narediti tik pred zdajci. Še najbolj »pocakajoK kar v bližnji cerkvi na Gojki, v katero nas ja spustil »me^nar«. ki bo pomagalo pri nošnji,« pojasni Tonetov brat Drago Brecl. »Skupaj bo tako sodelovalo več kot devetdeset gasilcev, a če k temu pri-štejem še ženske, ki so izdelovale kite iz bršljana in so prav tako gasilke, je Število Se večje. Sicer pa več kot nas je, lepše nam je.« Mali čudež Ravno druženje, in to takšno, ki celo kakšen medsosedski spor, je glavno in edino poplačilo za vložen trud. Od dvajset do trideset domačinov, ki so ob koncih ledna pridno vezali leskova stebla, je v dolgi gmoti pustilo vsaj dva tisoč ur, popoldneve zadnje^ tedna pa so za pletenje kit namenile še ženske. Še slep človek bi lahko opazil, da jim vse to niti malo ni odveč, temveč da se jim zdi vsaka prebita ura s sočlovekom neprecenljiva. Mali Čudež se je tako na Frankolovem :^odiI žetedenpred veliko nočjo - en sam Človek z dobro voljo je naredil, da bo pol vasi lahko v nedeljo upravičeno zmagoslavno in prav nič zavistno gledalo v dooooolgo butaro, ki se bo dvigala za cerkvenim hribom. ROZMARI PETEK Foto: ALEKS ŠTERN Za častno slovo Ob odsotnosti poškodovanega Igorja Kosa bo pomembna vloga pripadla Aleksandni Stojanoviéu. V zadnjem krogu drugega dela rokometne lige prvakov bo Celje Pivovarna Laško v nedeljo v Zlatorogu pri-čakalo moštvo Gudmeja. Danci so si že zagotovili drugo mesto v skupini 4, Celjanom pa le zmaga prinaša tretje mesto ob pogoju, da Pick Szeged izgubi v Barceloni. Obračun se bo začel ob 15.50, sodila bosta Nemca Hol-ger Fleisch in Jurgen Rieber, delegat pa bo Srb Božidar Djurkovti. Danski rokometaši so dobili prvo tekmo s 34:33, obenem že imajo zagotovljeno drugo mesto v skupini 4. Celjani se potegujejo za osvojitev tretjega, da bi vsaj prehiteli Szeged. Slednji sicer odloča o svoji usodi sam, a iluzorno bi bilo pričakovati, da bi se »raztrgal« sredi Barcelone za zmago in tretje mesto. Ttener Slavko Ivezič napoveduje: »Tekmo bomo skušali izkoristili, da se na najlepši način, torej z zmago, poslovimo od zveste publike, da odigramo eno naših boljših tekem, v kar nas bo zagotovo prisilil tekmec. 2 Gudmejem so imeli v tej sezoni težave vsi. Ključ do uspeha bo dobra obramba, razpoložena vratarja In učinkovit napad.« Direktor kluba Mijo Zorko je priznal, da je odkrit pogovor imel pozitivne posledice: »Tisti, ki se spoznate na rokomet, ste to opazili v Szegedu, žal pa bojevita igra ni bila nagrajena vsaj s točko. Ostaja grenak priokus, saj smo dve tekmi izgubili z najmanjšo možno razliko. Veliko se je govorilo o kaznih igralcem. Če bo do njih res prišlo, vas bomo o tem obvestili. O pogovorih s Harbokom, Baličem in Andjelkovičem pa ne vemo nič.« Izraz na obrazu pove vse, kako je poraz na Madžarskem prizadel Edija Kokšarova: »2al nam je, da je to naša zadnja tekma lige prvakov v tej sezoni. Za nas igralce je zelo pomembna zaradi več razlogov. Predvsem si želimo uspešnega slovesa od lige prvakov, obenem moramo dvigniti našo samozavest, pa tudi nivo igre pred zaključnimi dejanji v domači konkurenci.« V končnici tekme v Szegedu se je celo izkazal Aleksandar Stojanović, še posebej je presenetil z golom z 11 metrov z mesta levega zunanjega napadalca: »Pripravljeni smo, da pokažemo vse, kar znamo, da se dostojno poslovimo od navijačev, ki so nas spremljaU celotno evropsko sezono in da se povrnemo na ustaljene tirnice.« DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA ZRK Celje Celjske [iM J lli^ 8. marec - rokomet la ženske Sobotno popoldne, 8. man^, je bilo v dvorani Golovec popestreno z n:)l javni sklad, tudi leios omogoča kreditiranje zamenjave strešne kritíne, vendar le, če gre za odstranitev strešne kritine, ki vsebuje okolju škodljiva azbestna vlakna. Za kredit lahko zaprosi fizična oseba s stalnim prebivališčem v RS, ki je lastnik objekta, lahko pa tuc^ njegov ožji družinski član oziroma najemnik objekta (s pisnim dovoljenjem lastnika). Višina kredita za ta namen ne sme preseči predračunske vrednosti priznanih stroškov naložbe (ti znašajo do 40 EUR /m^ zamenjane strešne kritine) in lahko znaša največ 20.000 evrov. Kreditni pogoji za kredite eko sklada so naslednji; obrestna mera je fiksna nominalna 3,9 odstotka, najdaljša odplačilna doba pa 10 let. Efektivne obrestne mere za različne višine in od- plačilne dobe skladovih kreditov so objavljene kot sestavni del javnega razpisa. Kandidati predložijo vlogo za kredit na predpisanih obrazcih in jo skupaj s predračunom izvajalca (in drugimi zahtevanimi prilogami) pošljejo na naslov: Ekološki sklad Republike Slovenije, javni sklad. Tivolska 30, Ljubljana. Po prejemu odločbe sklada o dodelitvi pravice do kredita in preveritvi kreditne sposobnosti lahko kreditojemalec pri pooblaščeni Banki Koper sklene kreditno pogodbo in zavaruje kredit pri pooblaščeni Zavarovalnici Trigiav. Razpisna dokumentacija je na voljo na spletnih straneh sklada www.ekosklad.si. lahko pa jo pošljemo tudi po poŠti (kandidati jo lahko naročijo po telefonu na številkah 01/241 48 20 ali 01/241 48 22). Na javni razpis za kreditiranje občanov, ki je objavljen v Uradnem listu RS, št- 12/08, in na skladovih spletEiih straneh, se lahko prijavite vse do 30- januarja 2009 (oziroma do objave zaključka razpisa. Če bodo sredstva razdeljena že prej).« BRANE JERANKO če imate težave in ne veste. kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavile ludi po telefonu 42-25-] 90. • f f^i ARENA PETROL PORTRET TEDNA SLAVIŠA DVORANČIČ Aretia^ zma^otmlceit #8 iii.. KARIERA SaJu Za imam punco Andrejo, s katero sva skupaj že S let. Pri pranju nogometa me »lo spodbuja in me podpira. Ce k ima možnost» se udeleži tudi kakine rekme. Glasba, film Poslusanje gta^beje odvtsno od razpoloženja. Vie^ so mi boij rokovske zvrni, kot m prfmer tudi glasba bi^ iugosla^je mi je pri smi. Rad gledam vse zvrsti fiimov, trenutno m) je najbol; osla) v spomrnu Pearl Harbour. Prosti cas Veliko prostega časa posvetim pund Andreji, družini tei druženju s prijatájl. Grand Central Market Kulinarični New Yoric Popotniki običajno radi poskusimo hrano, ki je za deželo, katero obiščemo, tradicionalna. Če nas pol zanese v (talijo, zagotovo poskusimo kakšne testenine, vGrčiji ne izustimo zna-menite grške solate itd. Ko pa prideš v New York, pravzaprav ne veš, kaj je njihova tradicionalna hrana. Je to ocvrt krompirček ali hot dog, morda hamburger? Vendar na iskanje odgovora na to težko vprašanje kmalu pozabiš, saj laJiko v mestu dobiš vse, kar ti srce poželi. Za kosilo mehiško hrano, večerja v indijski restavraciji, potem je tu še nešteto drugih azijskih specialitet, prav ta-ko ni malo italijanskih restavracij, in nenazadnje ogromno »hitre hrane«, ki vas pozdravlja na vsakem koraku. Mesto ima kar 17.000 restavracij, kar pa ne pomeni, da mize ni potrebno rezervirati. NewyorČani so dobri poznavalci restavracij, saj pogosteje jedo zunaj kot doma. Pri čemer pa »jesti doma« običajno pomeni. da si hrano naročijo na dom. Tako na živahnih ulicah Manhattna ne manjka dostavljavcev hrane, ki na prtljažniku kolesa v divji vožnji raznašajo še vroče jedi in za njimi prav omamno diši. Zanimivo je obiskati »food court«, ki se nahaja v večjih trgovskih centrih. Gre za več deset različnih majhnih restavracij, ki ponujajo hrano iz vseh koncev sveta, Običajno so razporejene v krogu ali polkrogu, na sredini pa je velik prostor z veliko mizami ter stoli - kot nekakšna jedilnica. Sveže pripravljeno hrano iz katerekoli restavracije si vsak sam prinese na pladnju, tako da se lahko za eno mizo je različna hrana iz različnih restavracij. Sveže meso ponoči Glavna železniška postaja (Grand Central Terminal) je eden od krajev, kjer Jah- ko v relativno kratkem času srečate ljudi z vsega sveta; od Latin oa meri čanov, Japoncev, Kitajcev, Arabcev, Indijcev, prav nič neobičajno ni slišati tudi slovanske jezike. Če se ustavite vsaj za kratek čas, dobite občutek, da gre ves svet mimo vas in to v zelo živahnem ritmu. Letno se zvrsti na tem velikem terminalu preko 60 milijonov potnikov. V isti zgradbi se nahaja tudi tržnica, ki je ime dobila kar po tej veliki postaji - Grand Central Market. Da lahko človek v današnjem, globaliziranem svetu kupi vse, kar želi (seveda, če ima dovolj denarja), je že nekaj časa dejstvo. Ta tržnica pa mu poleg tega nudi še nekaj več, nakup npr. rib, solate, krofov tudi ponoči. S prtom ali brei? Slikovite Kitajske četrti (Chinatown) najdemovvseh večjih svetovnih prestolnicah, newyorská pa je zanimiva predvsem zato, ker je največja na zahodu, Veliko Kitajcev, ki si na ameriških tleh ustvari svoj dom, se nikoli ne nauči an^eške-ga jezika, nekateri nikoli ne zapustijo svoje četrti in si tega niti ne želijo. Vse kaže, da sta zgodovina in tradicija na njih pustili svoj pečat in tako še vedno ostajajo za zunanji svet nedostopni, zaprti. ReslavracijenaManhattnu so zanimive zaradi svoje posebne strategije: v isti restavraciji boste za kosilo, pripravljeno v isti kuhinji, pri istem kuharju, odšteli dvakrat več, če ga boste pojedli na mizi, pogrnjeni s prtom. Ker so cene na Manhaitnu lahko precej višje kot smo jih vajeni, je dobro razmisliti o mizi brez prtiča. Če pa se želite dobro najesti za malo denarja, je pravi kraj kakšna od okoli 350 restavracij v Kitajski četrti. MONIKA VAČUN Mavrični dan Nad Anglijo je bilo v začetku ledna hudo neurje, pri nas pa čudno vreme z izmenjavo dežja in sonca. Čudovita mavrica nad Celjem je zato polepšala dan. Foto: SHERPA tíAlMK ' ujujuj.patma si IZSEL JE KATALOG: HRVAŠKA 2008 NE ZAMUDITE ZGODNJIH MODRIH PRUAV. •DO 10% POPUSTA ((C* 0S02? ?r^ iiTUUNIIU» IIB'J»CWA TUeJ^TlíMA A^třJcrUA Aiksrêavi 20.3000 Ce^;t«l.: *3S6 03/42B 76 00. ita.Mfje^Ulfltaik.si www.ul4tnik.si: p<»h»«lniei lal.: 03 $71 71 tS, e^ail: Ha.nirc^izIfiUiik.si ^ PLAHfCA 15.3^00t - Im mUmI n-. tillll lIlMWnW M ttt llftBWftr# s • ^flBMfcrtřtr 29-3. {prví odhod tetoši) KRATKI OOĐiHI • řOf\ít htl PAREfUlUM. paket 3 dni polp že od 85 ÍUR/oS'do25.4. • MEDUUNhtJBaVEÚEflč3dmpolp.88EUR/os. • PULA htl HISTBIA 3 dni polp. f20 EUR/osebo • l MAJ V UMAGU, htl ADRIATIC 3 X TT. bogaia dodatna ponudba -74 EUR/os; bogata ponudba apartmajev IPolynesisin Slella Maris}« 1. MAJ V POREČU. Iitl DELFIN, htl LAGUNA MATiRAOA in iiti PARENTIUM - ugodne cene; bogata ponudba apartmajev (Laguna Bellevue in Astra) • 1 MAJ V PUU htJ KISTRIA In htl SaiONI > 1. MAJ V ME0UL1NU htl BELVEDEflg in htl MEDUUN • VST DFMICg ZA WOKOMSTW CM. ^ CWM» |ie.x) Eno najčistejših cermftlno -mineralnih vod v Sloveniji ima v bazenih od 27®C do njeni telesu prijazni učinki pa temeljijo na vsebnosti natrija, kalija, magnezija, kalcija, sulfata in hidrogenkarbonata. ^ V masažnih bazenih se lahko sprolčate na ležečih, stenskih iri talnih masažah. Vbdns slapovi, topovi in druge vodne atrakcije omogočajo sproščeno uživanje. # Vsak dan Vas vabimo na gšmnasdko v vodi. ^ V bazenih Vas pričakujemo vsak dan od 09.00 ure do 20. 00 ure, soboah do 23.00 ure, ko smo za Vas pripravili nočno kopanje. ^ Savna in šolanj sta odprta od 14.00 ure do 20.00 ure In ob sobotah do 23.00 ure, •rtAj rfcr' { i^i.-íTm))». Ti.* ćm. i'i'i' Ri/p •Pompeji 25 4., SđnI. 30$<' 6«r>ovs-Pon MtC2 C • I vjsViotet- M.'--v.2i.4. t ' Dublin In irska, 10-4.,4 đnl 6.S9€: H 5 4r>l. 31$€* Po po1«h Tnibw^.2a,4..9dr>l, .24ni,1SK' ZlAt; Pragdlrtçr.vJov^juiM ć^ilk«. 182€* BuđlmpeiU, 3 j., 2<)nl.de€' VI» M«V9-€tnoUnd Palm*ti. 5 dni. 20M* 8«oorad in CWn'ap. 1.S 3 Or ITMTiftCionalnl par« Bdoni-Motovun-Tanufl. 27.4.. 1 dan. W tuiç i MH' T» -—ni In Žjnztbar, 24.6. i4 dni sk,,--. , m*re lianvara. Ni^Ngecongero NPjfMTo fyasJ. NP Tann^h«- od č-:" * V PRODAJI ŽEODDIH ZA 1.MAJ » POLETJE 081 UG00N|P0PU6TJ2AHlTR£PftlJAVElP0KLlĆrrE ZA KATALOGI emajl:lrttoSoûiâûuh.âi. www.ooteĐuhjf>i-At_ii.o .NA vr.e OMKOKOV Trg Celjskih knezov 9.3000 Celje; t: 03 713 23 00, f; 03 713 23 08 www.radiocelje.com Kameník tokrat v priporu na Reki? Slovenski Arkan, kot ga imenujejo tuji mediji, šei tihotapske verige? -Sojenje za najokrutnejši umor pri nas še vedno na stranskem tiru v torek so na Hrvaškem tamkajšnji krimiDalisti 1er USKOK (Uprava za odkrivanje korupcije in organi* ziranega kriminala) končali večmesečno preiskavo» v katero se je» kot poročajo vsi hrvaški mediji, ujel t. i. slovenski Arkan. Ta naziv so najprej srbski» nato pa Še hrvaški mediji priiepili Konjičanu Kristijanu Kame-niku. Tokrat naj bi nasto-pai celo v vlogi vodje veri-ge tiliotapcev heroina 1 Hrvaški preiskovalci $o primeru nadeli ime BriSkula, očitno pa so skupini vpletenih vse te mesece skrivoma sledili in ji prisluškovali. Kol so v sredo sporočili kriminalisti, so bili na čelu tihotapcev trije, poleg 36-letne-ga Kristijana Kameníka še 33-letni Hrvat Marijan Surjan -Suki in 32-letni bolgarski državljan Ivaylo Aleksandrov - Bolgar. Na območje Reke naj bi drogo pretihotapili po tako imenovani »balkanski ruti« in sicer: ali iz TXírčije in Bolgarije ali pa iz Bosne in Hercegovine. Heroin so, Še preden je prispel do Reke, kjer so ga skladiščili, pre-pakirali v pakete, težke od 10 do 50 gramov. Zatem so drogo prodajali na HrvaŠkem »kvartovskim« dilerjem, ki pokrivajo določen del mesta. Ti drogo, ki jo prepakirajo v od 1- do 5-gramske vrečke, nato prodajajo uličnim preprodajalcem, od katerih pride mamilo k odvisnikom, V številnih hišnih preiskavah na Reki in njeni okolici so policisti pri posrednikih in uličnih preprodajalcih našli in zaplenili kilogram heroina. Drogo so zasegli, še preden so jo preprodajalci uspeli prodati odvisnikom na ulicah. Kilogram droge so za- segli tudi med samo aretacijo v vozilu tihotapcev, ki so ga ustavili na cestninski postaji na avtocesti Zagreb-Re-ka na Kikovici. V celotrii akciji so aretirali kar 25 oseb. sedem so jih s i^azensko ovadbo privedli tudi k preiskovalnem sodniku, ki je zanje odredil takojšnji pripor. Med priprtimi naj bi bil tudi Kameník. V hišnih preiskavah so med drugim našli Še improvizirano stiskalnico za predelavo droge, razpršilec, ki je bil namenjen za tihotapljenje mamila, šest digitalnih tehtnic, na katerih so bili še sledovi droge, okoli 50 gramov že zapakirane droge v vrečkah po en gram, gram kokaina. 240 gramov tablet Heptanon ter pištolo! Tihotapcem so zasegli tudi več osebnih avtomobilov ter 50 lisoč kun in 8 tisoč evrov. Na tej točki se Takole so hrvaški policistikprefskovalnemu sodniku privddl i domnevnega Kamenikovega pajdaša Marijana Surjana. (Taa {^mas/Cropii, Jiftarnji) Policist ustrelil podivjana psa Takole sta končala psa, ki ju je v torek popoldne v Medlogu ustrelil policist- To se je zgodilo po poskusu oapada nanj in na kolega, ki sta po klicu občanov prispela na kraj. Celjski policisti so v torek čez dan dobili več pri|av. da potepuška psa ogrožata varnost ljudi. Najprej so ju opazili na avtocesti Ce-Ije-Lopata, nato še pri Lzv02ni za Arjo vas. Ko so ju z avtoceste pregnali delavci Darsa, sta strašila po Medlogu. kjer so občani dobesedno bežali pred njima! Na celjski policiji dodajajo, da sta policista ravnala v skladu z Zakonom o policiji. Zakon o zaščiti živali pa za lastnico psov, ki se je dan po dogodku sama oglasila na celjski pohdji, predpisuje za tak primer kazen od 800 do 1.200 evrov, morda pa jo bodo policisti ovadili celo zaradi ogrožanja varnosti. SŠol, foto: SHERPA kriminalistična preiskava še zdaleč ni končala, saj še vedno zbirajo informacije, povezane z ilegalnim pridobivanjem denarja. Tekačevo bo spet čakalo! Kristijan Kamenik je najbolj »znan« po tem. da je glavni osumljenec za ene najbolj brutalnih umorov v zadnjem desetletju v Sloveniji. V Tekačevem so 4. marca leta 1997 umrli 73-letna Frančiška Poháre, 75-leini Stefan Poháre, 17-letna Viktorja KruSîin in 36-letna Helena Krušlin. V sojenju Kristijanu Kameníku so lani spomladi odločili, da bodo izvedenci iz Velike Britanije v tako imenovanem faznem preiskovanju pregledovali originalne sledi s kraja umora, kasneje tudi fotografije in fotokopije. Preučili naj bi tudi, ali gre pri pregledo-vanih copatih sploh za copate Kristijana Kameníka. Sprva so domnevali, da bi soje nje lahko nadaljevali septembra lani, a se je stvar zavlekla. Britanski izvedenci namreč še vedno izdelujejo dokončno mnenje, zato o datumu začetka sojenja za umor v Celju sploh Še ni možno govoriti. Če imajo denimo Hrvati trde dokaze za tihotapljenje mamil In Kamenik ostane do sojenja na Hrvaškem v priporu» se zna zgoditi» da se sojenje za umore v Celju ne bo začelo, preden se sodni postopek za droge v sosednji državi ne konča. Podobno je bilo takrat, ko so Kameniku Junija lani je Kameník kadil pred celjskim sodiščem. Kdaj ga bomo tu spet vide I i? zaradi mamilaških poslov sodili v Srbiji. Če pa mu na primer dosodijo zaporno kazen in Kamenikzaprosi za prestajanja lete v Sloveniji, je Šele takrat možno govoriti o začetku sojenja za primer Tekačevo. Da bi mu za tako krvav zločin sodili v njegovi odsotnosti, je nemogoče. Glede na to. da je znana celjska odvetnica Marjetica Nosan morala zaradi bolezni svojo odvetniško kariero dati na stran, je njen najbolj odmeven primer prevzel mlad uspešen celjski odvetnik T^maž Bromše. Ta je za naš medij to tudi potrdil in dejal, da ima za zastopanje tudi pisno pooblastilo s strani Kristijana Kamenika. Ko je Kristijan Kamenik čakal na tretje sojenje v primeru Tekačevo, so ga aprila 2004 prijeli zaradi suma preprodaje mamil v Srbiji. Ves čas je tr- dil, da s tem nima nič, medtem ko je drugi oi^anizalor mreže tihotapcev vse priznal. Kot je pri Kamenikovih sojenjih oCima praksa, se je tudi tu zataknilo. Avgusta 2005 je srbsko vrhovno sodišče sodbo razveljavilo, a Še istega leta je bil Kamenik ponovno ob-sojen. Takrat so mu prisodih »le« dve leti in pol zapora. Epi-log: februarja lani sO tudi drugo sodbo razveljavili. Kamenik se je vmes poročil z Mašo Medik, pevko skupine Turbo Angels in se nato tudi ločil. M^tem je Kamenika čakalo tudi sojenje zaradi kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja iz ieta 1997, a je menda kaznivo dejanje že zastaralo, vmes smo mediji na veliko pisali tudi o sojenju v Celju zaradi trgovine z mamili ... Skratka - ni Se konec. SIMONA ŠOliNIČ Foto: SHERPA Poškodovani štirje pešci v sredo okoli 15. ure sta se v križišču Aškerčeve in Savinjske ceste v Žalcu v razmaku nekaj minul zgodiD dve hujši prometni nesreči. Voznik osebnega vozila je zbil 78-lelno peško, ki so jo reševalci zaradi poškodb odpeljali v celjsko bolnišnico, saj je dobila hude telesne poškodbe. Ko so na kraju nesreče svoje delo opravljali prometni policisti, se je zgodila še druga nesreča. Voznica osebnega vozila, ki je pripeljala mimo, je namreč zbila drugega pešca, starega 49 let, ki je pri tem prav tako dobil hude poškodbe. V zadnjih Štirih dneh so se na našem območju v nesrečah poškodovali kar štirje pešci. Znano je, da je v torek na Polzeli vinjen voznik brez vozniškega dovoljenja na prehodu za pešce zbil 38-letnega moškega in 7-letnega otroka, oba sta bila hudo poškodovana. SŠol, foto: GREGOR KATIC m novi tednik KRONIKA 23 Ce bi ob lazi res rasel nos^ bi bili vsi Ostržki Poligraf: nevešč prevarant je zelo očiten - Zakaj »detektor laži« ni ustrezen izraz za poligraf? - Laž ima kratke in dolge noge, saj lažemo vsi... Rezultati poligrafskih metod In tehnik imajo pod določenimi pogoji dokazno vrednost v nekaterih državah ZDA in na Japonskem» v Nemčiji ie pri obravnavi spolnih zlorab. Da je tujina spet pred nami. kažejo podatki» da ponekod poligraisko me^ todo bolj kot v pred> in kazenskem postopku uporabljajo pri preprečevanju spolnih zlorab in celo pri kadrovanju. Decembra je slovensko javnost presenetila sodnica na ljubljanskem okrožnem sodišču, ker je v primeru sojenja za umor mladega dekleta [za umor so kasneje obsodili njeno mater) dovolila pričati jasnovidki. Takšna odločitev bi morala biti za slovensko sodno stroko nesprejemljiva» če vemo> da rezultati po-ligraCske metode» ki so kar od 91 do 99 odstotkov zanesljivi. na slovenskih sodiščih nimajo dokazne vrednosti. So mar podatki jasnovidke bolj zanesljivi?! Poligraf laiki skoraj vedno imenujejo ludi >Kjetektor laži«, čeprav je izraz popolnoma neustrezen in ga strokovnjaki nikoli ne uporabljajo. »Ljudje si ob tem predstavljajo preveč oziroma imajo napačne predstave. Poligrafski inštrument ni neka skrivnostna naprava, ki začne oddajali signale aJi svetiti, ko nekdo laže (kol na primer detektorji kovin na letališču ...), Gre za medicinski inštnimenl, ki je sestavljen iz različnih komponent, s katerimi beležimo spremembe, te pa so posledica delovanja 1. i. samodejnega živčnega sistema, Gre za listi del živčnega sistema» ki deluje pretežno neodvisno od naše volje. Preko senzorjev, ki so nameščeni na telo testirane osebe (eden takinih je vsem dobro znana manšeta za spremljanje krvnega pritiska), poligraf beleâ spremembe pri dihanju, srčnem utripu, krvnem pritisku, elektrodermalni aktivnosti (znojenje). Nekateri poligrafski inštrumenti imajo tudi komponento, ki beleži premike,« razlaga dr. psihologije in doc. kriminalistike Polona Se-lič, ki je ne samo v Sloveniji, ampak tudi v tujini v vrhu po-li^afske stroke. Je tudi članica Ameriškega združenja po-ligrafskih preiskovalcev: »Po-li^afska metoda je v izvedbi sestavljena iz različnih opravil. ki jih izvaja poligrafski preiskovalec. Ta po predpisanih obrazcih, ly jih imenujemo testni fomiati, sestavi testna vprašanja, opravi pogovor z osebo, da ugotovi, ali je sploh primerna za izvedbo poligraf-ske metode, predvsem pa preveri, ali želi oseba prostovolj- no sodelovati v izvedbi poli-grafskega testa. Primernost za sodelovanje pomeni telesno in duševno zdravje - z drugimi besedami: če ste na primer noseči, imate hude zdravstvene težave, jemljete zdravila ali če ste starejši od 65 let in imate probleme z zbranostjo, so te stvari lahko ovira za poiigra-firanje. Zavajanje ali verodostojnost »Nujen pogoj je ozaveščena in prostovoljna privoDtev osebe. V laboratoriju izvedemo tako imenovani priiagoditveni test, da osebi pokažemo, kako poligraf deluje, kako je treba poslušati, odgovaijati, sedeti mimo ter kako so nameščeni senzorji. Pomemben je tudi od 20- do 25-sekundni premor med vprašanji, da se v telesu spet vzpostavi ravnovesje- V razgovoru pred testiranjem je treba razjasnili dogodek, ki nas zanima. Oseba mora Izvedeti vprašanja, da jo kakšen izraz ne zbega, ker lahko pride do presenečenja in bi lahko odziv napačno razlag. Šele potem je mogoče pridobiti ozaveščeno prostovoljno privolitev za sodelovanje in takrat sta na vr- Zakaj lažem« lažeš» lažejo ... ljudje lažemo iz različnih razlogov. Pri duševno zdravih ljudeh z ustreznimi moralnimi normami ter vrednotami, ki so vzgojeni tako, da laž ni dobra, poštena, se ob laganju pojavi večji mentalni napor, aktivira se samodejni živčni sistem, torej nastanejo ravno te spremembe, ki jih beleži poligrafski inštrument Spremenijo se dihanje, barva kože, krvni pritisk, srčni utrip. Človek se na takšen način poskuša prilagoditi novonastali situadji,« pravi Polona Selič. Razlika je med lažjo človeka, ki se poskuša z njo izogniti neki škodljivi posledici aii si pridobiti korist, in lažjo osebe, ki je preprosto vljudna in v neki situaciji ne želi prizadeti čustev drugega» v resnici pa misii nekaj dnigega. »Laž ni enopomenska. Odvisna je od situaci^ je, odnosa, motiva. Otroci lažejo, da bi se izogniii kazni, v profesionalnih odnosih ljudje lažejo, kadar na primer nekaj pozabijo, spregledajo, preslišijo in ne želijo, da bi bili videti nevestni, spet drugače je v partnerskih odnosih, Pogosto lažemo. ne da bi si s tem belili glavo. Hidi vljudnost je neka vrste laži>« meni Seličeva. In res, si predstavljate, da bi bili do vsakega popolnoma iskreni? iCaj boste storili naslednjič, ko vas bo znanec vprašal, ali mu ustreza nova pričeska? Mu boste povedaii da je prava katastrofa ali boste storili, kot je storil Ostržek... Polona SqHc (Foto: GK) Sli izvedba poligrafske metode In razlaga poligrafskega zapisa. Poligrafski preiskovalec na podlagi rezultatov oceni, ali je oseba zavajala ali podajala verodostojne i^ve,« pojasnjuje Seličeva in do^ja, da je več vrst testov, s katerimi ne preverjajo/odkrivajo le zavajanj, ampak tudi poznavanje okoliščin nekega dogodka, ki so lahko znane le tistemu, ki naj bi bil v dogodek vpleten. Vsako poligrafsko metodo in tehniko je treba prilagodi- ti kontekstu oziroma primeru, dogodku, za katerega se uporablja. »Tisto, kar je zaradi okoliščin v nekem okolju učinkovito, drugje morda ni. Kolegi v ZDA pravijo, da je pri njih nemogoče razmišljati o tehniki prikritih informacij, ker jih preprosto ni. Vsi podatki so objavljeni v medijih in na takšen način neuporabni pri poiigrafskem testu. V Sloveniji pa smo pred leti uporabljali predvsem tehniko prikritih informacij, in to v prvi vrsti za izločanje nev-pletenih v obravnavani dogodek.« Pri nas marsikdo Še vedno dvomi v zanesljivost poligrafskega inštrumenta, dr. Polona Selič pa trdi, da ni razloga,* da rezultatom ne bi verjeli. Očitno je tudi pol^afija ena tistih vej, kjer so domaČi strokovnjaki, kot je naša sogovornica, bolj cenjeni v tujini kot doma. Pri spremljanju nekaterih tujih raziskav na spletnih str^ je namreč mogoče dobili občutek, da Slovenija poligrafski metodi Še ni dala prave možnosti, še manj veljave. In verjeli je, da bomo tudi v poligraflji še kar nekaj časa veliko korakov za zahodom. »V vsakem primeru velja, da lahko verjamemo rezultatom metode, ki so preveri j ive in preverjene v smislu zanesljivosti ter veljavnosti in Iger sta možna drugo mnenje ter ponovna izvedba. V ZDA razvijajo postopke za dodatno evalvacijo/vr«lnole-nje kakovosti dela poiigrafskih preiskovalcev, še posebg v sodnih postopkih, saj želijo kar se da zmanjšali možnost napak. Takšne meiode imajo možnosti razvoja tam, kjer je argumentirana razprava.« Je možno (ite)lagati preiskovalca? Seveda se ob govoru o poli-^afiranju samodejno porodi tudi vprašanje, ali je mogoče poligrafske^ preiskovalca prelisičiti. »Možno je prevarad takšnega preiskovalca, ki ni ustrezno strokovno usposobljen, ki je v slabi formi in ki ne izvaja oziroma ne spoštuje procedur, ki so v izvedbo poligrafske metode že vpete kot protiukrep varanju. Pri ustrezno usposobljenem preiskovalcu pa tisti, ki na spletu morda najdejo navodila in priporočila za »varanje«, to izjemno težko uresničijo. Nevešč prevarant je zelo oâten,« razlaga Seličeva, ki so jo v preteklosti takšni primerki že neuspešno poskušali pretentati. Mišljenje, da je tisti, ki zavrne oziroma v poligrafsko meiodo ne privoli, kriv ali vpleten v dogodek, ki je predmet neke preiskave, je neutemeljeno. »Menim, da bi biio izguba časa in tudi skrajno neprofesionalno, če bi poligrafsko metodo izvajali pri nekom, ki se s tem ne bi strinja). Samo ob prostovoljnem sodelovanju je možna neoporečna izvedba,« trdi Seličeva. SIMONA ŠOLINIČ Prijeli Simonova morilca? Po neuradnih informacijah, ki smo jih dobili v sredo, so v Velenju aretirali dve osebi, ki sta povezani s sobotnim umorom 27*letnega Simona Plandra pred velenjsko Rdečo dvorano. Šlo naj bi za mlajša moška, stara okoli 20 let, ki naj bi bila doma iz Šaleka oziroma Gorice pri Velenju. Pred tem naj bi prijeli, a tudi izpustili Še enega moškega. Na Policijski upravi Celje so to potrdili, a več zaradi interesa preiskave niso mogli povedali. Da- nes naj bi o tem podali uradno izjavo. Naj spomnimo, da so Flandra zabodli večkrat, usodne so bile poškodbe pljuč, jeter in srca. Pokopali so ga v torek, po pogrebu pa so se mu prijatelji poklonili tudi na kraju, kjer so ga zabodli. Več o tem in o problemu nezadostne varnosti v Velenju, kar izpostavlja predvsem tamkajšnja mladina, bomo pisali v torkovi izdaji, SŠol Foto: JOŽE MIKLAVC W^ RADIO, Kl GA BERETE TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA. 15. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.BO NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Ca-soplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila, 9.20 OCrolki radio. 10.00 Novice, 10.15 Vaàe skrite želje uresničita Novi tednik in Radio CeJfe - po Ljubljanici z Manco Spik, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Mara-Ion glasnih želja (do 13. ure), 12.00 Novice, 13.00 Ritmi, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSio, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, IS.OO lestvica -20 Vročili Radia Cel>e> 19.00 Novice. 19.15 Zabavni prodam z Andrejo in Robijem. 24.00 SNOP (Radio Ptuj) NEDEUA, 16. marec S.00 Začetek jutranjega programa, S.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.0S Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6-20 Aforizem, 6.4S Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8-00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sv«i v temi, 10.00 Novice, 10.20 Znanci pred mikrofonom - najboljši iz Dnevov komedije, 11.00 Kulturni mozaik, 11.05 Domačih 5,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele. 13.00 Čestitke in pozdravi, 15.50 Rokometna liga prvakov - Celje Pivovarna Laško ■ Gudme -reporter Dean Suster, 17.50 Nadaljevanje čestitk in pozdravov, 19.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores - kaj zvezde napovedujejo voditeljici Jožici Skorja?, 20.00 Katrca s Kiav-dijo Winder • Mili, 24.00 SNOP (Radio Robin] PONEDELJEK, 17. marec 5.00 Začetek {ulranjega programa. 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC. 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7-00 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila. 8-25 Poročilo PU Celje. 8.30 Silvia & Čisto vse, 8.45 Jackpot. 9.15 Bingo jack -predstavitev skladb. 10.00 Novice. 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Kuktuini mozaik. 12.00 Novice, 13.00 Bingo jack - i^iramo skladbitedna, 14.00 Regijske novice, 14.30 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot» 18.00 Mala dežela*velik korak, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov - ansambel družine Frančič in ansambel Ko$an, 24.00 SNOP (Radio Robin) TOREKr 18. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija ledna, 6-00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.IS Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronikaRaSio,8.00Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Postanek v času. 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 22.00 Novice. 12.15 Male živali» velike ljubezni. 13.00 Mala dežela - velik korak (ponovitev), 14.00 Regijske novice, 14-15 Po kom se imenuje?. 14.30 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Župan na zvezi, 17.00 Kronika. 17.30 Silvia & Čisto vse, 17.45 Jackpot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je Še znanje-kviz, 19.00 Novice. 19.30 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21-30 Radio Balkan, 23.00 Saute sunnadi. 24.00 SNOP (Radio Univox) SREDA. 19. marec 5.00 Začetek jutranjega programa-jutranja nostalgija, 5.01 Žin-ganje (narodnozabavna nostalgija), 530 Narodnozabavna melodija tedna, 5.45 Nostalgija, vaáa razvada, kaj pa šega in navada?, 6.00 Poročik) OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.\5 Časoplov. 6-20 Aforizem, 6.25 Kako je pa vam ime?, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8-00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje. 8.45 Jackpot. 8.59 Po domače. 10.00 Novice, 11.00 Kulmrni mozaik. ll.lSZelenival. 12,00 Novice. 12.15 Do polnega vozička brez moánjička. 13.20 Mali O-poŠta, 13.30 M^O-klid, 14.00 Regijske novice. 15-00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSio. 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika. 17.30 Huj-âajmo z Novim tednikom in Radiem Celje. 17.45 Jack pot, 18.00 Pt^čvek-Iris, 19.00 Novice, 19.30 Mal drugačs6PackČukur-jera. 23.00 Dobra Godba. 24.00 SNOP (Radio Univox) ČETRTEK^ 20. marec 5-00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnosabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6-45 Horoskop, 7.002. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9-15 Bontwn za boljši bonton, 10.00 Novice. 10.15 Lov na velikonočnega zajca (do 12-ure), 11.00 Kulturni mozaik. 12.00 Novice. 12.150dmev, 14.00 Re^jske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Sport danes, 15-30 Dogodki in odmevi RaSIo. 16.15 Kviz Glasbeni trojček. 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot, 18.00 Odmev -ponovitev, 19.00 Novice. 19.15 PREPLEI^ja, 23.00 M.I.C.club. 24-00 SNOP (Radio Celje - gostiteljica Andreja Petrovič) PETEK, 21 • marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6^0 Aforizem, 6-45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje. 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva poslovensko (do 12. ure). 10-00 Novice. 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12-15 Od petka do petka. 14.00 Regijske ncnnce. 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15). 14.30 Poudarjeno. 14-45 Petkova skřivanka. 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 17.0010'onika. 17.45 Jack pot. 18.00 Festivaljada, 19.00 Novice, 19.15 Vroče z Anžejem Dežanom. 23.00 YT Label 24-00 SNOP (Radio Celje gostiteljica Magda Ocvirk) Celje z Gudmejem % V-^ ' vjv-'v i ' ' . v • ^ ^ A- \ ;. ^ v zadnjem krogu drugega dela rokometne lige prvakov bo Celje Pivovarna Laško v nedeljo v Zlatorogu pričakalo moštvo Gud-meja. Danci so si že zagotovili 2. mesto v skupini 4, Celjanom pa le zmaga prinaša 3. mesto ob pogoju, da Pick Szeged izgubi v Barceloni. Obračun se bo začel ob 15.50. sodila bosta Nemca Holger Fleisch in Jur-gen Rieber, delegat pa bo Srb Božidar Djur-kovič. Na valovih Radia Celje bo z vami običajna ekipa s tehnikoma Aljošo Bončino in Brankom Ogrizkom, poročevalko z roba igrišča Mojco Knez in reporterjem Deanom Šu-sterjem. Foto: GREGOR KATIČ Resničnostni lov Velikonočne praznike že po tradiciji obarvamo tudi mi; z igrami, barvanjem jajčk, zbiranjem starih razglednic z velikonočnimi motivi - In spomnite se lanske pisanke velikanke, ki smo jo skupaj z otroki in s Celjani ustvarili v starem mestnem jedru. Letos se bomo na velikonočni četrtek. 20. marca, med 10. in 12. uro. zapodili na lov po ulicah mesta za veli ko no čnim za j cera, i skali boste darila in dobrote, ki jih bo po mestu skril zajček in vas vabil k igri z resničnost nim lovom. Košarice dobrot, lončki, majice in kdo ve kakšno presenečenje še, boste lahko odkrili v igri. ki jo bo s pomočjo radijskih tehnikov in zajčka usmerjala in vodila Mateja Podjed. Kako boste prepoznali zajčka? Po dolgih ušesih ven- dar, in kratkem repku, hitrih tačkah ... Zapodite se za njim In morda bodo bogato obložene košarice obogatile praznično pogrnjeno mizo prav vam! Otroci in odrasli - ne zamudite prvega resnič-nostnega lova na velikonočnega zajčka, ki ga prirejamo celjski radtjci, že naslednji dan pa bodo obelodanjeni najbolj zanimivi utrinki tega dogodka tudi v Novem tedniku. Slovo od komedije Festival smeha in zabave v Slovenskem ljudskem gledališču Celje se je končal. Naj živi prihodnji -.. in vsi naslednji, mu je v pogovoru z Bojano Avguštinčič ob slovesu zaželel nekdanji upravnik SLG Celje, ki je pred 17 leti znal prisluhniti ideji igralca Marjana Bačka, da bi Celje postalo v zimskih mesecih najbolj nasmejano mesto v Sloveniji. Če je kanila kakšna kaplja pelina, je bila to morda solžá kákšnegá komedijama, ki ni prejel lovorike, pa si )o je želel ali jo pričakoval. Ampak, priložnosti bo še veliko, obljubljajo organizatorji festivala, žiranti in zvesto občinstvo, tudi radijsko, ki je po predstavah v neposrednih prenosih Radia Celje prvo izvedelo vse o vsem, kdo je kdo, kakšna je ocena predstave in kaj so povedali večerni komedijanti. Foto: GREGOR KATIČ Po »douhtarjuff mornar Legendarni in priljubljeni igralec, do nedavna profesor na igralski akademiji. Študentom prijatelj in včasih oče hkrati, lomilec ženskih src, večkrat nasajeni filmski in gledališki igralec, je iz letošnjih Dnevov komedije izSel še kot žlahtni režiser v predstavi Prerekanja v izvedbi SNG Drama Ljubljana. Otv činstvo pa se mu je smejalo v vlogi očeta v burki Douhtar pod mus. Boris Cavazza je o svojem bogatem umetniškem delu pripovedoval Mateji Podjed. Tako so poslušalci lahko izvedeli, da bo nekdanji mornar (kar osem let je plul po morjih sveta), poleti na otoku Biševu snemal nov slovenski film. Zato je bilo treba najti novega očeta v burki Douhtar pod mus. V vlogo Je že vskočil in jih nekaj odlično odigral naš, celjski igralec Renato Jenček. Bravo I Foto: GREGOR KATIČ www.radioceije.com 20 VROČIH RADIA CELJE TUJAL£STV!CA 1. D0NTS7DPTHEMUSIC-RtHANNA 2. SetSUALSSDUCnON-SNOOP006G FEAT UL KIM 3. tlAYUGKT-KatYAOWUWOFeAT. TRAVtS MCCOY (4) 4. BE(K-MIC»aEC»RlSínEFEAT WtLUM (3) 5. CHASlNGPAVEM0frS-ADQ£ (1) 6. SCMETHING RIGHT* WESniFÏ 7 Bnj^mim-iBrnism 7 TATTOO-JOfiOIN SPARKS 9. POCKFTFUaOFSUNSHINE- NATASHA BEDttmD m CANT SF^FRENCH- (51 Gia^ALDUD (1) DOfWAČAL£STVH» I DQVCU-EVAČERNi (3) t VRAGf^VZAM£- DRBQJRQe zije na travnato zeleni podlagi. Prvo spomladansko grmičevje. ki nas s svojimi ljubkimi rumenimi cvetovi pre-priča, da zda) res ne gre veČ za potegavščino narave. Prava pomlad bo vsak hip tuka)» z n)o pa tudi želja odpreti težka temna vrata in spustiti v svojo garderobno omaro nekaj pomladnega sonca. In najbolj učinkovito prevetritev starih oblačil boste zagotovo naredili z nekaj kosi oziroma modnimi dodatki v nekoč najbolj imenitni barvi - rumeni. Določeno obdobje so jo smeli kot oblačilo nositi samo cesarji. zato je eno izmed njenih imen tudi cesarjevo rumena. Gre za odtenek med 7-lato in limonino rumeno. In prav ta odtenek so že stari Kitajci uporabljah za svileno posteljnino mladih zakonskih parov. Ker je pomenila rumena zagotovilo za zavidljivo obilno plodnost ... Rumena je tudi v simboliki najtoplejša, najbolj ekspanzivna in najgo-rečnejSa barva, ki jo je skoraj nemogoče »ugasniti«, niti z nizanjem ob najbolj temačne odtenke. Z njimi v družbi kvečjemu pridobi na svoji veljavi, Ne le v modi - tudi pri opremi stanovanja je nekaj rumenih utrinkov tu in lam osvežujočih kot naravna li-monada> ko smo najbolj Žejm, In na začetku pom-lacR*5mo zagotovo »žejni«, željni sprememb. Pa vendar ob vsej hvali rumene barve ne bi bilo poSteno, če bi pozabili opozoriti, da ne pristoji čisto vsem tipom ljudi. Temnolaske s temnejšo poltjo ne boste v nobenem primeru zgreSile, ostale pa ri P Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK ... brez problema! Moda jo v ta namen druži z zlato, bež, s pariško modro, z be- lo. Oblekica v stilu Jackie O., kakrSne so se nosile v Šestdesetih letih prejšnjega stoletja, je kot zgodba o sožitju zvončkov in trobentic. Bela in rumena, z belo ob obrazu, če vam rumena ne pristoji. In to je vsa umetnost. Lahko pa rumeno »pobarvale« še z dodatki v drugih barvah, obrobami, ali manj upadljivo barvita oblačila le nadgradite z rumenim odtenkov forzicije v obliki modnega dodatka - ogrlice, čevljev, torbice ... TEDENSKA ASTROLOŠKA ^ NAPOVED Petek. 14. marec: Veliko astralnih dogodkov bo naredilo dan zanimiv in pester. Dopoldne nastopi prvi lunin krajec v CWojčlďh, skušajte se prilagajati okoliščinam. Luna zvečer vstopi v Raka, torej v svo} domicil. Zaradi tega bo njeno delovanje in vpliv na nas še intenzivnejši, Merkur lik pred polnočjo vstopa v Ribi in se tako pridružuj e Soncu in Veneri v tem znamenju. Res Je, da bo zelo povečeval intuicijo, kar je odlično, a prinaša tudi razpršenost misli. Dobro je, da se tega zavedate, saj ste lahko v najslabšem primeru zelo iracionalni, celo lahkoverni. Sobota, 15. marec: Prisotni so vplivi planetov, ki si precej nasprotujejo, zato se po-irudite usklajevati različnost energij, ki jim boste izpostavljeni. Zaradi trigona Lune z Venero boste zelo čustveni, kar boste pripravljeni tudi izraziti, zaradi konjukcije Lune z Marsom pa tudi preobčutljivi, vaše reakcije so lahko prehitre. Še posebej so izpostavljeni odnosi z ženskim spolom. Sekstil Merkurja s Plutonom bo spodbujal željo» da analizirate situacije kompleksno, a do pravih rešitev ta dan gotovo ne boste prišii. Opozicija Venere s Saturnom prinaša dvome, lahko celo pesimizem glede vrednosQ čustev, ki ste jih deležni. Nedelja, 16. marec: Noč je lahko nemirna, zato skušajte nakopičene energije sprostili z večjo řizdčno aktivnostjo. Čudovit položaj Venere in Marsa, ki sta v trigo-nu, prinaša lepo energijo, zaradi katere lahko nadgradite svoja razmerja. Odličen je tudi večerni trigon Sonca in Lune. ki prinaša občutja usklajenosti moške in ženske energije, jinga in janga, čustev in razuma. Ponedeljek, 17. marec: Luna že ponoči vstopa v Leva in prinaša potrebo po uveljavitvi. Če ne bo šlo vse gladko, ne obupujte. Zaradi opozicije Merkurja z retrogradnim Saturnom je lahko ob začetku delovnega tedna koncentracija za delo motena, morda boste težje našli prave besede v pravem trenutku. Ne dvomite o sebi in sposobnostih, saj gre le za nekajurni vpliv. Težave so možne tudi na nivoju elektronskih komunikacij aH v prometu. Torek, 18. marec: Ta dan vas spremlja popolnoma drugačna, ustvarjalna, kreativna energija. Z lahkoto boste nadoknadili zamujeno, saj boste zaradi trigona Merkuija z Marsom lahko odlično delovali brez predhodnega temeljitega razmisleka. Energija in intelekt sta v odličnem razmerju, zalo ste lahko zelo učinkovill. Izkoristite dan za konkretne aktivnosti, saj večer temu ne bo najbolj naklonjen. 2^adi opozicije Lune z Neptunom boste zelo ob-čutljivi, nihanje v razpoloženju pa skušajte kontrolirati. Sreda, 19. marec: Luna vstopa v Devico in prinaša ta dan, ko je v ugodnih položajih z nekaterimi planeti, potrebo po vzpostavitvi reda in usmerjenost na materialno plat življenja. Dan je ugoden za urejanje različnih zadev, zaradi aspekta Marsa tudi za zahtevnejše fizično delo. Preživite Čim veČ časa v stiku z naravo, kar bo čudovito obnovilo vaše zaloge energije. Opozicija Lune z Merkurjem zvečer prinaša nekaj več nervoze. Ne rešujte ničesar s pogovorom, čas za to nikakor ni primeren. Čeirtok, 20. marec: Malo pred 7. uro vstopi Sonce v prvo znamenje zodiaka, v Ovna, in uradne nastopi pomlad, istočasno tudi začetek astrološkega leta, ki mu vlada Jupiter. Trigon Lune z Jupitrom prinaša zvečer zelo blago energijo, vendar bo nekoliko kasneje aspekt opozicije Lune z Uranom povzročil veliko živčne napetosti. Notranji nemir skušajte pregnali na kar najbolj konstruktiven način, z aktivnostmi, ki vas sproščajo. To je Še toliko bolj pomembno, saj je lahko dan pred polno Luno na splošno zelo problematičen. Astrologinji GORDANA in DOLORES ASTROLOGINJA GORDANA gsm 041404 935 090142443 napovedi, bioterapije, regresije astrdogin]d.gordar^a@siol .net www.gordana.si ASTROLOGINJA DOLORES 09Q 43 61 0901428 27 gsm: 041 519265 napovedi, primeijdfna analiza astrok)gin]d@đolores.si www.dolores.a Or^TiKAi J^uIoJjir PE CEUE, Sranetova ulica13, tel.: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek OKULiSTiČNi PREGLEDI Podjelja 20 proizvodnjo In trgovino 2 opričnlm^ pripomocM, d.0.0. OPTIKA 3301 PEfR0VĆE,Ldvec3a Tdlefor»: 03/428 55 SO. fox: 03/425 55 83 Ford kuga V znamenju zelenega ženevski avtomobilski salon. ki smo ga zadnje tedne pogosto napovedovali» bo konec tedna zaprl vrata. Takrat bo iasno> aii je bilo obiskovalcev toliko, kot so napovedovali (700 tisoč ljudi), vsekakor pa bodo lahko re-kii»dafebilletošnji 78. mednarodni salon v znamenju alternativnih peronov. Tega res ni bilo mogoče prezreti, kajti večina tovarn je predstavila vozilo oa tak ali drugačen okolju prijazen pogon. »Zeleni« avtomobili so »a&a prihodnost in nanje avtomobilske tovarne resno računajo. Hkrati ni manjkalo številnih novosti, ki bodo letos ali v začetku leta 2009 pripeljale na trge. Nemški Volkswagen je dobro izkoristi] priložnost, saj je ime) veliko pokazali. Tako je bil prvič javno na ogled kupe scirocco; vozilo s tem imenom je imela tovarna v programu že v 70. letih prejšnjega stoletja, zdaj ponujajo novo varianto. Kupe je dolg 426 cm> poganjali ga bodo le turbo bencinski in dizelski motorji, pri čemer naj bi imel najmočnejši 200 KM. Vsekakor avto, ki se mu verjetno napoveduje lep tržni sprejem. Dni^ novost je bil passat CC. Moti se. kdor misli, da gre za kupe / kabriolet (avto z zložljiva kovinsko streho). To je limuzin-$ki kupe. ki bo zapolnil praznino med limuzino in karavanom. Na ceste se pripelje čez nekaj mesecev, paleta motorjev bo prav tako pestra kot pri obeh dmgih karoserijskih variantah. Tudi VW bo kmalu imel v svojem programu vrsto avtomobilov z ekoloSko bolj primernimi pogoni oziroma manjšimi izpusti C02. Tako so v mesto ob jezeru pripeljali tudi golfa TDl s hibridnim pogonom, ki pa je ta hip Še v razvojni fazi. Audi, ki spada v koncem VW, je pokazala avant izvedbo audija A4, pri Seat u pa so ponujali na ogled prihodnjo ibizo, ki je sedaj nosila ime bocanegra. Na oko vsekakor zelo vSečen avtomobil, vprašanje pa je, ali bo lak tudi v serijski izvedbi- Češka Škoda je končno pokazala novo varianto svojega r^jvečjega avtomobila superb. Posebnost 483 cm dolgega avtomobila je med dni^m odpiranje prtljažnika. saj je lahko supeitp enkrat običajna oziroma klasična limuzina, drugič pa kom-bilimuzina. TUdi pri Češki avtomobilski hiši so pokazali okolju bolj prijazno izvedbo z oznako greenline. Italijanski Fiat je menda dobrega poslovnega zdravja, saj naj bi šel (med drugim) njihov fial 500 izjemno dobro v promet, Vtovami na Poljskem, kjer nastaja, menda ne zmorejo zadostiti povpraševanju, zato so povečab obseg izdelave. Ob tem je Fiat oziroma Abarlh v Ženevo pripeljal dirkalno izvedenko Sata SCO z oznako abarth 500. Mali &at oziroma abarth poganja 1,4-litr-ski bencinski motor, ki zmo-99 kW/135 pri 5.500 vrtljajih v minuti. Druga, nedvomno veliko pomembnejša novost, je prišla iz Lancie. Ta častitljiva avtomobilska hiša je v Ženevo pripeljala novo delto. Gre za pervratno kombili-muzino, ki je nastala na osnovi fiata bravo, dolga je 450 cm. Vsaj na začetku bosta za pogon skrbela i,4-litrski bencinski in 1,6-litrski turbodizelski motor. Cene še niso znane. Alfa Romeo se ni pojavila z novo in najmanjšo alio (morda jo bodo imenovali junior), pač paspidersko izvedenko že znane alfe 8C. Lani predstavljeni kupe je Šel odlično v promet, kar ni čudno, saj so naredili le 500 vozil. Tako naj bi bilo tudi s spidetjem, ki ga poganja 4,7-litrski motor s 450 KM. Nedvomno eden najlepših avtomobilov letošnje predstave v Švid. Japonske avtomobilske hiše seveda niso bile zapostavljene. Videli je bilo končno varianto male toyote IQ, ki se na tr^e pripelje prihodnje leto in naj bi v Evropi našel nekako 100 tisoč kupcev. Avtomobil je dolg manj kot tri metre, ima sedežno postavitev 3+1, računajo, da bo v najcenejši varianti na voljo za 13 tisoč evrov. Think city je majhen, pravzaprav mestni avtomobilček norveškega izdelovalca, ki gre na elektriko. Glede na to, da naslaja na Norveškem, je cena dvosedežnika zelo zasoljena, kar 25 tisoč evrov. Najvišja hitrost je nekako 100 km/h, z enim polnjenjem baterij zmore približno 200 km poti. Honda se je postavljala z osmo generacijo accorda tako v limuzinski kot tourer (karavan) izvedbi; posebej so potj-darjali pomen {za Evropo) 2,2-litrskega dizelskega motorja. Zanimivo vsekakor je, da naj bi po trditvah tovarne vsi motorji vaccordu ustrezali okolj-skim predpisom euro 5, ki začenjajo veljali leta 2010. Pri Kii veliko pričakujejo od soula, ki je bil na voljo oziroma ogled šele v študijski varianti. Gre za nekakšnega mešanca med enoprostorceminšpottnim terencem; na pogled je še najbolj podoben recimo peugeo-tu partnerju ali citroenu berlin^ in podobnim vozilom. Razstavili so tri izvedenke, ni Še Čisto jasno, kdaj se soul tudi v resnici pojavi na cestah. Je pa Kia ponudila t^ài znane ga ceeda z Í,6-litr8ldm motorjem, ki po trditvah tovarne spušča vzrak zgolj 104 g/km. Ford je pokazal končno verzijo nove âeste tako v tri- kot petvratni izvedenki. Na cestah jo bomo videli šelevprvih mesecih prihodnjega leta. Zdi se, da je avto obsojen na uspeh, kar morda velja tudi za serij- OddajH m| koraa^nron oti odsIuiéB avto in izk&risHt* boHi pri nakopu rebl|M»^ •II novega v»2tl« 100 - 200 EUR do 15. 2008. Avloodpad ]f\ ibimi m\v vozil âvfo iliorloM<, Ggji 42 677-707,4264)8^6. sko oziroma končno verzijo kompaktnega špormega terenca kuga. Ta bo na voljo poleti. Pri Renaultu je bilo videli kar nekaj novosti. Tako so pripeljali novega megana v kon-ceptni izvedbi. Čeprav naj bi bil kot poysem resen avtomobil na voljo že proti koncu leta. Koleos je kompaktni športni terenec. ki je delo domačih oblikovalcev, tehnika je Nis-sanova, naslaja pa v Južni Koreji. Pei^eoi si je omislil Se karavansko oziroma kombi-jevsko izvedenko znanega modela 308 zoznako SW. Dolg je dobrih 450 centimetrov, ob položenih zadnjih sedežih je na voljo 674-litrski prtljažnik. Nedvomno pa je precej pozornosti zbujal rolls royce phantom v kupejevski varianti. Avto je spoštljivih dimenzij in pojave, za pogon skrbi 6,7-litr-ski bencinski 12-valjnik s 453 KM. Vsekakor so pri RR povedali, da je bilo leto 2007 zanje najuspešnejše doslej, saj so naredili ločno 1.010 vozil. Toyota IQ Škoda su pad) Renault koleos za mirne noči in brezskrbne dni ccUiňto zAi/tirot/nJijt^ unJe^A. dom^ ka eKÚ sahu/poUcl zavarovanje stanovanja in opreme nezgodno zavarovanje družine - povrnitev stroškov za najem nadomestnega stanovanja - asistenční klic Adriatic, hitra pomoč za popravilo škode v sta novanjul -zavarovanje računalnika» glasbil, hišnega ljubljenčka AdriaticSiovenica iřwW* »v»* <4 • C> »tt* AdriaticSiovenica podarja VREDNOSTNI BON v vlěíni 3x10 EUR za nakup v trgovinah TUŠ Bon prejiTiete ob sklenitvi novega zavarovanja in predložitvi tega bona na poslovni enoti Celje • 10 EUR ob sklenitvi novega zavarovanja avtcmobiîske odgovornosti, • 10 EUR ob sklenitvi novega kasko zavarovanja« • 10 EUR ob sklenitvi novega požarnega ali Superstan zavarovanja Bon je vnovćljiv do 31.12.2008, Več informacij: AS CELJE, Lava 7, lel.: 03 425 35 00. — Št. 21-14. marec 2008 - novi tednik MALI OGLASI - INFORMACIJE 27 ûowDtednîk NaročnAd Noveoa tednika boste lâhto naročnBke ugodnosti • 4 mcHe ogipse v Npvem tedrUku do 10 besed In čestitko ra Radiu Celje • izkoristili izk{iučr>o s svoio naroćTtito kartico» naroCnISko pokDžnico oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika. NelzkopMteiie ugotf nostl m ne prenesefo v nmlednje leto! VIKEND ofi hna. v okolia Celja, do 25 km. kupítn,9oravínQdo100.000fUiÍ.T$le-fon04) 397-2)). 1t87 mm mTrrr VOZILA PRODAM SUZUKI swift sedon 4*4, reg., r vso opremo men usnja tn klime, lehilk 1994, pro-dûm.TdlefonD31596-671. n98 FlATtipo 1,6 le, letnik 1994. prodam oil menjom zo dno o!i novejši koramboli* roňovto.Weforiflai 596-722. 1222 ft tnegone 1,6 oido, Mnik 1998, v» opremo, prevoženih 133.000 km, zelo lepo ohronjen, kot nov, prodom zo 3.350 EUR.Tele{on031 623-m âi38 FUTbovo 1,4, letnik 1997, Sprotni, bordo rde<, prevoženih 36.000 km, ugodno prodom.Teleton031690^63. i284 MOTORNAkoleso Tomos I5sl (S), ovtomaNk A3Í in Tomos Fîekwi prodom Telefon 041 710-193- t3» ŠKODO hivortt, Jemik 1994, ohronjeno, poK dom.ielefon03] 456-356. 3320 KUPIM OSQNI ovto oli koflibi vozilo, od (elniko 1994 do 2005, kotere koli znamke, kupim.T6leionQ51 656-202. 1074 DS^SNO vozilo, od lemiko 1997 noprej, v kakrýiem koli slonju, nujno kufMii. Tele-fon041 361-304. tiae OSIBNO vozilo, leinfko 1997 noprej, od lastnike, lohVo v okvari, kupi m. Telefon (Ml 275^07. 1272 PROPAM TROSILNIK hlevsko gnoja Sip Orion 25, dobro ohronjen, prodam. Telefon 041 655-528. êiiô PUHAUilK Tflffun prodom. T^fon 040 860-934. tie? NAKIADAUO Pionir 17, puholnik Toifun, obrocolnik Favoril 220, trosilnik Ferti, Sdjolnko Imr 634-22, bmno, škropilnico MG 200-198, krožni ko^inik, britev 135, ugodno prodam. Cena po dogovoru. TeMoo031 812-663. 1271 HIDRAVLIČNI cilinder za somonoklodalb in cisterno Cfeino prodom.Telefon 041 999-906. èm PRODAM CEDE, okoko. Somosiojno, urejene, vseljriv htso, Čudovita lokocija, sončno lega tn lepo razgledno toćVa, prodam, (eno po dogovoru.Tele{on041 20(^57. 1294 NEPR€MIČMNE ■•«I" TEL Û3 9«6>-006 041 36^63 8 WWW. p9p-ndprémrcnin».com Hišo, Lesiino, 180 m^ porcelc 1.200 odlično lokacijo, obnovljeno, centralno kurjovo, telefon, prodom zo 78.000 EUR.TelefQn (01) 7238-181. p EWDR^MSKO storejšo hiMznekaj zemrie, v noselju Drago, prodorno. Informacije potelefonuOSl 660^82. isoi PARCELI v Suko^^u m Voducoh prodom. Telefon (03) 541-0867. 1303 [^Bu □□[PEQG3D Untiartov« 22. Celja ínfo^bjrzaffMrafnicňift.cflm 03 4924222 vsak dan od 8.30 do 13.D0 •odkup vase neprsmicnine * cenitve nejireiničnin •vpisi v lemljiško knjigo •sestava kvpoprodajnili pogodb in urejanje potrebne dokumentacije ProfiMtt MprenUciifiiaml naj bo var«n, tato taupajt« nam. Telefon 041 0Ot 555 ŒUE, lahovno. Prodomo gradbeno počelo, 1.D00 m\ po ceni 80 EUI^m^ Telefon 041 708-198. Svetovonje, Ivan Andrej Krbovoc, 1 p., Gorica pn Smortnem 57 c, Celje; hftp://svelovanje.gojbo. net. n ROGAŠKA ^rino. flolanska vas. Prodorno grodbsno parcelo, 965 m' zurejenim pristopom, komunalno InfnKlrtilctura v blizini, osfohna cesto 20 m od porteie, no pofceli («eni grodbeni objek), zo 35.080 EUR. Telefon 041 70B-198.Sve-lovonje, Ivon Andrej Krbovoc, s. p., Gorica priSmortnem 57 c, Celje; http// svelovonje.gojbo.nsi, n JUI^KLOŠTER, 8himi Dol. Prodamo kmeSco hHo, 118 m^^zgospodor^mlposlopli (4]s^in67 m^)lsr 58.859 m^kmetij-skih zemljišč, zgrojeno 19)0, pfenovlje-fío 1980, elektriko, vodo, tel^n, asfaltni dostop, zo 75.0DD EUR. Telefon 041 708-198. Svetovonje, Ivan Andrej Krbovoc, s. p.. Gorko pri Šmorinem 57 C^; http;//svelovonje.gaiba.net. n CELJE, OBRTNA CONA. GRADBENO PARCELO, 1.350 m^ 2d gradnjo poslovno stanovanjskega objekta. 13>(11 m> PRODAM, cena 150 EUR/m^ Parcela ima 600 m^ utrjenega parkirnega prostora, kanalizacijo in asfaltirani dostop. Telefon 031 656-927. KOZf E, PilšUnj. Prodorno stonovonjsko blú z gospodarskim obj^om in drvomiio, lelo grodnle 1920, odoplirona 1995. približno 110 m^ starcovo njskih površin 1 hektor kmelijskego zemljiico, zo 68.880 EUR. T^ion 0417DB-19e.Sve-lovonje, Ivan Andrej Krbovoc, s. p.. Gorica pri Sortnem 57 c, Celje; bttp;// svetovanje.gojbo.net. n PONItCVA pri Grobelnem. Prodamo gospo-donko bivalni objekt, I. gradbeno fozo, približno 3.000 m' zemlfMo.zo 37.800 EUIi.Teiefon 841 708-198. Svek^vonje, fvon Andrej Krbovoc, s. p.. Gorko pri Smo rinem 57 c, Celje; hnpy/svetovo-).net. n KUPIM VIKEND oK brvnoriio, do 3D km iz Cdjo oz. samo parceio.ku^m. Telefon 04] S47-727. 1074 MAKJ^ hišo, v sirsi okolici C^o, z malo zemlje, kupim. Resne ponudbe po telefonu 841922-432. ^256 ODDAM 160 m^ poslovnih prostorov, v CeTiu, pritličje, oddomo. Telefon D4Î 347-714. i234 mmm PRODAM EN0S08N0 sfanovonje v Žoku prodom. Gotovina. Telefon 041 564-251, 040 171-086,71(W290,zvečer. Ž32 OPREMLJENO stonovonje, 45 m', vseljivo v zoceTku mojo, prodomo. Telefotr 04! 906-283. 1177 QLJL Gotvnjepo, 30 m^, obrwvlfeno, takoj vseljivo, prodom. Telefon 041 604^31. 1217 CEUE. Novo vos. Prodamo dvoinpolsobno stonovanje, 57 m', v prilliqu. Imo bol-koninklet.Telefon041 931417. mr CHJE, center. Prodomostonovonj^ bivalne prostore, z bolkonom in kletjo, v sHrislonovonjski biii, pciliicje približno 60 m' bivolnib površin, gorožo v his^ 13 m^, pripodojoce ziinonje funkcionalno zemljišče, s skupnimi prosloriv monsor-di in na stopnišču, zgrajeno 1965, prenovljeno, zo 95.800 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivon Andrej Krbovoc, s. p., Gorico pri Šmorinem 57 c, Celje; http://svetovonie.gojbo.ner. n lin: âHU sseiimetske w**gi I e e Ln7,f.p. ItHS mtikt 031342118 in 360 072 mmziimm\ttmm\ fMKUP. raOD AJA. NAJEM. CENrm CEUE - Lava, Gorilka ulica, garsonjera velikosti 3C 3/tO rradstr., cena 43.000 EUR, proiiamo. CELJE ' Ljubljanska ee$tt, poslovni prostor velikosti 33 m^ l.nadstr., individualno ogrevanje-plin, pcim^ ren kot pisarna in sedež firme, cena 25. DO O EUR. prodamo. LAŠKO • center, 3-sobno stanova-nje velikosti cca. 60 m', v pritličju seststanovanjskegd bloka z balkonom, novimi okni in etažnim indiv^ dualnim ogrevanjem, cena cca. 90.000 EUR, prodamo. Sb predaja» iU kapujste n«piemi£nioe. vam urvifiTTiD vse poitebno la varen in «akonil laroBos laslninsh» pravica. CEUE Prodorno novo, ^em^nogatwje-ro, $ posebnimi bćenimi sklodik'no poslovnimi prostori v prftllQu individuolne slonovonjske bise (16 m') in bivalnimi prostorTv2. nadstropju (22 m^), prenov» Ijeno 2006, zo 38.000 EUR Je^fon 041 708-198. Svelovonje, Ivan Andrej Krbovoc, 1 p., Gorico pri Snurinem 57 c, Celje; hRp.//svetovan{e.gQibo.net. n SVFT RE o.o. En«ta Celje (j«lb «Ut 1000 Cili« f«.« 07/490 77 >} NEPREHIĆNINS tttAl eSTATC CftUil: <(lÍ(('ÓVfTMi((»IKMfCNÍN(.ftí hnp www.»ve stranke. ODDAM V VOJNIKU oddom enosobno opremljeno slonovonje, v prHlicju hise. Zasebniki in diriniki itTKijo prednost zo svoje delovce (zo približno 4 os^). Telefon 841 473-650,070813^14. i263 ENOPOSTEUf^O »bo, 2 lastnim vhodom, oddom Telefon 041 650-737. 1309 v najem oddamo pisarno (1985) v HazvojAem cer^tru. 23 m' za 2S0 najemnine mM^čno, ftroiki Uflodnoi Irrfofmadie na vww.tgpî.si. lî^swrrrrr^! » W' w^^wyn Lftpgd o o. miea XIV. DivtBI» H. 3000 Cattf PRODAM PEĆ Buderus, zo cenhulno gretje, prodom. Telefon 84) 53(^85. i242 POHIŠTVO zo dnevno sobo in jedilnico tef vhodno stekleno vroto plodom. Telefon (03)4921-470. i24d HUU)IUI1K Beko, kombinican, star 2 leli, prodom. Telefon 031 269497. i2S3 NOVO hladilno zomrzovalno omaro Ueb-berr prodam lo p<^ovično ceno. Telefon 04) 887-459. i2di KUHIMJO, ded^ik, 4"prHi, televizor; hki^ nik, hkdiinikzzomrzovolnikom, hlodih no omaro, nopo Inox, korito, kolno sedežno, prolni siroj, prodom. Telefon 048869-481. Ban PRODAM DRVA, mesono, kratko zagona ter do^o v hlodih, z dostavo, prodam. Tdefon 048 211-346. n SUHA bukovo drm, več klotter, prodom. Telefon051 381-260. ši2i VRAIHA krilo, 250'S00 cm, ^iri, iz pločevine, primemo so zo delavnico oli koj podobnego, prodam. Telefon 031 840-078. ái29 VINOGRADNIŠKE stebre, rabljene, 78 kosov, ugodno prodom. Telefon 841 482-284. 98 m^ belonske kritine in žlebove Cinkotit prode m. Telefon 041 425-500. t268 SUHA bukova drva drvo. Telefon 041 832-552. 1278 BÍLKOVA metrsko drvo prodam. Telefon 051 822-360,5821-627. 1286 »FOSNE«, češnjo, bmst- 5 on, lipo- 3 cm, ugodno prodom. Telefon 041 753-324. 1314 ODDAM GitADBENI ki zo drva oddamo. Tigrad vn, d. 0.0., Celjska cesto 13, Vojnik, telefon 851 389-959,od7.do16.ure, i3i6 AKUSTIKA PRODAM DIATONIĆNI harmoniki C f, 8 in 8e, Es, As, prodam. Telefon (03) 5794-311, 041 753-256. 1237 ŽIVALI PRODAM VECprosfcn, 30 do 120 kg, možen zakol oli dostovo, prodom. Telefon 041 263^27. Ô17 PfUSIČE, od 30 do 160 kg, ceno od 1,45 EUR do 1,95 EUR/k^ zelo ugodno prodomo. Možne svinjske polome, odšĆeni odojki in dostava na dom. Telefon 051 214-174. I052âii0 K/U(OVOSTNč pfošiče, težke od 30 do 120 kg, možno tudi dostava, prodam. Tefe-fon041 455-732. âne NESNIŒ, gmboste, cme, rjove, nokup dese-tih-petelinbrezplocno, in bete pitance, prodojomo. Winter, Lopoto 55, Celja, lelefon (03) 5472'07l),041 763-888. 1159 8IKCA, im belega in belgijsko plovego, prodan. Telefon 041S98445. i203 PUJSKE, težke 30 kg, prodom. Telefon 841 265-215. 2REBIC0, malo vi^o kot poni, sivo rjove borve, storo 11 mesecev, primemo zo otrake^ prodam. Cemi po dogovoru. Telefon 5770^85,041892-377. iaí7 ŽREBIČKO, stofo 10 mesecev, posmo shi, prodom.Telefon (03)749-28D6.ši3O POTREBUJETE DENAR IZPLAČILO TAKOJI 03/490 03 36 Žnider's Celje, Gosposka ul. 7 NUMERO UNO D010UTU«EZtfCSUHE, TUdI Zâ MIOCEN (jU in UPOKOJnCE 00 50 % obremenitve, store obveziiosti niso oviro. Krediti no osnovi vozilo in leasing i. Možnost odploHlo no položnice. Pridemo ludi na dom. NUMERO UNO «ob«rt KukovM ft p , tel.: 02/252-48-26, 041/750-560 BIKCA simenfolco, težkego 200 kg, pro-dom.Te!efQn031 464-629. i265 PRA^lâ ekološko rejo, od 108 do 125 kg, prodam, ceno 1,35 EUR/^g. Telefon 5414-151. 1269 PIU^ICA, težkega pribliiino 158 kg, zogo-fovljeno domoćo kubono brano, ceno 1,48 EUR, prodom. Zn nodofjnjo rejo prodorno tudi pet prašičev, približno 80 kg. Mn 5794-285. 1273 BIKCA »mentolca, starega 3 mesece, pro-dom.Telefon831 772-039. i?7d MLADO kravo, v 8. me$ecu br^osti, pntdom oli menjom za bika oil míodo jolovo krovo. Telefon 5413^19,041 357-024. 12S1 TEUĆKO simeniolko, 115 kg, prodam. Telefon 5797-227, Uko. 1282 KOBILO z žrebetom, stunn 10 dni, prodom. Teiefon(a3j57m82. L121 VEĆ bikcev in t^iS;, simentolcev, prodam. Telefon 041 906-913. 1309 BIKA, posmo sim/clio, 558 kg, v 13. mesecu, za pleme ali rejo, prodom. Telefon (03)5799a vas 85. Pr^oM 03/57 26 319. 031 S05 49S. 031 836 376 ŽENfTNAposredovoinito Zvestoba, IMijo Potočnik, s. p., Ob vrtovih 5,3000 Celje, telefon D3T 3344)65,040452-332,^ pnzodevo, do bi vom no kakovosten nonn poiskolo osebo zo resno zvezo. Poklićite in se prepricojte. Zo ženske brezplomo posredovonjo. ito6 RAD bi spoznol žensko do 66 let. Sem vdovec, S^, nekadilec, siluiron. Pisne ponudbe pošljite no Novi tednik pod šifro OSAMUEN. 1257 IŠČEM defo: pomo< v gospodinjsWu ali v kuhinji PokÍKite 040 550454. 793 794 te si urejen, komuniiotiven in si ielii deteti vtel. studiu ali komertiali. poi^alje ii£a 6 osab. 2ů krajSi ali daljSi delovni čds. Vse inf. od pon. iJo pet od S.OO do 14.00 ne telefon 03/42&«140. Jeko-med.o.o., Mariborske c. 44.300D Celje. mm FRIZERKO z izkusnjomi isćemo. FS Piko, Ivonko Lednik, 1 p., Rimsko cesto 70, Sempeler,telefon041892742. Ž37 laKrenl fantje l$(ejo preprosta, zv^ ala đaklata. Mnogo jili je. zato pun-câ, pozabrte na razočaranja ter^h Drez stroškov SDOZAâJte. Tel.: 03/57 26 319, gsm: 031/836 378. UB^ IMnft. Ootov VH es, NMi POSREDOVALNICAKupid za resne zveze in pnjotetislva po celi Sloveniji. Ano Pintsf, s. p., Ardinsko cesto 1, Vojnik, telefon 041 7624)44. 937 ZAPOSLIMO prodajalko ali prodajalca v trgovini z živili v Braslovčah. Tel.: 041-612-062 PAUER, d.0.0.. Braslovce 26 3314 Braslovče HITRO NAROČITE mmm Dvakrat na teden, ob torkih in petkiii, zanimivo branje o življenju in delu na obmodju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava oa dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,50 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačiiu za eno leto^ $55% pri piačiiu za pot leta^ 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki bresplacno prejemajo se vse posebne iidaje Novega tednilia. Narocnilû imajo tudi pravico do stirili breiplačniii maliii oglasov« do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodniit nakupov. ËMA ÁiT^ TV-OKNO! ^^ Viafc ^etrt 41 Iwwià îfriei tetevtójítoga sporedi e zaeew Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ime inprimek M Datum rojstva: Ulica: NepreUi&no naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podpis: NT&RC d.o.o. bo podaike uporabljal samo za potr^ ourotràike slu^ Novega tednika TAKOJ zaposlimo ddovcov krovsWu. Izku^ nje niso potrebne. Telefon 700-1458, 041 274-556. Lesodekor>lon Plohi, s. p.,Loâca56i, Polzelo. 1223 Pod svoje mho vabimo natakarja (tn/}}. Urejen, komunikatívni, prijazni in vesiPi osebi nudimo redno laposlilev v urejenem okolju, slimulsbvno plaêlfo in moř no9l stanovanja. Umste, d.o.o,. Trubačeva ulica 5.3270 Lail(o; Ul. 031 304^21 sli 03 734^33-t6. SUKOf LE^iUaAzoposlim. Mohor, d. o. o^ Šoronovićevo 11, Celje, f^lon 041 64S- 121. n KitOVSTVO Mihoel Jug, s. p., Ukrovec 6A. 3000 Celje zoposll delovca zo delo no strehi, po moznosli z »kušnjom?. Mo^ nost redne zaposlitve. Telefon 041 763-314. 12321233 ZAPOSilMO dekle za strežbo v bfstroju v Šentjurju. Telefon 041 75IM)12. Dodo, d. 0.0., Ljubljonsko 28,3230 ^rrtjur. 13? AVTOSKORJANEC www.avto-âkorjanec.âi Telefon: 034260870 KIA MOTORS Jeep DAIHATSU 8mo zastopnik za več zndml< in trgovec z avtodeli za vse vrste vozil 2APQSUMQ: < Prodajalca avtod»lov • Avtomehanlka-sprejemnika Vabimo samostojne» kredHvne osebe iz tehni čno-kome rcialne stroke z izkušnjami. « študentko z« delo v baru \^oge poslati na naslov ali osebno do zaseót>el ŠKORJANEC. PE Celje. ^/âriborskd 115 wwv/. avto-skorjanec. si kSCEMO natakarico lo zaposlitev oli štu-dentb. Bor F-16, P^eserje 10, Broslovće, telefon041 442-302. Iao ZAPOUIM voznika C kotegonle zo prevoz blago po Sloveniji. Telefon 041 62B-766,041 419-399.BarlHrQZolobr,s. p.,8abno21,Cer|e. 1293 ISCEiï primemo nów oil honorarno zopo-slilev? Ponujomo vam priložnost, da z odličnim prodojnim progromom losinih blogovnih znomk skupno obiiku'|emo voso in našo poštovno pot. Infonrocije po telefonu |Q4) 204-3D76. Botdrijan, d. 0.0., UL MifkoVodnovo 19, 4000 Knsnj. n prodaj alga-ko zaposum Za deio v športni trgovini v City centru v Celju Nudimo vgm: • zanimivo delo « možnost r^apreciovanja • samostojnost in ocigovornost «plačilo vezano na uspešnost Pričakujemo: • trgovstco izobrazbo • marîjivost in pozitivno naravnanost • sledenje skupnim ciljem podjetja «pripravljenost na dodatno izobraževanje Če se vdite v zgoraj opisanih lastnostih, nam pišite na naslov: Tomas sport2 d.o.o. Cesta na Brdo 109. Ljubljana, ali pošljite e-mail na naslov: naman.ts^amisjiet Na bencin^em servisu OMV« Dečkova 39 v Celju, razpisujemo prosto delovno mesto PRODAJALEC In NATAKARICA. Pogoj so izkušnje v trgovini sli gostinstvu, komunilcativnost. pripravljenost za deto v trgovini in strežba v dveti izmenet). ZizbFanifl^i kandidati bo sklenjeno delovno razmerje za dolo^n čas.zmobiost-jo zaposiftve za nadolačen cas, s polnim delovnim časom in z dvomesečnim poskusnim detom fn stimulativnim plačilom. Kâr^dideti rtaj pisne prijeve z opisom dosedanjih izkušenj in s potrdili o izpolnjevanju pogojev (s svojo telefonsko številko! pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: OtMV CeljeAaro. Dečkove 39.3000 Celje. O izbom bomo kandidate otivestili v 30 dneh po konćani objavi. Inf.: 041-^&1-747. ISŒMÛ kljuûvnicarjo oil priučenega varilca [moznos) priuôtve). Dober delavec -dobra ploro. Telebi 031 267-622. XCAN, Anion (erK^t s. p.. Petrovce 17a, 3301 Petrovce. 1310 IZDELUJEMO projekte stanovanjskih hiš, gospodorskih in poslovnih objektov în podobno.Telefon(l}3)6104-{B2,031 393-56D. AfiSf^ojebironje, Anton Strniša, s. p., Gobrovec 1 o, 3241 Podplat. Na podlagi 23. člena Statuta SKLICUJEM občni zbor avto-moto društva iuunder celje V SREDO, 26. marca 2008, ob17.uri, v pn:)storih AMD Šlander Celje, Ljubljanska cesta 38. Vljudno vabljeni! Predsednik AMD Šlander Cetje Jože Zimšek IZVAJAMO posek, spravilo in odkup lesa. Telefon 040 211-346. Simo les, Mojdo Bevc, s. p, Zogo^ell, Lesićno. n iZPOSOJA strojevza raznovrstna deh obrtf, gradbeništva, vrtnarstvo in raznih vzdrževalnih del omogoča izposojevalnico sfrojev in nopmv SAMvCe^lHudi-njo), UL bratov Dobrotin^ov 13, t^on 041 629-644,5414-311 n GRADBENA delo, zidanje, ometavon'ie, odoptocije. Telefon 040 368-187. lu-kos4AN, d. 0.0., Monborsko C^e. ia7 NUDIM pomoč storejšim osebam no njihovem domu. Telefon 631 566-577 Polono Solesin, Andraž 96 b, Polzela. i30d POUGAMO vse vrste parketov, lamin atov, plirto, pvc podov, keramiko ter ostole Talnih, stenskih in stropnih oblog. Telefon 041 377-620. Stefan Solomon, s. p., GomilskoOO a, 3303 Gomibko. yyx KAKOVOSTNO in po ugodnih cenah izdelujemo demit fasade. M3grad, d. 0. 0., Gosposv^3,(e)je,:eleh»i041 771-104. 1317 Zaracjf povečanega obsega del v proizvocjnji vabimo k sodelovanju: - ključavničarja ^ - delavca/delavko za delo v proizvodnji Nudimo: - enoizmensko delo - dobro plačilo - možnc^zapo^rtvezanedoločenčas Prijave s pritoženim življenjepisom poèijite v roku 6 dni na naslov: EU RDI NOX • Žagar Bogomir, s.p. Tovarniška 7,3312 Prebold M$ KOMUNIKACIJA dLo-o^ Kosovelova 16.3000 C^lje Razpisujemo prosto delovno mesto: SKLADISČNIK KOMISIONAR Pogoji: - 4. ali 5. stopnja izobrazbe trgovske smeri - starost do 35 \ei ' vozniéKr izpit B'kategorije - zaželen izpit za vjlfčarista - nekaznovanost Delovno raztnerje bomo sklenili za določen čas s ooskusno dobo 3 mesece. Pisne ponudbe pošljite v roku 8 dni od objave oglasa na gornji naslov. u GOZDARSKI vrm iïtehonsko ali eUaro hidrovlKno uprovijonje od3SkNdo80kN(od3,5tdo8t] »HIDUVU^KrCiriLNIKI poQOfl preko elektromotorjo olf troktroja od6tdo 20t MOŽEN NiUlMaPIlNlKOV OSTAU GOZDARSKA OPRiMA kofdonske gredi, doljinski uprovlicdri, fknevivi. www.uniforest.(om info@iiniforest.si UNIFOREST d.o.o.. Dobrna vos I4a, 3301 Petrovce, Tel.: 03/ 7131410 WWW. .com it •• INFORMACIJE V SPOMIN MILANU ŽIBRETU iz Štor (18.8.1931-16.3.2007) Leto mineva, spomini ostajajo... Pogrešamo ga! HvaJa vsem. ki se ga spominjate. Vsi njegovi Pomlad bo na woj vrt prišla in sedla bo na cvetna tla, Čakala bo. da prideš ti in jokala, ker tebe ni. V SPOMIN Danes mineva leto žaiosti in spomina, kâr nas je zapuscib draga mama, oma. taščs in sestra JOŽEFA PUSNIK iz Spodnje Resice 44 pri l^kem Hvala vsem, ki se je spominjale, prižigale svečke in postojite ob njenem ^obu. Žalujoči vsi njeni L1?3 RCMSTVA Celje V celjski porodnišnici so rodile: 5. 3.: Alenka KRUMPAK iz Ceija - deklico, Bina PEČOV-NIK s Polzele • dečka, Suzana VLADIMIR iz Loč • dečka. 6. 3.: Marjeta VOLMUT iz Prebolda • dečka, Brigita PLA-NINŠEK iz Uškega - dečka. Jasmina ŠTANCER s Ponikve • dečka, Renata FILIPAN-ČIČ iz Velenja - deklico, Patricija ČAKS Iz Šentjurja • deklico, Martina LEUŠTEK iz Celja - deklico, Janja JEVNI-ŠEK SATLER iz Žalca - dečka. 7. 3.: Klavdija TURNŠEK iz Laškega • dečka, Natalija LESKOVAR iz Zreč - dve deklici, Marjeta PLANINŠEK iz Petrovč • dečka, Nataša BRENCE iz Griž - deklico, Menja DERNOVŠEK iz Celja - dečka. 8.3.: Leonida DECANC iz Laškega • dečka. Magda JAN iz Tabora - deklico, Martina TROGAR iz Mozirja • dečka, Natalija KRIŽAR iz Zreč • deklico. Simona AT ELSE K z Ljubnega ob Savinji - dečka, Bojana VREČAR iz Celja - deklico. 9. 3.: Maru TOME iz Celja • dečka, Manina GOSAR z Rečice ob Savinji • dečka. 10. 3.: Uljana ŽAVSKl iz Gorice pri Slivnici - deklico, Tina SLAPNIK iz Motnika • dečka. Jasna PLAHUTA iz Laškega • dečka, Snježana LUKMAN iz Tabora • dečka, Mojca HRASTNIK iz Tabora - dečka. 11.3.: Janja ORAČ izšmar-ja - deklico, Aleksandra STRASER iz Velenja - deklico, Simona CVIKL iz Žalca -deklico, Sabina BEKIČ iz Prebold a - dečka. Klementina PETEK iz Nove Cerkve - deklico. Ksenija GREŠAK KOROŠEC iz Žalca - dečka, Simona DUŠAK iz Žalca • deklico, Lucija CIGLAR iz Celja - deklico, Kristina AUPiČ iz Laškega - deklico, Katja PRAPROTNIK iz Gomilske-ga ' deklico. ^POROKE Celje Poročila sta se: Ermelin HUREMO VIČ iz Velenja in Alma IMŠIROVIČ iz Ljubljane. Dobrna Poročili so se: Marko KVE-DER in Lavra TRAVNŠEK, oba Iz Uboj, Klemen NAGUČ iz Uboj in Petra MARGUČ iz Vojnika, smrh Celje Umrli so: Ivan ŠERGAN iz Zgornje Rečice, 56 let, Marjeta HLEB iz Zaloga pri Šempetru. 83 let, Danica KOBULA iz Vrbja, 72 let, Ivan ČATER iz Zaloga pri Šempetru, 71 let, Branko RIHTER i2 Celja, 61 let, Justina RABIČ iz Celja> 88 let, www.radiocelje.com ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljenega moža. očeta, starega ata, brata, bou^a in strica FRANČIŠKA UŠENA iz Rakovelj 18, Braslovče (29,2,1932-2.3.2008) iskrena hvala vsem sorodnikom in znancem za izražena sožalja ter darovane sveče in cvetje. Zahvala g. Župniku za opravljeno sv. mašo in pogrebni obred, pevcem za odpete pesmi, g. Debelaku za izrečene besede slovesa in pogrebni službi Ropotar. Žalujoči: žena Eri, sin Vojko, snaha Zdenka 1er vnuka Rok in Aljaž Ž39 Kako sta prazna dom. dvorišče, rwSe oko zaman te išče. Ni več cvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. V SPOMIN 18. marca bo minilo 5 let, kar nas je zapustil naš dragi mož, ati, dedi, bral in stric JANEZ OTOREPEC Pet let na Tvojem grobu svečke že gorijo, v žaJosuiih očeh solze se Iskrijo. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in ga ohranjate v lepem spominu. Vsi tvoji 11B8 Ko^ot imaš rod. rúkoline umřele daleč je... ZAHVALA Ob nenadni tn boleči izgubi ljubega moža, očija, brata, zeta in strica BORISA JERNEJCA (28.4.1948-19.2.2008) se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam ustno ali pisno izrazili sožalje ter darovali prelepo cvetje, vence, sveče in za sv. maše. Zahvaljujemo se dr. Andreju Žmavcu in di. Nataliji Koren. Hvala gospodu župniku SreČku Hrenu za lepo opravljen cerkveni obred in govor, pevcem, trobentaču, pogrebni službi Veking in podjetju Jančič, d. o. o, Prav tako hvala vsem sorodnikom, znancem in sosedom, Posebna zahvala velja dobrim in zvestim prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se vsem, ki ste poznali njegovo veliko, nesebično In pošteno srce, ga imeli radi, spoštovali in ga ne boste nikoli pozabili. Vsi njegovi 1207 Mara POGRAJC iz Celja, 87 let, Zofija ŠKOBERNE iz Klanca, 86 let,Terezija KOŠENINA iz Celja, 77 let, Marija ZlMšEK iz Celja, 82 let, Marija PUŠNIK iz Dobrove, 69 let, Marija AŽMAN iz Celja. 80 let. Luka MIHEUN iz Šmarjete, 12 let, Mojca MODERNDORFER iz Celja, 71 let, Martin PANIĆ iz Celja, 77 let, Magda TOPOLOVEC s Teharij, 47 let, Boris JERNEJC iz Celja, 60 let. Kari VERDERBER iz Celja. 90 let, Mira KOŠENINA iz Tmovelj pri Celju, 73 let, Jakob ŽUREl iz Homca, 78 let, Darko KORPNIK iz Celja, 49 let. Matilda ŠVAB iz CreS-kove, 88 let, Ivan MATOŠA iz Brezove, 78 let, Herman KRAJNC iz Celja, 64 let, Janez TERČEK iz Celja. 65 let, Viiiko PERSOUA iz Celja, 82 let. Ivana VIDENŠEK iz Vojnika, 81 let, Marija VESEN-JAK iz Celja. 83 let. Šmarje pri Jeláah Umrli so: Karolina HODEJ iz Brezja pri Dobju. 82 let. Prekmalu ugasnilo je tvoje življenje, ki ga venćalo je trnje in trpljenje. A prostor tvoj v hiŠi prazen zdaj molči. ker Tebe več od nikoder ni. ZAHVALA Ob boleči in prezgodnji smrti mojega moža JOŽEFA SLUGE rudarja v pokoju iz Rimskih Ibplic (13.4.1948-27.2.2008) se zahvaljujem vsem njegovim bivšim stanovskim kameratom in rudarski godbi, pevskemu zboru, govorniku g, Marinšku in domačemu župniku g, Frančišku Horvatu za ganljive besede slovesa in lepo opravljen obred, sodelavcem nefrološkega in dializnega oddelka SB Celje, društvom Valat, Rimljan, RK, upokojencev in invalidov. Posebno zahvalo izrekam vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za številno spremstvo na njegovi zadnji poti ter darovano cvetje, sveče in sv. maše. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žena Marija z Valerijo in Andrejem 129s Ne moremo verjeti, odšel si od nas, a v srcu Še slišimo nam dragi glas. Na grobu gomila nam govori v opomin, ostal nam je le spomin. ZAHVALA Po kratki in hudi bolezni je v 71. letu mnogo prezgodaj preminil naš dragi mož, oČe in dedek MAKSIMILJAN KOVAČ po domaČe Ogrinšekov MIlan iz Borka nad Zrečami Ukrena zahvala vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za darovano cvetje, sveče, sv. maše in izražena sožalja. Posebna zahvala dr. Tisovlc-Rus. osebju hematološkega oddelka bolnišniceCdje, g. župniku za opravljen obred, pogrebni službi Špes. pevcem in trobentaču za žalostinke in Martinu Mrzdovniku za govor. Dušanu Kotniku in njegovi družini hvala za vso pomočcb žalostnem dogcxiku. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem Uniorja, Cometa. hotela Planja in podjetja Ceste Mostovi Celje. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija, hčerka Hermina z družino, sin Marjan z družino, hčerka Erika z družino, sin Dušan z dmžino in hčerka Marinka ?2Q0 ZAHVALA Itím V 86. letu je prenehalo biti srce naše drage mame, stare mame in prababice PANIKE BORSIC roj. Urban ČiČ iz Vrbnega 3 (29.9.1922-4.2.2008) Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji potL Žalujoči vsi njeni 1212 Rok POLENŠEK iz Gorice pri Slivnici, 21 let. Velenje Umrli so: Marija KLENOV-ŠEK iz Rimskih Toplic, 55 let. Anton GRGURIČ iz Laškega, 66 let. Marija MORI z Ljub- nega ob Savinji, 83 let, Marija VRATNIK 2 Rečice ob Savinji, 78 let, Jernej NA-POTNIK iz Floriana, 76 let, Lucija LAZNIK iz Šmanne-§a ob Paki, 89 let. Angela Marija PEROVEC iz Florjana, 82 let. KINO PLANET TIIS KifmiHrtDgnfi « pridrii^ pnvieo tfo spniMmbt pnpnfliA. $mr1i)0 obHob». krimmalka • triler 21,25 23.3$. 22iS 2U0 P. S. IjiAMi tB. romantična úrama 12.3D 1S.20 IWO, 2aS0. JUH, luvn&ta di^fna ?2,Qp. 15.40 17.50.20.00. John Rmbo, sLdjsId trilsr ilÛft 2120. 23.20 19,00 razan srede lO.SO ra^ert nade^je Poiart ÍI vode, družinska pustolavs&na 21.30, 2150 Ni pnfton a starta, riccg^a tframa ma 18-30 21.00,^150 L kot Ipdwm, Iriimnalna rmanttÍTU drarm 1fi.20 Vetkn pri&a D&oli ewesta, nHnarrti&M ko> 19.00 20.00 16.00 19.30 ia.00 2D.0D 1&30.1B.50.115a Ahrii m nv9riM. dnifin^a kamedi^a Norton. anNraoa druSnska komedija 17.00, nedelja 10.MM) pr. It H praigodovlndta |wstDlovlii> na 12.10.13.20.16.00,16-40.18i0. laOO. 20.40.21.20 {rven rtedaljal.iiaZ 23.4Û Kranflta Spdarwcfc, fantazijska družinska piutoloviôna 15.00, snćs LEGENDA: ptadstaví so vsak dan prsdsfM so v pcfsk in soboto pradrtavt so v sobctp in nadalio PiTiK Oa Chata Hai SOBOTA ZGeirt NEDEUA K«blri Haan Kabhi Naa Dhahan TOREK PatiSna iMtnji okrDslamiza SREDA Franturfonab dnavi: Zidana SLOVENSKE KONJICE ^8.00 20.00 PCTtK Zakiaë pMabIfanih N60ELJA Amtniki gang^tar PRIREDITVE 19.00 Zavod OdonJurkloStér_ Kloâtrski večen Zakladnica TDOsUiukega vrta predstavitev zelišč, predavatelj Janko Rode RAZSTAVE 19-30 SLG Celje E. Ionesco: Stoli Oderpododrom, premiera, izven abonmaja 19.30 Kuilumi cemer Laško_ A tribute to Ray Charles Uroš Perič (voknl, kíauír)Á The BluenoteQuarîet 19-30 Kulturni dom Gorica pri _Siivnid_ Maja Bevc, Vesna Čujež: Kenija in Tanzanija potopisno predavanje 22-00 Mladinski center Velenje L-ast day here, Dewal koncert S0B0TA,1S,3. 10.00 Gasilski dom DreSinja vas Delavnica butar 16.00 Pristava pri Mesdnju, večnamenska dvorana Materinski dan 17.00 Kulturni dom Trnovi je Celje Prire^tev v počastitev dneva žena In materinskega dneva režya Cvetke Jovan -Jeki 19-30 SLG Celje E. Ionesco: Stoli Oderpododrom. abonma po posebnem razporeda in izven 20.00 Mladinski center Velgnjg_ Mamoo-ti improviuidjski Sov 20.30 Velenje, dvorana Centra Nova Ur^a Racnovej in Fantje iz Jazbecove grape koncert, abonma Klubinizven Nmn li w 1 10.00 Velenjski grad PETEK, 14.3. Ohranjamo velikonočne šege in navade nedeljska muzejska ustvarjalni-ca za otroke 15.00 Evropska plolčad v RogaSki Slatini_ Na gregorjevo sreùP^^:ilklormhshspinSknieni^ 16.00 KuJtuim dom Šentvid pri Crobelnem_ Ttue story (Resnična zgodba) komedija VinkaModemdorferja v iziKdbišerituiŠkekultuiTieskiipine 10.00 Muzej novejSe zgodovine Celje 16.00 Nova Cerkev, nova dvorana Hermanove etnološke iistvar-jalnke izdelovanje butaric 17.00 Občinska knjižnica Vransko VeUkonoČru ustvarjalni ca z Ireno Verbič 18.00 Železarski muzej Teharje, galen)a_ Foto kolaž odprtje razstave Fotografskega dništva Celje 18.00 Knjižnica Velenje, študijska _Čjralnifa_ Siobhan Parkinson: Nekaj nevidnega razgovor najsmikov o knji^, vodi A ndreja Stvarnik 18.00 Hmeljarski dom KZPetrovCe_ Proslava ob dnevu žena io materinskem dnevu www.novitednik.coni Pomladni koncert za matere in žene MajdaPetan, Om^ki pevski zbor POShkm Cerkev, Kvintet Dori 20.00 Narodni dom Celje_ HiU 22-House slovenska premiera celovečerne predstave P0«aJEI017.3. 7.00 Podčetrtek. Ttžka cesta_ Jederčev sejem 16.00 Občinska knjižnica BraslovČe Velikonočna ustvarialnicaz DO Veri)ič 17.00 Osrednja knjižnica Celje, _Levstikova soba_ Fanči Moljk: Po Evropi malo drugače potopisno predavanje s predstavitvijo knjige 19.00 Hotel Evropa, sejna soba Besede miru predavanje Pokrajinski muzej Celje: Od Škofije do škofije, Opredmetena cerkvena dediščina celjske škofije v počastitev novoustanovljene Škofije Celje, do 30. 9. Likovni salon Celje: lOO^lOO, inštalacija kitajske umetnice Huiquin Wang, do 22. 3. Muzej novejše ^odovine Celje: Alma - vox populi, spomini na Alrrio Karlin. do 31.3., Utrinki praznovanj v na* Sem vrtcu, razstava Vrtca Anice Čeme-jeveCelje, do 16.3., VW)učevan]e otrok v kulturo okolja, razstava Vrtca TbnČke Čečeve Celje, od 18.3. do 30.3. Celje. Mtizejski trg - avla drugega nadstropja: Ob SOO-letnici Primoža Trubarja, razstava Marijana Pušav-ca. do 15.3. Galerija Železarskega muzeja harfe pri Celju: Foto kolaž, razstava Fotografskega društva Celje, do 15.4, Zgodovinski arhiv Celje; razstava Mojster izdelek na ogled postavi prikazuje tradicijo prirejanja gospodarskih in obrmih razstav v Celju od druge polovice 19. stoletja do danes, do 31.3. MNZC - Stekleni fotografski atelje Jospa Pelikana: Fotografska občasna razstava ./osípfWťfconříSSS-/977; kronist, do 30.6. Galerija sodobne umetnosti Celje: Risbe, razstava akademskega sUkajja Hermana Cvardjančiča, do 15.3, Galerija Mik Vojnik: razstava umet-riiških fotografij/tiretûKrawmje. do 23. 4. Premogovnik Velenje, razstavišče Barbara: Kubansko ljudstvo, razstava čmo-belih fotografij Tbmaža Lundra. Galertia Velenje Negovan Nemec: 20 let pozneje, pregledna razstava, do 22. '3. Local galerija: Gwen Hughes & Mike Spinoza, fotoalbum Upravna zgradba tovarne Etol, Ško^a vas: razstava umetniških fotografij Jureta Kravanje. do 30.4. STALNE RAZSTAVE Pokrajinski miizej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovlnska razstava, razstava o Aimi M. Kariin. Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Emološka zbirka Šmíd. Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi. Muzej Laâkoi Laško - potovanje skozi Čas. pregled razvoja kraja in okoUce; V pradavnem Panonskem morju, razstava okamnm; Veliki LaŠčani: Kari Valen-tinič. Knjižnica Gimnazije Celje-Center likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje-Center. Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka. Muzej novejše zgodovine Celje -Otroški muzej Hermanov brlog: Če ne bomo brali, bo volk pojedel Rdečo kapico. Fotograiski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tri-pexC^je, gostišče HochkrautTremer-je, restavracija ika celjski železniški postaji. CeleiaparkCelje in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka^ Galerija Dan: prodajna razstavadel različnih avtorjev. Galerij a Oskarja Kogoja Celje, Trg celjskih knezov: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in £nergy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikoval- ca Oskarja Kogoja ter grafik Rudolfa Španzla na temo Celjski grofi. Minoritski samostan Podčetrtek: Herbarij» dragulj kulturne dediščine -zdravilna zelišča, stalna razstavaMari-je Gaber. Petek ob 20.00 uri: paris.love; celovečerni igrarU film Uradne ure: od ponedeljka do Četrtka med 12. in 20. uro, v petek med 12. in 23. uro, v soboto med 18. in 23. uro. Aktualno: • možnost najema glasbene sobe (v prostorih Društva ŠMOCL) - breq)lačen tečaj računalništva za začetnike (SMOCU mobilna učilnica) • ŠMOCL prodajno mesto najrazličnejših vstopnic preko sistema Even-tím Qeia: • koordinator EVS (Evropska prostovoljna služba) • delo na mednarodnem področju in MSS (Mladinski svet Slovenije) Mešani pevski zbor Laško: Zbor vabi k sodelovanju, vaje so vsako soboto ob 18. uri vprostorih Knjižnice Laško. Sobota: ob 10. uri, Športni park Sentjur-P2: Etika v medijih; delavnica pod vodstvom Matije Stepišnika, novinarja Ve-čera- ob2l. uri. Kultumidom Šentjur-prostor Minikoncert; igrajo: Radiostorm, Reptiles, Last Day Here. Iščemo aktiviste za izvedbo različnih projektov, informacije na 031404146 (Gregor), 051 680 799 (Aljaž) ali in-fo(®sknis net. Redno: Uradne ure: pisarna Cesta Miloša 71-danška 28 (Športni park), petki od 15. do 17, ure- Pilates: Zgornji trg • Razvojna agend-ja Kozjansko, četrtki ob 19. uri. informacije na 031 812-533 (Maša). Svetovanje otrokom, mladostnikom in odraslim v stiski Vsak 1. in 3. četrtek v mesecu 17.00 do 19.00, pisarna Rdečega križa, Mestni trg 5, Šentjur. KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 ŠENTCELEL\ Slovensko združenj e za duševno zdravje • pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi momjami KrekovtTg3,Celje Telefon 03 428-8890. 428-8892 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 druStvo ozara ceue pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekovtrg3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA pomoč NA domu Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 društvo sos telefon za ženske in otroke- PLANINSKI KOTIČEK Planinsko društvo Celje Matica vabi: v ponedeljek, 24. marca, na Viševico, Odhod ob 5. uri s postajališča pred garažno stavbo ob Ljubljanski cesti. Prijave v društveni pisarni v Stanetovi ulici 20. vplačilo 23 avtobusni prevoz 15 evrov. mji mtaMq Petek ob 14.00 uri: Nadaljevalni tečaj arhitekturnega risanja Sobota: 9.00; Nadaljevalni tečaj arhitekturnega risanja 18.00: Stand-up avdicija 19.00: ZDA vživo; potopisno predavanje Renate Ribežl Nedelja ob 20J0: Kultur ^KKk (Sean-le, ZDA), predskupina Legalo Kriminal o (breakbit/hardrock) Na ogled razstava absolventov krajinske arhitekture 2007/08 Ponovno organiziramo tečaj risanja in slikanja pod mentorstvom Manje Vadla, prijave na www.mc-celje.si ali 490-87-40. Redno do ea lan le v dvorani: tae do - Športrta rekreacija; ponedeljek in sreda ob 19,00. Vodi Grega Teršek; KUD Superstar-ples: torek ob 15.30. Vodi Cvetana; breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 17. uro. Vodi Dejan Gregi; KUD Desanka Maksimo viČ: sobota med 14. in 16. uro; VS Styling - modne delavnice: sreda ob 17. uri in sobota ob 10. uri; Društvo za planetarno sintezo: četrtek obl9. uri. PROMETNI TELEFON RAE>iA CELJE ŽRTVE NASIUA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22-00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: dni§tv&-sos®drustvQ-sos, si ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 OO 24, 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CEUE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Malgajeva 4. Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA. telefon: 03/492-55-80 Skupine: -za starše -za razvezane - za Ženske, Žrtve psihičnega ali fizičn^ nasilja - za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega r^silja Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor Srečko Sro( Podjetje opravlja časopisncvzdložniško, radijsko in agenci jsko-trlno dejavnost Preš^nova 19.3000 Celje, telefon (03) 4225190. fax: (03) 54 4 \ 032, Novi ledcikiihaja vsak torek in petek, cend torkovřgd izvoda je 0,81 EUR petkovega pa 1,25 EUR- îâjnica: Tea PodpeČan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 180 EUR, Številka transa kcijskega računa: 06000 0026781320. Nendročenih rokopisov In foto- grafij ne vračamo. Tisk Delo, d.d.. Tiska;^ središče. Dunajska S. direkiot: Ivo Oman. No\â tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčlč. Urednik fotouafije; Gregor KatiČ. Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Izlakar. Oblikovanje: www.minjadesign.com &>mail urednâtv9:tednik(STit-ir.»: E-mail tehničnega uredništva lehnika.tednik^t-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intihar E-naaih radio(^nt-rc.si. E'maii v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane ieranko, Špela Kuralt, Rozman Petek. Urška Selišnik. Branko Stamejčič, Simona šolinič. Dean Suster. Saška Teržan Ocvlrk A6ENCMA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni* ku in Radiu Celje tet nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije; Vesna Lejič. Propa^nda: Vojko Grabar, Zlalko Bobinac, Viktor Klenováek, Alenka ZapuSek, Rok Založnik leiëon: (03)42 25 190 F^ (03)54 41 032, (03J54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agendja^t-rc.si novi tednik ZA RAZVEDRILO Nagradna križanka POMOČ! ALERSEN-draiilo, DIDACTA>evrO|iska raniawa ućil in saUke opreme, ILINDEN-nuikedonsM praznik, ILUMINAT-razsvetlJen», URNA-žara Nagradni razpis 1. nâgradâ: bon za pregled v Bio Vitâlu na Proseniškem 25a. Šentjur 2. nagrada: bon za 15 evrov za terapevtsko masažo hrbtenice Carmen HriberŠek, s. p. 3. • 5. nagrada: knjiga Mohorjeve družbe Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne reSitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT^RC» Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 20. marca. Danes objavljamo izid žrebanja križanke Novega tednika, ki je izšla 7. marca 2008. Rešitev nagradne križanke iz sL 19 Vodoravno: EVREN, KOALA, ADLER, AT, STRN» MARION, CARIGRAD, ERGOTIN, DA, MRK, LENT, OKTAN, AON, EB, I20MER. IKONA, KELLER, LIKER, TKALNICA, ELIKON» RASA. KO, SAD, EPE, OD,RESNIK, ARRAS, KREDA, RAE, YEATS, AER, TANTALAT, VM, RED, MELITA, TEATER, LAW, TRK, ELBASAN, AR!, IME, RJAVINA, KOS, SAR Geslo: Dobitnika askarja za gJavno vlogo Ilid žrebanja 1. nagrado • bon v vrednosti 25 evrov za Lepotni studio Sodin na Skaletovi 7a v Celju, prejme: Zorka Križan, Ra-doblje 15. 3270 LaSko. 2. nagrado - bon za 10 evrov zá nakup v Optiki Salobir, prejme: Jožica Krajoc, C. v Šmartno 15 a, 32]2 Vojnik. 3. • 5. nagrado • knjigo Mohorjeve družbe, prejmejo: Jasmina Kladušek, Buče 9,32S5 Buče> Jožica Pinter, Rimska cesta 87, 3311 Šempeter v Savinjski dolini in Justina Puânik, U1. Alme Karlinove 47, 3000 Celje. 1 2 3 4 5 6 7 9 9 19 n U U 14 15 U 17 la 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 31 Ime in priimek; Naslov: _ _^ HOROSKOP EHHBI OVEN Ona; Še vedno se ne boste uspeli odločiti potegniti poslovno potezo, ki vam bo doknnč-no odprla vrata prihodnosti. Ne bodite lakp »z\heraški8g0' VDf oovinaôeffl, ld|rn je v teffl tednu lahko predstavil dobre novk« bolnišnica po^je solkino in ima vtsfh koleteče načrte za prihodnost Morda edini trenutek, ko sta nekdanji strokovni direktor celjska bolnišnice dr. Radko Komadina in njegova soproga Aleksandra, profesorica angleščine na Gimnaziji Celje • Center, obsedela. Sicer ravno onadva dolga leta sodita med najbolj neutnjdna plesalce. Minuli p^ek je kot gostja na Wer-nerjevem koncertu v dvorani Golovec obiskovalce izredno navdu-Siiâ Nedá Ukraden, zvezda predvsem 70. in 80. let na območju nekdanje Jugosiavije. če pevkini oboževalci âe mso vedeli, seje Ukra-denova nekdaj želela v Slovenijo celo preseliti, a ji je te načrte p^ križala ljubezen. V začetku 90. let, ko je Jugoslavija že začela razpadati» je pela na koncertu v Beo^a-du, z njo pa sta bili spremljevalni skupini izSîovenije in Bosne. Ukra-denova Se danes gostuje v številnih državah, čas pa si je pred petkovim nastopom vzeta tudi za Simono Šoliruč, ki je z njo posneia intervju v sldopu sredine jutranje Nostal^je na Radiu Celje, v kateri z Bojanom Kškom vrtita starejše uspešnice. Celoten intervju bo objavljen danes ob 16.20. Foto; GK Kdor poje« zlo ne misli Na dobrodelnem Karitasovem koncertu v Žalcu je nastopil tudi oktet županov. To je bil njihov osmi nastop, devetič se bodo predstavili na cvetno nedeljo, 16. marca, v Tonači vasi pri Slovenj Gradcu, kamor so jih povabile pevke Bršljanke, Njihova največja želja je, da bi ob primerni priložnosti zapeli v slovenskem parlamentu, za kar so pooblastili poslanca in župana Lojzeta Posedela. V ŽaJcu so peli (od leve) voditelj prireditve T^ne VrabI, ki je župane tudi prvič združil pred leti v Celju. Vilko JazbinŠek (župan občine Tabor), Franci Salobir (Dob-je)> Lojze Posedel (Ždlec), Miran Jurkošek (Štore), Stefan Tisel (Šentjur) in Peter Mišja (Podčetrtek). Mánjkalř šo stalni in občasni člani Martin Brecl (Dobrna), Beno Podeçajs (Vojnik), Andrej Kocman (Kozje). Jože Čató (Šmarje pri Jelšah) in Bojan Šrot (Celje). Župani so dokazali, da se ne spoznajo samo na pravilnike in obdnske probleme, ampak tudi na petje z dobro voljo in veseljem, kar imajo njihovi občani radi. TV , foto: TT Zeleni Zvonko zavrtel Mašo Anton - Zvone Cizej, znani celjski podjetnik z zeleno dušo in ekološkim srcem, je bil ves vzhlčen, ko je na maturantskem plesu celjske I. gimnazije takole zavrtel svojo hčerko MaSo, ponosno maturantko. In ples je obudil spomine na leto 1969, ko je bil tudi sam ponosen maturant Nemudoma jesle-dila pobuda o vsematurantskem srečanj u generacije '69 » ki je dala veliko uglednih diiav^janov, doktorjev, zdravnikov, uspeSne-Žev ... In to, da je Maša cvetela v ljubki obleki zelene barve, zanesljivo ni naključje. Foto: GREGOR KATlC STE BILI POŠKODOVANI ^ ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PC CELJE, tjubljanskd cesta 20 tel. 0801314 PLESKARSTVO FASADERSTVO i^KUGlER lT^ Kosovelova 16 3000 CELJE GSM «41 *51 OS«