1SS. Stnilkt. V Ljubljani, v sobota 10. julija 19Z0. LIH. leto. dan popoldne, tavsaesal n+dslfe te praznike. , 'ralJ: P^stor 1 mlm X 54 mlm 2a ma,e °Slase do 27 mlm višine 1 K, Od 30 mtm višine dalje kupcijski in uradni oglasi 1 mlm K 2*_ notice poslano, preklici, izjave in reklame 1 mlm K >—. Poroke, zaroke 80 K* Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Opravniatvo „Slor. Naroda" ln Narodni Tiskarna" ulica it 5, pritlično. — Telefon it. 304. Knsflova velja v Ljubljani ln po poeti i V Inozemstvo s celoletno......K 24d*— polletno . . • >■• • . »,120 — 3 mesečno . . , ' . • „ 60*— .........20-- Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki nai pošljejo v prvič naročnino vedno P° nakaznici. Na samo pismena naročila brez ooslatve denarja se ne moremo ozirati. „Slotenskl Narod' v Jngoelavi|i: celoletno naprej plačan . K 180 — polletno ...... m. 3 mesečno...... 1 - ...... 90 — 45— 15*— Uredništvo „Slov. Naroda11 Knallova n«ca it 8, I. nadstropje Dopise spre i Telefon stav. 34. la podpisane te ladoetno tranaovaas Rokopisov no vrata. Posamezna Številka Mila 1 krono. PoStnlna platana v gotovini. nepoštenost KoroSCeoe politike. (Dr. Korošec spravlja v opasnost koncentracijo.) Bistven del ugovora, ki ga je sklenila »Demokratska zajednica« pred vstopom v koncentracijsko vlado z dr. Milenkom Vesnićem je ta, da se rekonstruirajo tudi pokrajinske vlade analogno centralni vladi. 17. t. m. mineta že dva meseca, odkar je nastopila sedanja koncentracijska vlada, a pri pokrajinskih vladah je ostalo se vse pri starem, kakor je to bilo pod Protič-Korošče-vo vlado. V Bosni vlada tamkajšnji radikalski deželni predsednik čisto absolutistično, v Zagrebu se še naprej gerira ban Laginja kot kralj Hrvatske, v Sloveniji pa uganjajo v državni upravi dr. Brejc, prof. Remec In dr. Gosar kar naprej in naprej nemoteno svoje klerikalno-strankar-ske orgije. Zatrjuje se, da v Bosni in na Hrvatskem ni sicer nobenih ovir, da se izvede rekonstrukcija pokrajinskih vlad, pri nas pa se zdi ta stvar zelo težavna. Dr. Korošec stori vse, da se temeljne točke koncentracijske pogodbe ne realizujejo. Dosedaj se Je v svrho dosege svojega namena posluževal le Še zavlačeval-n e taktike. Prvi teden po sestavi koncentracijske vlade se izpremem-be pokrajinskih vlad niso mogle izvršiti iz ozirov na druge, še nujneiše posle novega kabineta. Drugi teden sestavo pokraj, vlad posebnemu mi-nistr. komiteju. Ko se je ta odsek se-mu komiteju. Ko se je ta odsek sestal, je Korošec zahteval, da se razprava o sestavi vlad preloži, da dobi on preje od svoje stranke tozadevna navodila. Vsakdo je vedel, da je Korošcev izgovor prazen in le zavlače-valen. Čez nadaljnih 10 dni se je ministrski komite zopet sestal, da poda Korošec končni odgovor. Korošec se je sedaj Izogibal zopet z novimi pretvezami. Nato so se vršila na pritisk demokratov nova posvetovanja direktno pri ministrskem predsedniku dr. Vesniču. Korošec se je postavil na stališče, da imajo demokrati v Ljubljani že itak veliko število poverjenikov (pri trgovini, v financi, pri prehrani itd.) ter zahteval, da naj se vlada sestavi tako kot je bila sestavljena prva narodna vlada v Ljubljani. Na ta način bi dobili demokrati menda samo eno poverjeni-štvo in sicer sodstvo. Predsednik Vesnič se je postavil na edino možno stališče ter izjavil, da mora biti tudi pri vladi v Ljubljani poverjenik za notranje zadeve demokrat, ako reflektira SLS na predsedstvo. Po večkratnih razgovorih in pogajanjih se je vprašanje o rekonstrukciji pokrajinske vlade zavleklo malone do dne odhoda prestolonaslednika Aleksandra v Zagreb in v Ljubljano. De-mokratje bi v tem trenotku bili opravičeni zahtevati, da se vlade preje izpremene, predno se vrši potovanje. Storili pa tega niso ter mesto tega podali izjavo, da nočejo motiti re-gentovega poseta, da pa bodo zahtevali rekonstrukcijo takoj po povratku vladarja v Beograd. Korošcu je bilo to znano in politična dostojnost bi od njega zahtevala, da bi pomagal uresničiti temeljne točke pogodbe, ki jih je sklenila njegova »Parlamentarna zajedmca« z »Demokratsko zajednico«. Mesto tega je dr. Korošec zopet zavlekel dogovor ter se po povratku iz Slovenije v Beograd takoj odpeljal v južno Srbijo, dasi je ugotovljeno, da je bil tamkaj čisto nepotreben. Na zahtevo demokratov ga je pričetkom tega tedna tele-grafično pozval v Beograd ministrski predsednik Vesnič, da se more ministrski svet končno baviti z rekonstrukcijo vlade v Ljubljani. Včeraj ali danes je imela priti zadeva pred centralno vlado, ako je ni Korošec zopet zavlekel. Ako je to poskusil, je storil to v svojo škodo, ker »Demokratska zajednica« njegovega zavlačevanja ne bo več gledala in je Izročila predsedniku točno in jasno zahtevo, da se Ima stvar rešiti brez vsakega odloga. Ni nobenega dvoma, da bo Korošec sedaj, ko ne bo mogel več uporabljati zavlačevalne taktike, začel rabiti druga sredstva, da doseže svoj namen. Zatrjuje se, da odtisneta seda} Korošec In Proti ć skupa? in zrušita koncentracijo. Ta vest ima brezdvomno veliko verojetnosti; kajti dr. Korošec je že ob priliki re-eentovega obiska izjavljal v Ljubljani, da zani ne postojfi nikak ugovor ln da njega nič ne briga kal se je pogodil Vesnič z »Demokratsko zajednico«, četudi je bil pooblaščen v to. Dogodki prihodnjih dni pokažejo, v koliko so bile dr. Koroščeve izjave solidne In v koliko ne. V vsakem slučaju je pa že danes doprinešen dokaz, da je dr. Korošec v politiki do skrajnosti nedostojen in da se na pogodbe, ki jih on sklepa n i h č e ne more zanašati. Vsak konjski mešetar se drži dogovora, čim je udaril v Fr. Ž.: Onkrai Sotlc. v. Vzdihi milih Jer. — Ručak, ki nI ručak. — Na braniku krščanstva. — Za pet m deset drugih. — Jež in narodne svetinje. Res je, vsi smo eno. Od tega načela se ne umaknemo ne za las. Ali načela so načela in le načela in nič drugega nego načela. Načela je treba poudarjati, za načela se je treba navduševati, vse to stoji kakor pribito. Ampak tisto pa ne gre, da bi brat dejal: »Vsi smo eno« in bi v ime tega načela kratkomalo vse sam snedel. Tisto pa ne! Marveč se Je takemu početju kar najodločneje upreti, brez pomislekov in odlašanja, dosledno, pa tudi v nemar puščajoč sleherne ozire na solzave vzdihe milih Jer. Vsaka stvar ima svoje meje! Te meje pa so se v zadnjih dneh kršile na način, da M bilo molčanje narodni greh. Beseda mora na dan. Odkrita beseda naj hkratu nudi našim ministrom potrebno priliko, da razjasnijo, kar še ni jasno. In da se opravičijo, kako se Je za Boga mile- ga moglo z njihovo vednostjo zgoditi, kar se je zgodilo, oziroma ako se je zgodilo, kar se je zgodilo, brez njihove vednosti, kako se je za Boga milega moglo zgoditi, kar se je zgodilo, da se je zgodilo in da niso niti vedeti za to. Potem bomo videli. — Bilo je za slavnostnih dni. Vse je tekmovalo, da zbere svoje sile in vrline, kar zna in ima. da se pokloni in izkaže čast visokemu posetu. Pa se je primerilo in se je moralo primeriti baš o tem velepo-membnem slavlju, da smo bili Slovenci zapostavljeni, kruto zapostavljeni in to od rodnih bratov. Kar nas boli tem bob* v živo. ker se je zapostavljen je primerilo o izredno usodni priliki, ko bi bili Slovenci s ponosom lahko pokazali, kaj zmoremo, niti ni bilo izključeno, da si v bratski tekmi z najboljšimi izmed izbranih izvoju-jemo venec prvenstva. 2e je prepozno! Slavnostni ručak je minil in Je minil brezi našega sodelovanja. Ni Je moči na vesoljnem svetu, da obrne In vrne. kar je preteklo. Ostaje nam poleg bridkega spomina le sveta briga, da se nikdar več in pod nobenim pogojem ne ponovi, kar se ie zgodilo. roko, dr. Korošec in njegova stranka sta stopila v koncentracijo na podlagi fiksno utrjene pogodbe, nato pa sta takoj ugovor pogazila. Dr. Koro-ščevo ponašanje v vprašanju pokrajinske vlade v Ljubljani je zanimivo tudi za najvišjega faktorja v državi, za krono. Vladar sedaj lahko vidi, kdo je nepošten, kdo neiskren in kdo je tisti, ki ruši s tolikimi težkočami s tvor j eno koncentracijo! Včeraj se je pričel v Zagrebu proces proti Stjepanu Radiću, ki je zakrivil ponovno zločin veleizdaje. Iz obširne obtožnice, ki jo je izdalo kr. državno pravdništvo v Zagrebu, posnemamo sledeče glavne točke: Stjepan Radić, 49 let star, rimsko-katoHškc vere, oče štirih otrok, književnik, narodni poslanec v hrvatskem saboru in predsednik hrvatske ljudske kmetske stranke, že predkaznovan, se obtožuje, da je no razglasitvi edinstvene kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev vse do 25. marca 1919, oziroma od zadniih dni februarja pa do 21. marca 1920 kot predsednik imenovane stranke deloval proti edhistvu države in za ujedinjenje hrvatskega dela jugoslo-venskesra naroda v samostojni hrvatski republiki in da ie to svoje stališče zastopal v raznih spisih, resolucijah in na zborovanjih svoje stranke. Tako je 3. februarja 1919 v Zagrebu na izrednem glavnem občnem zboru svoje stranke otvoril zborovanje z vsklikom »Živila republika!« in govoril med drugim: Mi zahtevamo hrvatsko republiko in hrvatsko konstituanto, zato ne bomo odnehali, dokler ne dosežemo hrvatske republike. Meseca marca 1919 je v Zagrebu sestavil in razdelil med svoje pristaše spomenico \Vilsonu, v kateri zahteva sklicanje posebne hrvatske konstituante preje, neq:o odloči mirovna konferenca o usodi hrvatskega naroda. lfS. marca 1919 je v pariškem »Tempsu« priobčil notico »Hrvatski protesti«, v kateri zahteva federativno republiko in odstranitev srbske vojske. V februarju leta 1919 je napisal in odposlal Wil-sonu spomenico, v kateri zahteva v imenu štirih petin hrvatskega naroda nevtralno ljudsko republiko, ki nai se pozneje pridruži zvezni republikanski Jugoslaviji. 8. marca 1919 je v Zagrebu predložil v potrditev osrednjemu odboru svoje stranke resolucijo, ki je bila potem izročena francoski misiji oziroma italijanski vladi. V tej resoluciii navaja, da Hrvatje ne priznavajo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pod dinastijo Karagjorgjevićev, ker je bila ta kraljevina proglašena izven hrvatskega sabora. V zadnji točki resolucije se zahteva ustanovitev nevtralne kmetske hrvatske republike. 29. februarja 1920 je na javnem shodu v Vrapšu izjavil, da morajo kmetje prevzeti vso oblast v državi, da se ustanovi hrvatska kmetska republika. Govoril je tudi proti krab'u in končal svoi govor z vsklikom: Živila republika! 7. marca 1920 je v Zagrebu na zborovanju svoje stranke hujskal proti dinastiji, ki je srbska, dočim so hrvatski kmetje mirni. Primerjal je monarhijo s piramido, na kateri stoji srbski kralj, če se pa kamenje — kmet premakne, pade kralj in ustavna monarhija. 2L marca 1920 je na zborovanju svoje stranke v Galdvo-ru, kakor vedno, govoril in hujskal proti narodnemu in državnemu edin-stvu. Z vsemi temi dejanji je javno pripravljal izdajniško podjetje, ki stremi za tem, da se en del oblasti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev izloči iz celote. .Nadalje je zasmehoval ustavne pravice vladajočega kralja in obstoječo državno obliko ter javno hujskal na upor proti oblastim. Pozival je kmete na sovraštvo do drugih slojev in javno hvalil protizakonita dejanja. LDU. Zagreb, 8. jul. Danes ob osnvh je otvoril predsednik sonata in upravitelj sodišča Vaič razpravo proti Štefanu Radiču. Kot votanta fungirata irg. Marcič in VaIjavec. Radića pripeli e v dvorano stražnik, nakar zavzame obtoženec prostor nasproti predsedniku senata. Na klop poleg sebe naloži cel kup knjig. Časnikov in svojih beležk, ki se jih bo posluževal pri zagovoru. Pred čitanjem obtožnice vstane branitelj dr. Haussler in predlaga, naj se sodnijsko postopanje proti Radiću ustavi, ker se s tem krši imuniteta narodnega poslanca Radiča, ki je (Slan sabora kraljevine Hrvatsko, Slavonije in Dalmacije. Ker pa se je razprava že pričela, naj se hitro konča, in sicer z oprostitvijo. Branitelj dokazuje, da Radie ni bil zasačen in prijet neposredno pri prestopku. V njegovem primeru niso dani procesualni pogoji za sodnijsko zasledovanje. Da so Radiča prijeli, je povzročil kotarski predstojnik Srčan v Sisku in to 24 ur po zborovanju, ki ga je imel Radič. Srčan je ves čas prisostvoval zborovanju in je šele drugi dan prispel v Zagreb, kjer je na poziv vlade naznanil Radiča. To bodo doka- zale priče. Drugi bran.- dr> Ortner, pro^, naj bi sodišče uvažavalo moment, da je bil Srčan na skupščjni v S\sku kot privatna oseba in da je kot tak dal oblastvenemu poverjeniku privatno poročijo p skupščini. Državni pravdnik dr. Urbani izjavi, da je "Vprašanje Radičeve imunitete rešeno z odlokom banskoga stola o priliki Radičeve pritožbe. Radič je bil pravilno, kakor to zahteva zakon, aretiran. Kotarski predstojnik Srčan ni mogel Radiča takoj pri dejanju prijeti, ker ni imel na razpolago varnostnih organov. Radič je bil aretiran 24 ur po deliktu,. Med tem časom pa je obstojala neposredno vez med. činom in aretacijo. Zakon ne zahteva, da se aretacija izvrši takoj na mestu, ampak samo, da je v zvezi z dejanjem in osebo. Prosi, naj bi sodišče ne uvažalo predloga, da se pokličejo priče. Nato prosi za besedo obtožen-eo sam. V obširnem govoru razlaga, da želi, da se njegova krivda javno ugotovi. Izjavlja, da gre za javne intenw\ Stališče, katero zavzema državni pnivcinik, nasprotuje ustavi in sami obtožnici. V obtožnici se nahaja tudi pojem >ustava«. A brez ustave ni državnega zbora in brez državnega zbora ni imunitete. Vse to vprašanje ni vprašanje enega, Štefana Radiča, ampak je vprašanje v%e nove države. Nadalje dokazuje Radič, da Je še vedno član Narodnega predstavništva. Njegova stranka je aobila dva mandata, toda je vrnila pooblastitia, ker ne priznava Narodnega predstavništva. JVe^iii^acijski odbor tega vprašanja pa še ni rešil. Poslanec Kovačevič, eden izmed delegatov Seljačke stranke je "dobil žp opetovano pozive, naj se udeležuje" sej. Nato govori Radič obširno o svojem delovanju. On je politik in go*ori so njegova pravica. Politika je njegova funkcija. Dokazuje,, da se pri verbalnem deliktu ne more govoriti o >zas£čenju pri dejanju«. Njegova aretacija se je izvršila po nalogu iz Beograda in ta nalog je dal g. Profaič. Ve« zadeva na zborovanju v Gladovu je bila dogovorjena. Predno je on šel^ne- skupščino, so mu tri osebe prigovarjale, naj ne hodi v Sisek, ker ga bodo tam aretirali. To so bili trgovski potnik, urednic >Agrarnor Tagblattac in urednik >Narodno Politike«. Nato je on podbanu dr. Potor-njaku razložil svojo politiko, ki je socijalna. On pa.mora od časa do časa spreminjati svojo politiko, ker mora vsako nezadovoljstvo, fcj je nastalo za vojne, najti politično ali sociialno regulacijo. Podban mu je izjavil, da on raje odstopi, kakor pa da bi dopu.Mil. da se on (Radič) aretira. Nato čita Radič odstavek iz >Riječi<, da je ban dr. Laginja zahteval da se aretira in da so ta proces odredili v Beograda. Dalje govori Radič o imuniteti. Državni pravdnik dr. Urbani nobi-ja Radičeva izvajanja Neue Freie Presse« javlja: Kakor poroča >Nevr York Herald<, se je smatrala Poljska za prisiljeno, da stopi z boljševiki v pogajanja, da reši na ta način vojsko in svoje glavno mesto. Sefa narodnega predstavništva. LDU. Beograd. 7. talila. 110. sejo narodnega predstavništva otvori podpredsednik dr. Ribar ob 17.30. Zapisnik zadnje seje se odobri. Poslanec Stanko Banič stavi na notranjega ministra Davidoviča vprašanje zaradi naredbe o sestavi selskih občin v Dalmaciji. — Minister za notranje posle Davidovič odgovarja, da še nima potrebnih podatkov in prosi poslanca, naj počaka, dokler ne dobi potrebnih informacij. — Posl. Banič se zadovoljuje z odgovorom, ugotavlja pa. da je minister slabo poučen o razmerah v Dalmaciji. Ministra, ki pravi, da nima prilike poučiti se o razmerah v Dalmaciji, opozarja govornik na to, da mu naredbe se poslužuje vsake teh stvari tam in tako, kakor je običajno v najboljših krogih. ^ Skratka, za slavnostni ručak v Vsaki smeri in meri popolnoma in najodličneje usposobljen! Kako bi ga bila gledala visoka in višja gospoda, kako bi se bil naš ugled, okrnjen po neprilikah na drugih poljih, zopet dvignil v novi sijaji In še to, da je" vse od kraja! Tudi stvari s francoskimi imeni, ki ne ves, kaj da so, in jih še izgovarjaš le s težavo. Pra. il je, da je bil povabljen na večerjo, svečano s cilindrom in z rokavicami, pa prineso na mizo takšno neizrecno in nerazumljivo reč: je bila kakor šota. pa šota ni bila. omaka dehtela kakor gnoj, pa gnoj nI bila; in si le trikrat naložil zvrhan! krožnik. Ko si je bil privezal dušo in je prišel k sapi, ie vprašal in so mu povedali, da je bi! divji petelin, kar so jedli. Tri zvrhane krožnike ga ie bil zvozil pod krov gnusa smrdečega! Tedaj zanesljiv in neustrašen v vsakem položaju. Pa nič manj možak, kar se tiče pijače. Poldrugi liter za prvo žejo, poldrugi, da se mu prijazno razigra duša, kar pa je čez tri litre, mu služI v koristno svrho iztreznitve: sredi petega litra je že trezen kakor davčni nalog. In zoblje pri pijači luk. Pa ga ne zoblje, ker da mu treba še hrane — luk ni hrana — marveč ga zoblje zaradi blagega okusa, največ pa iz prisrčne liubettii do braće Hrvatov, ker spoštuje njih narodne svetinje. Pije, med čvrstimi zobmi mu hrusta sveži beli luk. kakor bi se lež znašal nad ščurki, in blagodejen miris ga obdaje deset metrov naokoli. Braćo Hrvati, užalili ste naj-iskrenejšega prijatelja svojega imena! — Ko boste brali te vrstice, braćo Hrvati, in spregledate učinek svole-ga nepreudarjenega početja — kako drugače, nego da vas prevzame zona nad samimi seboj! Toda Slovenca treba, da ga poznate. Slovenec ne koprni po maščevanju, niti Slovenec ne zataif brata, naj se le brat tudi izpozabil In ma storil krivico. Ne boite se — zastran luka ostane vse. kakor le bilo. AH kar zahtevamo in ne moremo in ne smemo odnehati, to je: zadoščenje in jamstvo za bodočnost dalmatinske pokrajinske vlade nudijo dovolj prilike, da se informira o razmerah v Dalmaciji. Govornik vpraša ministra, ali namerava Se dalje trpeti občinske komisarje v Dalmaciji. — Posl. Juraj BiankinI vpraša namestnika zunanjega ministra dr. Nlnčiča. al) so mu znane lopovščine, ki jih italijanske oblasti vsak dan uganjajo v zasedenem delu Dalmacije proti našemu narodu od onega časa, ko le v Italiji prišel na krmilo Giolitti. Vpraša ga, kaj namerava vlada ukreniti, da se te neznosne razmere odpravijo. Poslanec je nato v daljšem govoru podkrep-ljal svoje vprašanje z navajanjem konkretnih primerov italijanskega nasilstva proti našemu narodu. Na koncu svojih izvajanj zahteva od naše vlade in naših »vrlih, dobrih, blagih in plemenitih« zaveznikov, naj odredijo, da se v Zader pošlje oddelek ameriškega, angleškega ali vojaštva katere druge države, da ščiti jugoslovenski živeli v zasedeni Dalmaciji. — Namestnik ministra za zunanja dela dr. Ninčič izjavlja, da vladi o vsem navedenem ni ničesar znano. Hkrati ugovarja proti ironičnemu naziranju zaveznikov, kot ie to storil pred govornik. — Posl. Bianki-ni se ne zadovoljeva z odgovorom ministra in pravi, da namestnik zunanjega ministra gotovo ne more dobro slišati, ker je vendar navedel dovolj konkretnih primerov, k! jih že nekaj dni pripovedujejo begunci, ki so iz onih krajev, ki so dospeli v Beograd. Vlada je dolžna in ima možnost, da se tudi preko svojih uradnih in neuradnih organov točno informira, kai se dogaja v inozemstvu. Govornik obžaluje, da je minister na tak način odgovoril na nje- govo vprašanje. Kar se tiče zaveznikov in ironije, veli govornik, da je Ironija fin dim, skozi katerega se vsaka stvar vidi tako ali tako. — Minister dr. Ninčič odgovarja s kratko pripombo, ki pri pristaših poslanca Biankinija izzove velik hrup. — Posl. Kobal stavlja na ministra za trgovino vprašanje radi ljubljanske obiačilnlce in zaradi prepovedi uvoza in izvoza volne. — Minister dr. Ninčič navaja v tej stvari uradne podatka V svojem nadalinem govoru brani načelnika v trgovinskem ministrstvu Savica, o katerem ie poslanec Kobal v svojih izvajaniih dejal, da v njegovem oddelku nekaj ni v popolnem redu. Minister ie načelnika hvalil, da ie najpošteneiši in najsposobnejši uradnik. Kar se tiče izvoza volne, pravi dr. Ninčič, da ie ta predmet v prvi vrsti potreben za preskrbo našega vojaštva in za prebivalstvo opustošene Srbije. — Poslanec Kobal se s tem odgovorom ministra ne zadovoljuje in pravi, da bo o tej stvari vložil interpelacijo. — Zbornica preide nato na dnevni red. to je nadaljevanje debate o členu 6 in 11 zakona o volilnem redu. ki sta se vrnila odboru. Poročevalec prečita člen 6. no katerem dobi Beoerad 6, Zagreb 5 in in Ljubljana s predmestji 4 poslance.V tei obliki ie bil člen 6 sprejet brez pripombe. Ravnotako Je bil sprejet člen 11 v novi redakciji. — S tem je bilo prvo čitanje volilnega zakona končano. Podpredsednik dr. Ribar predlaga, da se opravi drugo čitanje volilnega zakona dne 15. t. m., kar se sprejme. — Nato preide zbornica na drugo točko dnevnejra reda: Generalna debata o mirovnih pogodbah. PolltiCne uesti. = Prva In zadnji besedi. »Slovenec« se zadnje čase zaganja v dr. Tavčarja ter zavija delanja ln besede, samo da more potom zapisati sklepe, kateri mu ravno služIjo v njegove lastne politične svrhe. Dr. Tavčar nI nikdar prikrival, da Je v prejšnjih letih uganjal politične nerodnosti; povedal Je pa tudi že dostikrat mimo ln odkritosrčno, da so te nerodnosti bile velika politična napaka in da so škodovale le njegovi lastni stranki Sedaj nI prikrival, da se ne strinja s poostritvijo političnega boja, kakor ga skušajo zopet ponoviti. Isto-tako ni prikrival, da se ne strinja z okrožnico, o kateri je govorila ljubljanska duhovščina In s katero se hoče vpeljati v cerkve nekako vohunstvo. Tudi za kancet-paragral se nI ogreval In Je to dosti Jasno povedal ravno v tistem člankn, ki je gospodom pri »Slovencu« kri razgrel. Tako hoče postopati župan dr. Tavčar tudi v bodoče! Nikakor pa se ne more zahtevati, da bi vse hvalil, kar se počenja v predalih »Slovenca« m »Večernega tista«. Vslkdar se bo tudi postavljal proti temu, da bi se pri deželni vladi godile kake nasilnosti, ki bi se obračale samo proti naprednim elementom našega mesta. Osebni napadi župana prav čisto nič ne premaknejo z zavzetega stallSča, ln če bo g. dr. Oosar uganjal stanovanjsko politiko, ki reže samo v meso napredne stranke, dr. Tavčar ne bo molčal, ker take enostranske In revolucionarne politike ne more zagovarjat!. NI v korist ne Ljubljani, ne državi, ter zanaša sovraštvo ln razkol med ljudstvo. Kdor zahteva zmernost mora biti sam zmeren. Da bi pa bili pri »Slovenca« in »Večernem listu« zmerni, tega pač ne bo nlkdo trdil. Morda so elegantno nezmerni, ali nezmerni so le. — S tem bodi na Županovi strani polemika pri kraju, posebno tudi zategadelj, ker se mu s KoroSke plse, da polemika »Slov. Naroda« s »Slovencem« kvarno vpliva na bodoče llndsko glasovanje. Ce le to res, na! Ima »Slovenec« zadnjo besedo, k! pa za nas vzllc temu ne bo nezmotljiva. Dr, I. T. m Ministrski svet. Beograd. 8. Julija. Danes se le vršil ministrski svet, ki |e razpravljal o Izvoru nase žetve In o rekonstrukciji pokrajinskih vlad. = Palic se vrne v pomično življenje. Beograd, 8. Julija. Kakor se poroča Iz Pariza se v kratkem vrne Nikola Pašič v Beograd, kjer se namerava udeležiti aktivno in pasivno naSe zunanje m notranje pomike. Pasle se namerava z vsemi silami posvetiti parlamentarnemu delu. = Interpelacija poslanca Asufellnovt-ča. Beograd, 8. Julija. Poslanec dr. Angjelinovlć je naslovil na ministra notranjih del Davidoviča Interpelacijo radi razpisa nadomestnih občinskih volitev v Zagrebu, kakor le slično vlogo vložil že klub demokratskih zastopnikov v Zagrebu. = Sprejem čestnikoT ▼ našo armado. Beograd, a Julija. Volni mftHstec Je Izdal naredbo podpisano od NI. V. regenta Aleksandra, s katerim se sprejema v našo vojsko v prvi vrsti Častnike dobrovoljce m sicer 600 aktivnih ter 860 !pasivnih av-stro-ogrsMh oficirjev. brofara. Zagrtb, 8. Imijt. »RllcC SMS« poroča iz Sarajeva, da je državno pruvd-niStvo ustavilo IrualanJe brofure. ki Jo |e Izdala! Ojorgje Cokorflo, urednik »Srbske tore«, ker le Mls nfsana v strogo srbskem nacionalnem duhu In naperjena proti skupni Jugoslovanski državni onranlzaeljl. — TtriEavnl r»>oM»*ftn fn **'*zn1©e KHfc. Pođ tem naslovom »rTrvatC: DrfAvni mw**un M bo nrfhodnl* rini predmet ramrnv v V«»^orluem rtredstnv-n1*tvu. ▼neVule *vM 100* r»ov1*«n$* Se-levT»15V1h vot^Pi listkov. oŠ se morolo krit! stroSki železnic. Medtem P* nam Jo znano, da dr. Korošec nI varjen, kakor bi moral biti, posebno kar ae tim) strankarskih interesov svoje stranke. Znano nam je, da so se nabirali na vseh gimnazijah dijaki za orlovski zlet v Maribora in da so se jim obljubili brezplačni vozni listki. Treba je vedeti, da Je orlovska organizacija čisto stran-:arska institucija dr. Koroščeve stranke in da so ti brezplačni vozni listki — v dobi težkega deficita — favoriziranje njegove stranke na račun države, kar je vsekakor nedopustno. ss Kdaj se bodo spametovali? Zdi se, da bo moral slediti Radiča na zatožno klop Se tudi kak srbski separatist, drugače ne bo mira s strani veliko-srbskih separatistov. Kakšnega mnenja so ti ljudje, priča članek sarajevske >Srpske Zoreč ob priliki regentovega potovanja po Hrvatski in Sloveniji, kjer se bere med dragim: > Velik pogre-šek današnjih državnikov in dvorne politike obstoji ravno v tem, ker je ta politika obrnila vso pozornost na Hrvate oziroma na Slovence, ne oziraj© se pri tem na glavni državnotvorni element — na Srbe. Ako se ta pogre-Jek nadaljuje, mora postati usodepoln tako za državo kakor za dinastijo, ki se preveč eksponira za vodstvo te enostranske politike«. Za tako pisanje pač ni treba nobenega komentarja.! = Službeni dokumenti o jadranskem vprašanju. V Parizu je izšla zbirka službenih dokumentov o jadranskem vprašanju. Predgovor zbirk je napisal Adriaticus. Zbirka vsebuje note predsednika Wilsona In zavezniških vlad note jugoelovenske delegacije mirovni konferenci in note italijanske mirovne delegacije. Nato sledi besedilo tajnega londonskega dogovora, rimskega pakta, krfske deklaracije, izjave srbske vlade v narodni skupščini leta 1914., deklaracije in manifesti Jugoslovenskega sabora In črnogorske narodne skupščine v Podgorici. Na koncu knjige se nahajajo brzojavke, ki sta jih medsebojno izmenjala Tramblć in Nitti pred sestankom v Pallanzi. = Koliko je žrtvovala Italija za Albanijo. Italijanski poslanec Maschi-eri je izjavil, da je žrtvovala Italija za Albanijo od 1. 1918 do danes okoli 7 milijard lir, okoli 170.000 na malariji obolelih vojakov in okoli 25.000 na malariji umrlih vojakov. Pri izpraznitvi Albanije bo ostale v notranjosti dežele ogromne množine raznega materijala kakor železniški stroji itd. as Zahteve furlanskih kolonov odbite. V Branerjevi vili v Campolongu so se seSli furlanski veleposestniki na razgovor o zahtevah kolonske zveze. Zahtevajo, da ima veljati nova kolon-ska pogodba od 11. novembra 1919, ne pa 1920, da se prekliče jo vse odpovedi in imajo koloni pravico izbrati si jedno izmed treh kolonskih pogodeb. Veleposestniki so zavrnili te glavne in draga postranske zahteve, jih označili za pretirane in nesprejemljive in se izreki za solidarnost vseh kolonskih veleposestnikov proti omenjenim zahtevam. Izbrali so deputacijo, ki sporoči sklep generalnemu komisarju Mosconlju v Trato. 8 tem so pogajanja med furlanskimi veleposestniki in kolonsko zvezo pretrgana. Posledice utegnejo biti hude. s General Brn«ilov o Rusiji. »Balkan« poroča ta Bukarešte, da se Je general Brusi lov napram njegovem dopisniku Izrazil o Rus* ji sledeče: Ruti ja je prepuščena sama sebi in je obdana od vseh strani od sovražnikov. Odzval sem se visokemu pozivu, da služIm svoji domovini in se oprijel te svete misije, da organiziram vojsko in Jo pripravim za izvrševanje njenih pravih dolžnosti, da more brez strankarske zaslepljenosti in strasti braniti svojo domovino. Služim torej edinole svoji domovini, ne pa kakemu režimu-V notranje razmere se ne mešam in se tudi ne bom, ker to ni moj posel. Verujem, da je Rusija na potu velikega pre-rojenja. =: Brodovnega prostora je oddala Nomčija doslej 1,397.000 ton, to je 260 brodov. Oddati ima ententi še 750.000 do 1 milijona ton brodovnega prostora. = Harding za neodvisnost Irske. Ameriško časopisje je priobčilo neko pismo Hardinga, v katerem se zavzema Harding za neodvisnost Irske. To pismo je povzročilo v Ameriki in Angliji veliko senzacijo. Hardingov tajnik je celo izjavil, da Je pismo potvorjeno. Sedaj pa priobčuje senator VValsh doslovno pismo, v katerem stoji: Gibanje, Id stremi po neodvisnost! Irske, mi je zelo simpatično. Nato kritizira Harding zadržanje senata napram irskemu vprašanju. Na VValshovo pismo Hardingu, če je to pismo avtentično, je odgovoril tajnik predsedniškega kandidata, da je pisal pismo Harding sam. =: Draginja časopisov v Rusiji. V Moskvi izhnja boHsevi^ki dnevnik >Ve-likaja Rosija«, ki stane mesečno 1500 rubljev, posamezna številka pa 75 rabljev. Iz nase kralfeolne. — Genoral Boža Jankovih umri. V Novem je dne 7. t. m. umrl bivši poveljnik 4. arm. oblasti v Zagrebu častni adjutant Nj. Vel. kralja Petra, general Boža Janković. Zemaljske ostanke prepeljejo v Beograd, kjer bo 9. t. m. slovesen pogreb. General Janković je bil dolga leta predsednik >Narodne obrane<. Bil je navdušen Jugosloven, ki si je pridobil nevenljive zasluge za naše ujedinjenje. Njegovo ime bo z zlatimi črkami zapisano v zgodovini naše osvoboditve. Večen mn spomin! — Prevoz zemeljskih ostankov generala Jankovlča preko Zagreba. Danes je dospel v Zagreb posebni vlak z zemeljskimi ostanki generala Bože Jankoviča, Na kolodvoru ie položil na krsto podban dr. Po-točnjak na čelu zastopnikov vojaških ln civilnih oblasti krasen venec — Priznanje slovenskim Igralcem. Zagreb, 8. Julija. Na današnjem nadaljevanja kongresa jugoslovenskih Igralcev se je Izrekla zlasti topla zahvala slovenskim igralcem, ki so izborno organizirani In tehnično naravnost sijajno izvežbanl. Ta zahvala se je izrekla s strani hrvatskih igralskih umetnikov slovenskim igralcem radi uzorne prireditve v zagrebškem gledališču včeraj zvečer, kjer se je uprizorilo »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Zlasti se Je ob tej priliki pohvalila vzorna slovenska režija. Kongres se zaključi tekom jutrišnjega dne. — Novi generalni konzulati. >SlnŽ-bene Novinec objavljajo regentov ukaz, 9 katerim se ustanavljajo generalni konzulati naše knljevine v Parizu, v Chicagi in Marsaillu. — Dijaki, ki Študirajo v Inozemstvu. LDU. Beograd, 6. julija. Po sklepa finančnega ministrstva bodo vsi vseučiliščni dijaki, ki imajo državne štipendije, dobili za potne stroške za povratek v domovino po 300 frankov. Njihovim roditeljem je dovoljeno, da v iste svrhe poleg tega kupijo ie 100 frankov po državnem kurzu in jih pošljejo sinovom. Roditeljem drugih dijakov je dovoljeno, da po državnem kurzu kupijo do 300 frankov za potne stroške, vrhu tega pa še 350 frankov za eventualne izredne stroške. — Pomanjkanje plina v Zagrebu. LDTJ. Zagreb, 7. julija, ter se je tukaj zopet pokazalo veliko pomanjkanje plina in ker radi tega v popoldanskih urah tiskarne ne bodo mogle obratovati v polnem obsegu, bodo morali popoldanski listi izpremeniti čas Izhajanja. IleodreSena domovina. — Italijanska nasilstva. LDTJ. Split, 7. julija. V Kninu so Italijani pripeljali na glavarstvo 13 najuglednejših Jugoslovenov ter jih zaprli. Rekli so jim, da so odgovorni za vse, kar bi se pripetilo italijanski vojski. LDU. Split, 7. julija. Italijani so aretirali frančiškana Medica ter ga s silo odpeljali v Šibenik, češ da je v pridigi učil ljudi ljubezni do domovine. Nato so ga odpeljali v Zader pred vojno sodišče. — Italijanske nasilnosti v Šibeniku. Splitska >Nova Doba« poroča, da so izvedli karabinjerji skupno z detektivi hišne preiskave v štirih samostanih, v tovarni Matavulj in v Sokolskom domu. V škofijski palači so preiskali vse od prvega do zadnjega kotička. Preiskave so bile seveda brez uspeha, dasiravno so grozili Italijani z bombami, oklopnimi avtomobili, arditi in topovi. Za Ča9a preiskave so postavili Italijani po mestu oklopne avtomobile in konjenico, nad mestom pa so letali zrakoplovi. — Pred poroto v Gorici se je vršila razprava proti Francu Vrtovcu iz Amarja, ki je v prepiru udaril Josipa Vrtovca s sekiro tako, da je kmalu na to umrl. Imel pa ni namena usmrtiti ga. Bila je pustna nedelja in mnogo se je pilo ta dan. Med njima je bil star prepir radi neke hiše. Obsojen je Vrtovec na eno leto in pol težke ječe. Fredsed-nik porote je bil svetnik Mašera, pri-sednika svetnika Primožič in France-schinis, branitelj obtoženca dr. Pod-gornik. — Ropati se je hotel v kanalu tržl-škega namakali.iča 22letni delavec Fran Trobec iz Dutovelj na Krasu. Po končanem delu se je hotel v vodi osvežiti, ali vrtinci v kanalu so ga premagali ln revež je utonil. rflo. štev. SLOVENSKI NAROD*, dne 10. julija iy*20. 3. stran. Poziv! V ponedeljek, dne 72. julija slavimo rojstni dan našega vladarja, kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev Petra I, Vabim vse hišne posestnike, Dr. Ivan Tavčar L r. župan. da na ta praznični dan okrase svoje hiše z državnimi in narodnimi zastavami Dnevne vesti. V Ljubi/ani. 9. julija 1920. — Rojstni dan kralja Petra. Glasom odloka ministrstva notranjih del z dne 15. novembra 1919 št. SI 13, se praznuje Petrov dan 12. julija kot rojstni dan Njeg. Veličanstva kralja Petra L, kot državni praznik. V svetiščih vseh veroizpovedanj se vrši služba božja z običajnimi obredi z zahvalno pesmijo in kraljevo himno. Na šolah se ne vrši pouk. V državnih in drugih javnih uradih in obratih in po možnosti tudi v zasebnih naj delo počiva vsaj med službo božjo, da se čim večje število prebivalstva more udeležiti proslave — Po cerkveni slavnosti se vrši vojaška parada, po paradi pa v slavnostni dvorani pred-sedništva deželne vlade svečana po-klonitev in čestitanje. — Korporacije in društva, ki se želijo udeležiti po? klonitve, naj blagovolijo to naznani najpozneje do 10. t. m. ustmeno a pismeno predsedniku deželne vj — Trgovska akademija v I? ljani. Ministrstvo za trgovino in industrijo je dovolilo, da se ustanovi trgovska akademija v Ljubljani. Otvorila naj bi se že prihodnje šolsko leto. Ta ukrep je za našo trgovino, obrt in industrijo največjega pomena. Želeti je, da se sedaj posreči izvršiti vse priprave, ki so potrebne za oživotvoritev tega strokovnega učilišča. — Iz Pariza se je vrnil član naše delegacije na mirovni konferenci g. dr. Otokar R y b a r. Danes odpotuje v Beograd. — Stanovanjske odredbe in pra-vosodstvo. V stanovanjskem vprašanju je izdalo dež. sodišče pri nek! razpravi, ki se je danes vršila, nastopno začasno odredbo: »Prepoveduje se državnemu stanovanjskemu uradu v Ljubljani in poverjeništvu deželne vlade za socialno skrb v Ljubljani vsako vmešavanje v najemno pogodbo med tožnikom in njegovim najemodajalcem, zlasti pa vsaka prisilna izpraznitev stanovanja m Izselitev tožnika.« Ta odredba se dovoli za čas do pravomočnosti razsodbe v pravdi proti erarju radi neveljavnosti odpovedi stanovanja po stanovanjskem uradu. Proti ugovoru toženega erarja, da taka sodna odredba ni dopustna proti upravnim oblastim, je sodišče uveljavilo, da ne more biti dvoma o dopustnosti, ker so tudi državni uradi dolžni respektirati zasebne pravice. — V črno smo zadeli, ko smo včeraj opozorili javnost, kdo je kriv. da se dosedaj ni zazidal svet na bivšem vojaškem preskrbovališču. »Slovenec« se zvija na vse načine, da bi prikril dejstvo, da so klerikalci pred vojsko iz zgolj strankarske strasti preprečili, da ni zgradila Ljubljanska kreditna banka na stavbišču ob Dunajski in Aleksandrovi cesti svoje palače, v kateri bi bilo lepo število stanovanj in kakih 100 hotelskih sob za tujce. Sramežljivo se izogiba zabeležiti imena klerikalnih dioskurov Stefeta in Kregarja, ki sta pred leti, ko je nad Kranjsko še vihtel svoj bič nekronani vojvoda dr. Šusteršič, s svojim strankarskim kverulan-stvom preprečevala vsak napredek v Ljubljani. Dr .Gosar, ki je očividno pisec dotične notice, si sicer ne upa izgovoriti Stefetovega in Kregarje-vega imena, kar ga pa ne moti, da bi odkrito priznal, da še danes odobru-je njiju brezvestno dejanje, ki je edino krivo, da že danes ne stoji na svetu bivšega vojaškega oskrbova-lišča najmanj 10 velikih poslopij, v katerih bi bilo toliko stanovanj, da bi se morda danes v Ljubljani stanovanjska beda prav malo ali nič ne čutila. Nam je prav. ako se klerikalci Še danes identificirajo s svoječasnim divjanjem poštenjakov Štefeta in Kregarja, bomo imeli v rokah vsaj prav uspešno orožje pri bodočih občinskih volitvah. — Sumljiva hvala letošnje letine. Dan na dan je nekaj tednov že citati po naših in drugih listih, kako obilna in nadvse bogata bo naša letina. Včasih čitamo le splošno hvalo, včasih nam servirajo celo določene številke. Ko vživamo dan za dnevom te vesti, se včasih vprašamo, kdo v prvi vrsti ima korist od t?^a, da se sedaj pred letino tako si-iaino slika naš položaj. Konsumentie th niso. tudi tisti krogi niso. katerim imra biti skrb za splošni blagor. Glavni interes na tem, da se sedaj vse predstavlja v rožah in cvetju, imaio tisti izvozniški trgovci, ki žele dobiti prosto roko za izvoz iz države kamorkoli. Ta nad vse ugodna poročila o letini imajo namen pripraviti tla svobodni izvozni trgovini, čim manj ovir, tem lažji zaslužek. Da si ojačijo stališče, predstavljajo celo zadevo kot tako, ki je v interesu kmetskega producenta. Hvala velikemu Bogu in dobremu vremenu, da bo letos ugodna letina. Gorje nam. Če ne bi bila! Kaj vse so uganjati razni gospodje na visokih mestih z našim gospodarstvom! Ali tako strašna sila pa vendar ni, da bi morali za vsako ceno in brez vsake ovire s svojim pridelkom kar ven. V Sloveniji žito ni bogve kako ugodno. Poležano je mnogokje in tudi klas ni prvoreden. V splošnem pa moramo ugotoviti, da le vse. kar se piše in govori, oprto na sodbo in subjektivno cenitev. Statistike o produkciji v kralievini naši ni, in zlasti ni zanesljive statistike. Spominjati se je koristno! Tudi lani osorej so pele vseh špekulantov orgije slavo letni obilici. Tedaj je bilo žito po eno in poldrugo krono. Kmet je povečini zgodaj prodal. Špekulantja so pa potem v jeseni in po zimi uganjali svojo igro. In tako je prišel ubogi kon-sument do tega. da je o Božiču s težavo dobival moko in kruh, dasi ie plačeval judovske cene. Ob vsei tei večni in pretirani hvali letine ne smejo vodilni možje izgubiti glave. Izvozničarji vidijo le korist — svoi zaslužek. V gotovih srbijanskih listih se tudi odkrito piše, da pasivni kraji nimajo nade do posebnega vpoštevanja pri cenah. Če rabijo, naj kupijo kakor vsak drug. Mi pa pravimo: Moderne države prva dolžnost le skrbeti za občni blagor. Če ie kak stan preveč požrešen, spraviti *ra ie' do nameti! — Nošenje orlovskih krojev in znakov. Znano je, da so Orli vzeli svoj kroj in svoje znake Sokolom, zdi pa se, da se nič posebno ne čutijo varne v posesti ukradene stvari, zato so izposlovali, da je izdal poverjenik za notranje posle prof. Remec dne 4. julija, torej po regentovem odhodu ta - le razglas: »V smislu § 4 naredbe ministrstva za notranje zadeve z dne 26. februarja 1917, drž. zak. št. 79, dovoljuje poverjeništvo za notranje zadeve članom telovadnega odseka SKSZ »Orlovske zveze« nošnjo krojev in znakov. Kroj sestoji: za člane Orle iz hlač (dolgih ali kratkih), iz surke — oboje iz sivega blaga —, rdeče srajce in čepice, na vrhu rdeče, okrog črne; za članice Orlice iz navadne (civilne) obleke s čepico, kakršno nosijo člani; za naraščaj iz modrih (kratkih) hlač, rdeče srajce in orlovske čepice, ki nosi — namesto orlovskega peresa na strani — šop bele žime na sprednji strani. Glede na sedanje draginjske razmere je dovoljen tudi samo delni kroj. Znak predstavlja ptiča orla z ročkami nad trobarvno (slovensko) ploščico.« Orlovski kroj je sedaj sicer »patentiran«, s čemer pa ni spravljeno s sveta dejstvo, da ni na orlovstvu razen klerikalstva prav ničesar originalnega. — V ministrstvo zunanjih del ie imenovan za sekretarja IV. razreda dr. Ivan P e r n e. — Razpuščena nemška društva. Vlada je razpustila ta - le nemška društva: »Osterreichischer Bahn-meisterverein«, »Klub der Beamten des k. k. Steueramtes«, »Verein zur Unterstutzung deutscher Hochschti-ler aus Steiermark«, vsi v Mariboru, in »Luttenberger Gesangverein« v Ljutomeru. — Razšlo se je v Mariboru on-dotno društvo »Deutscher Lehrer-verein« menda zaradi nedostajanja članov. — Ostanek iz avstrijske dobe. Na Ljubnem v Savinski dolini se je prostovoljno razšlo ondotno veteransko društvo, ki so ga pred leti ustanovili gotovi avstrijski patrijotje, ker so hoteli igrati vsaj v tem društvu veliko vlogo, ker drugače niso mogli priti do veljave. — Pevskega izleta zbora Glasbene Matice na Koroško se udeležita tudi slovenski koncertni pevki gospa Mira Costaperaria in ga. Pavla Lovšetova. Costaperaria poje v Borovljah: Dev: Ptička. Bajić: Što me ne ljubiš, Pavčič: Pastarica; Lovšetova pa na Vrbskem jezeru: Pavčič: Ciciban, Cicifuj, Laiovic: Bujni vetri v poliu in Dev: Ptička. — Ljubljanske izletnike, ki bi se hoteli izleta na Vrbsko jezero v nedeljo udeležiti, opozarjamo, da je odhod prvega jutranjega turistovskega vlaka iz Ljubljane v nedeljah ob 5.17, odhod drugega jutranjega normalne- ga vlaka pa ob 6.38 iz Ljubljane. Prihod prvega vlaka v Vetrinj je ob 9. dopoldne, drugega pa ob 11. uri. Peš-hoja iz Vetrinj do Otoka vrbskega jezera traja tri ure. Odhod večernega vlaka i£ Vetrinja v Ljubljano je tako zgoden, da je pešizletnikom mogoče bivati na Otoku kvečjemu eno uro. Odhajal pa bo v nedeljo izjemoma kot drugi del večernega vlaka vlak med 9. in 10. uro iz Vetrinja, s tem se bo pevski zbor vrnil v Ljubljano. Izlet v soboto v Borovlje se Ljubljančanom ne priporoča, ker ne bo v Borovljah prenočišč. — Radi drž. praznika kraljevega rojstnega dne naš list v ponedeljek ne izide. — Povračilo takse za nerazpro-dane vstopnice. Vsa podjetja, ki prirejajo predstave itd., se v zmislu odloka finančnega ministrstva z dne IS. junija 1920. št. 5480. opozarjajo, da se bo vračala taksa samo za tiste ne-razprodane vstopnice, ki niso odtrgane od bloka (knjižnice) imaio kupon in so označene s številko aH označemem prostora (sedeža, stojišča). Prošnjam za povračilo takse priložene vstopnice, ki ne odgovarjajo tem zahtevam, smatrala bodo finančna oblastva kot že vpotreblie-na ter bodo zavrnila seveda tudi prošnjo za povračilo takse. — Visoka šola za hvovhio in promet se osnuie v Zaerebu. Za ustroj tega zavoda obiavljaio »Službene Novine broi 146« obširen pravilnik. Pouk bo traial tri leta. Kot redni slušatelii orihajaio v poštev abiturijentje realk. gimnazij in malih gimnazij, absolventje štiriletnih trgovskih akademij in višiih trgovskih šol na podlagi zaključnega izpita ter absolventje enoletnih komercialah tečalev. — Trgovcem! Mestni magistrat ponovno opozarja na ministrsko naredbo z dne 16. maja 1920, št. 3687, Ur. L. pod št. 238 o prometu z blagom v 15kilometrskem obmejnem pasu, glasom katere je dovoljeno v naredbi naštete predmete uvažati v 15kilometrski obmejni pas naše države le z odpremnimi izkaznicami. Odpremne izkaznice izdaja za blago, ki se izvaža iz Ljubljane v ta pas, mestni magistrat ljubljanski in sicer samo na podlagi potrdila občinskih oblastev onih občin, v katere se uvaža ,da so dotični proizvodi tamkaj potrebni. Odpremne Izkaznice se Izdajalo samo uradnim organizacijam, ki jim |e poverjeno zalaganje naroda ln legitimnim trgovcem. — Velikodušen dar. Lastnik hotela »Slon« v Ljubljani, g. Anton Ko-ritnik, je daroval Podpornemu društvu jugoslov. akademikov v Ljubliani za menzo vsoto 3490 K kot polovico zneska, prejetega za oddana hotelska okna ob priliki prihoda Nj. Vis. regenta v Ljubljano. Odbor Podpornega društva se v imenu vseh podpiran cev darovalcu najlepše zahvaljuje. — Podpornemu društvu jugoslov. akademikov v Ljubljani so darovali: g. Viljem Treo, stavbenik, 200 K; Ko-linska tovarna kavinih primes v Ljubljani 100 K; Slovenska eskompt-na banka v Ljubljani 1000 K; g. Lia pl. Gorupova 100 K; Mariborska es-komptna banka 500 K; lesna trgovska in industrijska družba »Sava« 2000 K; Ljudska posojilnica v Ljubljani 100 K. — Iskrena hvala! — Sobno slikarstvo. Sobni slikarji morali so se boriti z velikimi težkočami. da so si preskrbeli iz inozemstva primerne patrone za slikanje. Navezani so bili izključno le na tuje vzorce. Tozadevno pričelo se je med ljubljanskimi slikarji novo gibanje, da bi se slikarji posluževali pri slikanju sob zgolj domačih narodnih motivov. Posebna zasluga gre v tem oziru gg. Božiču, slikarskemu mojstru in Grebencu, profesorju na drž. obrtni šoli v Ljubljani. Težnjo v sobno slikarstvo vpeljati narodni duh. moramo z veseljem pozdrav-liati. G. Božič namerava začeti z izdelovanjem slikarskih patronov na debelo. Slikarji, ki se za to interesiralo nai se blagovolijo obrniti direktno na njega. — Otvoritev poštne nablrafnlce Sela. Z 21. julijem se otvori poštna nabiralnica Sela. ki spada v okoliš poštnega urada Kamnik in ima dnevno zvezo po pocestni vožnji Kamnik —Motnik. — Čebefna gniloba pod Krimom. Prava čebelna gniloba je dognana v dveh panjih, sumljivih je pa že okoli 50. Vsled tega se opozarja kmetijsko poverjeništvo, da vse potrebno ukrene, ako prizadeti ne bodo pokazali dobre volje do nemudnega odstranjenja vseh okuženih In okn^enia snmHfvih ppnlev. Čebel je pod Krimom v vrednosti nad pol milijona kron. Vse to bo labVo uničeno v enem tednu, posebno ker je ponehala muditi jelka ter se v«1ed te^a popoldne že malo prfemlfejo čebele. — K^flV^rfi" S/*f"ve*»tn*r ostane zatvorena od is Miia do R avgusta, kakor je razvidno iz današnjega oglasa. — Nevaren vlomilec prijet Orožniki na Vrhniki so aretirali včeraj nevarnega vlomilca Josipa Kralja iz vlomilske družbe Gorkič in tovariši, ki bodo sedeli pri prihodnji porotni obravnavi na zatožni klopi radi raznih tatvin in ropov. — Kavarna »Zvezda« priredi danes od 20.30 do 23.30 koncert z vojaško godbo. Vstop prost. k — Vrtna veselica v prid oslepelim vojakom bo v nedeljo dne 11. t. m. z obširnim zabavnim sporedom v prostorih gostilne pri Kavčiču na Selu. Sokolstuo. — Partiture za godbo k prostim vajam. Pri Sokolskera Savezu v Ljubljani se dobijo partiture ta: 1.) Vidmarjeve proste vaje za leto 1920. (10 K); 2.) vaje s cvetnimi loki za ženski naraščaj (4 K) in 3.) vaje z dolgimi palicami za moški naraščaj (4 K). Naročite takoj! — Sokol v Žireh vabi vse prijatelje sokolstva na javno telovadbo v zareh dne 11. julija. — Družba Ljubljančanov na Škofljici je zbrala po inicijativi g. Krapeža, kavarnarja v Ljubljani. 2000 K za stavbeni sklad ljubljanskega Sokola. Tnristlka ln sport. — Tekma »Jadran« - »Hermes«. V soboto dne 10. t. m. se vrši na prostoru S. K. >Ilirije« ob 19. uri nogometna tekma med S . K. >Jadran<. in S. K. >Hermes«. S. K. »Hermes« je najmočnejše moštvo med novoustanovljenimi klubi. — Prvenstvena nogometna tekma med SK. >Slovan«, Ljubljana, in SK. >Hertha«, Maribor, se vrši v nedeljo popoldne ob vsakem vremenu na prostoru SK. Ilirije. Cene običajne. k — Uvedba novega turistovskega vlaka med Bačami in Podrožčico. Inšpektorat državnih železnic objavlja: Od nedelje dne 11. t. m. dalje vozi na progi Bače - Podrožčica turistovski vlak št. 719, z odhodom iz Bač ob 20.09 in prihodom v Podrožčico ob 20.31, kjer ima neposredno zvezo z ljubljanskim turistovkim vlakom; prihod v Ljubljano ob 23.22. P ■— Klub kolesarjev in motocikli stov »Ilirija« v Ljubljani priredi v ne« del jo dne 11. t. m. cestno dirko Ljubljana - Trzin - Ljubljana. Prireditev se razdeli v tri skupine vozačev in sicer: Skupina seniorjev (čez 35 let) poljubna kolesa; skupina težkih koles; skupina dirkalnih koles. Start 1L t m. ob 7. uri za seniore; ob H8. uri za težka kolesa in ob K8. uri za dirkalna kolesa. Prijave za vse skupine sprejema pismeno ali ustmeno tvrdka Svetla, Mestni trg 25. V pripravi so cestne dirke. 18. t. m. Ljubljana-Olje-Ljubljana (dostopna vsem klubom športne zveze Ljubljana). 1. avgusta Ljubi j ana-Veliko vec (120 km), dostopna vsem klubom Koturaškoga saveza. — Nogometna tekma 4. juL Ljubljana: Hermes : Sparta 1 : 0. Tekma med dvema enakima nasprotnikoma; v drugi polovici Sparta nekoliko močnejša. V Hermesu desna stran mnogo boljša od leve. Sodnik Pelan. Maribor: Hertha : Rote Elf 6:0. Prvenstvena tekma. Hertha si polagoma prisvaja nizko, kratko kombinacijo, Sodnik Hrast. Varaždin: Varaždinski 8. K. t Ilirija rez. Ljubljana 4:2. Rezerva Ilirije brez Pogačarja, zato pa z Bregar-jem in Držajem iz I. m. V Iliriji dober edinole Kavšek, ostali, zlasti napadalna vrsta pod povprečno formo. V nedeljo 11. julija se vrše tekmet v Ljubljani prvenstvena Slovan : Hertha, Maribor; v Celju S. & K. >Celje<: Ilirija« : Sparta, Ljubljana; v Mariboru prvenstvena »Mariborc ; »Rapidc. Društoene uestl ln prlreditoe. — Produktivna zadruga čevljarjev za Slovenijo, naznanja svojim članom prodajo usnja v ponedeljek dne 12. julija ob S. uri popoldne. Spodnja Siska št 30. k — Zadruga krojače v in krojačic Ljubljani naznanja, da se vrši pomaga lska preiskušnja dne 2, avgusta ob 9. v zadružni pisarni, Gosposvetska cesta 5. Udeleženci, ki se hočejo podvreči , preizkušnji, naj se priglase najkasneje do 30. t. m. pri zadrugi. Na poznejše priglase se ne bo oziralo. k Haiffcs&eila poročila. GENERAL, KI JE PRODAL SOLUN. Solun, 7. julija. Sem je dospel parnik Bosforo s kisto generala Tak-sin paše, bivšega vojaškega guvernerja v Solunu, ki je umrl v Lausani. Turška vlada je v prvi balkanski vojni obsodila Taksin pašo na smrt, ker je prodal Solun Grkom za tri milijone. Turške čete so na to predale mesto brez vsakega boja Grkom, Taksin paša pa ie pobegnil v Švico. ITALIJANSKA POGAJANJA Z ALBANCI. Rim, 7. julija. Iz Drača se poroča: 4. t. m, je dospel sem na križarkl »Duilio« polnomočni minister baron Aliotti, ki se je napotil v spremstvu komisarja Castoldiia in karabinjer-skega polkovnika Liodija v Tirano. Razgovor v Tirani ne bo imel značaja pravih pogajanj, ampak se bo omejil na izmenjavo mnenj za slučaj pogajanj. Baron Aliotti je izjavil, da ne bo sprejel v nobenem slučaju rešitve, ki ne bi zadostno varovala časti in ugleda Italije. Aliotti je takoj po svoiem prihodu odredil, da se umakne in vkrca italijansko vojaštvo, ki se je nahajalo še v Draču. ANEKSUA TRENTINA. Rim, 8. julija. Vprašanje aneksije tridentinske Benečije ie z ozirom na brzojavko civilnega komisarja, ki zahteva aneksijo tridentinske pokrajine Italiji, postalo zopet aktualno. Vlada je izjavila, da je tozadevno pripravljalno delo že gotovo in da bi se mogla aneksija takoj proglasiti, vendar pa namerava ministrski svet v tako važni odločitvi vprašati za mnenje parlamenta. ITALIJANSKA ZASTAVA NA NOVEM BRODU »UNGARO-CROATE«. Reka, 6. julija. Včeraj je bil spuščen v morje nov brod »Ungaro-Cro-ate«. Družba se je hotela izogniti vsakemu konfliktu z italijanaškiml prenapeteži, pa je nadela brodu kratkomalo številko 68 namesto kakega posebnega imena. To je 68. brod omenjene družbe, ki je določila tudi. da naj gre brod v morje brez kake zastave. Italijanaši pa so poskrbeli, da se je razobesila na brodu za kratek čas italijanska zastava, ko je brod plul po morju. To je strašno razveselilo italijanaške brezvestne-že, prav nič pa ne veseli prizadetega delavstva dejstvo, da se še potrebno delo na brodu izvrši v drugi ladjedelnici in ne na Reki. Tako Italijanaši škodujejo reškemu prebivalstvu. VOJNE OPERACIJE V MALI AZIJI. LDU Amsterdam, 6. julija. (D. K. U.) »Times« javljajo iz Sirije, da so Grki zasedli Lagli, 30 milj vzhodno od Atdina. Pred zasedbo so Arabci kraj zapalili in pomorili mnogo prebivalcev. LDU Amsterdam, 8. julija. (D. K. UJ »Daily Mali« poroča iz Čari* grada: Tu se širijo vesti, da namera* vajo Francozi z močnimi silami za* sesti arabski pas v Siriji, z mestoma Aleppo in Homs vred, in da so v to svrho izkrcali pri Aleksandretd 12 u> soč mož. VRHOVNI ZAVEZNIŠKI SVET NAJ, NADOMESTI MEDNARODNA KOlfc FERENCA. London, 7. julija. >Weetminster Ga* zette« poroča v uvodnem članku, da je grof Sforza predlagal nadomestitev vrhovnega sveta s splošno mednarodno konferenco, katere naj bi se udeležula tudi Nemčija pod istimi pogoji kakor zavezniki. Ta predlog se ni mogel sprejeti v predloženi obliki. Dejstvo, da jo ta predlog predložila ena velesil, vsebuje važnost, katere ni mogoče ignorirati. Večina javnega mnenja v vseh deželah se približuje prepričanju, da ne more biti nobene definitivne rešitve in ne svetovnega miru, ako ne likvidira Vrhovni svet, ki ga mora nadomestiti mednarodna oblast, v kateri bodo zastopane tudi sovražne države. Samo po tej poti — pravi list — pridemo do miru, ki ga svet neobhodno potrebuje. Ce se odrečemo tej poti, bo zadela versaille-sko pogodbo ravno taka usoda, kakor je zadela druge pogodbe, na površje pa bodo prišle nove sile, ki bodo zmožne popolnoma uničiti to, kar se danes pripravlja. BORZE. LDU. Zagreb, 8. julija Borza. De> vize (vezane): Berolin 197—200, Italija 450—460, London 260—0, Novi Jork 65 do 66, Pariz 530—0, Praga 163—165, Švica 1200—1250, Dunaj 43.50—55. Valute. Ameriški dolarji 64—65, avstrijske krone 42—43, carski rublji 122 do 125, francoski franki 532—545, napole-ondori 275—280, nemške marke 199 do 200, romunski le j i 169—170, češkoslovaške krone 156—160. LDU. Curih, 8. julija, (CTU.) Berolin 14.75, Holandija 197, Novi Jork 556, London 21.94, Pariz 46.25, Milan 33.40, Bruselj 50, Kodanj 92.25, Stockhohn 122.75, Kristijanija 94.50, Madrid 89.25, Buenos Aires 225. Praga 12.70, Beograd 31.50, Zagreb 7.75, Budimpešta 3.50, Varšava 3.25, Dunaj 3.85, avstrijske krone 4. LDU. Praga, 8. julija. (CTU.) Devize: Beograd 249, Zagreb 62, Dunaj 26.50. Valute: dinarji 245, avstrijska krone 25.50. Hproolzacllfl. -f- Cenejše meso. Ker so se cene živine znižale, bo prodajala Vnovčeval-nica za živino in mast v Ljubljani od petka, to je 9. t. m., dalje v svoji mesnici na Sv. Jakoba nabrežju vsem državnim uradnikom, uslužbencem in zavodom, ki so v posesti mesnih kart, goveje meso: zadnje s priklado 23 K za Kg ter sprednje meso 21 K za kg. Po isti ceni se bode prodajalo meso tudi na prosti stojnici, kjer more dobivati meso vsakdo brez razlike. Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek, Odgovorni urednik; 4. stran. »SLOVENsnj nakud-, dne 10. jnnja 1920. srcv. to. gvaJl m uradniška uniforma v dobrem H IJU U stanju, otroška kopalna banja, 2 bakrena kotla prt Mi 12 prtičev»ter razne galanterijske stvari. Naslov pove u Drava Slov. Naroda. 5020 Prodan Se nerablieno moderno spil- i hrano ali brez nje IŠČeta mlada, solidna uradnika. Ponudbe na upr. Slov. Naroda vod. Dva uradnika/5056\ 5056 Lokomobila 18 HP l0£T" i vroda. Informacije v pisarni dr. l?o Ben-:riča. odvetnika t Ljubljani. Miklošičeva cesta 6. 5059 IZft JB Sk!uuS{E. branUdDa|rada^ "na Anončno ekspedicijo Al. MateliČ, Ljubljana, Kongresni trg 3. 5C62 za srednjo postavo se izroda. Cena 800 K. Naslov pove ucr. Sov. Naroda. 5042 iim elaminasTa otileKa -]?ft|jai jg enoletni pes ptičar, lov-: J Kuj ]" ska puška dvocevka ,Ha-•erles* kaj. 12 in taška za puško. J. jznia, Ciril in Metodova nI. 13. 5039 rnti